•lian, m 1 n n m rn 1:111 in m I m IIII mrr If undelivered r«tu> to: "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE"! •117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. j The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 17,400 Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84 For noamembers ....._._$1.60 Foreign Countries _____.$3.00 Telephone: Randolph 3912 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 17,400 naročnikov Naročnini: Za člane, na leto.........«~S0 84 U nečlane ---------------$1.<« Za inozemstvo ............—£3.00 NASLOV uredniitva in upravniitva: 6117 St. Qair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912. OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 40. — No. 40. CLEVELAND, O., 5. OKTOBRA (OCTOBER), 1926. Leto XII. — Volume XIL ZANIMIVA ŽOGOMETNA IGRA COLLINWOODSKI IGRALCI DOSEGLI PRVENSTVO Z igro se je pričelo točno ob 2:30. O poteku te tekmovalne igre ne rečemo nič drugega, kakor da je bila vseskozi živahna in burna. Waukegan in Collin-vvood sta si stala do devetega nastopa (inning) v vedno enakem razmerju 4-4; pri končnem oziroma 10. nastopu je pa dobil Collinwood eno točko več, tako tla je bila igra zaključena ob 5:15 s sledečim rezultatom: Collinwood 5, Waukegan 4. Naši-collinwoodski igralci niso imeli še nikdar tako hudih nasprotnikov kakor baš zadnjo nedeljo. ko so igrali z Waukega-nom. In vendar jim je bila sreča mila, da so dobili trofejo zmage. To zanimivo igro je prišlo gledat mnogo občinstva od blizu in daleč; približno 1,000 oseb; celo Bridgeportčane smo videli v vrsti kot zastopniki žogarjev društva št. 23. Na levi strani je pa stalo tudi več zamorcev, ki so hoteli videti, kako se bodo izkazali slovenski collinwoodski žogarji, ki so nedavno premagali skupino zamorskih žogarjev. Nastope med igro, tako tudi collinwoodske žogarje-zmagalce je slikal nek fotograf; ime istega in slike priob-bili sledeči: John Mesec (cap-!čimo v prihodnji številki.; tain). Frank Merlak, Joe Umek Imena collinwoodskih igral-Andrej Opeka, Frank Kim, i cev: Anthony Nachtigal, ma-Chas Selenik, Josip Mesec, Mar-' nager \ John Omerza, captain; tin Jakovčič, Frank Artač, igralci: John Relic. Mike Re-J^ouis Zupančič in John Gamer- lic, John Pekol, William Klisu-nik; vsi in sami čvrsti, zali in rich. John Zallar, , Frank Ep- Bhš ob zaključku sezone žo-gometnega (baseball) športa, ki spravlja vso Ameriko pokonci, se je minulo nedeljo dne 3. oktobra vršil tudi zaključek igranja K. S. K. Jednote žogo-metne lige. Ta zanimiv dogodek smo imeli priliko videti v Collinwoodu, ko sta se dve skupini naših žogarjev borili za prvenstvo (championship). Kdo se je potegoval za to čast, je gotovo že vsem znano iz zadnjega ::GIasi!a," ko smo poročali. da pride skupina žogarjev iz Waukegana, 111., igrat semkaj v Cleveland s skupino žogarjev društva sv. Jožefa, št. 169. K. S. K. Jednote (St. Joseph Sports). Nestrpno smo pričakovali naše mile goste iz 400-milj oddaljenega Waukegana, ravno tako vneto smo se pa tudi zanimali na pot^k te igre, ki je končno izpadla v prid in čast naše collinwoodske naselbine. Že v soboto zvečer ob 6. uri je dospela waukeganska skupina igralcev na Union postaji pod vodstvom sobrata Mike Opoka, sina pewhwdnika nadzornega odbora K. S. K. Jednote sobrata Frank Opeka. Drugi waukeganski igralci so ga kluba iz Waukegana v znamenje spoštovanja in sobratske sloge med našimi žogarji. Za dar se je sobrat Opeka lepo zahvalil, trdeč, da Waukegančani niso prišli semkaj, da bi zmagali, ampak v svrho reklame in za dobrobit K. S. K. Jednote. nik Slovenske Dobrodelne Zveze in se je jako laskavo izražal o športnih klubih naše K. S. K. Jednote, kar je velikega pomena za naraščaj Jednote. V imenu navzočih gostov iz REŠENI RUDARJI Ironwood, Mich., 30. septembra. — V naši naselbini vlada nepopisno veselje, ker se je si Ko je sobrat Opeka navzočimi je prinesel pozdrave od sloven- III KUBUJV I L. .. ... . _ „ ., _ . . i noči posrečilo rešilnemu m o- Bridgeport«, O., se je nato ogla- ^ ^ ^ 43 ^ w sil k besedi sobrat Mirtich, ki korajžni fantje VVaukegančani in iz North Chicaga. Na po- kovar, Martin Stermole in An- pich, Charles Godic. John Vel- staji jih je sprejel glavni predsednik sobrat Anton Grdina. Dasiravno je v noči na nedeljo kot običajno zopet deževalo, so v nebesih zatvornice dežja thony Rayer. V počast in pozdrav gostom iz Waukegana je društvo sv. Jožefa, št. 169 zvečer v Slovenskem Domu priredilo družaben drugi dan (v nedeljo) menda sestanek, spojen z godbo in ple-Slovencem v Clevelandu na lju-jsom. Obisk je bil jako uspešen bo zaorli, da smo imeli krasen \ in povoljen, čeravno se je stvar oktoberski dan. Tako so se j tako nepričakovano priredilo torej vremena tudi našim Collin wwodčanoni v resnici zjasnila. Na Holmes Ave. "V Collin- Tega večera so se vdeležili štirje glavni uradniki K. S. K. Jednote, brat predsednik Anton woodu je bilo minulo nedeljo j Grdina. brat tajnik Josip Za-vse po konci in živahno, osobi-jlar, brat nadzornik John Zulich to med mladino. "Kdo bo zma- i in urednik "Glasila" Ivan Žugal? Kdo bo zmagal?" Tako pan. je šlo iz ust do ust. Preplašeni Collinwoodčani so bili tako navdušeni za korajžne wau-keganske igralce, da so v obče stavili 5 proti 1 na njih zmago. Nekaj pred 2. uro popoldne Stoloravnatelj sobrat Anton Grdina je okrog 8. ure najprvo iskreno pozdravil mile goste iz Waukegana in druge navzoče; vesel in ponosen je na požrtvovalne igralce iz Waukegana, ki so se zbrali vsi žogarji pred j so prišli 400 milj daleč dobri stvari Jednote na ljubo irl'v reklamo. Današnji dan bo ostal dolgo v spominu vsem Slovenskim Domom na Holmes Ave. ob navzočnosti mnogobroj- nega občinstva in ob zvokih Mladinske godbe Slovenski i Clevelandčanom, spadajočim k Dem. Pred odhodom na igri- naši Jednoti. šče je igralce pozdravil in navduševal glavni predsednik K. Povabilu se je odzval tudi Rev. Vitus Hribar, župnik slo- S. K. Jednote. sobrat Anton Gr- venske cerkve v Collinwoodu, dina, kazaje jim veliko srebrno ki je pa žal moral oditi kmalu kupo, katero daruje Jednota iz dvorane, poklican k nekemu zmagovalcem. Ker je vsled po- bolniku. , ■ vabila došel v Cleveland tudi i V imenu slovenske collin-glavni tajnik sobrat Josip Za- woodske fare je zatem navzo lar, je le ta Waukegancane bo- če goste iz Waukegana in dru-dril k vstrajnosti, da odnesejo ge vdeležence tega večera po-kuno zmage v državo Illinois ;j zdravil Mr. Alojzij Žužek, slq-Coilinwoodcanom je pa dajal venski odvetnik. Priporočal je koraj 60 urednik "Glasila." |v angleščini da naj mladina go-Zatem sta skupini igralcev z! ji spoštovanje do vere, jezika godbo na čelu odkorakali na N. in narodnosti. Y. C. igrišče, kjer jih je čaka- Nato je izročila neka mala la že ogromna množica rado-i deklica šopek krizantem sobra-vednih gledalcev. J tu Mike Opeki, vodji Športne. predstavljal vsakega posamez nega igralca, je nastalo v dvorani navdušeno ploskanje. Vodja kluba St. Joseph Sports brat Nachtigal je pozdravil svoje tovariše-igralce iz Waukegana v imenu svojega "teama," naglašajoč, da so po njegovem prepričanju vvauke-ganski žogarji najboljši igralci. Tudi predstavljenim žogarjem iz Collinwooda je občinstvo burno aplavdiralo; najbolj zanimiv je pa bil trenotek, ko je vodja kluba St. Joseph Sports pokazal prejeto srebrno ku]?o v znamenje današnje zmage. Ta kupa ostane torej v Collinwoodu. Nato je urednik športnega kornerja pozdravil navzoče v angleškem jeziku v imenu vseh mladih čitateljev "Glasila" in v imenu vseh prijateljev športa. Castital je Collinwoodčanom k zmagi; pohvalil junaški nastop gostov iz Waukegana, ki so se tako hrabro držali. ■ Letos smo pri naši Jednoti izpričali z idejo širjenj^-jšporta in družabnega življenj« med mladimi člani; drugo leto bomo s tem nadaljevali in skušali delati na to, da bo y vsaki naselbini, kjer je kako krajevno društvo naše Jednote. tudi "team" ali naš Jednotin športni klub. Mladi člani naj vedno zasledujejo sedmo stran v "Glasilu," ki je nalašč v to svrho namenjena. Po Novem letu bo za naše mlade člane vsak teden priobčena cela stran angleškem gradiva. Zatem je bil pozvan k besedi glavni tajnik K. S. K. Jednote sobrat Josip Zalar. Vjprvi vrsti je dal priznanje igralcem iz Waukegana, ki so prišli tako daleč ne v svrho sebičnosti ali časti, ampak kot člani K. S. K. Jednote, da navdušijo še druge za našo Jednoto. Waukeganski team" je lahko ponosen, ker bo eden izmed njegovih članov igral za Chicago Cubs (sobrat Kim), drugi pa za Blooming ton Triangles (Mesec). Dalje je častital Jožefovcem iz Collinwooda k zmagi', drugo leto jih vabi v Waukegan, kjer bodo morali pustiti ono srebrho kupo. Delje je navduševal navzoče mlade člane(in članice, da naj vedno agilno delujejo na športnem polju, kar daje čast in ponos naši Jednoti. K sklepu še želi, da bi društvo sv. Jožefa, št. 169 gledalo na to, da bi imelo poleg zlate kupe še Zlato kladivo naše Jednote Ker je v zadnji izvanredni kampanji zopet dobilo prvo nagrado društvo sv. Jožefa, je brat glavni predsednik zatem izročil bratu Karol Skebetu, predsedniku označenega ' društva krasno zlato uro kot nagrado, za kar se je navedenec v imenu društva zahvalil. Pri tej priliki je sobrat predsednik Anton Grdina izročil ček za $100 navzočemu sobratu John Gorniku, ki je štiri dni vodil minulo konvencijo; to na grado mu je določil glavni odbor skih žogarjev društva št. 23. Zadnji trije govorniki so bili še sledeči: sobrat Leo Kushlan, odvetnik, sobrat IvSn Zupan, urednik "Glasila" in" Ivan To-mažič, slovenski trgovec. Zelo navduševalen govor sobrata To-mažiča je segel vsem poslušalcem globoko v srce. Okrog 10. ure ko je bil program govorov dovršen je brat glavni predsednik zaključil ofi-cijelni del večera s primernim lepi nagovorom. Zabava v plesni dvorani je trajala do polnoči, nakar so se naši cenjeni gostje podali na postajo da odpotujejo domov proti Waukeganu. V resnici rečeno, l.epe dogodke minule nedelje v Collinwoodu bomo ohranili v trajnem spominu. -o- Slovenec premagal Amerikanca. V zelo rapidno napredujoči elevelandski naselbini Nottingham »o tamo&lji- Jfrtfanovalci zadnji Čas pričeli gojiti tudi šport in sicer rokoborbo, oziroma boksanje, kjer kažejo zastopniki raznih narodnosti svojo moč in spretnost. Zadnji petek, dne 1. oktobra zvečer je bila dvorana Slovenskega Narodnega Doma v Not-tinghamu zopet nabito polna; nad 500 oseb je prišlo gledat zanimiv nastop 16 različnih amaternih rokoborcev. Najbolj privlačna točka je bila ta, kako bo 19 letni Charley Babich, rodom Slovenec v borbi z Mike Stevensem nastopil. Kakor je bilo že prej pričakovati, je naš znani Charley svojega nasprotnika tekom par minut pri tretjem spopadu premagal. Tu se je zopet pokazal resničen pregovor, da slovenska kri ne "sfali." Naš Charley je svojo spretnost in moč že večkrat pokazal, vsled česar velja za prvaka (champion) takozvanih "amateur flyweight" rokoborcev v državi Ohio. Charley, le korajžo in "šnajt" ko boš enkrat dorastel, bomo povabili Dempseya in Tunneya semkaj v Nottingham, da jima boš pokazal moč slovenske pesti. V resnici so naši rojaki v Nottinghamu na Charley Babi-cha lahko ponosni. Castitamo! -o Predsednik Coolidge v zadregi. Washington, 28. septembra — Včeraj dopoldne se je mudila v avdijenci pri predsedniku skupina 200 mož, za koje^pred-sednik ni znal, kdo da so Njegov privatni tajnik Sanders je pogledal na bilježke v svojem koledarju, ter je to skupino predstavil predsedniku za pogrebnike. Šele zatem se je dognalo, da je to delegacija zidarjev, ki je prišla pozdravit predsednika. Ker je med zidarjem in pogrebnikom velika razlika, je to napako predsednikov tajnik popravil s tem, da RAZNE VESTI. Sobrat Gornik je zatem I se je pri označeni delegaciji pozdravil navzoče kot predsed a se je p 1- (oprostil so bili 120 ur ali pet dni pod-suti v Pabstovem rudniku. Delo da so dospeli do njih je bilo zelo težavno in naporno, ker je bilo treba več sto čevljev trde skale prevrtati in izkopati. Zajeti rudarji so se nahajali 700 čevljev globoko pod zemljo. Nesrečniki so prestali zadnjih pet dni groze, strahu in lakote v podsutem rovu; žeje ravno niso trpeli, toda hrana jim je pošla že prvi dan. Nekateri so si kuhali čaj iz brezovega lubja. K sreči so imeli pet galon petroleja na razpolago, ki jim je služil za razsvetljavo in kurjavo. Da niso zajeti rudarji obupali, je to dejstvo pripisovati izkušenemu 67 let staremu rudarju Tom Trewartha, bossu rudnika. Da so preganjali dolgočasje, je Trewartha zauka-zal rudarjem, da so morali kopati nek stranski rov; vendar je eden izmed navzočih že sko-ro obupal, da ne bo več rešitve in je hotel z dinamitom rov razstreliti. Prvi rešeni katerega so dovedli na površje je bil Sam Snykiraa. oče osmerih otrok. Ko ga je tisočera množica zapazila na površju, je nastalo nepopisno navdušenje in veselje. Reševanje je šlo zelo počasi dalje, ker so morali vsakega posameznika a pomočjo vrvi potegniti iz posebno skopanega rova. Vse rešence so takoj prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so jih zdravniki temeljito preiskali: vsi rešenci se bodo podali v kratkem času iia svoja domovja. V znamenje veselja nad čudno rešitvijo je mestni župan določil nedeljo 3. oktobra za dan proslave in zahvale Bogu. V obče se danes v naši naselbini nič ne dela; ljudstvo je preveč veselo vsled rešitve zasutih rudarjev. Opomba uredništva "Glasila": Tajnik društva rv. Janeza Krst-nika, št. 20, K. S. K. Jednote v Ironwoodu nam poroča veselo vest, da se nahajata med rešenimi tudi dva naša sobrata. oziroma člana označenega društva, in sicer sobrat Marko Kastelc, star 55 let in sobrat Matt Rit manich ml., sin bivšega tajnika označenega društva. Matt Rit manich je tukaj rojen in star 26 let. Njegovega očeta je zadela pred enim mesecem huda nesreča, da mu je umrla žena; zdaj je bil pa v večdnevnem strahu še ^a, svojim starejšim sinom. V imenu "Glasila" in vsega članstva K. S. K. Jednote iskre no častitamo našima rešenima sobratoma in hvalimo Boga, da je na tako čudežen način ohra nil pri življenju vseh 43 rudar jjev, ki so bili podsuti. -o- Dvig bojnih ladij. Carigrad. — Z dovoljenjem turške vlade bo neka italijanska družba kmalu pričela v bližini Carigrada iz zaliva dvigati zavezniške bojne ladje, ki so bile tekom minule svetovne vojne1 potopljene. Posledice prohibicije. Washington. 