88. številka. V Trstu, v petek I. novembra 1889. Tečaj XIYC? w> „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in soboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: za vse leto gl. H.— ; izven Av«t. 9.— gl-za polu leta „ 3.—: „ , 4.50 , sa četrt leta „ 1.50; » „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajftlnioah tobaka v Trate p° ▼ Gorici in v Ajdovičiai po «» nov. ntročbe brez priložena naročnine la upravniatvo na o»ira. EDINOST V*i dopisi poAiljajo uredništvu r u Carintia št. 28. Vsako pi«mo mora bitf Iriinknvuno, ker nefranknvana *e ne npre-jeinajo. Kokopim h« ne vračajo. Oglasi in oznanila «e račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga ob«e po crkvah in pokopališčih opravljajo Be molitve za rajnke. Neskončna množica se pomiče na pokopališče ; saj ima tam pač vsakdo grob, na katerem si želi tiho postati, pomoliti ter zamisliti se, na blago osebo, ki v njem spi večno spanje, Na tem mestu poraja se nam v duši spomin za spominom, dogodek za dogodkom nam stopa pred očii oživljajo se '/opet vezi, ki so nas spajale z dragim pukojnikom, spečim pod zemljo; duša se nam taja, bridko čutimo zgubo, ki nas je zadela z njegovo am>'tjo, stare rane začno krvaveti in solzo nam silijo v oko.,.. In kadar se ozremo okrog, povsod PODLISTEK. Eskimovci in koče njihove. Spisal Tohomil. Eskimovci so ljudstvo pripadajoče k ameriškemu plemenu. Živijo ob severnem ledent tn morju, vzlasti na otoku Grenlandiji in na polotoku Labradoru v severnoj Ameriki. Leta 187G. so jih našteli samo še 9473 duš. Navadno so majhni, le 16 do 17 deciraetrov dolgi, a še dovolj močni in gibčni. Njih domovina je jako pusta in mrzla. O predolgih zimskih nočeh se jim | večkrat na nebu prikazuje tečajni sij, j podoben velikanskemu ognjenemu ali ža-! rečemu pasu, ki jim razsvetljuje temo. Da | ob tako velikem mrazu, kakor so nahaja skoro vso |eto v njih domovini, zemlja malo ali nič ne rodi, pač je naravno. V istini : Eskimovci nemajo našega žita, nemajo našega eadunosnega drevja; zemlja jim je pokrita le z mahovi in lišaji. Tudi domačih živali tam ni, razen psa, ki jo vserod človeku zvest tovariš. A ob čem li živijo ubogi ti ljudje ? Jj0vjj0 tulnje ali morske pse, severne jelene iu kite. Tu le n j je sesalec, ki živi v severnih morjih. Časih se prihaja solnčit na morske bregove ali pa dojit svoje mladiče. Ker je pa na suhem zaradi svojih plavu- I isti prizori, množica se je tiho razšla po | pokopališču iu vsakdo je obstal na grobu, I ki mu krije dra^o Srce. „Na nebu pol, i pod zemljo pol" so danes naše misli, a ne bode dolgo, ležali bodemo tudi mi pod zemljo in drugi ljudje bodo z istimi mislimi, z istimi občutki obstajali na naših grobovih. Kakor vsak posamičnik, imajo celi narodovi grobove, na katero tega dne roma , hvaležna množica, na katerih prižiga lučice ter je z venci kiti. To so grohuti onih izrednih, plemenitih iuož, ki ueso živeli samo za se in za svojo rodbino, aiupak za j ves narod; to so grobovi onih mučonikov,1 ' ki so zatajevali samo sebe ter delali in se trudili le za množico. Za ves svoj trud in svoje žrtve, dobili so ti možje le iuu-čeniški venec in boren kamen na grob. , V živenju stavile so se njih plemenitemu prizadevanju zapreke na pot, proganjala jih je zavist in zloba sovražnikov. A sedaj | so se polegle strasti in množica hiti na I grobove svojih mučenikov, da za nje moli, ! da se na njih okrepča in navduši za do-I vršenje dela, katero so oni začeli. Tudi mi Slovenci imamo tako grobove, imamo i jih premnogo, v katere so se prerano vle-' gli naši voditelji in učitelji. Mi Tržačani imamo grob, na katori ne smemo niti za-! pisati, kdo počiva v njem. A ta nemi grob j ves narod naš pozna in bela plošča na i skromneu spomeniku mu več izraža, nego (bi mu mogel povedati najlepši, najumet-' nejši napis. Naših nasprotnikov srd sega 'onstran groba. Ta nem spomenik naui pravi, da bi nas radi zatrli, da bi ne j ostalo po nas ni sledu več. O tej nakani j pričajo nam še drugi velikanski skupni grobovi Slovenstva — potujčene zemlje, j ki so bilo nekdaj našo. Zatrli so v njih | naš živelj, ter na naših grobovih razvili svoje življenje. Narod slovanski ima mnogo. ■ mnogo takih grobov in njegovi grobokopi j tastih nog precej neroden, ulove ga lahko. Tulenj je E*>kimovccm žival veliko koristi. l)aje jim kožo, iz katere si delajo obleko in razne odeje; vrhu tega masti, katero rabijo za svečavo, kar jim vrlo prav prihaja o dolgih zimskih nočeh. Jedo tudi njegovo meso in kri. Iz njegovih kosti si napravljajo hišno orodje. Iz kit, pa konec ali cvirn. Čreva tulenjska pa razpenjajo na okna namesto stekla. Mladi tulnji se dajo udomačiti in so potem jako krotke zastopne živali, zveste svojemu gospodarju. Pripovedujejo, da jo udomačeni tulenj, vrnivši se v morje, čez delj časa zopet prišel k gospodarju svojemu. Lep izgled živalske zvestobe! Severni jelen je Eskimovcem velika dobrota. On se da udomačiti in se-vernikom nadomešča konja, govedo, ovco in kozo. Dajo jim obleko, mleko in meso ; iz njegovega rogovja izdelujejo različno orodje, pa so tudi njegove kite in kosti prav koristne. Priučijo ga, da vozi sani ter nosi tovore. Hrana severnega jelena jo kaj uborna. Zadovoljen je z nizkim zeliščem, Po zimi živi skoraj ob samem mahu iu lišaju, kojega si sam izkopava izpod snega. Od kita dobivajo Eskimovci ribjo' kost in mast. V začetku preteklega stoletja so sku- nadaljujejo neumorno »vojn pogubno delovanji*. Nam Slovencem kopljejo dan za dnevom nove grobove, v katere mečejo opravičene našo zahteve. Pogrebli «o nam uže vse pravice, ki so je nekdaj uži vali naši okoličani, zagrebli nam slovenske šole v Trstu, na Koroškem in Štajerskem, zasuli nam gimnazijo v Kranju, slovenske paralelke na štajerskih iu primorskih gimnazijah, dolenjsko železnico . . . vse naše želite ve, našo ravnopravnost so nasprotniki naši zakopali v globok grob. Kedo nam je več odkopljef Ali nikar obupavati, mnogo je naših bori-teljev pomrlo, mnogo naših podjetij propalo, a mi še vedno ž vitno. Na pokojnikov mesto stopajo drugi ljudje. Vatvaijajo se nova podjetja; lotimo se torej začetega dela z dvojno močjo in grob, v kateri so vrgli našo ravnopravnost, zopet odkrijemo ter obudimo v novo in trajno življenje. Vsem našim pokojnikom in mučenikom kličemo: slava! mi pa se poprimimo dela ter izvršimo, kar so oni