ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DKEVMIK
1|T-    GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
- Štev. 231 (2227)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 24. septembra 1952
UPRAVIČENO PRIČAKUJEMO, DA BO Z IZBOLJŠANJEM PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED ANGLEŠKIM IN JUGOSLOVANSKIMI NARODI ODSTRANJENA DISKRIMINACIJ. SKA POLITIKA ZVU DO TRŽAŠKIH SLOVENCEV.
Cena 20 lir
KPEM JE POPOTOVAL« IZ JUGOSLAVIJE IN PRISPEL NA PINA]
talija nai pokaže dobro voljo
»spremembo svojega stališča do Slovencev
vPrešoIS- komentarji Edenovega obiska - Jugoslavija želi sporazum z Italijo o tržaškem P°uda”MU/ toda ne na osnovi tristranske izjave in plebiscita - Skupno uradno poročilo arJQ pomen Edenovega obiska za jugoslovansko angleške odnose in za ohranitev miru
ve načelnika jugoslovanske vojaške delegacije v Crrčiji
mi,.
posebn«8;* dopisnika)
nn/ri'-, Šestdnevni »e*- w<e$kega zunanjega.
'TJ!*1*" , Juoeiiaviri ^ oncal. Keka j ur i? Priredil Eden ., ^ Tophce na Bledu konferenco,
Z* <la.ru*. i v •lugvsia
**3S5L k°nčal. Nekaj
t	i* p™dii
r^,i,ZCphce na Bledu ^ kcter	° konferenco,
J? ‘razdelili novi-toST0 moslpvansko-
i %S?i0m fcotel Toplice ?oste pozdravil Jjodbor,, blejskega občinske. C^insfc/, jln .Poklonil Edenu 1 CijT!.i0- Deč?k m de-jKio	noii p*1 sta mu
Sv; "?ek gorenjskih na->tajc.i, 9a si ^ ^en ta-Alejlti v OUmbnico.
?el tub*™* minister je konferenco s la uradnega se glasi:
gtajn1klh°"a
meti državnim L? a»	"kovini i sode-
iSL^iiv-n,5 aBi in marša-Brozom-Titom,
Sr^tn ir vlad« FLRJ.
zUnan^arde|jem' mini-sir^i virt .^^v FLRJ in
^ sodelavci na drugi tcj»h ‘n ;° 0 raznih v pr a
tžJS ttinei?1' voMko so'
vn?*-v. ocenjevanju
^Pnega
Žr?ill° s
piskom
k' zanima‘ l>J 'i o V ,p**bno so raz-V. ^ ra,p„alc'a?u v Evropi. !t? »oC*OVorih. ki so dali nAoj.^0 Prijateljstvu, ki obstsia med o-be-vladi Združe-]Va ir> Jugoslavije ■iiik V*<L . to sledilo razbij ; Id tesnejšega socielo-Po njunem mne-SkV wn< njunima J^ruj v*e tu® »PloSn!
S' »Pol?Ji!Mrje s> Prou ,V	na	tretji od-
V“ «>? rQ’ k‘ OOvori o ^ ^ikt^^-^OOslovan.
k"'?>iu , In 0 n'je'J°-
»atn j	ohranitev mi-
* zada-
Sli. 1 in a SC cno Stvar: Sl j ila K- 0n s a izrazila T k Mio 7iar^al Tito obi-V» "hk,,' Uvršal upi, da A * tli	vendar da-
K &$*en-
?	' j vPrasanje je
S t	*? obtsfc marša.
"* bo po1*-
, fb^' fcor _ Posebnim up ra-Ni	ne pomeni, da
S	je. da
ni bil P°ve' Posebnim vpra-
<S^nie^ndle>'ki Zvmnii ’ni-z%C%liniki Pri*a-
b.Jttnfaorn. r°3m 2 oprat’-
» ,m	°Wn!j so tudi
S*e>,UDOi!'
t' til '.	t'I5rnša-
Slo, !s° izklt - obe deželi, M^nskr, JHC"0 angleško-
A>^(pnTmiie^
n 'Pl> feni je £• "i) tfe<io	j« iz-
t) mtiO’
w Je c^oliin ■ '""Posredno JSa.^e«	Jugoslavi.
u' IVoi^ ntedLh -e^ omenil Snl^inet:*^ tnrovi-
dl2ibIl ompni!
ras
stalne jši,
inf or-
^ ^	“"""'J
JšSArSf ■K
liSntL11 kali j !' kateri je Co vprtu
h’ ":a-Z “r<*
c	~,s
'(k^Soi ”Q /oi m *T oviron,
^ 3*'te
NA h klt«rem rcPr°sto
V tifep' tei m?«/0 "P^ia-h ^ s0,,,2*1° odnosov
Sc^Oal. dnTV Eclpn
V tuld°rJm, a.f ‘ci «>o«l
"°-
22>« I ^Ogrjui. vpra*anje
V 4? k°nfeerpEJfn, xi mu
%So' aSssedeI ob
«,*• ttpanleWer. dejal
le d« « e<,4tt o*"-
, ‘n ^1» •* »hodna m.o<! r.o-
It*i. 3i 1 n>eoo., prcPr‘^n'ijc,
K "v utrdMu‘
Sie q!&*°v?l,fZenci' ki ni
'Ort 0ti ^bM*f,,C>'n od’ Pisnika)
S>, vfit,&t>3ite7 Prvl urad-^rov, kl s,
potekali v prijateljskem ozračju, odpotoval na Dunaj.
V beograjskih krogih poudarjajo predvsem današnjo Edenovo izjavo, da so «tako kot on zadovoljni tudi jugoslovanski prijatelji« in pravijo, da bo ta izjava vsekakor razočarala tiste italijanske kroge, ki so pričakovali, da se bodo razgovori v Beogradu tako končali, kakor so si oni želeli.
Med svojimi razgovori z mar. šalom Titom in ostalimi jugoslovanskimi predstavniki, poudarjajo v Beogradu, se je Eden prepričal, da želi Jugoslavija sporazum z Italijo v vseh vprašanjih, med njimi tudi o tržaškem vprašanju, toda ne na bazi tristranske izjave in plebiscita «in breve tempo«, kot bi to želel g. De Gasperi, temveč s tako rešitvijo, ki bi prispevala k vzpostavitvi dobrih sosednih odnosov z Italijo, taka rešitev, da bi Trst ne bil razlog za stalna trenja med obema državama, temveč mesto prijateljske povezave.
Italija vedno trdi, da želi dobre sosedne odnose, poudarjajo v Beogradu, in ima še pred rešitrvijo tržaškega vprašanja možnost, da dokaže to dobro voljo. V Italiji je danes precej slovenske manjšine, ki se zaman bor,- za osnovne pravice, na primer za svoje šole. Samo z minimalnim razumevanjem za upravičene zahteve beneških in goriških Slovencev, z zadovoljitvijo malih, toda upravičenih zahtev Slovencev v Trstu s strani italijanskih funkcionarjev, ki so prišli v Trst po nedavnih londonskih razgovorih, ima italijanska vlada možnost, da dokaže svojo demokratičnost in dobro voljo za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo.
Zelo veliko pa bi lahko prispevali k izboljšanju odnosov in k odstranitvi sedanjega o-zračja, če bi omogočili razgovore v mirni atmosferi, poudarjajo merodajni krogi v Beogradu, in če bi italijanski tisk prenehal z razpihovanjem mržnje in z zahtevami po «ita-lijanski* Istri, Dalmaciji, in drugih krajih, če bi prenehaj s fantaziranjem in enkrat že pogledal stvarnosti v oči ter priznal resnico, ki je znana že vsemu svetu, namreč da so ne samo Dalmacija, temveč tudi Istra in Slovensko Primorje jugoslovansko ozemlje, ki po vseh zakonih in demokratičnih načel pripadajo samo Jugoslaviji S tem bi italijanski tisk napravil mnogo ne samo za utrditev miru v svetu in posebej v jugovzhodnem delu Evrope. temveč tudi za lastno ljudstvo, ki ga drži v zmot, in prepričanju, da so ti kraji bolj italijanski od samega Rima.
Maršal Tito je, poudarjajo v Beogradu, v svojem zadnjem govoru prav v interesu dobrih sosednih odnosov z Italijo predložil, da se odloži rešitev tržaškega vprašanja, dokler se ne’ ustvari ugodno ozračje za rešitev tega problema, predložil, da se načne reševanje ostalih vprašanj, ki bi prispevala k zbližanju, in posebno poudaril, da Jugoslavija ne razpihuje mržnje. temveč samo odgovarja na žalitve in klevete. Jugoslovanski tisk ni bit nikdar ini. ciator antiitalijanske gonje, temveč je vedno le odgovarjal na klevete italijanskega tiska, poudarjajo v Beogradu.
Jugoslavija 1e po zmagovalni svetovni vojni dala ogromne žrtve prav zato, da bi omogočila čim'boljše odnose z Italijo. Od italijanske vlade ln italijanskega tiska, kl razpihuje protijugoslovansko gonjo, je odvisno, poudarjajo v Beograda ali bo Trst ostal vedno ka-m&n spotike, večna točka trenj, ali pa b0 postal simbol jugo-
slovansko-italijanskega prijateljstva. Cas je, da se Italija zave, kje je njeno mesto, da je njeno mesto na Apeninskem In ne na Balkanskem polotoku, poudarjajo v Beogradu.
Pod naslovom »Zadovoljstvo z rezultati razgovorov« poudarja nocoJSnja »Borba« iz dobro obveščenih krogov, da so se razgovori med Edenom in Jugoslovanskimi voditelji končali v obojestransko popolno zadovoljstvo. Ti krogi nadalje poudarjajo, da sp med razgovori proučili ne samo probleme, ki zanimajo Veliko Britanijo in Jugoslavijo, temveč tudi ostale probleme, da bi dosegli čim večji medsebojni kontakt In izmenjavo misli, in da bi s tem prispevali k utrditvi sedanjih vezi in koristili ne samo naro-dom Velike Britanije in Jugoslavije, temveč tudi splošnim koristim.
Vodja Jugoslovanske vojaške delegacije, kl je na obisku v Grčiji, general Jakšlč, ie dal grškemu listu «Atinalki» tik pred svojim odhodom v Turčijo izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da je sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo važen činitelj miru, katerega cilj ni le preprečenje napada v tem delu sveta, marveč tudi zagotovitev splošnega miru.
«V primeru napada moskovskih satelitov, je dejal general Jakšič, sem prepričan, da bodo Jufioslaviia, Grčiia in Turčija najjad lahko zavrnile. Vsem ]e
znano, da bi se države Vzhodne Evrope, ki so pod rusko nadvlado utegnile spustiti v tako pustolovščino pod pritiskom ali z neposrednim sodelovanjem ZSSR. Toda tak napad bi pomenil tretjo svetovno vojno«.
Vodja jugoslovanske vojaške delegacije je končno prikazal svoje ugodne vtise z obiska delegacije v Grčiji.