28. septembra. — Juatični department poroča, da je bilo tekom minulega fiskalnega leta od 30. junija, 1925 do 30. junija, 1926 v Združenih Državah vsled kršitve prohibicije obsojenih 44,022 oseb. To število je najvišje, odkar je prohibicija v veljavi. Ti kršilci so bili od zveznih sodnikov vsega skupaj obsojeni na 5,666 let ječe, plačali so pa S7,336.595 kazni. NEWBURŠKE NOVICE. Newyorška dnevnika prodana. New York, N. Y. — Tu živeči Frank T. Dewart je je kupil od dedičev pokojnega Munseya dnevnik "New York Sun" in "Evening Telegram" za svoto trinajst milijonov dolarjev. Zanimiva konvencija. Clevelandski listi poročajo, da se bo letos tekom oktobra v našem mestu vršila konvencija Narodne Zveze vdov in vdovcev, ki imo svoje članstvo v petih svetovnih državah. Število te zanimive organizacije znaša nekaj nad 1,500 članov in članic; gprejema se kandidate in kan-didatinje od 18. do 80. leta. Konvenciji bo predsedovala predsednica Mrs. Nelle B. Stul! iz Elyria, O. Razpisana nagrada. New York, N.'Y. — Zelo navdušen prijatelj aeronavtike Raymond Orteig je razpisal $25,000 nagrade za prvega letalca, ki bo tekom prihodnjih treh let dospel iz New Yorka v Pariz, ne da bi se kje ustavil. Tudi posledice prohibicije. Washington^ — Vlada je izračunala. da bo potreba za fiskalno leto 1928 $13,000.000 v svrho uveljave prohibicijske postave. St. Paul železnica na javni dražbi. Chicago, III.. 30. septembra. Zvezni sodnik Wilkevson je dovolil, da se sme bankrotno Chicago, Milwauke in St. Paul železnico na javni dražbi proda ti. Licitacija se bo vršila dne 22. novembra v Butte, Mont. Najnižja ponudbena cena je $122,500.000, poleg tega mora kupec prevzeti tudi obveznost delnic Puget Sound železnice, ki znaša $154,000,000. Guverner Al Smith predsedniški kandidat. Syracuse, N. Y., 28. septembra. — Ob zaključku tu se vršeče državne konvencije demokratov iz New Yorka je bil danes popoldne že vpetič imenovan za guvernerskega kandidata dosedanji guverner Al Smith. Ob koncu svojega govora je zvezni senator Copeland navzočim Al Smitha sledeče predstavil : "To je naš zopetni guverner in naš bodoči predsednik Združenih Držav!" Zločini na Ruskem. Moskva. — Sovjetske oblasti je pričelo skrbeti, ker se nasilja in zločini v deželi vedno bolj množijo. Samo v tem mestu je bilo tekom zadnjih šestih mesecev radi zločinov ..obsojenih 22,73» Oseb. V torek, dne 28. septembra se je v naši cerkvi sv. Lovrenca vršila črna peta maša za pokojnim Matt Jermanom, prvim podpredsednikom K. S. K. Jednote. Maše se je vdeležil Mr. A. Grdina, glavni predsednik/ Mr. John Zulich, nadzornik in Mr. Ivan Zupan, urednik "Glasila" in še nekaj uradnikov ter uradnic clevelandslcih društev naše Jednote. Po sv. maši, katero je daroval Rev. J. J. Oman. duhovni vodja K. S. K. Jednote je v kratkem govoru rekel navzoči šolski mladini med drugim tudi to-le: "Danes zjutraj je v nekem mestu tam daleč v državi Colorado velika žalost v družini Jerman zato. ker so ji odpeljali očeta. Kdo pa je oče? Oče je tisti mož, ki gre vsako jutro zgodaj na delo ali v tovarno ali v trgovino in pride proti noči ves utrujen domov. To dela dan za dnem. dokler mu moči ne opešajo, ali dokler ga ne vzame smrt. To svojo stalno službo, katera je nemalokrat težka, pa opravlja ne sam zase toliko, kakor za svoje otroke. VI otroci živite brez skrbi. Nič ne vprašate: Kje bomo dobili jutri hrano? Kje bomo dobili za obleko? Vse to vam oče preskrbi s svojim trudom in marljivostjo. Zato je pa udarec, kadar družina zgubi očeta tak, da se ne da več pozabiti. Tak udarec je zadel družino pokojnega Matt Jermana, družino podpredsednika Slovenske Katoliške Jednote v Pueblo, Colo." Father Oman je še nadalje opozarjal otroke, naj spoštujejo svoje očete, dokler jih imajo; naj jim povsod skušajo olajšati njih breme kadarkoli morejo. Po govoru je cela cerkev zmolila še par očenašev za pokojnega Jermana in ljudje so se zamišljeni razšli vsak na svoj kraj. V četrtek se je vršil pogreb pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pokojne rojakinje Mary Kastelic, po domače Bokarjeve Mary. Mrs. Kastelic je bolehala že dolgo časa: dasi šele 31 let stara, je že marsikak teden prebila na bolniški postelji; pa do letos se je še vedno zopet izkopala iz bolezni; zadnje čase pa jo je pograbila huda bolezen, čim dalje kruteje. dokler je ni končno spravila pod zemljo. Slovesno sv. mašo zadušnico je daroval domači župnik ob asistenci Father Gni-dovca in Father Viranta. Žensko društvo je med sv. mašo v obilnem številu pristopilo k sv. obhajilu, katerega so članice darovale za pokojno. Marsikatero oko pa je zarosilo, ko je naš sedanji organist in i>evo-vodja Ivan Zorman zapel žalo-stinko "Jamica tiha." Tudi društvo "Slovenija," katerega članica je bila pokojnica. ji je zapelo krasno žalostinko "Blagor mu." Pokojna zapušča tukaj moža in štiri še nedorastle otroke. Naj počiva v miru! Napovedano nam je bilo, da bomo imeli 40-urno pobožnost v naši cerkvi dne 24, 25 in 26. oktobra. ' To se je še precej pred časom naznanilo zato, da se vedo ravnati društva, ki nadalje na 8. strani) Društvena naznanila in dopisi Vabilo na sejo. Tem potom prosim vse člane našega društva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., da bi se vsi vdeležili prihodnje mesečne seje v soboto dne 9. oktobra ob Obenem pa prosim vse naše članice: agitirajte za našo veselico. Večja ko bo vdeležba, večji bo uspeh. To bo pa v korist nas vseh članic. Kaj pa je z agitacijo za no- osmi uri zvečer v navadnem vimi članicami ? Ali smo res zborovalnem prostoru. Ker na zaspale? Ne, nismo in vse ka-zadnji seji ni bilo dosti članov,že, da bo lepo število sprejetih navzočih, ni bilo mogoče neke na prihodnji seji. Vsaka se naj važne točke rešiti; zato vas po- potrudi, da pripelje vsaj eno novno prosim, da pridete na novo. Ako ni mogoče za odras- prihodnjo sejo v obilnem števi- H, pa za mladinski oddelek lu. ko bo ta točka zopet na Imamo še par dolarjev za dnevnem redu. , zdravniško preiskavo od nagra- S sobratskim pozdravom, de, ki smo jo prejele od glav- Ludwig J. Skala, tajnik. nega odbora lansko leto, ki se --bo porabila za mladinski odde- Naznanilo. lek. Torej potrudite se sedaj, Iz urada društva sv. Alojzija, | dokler je še prosta pristopnina, št. 47. Chicago, 111., se nazna- Sosestrski pozdrav, nja, da bo naše društvo prire- Julia Gottlieb, tajnica. dilo maškaradno veselico v ne- - deljo, dne 23. januarja, 1927; Iz ureda društva sv. Mihalja, to bo četrto nedeljo v januar- br. 163, Pittsburgh, Pa. ju. Zato se uljudno prosi vsa Javljam članom i članicam chikaška in sosedna društva, zgora imenovanog. društva, da da bi blagovoljno vpoštevala to i se bude obdržavala dojduča prednaznanilo in da bi ne pri- i sjednica dne 10. oktobra točno rejala svojih zabav na gori u 2 sati posle podne u običnoj omenjeni dan, ker bi bilo v prostori jama. Braca i sestre, kvar obema društvoma, če ima- na ovu sjednicu ste naprošeni ta oba na en in isti dan kako da u što večem broju budete prireditev. prisutni. jer bude važna i zani- Nadalje tudi apeliram na vse, miva. člane našega društva, da se vsi Prvo budete nešto lepega ču vdeležijo prihodnje mesečne se- li na sjednici, osobito oni. ko- je, ker imamo za rešiti neko H rado sjednic ne polaze. važno točko, katero smo prelo- Drugo budete culi devetme-žili na zadnji seji zaradi neza-. sečno izvešče ili finančni ime- dostnega števila članov. Zato tak društva. Budete čuli i zna- nikar ne pozabiti priti na pri- 1« za što ste ovi devet mjeseci hodnjo sejo v soboto dne 9. ok- platili i za koga smo izdavaii. tobra točno ob osmi uri zvečer. Budete čuli; ne budete morali Ako se kdo ne bo vdeležil te P« ulicama pitati što se na seje, naj se potem nikar ne pri- sjednici zgodi i predloži, tožuje, če se mu ne bo dopadlo. Dalje budemo birali odbor, kako bomo rešili točko. Zato- koji bude delal na prihodnjoj rej na svidenje na gori ome- zabavi ili balu 16. oktobra, njeni dan. Onda pak budemo imali još S sobratskim pozdravom do drugi zanimivi predloga na vsega članstva našega društva dnevnem redu. in nase dične Jednote. Kako sam omenio u prošlem Josip Fajfar, predsednik. broju "Glasila." opomenjam da --bi istom posluhnili i malo tru- Naznaniio. da vzeli, pak pripeljali vsak po Iz urada društva sv. Lovren- jedr.oga novega člana na budu-ca, št. 63. Cleveland, O., se na- »jednfcu. Još ima dosti neznanja članom,L da bo prihod- organiziranih prijatelja, pak je nja mesečna seja'dne 10. okto- »Pomenite i jim dokažite za na-bra; začetek iste točno ob eni še vrjedno ponosno največe uri popoldne; na to sejo se pa društvo u Pennsylvaniji, spa-pozivlja vse člane, da se iste v dajače k najstarijoj i najboga-polnem številu vdeleže. Na katolički organizaciji K. prihodnji seji se bodo zadnjič Jednoti. čitala nova društvena pravila, Do 30- septembra broji naše predno jih damo v tisk. Zdaj naše društvo 458 odrasli čla-se še lahko kaj predrugači v nov i 361 Pomlatka; tako sku pravilih ali zboljša, pozneje bo Pa brojeci oba oddelka 819 oso-prepozno. ba. ®e Uepa prilika za pri-Posebno opozarjam one člane stuP- Prosta za oba oddelka, našega društva, ki že več mese- Mislim, da budete moje vruče cev dolgujejo na asesmentu, da želie Pahnili i skupa u pobi poravnali svoj dolg. Pomni m°č priskočili ne samo za me- naj vsak tako prizadeti član: kdor ne bo plačal asesmenta kakor zahtevajo društvena pravila, bo enostavno suspendiran. Večkrat sem jih že opominjal, toda brez uspeha; zdaj jih pa opominjam poslednjič. Z bratskim pozdravom, Anton Kordan, tajnik. ne, nego za nas sve i nas ponos svih skupa. Opomenjam člane, koji dugu-ju dva ili tri mjeseca da dug podmire na dojduči sjednici. Uz bratski pozdrav Matt Brozenič, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111. Zadnji teden sem razposlala vsem članicam našega društva po dve vstopnici na našo jesensko veselico, ki se vrši v nedeljo, 17. oktobra, v šolski dvorani. Pošta je do sedaj vrnila sledeča pisma: Mary Rozich, Josephine Thudeum in Lillian Zabkar. Te tri se naj takoj zglasijo pri meni za vstopnice, kakor tudi druge, ki bi morebiti ne dobile pisma z vstopnicami. Letos se je posebno pazilo, da je bilo pismo poslano vsaki čla-niči. Ako katera ni dobila, je vzrok ta, da se je preselila, ne da bi naznanila to meni. Ob tej priliki opozarjam, da je vsake članice dolžnost takoj naznaniti novi naslov tajnici, kakor hitro se preseli, ne na čakati po par mesecev. NAŠE DRUŽABNO GIBANJE IN VERSKO ŽIVLJENJE Springfield. III. Slovaška večerja in ples. — V soboto, dne 16. oktobra bodo naši in sosedni Slovaki imeli svojo narodno "Slovensko zabavo" in "sv. Mihaela hostino" v naši dvorani Slovenija. Pri seji zadnjo soboto zvečer so si izvolili svoj "hlavni vybor," kakor tudi postranske vybore, ki bodo oskrbeli vse potrebno. Zabava se bo pričela z večerjo, pri kateri bodo servirale naše Slovakinje izvrstno "supo" ter pohana piščeta s primernimi prikuhami. Po večerji se bo razvila prosta zabava s plesom ob slovaški narodni godbi. Vstopnina za večerjo in prosto zabavo s plesom vred bo samo en dolar za osebo. Cisti dohodek je namenjen za odplačilo dolga na naši dvorani. Slovea-ci, kakor tudi Hrvati, Poljaki "GLASILO K. S. K, JEDNOTE," 5. OKTOBRA, 1926. - -l—I— . „ f i ......... f\ . _______r- 1 vsi Siovani so prisrčno povabljeni. > Cas določen, za sv. Misijo**, — Key. Vencel Solar, slovenski Benediktinec in profesor v kolegiju sv. Bede v Peru, IH., bo vodil sv. misijon v naši slovenski cerkvi-za Slovence, Hrvate, Slovake, Poljake in nen> ške Ogre, pričenši v nedeljo, dne 21. novembra. Slovesen sklep bo v nedeljo, dne 28. novembra. Dragi Slovenci, ljubi Bog nas spet kliče in vabi s svojo milostjo. V svoji očetovski skrbi hodi gledat za nami, ki smo zgrešili pot življenja. Poslušajmo glas Dobrega Pastirja, ki hodi za zgubljeno ovco. Vest o tem svetem času naj gre od ust do ust. Na potu k delu, pri delu in od dela, govorite o misijonu. Pri