začeli! Deželni zbori. Istrski. (0. seja dne 24. oktobra.) Nav/oč h 28 poslancev. Zapisnik prejšnje sejo se odobri. Prispele prošnjo se izroče dotičnim odsekom. V imenu finančnega odseka poroča dr. Fragiacomo ter predlaga: 1) odobrenje računa kreditnega zavoda do konca decembra 1888; 2. da se imenuje četvorica svetnikov uprave istega zavoda, kojih eden naj bi nadomestoval ravnatelja v smislu 51. tega zavoda, Kačun se odobri. Sovctnikom bili so imenovani: Fr. Sbisa. dr. A. Mriick dr. P. Madonizza in N. Jlizzi. Manjšina je glasovala za sledeče šali mt-d ncomikanimi Eskimovci razširiti kristijansko vero, kar se jo kolikor toliko tudi posrečilo, A kake so eskimovake koče? Tebi, dragi slovenski kmet, gotovo ne bi dopale. Po letu — in poletje je pri Eskimovcih jako kratko — prebiva Eskimovec pod šotorom, katerega si naredi iz živalskih kož; za dolgo zimo mu je seveda treba drugače poskrbeti. Eskimoveu je za zimo potrebno tako stanovanje, da je gorko, ne da bi v njem netil, saj mu nedostaje (manjka) drv. Eskimovaka koča siue biti le tolika, da dobijo njeni prebivalci za silo v njej prostora. I Nulobna je b olj m e d v e d j e m u brlogu, nego naši hiši. V istini jo eaki-movska koča zidana polovico pod zemljo. Eskimovec si namreč izkoplje v zemljo jamo, nad katero si potem sezida obok. Koča le-ta v notranjščini ni viša od (!—8 čevljev. Iz česa pa je obok ? Eskimovec ne hodi daleč po reči, katerih potrebuje za zidavo oboka. Nareže si iz trdozmrzlega snega več štirioglastih ploč. To postavi diugo vrh druge, kakor sklada pri nas zidar kamen vrh kamena. Namesto malte rabi Eskimovec vodo, katera vsled veli-cega tamošnjega mraza kmalu zmrzne in snežne ploče prav trdno med sabo vežo. Po nekod pa — posebno v Grenlandiji — gospode : djh L Surau, prof, I. Kristan, I). Sei:šiynn V. Tomičič. Na predlog dr. Veniei« podeljuje se sanatorij za prekoračenje izdatka v obračunu dež. agrarnega zaklada in se odobri dotični račun. Dalje se odloči prinos dož. blagajne za 1. 1890. dež. agrarnemu zakladu v znesku gold. 6800, koji se bodo izplačali v slučaju potrebe dež. agrarnega zaklada. Pri glavni razpravi govori prof. Ba-buder hvaleč deželno upravo, dež. gospodarski svet in poskusni ustav, od katerega ima največ koristi poreški okraj in po-reška okolica. Govori o gospodarskem položaju Istre, osobito o stanju koperskuga okraja, kateremu preti v najnovejšem Času grozen bič t. j. bolezen ua trti. Predlog so sprejme. Isti poslanec poroča in predlaga, da se obdrži dr. G. Becich-a tudi v tej deželnozborskej periodi kot tajnika deželnega odbora, koji predlog so sprejme brez razprave. V imenu verifikacijskega odsoka iz-veščuje dr. Scampicchio ter govori o volitvah I, 188J, o volilnih listah, ki neso bile povsod dobro sestavljene, o nepravilnostih, ki so se tu ali tam dogajale, o pomanjkljivosti jasnosti volilnega zakona, o nekorektnem postopanju nekaterih političnih oblasti o priliki poslednjih volitev ter slednjič predlaga, da se odobri izvolitev dvojice zastopnikov zunanjih občin namreč: g. Spinčiča in Flega. Predno se jo začela razprava o tem predlogu spregovori vladni zastopnik vitez Eluschegg in to o volilnem zakonu, kako se isti tolmači in kako so navadno radi slabega tolmačenja vso krivdo neuspeha pri volitvah ene ali druge stranko, zvrača na vlado in njene uradnike. Na to jame jasno in temeljito pojasnjevati dotični zakon in njegove nejasnosti. Govor vladinega zastopnika je jako važen in slovanska manj-j Šina ga j« sem ter tja živo odobravala. napravlja si Eskimovec pritlično zidovjo svoje koče iz kamena ali iz šote, streho (obok) pa iz poplavljenega lesa in iz ribjih kosti, kar vse pokrije so z različnimi kožami, z mahovjem, z zemljo uli drugo ao-drgo. Zidovjo je od znotraj pokrito s kožami. V koči okolu in okolu ob stenah stoji s kožami pokrita klop, katera rabi Eskimoveu, da na njej sedi in spi. V enem zidu jo napravljena luknja, no veča od možke pesti ; pokrita je z mehurjem, ali je pu čez njo razpeto ustrojenu črevo kake živali. In ta odprtina jo Eskimoveu okno! Sredi eskimovake „sobe" — ako jo smemo tako imenovati — visi lončena svetilnica; napolnjena je z ribjo ali tulenj-sko mastjo in ima namen, da daje svetlobo in gorkoto ob jednem. Nad svetilnico pa visi železen ali lončen kotel, v katerem Eskimovci kuhajo. Ves prostor je tako majhen, da večkrat po štiri družine čepijo v „sobi", ki ni veča od 16 kvadratnih čevljev. Časi pa — če se združi voč družin — nahajamo precej dolge eskimovake koče. Vhod v eskimovsko kočo leži zmerom proti jugu. Ako hočeš Eskimovoa obiskati, moraš zlesti najprej v dolg zavit pre-rov, to je v podzemeljsko odprtino, ki ni širša od 'd čevljev. Na to „priležeš* pred „sobo", ki je zaprta, ne z vrati, nego z visečo kožo. Po noči zapira Eskimovec Dr. Gambini obeča v imenu dež. odbora, da hoće ob svojem času natančnejše odgovoriti na govor vladinega zastopnika. Predsednik predlaga, da se o izvolitvi gospodov Spinčića in Flega glasuje posebno namreč : prej za enega potem za druzega. Dr. Laginja se protivi temu predlogu, ker je to nekaj povsem novega ne samo v tej zbornici kajti nikjer se tako ne postopa. Izvolitev obeh poslancev je jeden sam čin, torej sta oba izbrana ali nesta. Predlog komisije ae sprejme. Predsednik ugovarja rekoč, da so se uložili proti tem izvolitvam protesti ter so ae radi tega izročili verifikaeijskemu odseku. Dr. Laginja meni, da to v tej zadevi ne menja nič; glasovati se mora za oba. Ako predlog enega samega poslanca zadostuje, da se volilni spisi izroČe komisiji, zakaj torej neste dali na komisijo izvolitev v velikem posestvu in one za mesta in Mali Lošinj. Predsednik odvrača, da noče prejemati lekcij od nikogar (Mandić: Živio predsednik !) ter izjavlja, da se bode glasovalo posebej. Na to ae je dala na glasovanje najprej izvolitev SpinČića in za tem poslanca Flega. VeČina je glasovala za oba a manjšina je ostala sedeč. V imenu istega odseka predlaga na to dr. Scaiupicchio, da se odobri izvolitev dra. Volariča in Seršića. Predsednik izjavlja, da se bode tudi tukaj glasovalo za vsacega posebej. Dr. Laginja protivi so temu ter ponavlja kar je rekel za izvolitev v koperskem okraju. Dr. Amoroso stavi na to predlog, da se glasuje posebej kar se je tudi zgodilo. Večina je glasovala mej tem ko so skoraj vsi članovi manjšine ostali sedeč. S tem se je seja