Danes popoldne je na obmejnem sektorju pri Djakovici pribežal iz Albanije v Jugoslavijo neki Feris Hamza z bratom, ženo in otroki. Albanski begunci so se odločili za beg, ker so se bali, da bodo aretirani.
Sekretar CK KP STO Bran-
razvojem tega najvažnejšega jugoslovanskega industrijskega bazena.
B. B.
Eden na Dunaju
DUNAJ, 23. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je prispel danes popoldlne na Dunaj. Na letališču sta ga per zdravila avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber in angleški visoki komisar v Avstriji Sir Harold Caccia.
Novinarjem, ki so se zbrali na letališču, je Eden dejal:	«V
moji deželi obstaja globoko za-
_ PARIZ, 23. — V dobro obveščenih francoskih krogih trdijo, da bo Pinayeva vlada pripravila poračune civilnih mi-
_______________________________________________________         v_	  nistrstev	v enem tednu. Takoj
ko Babič je danes v spremstvu | koreninjema simpatija do A v- nato, bo(Jo začeli razpravljati o
n  nrr	 t________i	•	•	J	*•	.	_	Irr/aH	itih	_______
Po krajšem postanku na britanskem veleposlaništvu je Eden obiskal predsednika avstrijske republike Koernerja, ministrskega predsednika Fig-la, podkanclerja Schaerfa in zunanjega ministra Gruberja.
Eden se bo zadržal na Dunaju tri dni, nato P§ bo prebil dva dni pri poveljstvu angleških zasedbenijj čet na Koroškem.
člana CK Eugenia Laurentija obiskal koksarno in tovarno sode v Lukavcu ter rudnik lignita v Kreki. Gospodarski in partijski voditelji iz Tuzle so seznanili Babiča in Laurentija z gospodarskim in kulturnim
strije. Ne bomo popustili v naših naporih, bi pomagali Avstriji spet do neodvisnosti. Nestrpno pričakujem izmenjavo mnenj z avstrijsfcimii ministri«.
kreditih za obnovo in modernizacijo industrije, nato pa pride na vrsto diskusija o vojaškem proračunu. Obrambni minister Renč Pleven je omenil včeraj potrebo, da se vojaški krediti povečajo.
Poročilo OEEC
v dolarski krizi
STRASSBURG, 23. — Posvetovalna skupščina evropskega sveta, je danes začela razpravo o četrtem letnem poročilu OEEC, ki ga je prikazal italijanski minister za proračun Pella. predsednik izvršnega odbora OEEC.
Pella je predvsem poudaril, da ostaja dolarsko vprašanje v Evropi ie vedno «izredno res. no». Poročilo omenja majhno izboljšanje stabilnosti cen, izboljšanje v evropski trgovinski bilanci, obenem pa neravnotežje v evropski plačilni zvezi Fovečanje industrijske proizvodnje «nikakor ni spodbudno«. evropski deficit z dolarskim področjem pa se ni zmanjšal. Poročilo pravi tudi, da se je zahodnoevropskim vladam v glavnem posrečilo zajeziti inflacionistižne tendence. Nerešeno vprašanje dolarske krize pa onemogoča uresničenje načrtov za svobodno konvertibilnost valut. Pella se je med drugim zavzemal tudi za «svobodno gibanje delovne sile«, to je za pravico, da delavci neovirano krožijo iz ene dežele v drugo.
Jutri se bo sestala komisija za gospodarske zadeve pod predsedstvom francoskega delegata Paula Reynauda. Komi. sija bo sestavila načrt resolucije o poročilu OEEC.
TEHERAN, 23. — Iz Azarbei-džana poročajo o neredih, do katerih je prišlo v nekaterih va. seh pri Maragenu. Neredi so nastali zaradi spora med kmeti in zemljiškimi posestniki glede izvajanja agrarnega zakona.
&FL PODPIRA STEVEHSONA
Od svoje ustanovitve Je AFL doslej podprla samo enega predsedniškega delegata - Vse ameriške sindikalne organizacije za Stevensonom - Nixonova afera In razdor med republikanci
NEW YORK, 23. — Ameriška zveza dela (AFL) je danes sporočila. da bo podprla kandidaturo demokratičnega kandidata Stevensona za predsedniško mesto ZDA. Kongres te velike ameriške sindikalne organizacije je sklenil soglasno podpreti Stevensona na podlagi priporočila izvršilnega odbora. Napoved izida glasovanja so delegati sprejeli z velikim odobravanjem.
Od svoje ustanovitve leta 1881 je AFL do sedaj podprla samo enega kandidata za pred-sediništvo: senatorja Roberta La Follette, ki je bil kandidat progresivne stranke pri volitvah leta 1924. Kakor je znano, je tudi druga velika sindikalna organizacija CIO sklenila podpreti Stevensono-vo kandidaturo.
Poročilo izvršilnega odbora AFL kongresu obtožuje Eisen-howerja, da je «prevzel v svoje naročje izrazite reakcionarje«, med katerimi je senator Mac Carthy, ter dodaja, da je njegov «javni objem« s senatorjem laftom prava senzacija. Njegova podpora takim kandi-
Cuenlajev odhod
MOSKVA, 23. -■ Ves sovjetski tisk poroča danes o odhodu kitajske delegacije, ki se je mudila v Moskvi več kot mesec dni. Listi objavljajo tudi besedilo govora, ki ga je imel kitajski zunanji minister Cuenlaj pred odhodom v Peking. Govor je prenašal tudi ruski radio.
Iz imen članov delegacije, ki so odpotovali s Cuenlajem, je moogče sklepati, da so v Moskvi ostali še: minister za industrijo goriva, namestnika ministrov za gradbeno industrijo in za pošto in brzojav, politični tajnik zunanjega ministrstva, pod-načelnik gospodarskega in finančnega sveta, poveljnik kitaj skega letalstva in pomočnik povelejnika artilerije. Menijo, da se bodo gospodarski, finančni in vojaški razgovori nadaljevali.
Doslej ni nobenega uradnega znaka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da so zastopniki Zunanje Mongolije sodelovali pri kitajsko ruskih razgovorih.
datom uničuje vsako upanje, da bi lahko pripeljal republikansko stranko na pot liberalizma«.
Poročilo izjavlja, da se Ste-venson ni skušal izogniti razpravljanju o raznih vprašanjih in «vzbuja vse zaupanje®
Kongres je tudi ponovno izvolil Williama Greena (že devetindvajsetič) za predsednika AFL. Letna plača Greena, ki ima sedaj 79 let, znaša 25.000 dolarjev.
Medtem grozi afera s senatorjem Nixonom, da bo v republikanski stranki prišlo do razkola, katerega znaki so se pokazali že na zadnjem kongresu. Predstavnik Bele hiše pa je danes sporočil, da je predsednik Truman pozval pravosodnega ministra, naj prouči zadevo o 18.000 dolarjih. ki jih je senator Nixon sprejel od raznih privatnikov za stroške volilne kampanje.
Pozneje je Bela hiša popravila svojo prvotno izjavo in sporočila. da se predsednik Truman ni na noben način vmešal ali zahteval preiskavo pravosodnega ministrstva o zadevi Nixon.
Neka osebnost blizu senatorja Nixona je zanikala, da bi se ta odpovedal svoji kandidaturi za podpredsednika. Toda v stranki še dalje vre Politični stroj republikanske stranke s senatorjem Taftom, ki je bil na kongresu poražen, podpira Nixona, ker je ta mnogo bliže položajem stare republikanske garde kakor Ei-senhower.
Oni del. ki podpira Eisenho-werja, pa zahteva temeljito razčiščenje. Znano je namreč, da naslanja Eisenhower svojo volilno kampanjo prav na politično formulo «očiščenja» državnega aparata ter odprave korupcije
Newyorški politični opazovalci so mnenja, da je Eisen-hower zašel v precejšnjo zagato. Ce se odloči, da obdrži Nixona kot kandidata, ali pa če bo zahteval njegov odstop, bo volilna kampanja njegove stranke mnogo trpela, v prvem primeru bi bila namreč njegova kampanja proti demokratom, ki jih obtožuje korupcije, zelo ošibela, če pa bi Nixon odstopil, bi to tolmačili
kot priznanje njegove krivde in demokrati bi to izrabili za svojo volilno propagando.
Zadržanje demokratičnih voditeljev, zlasti pa Stevensona, pa je do sedaj zelo previdno sn Stevenson sam je opozoril, naj se ne prenaglijo z obtoževanjem, Nekateri politični opa. zovalci so mnenja, da je namen tega - nega zadržanja preprečiti, da bi močna reakcija z demokratične strani pripravila Eisenhovverja, naj se loči od Nixona, medtem ko je interes demokratične stranke, da Nixon ostane ob Eisenho-werjevi strani, ker bi na ta način demokrati imeli lažjo nalogo v volilni kampanji.
Italijanski parlament
zopet zaseda
RIM, 23. — Italijanska poslanska zbornica je danes znova začela svoje zasedanje po dvomesečnih počitnicah. Na današnji seji je bilo navzočih zelo malo poslancev. V začetku je predsednik Gronchi počastil spomin umrlega bivšega zunanjega ministra grofa Sfor-ze Nato so začeli razpravljanje o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino, ki se bo nadaljevalo jutri popoldne.
V torek pa se bo začelo zasedanje senata. Predvidevajo, da bodo začeli z razpravljanjem načrta zakona o referendumu.
Posamezne stranke pa se medtem pripravljajo na debato o novem načrtu za spremembo volilnega zakona, ki ga namerava predložiti Krščanska demokracija. Tajnik socialistične stranke (PSDI) senator Romi-ta je danes v zvezi s tem zakonom izjavil, da skušata Sa-ragat in Simonini iz taktičnih razlogov pred kongresom obtožiti tajništvo dvoličnosti glede volilnega zakona.
Romita je dalje dejal, da je znano, da hoče Krščanska demokracija odobritev volilnega zakona z večinskim sistemom, ki naj bi dal dve tretjini večinskim strankam in nato 50 odst. Krščanski demokraciji. Saragat in Simonini sta pokazala. da sta že sedaj pripravljena sprejeti tak zakon in da
nočeta postaviti za pristanek na ta zakon pogojev za skupno obveznost glede programa o obrambi ustave ter o gospodarskih in socialnih realizacijah.
Romita je poudaril, da je tajništvo mnenja, da je potrebno pogajati se s Krščansko demokracijo, ki mora dati jamstvo, da ne bo avtonomija stranke kompromitirana. Ce bo omogo. čen programski' sporazum, tedaj je tajništvo mnenja, da bi morali predlagati kongresu stranke, naj sprejme načelo demokratične solidarnosti tudi glede volilnega zakona pod pogojem, da se zajamči propor-cionalnistična smer in da se zajamči izkoriščanje ostankov drugače kakor v volilnem zakonu iz leta 1948.