mizi in v prijateljskih krogih pogovarjajte se o našem slovenskem misijonarju, katerega nam bo Bog v svoji neskončni ljubezni poslal, da nam spet zažari luč sv. vere jasno in gorko. Tebe pa, o Kristus, naš evharistični Kralj, v vsi ponižnosti prosimo, skaži nam, četudi nevrednim, izredno milost, da se smemo pridružiti "množicam" ter iz Tvojih ust slišati besedo: "Kdor je moje Telo in pije mojo Kri, bo živel v Meni in Jaz v njem" in "bo imel večno življenje." Pobožnost k Mali Cvetki. — Devetdnevnica sv. Tereziji k Mali Cvetki, se je posebno našim otrokom priljubila. Vsi lepo prihajajo in molijo na glas za milosti, katere bi mi vsi radi izprosi|i od Boga na priproš-njo te mlade a tako mogočne svetnice. Za tri reči prosimo: Da bi mi vsi Jezusa v Najsvetejšem Zakramentu Altar ju "ljubili bolj in bolj," da bi se naši nesrečni ljudje, ki so pozabili Boga, spet vrnili k Njemu in tretjič, da bi nam Mala Cvetka vzbudila dobrotnike in pomočnike med našim narodom za odplačevanje našega cerkvenega dolga. O slovesnem sklepu deyetdnevnice in oprvi sv. uri bomo poročali prihodnjič. Poročevalec. Gilbert. Minn. — Dasiravno je že malo pozno, se tudi jaz oglašam z nastopnimi vrticami, ker imam minulo konvencijo v Pittsburghu še vedno v prijetnem spominu. Meni se je to glavno zborovanje dopadlo radi tega, ker so bili pittsburški rojaki in rojakinje tako tudi naši delegatje in delegatinje tako dobri. Kdo bi si bil mislil, da so ljudje tako navdušeni za napredek K. S. K. Jednote? Res, ni čuda, da naša organizacija tako lepo napreduje pod seda njim vodstvom; saj so to tudi možje, ki so vsega spoštovanja vredni. Kdo ne bi bil vnet delavec ali agitator, ako vidi, da imamo na krmilu može, ki so vsega še kaj drugega zmožni, ter tako vneti za napredek Jednote. Naj se torej naša dična K. S. K. Jednota še bolj okrepi z novimi člani! Vsakdo je lahko ponosen/ da je njen član ali članica. Bolj kot kdaj prej, naj vsak skrbi, da dobi novih članov in članic za Jednoto in tako stori fevojo dolžnost napram društvu ter organizaciji. Na ta način tudi novemu članu veliko pomaga ob času nesreče, bolezni ali smrti. Za malo svoto, ki jo plačate, spadate lahko k eni izmed najboljših podpornih organizacij v Ameriki; kdor tega ne verjame, naj se sam prepriča. Zdaj pa preidem zopet nazaj na konvencijo. Jaz se popolnoma strinjam s sosestro Mary Kocman iz Pueblo, Colo.; ona je vse pošteno malo okrtačila. Res je bilo Jako! Me v Minne-»oti bomo že gledale, da bomo pomagale Mrs. Champa in da bo na prihodnji konvenciji vsaj 15 delegatinj iz Minnesote namesto štirih. Meni se je v Heinzovi tovarni tudi želo dopadlo, ko smo ogledovali razne naprave; nazadnje smo bili pa še imenitno in zastonj pogoščeni. Še danes se moram smejati onemu ogledalu, ki je imel tak čar v sebi, da se je vsak pošteno nasmejal, kdor se je vanj pogledal. Po tistih stopnicah na pitts= burško^Šmarno goro sem tudi jaz enkrat korakala prav do vrha, zatem pa ne več, ker moje noge niso za take izlete. Mi smo našteli 346 stopnic. Moje tri "partnarice" so jo pa večkrat na oni hrib mahnile; rekle so mi, da jim hoja po toliko stopnicah krepi večerjo in spanje. Ljudje v Pittsburghu so res prav postrežljivi in rodoljubni. Najbolj se moram zahvaliti Mrs. Rose Balkovec za tako lepo stanovanje in postrežbo te kom mojega bivanja v Pittsburghu. Pozdravljam tudi moje "partnarice" Mrs. Hoge iz Bridgeporta, O., Mrs. A. Ben-kovich iz South Čhicaga in Mrs. M. Smolich iz Aurora, Minn. Ker je že bolj pozno z mojim dopisom, naj še omenim, da smo zaposleni; vedno prireja mo kako party, vsak teden po dve. Taka družabna zabava je sicer prijetna, samo da bi bilo kaj več denarja; toda ž njim se pa ne moremo pohvaliti, ker ga bolj primanjkuje vsled slabih delavskih razmer. Od tukaj se vozijo naši rojaki drugam na delo, samo da se preživljajo. Vreme pri nas je postalo že mrzlo, tudi sneg je že naletaval. Ljudje hitijo pospravljati poljske pridelke, da jih ne uniči zima. Zdaj pa, ko se bomo bolj doma držali, prosim vse članice našega društva Marije Pomagaj, da se bolj vdeležujejo mesečnih sej; za poletno dobo je bila izjema, ker se rada vsaka pelje venkaj na prosto, če ima karo ali zdaj ne bo več tako. S sosestrskim pozdravom, Helen Yurchich,s tajnica in delegatinja dr. 196. Etna. Pa. —- Tufkaj se je na grozen način ponesrečil Slovenec Frank Hovman (Haupt-man?), poznati pod imenom "Mali Kranjc," rodom iz Ljubljane. Tukaj se je uresničil star hrvatski pregovor, da Bog ne pla-^ ti svake subute, ali kada istu plati, ju plati za istinu. Ta rojak se je iz nas. katoličanov sa mo posmehoval in je rekel, da mu je pes njegove žene božja slika?! Pred nekoliko leti je šel v katoliško cerkev k maši in rekel, da so šli vsi ljudje k sv. obhajilu, in da je šel tudi on, čeravno ni bil pripravljen, da bi šel k spovedi. Na vse načine se je vedno posmehoval onim, ki so hodili v cerkev. Bil je oženjen, toda njegova žena je bila še hujša nasprotnica sv. vere kot on. Otrok nista imela; pač pa je žena vedno držala pri sebi psa na rokah. Ker sta oba služila, sta bila tudi premožna; kupila sta si lep avtomobil in se vsako nedeljo okrog vozila namesto da bi šla v cerkev. On je vodil avtomobil, žena njegova je pa držala psa v naročju, sedeča poleg moža. Ali v nedeljo, dne 26. septembra je naš Frank , (Mali Kranjc) na nekem izletu zadel v drug avtomobil s tako silo, da sta se oba avtomobila prevrnila 30 čevljev v globok jarek. Njegova žena in pes sta bila na mestu ubita, a on sam se bori s smrtjo v neki bolnišnici v Pittsburghu. Tudi je ubil onega, ki je vozil drugi avtomobil. Pač, kakoršno življenje, taka je tudi smrt! Bog pusti človeku prosto voljo, da dela kar hoče, toda ne — dokler hoče. S pozdravom, John Skoff. poročevalec. -o- Iskalci neznanega zaklada. Na kak način dovede človeka hrepenenje po zlatu in bogastvu, nam priča nastopno poročilo o mali skupini priprostih farmarjev v naselbini Corning, Arkansas. Že letos na spo- mlad, ko so na čuden način zvedeli o nekem, na dnu ležečem skritem zakladu, so pustili vse delo na farmi in se preselili s svojimi družinami v bližino onega skritega zaklada, katerega že toliko časa zaman iščejo in ga bodo menda tudi vedno zaman iskali. Zgodovina o tem skritem zakladu je sledeča: V oni farmarski naselbini živi neka deklica, ki je baje v zvezi z duhovi drugega sveta. Ta deklica je tem farmarjem razodela svojo skrivnost, da je videla v svoji fantaziji velik zaboj poln zlata in srebra; opazila je celo letnice na kovanih zlatnikih? Označeni zaklad se nahaja v sredi Črne reke na nekem malem otočku; natančne lege in kraja ni zamogla sicer navesti. Vest o tem zakladu je prišla v javnost že lansko leto. Tako se je podalo na delo osem ondotnih farmarjev že minulo jesen, toda — zastonj ali brez uspeha. Na zimo so morali ti iskalci sreče s svojim delom prenehati; a letos pa zopet nadaljujejo. Ker jim je" nedavno še nek medij povedal, da se nahaja na onem otoku v resnici velik zaklad, so se še z večjim veseljem oprijeli izkopavanja. Ker leži oni zaklad baje ravno 27 čevljev globoko, so ti zlato-iskalci izkopali že več rovov v zemljo, toda o zlatu ni duha ne sluha. Naravno, da je kopanje rova v močvirnatem pesku zelo sitno, ker ga hoče vedno zasuti; toda naši srečolovci se za to ne zmenijo, ker so trdno prepričani, da se res tukaj nahaja oni velikanski zaklad, o katerem vedo celo sami duhovi. Vedno delajo in kopljejo z enakim uspehom, med tem ko so njih njive in polja zanemarjena in zapuščena. Zanimivo je tuli. kako imajo ta otok zakladov zastražen Vsakdo izmed njih je oborožen s samokresom, po noči pa vedno opravlja službo čuvaja po en mož z nabito dolgo puško. Gorje tujcu, ki bi se neopaženo približal skupini šotorov teh zlato-iskalcev! Drugi farmarji v bližini se jim naravnost smejejo, češ, da so bedaki; namesto da bi delali na polju, pa kopljejo prazno blato in pesek iz one reke. Tako so se že privadli njih bedastoč, da jih v obče nič več ne nadlegujejo. In pa naši zlatoiskalci! Vse imajo že izračunano, kako si bodo enakomerno oni velikanski zaklad razdelili. Koliko milijonov je tam zakopanih, seveda nihče ne zna; pač so v toliko prepričani, da bo za vse zadostovalo, ko dospejo enkrat do cilja, oziroma do zaklada. Zadnji čas so si omislili cek> gazolinski sesalni stroj, ki moče iz globokega rova blato in vodo. Delo pri tem je sicer naporno, toda upanje na lepe rumene zlatnike jim daje vedno večji pogum. Kdo ravno je oni zaklad tja zakopal, je največja skrivnost. Sam ni prišel tja? Tudi to uganko so sami rešili. Zaklad je baje zakopan že od leta 1860, ko se je vršila zadnja ameriška civilna vojna; saj jim je to letnico ona čudna deklica raz odela. Še par mesecev, in treba bo vsled zime zopet1 prenehati z iskanjem zaklada. Do tedaj bo ona gazolinska sesalka še marsikatero galono vode iz onega rova spravila na površje in omilovanja vredni srečolovci bodo lahko spravili namesto zlata kot običajno — navaden pesek in blato. BridgeviBe, Pa. — Mr. Louis Perušek, Ely, Mirin., ima prav, da se ni centralizacija pravilno rešila. So bili delegatje, ki so govorili v prid centralizacije, pri volitvah so pa volili zoper. Tu se je pokazal stari aVstri-janski značaj in teženje. Nekaj delegacij iz raznih držav sem vprašal po volit vi, kšj sami o tem osebno mislijo. Vsi so bili za centralizacijo, toda njih društva pa ne. To je pro-kletstvo, ker pridejo delegatje na konvencijo z zavezanimi rokami; sužnji, ne pa prosti možje in žene, delegatje itd. Vsa društva naj bo sram, ki so zavezala roke svojim delegatom. Prosta dežela pravite da je Amerika, U. S. A.? Pa vi ste Starokranjci, vsi, ki ste zoper centralizacijo in zoper novo ime Jednote. Še slovanski značaj Jednote je uničen s tem, da se sprejema v Jednoto vse, kar je belega ali napol belega. Pri tem pa še ohranite ime K. S. K. Jednota. Kje je pa kranjska dežela? Kje pa živimo? Ali samo nekdanji Kranjci in Av-strijaki spadajo v Jednoto ali tudi drugi Slovenci? Slepci! Kaj je bratska ljubezen? Samo pri nekaterih, prenapetih, objestnih velikih društvih?! Tako se je pokazalo na konvenciji jasno, kakšno bratsko ljubezen imajo velika društva do malih in mogoče bodočih. Kaj mislijo mala društva o velikih? Da so njih bratje in sestre?! Ne!! Vas, velika društva smatrajo za kapitaliste, ki tlačijo mala. Centralisti, vzemite to v poštev in' takoj na delo! "Starokranjci," vzemite v pretres. vda "Kranjcev" ni več ne v U. S. A. in ne v Evropi; samo nekaj takih starokopitne-žev se še nahaja tu in tam; toda jako malo med zavednimi amerikanskimi Slovenci, ki so državljani. Smo U. S. A. državljani z dušo in telesom; kdor ni, naj se javo pod imenom "Avstrijak" v prihodnji številki "Glasila." I Mala društva, ne obupajte! Je še nekaj mož v glavnem odboru in drugje, ki bodo prišli vam na pomoč. Vsa mala društva stopite v centralizacijo, velika pa naj čakajo naše pomoči pozneje; to se bo zgodilo gotovo. "V boj, v boj za pravico!" Vam "centralistom" kliče Albin F. Moder, župnik. bivši delegat. Mučenje nekdanjih dni. Indijanci so imeli zelo čudno navado britja; brke so si namreč brili z namazano palico, prižgano v ognju. Dandanes imamo v ta namen Trinerjevo mazilo za britje (Triner's Shaving Cream); po obrit ju se pa lahko rabi še Trinerjev Bay Rum ali Hand Lotion! Zastarela ideja Indijancev — da kar je ostudnega je tudi koristno — spada dandanes med staro šaro. Danes dobite na trgu še drugo izborno zdravilo, ki je zaeno tudi zelo okusno. O tem priča Trinerjevo grenko vino, katero vživa lahko še tako občutljiva oseba. To je ne-prekosna želodčna tonika. Iz-čišča črevesje, pomaga prebavi in slabemu okusu, odpravlja za-basano6t in glavobol. Ena steklenica velja samo $1.25; na jugu in na za padu je cena malo višja. Ako ne morete tega zdravila dobiti v bližnji lekarni, pišite na: Joseph Trner Co., Chicago, 111. (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA Svojega prijatelja spoznaš iahko tedaj, če ti toži o svojih težavah in neprilikah. * Napake in bridke preskušnje so za človeka najboljše učiteljice življenja. * Pravijo, da smeh pospešuje prebavo; toda če je kdo preveč sit, se nerad smeje. S tužnim in potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem Sirom Amerike, da nas je za vedno zapustil naš, nad vse ljubljeni oče, ozir. moj mož JOHN TEKAUTZ kateri je preminul dne 11. septembra, 1926. Ranjki je bolehal za srčno hibo, kateri je tudi podlegel, in sicer je bil v par minutah še zdrav in mrtev. Tukaj zapušča mene,'žalujočo soprogo in sedem otrok v starosti od 8 do 25 let, ter eno sestro Ano Tekautz, omoženo Zobec. Pokojni je bil rojen dne 17. aprila 1870 v vasi Hrovače pri Ribnici, po domače Mlakarjev. Dolžnost me veže, da se na tem mestu prav lepo zahvalim vse monim. ki so darovali krasne vence, namreč: Mrs. Tekautz. Chisholm, Minn., z družino; Mrs. Jos. Zallar, Soudan, Minn z družino; Mrs. Jos. Russ, Ely, Minn, z družino; Mr. Frank Zallar, Soudan. Minn, in Mrs. John Tanko, Soudan, Mtan„ Mr. in Mrs. Anton Stepan. Soudan, Minn. Mr. Frank Laurich, Ely, Mrnn Mr. in Mrs. Joe Brulla, Soudan, Minn., Oliver Club, Soudan, Minn., Soudan Mine Sbop, delavci, ozir. njegovi