končala ob 1 uri popoludue. — * * * Kranjski. (5. seja dne 22, oktobra t. 1.) Prošnja učiteljev Postojinskih za zboljšanje gmotnega stanja se izroči finančnemu odseku, dve drugi prošnji se izročiti dež. odboru v preiskavo. Poslanec Povše poroča o poročilu deželnega odbora glede razširjatve trtne uši na Kranjskem in nasvetuje: 1. Deželni odbor se pooblašČuje: a) da iz deželnih trtnic in vinogradov brezplačno oddaje ameriške trte (rezanice in ukoreni-ujene trte) malim neimovitim vinogradnikom, kateri pravilno zasajajo svoje vinograde z ameriškimi trtami, in naj deželni odbor skrbi, da se ameriška trtnica na Grmu razširi, b) da takim vinogradnikom prerov z debelo ledeno pločo. Sicer pa ne vem, če bi ti v eskimovski koči ugajalo; kajti je v njej toliko soparice in smrada, da nevajenec ne strpi dolgo v takem „brlogu". Opomniti moram, da skrbi Eskimovec v prvej vrsti za g o r k o t o. Gorkota in sveži zrak so pa nedasta združiti, posebno pri Eskimovcih ne, kjer vlada tako hud mraz, V eskimovskih kočah, ali prav za prav brlogih, vlada tako velika vročina, da čepijo njeni prebivalci večinoma na pol nagi v njej. Zdaj pa, dragi slovenski kmet, mislim da imaš vsaj majhen pojem (zapopadek) ob Eskimovcih in o stanovanjih njihovih. Kaj ne. mnogo, mnogo boljše se tebi godi, živečemu v prekiasnej slovenskej domovini ? Četudi imaš morda le borno kočo in te večkrat reva tare, vender stavim, da se v primeri z Eskimovcem smatraš za pravega grofa ! In glej, Eskimovec se tudi ob tem malem, kar mu narava ponuja, čuti prav srečnega in strastno ljubi svojo domovino. Koliko bolj moraš ti ljubiti prekrasno slovensko domovino svojo ! Saj: . . , stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi ; Lenega čaka strgau rokav, Pal'ca beraška, prazen bokal ! dovoljuje darila po 5 do 10 gld. in c) da onim kmetijskim podružnicam ali občinam, katere pravilno *asajajo poskusne ameriške vinograde, dovoljuje podpore do 50 gold. za vsak tak vinograd, ako meri najmanj 500 »i2. 2. Deželnemu odboru se naroča; a) prositi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da tistim neimovitim vinogradnikom, potem kmetijskim podružnicam ali občinam na Dolenjskem in Notranjskem, katere pravilno zasajajo vinograde z ameriškimi trtami, iz državnih ameriških trtnic in vinogradov brezplačno prepušča potrebne ameriške irte; b) naročiti šolskemu vodstvu na Grmu, da prireja tečaje, v katerih se bodo mladi ljudje učili saditi in požlahtnjevati ameriške trte. 3. Za troske, kar jih bodo pod točko 1. b) c) dovoli so znesek 1000 gld. iz deželnega zaklada in za točko 2 b) pa 200 gld. Poslanec 1'feifer govori v daljšem govoru o potrebi, da se ameriške, rezanice dele brezplačno ter podpira predlog, da so odpre poseben tečaj poljedelcev v kojem bi se šolarji praktično učili o napravi vinogradov ter spodbujali tudi svoje sosede k enakemu početju. Nasvetuje tudi, da se viuorejcem pomaga pri nakopu vitriola proti strupenej rosi. Poslanec Saklje naglasa kolike važnosti je viuarstvo za našo državo, kako znamenito za narodno gospodarstvo. V naši to stranski državi izuašr areal vinogradov po zadnjem statističnem pregledu 213.804 hektarov, na katerih se pridela 3.247,291 hektolitrov vina, od teh spada na kranjske vinorodne kraje 10.600 hektarov, na katerih se povprečno pridela 181.000 hektolitrov vina, ki se proda po 8 gld. hektoliter, kar vrže 1.448,456 gld. Sedaj pa je vse to ozemlje v veliki nevarnosti, da bode popolnoma uničeno, kajti polovica vino-gradnega ozemlja je že okužena. Govornik pravi, da je letos o počitnicah spremljal vodjo Grmske šole g. Dolenca na Bizeljsko in videl, kako žalostne razmere je tamkaj napravila trtna uš. Vse je uničeno in v goricah, ki so slute po svoji izvrstni vinski kapljici ni dobiti niti kozarca domačega pridelka. To nevarnost odpraviti je nalog merodajnih faktorjev, države in dežele. A i stori se veliko premalo, Dočim Cislajtanije I iznaša vinski pridelek do 40 milijon gld.,1 je v državnem proračunu za uničevanje1 trtne uši ustavljenih borih 36.000 gld.,' prej pa celo samo 23.000 gld. Na Fran-| coakem se je dajalo za nasade ameriških ^ trt doslej 1,336.000 frankov, to je svota, s katero so more kaj uspešnega Btoriti, | pri nas v Avstriji, pozobljejo komisijski stroški in dijete polovico dovoljene svote. -Na Kranjskem sploh ni izbirati sredstev, | ne preostaje druzega, nego nasaditi okužene vinograde z ameriškimi trtami 100.000 rezanic bode pa vsekako premalo in torej naj bi vladna Kostanjeviška ameriška trtnica,' ki prodaje 1000 rezanic po 10 gld., jih dajala ceneje ali zastonj, kajti letošnja j slaba letina ne dopučča revnim kaieto-' valcem še kupovati trt. Sploh pa naj bi, se, kakor na Bizeljskem, v vsacem okrajnem glavarstvu vinogradnega okraja, napravil izgledeu vinograd z ameriškimi trtami,' kajti posebno dolenjski kmet je konservativen, malo čita, Še manj verjame, le kar ' vidi, da če jo koristno, posnema. Poslanec Lavrenčič podpira predloge gospodarskega odseka in izreka gorko željo, naj bi se vipavskim vinorejcem kolikor mogočno v velikem številu delile brezplačno rezanice ameriških trt, kajti na Vipavskem stane novo opravljanje vinogradov jako mnogo troškov. Poročevalec Povše poudarja, da so i druge države dosti več storile za uničenje trtne uši kot Avstrija. Tako je razen že! naglašane Francoske \Bako leto dala nemška ' država tudi dva milijona mark. Upa pa' poročevalec, da bode častiti zastopnik v državni komisiji zoper filoksero, deželni I odbornik dr. Vošnjak storil, vse, kar mu je mogoče, da se bodo ameriške rezanice delile brezplačno revnim vinogradnikom, saj je ravno vinogradni pridelek najbolj L davkom obložen. Pri glasovanji vsprejmo se nasveti upravnega odseka soglasno. Prošnji Borovniške in Vrhniške občine in okrajnega cestnega odbora Vrhniškega za uvrstitev okrajne ceste z Vrhnike do Borovniške postaje mej deželne ceste in županstva Kostel, da se občina razdeli v občini Fara in Banjaloka se izročiti deželnemu odboru. Bolniški zaklad iuia skupne potrebščine 61.306 gld. 65 kr., skupne zaklade 12.138 gld. 74 kr. Torej primankljaja 49.167 gold. 91 kr. BlazniŠki zaklad, potrebščine: 56.328 gld. 5 kr., zaklade 9703 gld. 51 kr., primankljaja, kakor je poročevalec po ponovljeno popravljenih številkah rekel, mesto 46.624 gld. 54 kr. valed manjših izdatkov le 46.143 gld. 54 kr. Porodniški