Na koncu je Romita dejal, da je tajništvo zaskrbljeno zaradi sile, ki sta jo Saragat in Simonini pokazala, da že v naprej obvežeta stranko z zaprtimi očmi glede volilne politike. Politiko, ki jo ona dva predlagata, se lahko samo ponovi položaj krize, ki je nasal po 18. aprilu.
Nagib zahteva odstranitev
vafdističnega predsednika Nahasa
Objavili so program reorganizirane stranke, ki se naziva «demokratična in socialistična politična organizacija*
Nato poudarja program glavno točko svoje zunanje politike, ki i? bila že od leta 1918, ko ie bila stranka ustanpvlje-na: «vojaška okupacija Egipta in Sudana se mora prenehati«; dalje pravi, da je treba «zavr-niti zahodne načrte skupne o-bramibe pod kakršno koli oblike«.
Nova stranka obljublja, da se bo borila za okrepitev Arabske zveze in «se obvezuje braniti jo proti tujim ambicijam. ki se pojavljajo okrog nje«. ((Palestina mora ostati arabska dežela«, nadaljuje program. Vafdistična stranka bo podpirala severnoafriške narode v njihovi borbi za suverenost in neodvisnost
Glede notranje politike se nova stranka odreka ustavi iz leta 1923 in izjavlja, da mora nova ustava omejiti kraljevo cblast, odvzeti mu mora oblast, da lahko razpusti parlament ali tla ostSvi ministre, ki uživajo zaupanje parlamfnta.
»Nova ustava — nadaljuje program — bo morala določati, da vlada nima pravice izdajati zakonov brez parlamen-
KAIRO 23. — Predstavnik vafdislične stranke je danes zvečer izjavil, da je ime Mustafa Nahasa. vključeno v seznam ustanovnih elanov stranke, ki bo jutri predložen notranjemu ministrstvu. Predstavnik vlade pa je poudaril, da ima notranji minister Soliman Hafez možnost. da odkloni kakršno koli ime s seznamov, ki jih predlagajo stranke.
KAIRO, 23. — Nasprotno kakor so včeraj javili, poročajo danes agencije, da je egiptovska vlsaa odklonila pristanek, da se Nahas vključi med člane ustanovitelje «nove vafdistič-ne stranke«.
Spor zaradi sodelovanja Na hasa v novi stranki ge je zaostril zadnje dni. Pred nekaj dnevi so oblasti sporočile Na-hasu, da ne sme vstopiti v reorganizirano stranko, in so mu svetovale, naj odstopi «iz zdravstvenih razlogov«. Vafdi-stioni voditelji pa s0 kljub temu reorganizirali stranko in prijavili njen program, toda nekaj ur pred uradn0 objavo reorganizacije so oblasti obvestile stranko o mekaterih ugovorih« proti določitvi Nahasa za predsednika stranke.
Včeraj je skušala delegacija treh članov stranke govoriti z generaiom Nagibom, a ni uspela. Medtem je vafdistično gla-silp «Ai Misri« danes objavilo na prvi strani članek pod' velikim naslovom «Ne bo vafda brez Nahasa«. v katerem ravnatelj lista trdi. da ((predstavlja Nahas večino ljudstva in vafdisti so soglasni v svojem sklepu, imeti ga na vodstvu stranke». Članek obtožuje ministrskega podpredsednika So-limana Hafeza, dia ima osebno antipatijo do Nahasa.
Medtem so danes objavili izjavo generala Nagiba, ki pravi: «Vojska se ne bo vmešavala v notranje zadeve političnih strank in ng bo zahtevala, da se katera koli osebnost odstrani z vodilnih mest. To se tiče strank samih, toda te se morajo odkrižati elementov, ki so sabotirali ustavno življenje in so potvorili pravo bistvo strank*. Ta Nagibova izjava kaže zadrego vlade, ki bi bila prav gotovo rajši videla, da vafdisti ne bi bili načeli vprašanja Nahasovega predsedstva.
Minister za propagando, kl je to izjavo prebral je nato izjavil: «Ali niFmfc videli velikega patriota Gandija zapustiti predsedstvo kongresni j stranke mnogo let pred njegovo smrtjo? Ali ni kljub temu ostal on prva politična sila v svoji deželi? Ce je v Egiptu kak Gandi naj s svojo čistostjo, svojim požrtvovalnim duhom, svojim patriotizmom odkloni vsa ppd-ložniška predsednišbva in naj nam dia vsem zgled plemenitega, odkritega voditelja, ki je nad vsemi malenkostmi«.
Glasilo vafdistične stranke pa objavlja danes politični program nove stranke, ki se naziva «demokratična in socialistična politična organizacija«, katera glavni smotri so:	«Za-
jamčenje popolne neodvisnosti in enotnosti Egipta in Sudana na temeljih, ki bodo zadovoljili vse nairode Nilove doline«.
ta in kralj ne bo imel pravice upreti se uveljavitvi zakona, ki ga zbornice odobrijo«. Dejanska polnoletnost kralja naj se določi na 25 let. Kralj ne bi smel imeti nobene pravice podajati javne izjave brez predhodne odobritve ministrov in ne bi smel sprejeti predstavnikov kake tuje države brez navzočnosti svojega zunanjega ministra. Kraljeva družina ne sme imeti nobenega privilegija in naj bo podvržena glede svojih zasebnih zadev in glede sporov s tretjimi rednim sodiščem.
Med temeljnimi reformami predlaga vafdistična	stranka
volilno pravico za ženske in ustanovitev vrhovnega sodišča, ki bi razsojalo o ustanovnosti zakonov in vladnih sklepov.
Stranka ima tudj namen prepovedati alkoholne pijače in igro v vsej državi, uvesti obvezno vojaško službo in obnoviti v petdesetih letih vse egiptovske vasi.
Končno izjavlja programi ((Vafdistična stranka izjavlja, da so zakoni, ki omejujejo zemljiško posest, in aigrarna reforma povsem v skladu z njtenimd smotri, ki so boljša socialna pravičnost, zbližamje razredov in pospeševanje investicij v industriji ter industrializacija države*.
De Gasperijevi razgovori z Adenauerjem v Bonnu
Govorila sta predvsem o gospodarskem in ku'turnem sodelovanju - Nobenega posredovanja glede posarskega vprašanja?
BONN, 23. — Italijanski ministrski predsednik De Gasperi se je danes udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil predsednik nemške zvezne republik Theodor Heuss.
Zjutraj so De Gasperija spre jeli na bonnski občini predstavniki zvezne prestolnice. Popoldne pa sta imela Adenauer in De Gasperi nov razgovor. Se prej so sklicali kratko konferenco, katere so se udeležili tudi državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva Hallstein in člani De Gasperijevega spremstva. Po sestanku je De Gasperi izjavil da se popolnoma strinja z Adenauerjem o vseh evropskih vprašanjih in je dodal, aa bo iz tega izšla skupna politika obeh vlad. Poudaril je še, da bosta italijan ska in nemška vlada ter njuni zunanji ministrstvi ravnal) sporazumno z vladami vseh ostalih držav evropske skupnosti. De Gasperi je nato zanikal govorice, da je prišel v Bonn kot posredovalec med francosko in
Zahodna nota Moskvi o nemškem vprašanju
Zahodne velesile poudarjajo, da bi morali najprej razpravljati o izvedbi svobodnih volitev v vsej Nemčiji in se zavzemajo za nepristransko preiskovalno komisijo - Poziv sovjetski vladi, naj spremeni svoje stališče
MOSKVA, 23. — Francoski, britanski in ameriški poslanik v Moskvi so danes izročili no. to treh zahodnih držav o Nemčiji sovjetski vladi.
V odgovoru na sovjetsko noto od 23. avgusta poudarja francoska vlada (odgovor je enak k.akor angleški in ameriški). da bi se morala začeti pogajanja, v katerih naj bi naj. prej razpravljali o organiziranju svobodnih volitev, ter ponavlja »predlog, ki ga je vsebovala njena nota od 10. julija, na podlagi katerega bi morala konferenca štirih držav, ki bi
jo lahko sklicali v oktobru, razpravljati o sestavi, funkcijah in pooblastilih nepristranske preiskovalne komisije, zato da bi potem prišlo do volitev in do enotne vlade. Samo tedaj se bo lahko razpravljalo o mirovni pogodbi«,
Nato omenja odgovor, da je sovjetska vlada sporazumno z angleško, francosko in ameriško vlado prvotno izjavila, da bi morala nemška vlada sode-lovata pri pripravljanju mirovne pogodbe, in da sedaj obrača svoje stališče s predlogom, ki ga vsebuje njena nota od 23.
Zadnja številka glasilo, tria. ške kominformovske agenture «11 Lavoratoren objavlja uvodnik. kjer skuša označiti pomen bližnjega kongresa kominformovske centrale v Moskvi. V tem članku imamo zgoščen pri. mer moralnega in intelektualnega sveta, v katerem se gib. Ijejo vsa kominformovska vodstva, in kl tvori osnovo vse njihove politične in propagandne dejavnosti. Ne bo odveč, ie se pri osnovnih tezah tega članka pomudimo nekoliko dlje, ker je na teh tezah zgrajen ves njihov propagandni aparat in z njimi prežet ves njihov tisk.
Prva in osnovna teza komi n. formovske propagande je, da je svet razklan na dvoje: na eni strani (SZ, dežele pod njeno kontrolo in kominformovske partije, pravtako pod njeno kontrolo) imamo svet socializma, ki je na tem, da postane v dogledni bodočnosti edini obstoječi svet; na drugi stran i pa imamo svet kapitalizma, ki se postopno poglablja v revščino, zmešnjavo in obup. Tako se nam ustvari slika socializma, ki ima točno določene, z zemljepisno natančnostjo omejene vojaške baze. z vojsko, ki jo moremo oceniti po načelih vojne strategije, z maršali, gene. rali, oficirji, podoficirji in preprostimi vojščaki socializma.
KJE JE SOCIALIZEM?
Vrhovni komandujuščij: Stalin-Ali je ta slika realna? Ta slika ni realna. Kakor ne po-znamo socializma v čisti obliki, tako ne poznamo kapitalizma v čisti obliki Zgodovinsko realna človeška družba (tu je govora o sodobnj družbi) je družbeni sistem kjer ima družbena proizvodnja prevladajoči zasebnolastninski značaj ali prevladajoči državrvokapitall-stični značaj (le Jugoslavija je primer družbenega sistema, kjer se državnokapitalistični elementi družbene proizvodnje skušajo dosledno potiskati v korist kolektivnega, to je so. cialističnega načina proizvodnje). Primer družbenega sistema s pr e vladajočim zasebno lastninskim značajem družbene proizvodnje imamo v tako imenovanih kapitalističnih deželah; primer družbenega sistema s prevladajočim državno. ' kapitalističnim značajem družbene proizvodnje imamo v SZ in t) deželah pod njeno kontrolo.