sotrpini. Lepa hvala tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše žari uš nice za ranjkega in sicer: Mrs. John Shega, Mr. Anton Klun, Mr. John Otnn, Mr. Jos. Klun in Mr. Louis Perušek, vsi iz Elv. Minn., Mr. Johfn Zobec, Jr., Tanier, Minn., Mr. in Mrs. John Mi-kltch,, Soudan, Minn. Srčna hvala vsem zunanjim obiskovalcem, ki so nas tolažili in molili za dušo tanjkega: ti so bili: Mrs. Frank Tekautz, Chisholm, Minn., Mr. in Mrs. Pucel, Chisholm, Minn.. Mr Kochevar in Mr. Gouze, hisholm, Minn., Mr. in Mrs. Tony Klun iz Eveleth Minn., Mr. in Mrs. Frank Pechek, Mr. in Mrs. Jos. Russ Mr«;' Anton Klun, Mrs. John Shcga, Mr. Frank Laurich, Mr.' John Otrfn. Mr. m Mrs. Laiser. vsi iz Ely, Minn., Miss Emma Strukel Ely, Mrnn., Mr. Louis Perušek, Ely, Minn., Mr. in Mrs V Marn" Ely, Minn. Hvala tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem onim, ki so spremili ranikeaa na njegovi zadnji poti. Pred vsem lepa hvala društvu sv. Cirila ta Metoda št. 4 K S. K. J^ ter dr sv. Petra in Pavla HBZ., katerih član je bil ranjki. Ta dva društva sta se pogreba udeležila v polnem številu kar je dokaz, da je bil ranjki priljubljen med tukajšnjim občinstvom Prav lepa hvala tudi našemu g. župniku Rev. Jos Ferianči-cu za njihov do srca ganljiv govoV o*b krsti ranjkega: kajti smelo rečem da ga ni bilo očesa, da bi se kolikor toliko tic zrosilo Torej hvala vse mskupaj ter: Večni Bog Vam plačaj* Ti pa dragi moj soprog, oziroma ljubljeni naš oče, soavai v miru spanje pravičnega. Bog ti daj večni mir in pokoj, ter večna luč na tt. sveti. M. ti to vsi iz srca želimo, kakor tudi priča-kujemo zopetno skupno veselo snidenje tam gori nad zvezdami Žalujoči ostali: ANNA TEKAUTZ, soproga JOHN, FRANK. DOMINIK, KARE^ln' « , MARY in ANNA, hčeri, aoudan, Minn., dne 27. septembra, 1926. TONY, sinovi Kralju neumrljivemu . . . Dva govora o evharističnem kongresu v Chicagu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani t;ovoril dr. Mihael Opeka. II. IVedragi v Gospodu! Zadnjič smo slišali, kako veličastno st- je evharistični kongres v Chicagu začel. Če smo strmeli že nad njegovim sijajnim za-iVtkom. kaj bomo dejali šele "njegovemu nadaljnemu poteku, in bodisi tudi. da si ga predo-Oimo le v najglavnejših točkah. Posluša jmo! V nedeljo, 20. junija, popoldne so se vršila izvencerkvena zborovanja po raznih velikih ehieaških dvoranah. Govorilo, predavalo, razpravljalo se je v najrazličnejših jezikih o pre-sveti Evharistiji in krščanskem življenju. Tudi Slovenci smo imeli v dvorani Kolumbovih vitezov svoje dobro obiskano, zborovanje. Gotovo nad 2,000 naših ljudi, mož in žena, se ga je udeležilo. Zvečer je bilo po vseh cerkvah slovesno češčenje presvetega Rešnjega Telesa. Z vernim ljudstvom napolnjena svetišča so pričala dovolj, da ljudske množice, zbrane v Chicago, niso iskale samo paše za svojo radovednost, marveč da so razumele pravi namen evha-rističnega shoda, ki je bil v po-češčenju in proslavi evharistič-nega Kralja. V stolni cerkvi je'bilo sv. Rešnje Telo izpostavljeno vse tri dni in nočni ča-stivci Najsvetejšega so bili sami možje. Nad en milijon ljudi je v dnevih kongresa obiskalo stolno cerkev. Sploh je te dni vel nad Chicago dih vere, kakor ga to mesto sicer ni vajeno. Vse. tudi kar je nekato-liškega, je bilo prevzeto od velike. strogo verske demonstracije. Ceste v mestu so bile okrašene z zastavami papežki-mi in državnimi. Na hišah in deloma na kandelabrih so viseli evharistični znaki. Celo avto-moijili so nosili evharistične siihbole. Kolodvori so bili okrtišeni. kakor to Chicago še ne pomni. Tako je bil že nazu-naj celemu mestu vtisnjen pečat pomembnega verskega slav-lja. V pondeljek, 21. junija ob 10. uri je bila sv. meša v veli-kerfi mestnem stadionu, v spomin na vojake, padle v svetovni vojski "Soldiers Field" imenovanem. Pri tej sv. maši je pelo 62,000 šolskih otrok. Na velikem športnem prostoru stadiona. obdanega na dveh straneh od velikanskih stebrišč, je bil postavljen oltar. Ogromen oltar! Njegova najvišja stop-njica je bila 30 čevljev od tal, vrh kupole, počivajoče na štirih mogočnih stebrih, pa 116 čevljev. Odprto svetišče je merilo 200 Čevljev na dolžino in 225 čevljev na giobočino. Poleg njega so bili narejeni naj-prvo sedeži za kardinale, in nižje doli za škofe, opate, prelate in drugo duhovščino. Po terasah na podolžnih straneh stadiona je bilo posajenih 62,-000 šolskih otrok in vsenaokrog je stalo ljudstvo, ljudstvo in zopet ljudstvo. - Bil je sijajtn prizor, ko so ti dvainšestdeseteri tisoči otrok s šolskimi sestrami prihajali v stadion. Trop za tropom, četa za četo so prihajali in zasedali prostore v sredini stadiona. Deklice so bile skoro vse belo oblečene, z belimi, lahkimi klobuki iz papirja in rumenimi trakovi 'okrog. Nič drvenja, nič tekanja, nič prerivanja — vse je šlo v najlepšem redu. Treba je premisliti, kaj se to pravi: 62,000 otrok v nekako dveh urah spraviti čez en sam most v stadion, set tisoč, to se pravi po yoja-ško: tri armade. Po drugem mostu so prihajali odrasli: tisoči in tisoče, dokler jih ni bilo na stotisoče. Brez prenehanja so se vsipali: vrsta za vrsto, množice in zopet množice, rama ob rami, glava pri glavi — eno uro, dve, tri, — pet ur . . . Potem je bil stadion poln in vrata so se morala zapreti. Toda ljudstvo je še vrelo skupaj. Še drugi stotisoči. Kakor silna jpovodenj so se razlivali okrog stadiona, zadaj za ograjo. Končno je bila več nego ena kvadratna milja eno samo morje ljudstva. Policija je posebnimi pripravami naštela zunaj stadiona več nego 300,000 ljudi, v stadionu pa jih je bilo več nego 200,000. Tako se je bilo zbralo najmanj nad pol milijona ljudstva k. slovesni sv. maši, poslušat angelsko petje iz otročjih ust. Ko si gledal to rujemo v Jezusa, pravega človeka in Boga, in hočemo živeti po tej veri! Ah, kako je moral ta prizor delovati na te može same! Možje, ki to poslušate, ali se nič ne zgane v vas? Ali se ne bi želeli tudi vi stati v vrstah teh mož? Ah, možje in, mladeniči moji! kolikokrat imate tudi vi priložnost, očitno spoznavati svojo vero v Kristusa! V sredo, 23. junija, so se zopet zbrale množice v stadionu. Služba božja in plasti cerkveni govori so veljali katoliški vzgoji. Zato so bili glavni udelež-množico, si imel nemara občut- niki ta dan učenci in učenke ke, podobne onim pri pogledu na slapove niagarske z njihovimi silnimi vodnimi masami. Sveta maša, pridiga, otroško petje — vse je bilo ginljivo lepo. Stadion, napolnjen z otroci, se je zdel kakor travnik gosto nasejan z marjeticami. Z visokega stojišča je trobentač dajal znamenja pri posameznih delih sv. maše. Dirigent petja je bil čisto belo oblečen, da so ga vsi videli. Otroci so gregorijanske melodije peli pravilno in z občutkom. Ljudske množice so prisostvovale službi božji nad vse dostojno in spoštljivo. Če katoličani sami pokažemo, da razumemo kaj je daritev sv. maše, gledajo na to daritev s svetim strahom tudi nekatoli-čani. Vtis cele te slavnosti je bil velik. Tak prizor more nuditi začudenim očem ameriškega ljudstva samo katoliška Cerkev — je pisal o slovesnosti neki protestantski duhovnik. In drug nekatoličan je dejal, potem ko je podal vsebino pridige, ki je obravnavala potrebo molitve, in sicer od presveti Evharistiji oplojene molitve: "Ne da bi hotel prikrajševati vrednost te pridige," je dejal "moram reči, da je bila najučinkovitejša pridiga zbrana ljudska množica in pesem otrok." Tudi v torek se ljudske množice niso utrudile. Ta dan je bila služba božja v stadionu za ženstvo. Osem tisoč redovnih sester in drugih dam je pelo pri sv. maši. Ista slika kakor prejšnji dan, isto zanimanje, ista navdušenost; Toda večer tega dne je bil morda najlepši, najginljivejši med vsemi prireditvami. Prizor posebne vrste. Okrog 200,000 mož je vkorakalo v stadion, da obnove pred Najsvetejšim obljubo zvestobe svoji veri. Vsak mož je držal v roki svečko. Vse druge luči so bile pogašene — in kaj, ali se niso zdeli svečni plamenčki te silne moške trume kakor simboli goreči in stanovitne ljubezni do vere in Cerkve? Najprej so bile pridige v raznih jezikih. Potem je živo za-plamtelo naenkrat vseh 200,000 svečk. Zadonelo je iz moških grl: "O salutaris hostia!" in "Tantum ergo." Samo en žaromet je .obseval oltar, sicer so svetile le svečke, ko je Jezus evharistični iz monštrance blagoslovil to vojsko mož. Vsakdo ki je bil priča temu prizoru, je moral reči, da je bil eden najbolj pretresljivih celega kongresa. Pretresljiv že po zunanjem. Pomislite: veliki prostor stadiona, pol milje dolg, četrt milje širok, ves napolnjen z migljajočimi svečkami, in pri vsaki svečki vvrl katoliški mož. Kaj se že to pravi! A še bolj pretresljiv je bil prizor po svojem notranjem pomenu. Dve-stotisoč mož — in vsi pojo glasno slavo evharističnemu Jezusu in vsi prisegajo zvestobo Od-rešeniku in njegovemu Imenu ter zvestobo domovini in njeni zastavi. Pač je bilo ,to petje in priseganje kakor grmenje morja, ki udarja ob bregove in Dvainšestde- ,pri tem kaže svojo silovito notranjo moč. Nekatoličani, ki so zunaj stadiona gledali ta prizor, so bili globoko ginjeni Stražniki, ki gotovo niso pre-mehkih čuvstev se niso sramovali solza, v očeh. Cel prizor je hotel reči; Vera v Kristusa Boga je častna zadeva pravih mož, zato mi, pravi možje, ve- jter profesorji in učitelji višjih šol. V raznih jezikih kakor prejšnje dneve — so tudi ta dan obravnavali cerkveni govorniki presveto Evharistijo prav posebno z ozirom na krščansko mladinoslovje in krščansko vzgojo. V četrtek se je kongres zaključil z veličastno evharistič-no procesijo v Munde!einu. Mundelein je majhno mestece, imenovano po sedanjem chica-škem nadškofu in kardinalu. Kardinal Mundelein je namreč tu pozidal za svoje bogoslovce velikansko semenišče, imenovano Semenišče sv. Marije ob jezeru. Kupil je bil okrog jezera ležečo goščavo v izmeri 1,200 oralov, jo posekal, iztrebil, svet uravnal in postavil na njem čudovita poslopja za semeniščni-ke s stroški okrog 12 milijonov dolarjev. Okrog semenišča leže še veliki kraji zemlje, zarasle s travo in gozdom. Letu, strani od velemesta in njegovega hrupa, naj bi se završilo velikansko slavlje v čast evharističnemu Jezusu. Nekateri so imeli pomislike, češ da ljudje ne bodo prišli radi tako daleč iz Chicaga. Toda kardinal-nadškof je mislil drugače: ljudi ne bo manjkalo. In res jih ni. Nasprotno: reka ljudstva, ki je tu sem privrela, je prekosila vse ono, kar je bilo v stadionu. Številu tu zbranega ljudstva se je reklo — milijon. Treba je pomisliti: milijon ljudi na enem prostoru! Pred semeniško cerkvijo je bil narejen oltar. Na levi in desni od njega v precejšnji razdalji, so zavzeli prostore kardinali, škofje, duhovščina, vitezi papeževega reda sv. Gregori-ja in drugi odlični uniformirani. Spodaj, tja do jezera in še dalje, po gozdnem parku, se je bila razgrnila ljudska množica. Slovesno sv. mašo je služil papežev legat kardinal Bonzano, ki je potem tudi vodil procesijo. Procesije se seveda ni mogla udeležiti vsa milijonska množica. Poleg celokupne duhovščine so se uvrstile vanjo le posamezne skupine po škofijah, župnijah, po narodnostih. Procesija je šla okrog jezera, skoz gozdni park, tri milje daleč. Bila je slovesna, veličastna. Zal, da jo je nekoliko pokvarila ena tistih neviht, ki baje v Ameriki pogostokrat pri-drve kar nenadoma. Bila je ura hude preizkušnje. Kardinali, škofje, par tisoč duhovnikov v dragocenih masnih oblačilih in skoro en milijon ljudi v lahkih oblekah — in vsi izročeni na milost in nemilost dežju, ki je lil kakor iz škafa, ter toči, ki je kakih sedem minut neusmiljeno bila. Vendar procesija je šla svojo pot dalje. Kardinali in škofje, do kože mokri, so pogumno korakali skozi ploho, in ljudstvo, nič manj premočeno jim je ploskalo. Bilo je kakor nekaj junaštva iz nekdanjih, velikih časov, ko je množica, stoječa v vodi in blatu, prepevala: Hva la večnemu Bogu — vse stvari ga zdaj molite — Stvarnika, dobrotnika! . . . » » * Tako, predragi, se je dovršil evharistični kongres v Chicagu. Velik dogodek v zgodovini ameriške Cerkve. Če nič ne rečem o zanimanju drugovercev zanj so ga gotovo vsi katoliški narodi Amerike obhajali z največjo radostjo, z največjim na- vdušenjem. Tako tudi naš ameriški slovenski narod. Toda našemu dobremu ameriškemu slovenskemu ljudstvu je ob tej priliki v čašo veselja kanila trpka kaplja bjidkosti. Našli so se namreč ljudje, sinovi slovenskih mater, ki so v ameriškem slovenskem listu o presveti skrivnosti božji Evharisti-je napisali tako brezbožne in prostaške besede, kakor jih o tej skrivnosti ni izlepa kdaj v javnosti slišal svet. Ah, tiste dni bi pošten slovenski človek v Ameriki najrajši potegnil klobuk na oči od sramote, da je bil prav njegov sveti materni jezik oskrunjen s tolikim bogo-kletstvom. Vi skrunivci naše najsvetejše vere in jezika našega! naš verni narod to in onstran morja svečano protestira proti taki brezbožnosti. Naš verni slovenski narod to in onstran morja prosi Jezusa evha-rističnega odpuščanja za toliko razžaljenje. Ah, Jezus naš evharistični! Ali nisi ti vsa sladkost naša? Ali ni bilo naše detinstvo tako nebeško ožarje-no tedaj, ko je vzšlo nad