zaklad ima skupne potrebščine: 5676 gld. 5 kr., zaklade pa 880 gld. 60 kr., primankljaja: 4795 gld. 45 kr. Najde niski zaklad ima potrebščine 3595 gld. 45 kr., zaklade skupne pa 313 gld. 20 kr., torej primankljaja 3282 gld. 20 k r. Vsi pri man kij aji teh zakladov imajo se pokriti iz deželnega zaklada. Zbor nasvete finančnega odseka brez razprave odobri. Poročevalec dr vitez B1 ei w e i a-T r s t e n i š k i navaja še poročila deželnega odbora: O blaznici na Studenci da se potem, ko bodo v stari blaznici v Ljubljani oskrbovani umobolni premeščeni na Studenec, znesek 22 lrr. za jed nega bolnika III. raz-1 reda na dan ne preseže, kar je deželni italjaiiskih poslancev in nemških liberalcev. Na dnevnem redu je bil te dni predlog Italjanov glede samouprave Trentinskega in podelenja samostalnega deželnega zbora za laško Tirolsko. Poslanec Dordi je v imenu Italjanov zahteval naj se predlog vzame v stvarno obravnavanje. Klerikalci so bili odločno zoper to ; liberalci so pa izjavili, da so voljni ustreči tej zahtevi itaijanskih poslancev, ne da bi se vezali « tem v drugem obziru. Skleneno je bilo izročiti predlog posebni komisiji, katera ga ima proučiti ter pozneje poročati deželnemu zboru. Klerikalci so izrekli, da ne sprejmejo izvolitve v dotično komisijo. Voljeni so torej sami Italjani in liberalci. Nemški liberalni listi so o tej priliki napali klerikalce, ter jim očitali, da v raznih deželah, različno postopajo. Ti listi trde, da na Štajerskem klerikalci podpirajo slovenske težnje za ločitvijo slovenskega Štajerskega od nemškega, na Tirolskem se pa sklicujejo na državno pravo dežele in na njeno celokupnost. Vogerskem državnem zboru ae je vnela živa debata o proračunu za dvorske troške. Opozicijonalci zahtevajo z vso odločnostjo, da si kralj oanuje v resnici ogerski kraljev dvor s poslenimi uradnimi dostojanstveniki. Vitanje dežele. Radikalna večina srbsko skupštine je sestavila adreso na kralja, v katerej parafrazira prestolni govor. Adresa večine radostuo konstatuje dobre odnošaje mej Srbijo in sosednimi državami ter jemlje z zadovoljstvom na znanje, da hoče vlada sporazumno z drugimi balkanskimi drža- trdil, in o oskrbnini za hirajočih umobolnih v hiralnici sv. Jožefa. ,, ■•i.... ... . vami pokopati tor obvarovati samostalnost odbor naznanil redu, koji je naročilu pri- o u" ai j • ■ .. • i ~ — ____SrblJe* Skupština ae v adresi zahvaljuje, vsem onim vladarjem, ki bo kralju Aleksandru stopivšemu na predstol čestitali. Posebno pa ae spominja Rusije, ki je Srbijo pri mazilenju kralja posebno odlikovala. Podržavljenje srbskih železnic pa imenuje prav uzorno domoljubno delo, kajti res žalostno bi bilo, da bi tujci imeli v rokah ta za gospodarski razvoj države, tako potrebna sredstva. Liberalna manjšina se je v tej debati postavila na Avstriji Politični pregled. Notranje dežele. V češkem deželnem zboru predlagal je poslanec Kaftan naj se v Pragi napravi j neprijazno "stališče ter zahtevala, da se pristanišče na Moldavi, ter naj ae njena grbija sedaj, ko se je rešila avstrijskega struga uredi ter usposobi za paroplovbo. ■ upIiva popolnoma nasloni na Rusijo. Lihe-Predlog je bil izročen finančnemu odseku. rftlec Ribarac se je v svojem jrovoru tako Deželni namestnik je odgovoril na interpelacije mladočeških poslancev, zaradi njegovega nemškega odgovora na češko interpolacijo in zaradi ukora poslancu profesoru Tilšerju, ki je podpisal interpelacijo glede razpusta „akademičnega bralnega družtva*4. Namestnik je govoril češki ter izjavil, da stoji na stališči ravnopravnosti, ter da si bode po vseh svojih močeh prizadeval izvesti jo v vsem in povsod. Bal v smislu ravnopravnosti, smeta se oba deželna jezika v deželnem zboru vporab-ljati. Vsakemu poslancu je na voljo dano, govoriti češki ali nemški, to pravico torja pa namestnik tudi zase. Poročevalcem komisije, katerej je bila izročena mladočeška adresa izvoljen jo dr. Riegcr. V Moravskom deželnem zboru prod-lagali so češki poslanci naj so volilni red premeni ter se podeli volilno pravo tudi onim državljanom, ki plačujejo le po pet goldinarjev davka. Nemci so odklonili predlog. Njih glasila pa porogljivo omenjajo, da si g. Srom lahko privošči še vsako leto ta dovtip ter stavi ta predlog še tolikokrat, kolikor krat ga je že stavil, nemška večina ga bode vedno zavrgla, ker ve, da bi sprejemši ga vničila sama sebe. V Gališkem deželnem zboru stavljen je bil predlog, naj se vlado pozove, da kolikor mogoče zniža dedne pristojbine za nepremakljivo premoženje, kakor tudi pristojbino za intabulacije in prepisovanje zemljišč. Želeti je, da bi so vlada ozrla na ta važen predlog ter ako mogočo dedne pristojbine za nepremičnine, vsaj do neke meje popolnoma odpravila. V tirolskem deželnem zboru pokazalo ae je uže v novič praktičen uspeh zveze se je v svojem govoru razgrel, da mu je predsednik skupštine moral vzeti besedo. Ta mesec se prično Črnogorci preaeljevati v Srbijo. Oanoval so je poseben odbor pod predsedništvom metropolita Mihajla v podporo vbozih priseljencev. Koburžan je bil na Dunaju. Prosil je po prijateljih našega cesarja, naj bi ga vsprejel v avdijenco. Cesar pa mu je naj-uljudnejše odgovoril, da tega ne more storiti. To jo menda tudi vspeh Koburgove poti. Kakor kaže ni še tako blizo njegovo priznanje zakonitim vladarjem bolgarskim. Revež se povrne izvestno poparjen zopet v Sofijo. DOPISI. Iz II. okraja dne 30. nov. [Izv. dopisj Našo vrlo politično družtvo „E d i n o s tu imelo je preteklo nedeljo shod za V. okraj, ter ukrenilo potrebno o boju v bližajočih se volitvah. Dobio bi bilo, da bi se tudi tukaj sklical enak shod, ker je velika nevarnost zgubitve in prav lahko prodre protikandidat. Jaz in drugi v Rocolu smo enakih misli in ponižno prosimo pred-sedništvo „Edinosti4, da bi po mogočnosti potrebno ukrenilo, da se skliče enak volilen shod kakor v drugih volilnih okrajih tudi tukaj. Jaz priporočam za tak shod gostilno „Al cacoiatore* pri lovcu. — Gospodarje pravi Slovenec, narodnjak, kakor-šnih je innogo v Rocolu in še drugod v okolici, ki svoje napise stavijo nad vrata svojih krčm ali prodajalnic v jeziku „dol dolce si", sleherni sold pa dobivajo od domaćih ljudi). Ta kraj priporočam za to ker je najbolj pripraven, prostoren, in pa v središču našega volilnega okraja. Omenil sem uže, da protikandidat lahko prodre, ako ne