Kdaj moremo govori ti o pre-vladajcčem socialističnem značaju družbene proizvodnje, ali krat ko <ideželi socializma*? O
deželi socializma moremo govoriti le tedaj, ko so v neki deželi elementi socialističnega načina proizvodnje odnesli zmago nad kapitalističnim in državnokapitalisitičnim načinom proizvodnje, tako da ima c3 tedaj dalje družbena, proizvodnja prevladujoč socialističen značaj. Take dežele ie iti na svetu, kljub temu, da je socializem že odnesel zgodovinsko zmago nad kapitalističnim načinom proizvodnje. Taka dežela še ni niti Jugoslavija, kljub temu, da so v Jugoslaviji napravili krepke in odločne korake na poti krepitve socialističnih sil in v smeri jačanja socialističnih elementov v druž. beni proizvodnji,
Kaj je torej socializem? Socializem je družbeni sistem, kjer nimajo komandnega položaja niti kapitalisti, niti državni a,parat *ni važno, v čigavem imenu), ampak demokratična skupnost neposrednih proizvajalcev, ki neposredno, načrtno in smotrno odločajo o proizvodnji, razdelitvi in potrošnji, predvsem Pa ° usodi viška njihove^ dela, to je o družbe-
nem «dobičku». (V »deželi socializma« imajo razdelitev družbenega dobitka za največ-jo državno tajnost, tako c> živa duša rte ve, kako si ga držami aparat porazdeli in po-troši).
Napredovanje v smeri socializma moremo ocenjevati le, če gledamo na mesto in na vlogo, ki jo imajo neposredni proizvajalci (delavski razred) v procesu družben« proizvodnje. Dokler imajo neposredni proizvajalci podrejeno vlogo, ne more biti o socializmu ne duha ne sluha. Najmanj socializma pa je tam, kjer si domišljajo, da socializma ni mogoče graditi brez SZ in njene opomoči«, kjer fantazirajo o pohodu socializma in ga v svoji fantaziji zamenjujejo Z grmenjem sovjetskih topov. Vprašanje socialzma je vpmšanje demokracije v proizvodnji; vprašanje demokracije v proizvodnji pa je stvar, ki jo mpre rešiti samo in izključno delavski razred sam na terenu svoje-ga vsakdanjega dela. Vse ostalo je propagandna demagogija, pesek v oči. odvajanje delovnega ljudstva od konkretne
vsakdanje b&rbe, ki je za socializem edino pomembna, ln na tem terenu se hkrati vodi edino uspešna borba za mir, za mirno sožitje med narodi, za demokracijo in svobodo, za demokratično premagovanje druž. b enih protislovij in postopno omejevanje protidružbenih tendenc kapitalističnega sistema, s čimer se hkrati omejuje nevarnost rucve vojne.
Iz vsega gornjega sledi, da socialistične sile niso tam. kier si kominformovski voditelji domišljajo, da so, in da imamo močne socialistične sile predvsem tam, kjer isti ljudje vidijo samo revščino, zmešnjavo in obup. Zlasti m res, dg, je SZ na čelu socialističnega ta. bora, ampak je res, da je SZ na čelu državnokapitalističnih tendenc, ki so zadnja, v sovjetski izdaji celo najhujša ovira, ki jo morejo socialistične stle najti in premagati na. svoji sicer zmagoviti poti. Zato moremo z gotovostjo trditi, da bo socializem dosegal tem večje uspehe, čim bolj se bo delavski razred dokončno osvobodil kominformovske iluzije o «socializmu» SZ in se prepričal, da je njegov največji sovražnik predvsem tisti, ki skuša tako krčevito obdržati monopol nad socializmom.
O drugih tezah prihodnjič.
D.H.
avgusta, in hoče, da bi sodelovali predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Nota poudarja, da ne more francoska vlada sprejeti take rešitve: vlada enotne Nemčije lahko izide samo iz svobodnih volitev, in razen tega ne pred. stavljajo oblasti Vzhodne Nemčije prebivalstva sovjet, skega področja. Iz tega izhaja nujnost izvedbe svobodnih volitev. V ta namen, pravi odgovor, so bile štiri države sporazumne, da je potrebna preiskovalna komisija, ki bi morala biti po mnenju francoske vlade res nepristranska. »Kateri koli nemški organizem ne odgovarja bolje tem pogojem kakor štiristranski organizem«, dodaja nota, ki pripominja, da je zvezni parlament, k.i ga sestavljajo predstavniki 50 milijonov Nemcev, predlagal preiskavo, ki naj jo izvede komisija Združenih narodov, in do. daja. da je francoska vlada pripravljena »razpravljati o vsakem drugem praktičnem in jasnem predlogu«.
Nota zaključuje: «Francoska vlada sporazumno z angleško in ameriško vj^do ter po posvetovanjih z zvezno vlado in z nemškimi oblastmi v Berlinu. nujno poziva sovjetsko vlado, naj ne odklanja sodelovanja z ostalimi državami v skupnih naporih, da se odločno načne vprašanje svobodnih volitev v Nemčiji«
PARIZ, 23. — William Dra-per, ravnatelj MSA za Evropo, je sporočil danes, da bo proti koncu septembra izročen prvi vojaški material, izdelan v deželah atlantskega pakta v okviru ameriških naročil «off sho-re» Prvi material bodo izročili v Italiji in na Norveškem. V Italiji izdeluje tovarna FIAT serio lahkih tovornih avtomobilov.
nemško vlado o posarskem vprašanju, češ da ni potrebno in tudi nezaželeno posredovanje od zunaj, ko se francosko-nemška pogajanja še nadaljujejo.
V obveščenih krogih se izjavlja, da sta danes De Gasperi in Adenauer govorila zlasti o kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Dodaja se, da bo v kratkem podpisan kulturni sporazum. Glede gospodarskih vprašanj pa s0 proučili možnost povečanja trgovinske izmenjave. Znano je, da izkazuje trgovinska bilanca med Italijo in Nemčijo v prvi polovici tega leta primanjkljaj 29,3 milijone dolarjev za Italijo, plačilna bi-lanca pa 32,5 milijonov dolarjev primanjkljaja za Italijo.
. O razgovorih bodo jutri objavili uradno poročilo in De Gasperj bo jutri popoldne imel tudi tiskovno konferenco.
Uradno glasilo sovjetske nadzorstvene komisije »Taegliche Rundschau« primerja danes De Gasperijev obisk pri Adenauerju sestankom med Hitlerjem m Mussolinijem in trdi, da bo bonnski sestanek prinesel pogubo obema narodoma
List dodaja, da je italijanski narod prizadela vest, da se De Gasperi in Adenauer razgovar-jata o tesnejšem sodelovanju med italijanskim in nemškim narodom za «uničenje vseh na-prednih sil«. List objavlja tudi sliko Hitlerja in Mussolinija, kj si stiskata roko leta 1937 in drugo sliko, De Gasperija in Adenauerja, ki si leta 1952 sti-skata roko. Spodaj pa je napi-sano: «Videli smo že nekaj podobnega«.
Pariški list «Le Monde« pa ugotavlja, da se zdi. da ie po
obisku vzhodnonemške delegacije v Bonnu »nastala kaka razpoka v sami vladni koaliciji« ln dodaja, da ima kakih 30 nemških poslancev tajne odnose s političnimi krogi z vzho. da, da obisk vzhodnih delega-ne b° olajšal dokončne ratifikacije bonnskih in pariških dogovorov v zveznem parlamentu in da se Adenauer čuti osamljenega. Nato dodaia list, «da bo skušal De Gasperi pre-pričati Adenauerja, da bi bil najboljši izhod iz teea organiziranje združene Evrope, politično in ne samo industrijsko m vojaško«.
Lonza jp 9,popravljal‘6
Kot poroča agencija ANSA }«*«»* PSVG, prof. Lucio L,onza. ki se je pravkar vrnil s potovanja po Franciji, An-CfUi in Belgiji, v teh deželah • •met nekaj razgovorov s socialističnimi voditelji teh de-‘■el da bi pripravil teren za diskusijo o tržaškem vprašanju na prihodnjem zasedanju socialistične internacionale v
Milanu»
Agencija dodaja, da se je Longa sestal s tajnikom socia listične internacionale Braun-thalom, » tajnikom angleške laburistične stranke Morga-nom Philipsom, s tajnikom
2 -1, Guyem Molletom in s tajnikom belgijske socialistične stranke Larokom, in da je na teh sestankih '«poskušal prikazati v pravi luči tržaško vprašanje» in vpopraviti napačne ali pristranske vtise, ki so si jih ustvarili o tem vprašanju evropski socialistični krogi po obiskih v Beogradu pri maršalu Titu in ostalih jugoslovanskih voditeljih. Kako mu je to vtpopravljanjen u-spelo, Lonza ni povedal,
K stvari se bomo ie povrnili
PRIMORSKI DNEVNIK	_	—	2	-r-
24. šeptembr*
Italijanska šoiinistična politika glavna zapreka obmejni izmenjavi
Goriške izdaje videmskega in tržaških listov se pritožujejo nad premajhno izmenjavo blaga ter priznavajo, da goriško gospodarstvo trpi zaradi izgube gornjesoškega in vipavskega tržišča
GORICA, 23. — Pred dnevi objavljen članek italijanskega tajnika za obrambo Baresija ni pokazal smernic, po katerih naj bi se doseglo zboljšanje gospodarskega položaja na Goriškem. V njem nismo našli niti namiga, ki bi vsaj približno nakazal pot. Prav nasprotno grozi, da bo vlada okrnila svoje dajatve, ali pa jih celo ukinila. Podtajnik za obrambo v svojem obsežnem članku ne omenja niti najmočnejšega mo. menta. ki bi edini lahko pomagal Goričanom, in to je medsebojno trgovanje med Jugoslavijo in Italijo, kakor ga predvideva videmski sporazum.
Marsikaj je bilo že napisano okoli tega sporazuma. Poleg mesečnih poročil o izmenjavanju blaga, ki je zadnje mesece nekoliko popustilo, so bili v tisku tudi članki načelne vsebine, v katerih je bila bolj ali manj izražena želja, da se videmski sporazum utrdi z de janskim delovanjem. Nedvomno je bil naš list med vsemi na prvem mestu.
Toda trgovanje med Jugoslavijo in Italijo je v Italiji podrejeno določenim političnim ciljem. Italijanske oblasti ga namreč spravljajo v okvir državnih odnosov med obema jadranskima sosedoma, ki niso najboljši in ki vplivajo tudi na trgovanje.
Italijanski trgovski krogi pa niso vsi enakega mnenja. Medtem ko so gorižki trgovski voditelji šovinističnega mišljenja in jim je zoprno kakršno koli ustvarjanje stikov z Jugoslavijo, so na Videmskem strpnejši in gledajo neposredno gospodarsko korist. Med enimi in
Volitve v Ireh
slovenskih občinah
Po zadnjih vesteh bomo imeli v kratkem v videmski pokrajini volitve v treh občinah. Na desni strani Tilmenta bodo volili v občini Cordovado, kar nas seveda neposredno ne zanima Volitve pa bodo tudi v občini Naborjet v Kanalski.dolini. Te volitve bodo zanimive, saj je bila nekoč ta občina po večini slovenska. Prebivalstvo pa sta močno raznarodila dva imperia lizma: Mussolinijev in Hitlerjev, ki sta hotela dati tej zemlji italijanski in nemški značaj.