njim solnce našega prvega sv. obhajila? Ali ni bila naša mladost močna proti grehu in izkušnja-vi, ko si ti božji kruh, prihajal nam ? Ali ni naša zrela doba tako polna vse tolažbe in milosti, ko poklekamo k Tvoji nebeški mizi? Ali ne bo srečna in blažena naša pot s te zemlje, Če bomo tebe, o Jezus evharistični, kot zadnjo popotnico vredno vzeli s seboj ? Zato, o Jezus evharistični, odpusti razžaljenje in bodi z nami vsek-dar! Glej! kakor večna luč pred tabernakljem gori pred Teboj ljubezen naših ubogih, pa vernih src. Amen. (Konec) -o- Kanonik dr. Mihael Opeka : PISMO V AMERIKO Dragi prijatelj! Zelil si, da ti, povrnivši se v domovino, sporočim svoje vtise ameriškega potovanja. Zdaj sem se toliko umiril in odpočil, da to lahko storim. Toda naj-prvo boš dovolil, da dam duška tistemu svojemu čuvstvu, ki nikakor ne sme ostati tajno v srcu, marveč mora na dan. To je čuvstvo globoke hvaležnosti do vseh dobrih ljudi, ki so meni ameriško pot omogočili in mi bivanje v Ameriki tako neizrečeno prijetno naredili. Poznaš župnika Plevnika, inteligentnega in delavnega moža v Jolietu. Ta je kot predsednik slovenskega odbora za evharistični kon gres v Chicagu moje popotovanje v Ameriko največ povzročil. Prijatelj mi je in k temu si je obetal od mojega prihoda nevemkakšnih koristi za naše ameriške rojake. V tem svo^ jem pričakovanju je bil prevaran — kar sem mu jaz naprej povedal —, a prav zato mu gre tem večja moja zahvala za vse, kar je zame storil. Poleg njega so mi v Ameriki izkazali veliko prijateljstva in dobrohotne naklonjenosti gospodje župniki: Ažbe v Waukeganu (koliko je imel ta blagi mož nadlege z menoj!), p. Zakrajšek v Chicagu, p. Begelj v New Yorku, Bajec v St. Pavlu (zlata duša!), Mikš pri sv. Miha elu (moj ljubi rojak in tovariš mojih detinskih let!), Trobec pri sv. Štefanu, Schiffrer in prof. Jager pri sv. Bonifacu, Ponikvar in Oman v Clevelandu, Černe v Sheboyganu, kakor tudi dični in požrtvovalno delavni glavni predsednik K. S. K Jednote Mr. Anton Grdina, in drugi lajiki (kako bi pozabil gostoljubno hišo Mertelovo Ridgefieldu, N. J.!) po raznih krajih, ki sem jih obiskal. Vsi ti naj vedo, da se jih spominjam s hvaležnim srcem Ali naj ti govorim (saj moram!) tudi o svojem bratu North Chicagi, ki sem ga po 16 (reci: šestnajstih!) letih zopet videl? Za ljubezen, ki sem jo užil pri njem in njegovi pošteni družini, katero sem letu prvič spoznal, nimam zadosti prisrčnih besed zahvale. Ob The North American Banking & Savings Compy Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VA1A BANKA Denar naloien'tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri dam Vam vloga vedno vile. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. de S. v soboto od 9. do 3. in rre-čer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno pošiljate* od 6. do 8. pri stranskih vratih, ■red« av«2er. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v atari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODRKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. slovesu sem jim povedal, da če jim jaz njihove dobrote povrniti ne morem, vem pa za Enega, ki kozarca mrzle vode ne pusti nepoplačanega in bo tudi meni izkazano to ljubezen znal povrniti. Končno še moji ožji rojaki, moji Vrhničani v Waukeganu in North Chicagi! Kako bi mogel kdaj pozabiti njihove ljubezni in dobrotnosti! Ko sem prišel mednje,« se mi je zdelo, kakor da prihajam mlad novo-mašnik v svoj dragi rodni vrhniški trg. Zastave in venci in slavoloki in slovesno pritrkavanje zvonov . . . Resnično, manjkalo je samo še moje borne rojstne hiše in mojega dobrega očeta in moje sladke matere, da bt me zopet objela na pragu — in vse bi bilo tako kakor pred osemindvajsetimi leti, ko sem prišel poln svetlih misli večnega Rima domov, darovat prvo daritev za vse drage svoje. In ko sem odhajal iz Waukegana, ali ni bilo tako, kakor da odhaja mnogoleten pastir od svoje miljene črede? Resnično, toliko prisrčnosti, toliko dobrote in ljubezni nisem pričakoval, še manj pa zaslužil. Prijatelj dragi moj! Če prideš v Waukegan in North Chicago, prosim te lepo: Vstopi se v sredo med moje Vrhni-čane in jim reci naglas, da jih pri vsakem spominu nanje iz srca blagoslavljam. Povej jim, da sem, prišedši domov, pripovedoval o njihovi plemenitosti sv. Pavlu v Hribu in sv. Trojici na holmu in sv. Lenartu na Bregu. Vsem njihovim dragim senT pripovedoval o njih in vse sem jih v njihovem imenu lepo pozdravil — tudi njihove mrtve tam gori za sv. Pavlom. Tako, moj mili prijatelj! sem Ti zapisal najprej to, kar je najbolj kipelo v srcu. A zdaj, kje naj nadaljujem? Po kak-lsote romantičnih šni vrsti naj razporedim svoje krajev. Pa tudi ne človek sliši in vidi, kako ta vr-veča in zmerom za delom in dolarjem drveča Amerika ustvarja ljudem blagostanje in človeka vredno življenje. Tudi navaden delavec je, če je priden jn varčen, ko se po dnevnem delu umije in preobleče — gospod. IzveČine ima svoj prijeten dom, opremljen večkrat tudi z najmodernejšimi udobnostimi, in ni mu treba gledati, če ne bo odrezal prevelikega kosa kruha sebi in svoji številni družini. In to kajpada človeka veseli, čeprav po drugi strani, ogledujoč te strahotne tvornice in njihove naprave, vidi, da zaslužki niso baš lahki in je pri mnogih delih v nevarnosti zdravje in življenje. Toda da ostanem pri prvotni misli: kakor sem Ameriko resnično občudoval — užival je nisem. Uživa se lepota — tiha, mirna, narahlo v dušo segajoča. Glej! stopim na naš grič pod sv. Trojico in se ozrem naokoli. Zelenje z griča se preliva v lahno pestrost njiv doli na klisu. Dve beli cesti se vijeta skozi ponosni trg, zastražen v ozadju od temnogozdnega Ljubljanskega vrha. Visoko do neba se dviga vitki zvonik sv. Pavla sredi med hišami, ki se stiskajo okrog cerkve kakbr plaha jagnjeta okrog pastirja. Rjavkasto.se odraža od pokrajine Močilnik s svojim skalovjem, in izvirku Ljubljanice pod njim narahlo šumljajoč pripovedujejo, kaj so videli pod zemljo na kraškem svetu. Šv. Anton v Verdu ponižno čepi pod gozdom in čuva svoje mrtve, okrog sebe zbrane. Nad vsem pale bdi svetloba zahajajočega solnca . . . To, prijatelj, je lepota, nad kakršno se rada opaja duša. Take lepote v Ameriki niso gledale moje oči. več v Kaliforniji, v Floridi, itd. Verujem — toda tako daleč, Ti veš, ni seglo rnoje oko. Kakšen se mi je zdel naš slovenski ameriški živelj ? Kar je v Ameriki nqših ljudi dobrih — in mnogo jih je! — so čudovito dobri. Kako so verni! Več nego enkrat so mi prišle solze v oči, ko so tako navdušeno pozdravljali naša slovenska škofa in nas druge duhovnike iz stare domovine. To ni bil samo čut narodnostnega občestva — več je bilo: bila je zavest tega ljudstva, da se v vsakem škofu klanja svoji katoliški Cerkvi, da v vsakem duhovniku pozdravlja svojo vero. In kako ginljivo so polnili svoja skromna svetišča, kako so oblegali tiste dni spovednice in mizo Gospodovo! Oj blagor ti, moj narod, dokler si tako veren v tujini! Sam čutiš, kako te blagoslavlja On, h kateremu kličeš: Oče naš, kateri si v nebesih! . .. Pa tudi svojega dragega materinega jezika in svoje stare domovine ni pozabil ta narod. Čast mu! Čast pa tudi tistim, ki se v prvi vrsti ne strašijo ne dela. ne žrtev, da ohranijo ljudstvo katoliško in slovensko. To ste vi, dragi in vrli ameriški slovenski duhovniki! In to je skoro vse, moj srčni prijatelj, kar bi Ti imel v kratkem pismu nahitro povedati. Ali naj rečem še besedico o Amerikancih ? Prijazni so, vljudni so — toda eno mi na njih ne ugaja: da ne govore nobenega drugega jezika nego samo svojo blaženo angleščino. Tujec, angleščine nevešč, to trdo občuti. Ne samo. da ne more nikamor naprej, marveč čuti se tudi kulturno ponižanega, čeprav je vprašanje: kdo je po navadi kuiturnejši: ta, ki go- druge vtise? Evharistični kongres v Chicagi je bil našega popotovanja Ameriko. prvi in zadnji namen. Jaz sem, prišedši domov, ljubljanski stolnici dve nedelji pridigal o veličastnem tem shodu. Nabito polna cerkev je strmeč poslušala. A če so le-tu strmeli ljudje, ko so samo poslušali slabo pripovedovanje, kako pa smo še-le strmeli mi, ki smo kongres in njegovo prireditev gledali na lastne oči! Velikansko! neprekosljivo! samo v Ameriki mogoče! smo morali vzklikati — in katero verno, Jezusa ljubeče srce bi ne bilo polno radostne hvaležnosti in sladkega zadovoljstva, da se je evharističnemu našemu Bogu izkazala pred vsem svetom tolika vera Vanj in tako sijajno počeščenje. Ni mogoče, da bi tako velikanska verska manifestacija sredi svobodne Amerike ne rodila mogočnih sadov za vse ameriške katoličane in za vesoljno Cerkev. To veselo upanje je neomajno v mojem srcu. Ameriko samo, kar sem je videl, sem bolj občudoval, nego užival. Velika je, bogata je, silna v svojem napredku in svoji podjetnosti. Njena goro-stasna mesta z neštetimi tvor-nicami in nebotičniki, s svojim burnim hruščem in truščem, s svojim grozničavim, nikoli mirujočim življenjem vzbujajo skoro neko čuvstvo plašnosti. Zadovoljstvo pa leže v srce, ko vori tri, štiri jezike, pa ar.gle-Po tudi ne kra- ščine ne — ali ta, ki govori an-gorenjskih gleščino. pa drugega nič ne. miline do- Vprašal si me, če pridem še lenjskih sanjajočih hribcev in kdaj v Ameriko? Kaj naj Ti holmov . . . Pravili ste mi, da na to odgovorim? -Ali ni zado-je prirodne lepote več nego pre- (Dalje na 8. strani) NAZNANILOJN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nemila smrt dne 20. sept. t. 1. utrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi oziroma materi Mary Komljanc roj. Klemene v najlepši starosti 34 let. Pokojnica je bila rojena v Jakovici na Notraniskem; v Ameriko je prišla pred 13 leti. Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga in pet nedorastlih otrok v starosti od 5— 12 leta, v starem kraju pa še živečo mater in dve sestri. V dolžnost si štejem, da se tem potom lepo zahvalim znafn-cem in prijateljem, posebno pa družini Jurkovec in Bučar za tolažbo in darovane vence. Pokojnica je spadala k društvu Mar, Cist Spoč. št. 80 KSKJ., katere članice so jo spremile k zadnjemu počitku dne 24 .sept. iz hiše žalosti do cerkve in na St. Mary's pokopališče. Hvala jim lepa, hi hvala tudi vsem udeležencem pogreba. . Tebi, ljubeča soproga in nepozabljena mamica pa kličemo: Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti, dokler se 'ne vidimo nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANDREW KOMLJANC, soprog, ANDREW, ml., FRANK, TONY, JOHN in MARY, otroci. South Chicago, III., dne 29. septembre, 1926. "GLASILO K, S. K. JEDNOTE, ___frhaja vsak torek. Lastaiaa Kranjsko-Slovanake Katoliške Jednote v Združenih državah .__ameriških. «117 St Clair Ave. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3012 CLEVELAND, OHIO Za UaiSe, na leto Za nečlant____ Za inozematvo___ Naročnina. ..$0.84 .....$1.60 ....$3.00 OFFICCIAL ORGAN ~ . o' *he GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the intereat of the Order. laaued every Tueaday___ OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO URADNA NAZNANILA. I. Službeno se naznanja, da je za mesec oktober, 1926 razpi san asesment $1 na vse člane in članice zavarovane proti dolgo-, trajni boliški podpori. Člani in članice, ki niso zavarovani proti dolgotrajni'bolniški podpori, ne plačajo zgoraj omenjenega asesmenta. n. Društvo sv. Vida, št. *25, Cleveland, O., je dne 30. septembra, 1926 izstopilo iz centralnega bolniškega oddelka. Zaradi tega od omenjenega dne dalje ni Jednota odgovorna za bolniško podporo članom-bolnikom omenjenega društva. Za glavni urad K. S. K. Jednote, , .„ Josip Zalar. glavni tajnik. Joliet, 111., 1. oktobra, 1926. Naznanilo asesmenta 10-26 za mesec oktober, 1926 Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 115. 152 JOHN RAMUTA — Star 60 let, član društva sv. Jo zefa, st. 2, Joliet, 111., umrl 15. avgusta, 1926. Vzrok smrti: 1894°"R8 44^Var0Van Za *1,00°' Pristopil k Jednoti 1- aprila, 116. 10138 MARY RITMANICH - Stara 46 let. članica društva sv. Ime Marije, št. 133, Ironwood, Mich., umrla 25. avgusta, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 20. julija, 1922, R. 42. 117. 25217 MIROSLAV VICK - Star 36 let, član društva sv Jožefa, št. 175, Summit, 111., umrl 24. avgusta, 1926. Vzrok smrti: ponesrečen pri padcu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 12, marca, 1924, R. 35.' 118. 4952 JOHN SKALA — Star 44 let, član društva sv. Jožefa, st. 56, LeadviUe, Colo., umrl 25. avgusta, 1926. Vzrok smrti • majnarska jetika. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 12. januarja, 1903, R. 33. 119. 13252 MARKO GREGORlC — Star 50 let, član društva sv Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., umrl 8. avgusta, 1926 \zrok smrti: izkrvavljenje možgan. Zavarovan za $1,000. Pri stopil k Jednoti 17. septembra, 1908, R. 39. 120. 8247 ANGELA TOLLER — Stara 27 let, članice društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., umrla 30. julija 1926. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Zavarovana za $1,000 Pristopila k Jednoti 4. junija, 1917, R. 18. 121. 