bodemo pozorni ter odvračali ljudstvo od tujih agitatorjev. Zakaj bi to ne bilo mogoče ? saj se nekateri uže za to dobro pripravljajo. — Čujte, kaj sem slisal! Nekateri tukajšni volilci so prosili „šior Polda", da bi prevzel kandidaturo. Jaz mislim, da ga zato ni treba prositi, ker „Progresso* ga je uže imenoval kandidatom za II. volilni okraj. Ta „šior Poldo* jim je dobrotljiv, domač in tudi natačno pozna naše razmere, jim rad pomaga itd. Da temu ni tako, uvidili ite, dragi okoličani, v dopisu iz toga okraja v predzadnjoj številki tega lista. Oni gospod pomagal Vam bode kakor dosedaj, ko ni bil Vaš poslanec. Dragi volilci, vzemite si v vzgled isterskega kmeta, ki dobro uro daleč prido volit, in tam čaka noč in dar, in da svoj glas za narodnega zastopnika. On ne pozna obetanega litra vina, se no proda za forint (in ako bi to storil zasramovan bi bil od vse občine, kakor se je v nekem kraju zgodilo tudi pri letošnjih volitvah). Kaj porečete na-to, zakaj ni tak tudi naš okoličan? Je li temu kriv sam? — Ne, recite ter trkajte se na prsa — krivi smo mi možje, ker si v tako kritičnih časih malo prizadevamo, da bi lahko volilce pripravili na pravo pot in vdobili lahko vseh šest poslancev slovenskih. — Tedaj volilci II. okraja, opozarjam Vas, da bo ne daste premamiti po brezvestnih agitatorjih nasprotne stranke; oni bodo gledali na-to da vas spravijo na led ali pazite in nikar jih ne poslušajte. Kaj ako prodre protikandidat? Ali se bodo uresničile obljube kojo vam nasprotniki delajo P Ne, vedno bolj bodemo njih „šćavi*, ako ne bodemo poslali vseh šest poslancev, naših možev, v mestno zbornico, ki bodo branili ter pri-bojevali nam pripadajoče pravice. Družtvo „Edinost" vain je uže izbralo iz naše srede moža, ki je vreden svojega poklica, ki bode znal odgovarjati našim težnjam in odbijati nasprotno napade. Za tega moža bodete oddali svoj glas. — Ako družtvo ne priredi volilni shod pri nas, prizadevali si bodemo sami sklicati ga v uže omenjenem kraju ter opozarjati volileo na dober vspeh. Hud boj bode, to je gotovo, ker na „hribu" sploh si prizadevajo skoro vsi volilci oddati glas za nasprotnega kandidata. — Kakor sem že omenil, da bi so sklical volilni shod, tedaj dobro bi bilo izvesti to 10. prih. meseca, teden dni pred volitvami, o druzem in bolj zanimivem pomenimo se na omenjeni dan. Torej na svidenje! Domačin. Iz Doline [Izv. dop.j Danos, ko se po vsej Avstriji bijo narodnostni boj ter se morajo Slovani boriti proti raznim nasprotnikom za svoj obstanek, je pač čudno, da nekatere občine slovenske šo ne znajo, kolikega pomena so te borbe. V tej svo-jej nevednosti hodijo staro svojo pot, na katero so je bili spravili nemški in laški uradniki uže pred Bog ve koliko leti ter niti ne sanjajo, da bi kaj v svojej starej upravi premenile. Zato ti tako slovenske občino šo dandanes uradujejo nemški ali laški, ne da bi pomislile, kako škodo delajo s tem svojim občinarjem in naše j narodnej stvari. Sedaj, ko se vsak posa-naičnik. vsa družtva, vse občino bore bodisi za to ali ono narodnost, je pač večna Škoda in neopravičljiva zanikarnost, ako si slovensko občine neso v svesti te Bvojo naloge ter ravnajo baš proti narodnim našim težnjam. Tem večji greh je, ako tako postopa občina v Istri, kjer so Italijani do skrajnosti pritirali narodnostni boj, ter moramo mi Slovani vso sile napeti, da se ubranimo njih navalu. Občine z mešanim prebivalstvom, so bile do nedavno še vse v laških rokah. Laški se jo urndovalo in so deloma uraduje v vseh občinskih, deželnih in cesarskih uradih. V javnem življenji je le italijanščina v rabi, ni čuda' torej, da Lahi trde, da je litra laška. Naše voditelje bode stolo pač mnogo truda, da pribore slovenščini in hrvaščini ravnopravnost v vseh deželnih in cesarskih uradih in mnogo trdih bojev morali bodemo biti, da pridobimo vse one občine v katerih žive Bamo Slovani, ali v katerih imajo večino. Da dosežemo ravnopravnost, do tega si moramo pomagati sami. Vsak Slovan, ki ima opraviti z deželnimi ali cesarskimi uradi, poslužuje naj se samo svoje materinščine, slovanske občine ne smejo tem uradom dopisovati drugače nego slovenski ali hrvatski, ter zahtevati, da so tudi oni poslužujejo našega jezika dopisujoč si z n a m i. Do tega imamo sveto pravico, katere nam nikdo ne moro vzeti; odvisno je pa od uas in našega postopanja, kedaj si jo priborimo. Ta načela so menda slavnemu županstvu v Dolini neznana, kajti v svojem uradovanju se no ravna po njih. Iz naše občinske pisarne gredo a a m i nemški in laški dopisi vsem uradom in oblasti o m. To pač ni dostojno največjo in najvažnejše občine v koperskem okraju. To jo menda al. županstvo samo sprevidelo, kajti razpisalo je službo občinskega tajnika, ki vodi ob-! činsko pisarno ter jej daje tuje ali pa slovensko lice, kakeršnega jezika se baš' poslužuje v uradovanji. Dosedanji tajnik ni znal slovenski in naše starešinstvo je bilo tako dobrodušno, da inu je dovolilo, da nemški uraduje. Sedaj mu je pa tega dovolj in išče si novega tajnika. Prepričani smo, da bode naše starešinstvo pri imenovanju novega tajnika gledalo v prvi vrati na to, da dobi moža popolnoma veščega občinskim poslom in s I o v e n -skemujeziku, ki bode za naprej uradoval izkljućljivo slovenski. To zahteva od Doline narodna čast. Goriški spomini. (Vernih duš dan lota 1889.) Denašnji dan je star meščan Odšel z nebes v Gorico; Ker slišal klicat je v pomoč Objokano resnico. Ko misel švigne doli k tlom, Na „Travniku" so vstavi; „Mrmranja slišim — čudni glas, Kaj, rod moj, delaš P — pravi. „V prastari dobi žil sem tu, Furlanov še ni bilo ; V Gorici, v Vidmu se je le Slovenski govorilo. „A kaj pomeni trd Rimljan *) S triostjo na vodnjaku ? Kdo žrtva bo pod vilami In pod nogo divjaku ? „Saj lepši kip bi angelj bil, Srnejoč se ljubeznivo ; Držeč v ročici razni sad, Gorici pomenljivo*. Po mestu došlec krog tapija, Svoj rod potlačen gleda; Raztuži se, da je Sloven Preveč krotak — seveda. Idoč naprej, po vseh koteh, Ne hitro ne počasno; Tako sam sebi govori, Zdaj tiho, zdaj bolj glasno : „Goriško mesto zid je naš In narod s prvih časov, A zdaj Be tu šopirijo Potuhe .... krivili glasov. „ Napisi tuji dolgih črk, Povsod štrle nad vrati, A zvedel sem, da le napis No srne slovenski stati. „Slovanske govorice glas Slovi nad vso jezike ; Zato ima le puhlih glav Sovražnike