Volitve pa bodo tudi v občini Gorjani, v kateri vodi občinsko upravo prefektov komi sar.
Malura v jesenskem izpitnem rokg
Po odredbi naučnega ministrstva se zrelostni izpit (licejska matura) in učiteljski usposobi jenostni izpit (učiteljska matura) pričneta 30. t. m. in ne 29., kakor je bilo prvotno določeno. Vrstni red za pismene naloge se zato pomakne za en dan naprej. Pričetek ustnega izpraševanja pa bo določen med pismenimi izpiti.
drugimi je prišlo zato tudi do sporov. Oboji pa stvari ne morejo do dna, ker je vmes italijanska oblast, ki kaže malo interesa, da bi se izmenjava okrepila.
Spričo takšnega stališča italijanskih oblasti so vsi predlogi nemogoči. Italija vodi do Jugoslavije sovražno politiko in le-ta se mora odražati tudi v gospodarstvu. Nikoli ne more biti politični pritisk dovolj krepak, če ni podprt z gospodarskim pritiskom ali gospodarsko blokado. To je že stara taktika, ki jo je Anglija uvedla, da bi spravila na kolena Napoleona, in Sovjetska zveza skupaj s sateliti, da bi pokorila Jugoslavijo.
Tako ravnanje italijanskih I sredni okolici.
oblasti je toliko večjega obsojanja vredno, ker prihaja med kladivo in nakovalo goriško gospodarstvo in Goričani sami, ki najbolj občutijo posledice gospodarskega nazadovanja.
Res je, da je izgubila Gorica svoja naravna tržišča v Vipavski in Soški dolini. Zato pa je bil podpisan sporazum o izmenjavi dobrin med obmejnimi kraji tostran in onstran meje, da se popravijo vrzeli v gospodarstvu, ki so nastale po neutemeljeni razmejitvi in odvzemom mesta njegovemu naravnemu zaledju.
Kdor danes preprečuje izvajanje takega sporazuma, nosi vso krivdo za stanje, ki danes vlada v Gorici in njeni nepo-
■v*
Sovodenjci in Standrešci popravljajo športno igrišče
Nogometno moštvo Juventina si jez rsto« pom v višjo ligo nakopalo tudi nove skrbi
SOVODNJE, 23. — Tukajšnje nogometno igrišče že dalj časa popravljajo. Nogometno moštvo Juventina sl je namreč z dobro igro v lanskem letu priborilo vstop v višjo ligo, za katero veljajo določeni predpisi. Moštvo, ki igra v tej ligi, mora imeti ograjeno igrišče in slaičilnice. Na sovcdenjskem nogometnem igrišču doslej teg3 ni bilo. Po pravilniku pa ekipa, ki ima tako igrišče ki ni izpolnilo določenih pogojev, ne more nastopati.
Sovodenjcem in Standrešcem bi bilg zelo neprijetno, da bi zaradi takih pomanjkljivosti ne mogli prisostvovali igram višjega razreda. Zato prihajajo v Sovodnje na udarniško dčlo. Nekaj so že napravili in pravijo, da bi popolnoma zadostovalo, da bi postavili vsaj zidove slačilnice in jih pokrili s streho; ostalo bi že napravili kasneje. Napeljali bodo tudi vo-
dovodne cevi iz bližnje hiše, ki ima električno črpalko. V slačilnici bqdo potem napravili rezervoar in prhe.
Ker se z naglimi koraki približuje pričetek -prvenstva, bo treba z deli še bolj pohiteti, kajti neodpustljivo bi bilo, da bi zaradi neznatne krivde morali Juventinci plačati potem, ko so v lanskem prvenstvu s tolikšnim pogumom branili svoje barve.
Planinci na Tolsti vrh
SPD v Gorici priredi v nedeljo 28. septembra izlet na Tolsti vrh v Reziji.
Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Voznina stane za člane 650 in 700 za nečlane. Z vpisovanjem zaključijo v četrtek 25. t. m.
Predstavniki notranjih komisij za zaščito tekstilnih delavcev
Zastopniki vseh tovarn na Goriškem so izrazili vso svojo solidarnost s tekstilci
GORICA, 23. — V Gradiški so se sestali na predlog odbora Zq zaščito tkalcev predstavniki notranjih komisij Združenih jadranskih ladjedelnic, SQLVAY, SELVEG, podgorske predilnice in drugih podjetij z obronkov Furlanije. Namen sestanka je bil pregled položaja dveh tekstilnih obratov v Podgori in Rcnkah in pa nečloveško ravnanje delodajalcev z delavci. Kot je znano, so ravnateljstva, z lahkim srcem vrgla na cesto skoraj sto tekstilnih delavk,, ne dg bi jim preskrbela sredstva za nadaljnje dostojno življenje.
Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri, poudarjajo, da izražajo popolno soglasje 'z borbo tekstilnih delavcevinizjavljajo, da jim bodo- nudili vso pomoč.
Ob tem tako važnem dogodku moramo poudariti, da oblasti niso napravile niti koraka,
Pred beneškim prizivnim sodiščem
trije prizivi obsojencev iz Beneške Slovenije
Zaradi sedem zastrupljenih gosi ubil dva soseda: očeta in sina
Beneško prizivno sodišče bo obravnavalo vrsto procesov, ki mu jih Je dodelilo višje kasa-cijsko sodišče. Od dvanajstih procesov se trije tičejo ljudi iz Beneške Slovenije.
Nas seveda najbolj zanimajo ti trije procesi in razlogi, ki so spravili naše ljudi na zatožno klop. Med obtoženci bomo našli seveda razlike v vzrokih, ki so jih privedli pred sodnike. V dveh primerih gre za kmete, ki jih je spravila na pot zločinov beda, v tretjem primeru pa gre za izprijenega industrij-ca, ki je zašel na kriva pota zaradi nenasitnega pohlepa po bogastvu. Sploh pa o tem primeru ne gre z3 domačine, marveč za priseljence.
Preidimo torej k prvemu dogodku. Obtožen je Luigi Cado-lino, sin Maria, star 51 let ?z Mažerol pri Torjanu. Tega je porotno sodišče v Vidmu 14. oktobra 1UA8.-obsodilo masdSi let ječe in tri leta nadzorstva zaradi uboja- oevojega soseda Ferdinanda Makhriča in fijego. vega sina Renata. Do dvojnega umora je prišlo zato, ker je bil Luigi Cadolino prepričan, da mu je družina Makorič zastrupila sedem gosi. Luigi Cadolino je bil v sporu s svojini bratom Jožefom. Oba sta, stanovala v isteir. poslopju in imela skupno dvorišče, toda Luigi je le z nejevoljo dopuščal, da je lahko tudi njegov brat hodil čez dvorišče. Nakorič. ki je stanoval tam blizu je vedel za to. Zdi se, da je držal za Luigi. jevega brata Jožefa. Ta je svoj čas tudi tožil brata Luigija in iz tega je izvirala vsa napetost njunih odnosov, pri čemer je lahko vsaka pretveza privedla do prepira.
23, julija 1947 je žena Luigija Čaodlina našla na dvorišču sedem svojih gosi mrtvih, povedala je to možu in osumili so Jožefa. Luigi je šel tedaj k nekemu odvetniku, ki mu je , dejal, da bi lahko samo živino-zdravnik ugotovilu, ali so bi-
le gosi zastrupljene ali ne. Ko je živinozdravnik pregledal živali, je ugotovil, da so bile res zastrupljene. Okoli 22. ure iste. ga dne je družina Luigija Can-dolina večerjala pred vrati na dvorišču, ki je bilo le slabo razsvetljeno Po odsevu luči v kuhinji. V tem trenutku je šel čez dvorišče R^nat^ Makorič, namenjen k Jožefu Cadolino Cadolinijeva žena ga je o-zrr.erjal^ z besedo «smrkavecs>. Mladenič je tedaj zahteval cd žene pojasnila zakaj ga zmerja in rekel: «kmalu boste morali iti proč vsi!» Nato je šel naprej. Vmes je posegel Luigi Candolino. Medtem je prišel tudi mim0 Ferdinand Makorič z ženo, s katero sta šla klicat Renata k večerji. Luigi Cadolino ni mogel prenašati navzočnosti Makoriča in je v jezi pograbil kuhinjski nož ter nenadoma napadel oba Makoriča in,ju. večkrat zabodel. Ferdinand je pri tem kmalu podlegel ranam. Renato pa kasneje,'komaj-"so ga pripeljali v čedadsko bolnico.
Vsi zidarji, ki bi sg radi izselili v Francijo naj se javijo na namestitvenih uradih v občini svoje prisotnosti. Interesenti iz Gorice pa na Uradu za delo (Ul. Crispi 9) naj-kasnje do 25. t. m. Sprejemajo se samo delavci v starosti od 22-49 let.
Vpisovanje otrok
v otroške vrtce
GORICA, 23: — Goriško županstvo sporoča, da bodo 25. t. m. pričeli z vpisovanjem otrok v otroške vrtce. Vpisovanje bo vsak dan od 9. do 12.
V otroške vrtce bodo sprejeli
Šest mesecev za ženo tudi mož žrtev prometne nezgode
Tržaški avto do smrti povozil izterjevalca električnega podjetja
Avto z evidenčno tablico TS 14210. ki ga je vozil študent Vittorio Tomisich, star 26 let, je povozil v Tarčentu izterjevalca električne 'centrale- 48-letnega Giovanfiija-- Ridolfija, ki je kmalu potem umrl zaradi zloma tilnika in izkrvavitve. Nesreča se je zgodila na križ-potju Buia - Tarčent, kjer je nesrečni Ridolfo ravno okrenii svojo lambreto.. Avto je zadel vanj, pri čemer je pade) več metrov daleč. Tomsich in njegov oče, ki je bil tudi v avtu, sta priskočila revežu na pomoč, nakar ga je odpeljal v Humin avto gospoda Eliosa Ortolanija.
Nesreča ‘ je zelo užalostlla
.	,	,	družino,	saj	je	to	že	druga
otroke rojene v letih 1947, 1948, cestna	^	ki	jo	je	priza.
in 1949.
Za vpis svojih otrok morajo starši predložiti rojstni lisj in zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam in davici.
Vsi občinski otroški vrtci bodo pričeli s šolskim poukom dne 6. oktobra ob 9. uri.