11494 JOSEPHINE MOZlNA — Stara 26 let, članica dru štva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., umrla 22. avgu sta, 1926. Vzrok smrti: ponesrečena operacija na vratu. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 2. junija, 1924, R. 24 122. 583 JOHN ERŽEN — Star 57 let, član društva sv.^Družine št. 5, U Salle, 111., umrl 30. avgusta, 1926. Vzrok smrti: rak v grlu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 4. novembra 1900, R. 40. 123. 10448 JOSEPH FERENČAK — Star 53 let, član društva sv. Jožefa, št. 57 Brooklyn, N. Y., umrl 24. avgusta, 1926. Vzrok smrti: ubit od vlaka. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jed noti 25. oktobra, 1906, R. 41. 124. 11908 ANNA KUKURUZOVICH — Stara 40 let, članica društva sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., umrla 2. septembra, 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1,000 Pristopila k Jednoti 14. januarja, 1925, R. 38. 125. 833 JOSEPH DEBEVEC — Star 68 let, član društva sv Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrl 12. avgusta, 1926. Vzrok smrti: rak v grlu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 24. julija, 1894, R. .50. 126. 2916 IGNAC SPRAJCAR — Star 51 let, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU., umrl 18. avgusta, 1926. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 24. junija, 1901, R. 40. 127. 13277 JACOB LEKAN — Star 45 let,-član društva Vitez: sv. Martina, št. 75, La Salle, IU., umrl 29. avgusta, 1926. Vzrok smrti: jeterna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jed- noti 24. septembra, 1908, R. 34. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. . Zaporedna št. 215. 12039 AGNES GORSE — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU., operirana 24. julija, 1926. Opravičena do podpore $100. 216. 266 JOHN PAPIC — Clan društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, IIL, operiran 20. aprila, 1925. Opravičen do podpore $50. 217. 543 AGNES KRALJ — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., poškodovana 1. avgusta, 1924. Opravičena do podpore $500, za onemoglost obeh rok. 218. 23973 WILLIAM PORTUN — Clan društva sv. Roka, št. 45, Pittsburgh, Pa., operiran marca, 1926. Opravičen do podpore $75. 219. 4481 TEREZIJA MARKOVICH — Članica društva sv. Jo- 92...... 0 3...... 0 4...... 0 5...... 07..,.., 08...... 101...... 103...... žefa, št. 16, Virginia, Minn., operirana 7. julija, 1926. čena do pydpore $100. 220. 9471 CHRISTINA STEFANICH — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU., operirana 26. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 221. 1 Onravi I 108...........................„...............$ 4JO.UU upravi- 1O0................................................................$ 105.80 520.05 18003 76.00 104.54 280.18 .................................................$ 371.04 263.02 93.67 ! 340.57 ...........„...............$ 200.00 ..,.»...3 100.00.....S 58.00 13.00 24.00 110...................294.86 1 1...........298.37 ........................„..$ 100.00 1 2....................100 41 ......................................................................S 50.00 11 3....................228.30 11 4....................164.07 11 5....................224.04 11 8.......... 41.14 11 9.......... 86.39 120...................440.74 2855 CECELIJA KOCHEVAR — Članica društva sv. Bar- IzCZZ 63.05 ............................$ bare, št. 40, Hibbing, Minn., operirana 17. marca, 1926. vičena do podpore $50. 222. Opra- 122. 123.. 126.. 127.. 128.. 100.00 17174 FRANK PUGNE — Clan društva sv. Jožefa, št. 41, 80.56 ......$ 500.00............................$ 38.0(3 204.35 28.16 266.17 103.29 Pittsburgh, Pa., operiran 5. januarja, 1926. pore $50. 223. Opravičen do pod- 131. 132.. 133.. 134.. 135.. 11591 ROSE URŠIC SIMMONS — Članica društva Marije wZZ \™J3 Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., operirana 30. junija, 1926. 140.......... ^-SO 265.73 165.53 ......................4........................$ 54.79 149.98 ............'...........................„....... $ 208.80 .............................................. $ 27.00 49.00 57.00 Opravičena do podpore $100. 224. 143.. 144. 145.. 146.. 147.. 148.. 150.. 152.. 153.. 154.. 156.. 13784 LOUISE KOVAClC — Članica društva Marije Poma-1 gaj, št. 119, Rockdale, IIL, operirana 8. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 225. 18298 JOSEPH GLIVAR — Clan društva sv. Jožefa, št 146,1 Cleveland, O., poškodovan 9. novembra, 1925. Opravičen do pod-1157-.™!!.! isT'eT pore $100 vsled zlomljene hrbtenice. 226. 2181 FRANCES EV^ANS — Članica društva sv. Jožefa, št. I 146, Cleveland, O., poškodovana 21. novembra, 1925. Opravi- 164., 165.. 166... 107... 168... 109..., 170.... 171..., 172.... 173.... 51.49 342.59 141.22 435-28 ............................$ 100.00 112.07 236.11 ..........._........................ .......... .......................$ 50.00 291.31 236.58 27.82 ................................................S 446 45 ..........................s 100.00......$ 60.50 15.00 158. 160.. 161.. 162.. 163.. čena do podpore $25 kot odškodnina za zlomljeno levo roko. 227. 11494 JOSEPHINE MOŽINA — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 20. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 228. 27438 JOSEPH FIDEL — Clan društva sv..Jožefa, št. 169,M™.......... «.16 40.00 ......$ 200.00 ............................................n.oo 90213 ......s 1200 880-25 ......$1,000.00......S 75.00......................$ 50.00 ..................................................s 15.00 154.72 77.45 18.87 285.62 949.59 ............................$ 200.00 6525 111.08 238.73 ^9® ..................................................S 67.00 Cleveland, O., operiran 24. julija, 1926. Opravičen do podpo-| re $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št. 91. 7270 LOVRENC VERBOS — Clan društva sv. Alojzija, št. | 42, Steelton, Pa., izplačalo $50. MLADINSKI ODDELEK Zaporedna št. 234. 10910 JOSEPH KAPLAN — Star 2 leta, 11 mesecev in 2 dni, član društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., umrl 12. avgusta, | 1926. 175., 17 6........ 17 7........ 17 8......... 17 9........ 18 0......... 181......... 182________ 18 3......... 18 4........ 18 5......... 18 6......... 18 7________ 18 8......... 190......... 191. 54.90 175.00 ..........................c 27.23 ......................*......... 84.62 134.45::::::::.......—.....$ 100 00 162.27 ""v—...................... ............................$ 100.00 53.57 58.71 6322 ............. 14.20 .......................... 35.23 103.30 ....................................« 82.09 .......................... ..$ 100.00......S 40.00 $ 168.00 $ 29.00 Vzrok smrti: pljučnica. Pristopil k Jednoti 22. septem-1192....".". 57.12 ...........*.............. 100.00......> bra, 1924. Bil je član 1 leto, 10 mesecev in 20 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Opravičen do podpore $48.1 194^"."".' '57.26 192. 193., 71.45 148.90 90.00 44.00 22.00 kateri znesek je bil nakazan 8. septembra, 1926. 235. 11028 LEONARD ŠUKLE — Star 8 let, 10 mesecev in 21 195.. 196., 197. 198.. 199.. 35.10 84 20 5526 103.56 dni, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrl 31. avgusta, 2oa"Z*! 18. 1926. Vzrok smrti: bolezen na možganih. 12. noverpbra. Pristopil k Jednoti 202 Bil je član 1 leto, 9 mesecev in 18 dni OA----A 70 45.29 33.32 •S 100.00 Starost I 204:::::::::: 2094 19.41 ..$ 14.00 prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičen do podpore $240, 205 kateri znesek je bil nakazan 14. septembra, 1926. Hog" 207." 208.. 200.. 66.. Josip Zalar, glavpi tajnik. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za avgust 1926 Asesment št. 8-26 21.40 126.87 41.63 87.91 10.89 Opravnina $575.00 .$ 60.00 S35,103.33 ...S 10100.00......$3,525.00......$ 1385.50_.S750.00........540.1 00 Dr. št. Plač. na »ties. H-2F. Pmrtnine Poškodnine Cent. bol. poci. Onem. pod mate said: "Now must we pray. For lo! the very stars are gone. Brave Admiral, speak, what shall I say ?" "Whv, sav, 'Sail no; sail on! and My men grow mutinous day by day; My men grow ghastly wan arid weak. The stout mate thought of home; a spray Of salt wave washed his swarthy cheek. "What shall I say. brave Admiral, say. If we sight naught but seas a* dawn ?" "Why you shall say at break of day: 'Sail on! sail on! sail on! and They sailed and sailed, as winds might blow, x Until at last the blanched mate said: "Why, now not even God would know Should I and all mv men fall dead. These very winds forget theii way. For God from these dread seas is gone. Now speak brave Admiral, speak and say" He said: "Sail on; sail on! and They sailed. They sailed. Then spake the mate: "This mad sea shows his teeth tonight; He curls his lip. lie lies in wait. With lifted teeth, as if to bite! Brave Admiral, say but one good word.— What shall we do when hope is gone ?" The words leapt like a leaping sword: "Sail on! sail on! sail 011! and 011 j" Then, pale and worn, he kept his deck. And |>eered through darkness. Ah. that night Of all dark nights! And then a speck— « A light! a light! a light! a light! It grew, starlit flag unfurled! It grew to l>e Time's burst of dawn. He. gained a world: he gave that world Its grandest ksson: "On! sail Joaquin Miller. KO SO MAMICA UMRLI I. Oj, umrli Tončku so mamica — Tonček pravj: spančajo naša mamica. Sklenjene oj roke imajo mamica, Tonček pravi: molijo dobra mamica. 1 Bratci, sestre jokajo; kje si mamica?-- Tonček kliče, prosi jo: Vstančaj, mamica! II. In zvečer je hotel leči Ej, pa niso ga pustili gori k mamici, in zajokal je kot vedno v sili "Čakajte, povem vse mamici" —Rud. Pečjak. -o- IMEL JE SVETI FRANČIŠEK OVCICO Imel je sveti Frančišek ovčico. Povsod mu je sledila. Kadar je Frančišek molil — je z njim molila. Kadar so bratje v koru peli, je poleg Frančiška stala in pobožno meketala. Njena volna je bila kot biser Čista — kot Frančiškove svete roke, kot njegovo nedolžno srce. Imel je sveti Frančišek ovčico. Do konca mu je zvesta ostala. Ko je Frančišek umrl — je ovčica zaspala. Bratje so jo budili, pa je niso mogli zbuditi. Frančišek je odšel v nebesa — ovčica mu je hotela slediti in z njim pred božje Jagnje pobožno poklekniti. KAŠELJ IZGINE, rszdražcaje in hrapavost te odstrani z pravočasno rabo zdravila Severa's Cough Balsam. Js priljubleno zdravilo tekom zadnjih 4ft let; valedtega j« preiskuleno. Csna 16 in CO centov. Vprašajte zanj v lekarnah. w. p. severa ca. ansa rapids, iowa Društvom centralnega bolniškega oddelka. V številki 39. našega "Glasila" smo čitali fini članek o "Centralnemu bolniškemu oddelku K. S. K. J.," ki ga je spisal neki večletni član, ki ima v resnici pravi vpogled v Jedno-tine razmere. Članek je bil na mestu in stvaren, in jaz se temu danes pridružim in nadaljujem s stališča mojega pogleda v Jednoti-no stanje bolniške centralizacije. V današnji številki se naznanja izstop enega največjih društev iz centralne bolniške podpore; žali Bog, da ravno društvo, v katero spadam tudi jaz. Da pa ne bo obsodba od ostalih društev, ki spadajo v centralno bolniško podporo preostra za društvo sv. Vida, št. 25, in da ne bo radi tega kaj manj poguma med ostalimi društvi, naj služi ta moj članek v posredovanje. Jaz se prav nič ne čudim društvu sv. Vida za ta korak, in nobeden naj si to ne razlaga, da je to korak nesporazuma ali korak nesobratstva. Društvo sv. Vida. št. 25 je pristopilo k centralni bolniški podpori na moje veliko prizadevanje z namenom, da potegne še druga društva za seboj in da pomaga ostalim, malim, novoustanovljenim društvom na noge. To je bilo doseženo. Društvu sv. Vida je bilo to obljubljeno, da lahko izstopi, kadar hoče, in sedaj je prišel oni čas. Nobene, niti najmanjše zamere se nikakor ne sme pripisovati omenjenemu društvu za izstop iz centrale, pač pa smo jim vsi lahko še hvaležni, da so prvi pokazali dobro voljo, in tudi denarno podprli v veliki meri centralno blagajno s tem, da so precej več vplačali, nego prejeli, zakar je danes ob izstopu društva sv. Vida Jednotina centralna blagajna precej večja, kakor je bila, ko je to društvo pristopilo. Torej je društvo sv. Vida storilo za centralizacij dovolj in veliko, kar pač niso druga društva, ki niso pokazala iste volje, kar je pokazalo društvo sv. Vida, št. 25. Jaz sem prepričan, da se ne bo niti eno društvo izmed centralnih obdregnilo ob izstop društva sv. Vida, ker isto ni šlo v centralizacijo z namenom, da si bo s tem pomagalo, pač pa da je s tem pomagalo drugim. Čast društvu sv. Vida za vse, kar je za časa bivanja v centrali s tem moralno in denarno pomagalo centralnim društvom. In ako vpoštevamo še minulo konvencijo, in pomislimo, kako je bila tu centralizacija vpošte-vana, potem ne moremo najma-nje oporekati društvu sv. Vida za korak, da je izstopilo. S tem pa, da je društvo sv. Vida izstopilo iz centrale, še ostala društva v centrali niso prav nič prizadeta, in njih obstanek je ravno tako dober, kakor je bil dosedaj. Vsa centralna društva naj se zavedajo, da je njih bodočnost veliko lažja, kakor je bila dose-dajnost. Centralna društva ste ista, katera imate vso bodočnost Jednote v