velike. „ Roman, G rman, obrezan Zid In neki polutani . . . Nevešči naše zgodbe bo Otročji modrijani. „Naš narod, govor, svet in dom So prazne jim besede; So preneznansko učenost Zajeli s tuje sklede. „Med vsemi starašinami, Kar jih je v mestnem zboru, Slovenca ni v zagovor nam ; Vse gre po tujem uzoru !". — Razmatrajoč okolnost to Ko nem zamišljen gleda. Globoko zbode ga v srce Meščanov rodnih beda. So prej ko starček krene v raj Opomni z močnim glasom : „Rojaki! hleb si mesite, Z domačim žlahtnim kvasom ! „Primakni svoj se k svojemu Slovenskemu človeku; Drug drugemu pomagaj vsak V ljubezni sladkem mleku. Po „Travniku", bi travna bilj Zagnala, to recite ! V njej bi sovražnik lačen spal, Če vi ga ne redite". — To zgovorivši, zgino koj Spred našega očesa ; Naui po pravico najbrže Je v sveta šel nebesa. Še mnogo lot bo hranil avet To zgodbo iz Gorice, V spomin kako se od nekdaj Delć nam tu krivice. J. V—v. *) Na vodnjaku sredi „Travnika" stoji kn-niunit bog Noptun, dajoč naiH vodu h uuduznimi vilami, kftkorftno imajo v rimski zgodovini in kulturi užitnim beležko. Sam j>rednudiiik peklenskega zbora je izumil to „orodje". ž njim ho zabadali ljudi (drugim v zabavo), da so pred ljudstvom umirali grozne smrti. Večerna kultura je užo od nekdaj gnjila; hvalimo ruje božjo Jutro ... in sveto Zurjo , . . Pis. Posl. Rojic je interpeloval glede ime-j novanja živinodravnika za Tolmin, ki ne | ume slovenščine; vladni zastopnik hode za-j devo poročal vladi. Poročilo deželnega od-(bora o načrtu zakona o urejenju plač za j učiteljsko osuhje v dejanskej službi »e na predlog posl. Dottoriju izroči pravnemu odseku. Sprejme se premena i; 5. zakona o ; cerkvenih stavbah in druga tikajoča se dež. šolskega zakona. Odobru se podpore po-| deljene dijakom in učiteljem in posojilo f. 20.000 sklenjeno h podružnico banke Kredit. I Kdor veter seje — burjo žanje. Nečuvena brezobzirnost in skrajna odločnost istrskega deželnega ghvarja dra. Campitellija, po 1 pravici človeku daje ozbiljno misliti. V seji dne oktobra je stari „državnik* z naj-i večjo brezobzirnostjo zavrnil hrvatski interpelaciji dra. Volarića in Mandića. Proti temu nasilstvu so odločno protestovnli vsi slovanski poslanci, pri tem pa je lahonska sodrga na galeriji ropotala in zabavljala, kar je predsednik dopuščal. Ko je dr. Volarič nehal govoriti, odobravali so nekateri kmetje iz po-reške okolice glasno njegov govor in vpili: !„ Živio", na kar je predsednik galerijo posvaril, naj bo mirna. Izmed slovanskih poslancev verificirani so dosedaj samo štirje (glej donašnji deželni zbor isterski). Ker namerava lahonska gospoda na vsak način in brez nikacega vzroka zavreči jednega naših poslancev, izumili so nov način glasovanja za po-slance kmečkih občin, namreč glasovati za vsacega posamičnega poslanca posebej. Uprav radi tega načina glasovanja, manjšina pri glasovanju za verifikacijo svojih pristašev ne vstaja raz sedežev. yuosqtie tandem. -- La-boni se bodo norčevali iz državljanskih pravic zajamčenih tudi Slovanom ? Slovanska manjšina v istorskeni deželnem zboru priuči menda polagoma starega predsednika nekoliko uljudnosti iu avstrijskih čutov! Seja mestnega zbora je bila 30. pr. m. Prisotnih je bilo 30 mestnih odbornikov, katerim je predsedoval župan dr. Da/zoni. 1 Na dnevnem redu je bil načrt pogodbe za čiščenje mesta. Mestna delegacija predlaga naj mestni zbor sprejme pogodbo Volilni Shod pol. družtva .Edinost- za kakor Je v ,mčrtu; sklone pogodbe za VI. okraj hode v nedeljo dne 3. t. m. ob 3. dobo Pekih naJ v to 8V1,,° urah popoludne v gostilni gosp. Ivana Godine Pavšal 44-500 ter nBJ odda'e dotlćnft na Prošeku. de'a Pro*' ponudbam. Vnela se je jako Naročnikom dosedanje „Soče-. Na živa »»P™*® « trebenju stranišč. Odb. g. nerazumljiv način hoče se dr. vitez Tonkli Venesian jo pobijal sedanji sistem ter za-polastiti „Soče", ki je nastopila jedino hteval, da se uvede kakor že povsod drugod pot v odkritosrčno veselje ogromne večine tudi tukal p»^matično stroje za trebenje. naročnikov, Možje, ki so sedem let „Sočo" Govorilo je mnogo mestnih očetov za in izdajali, trudili se za njo ter rešili našo Proti in tudi &08P' žuPan Je izrftzil 8V0j° narodno čast z mnogimi žrtvami, doživeli mnenJ0' da treba Pomene, skle,iil° 80 J° razne hude in bridko skušnje, - ti mežje Pa> da ostane vender še vso po naj so umaknejo dr. J. vitezu Tonkliju 8tarono- Mestni <,dbor»ik Nabergoj zdaj, ko je „Soča- dospela do tolikega Poroča naj bi so v smislu §. 18. ime-števila zvestih čitatoljev in naročnikov, novaiie pogodbo obvezalo podjetnike, da kolikor jih ni imela še nikoli. Naročniki, na določenih mestih zalagajo odpadke, ki ali bodete molčali k takemu nečuvenemu 8,užiJ° okoličanom za gnoj, da ne bodo činu? „Soča- v Tonklijevih rokah ni več i"ora,i ,,aši Uttdj® Prišedši P° 8n°j 8 Po1 „Soča- zadnjih sedoin let, zlasti pa ne praznimi vozovi' domov, kakor se to sedaj ona „Soča*, ki jo v zadnjih mesecih toliko Predsednik obljubi, da se bode ozi- ugajala slavnemu občinstvu. — Dr. Tonkli ral° na ko,i8ti okolice. Tudi živinski se-namerava uže prihodnjo „Sočo" izdati pod >e»j v zgornji okolici je bil na dnevnem svojim uplivom in pod svojim urednikom.' redu. Govorenja je bilo mnogo, sklenilo Vsem svojim somišljenikom in sedomlet-j80 »» Pa nić, k« je bila večina proti nira čitateljem naznanjamo, da jim — če j Izvoljeni so bili naposled zastopniki bo mogočo — uže prihodnji četrtek po-šljenmo nov list pod naslovom „Nova Soča", ki bode nadaljevanje dosedanje „Soče14. Vse naše naročnike prosimo, da obdrže ta list in nasproti ravnanju dr. J. Tonklija z nami dokažejo, da so zavedni možje, ki obsojajo tako ravnanje. — Več v „Noviu ali pa stari „Soči". ludajateljstvo „Soče*. Darilo. Gospod Ivan Sabec, veleposestnik v Trstu poklonil jo „Dijaškej kuhinji" 20 gld. Srčna hvala vrlemu rodoljubu. Goriški deželni zbor je v svojej seji dne 29. t. m. odloČil, da se postavi na dnevni red prih. sejo predlog poslanca Gregorčič-a, da se uvede v program kmetijske šote tudi poduk v veronauku. Domače vesti. za enketo zaradi odprave proste luke. Seja je bila sklenjena ob S3/* uri zvečer. V VII. seji deželnega zbora kranjskega bila je na dnevnem redu petici ja Kran jskega mesta za zopotno ustanovitev Kranjske gimnazije ; poslanec dr. T a v č ar jo na-Bvetoval, da se deželni zbor izreče za nujno potrebo