Smrtna nezgoda vozniKa iz Trbilja
Ho je peljal clrva v Hrmin, je tako nesrečno padel pod voz, da mu je zmečkal prsni koš
Drzna tatvina
v Čedadu pri belem dnevu
Tatovi so včasih res predrzni. Tako so predvčerajšnjim okradli občinsko davčno izter-jevalnico v Čedadu. Včeraj ob 10.30 dopoldne sta dva moška s tržaškim naglasom prišla v prostore izterjevalnice. Prvi se je razgovarjal z uradnikom in mu skušal prodati zlato uro, medtem pa je drugi prišel k okencu ter je iz predala za okencem pobral pest bankovcev Sele ko sta oba zlikovca odšla je uradnik tatvino opazi! in je takoj stvar javil policiji. Agenti javne varnosti so takoj uvedli preiskavo, ki pa doslej še ni pokazala nobenega uspeha. Ugotovili so, da sta tatova odnesla 90.000 lir.
Ko se je pred dnevi neki ameriški vojak iz Trsta vozil s svojim avtomobilom proti Čedadu, je približno 300 metrov pred vasjo Galiano videl, da je ležal na cesti v mlaki krvi negiben človek. Vojak se je obrnil na prebivalce bližnje vasice, ki so obvestili po telefonu karabinjerje iz Fornalisa, ki s-> prišli takoj na kraj. Tja je prišel tudi sodnik dr. Zucca-rello. Komisija je ugotovila, da je ponesrečenec 43-letni Barba-to Umberto, sin Blaža iz Trbilja v občini Srednje.
Barbato je odpeljal iz s^>je vasi voz drv v Krmin. V Ga-lianu se je ustavil v gostilni, nakar je nadaljeval pot proti Spessl. Hodi) je peš ob vozu. Ko je prišel nekaj sto metrov iz vasi blizu pokopališča, je hotel sesti na voz, toda vse kaže, da mu je spodrsnilo, da je padel na tla, udaril z glavo ob asfalt ter padel pod voz katerega zadnji kolesi sta ga grozno zmečkali Konja pa sta šla kar sama štiri kilometre naprej, dokler nista pri Spessi zavila s ceste in povzročila, da se je prevrni) voz.
Ubogega Barbata, čigar smrt je pripisati zlomu tilnika in zmečkanemu prsnemu košu. so odpeljali v mrtvašnico Čedad ske bolnice.
Kmet naletel na ženski okostnjak pri oobiranju koruze
GORICA. 23. — Zgodaj zjutraj je včeraj 43-letni kmet
Evgen Fruscalza iz Dolenj javil tamkajšnjim orožnikom, da je našel na svoji njivi okostnjak.
Cim se je zdanilo, je Fruscalza šel na polje z namenom, da pobere koruzo Toda ko še ni niti dobro začel z delom, je polovici prve lehe našel okostnjak, ki je bil pokrit s kosom črnosivkastega predpasnika. Orožniki so takoj ugotovili. da gre za ženski okostnjak.
Nato so okostnjak pregledali še zdravnik in sodne oblasti, ki so ugotovile, da je smrt neznane ženske nastopila približno pred enim letom, Ker niso na okostnjaku izsledili nobene poškodbe, izključujejo možnost, da gre za uboj.
Sodne oblasti so takoj po pregledu izdale dovoljenje za prenos zemeljskih ostankov neznane pokojnice v mrtvašnico na pokopališču.
Veljavnost nakazil za bencin
Zbornica za trgovino, inčtu strijo in poljedelstvo v Gorici sporoča, da zapade dne 30 septembra veljavnost sledečih nakazil za bencin: naka zila za 5 litrov rožnate barve in za 10 litrov sive barve.
Vse lastnike omenjenih nakazil opozarjamo, naj jih uporabijo še pred koncem meseca I ker bodo po zgoraj navedenem Cntvu izgubili vsako veljavnost.
Seja
občinskega upravnega odbora
GORICA. 23. — Nocoj ob 18 uri se je v beli dvorani županstva zopet sestal občinski u-pravni odbor. Razpravljali so o povezavi Pcdtuma z mestnim vodovodom, o ojačeniu javne razsvetljave v Strsžicall, o pravici do ribolova v letih 1952-53 Nadalje so sklepali o potrošniškem davku, o nekaterih javnih delih, o izdaji obrt nic za bencinske črpalke in plačilu raznih računov. Seji je predsedoval župan. Podrobnejše poročilo q dklepih, ki so jih na njej sprejeli, bemo objavili jutri.
Pregled volilnih imenikov
KRMIN, 23. — Na županstvu se je včeraj sestala volilna komisija, ki je pregledala volilne imenike. Pri tem pregledu so iz senama volivcev črtali 25 moških, 22 so jih pa vpisali Črtali so nadalje 20 žensk in vpisali 19 Skupno število moških volivcev v Krminu je se daj 2184, volivk pa 3271.
Aretacija
GORICA, 23. - Včeraj st organi javne varnosti aretirali 42-letnega Obizzija Fausta iz Ul. Duca D’Aosta 40. Obizzija so aretirali ker je v zadnjem času zakrivil razne sleparje.
Gradbeni delavci za Francijo
GORICA, 23. — Pokrajinski urad za delo sporoča, da »o pričeli z zbiranjem gradbenih delavcev za Francijo, povpraševanje se nan:iša zlasti na specializirane delavce, in sicer: zidarje, mizarje in specialiste v drugih zidarskih strokah.
rajnki ženi in je seveda bil daleč od misli, da bo tudi on tako kmalu tragično končal.
Vesti za starše
šolskih olrok
Starše osnovnošolskih otrok obveščamo, da bodo izpiti drugega roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1.
Istočasno bo tudi vpisovanje. Pr) vpisovanju za letnik 1946 sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Šolsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1.
s katerim ti preprečile delodajalcem njihovo samovoljnost. Pustile so jim svobodne roke, da so lahko rav-nali po svoji volji. To dokazuje, kako malo je oblastem mar, v kakšnem položaju živi italijanski držav-Ijan. Derr.okristjanski voditelji so sicer polni raznih fraz o svoji človekoljubnosti in o socialni vsebini njihovega programa. Toda- diemokristjanska socialnost je samo na papirju ir,- nikjer drugje.
Zat0 bi bilo nujno, da bi oblasti upoštevale razne predloge, ki prihajajo iz pametnih ust. Vedeti bi morale, da je izhod iz sedanjega položaja predvsem V javnih delih, kakršno bi bilo namakanje ksrrainsko-gradiščanskega polja. To delo bi bilo po svojem obsegu tolikšno, da bi moglo zaposliti več tisoč brezposelnih. Seveda pa je treba imeti trdno roko, katera dierr.okristjamom manjka, manjka pa jim zlasti tedaj, ko bi bil0 treba pritisniti delodajalce.
Splošni pregled mul
Ministrstvo za narodno o-brambo je na podlagi zakona o rekviziciji kopitarjev odredilo splošni pregled mul obeh spolov v območju vojaške komande v Padovi.
V Gorici bo omenjeni pregled dne 4 oktobra ob 9.30 v Ul N. Sauro štev. 5.
Pri pregledu ne bodo rekvi-rirali nobene živali.
Vojaškim komisariatom je privesti vse mule obeh spolov, ki so stalno v goriški občini. to je najmanj tri mesece.
Vsi tisti, ki prekršijo odredbo. bodo kaznovani z globo.
Občinska uprava bo o pre-
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V ITALIJI
priredi v nedeljo 28.I.m. ob 15.30 uri
VRTNO VESELICO
V ŠTEVERJANU
na dvorišču Formentini „Med borovci
SPORED:
1. PEVSKI KONCERT ZBOROV IZ GORIŠKE IN ™
2. IGRA GODBA IZ DOBERDOBA.
3. PLES IN PROSTA ZABAVA.
Ker je ta kulturno zabavna prireditev P°veza"abr0 za-tvijo in bo deloval tudi odličen bufet, ki bo ^ ložen s kranjskimi klobasami in prvovrstno kapljico, vabimo vse ljubitelje enega in drugega udeležbi.
ODBOR
Dovoljenja za prevoz blaga
GORrCA, 23. — Prometno ministrstvo je sklenilo, da bo izdalo za goriško pokrajino 10 novih dovoljenj za prevoz blaga, in sicer za tovorne avtomobile z n-ad 25 stotov nosilnosti.
Prošnje za- prevozna dovoljenja je vložiti z vsemi potrebnimi dokumenti na ravnateljstvo pokrajinskega EAM najkasneje v treh mesecih po objavi zgoraj omenjenega ministrskega odloka.
Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na urade EAM v Gorici, Korzo Ita-lia 1 in v Tržiču, Ul. N. Bixio 1.
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-gledu obvestila samo tiste last-1 mu uradu naslednje: nike mul. Ki bodo svoje živali
dela v kratkem času. Blizu Pušje vesi (Venzone) je preteklo veliko noč kamion povozil ženo ponesrečenca in je tore) ravno sedaj,, poteklo išešt mesecev od te nesreče. Ppav zjutraj istega dne je šel RidbffF k maši zadušnici po svoji
Rudarji v Belgijo
Okrožni namestitveni urad v Čedadu, kj ima svoj sedež na sodniji, sporoča, da sprejema pri jž	' de Ta vc e v,	ki bi hoteli
iti V Belgijo kot rudarji. Spre-•jefnd)8' *maške med 23.' in 50. 14lohi.
prijavili občinskemu nabornemu uradu.
Vsi ostali lastniki mul morajo svoje živali prignati na pregled, tudi če ne prejmejo županskega obvestila.
Vesti za učitelje
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski’'ražglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v goriški pokrajini. -	*
m
OB GOSPODARSKEM POROČILU ZVU UPRAVI ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE
Iredentistična špekulacija
s pobiranjem davka na mineralna olja
Z novim načinom pobiranja davka na mineralna olja bo Trst oškodovan za težke milijone v korist iredentistične teze o »velikodušni pomoči Italije« Trstu
ZVU je pred kratkim izdala svoje najnovejše gospodarsko poročilo naslovljeno na upravo za gospodarsko sodelovanje. O te i pročilu smo že podrobno poročali, zato se ustavljamo samb, na drugem poglavju, ki ob. ravnava finančni položaj. Poročilo je sicer zelo redkobesedno in samo ugotavlja, da so tretji obrok davkov pobirali na «izredno zadovoljujoč način«. in da se še vedno dvigajo dohodki od raznih davščin taks, carin in monopola.
To ugotovitev ZVU jemljemo z zadovoljstvom na znanje. ker pomeni povečanje finančne moči Trsta ter vnovič dokazuje sposobnost Trsta za samostojno gospodarsko življenje.
Kljub splošnemu povečanemu dohodku od raznih davkov, pa opozarja poročilo na znižanje dohodkov od nekaterih davščin in to predvsem dohod, k / od davkov na alkoholne pijače in pivo ter davkov na mineralna olja.
S tem pa se dotikamo davka na mineralno olje. ki je že dalj časa sporen in ki v veliki meri vpliva na proračun. Poročilo namreč pravi, da ta davek sedaj deloma plačujejo provin-cijskemu zakladu v Italiji, to je na mestu potrošnje in ne več v Trstu Sprememba nači. na plačevanja tega davka pa ima daljnosežne pokledice za v tržaški proračun.