vaši oblasti. Nekaj nad 90 društev vas je skupaj. V svojih društvih imate vi svoj živelj in največ mladine; vaše članstvo je po večini še mlado, ker tvori nova društva zadnjih časov, med tem, ko so starejša društva precej obložena z bolj starimi člani in članicami. Ne rečem, da je za postanek in začetek društva potrebna centralizacija. To ste tudi dosegli; sedaj vas je velika skupina in vaša blagajna je tudi precejšna; vem da ne računate mnogo, da vas bodo drugi podpirali, vem da vsako društvo zna, da je navezano na svoje vplačevanje, da se vsakdo zaveda, da se mora plačevati, ako »e hoče prejemati, in vsa cen-Jralna društva ste lahko ponosna in zaupna sama na sebe, in sama v sebe, ne da vam bi bilo treba računati na druge podpore. Dovolj je vas, in dovolj močni ste; le zaupajte sama v sebe. Vaše članstvo je po večini mlajše nego je članstvo starejših društev, ki ne pripadajo k centralizaciji. Nova društva se bodo pridruževala vam k centralni bolniški podpori, in vaša moč se bo množila od dne do dne. Dopisnik v zadnji številki tudi omenja, da se pri K. S. K. Jednoti ne plačuje naklad v centralni sklad, kakor se to plačuje drugod. Ako zasledujete druge Jednote, vidite, da imajo skoro vsaki drugi mesec posebne naklade v centralni sklad. Do danes še vaša blagajna tega ni razpisala, in je še narasla. To naj vam bo v pogum, da sodelujete tako pravično tudi naprej. Jaz vam jamčim, da ako boste gledali na to, da se ne bo dogajala simulacija pri društvih, in da boste znali varovati tako skupno' blagajno kakor znate varovati svojo' društveno, da bo vaša blagajna naraščala od dne do dne višje, kajti sklad, v katerem vplačujete je dovolj velik, da vsak vredni član dobiva opravičeno podporo, in še mora ostati denar v blagajni. Popolnoma je odvisno od vas samih. Vsa društva se morajo zavedati, da je njih blagajna (četudi je skupna) ravno tako vaša kakor vaša lastna društvena, iz katere plačate vaše uradnike in druge stroške. Čuvajte pri obiskovanju bolnikov na pravično postopanje. Kdor je v resnici bolan, naj se mu izplača podpora, kdor je ni vreden, naj se nikdar ne gleda na prijateljstvo; pri katoličanih se tega dogajati ne sme. Pisec članka v številki 29. navaja, t*a bi morala simulacija biti dvakrat kaznovana, in ima prav. Krasti iz blagajne zasluži hujšo kazen kakor mnoge druge stvari, za katere se enega ali drugega kaznuje, in vendar mnogi ostanejo skriti in nepoznan*. Kdor pomaga zatajiti taki dejstva, je ravno tako kriv, kakor oni, kateri se je delal bolnega in v resnici morda ni bil. Torej obiskovalec, ki ni poročal ali pa ni obiskal bolnika, da bi pričal, je' ravno tako kriv dejstva, ki je zakrivilo, rekel bi prestopek,, kakor oni, ki je simuliral. Ako hočete imeti v centralnem oddeleku napredek, morate naj prvo in pred vsem paziti na varčnost in poštenost pri delitvi podpore. Vaša skupna centralna blagajna naj vam bo prav tako sveta, kakor vam je vaša lastna društvena ali pa osebna, ker ste na vse zadnje le vi isti, ki morate doplačati naklado; torej samim sebi škodujete, ako ne pazite, ali če glasujete za podporo onim, ki je niso zaslužili. Dokazano je, da se izkoriščajo centralne blagajne od simu-lantov več in manj. Ako tega nismo zapazili v svojih vrstah, smo pa slišali od drugih. Vemo za slučaje, ki so naravnost kazni vredni, in taki člani bi zaslužili, da se jih stokrat iz-meče ven iz Jednote. Dokazano no je tudi iz razloga, ker so mnoga društva plačala na tisoče več v to blagajno, nego so prejela ven. Ne rečem, da so izvanredni slučaji, ko se ne da pomagati; ali kaj takega se dogodi le tu in tam, v resnici pa se mora z asesmentom 75 centov izhajati tako, da dobi vsak podporo, ki je je v resnici vreden, in pri tem mora še denar ostati v blagajni. Ako tega ni, potem je nekje luknja, ki se mora poiskati, da se ne bo centralna blagajna uničevala. Moje mnenje je, da se mora pri tej vplačnini 75 centov za podporo v teh časih še prihraniti denar za poznejša leta. Sedaj na tem asesmentu nikakor ne sme biti primankljaj, nikakor nobeite doklade in tudi nikakor ne sme biti mala ali pa suha blagajna. Po mojem računu mora centralna blagajna pri taki vplačnini narasti na tisoče dolarjev tekom šestih mesecev,' samo ako hočete vi društva stVarfto in pa pravično postopati. Ni treba, da komu kratite pravice in utrgate podporo, pač pa da pazite in da sodite pošteno. Obiskovanje bolnikov in pravičnost, to je podlaga, da bo vaša blagajna rasla vidoma. Nikar ne bodite predobri, ker taka dobrota je samo potuha nekaterim nevrednim, da vas izkoriščajo. Ako bi se to ne dokazalo že številnokrat, bi kaj takega ne mogel zapisati; ali povem vam, da je sramotno to, kar nekateri uganjajo. Ker je pri društvih veliko kompeticije, in se ljudi vleče v društva na vse strani, se radi tega nekateri poslužujejo, da ta društva in Jednote izkoriščajo. To je dokazano in to je ono, kar je odvrnilo druga društva, da so pristop v centralo odrekla. Ve pa, cenjena krajevna'centralna društva lahko napravite iz te centralne- blagajne nekaj velikega in nekaj privlačnega. Ako ve postanete pazljfva in pravična. Ako vi začnetb. paziti na svojo blagajno in na vaše bolnike, boste dosegli to, kar sem vam tukaj prerokoval. Nikdo vam ne bo zameril, ako ste strogi in natančni; s tem boste dosegli še več uspeha in zaupanja od drugih; k vašim društvom bodo radi vsi pristopali, kateri so pošteni, drugi naj pa gredo lahko drugam. Ako boste vpoštevali ta moja navodila in pričeli stro-po paziti na plačevanje vaše bolniške podpore, bo vaša blagajna šla kvišku in nikoli ne bo naklad v centralnem skladu. Drugače pa tudi z nakladami ničesar ne opravite, saj jih imajo pri nekaterih društvih skoro vsaki mesec; zdi se mi kakor bi taki sami sebe izkoriščali ; vsakdo hoče da nekaj dobi iz tega, kar je vplačal za druge.- Bodimo trezni in pravični in Čuvajmo na svoje; učimo se pravega reda in bodimo pravični; po svoji vesti prejemaj mo podporb, ne pd potem, da so jo nam priznali drugi, ko smo se mi delali bolane, v resnici pa- smo še morda počutili bolj zdrave nego oni, ki so nas obiskali. Ako se ne bo to doseglo rade volje, in ako se bo čulo o kakem simuliranju, bom jaz skrbel, da se bo naredilo korake na drugi način. Kjer kdo sumi katerega člana ali članico, da se ne obnaša kot vreden bolnik, in da vleče podporo, ga bomo dobili na dan, in za takega bomo skrbeli, da bo sramotno vržen iz naše družbe. Vsak član in članica je ob pristopu v Jednoto prisegel, in se častno zavezal, da bo skrbel za blagor društva in Jednote povsod. Sedaj pa morda skuša nasprotno društvo ali Jednoto izkoristiti za sebe. Marsikateri pristopi v Jednoto že z namenom, da se bo okoristil od tega, kar drugi s težavo vplačajo. To se enemu in drugemu mogoče posreči enkrat ali mogoče večkrat, ali prišel bo čas računa. Mogoče bo ostalo tajno en čas, ali tudi do smrti; vendar je pa narejen greh, ki ne bo ostal skrit in ne brez kazni ; katoličani bi se morali tega tudi zavedati; mnogi ne pomislijo, kaj da so in kam da spadajo, vse jim je šala; toda to ni tako. Jaž vidim v centralizaciji veliko bodočnost, in zakaj da ne? Poglejte nekatera društva, ki niso v centralni podpori, in ki •pazijo na svoje bolne člane. Ta društva nalagajo svojim članom manjši asesment, kakor ga vi nalagate. Oni vplačajo mogoče 60 centov namesto 7& centov In pri tem imajo svoje velike blagajne, nekatera do deset tisoč dolarjev in zakaj ? Zato, ker varčujejo pri izdajanju podpore. Zakaj da ne bi ve društva, ki plačujete po 75 centov ravno tako pazila na skupno blagajno? Vedite, da je ta blagajna vaša, in da varujete aK pa.raz- mm daj ate it svoje blagajne. Vi poznate vaše člane, vi jih obiskujete in vi jim odmerjate podporo. Vi veste v vašem srcu, Če je bolnik vreden ali ne. Ako dvomite,' pojdite še enkrat, in pošljite tja še drugega sobrata ali sosestro. Pojdite ga obiskat po dnevi in vsaki čas in večkrat. Nikar ne zanemarjajte obiskovanja bolnikov in pa preiskave, to se pravi modrega vprašanja, katerega stavite onim, ki so v podpori. Seveda je to le v dvomljivih slučajih, kar se kmalu razsodi, je li bolnik vreden podpore ali ne. Na ta način boste spoznali, kako velike prednosti je to za vas in vašo centralno podporo. In še ena posebno važna stvar je, katero lahko vprabite. Poznate vaše zdravnike, tem je treba naročati o osebah, katere vi sumite. Vsak ima pravico, da sporoči zdravniku, ako sumi, da je bolnik simulant, in tako ima tudi vsak član ali članica krajevnih društev pravico, da vsak tak dvomljiv slučaj naznani takoj na glavni Jednotin urad ali na vrhovnega zdravnika, kadarkoli sumi, da je kdo simulant, in na ta način bomo kmalu imeli le čisto seme in nobenega plevela. Mogoče še za danes ni bilo potreba tega mojega ostrega naročila in svarila; ali jaz se bojtm, da zna priti čas, ko ga bo potreba. In kaj pomaga zvoniti, ko že toča pobije. Namesto da bi se jezili takrat, ko bi morali plačati naklado in imeli suho blagajno, je boljše, da sem vas že sedaj na vse to opomnil. Za dokaz naj vam navedem še samo en slučaj: Pred nedavnim časom je neka druga organizacija tudi sprejela centralno bolniško podporo V začetku so naredili veliko blagajno, ker so vsa društva vplačala po številu članstva v blagajno. Ko je bilo *to vse urejeno, in je bila blagajna precejšnja, so se javili bolniki, kakor • da bi bila razsajala kuga; vse je bilo bolano; v teku nekaj mesecev je - bil« »blagajna suha in nad sto tisoč dolarjev dolga v glavni blagajni. Kaj sedaj, naklade po-dva in tri dolarje na mesec na osebo. Ako hočete *kaj imeti, je treba zaisto vplačati; to je nekaj, kar se ne da predrugačiti. Cenjeni člani in članice. Jaz želim in hočem, da bo naša centralizacija vstrajala častno in vam bo v korist in blagostanje. Jaz hočem, da bo blagajna rasla in da bo denar na> obrestih, in pri tem vam jamčim, da bodo vsi vaši bolniki dobivali podporo, ki je bodo vredni. Poznam eno organizacijo, ki je v tem stroga, ta ima nad sto tisoč blagajne samo v podpori, in ta organizacija je centralna in njeno članstvo je v primeri manj številno kakor je število članstva naše centrale. To članstvo bo kmalu lahko izplačevalo podporo samo z obrestmi, ker ves ta denar (nad sto tisoč dolarjev) še posojuje svojim članom na posestva po 6 odsto obresti. Vidite, kako pametno gospodarstvo je to! Mi pa hočemo penny prej vzeti ven nego ga vplačamo. Brez večje blagajne ne mo-. remo biti, zato pa moramo varčevati. Ni res to, daje toliko bolnikov; pač pa premalo varčnosti, nadzorovanja in pa pravičnosti. Kadar bo imela centralizacija svojo močno blagajno, se bodo ostala društva rinila, da bi vstopila k njej, pa ne bodo vprašala, če je prestroga cenzura. Blagajna mora biti, in blagajna je lahko pri tako velikem vplačevanju; samo varčnosti potrebujemo. Poskusite, pa boste spoznali, da sem vam napisal istino. Imam skušnje dolgih let, bil sem vedno za pravično stvar; videl sem in slišal, kako so se in se še izkoriščajo naše slovenske organizacije. Vestni in pošteni ljudje trpijo, nevestneži pa jih izkoriščajo, zato pa mi lahko pričakujemo, da v naših vrstah vsaj takih ni. Nisem to napisal iz vlroka, da imamo simulant« že sedaj, več pa iz vzroka, da se jih obvarujemo. Ako ne bomo pazili, jih bomo sami zakrivili. Radi naše paznosti se pa bodo nas bali, to pa bo nam rodilo sadove. In ker smo tako srečni, da do danes še nismo imeli nobene naklade pri centrali, radi tega pa dajmo odsedaj še bolj paziti, in vem da bomo s tem dvignili našo blagajno. In ko bo zopet prišla konvencija, bodo naša centralna društva dvignila zastavo, kakoršne je še ni nobena konvencija dvignila, namreč napredek v centralni blagajni in ta brez vseh naklad. Vse to, cenjena društva, lahko dosežete, ako boste sledila mojim navodilom; jaz pa bom drage volje pomagal doseči pravičnost v poslovanju. Sem vam vedno udani, A. Grdina, glav. preds. -o- JESENSKI NAHOD Neka posebna ameriška bolezen je takozvani "h#y fever" ali jesenski nahod. Vsakdo v Ameriki je že slišal o njem ali pa ga občutil v svojem lastnem nosu. Katar, srbenje, kihanje, lfašljanje, zatekle oči, lahka vročica in glavobol, ki so v spremstvu tega nahoda, spravljajo človeka v prav mizerno stanje. Mnogi ljudje So zlasti dovzetni in trpijo na "hay fever" vsako leto in navadno vedno ob isti letni dobi. "Hay fever" se daje preprečiti in ni nalezljiv. Iz ameriškega imena te bolezni bi se dalo soditi, da je sveže seno povzročitelj tega nahoda, ki se vedno pojavlja koncem poletja in začetkom jeseni. Natančno ni temu tako, marveč povzro-čuje ga cvetni prah nekaterih plevelov, zvanih ragweed. Ta cvetni prah, ki ga veter razna-ša, draži in zastruplja sluznice občutljivih ljudi in povzroča "hay fever." Mnogi ljudje veliko trpijo v akutni stopnji te bolezni in dostikrat iščejo od-pomoči s tem, da ?atekajo v kraje, kjer raste smreka. Ceni se, da približno en milijon ljudi trpi v tej sezoni na tej sitni bolezni. Značilno pa je, da se v velemestih opaža po-jemanje tega sezonalnega nahoda. Razlog je iskati v tem, da prazni loti, polni plevela, čim dalje bolj izginjajo iz mestnih okrajev. Čim manj plevela, tem manj cvetnega prahu in tem manj tega nahoda. Najboljša odpomoč proti "hay fever" je preprečiti, da se razvije — najprej s tem, da se vniči plevel, in drugič s tem, da se ljudje, ki so podvrženi tej bolezni, poslužijo protistrupa ali antitoksina proti tej bolezni, takozvanega "pollen antigen." Visok odstotek ljudi, ki so vporabili ta antitoksin, so bili rešeni posledic te bolezni ali pa, v najslabšem slučaju, so bili podvrženi le lahkemu napadu za kratek čas. Zdravstveni komisar mesta Chicago daje sledeče nasvete onim, ki trpijo na "hay fever:" 1. Ostani v mestu; to stane manj. 2. Nosi jantarjeve naočnike; to pomaga proti razdražen ju oči. 3. Izogibaj se prahu in cvetlicam. 