cele gimnazijo v Kranji in deželn. odboru naroči, da za reaktiviranje gimnazije uloži prošnjo na vlado in peticijo o tej zadevi izroči na državnemu zboru. O teh predlogih razunela so jo velika politična debata, v kateri so govorili z vso odločnostjo poslanci S v e t e c, 11 r i b a r in dr. Tavčar in kazali, kako uialo se ozira vlada na izvršitev narodne ravnopravnosti na Kranjnkem, prav nič pa na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Od nemške struni sta govorila baron Seh\vogel in dr. Schftffer, ki nta hotela dokazati, da gimnazije v Kranji ni treba, da jo Gorenjci tam aploh ne marajo in bi za Kranj prijal kak zavod za gluhoneme ali kaka bolnica; kot vladni nastopnik govoril je deželni Šoluki nadzornik Jakob 8 mole j, ki je rekel, da je gimnazija v Kranji bila zrui-rom slabo obiskana in trdil, da vlada ne germanizuje, kur kaže najbolj, da so slovenski razredi v Ljubljani zmirom bolje obiekani ko nemški. Pri glasovanju so bili vsprejeti vsi trije predlogi. Nemški poslanci no proti glasovali. Pevsko družtvo „Zarja" v Kojanu imelo bode, kakor smo uže zadnjič poročali v nedeljo dne 3. t. m. svoj prvi občni zbor v gostilni g. Bole-ta v Uojanu ob 4. uri popoludne. Ker so pevska družtva za napredovanje narodne stvari v Trstu in okolici velike važnosti, upamo, da se tega zbora vdeleži obilno število gospodov iz mesta in okolice ter da pristopijo k družtvu kot podporni udje. Prevelika navdušenost za lahoustvo je vnemala nekega J. K., Kraševca, žan-darja pri Llovdu, da je raztrgal slovenski del plakata za bližnje volitve, koji je nabit pri lloydovemu arsenalu rekoč: „proč z njim, ker tu ni treba qaesta p..... ščava". Vnetemu Lahonu-Kraševcu pri poročamo nekoliko več strpljivosti proti jeziku, kojemu ga je lastna mati učila. Državni železniški svet je z veliko večino sklenil, da se imajo na državnih pise in članke v kojih se opisujemo kot ruski pristaši in punslavi.iti, v tem ko v Povodnji na Štajerskem. Drava je vsled neprestalega dežja jako narasla ter izsto- našem narodu tli neskaljen čut udariosti pila na več krajih iz svoje struge učinivši in zvestobe v alavno našo domovino Avstrijo in njenega presvitlega vladarja. Ako velikanske škode poljam in senožetim. Počitnice na vseučiliščah nameruje sa drznemo tirjati naša prava, ako zalih- naučno ministarstvo uravnati soglasno s počit-vamo, da se nam godi pravica liki drugim nicami na srednjih šolah, narodom, da smemo govoriti in gojiti mili Avstrijski državni dolg j« zi.tia! kon-svoj jezik in običaje — ako zahtevamo ceni meseca julija t. I. gold. 1.057,354.334 obresti novcev to kar je vsakemu na svetu dovoljeno — ; <>d kojega plačuje državu letnih ogenj v strehi: kuk nesramni dopiaun g«>M. 46.0S0 34>. Iv'liku l-pih naslika naše voditelje v kakej trža-!ffrči večinoma žira Knotui drž, dol^ * tiankovr ili — — gld. >5 50 zajauieeno. uoKler boao pa v Trstu vladalo sedanjo razmere, dokler se nam bode upirala ista vlada po svojih glasilih, dokler bode ista vlada si prizadevala ustanoviti nekak „modu* vivendi* z ultraradikalno stranko — druzega nam pač ne ostaje nego oprijeti se opozicije Kreditne delnice — — — —-- Lnmlon K) lir sterlin — — — — Kraniioski napoti'naduri — — — C. kr cekini — — — — — — — NcmSkn marke — — — — — — — v srahru — Zlata renta— — — — — — - — 5°/0 »iVHtrij«ka renta — — — — — Delnice narodno banke — in oiensive ter se vesti po starem alovu klin s klinom! — Ho.i 5 109.50 100 50 919 — 914 »fi 11» 05 9 47'/s 5.0 (i 58 82'/o Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v S. Nicolo novo pivarno V zadnjo številko našega lista vrinolo se je več tiskarskih pogreškov ki sern ter tja železnicah znižati osobni tarifi ter upeljuti motijo smisel, kar naj nam čestiti naši čitatelji pojasni tarifi (Zonentarife), ki so za blagovoljno odpuste. Drugo pot bodemo bolje osebni promet po železnicah priporočevalni na to gledali. in važni. j Vreme je uže dva dni jako neugodno. Akademično družtvo „Slovenija" na1 iz neba lije kakor iz Škafa in /daj pa zdaj Dunaju je v seji dne 28, oktobra izbralo poskuša tudi veter svojo silovito moč. Ako se JjA 4 sledeči odbor! Predsednik: Schweitzer ne razvedri imeli bodemo te praznike res — , , . . x. . . . Viljem, stud. jur. Podpredsednik : Zupane Vseh mrtvih dan fanti nam se ne bode moeoče V ^ ™ to.fil 1Wnrtl? P'Va ' i?.?e5' .F., « . , „ j „ uan, Kajti nam se ne Doue mogott najboljša vina in napravljene izvrstnih ledil, SI. Viktor, stud. jur. Tajnik: Golob Rudolf, ganiti iz hiše. i občinstvu se tedaj najkorkejše priporoča stud. jur. Blagajnik : Peterim Anton, stud., Velika povodenj v Škocjanu. Vsled 8-2 Spoštovanjem .1 ulici II phil. Knjižničar : Svigelj Anton, stud. med. štiridnevnega neprenehanega dežja nastala je Arhivar; Howanski Evald, atud. jur. Od- dne 21. t. m. v Škocjanu velika povodenj, bornik: Miklavčič Fran, Btud. jur. Na- kakoršne ne pamtijo kacili dvajset let sem, mestniki : Malerić Josip i Kokalj Vekoslav, Voda je poplavila mline ter rila drevesa in stud. jur. trame. Prizanesla ni niti takozvanomu Val- Strastni bratje. Kakor smo zadnjič vazorjevemii mostu, poročali, izdalo je politično družtvo „Pro- Blagajna za delalce ponesrečene pri gresso1* svoj oklic na volilce, v katerem delu se odpre danes 1. novembra. Pobližnje poživlja zadnje, da se složijo ter volijo določbe se izvedo iz dotičnih oglasov, po njemu nasvetovane kandidate, može trd- Samomor. Ustrelil se je 3<>letni Ferdi- nega značaja, koji bodo branili njih na- nand Maver iz Beljaka v svojem stanovanju rodne in gmotne interese. Drugi dan po v uncj Sv. Lazarja št. 4. izdanem proglasu bilo je uže čitati v raz- |z Sp|eta kvoziio fi() jo ()(J j <(]{tobrH nih nemških kavkah na Dunaju in v Grad- , , do j t m lia R,ko/v Tr8t> na Fran-, cu o „zmernosti" tega oklica in o njegovej C(,sko h v Nemćijo 29.6T3 8odov vlna ^ 1 pomenljivosti. Vsem se je „milil odstavek *,08>000 hohto,itroVt 0d te množino spada! oklica, da bodo novi svetovalci in poslanci 72 Q00 hektulitrov na 8ple* in bližne Vftsif branili narodne pravice italijanskega pre- .