Davek na mineralna olja fi-gurira namreč v tržaškem proračunu dvakrat. Prvič je zabeležen med dohodki, drugič pa med izdatki kot najvažnejši del famozne postavke: «Cista razlika med dohodki pobranimi na ozemlju cone A na račun italijanske republike in dohodki pobranimi na ozemlju republike Italije na račun cone A STO«. V tej postavki je najvažnejše prav mineralno olje. ker ga menda 80 odstotkov izvozijo v Italijo in dosega 4 milijarde lir na polletje Do sedaj so plačali iz.redno velik davek na proizvodnjo mineralnih olj v Trstu (okoli 100 tir za kg) in je šel ta davek v korist tržaškega proračuna. To je tudi logično saj je Trst po rimskih '-porazumih nasilno vključen v Italijo ter ne obstajajo med Italijo in Trstom ni-kake carinske pregrade. Ko pa je postal tržaški proračun akti ven in bi zmanjkalo snovi za iredentistično propagiranje
((velikodušne italijanske pomoči«, so odkrili, da ta davek v resnici plačujejo italijanski po, tiošniki in so zato vtaknili med proračunske izdatke to izredno dolgo postavko.
Z zgornjo postavko pa se proračun bistveno ni izpreme-nil ker se stvarni izdatki niso povečali temveč se je samo povečal dolg Trsta proti Italiji. kar pa je tudi brez pomena, ker je Italija po mirovni pogodbi dolžna pokrivati tržaški proračun.
S spremembo načina plačevanja davkov na mineralna olja pu se bistveno spreminja, jo stvarni dohodki Tržaškega ozemlja. Tisti del davka na mi. neralna olja. ki ga plačujejo potrošniki na mestu potrošnje in ne več v Trstu, ne, doteka več v tržaški proračun temvfeč v proračun raznih italijanskih pokrajin. Poročilo ZVU no o-menja kolig del tega davka je na tr način izgubil Trst, temveč se omejuje na splošne o-pombe Prav tako ne moremo priti do vsaj približne številke iz proračuna za drugo polletje 1952, ker proračun te spre-
membe še ne upošteva. «Neto razlika med devki...« je v proračunu za drugo polletje 1952. še vedno 4,7 milijard lir in je računana na osnovi dejanske «neto razlike« dosežene v drugi polovici prejšnjega leta.
Zaradi mhogih neznank okoli novega načina plačevanja davka na mineralno olje je težko dokončno oceniti novi položaj. Vendar je gotovo, da bo Trst na ta način oškodovan za težke milijone. To dejstvo pa kar samo namiguje na vzroke, ki so privedli do novega načina plačevanja. Tržaški proračun se je namreč verjetno že tako okrepil, da bi tudi famozna postavka .((Neto razlika med....« ne zadostovala več za ustvarjanje prividnega deficita in bi se konec leta izkazalo, da je dejansko Trst plačal Italiji več kot je iz Italije dobil. Zato je treba priškrniti del tržaških proračunskih dohodkov, da bo ostalo iredentističnemu tisku še kaj hrane za dokazovanje «tržaške revščine«. Obenem pa pride Italija (in to je najvažnejše) na račun Trsta do finančnih sredstev
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
NAGRADK ZA OBNOVO
sadjarstva in vinogradništva
V preteklem nagradnem obdobju je izpolnilo pogoje za nagrado 34 kmetovalcev in 9 zadrug, katerim bodo denarne nagrade podeljene v ponedeljek
a) do 1Q. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov
b) do 20. oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali ‘odgovarjati pon ždkbnil',1 'pblig'' tega pa bodo napravili pri ti jih uradni pregled.
Koprski okrajnj ljudski odbor je danes objavil ((Razpis za denarno pomoč Pri . obnovi vinogradništva in sadjarstva« na osnovi sklepa Ljudske skup ščine OLO Koper Z dne 23. avgusta 1952. Po tem razpisu bodo prejeli kmetje-člani splošnih kmetijskih zadrug in delovne zadrugi; v svrho dviga vinogradništva in sadjarstva v letu 1952-53 naslednje denarne prispevke: za 3000 kvadratnih metrov novega strnjeno posajenega vinograda 13.500 dinarjev, za 4000 kvadratnih metrov 19.000 dinarjev itd Za deset tisoč strnjeno posajenega vinograda pa 62.000 dinarjev. Sadjarji pa bodo dobili za vsa-
ko posajeno breskitv (cepljeno) 70 din, za oljko 60 din, za hruško 50 din. za češnjo 50. za češplje in slive po 40 din za mandelj jn oreh40din,za jabla. no 30 din. Pogoj za nagrade je, da je nasad breskev, oljk in hrušk čisto sorten in strnjen ter zasajen na površini najmanj 3000 metrov. Ostalo sadje pa sme biti raztrest no toda najmanj 25 sadik.
g! g; $
Okrajni ljudski odbor v Kopru je tudi lanj izdaj podoben razpis o nagradah za izboljšanje vinogradništva in sadjarstva. Na esihovi tega razpisa je te dni komisija okrajnega sveta za kmetijstvo pregledala
stanje na terenu in ugotovila, da je pogoje za nagrado izpolnilo 34 kmetov in 9 zadrug, Ti bodo prejeli v ponedeljek nagrade za svoje prizadevanje. Kmetijska delovna zadruga v Krogu bo dobila 100.000 dinarjev, kmetijski zadrugi v Šaredu in Pobegih pa po 60.000 di-t narjev. Ostalih 6 zadrug bo' prejelo nagrade p<> 30000 dinarjev. Za vzcrn0 posajen nov vinograd in nasad sadnega drevja prejme največjo nagrado kmet Peraša Valmj iz Ankarana in sicer 22.000 dinarjev. 12.000 dinarjev je komisija dodelila kmetu, Parovelu Adrianu iz Kopra Krmac Pavel iz Rokave Pa bp za svoje prizadevanje prejel 10.000 dinarjev nagrade. ------------
Nezgude na delu
44-letm Francesco Capodan. no, stanujoč v Miljah, se je moral včeraj zjutraj zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi praske na prsnem košu in ran na prstih desne roke sprejeli s prognozo 8 dni na opazovalnem oddelku.
Capodanno je izjavil, da ga je med delom v ladjedelnici Felszegy v Miljah močno udarila deska, katero je tedaj ža. gal z električno žago.
# * #
Med delom na parniku «Stromboli», ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu, je 30-let-ni Roberto Poropat, stanujoč pri Sv. Ivanu, nerodno padel s treh metrov visokega zaboja, pri čemer se je močno udaril po prsnem košu. Ker so mu v bolnišnici ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so Po-ropata sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo ostal 7 ali morda tudi 20 dni.
<< # >8
Tudi Ivan Hrovatin, stanujoč v Ul, Sara Davis se je moral zateči v bolnišnico, kjer je izjavil, da se mu je med kopanjem jame za kanalizacijo pripetila nezgoda. Mož je Izjavil, da je držal v rokah veliko dle. to, medtem ko je njegov sodelavec z velikim kladivom tolkel po njem Kladivo se je nenadoma odtrgalo od vročaja in priletelo njemu na desno roko.
Ker ima Hrovatin poleg rane verjetno tudi zlom prvega člena palca desne roke, so mu zdravniki nudili vso pomoč in ga obvezali ter ga s priporočilom 10 do 20-dnevnega počitka odposlali domov iii # ■>
Med popravilom izpuha nekega vozila se Je iz cevi iznenada prikazal plamen, ki je zajel in hudo opekel po obrazu 31-letnega Giovannija Scodel-lara, ki je bil zaposlen v mehanični delavnici «Scooteristi-ca» v Ul Raffineria. Opečene, ga Scodellara je gospodar z lastnim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so ga tudi pridržali na dermatološkem oddelku, ker so mu ugotovili opek. line I. in II. stopnje po obrazu in po rokah. Okreval bo v 20 dneh
Vpisovanje v strokovno šolo v Čedadu
Cedadska strokovna šola sporoča, da sprejema vpise za šolsko leto 1952-53 v svojem tajništvu do 30. septembra t. 1.
Vozni red
na pragi
Videu ■
Odhodi iz Čedadu:
ob
nikih
4.58
   ,-rniiun
(ob nedeljah i® ,P: . 30’l4l®> 30 sept.), 7.00. 8-18. h' ’deijah 17.30, 19.20. 22.03 <oD in praznikih).	.v,	6.28
Odhodi iz V;dmflnraZl»i:iM’ (ob nedeljah 'n t-g 18-48, 7.40, 9.20. 12.28, ^jah. i« 20.30 in 23,20 <ob praznikih),
K
VERDI. 17: ((Samos'
C. Colbert i« A V1TTORIA. čečnosti«,
Rock.	„
CEiVTRALE. 17: «Hel !
N 0
lanski zv«*
17: ‘<Zavef in p‘ Mi1'3
R.
parn'
ell-.
ča svoj dolg», L- , . na i MODERNO. 17:
Hen-
rika VIII.«, C. Lau
ZALOGO VINA KLETARSKO
Z vso
OPRAV0,
- a,n, V O**®' prodam a;i dam ^
Na ogled v PCP° ^
urah. - TRST - U*-	_
št. 17. — Prodam ‘ud
samezne sode-
f
ADEX
n
DVODNEVNI izbfl' IN 12. OKTOB^
Opatijo Postojno St. Peter na 11. Bistrico
Vpisovanje do j, <-pr j «Adria-Expn F. Severo 5 b -
PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOtf
BEOGRAV
OD 23. DO 27. OKTOBRA 1952
SPORED:
1. DAN:	ob	5.	odhod	iz	Trsta; ob	14.
2. DAN:	ob	8.	cdhod	iz	Zagreba; ob 13. prihod
3. DAN:	ogled	mesta	Beograda;
4. DAN:	ob	13.	odhod	iz	Beograda;	ob 19 pr
5. DAN:	ob
no; ob
Prti««
»»d«®*
I J. VullvU 1L	UV *J
9. cdhod iz Zagreba; ob 13. prihod^ ^ 15. odhod iz Ljubija,ne; ob 19- Pr’
it*®’
Prijave za izlet se sprejemajo za vožnjo,
hrano
nočišče ali pa samo za vožnjo. ^ gxprssS Vpisovanje od 22. septembra dalje pri (<Adr'a Ul. Fabio Severo 5 b — Tel. 2924
OBIŠČITE
Z
od 13. do 28
ki ima letos trgovski
dom*'
veie’
it»v’
Razstavljene bodo bogate zaloge najrazhčn'
proizvodov, ki nodo zanimali vsak ^ j»» Za potnike tn prevoz blaga 50% popust* na
slovanskih urevoznih progah. ^f>tl t ^ Brezplačne vstopnice za velesejem dobil*	pred*
sejmsko legitimacijo pri vseh jugoslnvan
nlštvlh v inozemstvu.	v5e|, o°
Udobna prenočišča po zmernih cenah v
v Zagrebu.	uoVSKih	|0	pr'
Obvestila prejmete pri jugoslovanskih	P*	fet>
plomatskih predstavništvih v ino/.ems,v Upravi zagrebškega velesejma, Savska ces
DHEUIZO SHLEPAIIJE KUPČIJ: 29-ln
25
eljen’„dn0
priJ3'
zni *a
Naznanjamo vsem sorodnikom. - jei znancem, da nas ie po daljši, rnucni zapustil naš sin, mož in o6c	-r
KRISTIJAN SEDMA*
star 54 let ^ ab 16-Pogreb bo jutri, v četrtek, 25. t-	0»!rij.