4. Drži okna dobro premreže-na po dnevu in po noči, da cvetni prah ne prodre v hišo. 5. Vozi se v zaprtih avtomobilih. 6. Ne utrujaj svojega telesa. 7. Pazi na spremembe temperature. 8. Bodi zmeren, zlasti v jedi. -o-.— Strah pred nesrečo je ravno tako težko prenašati kakor nesrečo samo. * Brez dobrih sklepov ne moreš doseči do dobrega imena in lepega življenja. Prijateljstvo je oni dragoceni dar, katerega ne morate shraniti drugje kakor samo v srcu. mMt»mn>i »»>11111 MU i tU H j;. Prihranite nekaj od svojega zaslužka vsak plačilni dan la vložit* ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iate prištejemo h glavnici. Vlagalo lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pilite nam za pojasnilo in do-hlts odgovor v tvojem jeziku. Ako držite denar doma, Izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju ______ln dostikrat se ga potroši brez potrebe, če ga imate pa na naši motal ln zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvign« ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naia banka ima nad $740.10« kapitala In roasrvnsfa sklada, kar je znak varnosti za val dtfnar. Skupne denarne vloge pa presegajo čas i milijonov delale*. i! JOLIET NATIONAL BANK i: ., :: CHICAGO IN CLINTON ST. Wm. Redmond, preda. :: JOLIET, ILL. C has. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomol, kasir. + -»♦♦♦■Hi4 ♦ ♦ 4'i S-4''M1 ■!■ PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. minntmntnn»ii»mm:«:nnm:mtc «8 jxxxxxxixxxxxxxxxcra SEDAJ JE ČAS ZA - Newyorsko grozdje Grozdje v državi New York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo razpošiljati. Kakovost grozdja je letos najboljša, in kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru nobeno grozdje ne "bita." Tudi čisti se najhitreje in najlažje. Sedaj je cena razmeroma zelo nizka, in ako si sploh mislite napraviti kaj grozdnega soka, je v vašem interesu, da si naročite eno ali več kar. SEDAJ JE CAS ZA NAROClTEV Naročila in druge dopise pošljite na: Jugoslav • American Corporation 455 W. 42nd STREET, NEW YORK CITY, N. Y? ^TTTmniTiTTiTiTirtminiiiiiiiimiTirTTr CXXXJ XiiiiiiiiiniiiiHHHiiiimtniiiiimiiiiiniimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinttiiiiiitiiiiiiiiiiiii I 17 If V D 7 C K. S. K. J. Društvom: 1 f t IsIjIVwIjj Kadar naročate zastsre, regalije * I 1142 DaHaa Rd„ N. E. I CLEVELAND, O. in drugo, pazite na moje ime in s naslov, če hočete dobiti najbeljl« = blago za najnižje cene. Načrti la vsorei ZASTONJ 1 a :xxxxxxxxxxxxxxxxxi On; JAKOB ORAZEM WENONA, ILL. Prvi in edini slovenski pogrebni zavod v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, 111. Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike. Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. ^ Črna smrt & Zgodovinska slika iz XVII. atoletja. Spisal Ksaver Meako. (Nadaljevanje) Trig^lo je goreti ljudem — kakor sedaj — po vsem telesu, po vseh žilah, v vseh kosteh. Kakor sedaj se je pokrilo telo s črnimi bulami, ali pa je davila smrt tudi brez vsakih vidnih znakov, brez vsaKe napovedi, da je blizu. Kakor sedaj so padali ljudje brez pomoči v grobove, eden v hipu, drugi v nekaj urah, tretji čez en dan, čez dva. čez tri četrti in peti. Padali so v gomile, kakor padajo bilke pod srpom žanjic; brez izbere, brez usmiljenja. Doma so umirali, grudili so se na cestah; ob vinu in ob plesu; od sovraštva in od sladkosti ljubezni jih je trgala smrt in jih je jemala s seboj, da se ne vrnejo nikoli več. Tedaj se je prestrašilo srce mladega duhovnika v oddaljeni krnetski fari. Uro za uro nove še zvoniti. i "Ah, kličejo me! In jaz jih !ne ubogam!" Zakril je lice;,bridko in skesano se je razjokal. Popoldne jih ni več slišal. Zvečer ni videl nobenega ognja več. "Zdaj je vse mrtvo! Sam sem zdaj na svetu, zavržen, proklet'" Zavpil je. zatulil je v gozd, lejši, najljubeznivejši pomoč- da vsaJ 8Voj lasUli, glaS si*a! n}k in stoteren njegov odmev. Ker Naglo je drvel čez polje. Ni iskal ne poti ne steze. Bolj plašno je bežal od vasi nego Kajn od mesta, kjer je svojega strašna groza mu je stiskala srce ob misli: "Sam na vsem svetu." Prlhodne dni je šel niže. mu res bila črtna smrt za pe-!line zvon?v" Prfno ^ tami in bi ga neusmiljeno po- "je! Da zvečer spe zagleda dila. A ga je podila le vest, le i en kres- z vser" srcem. Brezplodno hrepenenje! Z vsakim dnem se je bolj bli- sramota. "Vrni se!" mu je klicalo v . srcu. "Ali si pastir? Podel, žal Polagoma, boječe ka- izdajalski najemnik si! Smrti morilec, ki ga nevidna sila si izdal vse. ki so v tebe zau-j*«« nazaj na kraj hudodelstva, pali, ki so slednji tvoji besedi Trepeče, da ga zasačijo; a ven- verovali kakor besedi evange- dar mora ltl t-Ja- jjja.» * Na Malo Gospojnico, na dan A strahopetnost, ki ga j« rojstva Matere najbolj usmilje- omamila, prevarila in ga zaPe-:ne' ie b?1 že čisto doh ob ™bu ljala k prvemu sramotnemu ko- gozdov, ob pričetku doline. raku. mu je šepetala: Ravno se Je svitala zarJa lzza "Da med njimi umreš! Ka- *or. Kar se nenadoma zazib- ko dolgo pa jim boš pomagal? P° svežem Jutranjem zra- iku zvoki zvonov. Nekako sla- Ko umiranje poneha se vrneš>otno- P^dušeno je bilo to zvo-In se veseliš življenja med ži- nenje; a vračajočega se begun-vimi in zdravimi." ca 80 Presunfli znani glasovi s Poslušal je ta glas in se ni .Povito 3 sladkostjo m obrnil, da bi se vrnil. Visoko v z bridkostjo obenem, gorovje je bežal. Tam je si- i" Otresel se je vsega strahu, romašno živel ob koreninicah in vsega sramu, vseh pomislekov, gozdnih gobah. . I Kakor je naglo bežal v oni ža- A miru, zadovoljstva, sreče lostni noči iz doline, je sedaj ni našel v tem prostovoljnem hitel poln hrepenenja v njo na-prognanstvu. 7-aJ- Ni se ozrl nazaj, ni pogle- Po ves dan, včasih po vso dal v stran, le v drago, dobro noč je sedel kje na skali, na od- snano cerkev je upiral pogled prti lehi; nepremično je strmel in je naglo korakal proti nji. doli v globočino, v dolino. Zvo- Sirom odprta je našel cerkve-novi so se glasili zjutraj iz glo- na vrata. bočine z zamolklimi, komaj sliš-, Vstopil je. Cerkev prazna! nimi glasovi. Ob večerih so se A glej, na vseh oltarjih gore so ga klicali k umirajočim; dan Saj sedaj prideš ti na vrsto! . ! za dnevom je stal ob grobovih; s plašnim glasom, polnim groze pred sedanjostjo in še bolj pred prihodnostjo, je peval in molil: "Naj v miru počivajo!" Tako strašno je gospodarila smrt. da ni nihče več maral pokopavati mrličev. Stari župnik, on, in napol slepi, napol gluhi cerkovnik in grobar Blaž so jih morali sami nositi iz hiš in jih zakopavati, da niso zraka še bolj okužili. Tedaj premaga smrt tudi starega župnika, že onemoglega od dela in truda, že dozorelega za mir in pokoj. Tako je ostal sam med zbegano čredo. In glej, tedaj se svetili ognji po vsi dolini, po i sveče. Zgoraj ob oltarju pa ga polasti strašna groza. "Se- hribih naokoli — kakor ob se- kleči, ne. leži na oltarjevih daj pridem jaz na vrsto!" Ni-jdanji moriji. j stopnicah starček s snežnobe- česar drugega ni mogel več mi-i "Vsepovsodi smrt! In mojijlimi lasmi, ves sključen in iz-sliti. Ni zmogel več onih do-1— brez tolažbe umirajo! O nušen. brih, ljubečih besed za bolne Jezus, kaj sem storil! in umirajoče kakor doslej. Ker ko je hodi! po vaseh, po dnevu in po noči. in je vršil napol prisiljen svojo dolžnost, je veno-, mer z grozo v srcu čutil: "Strašna morilka mi je za pe'ami! Kdaj pač zamahne?" Nenadoma se je spočela v duši črna misel. "Morda pa bi ji mogel ubežati ?" Ni ga več zapustila. Vsesala se mu je v srce, napolnila mu je vso dušo, vsepovsodi je šla z njim. ?!Ubežim! V samoto, v gore ubežim! Tam bom varen!" In res je zbežal. V tihi noči je zapustil žup-nišče. Oprezno kakor tat, boječe in plašno kakor morilec se je oziral naokoli, ko je stopal iz vasi. Ravno se je v samotnem in sramotnem begu prikradel do zadnjih hiš v vasi, kar j : "Blaž!" Jokal je in ječal, da je od j Počasi je okrenil stari cer-skal odmevalo; v pekočem ke-lkovnik glavo. Globoko udrte su je trkal na prsi, s pestjo se loči v pepelnato-sivem obrazu, je bil po zaslepljeni glavi. j do kosti izsušenem, so se s čud-"Vrai se!" ga je vabil ljubeč nim plamenom uprle v prišleca. proseč glas. ; Brezkrvna usta, sama koža brez "Da se ti roga jo in te sra-! mesa, so se radostno nasmeh- motno spode! Kdo ti bo še verjel, kdo ti zaupal?" "Cemu sem storil to, jaz nič-vrednež? Umrl bi z njimi! Sladka bi bila smrt sredi bojišča, ko bi junaško in neustrašeno zrl mogočni morilki v oči!" "Glej, dokazal bi ji s tem, da si močnejši nego ona. Zato pa se vrni." "Ne, ni več mogoče!" ljala. (Dalje prihod rfjič) Za stari kraj Zima se bliža in z mrazom narašča-io potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več ka-,T , . ... ., sor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, Vrgel se je na zemljo in si Uko ne Amerikunci? DENARNE POSIUATVE pridrvi po cesti v najhujšem diru jezdec. Begunec se potuhne za ogel stare bajte. Od tam vznemirjen zre za jezdecem ; ker srce mu je glasno pravilo, kam da je namenjen v tako naglem diru: bolniku, umirajočemu se silno mudi, duhovnika hoče imeti. Tako strmi izza ogla za jezdecem, bled in nem kakor Judež Iškarjot za Jezusom iz Nazareta, ko ga je od obupa pulil lase. Jokal je ] in ječal od sramote in boli, da! .. ... . . . • i « n .. , j , , • . so najboliša podpora ?n darila. Nasi se je stok odbijal od skal m je j bar.ka ima lastne zveze s pošto in ban-s pomnoženimi glasovi vsi oko-i kami v starem kraju in zato more izvr-,. f . , j sevati denarne pošiljatve hitro in za- Iici oznanjal nekoč njegov kes. nesljivo, po pošti ali brzojavno, teh po V začetku julija meseca je i Pi2kih «nah Mi tudi dolarje izplaču- V i 1 Oi J •• J \ \ :emo v Jugoslaviji. hC7a t MATH PEZDUt Box 772, City Ball Sta. New York, N. Y. Telefon pisarna : 6411 Telefon stanovanja: 124 JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETU-ČARNA. vagal N. Chicago la India«* St. JOLIET, ILL. T nlod imam STeie rota: tmdalb-j*B rsnea aa porreba. locks a* porok« in sa bolniinica. Narottla •• sprejemajo tad) plana-aim, taUfoaitnlm in krsolarnim potom. Vsa ssrotils s« la vri« p« ad* ihkl aaai te totao. ~ " " tabu pri ma: MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J. NAD 20 LET ie izdelujem HARMONIKE ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna fohvalna pisma iz vseh krajev irom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali Ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se nljudno priporočam rojakom ANTON MERVAR Music Store 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO. ^.i.iii»Hiiii»i«mnrW< ZASTAVE, BANDERA, REG ALI JE In ZLATE ZNAKE za društva tet. člane K. S.. K, J. * izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. H a mlin Ave., Chieapa. 111. PiShe po cenik! Telefon urada: 7«9 Telefon stanovanja 4 37 T WEESE PRINTING CO. Ig 1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL. I. nadstropje, pri mostu. Julias C. W»u, poslovodja Tlakarna In tadalovalniea itampilij ii kavčuka. Tiskamo v vseh jesikih. JOS. KLEPEC, javni notar, Insurance, Real Estate, Loan«, Bond!). 107 N. Chicago St. JolieL 111. Prodajem 1st mortgage note po SI00 in več. Garancija A-1. Zglasite se ali pišite po nje. Tel. R-5768 ali j 1991-R. I PRIPOROČILO tt ■ ' Podpisani ? se priporočam ro- H jakom Slovencem in bratom Hr- g vatom v Jorietu, II!., ter bližini -j za izvrševanje pleskarskih in § dekoracijsKih poslov (Painting and Decorating) his in stanovanj. Jaz prenavljam sobe s papirjem (wall paperingl, čistin stene in sem čpecijalist pri cerkvenih dekoracijah; prer.avljan tudi kipe. DHo je prvovrstno. Svoji k svojimi Toplo se priporoča: JOSEPH MUREN | kontraktor, sobni slikar in decorator 202 STONE ST, JOLIET, ILL. Telefon: 3069 M. :: :: :: t! I _ n usssxtazu ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z« Ameriko ali stari kraj. Piftite ali pridite osebno. milium ruma« i 1.1 MNOGOTERE -SMO ZM0LE1 -S TISKARSKIMI DELI -ZAKAJ NE BI VAS?! NAŠA TISKARNA izdeluje vsa tiskarska dela lično, točno in po najzmernejiih cenah. Slovenska društva ki naročajo tiskovine pri nas so z našim delom in našo postrežbo zadovoljni. Cena in postrežba so pri vsakem naročilu in kupu glavna faktorja. Na nJ$r se vsak ozira. Zato pa vedno, prednč' oddaste naročilo za tiskovine drugam, pišite tudi nam za cene in potem primerjajte. \ Slovenskim društvom, gg. duhovnikom, trgovcem in obrtnikom se priporoča za naročila. KATOLIŠKA TISKARNA "Amerikanski Slovenec" 1849 West 22nd Street Chicago, III.