• i. i • i • i i v J 8 • ostalo vino pa na otoke in okraje okolu bivalstva v Trstu proti pretečemu slovan- gpleta skemn nnvalu. Graška „Tagenpost" gre osobito na roke rudečim pristanikoin lahonsko - iredentarskega družtva rekoč, ako se obiatinijo besede izraženo v tem programu, odklenkalo bode gospodu N a-bergoj-u in njegovej gardi! Pra-samo pa — in to, slavno vlado samo — ako celo njena glasila (namreč polu uradni , Mattino* in polovičarski „Citta-dinoh) hvalita ta oklic ter nahajata v njem hvalevredno zmernost: kje se nahaja v proglasu ta čednost ? .le-li se z njim ne napoveduje strasten boj proti slovanskemu prebivalstvu v Trstu? se li z njim no sejo ' razdor in nemir mej narodnostmi v Trstu j in okolici ? 40.000 nas je tu in temu znatnemu številu zvestih podanikov slavne Avstrije se napoveduje očit, trajen boj; in to, boj močnejšega proti slabejSeinu; to; prenapetost in očitno željo po prevladovanju jedne narodnosti nad drugo, — to strast opravičujejo celo vladina glasila! ! Ne živimo li v ravnopravnej Avstriji kjer so nam zagotovljene vsem enak« pravice in naložene enake dolžnosti Y Upali smo, da se nekoliko poneha od vodnega hujskanja, izzivanja in sratuotenja naše narodnosti vsaj v glasilih ki tu indirektno zastopajo vladne nazore; ali še vedno čitamo v Mattinu in Cittadinu nesramno do- KR. DAN1EK. SUKNO razpošilja proti gotovini ali po j povzetju po prav nizkih cenah in samo dobre Kakovosti : ;U0 m. je 4 uiinjHkfl vjttlje vsuk k iipiiii 7. t W ffM.4.30 iz fin« BV «1. 7-75 iz tltn-Jfie -pO tm til. 10-50 i* ji ko liti ■ a«" g»ld 12 40 Iz nuj ttnej Ih pristne ovčje volne kuk'ir tinli sukno jiiivrlriJ* HUk'' ', Crsljano siil.no, p ■ |il< teno •/. sil', zimska vnljali ■ sukno, h 111111 /n lov je, tkanimi 1/. niti. ksiore « ilnjo JT ti, Ulit) in imjn.'jflt? Crno sukno z 11 suloli nlilfice iti. 1 til |io*l Ju prolt povelju tziin-11 itoIiih in s lidiut, jnko ilohro po®: aim tovarniška zalogu Hiibniv SIEGEL-IMHOF v Brnu Brilnnt, zjava ! ''"mu kupon io dHIIO dllleko ■jlh triispnilo. 1'iitti diija kolikor mutrov se *«ll .lumrti ae, il:i se i.dpflje natHi'i< o lil trn i>u itbraimm uzotvu, Uzorci zastonj in franko. 11-20 11 in »in i g« nai-b« ra/imnn*, kateri' prihfljfljo umoril v dotiko /. oliuiiHfvolu, spretne iti /unos!jivu naj pošljrju hvoJm prašanja rudi izdatnega zaslužka, ki v.»dno nHia&ču ter traje vufi let, nn A. G. I 8C7- Graz, poHtlagerud. 9—10 Tvorniška zaloga sukna J.&5.KESSLER Ostanki trnskega sukna i.i o m. dolg, i.fn ni, iiiok (• I,V Vio niPtrov la crlt limsko inoiko oblfko f. 3.75 Angleško soviot-Vago !l 10 niPtrov «» c^lo inoiko obleko Ferdinandova ulica št. 7E največje iu najcenejše ku-povališfie za zimsko dobo. Največja zaloga primernih božičnih darov. Ceniki o preobleki uli perilu 7,a gospode in giinp« in o galanterijah. uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Po&iljatve s poitniin povzetjem. f.h-5,, 11.1.7.3.., im. i. o.- 2av9Se) plahte, preproge n:ij„.oč,.cjSc«a pi»tn, « Blago za zimske suknje (Inr ba/p, m-'iirriie barvf 110 m. 16 —12 UoklPr ja še kaj v zaloui ! Kape iz pliša In dfčkc, (t kom. Potna ogrinjala iplaidi Oxfjrd, najnovejši uzoreo Namizni prti »a mole in 'drčke, l kom. f. i 5o laneni, vsrh barv, \ komadi »/i l Uomnd (j.i kom-.lcev) f. -t.So 1 for., J komadi i i for. 12 žepnih rutic zarobljenih, z barvanlnil n>bi za inožkt f. 1 ju, za fentkr i for. Šifon za nioiko in Irnsko prrilo, i kom.| laneni 1 i četvorni, ^ kom, f. i.»n (i' komolcev) i. f. !>.." ■, 11. f. ?.S Prosnišlti baršant i komad kom IceV) bel ali] tudrć h f , i iSnjev ali ruiav, f. 5| Prtiči (serviete) i i črtvorni, ft kom. I Perilo za gospo 6 ženBkih srajc Kaneva? O for., II. li for. Pravi štajerski loden za lovske snkn|e in o' leke, nepa-kvarljiv, i ni<-ler f. Blago za svrhne suknje barve (jn najnovejši modi, i «jfl— nejlc ba/e j'in m. za cel svrlmik fi for. Zavese oi jute najnovejša ri^arija,popolna,v dveli baivali f. j.?m,v Itlrlli barv»h f 3.5 > Garni'ure od jute j pregrinjali za postelje in i na-i, itlm oblltkom r Sj8,» v«n.jeiu »P[eP'W '»«»"1 [3ol 5 lor d. kom. lcrv] I. f f., II. ."i I Atlasov gradi za posteljne preprO|>.- i kom. f.' Modno blago za gospsde Craj:e za gospode 3 ponoćni korzeti ___ ............. iz lin sif. z vezenjem I. A f., U f. I.«" d" konloii'er ,*"'l.1"^"^,' iT. f. '..i j pregr.mal. »» postelje ,n ,r I.s^ov^^fplutnn ModllC tlagO Za ^31113. m.zn, prt, najnovejša turlka ,.».-1 ^ « i,6o -2-- nja v dvli barvali, f. 3.50, v ' , , „ ., a . ■ Spodnje suknje iz klobu- ! Kup 0 priložnosti!! štirih barvali (> for. Prešita z'mska pokrivala ,';rvi,,,-lj0eat0tai"h,,rirai"'ril(lcćc' Zimski Niger-lodon I it rusa, popoln - dolga in široka, ali dr»pira'"". ' J for. |a jfllsUe obleke najboljše vrste,i I komad 3 f r. Ani»m.a.n»r+.an "' ,3" ll Iz šifona, kretona, ozforda, naj- preproga, r> ni'trov dolga, trpežno b iljii Izdelek I. I. i.So. II I .v Oxford-srajoe za delalce Jacquard-Manila hodna io m'trov dol-- ' blago f. 3.5'i Garnitura od ripsa Angora-Ogrtač zimski, to/4 velik f Kariran: modno blago (,,) cln> široko za spalne suknje i nI otroške obleke,M m. f. moćne, dobre baZe, 3 komade I, pr,.grj,ija|j n posteljo, i namizni " ' "" prt,najmodernejše barvane f, I 5r Volnena ženska jopica Jersey) vseli barvah, lepo pristo- Jcupoa i tfOŽiČnO bhgO jevajoč.i J for,, II f. i.jo y ^ barval|>[, f. i.r,.,,!! f, j.« f. 3,— II. I io Spodnje hlače ali svitice iz najmočnejšega platua, koperja , kom brez Siva, i ali haršanta I f. j.Si, II. f. i.Rri za .'I komade Normalno perilo Jaegerov sistem sama volna, »a Rjuhe (jillllltC) dol', f i.Tio Nogavice za ženske Flanela Valeria zimske,bele ali barvane, 6 parov naJnovrjl| uwrec l0 m. f. ,-So pletene f i.So ' pleten Damastne vbrisavke Kalmuk Gotov slamnjak 2 m. dolg, ( komad, I. f. 1.10, II. 90 kr. Konjske plahte, težke vrste gospode in gospe f vrajo.a I. 3.5o, z obrobki, M" cin, dolge, i In cm. ši-1 hlače f. I, Iz bombaža f. i.5<>kom. roke, I. rumena f. 3 V., II. siva f i.V. iz laiiet komadov z franJ.mi najnev-jll n^rec, m m f. f. 1.H0, z obrobkoni f. i.a'> Platnina in tkanina 1 komad — t 1 komolcev Hložke nogavice Flanel ste rute za na glavo Baršant za obleko najnovejši uzorer pristne barve,I 10 metrov, f, 3.— Kašmir dvojne široltđsti iirn In barvan, 1» m. for 4.— bele fi parov iu bnrvane, pletene za ienske, zelo tople 3 ki irov f. 1.10 3 for. II f) kr. u Domače platno . , 1. močne vrste (Jl( komolcev) 1 k-m. AtlaS Od VOlne, dVOjne Siroj »/* f. r..5o, r. a 1 kosti, ćrn in barvan. 1» ni, f. <1.51 T .a Mtrii k pol. družtvo „Edinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tinuarnn Uulenc v Traui