Sv. Križu.	nroga;	A|matfstra
“• SSTSSS-SiJfte'
st i n a- ln os *
Sv. Križ, 23. septembra 1952-
^MORSKI dnevnik
24. septembra 1952
zbrana dela
SIM
V 36 KNJIGAH
hrvatski književnik. IMS. ®-lm°čnejših predstavita JU®0Sl°vanske moder-Perature, Miroslav Krle-
i(StdeL!et0s obl«jal
SVOJO
EVna 2aložtla «Zora» bo <ielav JS|! .'niegova zbrana ieto llgah-P° 12 knjig
delo
»ega
pesrtl> kri?il°’ dramska deia-kein i ke' eseje’ Polemi-
!° bili druge ČIanke. ki
^ vsph vec.inoma objavljeni vecJ!h naprednih re-
ifv»
ta njegova zbrana
irafsitj 30 nekak avtobio-satelja p,rerez pesnika in pi-ftedsta.,1 . pa k* obenem C"1, ‘udi zanimiv ‘‘"n	ega>	Pred'
Hivani- ■ ®a literarnega \letij, v .zadnjih tridese-
**brinnS0Cia^n‘b, protivoj-'•8 ilarsVedlc’ kot «Hrvatski V5dn0 . rf* m °bsežni pripo-<'W=;.rai!nski ciklus o
iaJevih,
silo daje psi-
^tvaSkega meščanskega lih, jfj' ostal samo pri
hrvatj,- Sociološko anali-
!i>o»
smo jih d0 sedaj
■ ,Znali. v !e lani. , 2adnjih 10 letih
Ob;
in ki bodo
!e vJl zvezkov celotne
%arl*^evih del-r°slava tr*. tn*ga dela Mi-
l!t5^e vr. a,- ie dogodek
-!0(lovin; a^nosti v kulturni
lestdesen_'uS°slavije. Svojo
Nlsvi tnico bo pisatelj
Pod zaščito velikihbratov*
doživljajo mali narodi svoje tragedije
Usodo Podkorpotske oblasti v ČSR in ZSSR ter voditeljev, ki se bore za pravice njenega prebivalstva
Po vzorcu hegemonističnih teženj in raznarodovalne politike «starejšega —brata« izvaja vodstvo satelitskih držav enako prakso do tistih malih etničnih skupin in narodov, ki so v okviru «njihovih» dežel. Jasno je bilo to vidno na Češkoslovaškem pod oznako «borbe proti buržoaznemu nacionalizmu)).
Potrebno je omeniti, da je danes v CSR na. dnevnem redu poleg vprašanja o enakopravnosti Slovakov, že od. konca druge svetovne vojne stalno tudi vprašanje avtonomije Podkarpatske oblasti, v kateri že nekoliko stoletij živi nad 750 tisoč pripadnikov karpat-sko-ruskega naroda. Ti so obdržali do sedaj vse posebnosti nekega naroda: kompaktno naseljenost na določenem o-Zemlju, svojo lastno nacionalno kulturo, svoj karpatsko-ru-ski jezik in predvsem svojo visoko nacionalno zavest. Od osnutka češkoslovaške republike pa vse do začetka druge sve-
tovne vojne je imel karpatsko-ruski narod po ustavi zagotovljen statut avtonomne oblasti v okviru CSR. Na ozemlju te oblasti so se križali interesi hegemonistične tendence sto-vaške, madžarske in ukrajinske buržoazije, Podkarpatska oblast je bila tako na gospodarskem kakor na kulturnem področju najbolj zaostali in pasivni del Češkoslovaške. Kljub temu so prebivalci 'te oblasti (po priznanju češkoslovaškega ministra za informacije Kopec-kega) majveč prispevali v borbi proti okupatorju in tudi’ največ pretrpeli.)) Skoro tri četrtine poslopij je bi’o popolnoma uničeno, medtem ko je nad 50 tisoč ljudi padlo v borbi proti nemškim in madžarskim fašističnim bandam.
Upoštevajoč vse to so prebivalci Podkarpatske oblasti u-pravičeno pričakovali, da bo po osvoboditvi CSR bil njihov statut razširjen in demokratiziran, obnova v tem tako prizadetem kraju pa med prvimi
lllltMillllMIinitllllMIIIIIIIIHIIIIIIlIlIlllIMIIItlllniinilMillllllllMIIIlilllllMIinittlllllMlIllllllllfll
Kulturna skupina
IX m • korpusa
po 7 letih zoper med Primorci
SVoj.
na
način, ki ga bo
e predstavil
^,...E VESTI
y3V' t°v- Kard*lj: 'sv% divizije pred-0 od najslavnejših borbe Narod->ii, 'lne vojske v Slo* je bilo do-% 0 tUn° le malo napisalo velikem pohodu.
'*b|,
tr*h
fki
«&Poi
krajših
is*
1,1 Sv Ha<*
sestavkov tnmov na parti-v Prešernovi so jih napisali
...'■‘‘aru -r'"’ Vera Parkelj
Jeleni *‘lak sam’ 50 biH
; °stnj ln°ma le pri->Sj, sp/>1,linski članki po Zat0 le tem bolj *V'S na ,(^aP’ske šercer-thV'^e	štirinajste
N« <L?taiersk°»p°-
Umentarno gradi-Se- ker so pisani (,\»bse 0 ln napeto. Dnevih rekp vobo od prekora-‘e k,aJ,ne
«?a
Kr3ev a •
k 'i|t0 urn dvajsetkratno v koroških . Wsai„,, ?0rah. Na kou-
ni opisan, do boi«,,3 konca strahovi-
^.ia še krone
Vr!*led
Se. u°k,Ii^n.e
nohoda< in ne-'Iti ki jr» 'lente- Vrednost v«Vestnik» Je 'Zdal (<Savinj-^ Celju' ^ po-V dkanice Božidarja
Kulturna skupina IX. korpusa, ki je spremljala borce na vseh pohodih, je s svojimi nastopi razveseljevala svoje tovariše in prebivalce vseh krajev, kjer so se pojavili partizani, ki je pa tudi prijela za puške, kadar je bila potreba, se je po sedmih letih znova sestala. Pred Dnevom slovenskih brigad je obiskala več krajev na Primorskem, predvsem tiste, kjer je delovala v času borbe najbolj pogosto.
Povsod, kjer se je pojavil avtobus, v katerem so se peljali člani kulturne skupine, so se zbrali ijudje in navdušeno pozdravljali skupino, ki jih je -v. hudih časih tolikokrat vsaj z? nekaj uric s svojimi veselimi nastopi razvedrila, jim pomagala pozabiti strahote, ki so jih preživeli, in jim dala nove moči za borbo, ki je čakala slehernega zavednega Slovenca.
Člani kulturne skupine so sedaj potovali po Primorski v svojih starih partizanskih ofr lekah. Imeli so prav tak program, kot v starih prekrasnih partizanskih dneh, mitinge s« improvizirali kot takrat, na malem domačem odru v vasi, na skednju ali kar v gozdu ob tabornem ognju.
Ljudje so v sedmih letih po osvoboditvi tudi v manjših krajih imeli priliko videti marsikatero kvalitetno prireditev, slišali so že petje priznanih pevcev in zborov, kulturna skupina IX. korpusa pa je svoj nastop improvizirala. Toda povsod, kjer so nastopili, so jih ljudje sprejeli kot svoje brate; spomini na dneve, ki so jih skupaj preživeli za časa borbe so znova vzbudili vse vezi, ki •so se takrat skovale.
Skupina IX. korpusa je nastopila v Ajdovščini, v Kanalu, Cerknem, v Sežani, Komnu, Dutovljah, v bolnici v Senožečah, na Razdrtem in drugod.
Na vseh prireditvah se je zbralo na mitingih mnogo ljudi, ki so navdušeno pozdravljali kulturnike IX. korpusa, jim poklanjali cvetje in sladko
giozdje. Člani kulturne skupine so obiskali hiše, ki so jih v času borbe tako gostoljubno sprejemale, pozdravljali so se z ženicami, ki so bile takrat njihove prave skrbne mamice. Ustavljali so se na svoji poti ob spomenikih padlih tovarišev in se poklonili njihovemu spominu.
Po končan; turneji pa so člani kulturne skupine IX. korpusa odbrzeli proti Dolenjski, kjer so imeii svoj letošnji zadnji nastop «Pri treh smrekah« v Dolenjskih Toplicah. Priključili so se tako sto tisočem partizanov, aktivistov, mladincev in vsem delovnim ljudem, ki so prišli na proslavo 10. obletnice ustanovitve slovenskih brigad.
Za letos je kulturna skapTNa IX. korpusa končala 5 svojimi nastopi. Toda ljudje, ki so jih na svoji turneji obiskali, so Jih vabili, da morajo kmalu zopet priti. In kulturniki so jim 6b ljubili; Ostali bodo mož beseda, šaj ‘se bodo vedno radi vračali v tiste kraje in med tiste dobre ljudi, ki so se ramo ob rami z borci-partizani borili po svojih močeh za svobodo.
SVOJEVRSTNA STATISTIKA
V Švici se je našel neki človek. ki je imel (iovolj časa, da se je ukvarjal z zanimivo statistiko. Skrbno je beležil naslove vseh filmov, ki so jih vrteli v Švici od leta 1945 do danes. Skupno je naštel 1858 filmov, oz. toliko naslovov. Čeprav so bili v resnici različni, je vendar ta naš statisti-čar prišel do zaključka, da so si vendarle zelo podobni.
Ugotovil je, da vsi ti filmski naslovi sestoje iz 5361 besed, mnogo teh pa se večkrat ponavlja. Med besedami, ki se največkrat ponavljajo, najdemo «ljubezen» (91), «polnoč» in «noč» (62). «žena» in ((gospodična« (61), «srce» (41) itd. Statistika je tudi zabeležila mesta, v katerih se dejanje največkrat dogaja, in sicer: Pariz (10), Dunaj (9), nato Texas, Maroko, Havaji, San-gaj in Meksiko
v državi. Todu dogodilo se je popolnoma drugače. Voditelji SZ so, samo dan po ponovni vzpostavitvi češkoslovaške republike, proglasili, da karpat-sko-ruskega naroda sploh ni (čeprav je prav ruski akademik Deri avin 1939. napisal «Zgodovino karpatsko - ruskega narodav. OGIZ, Moskva. 1940), da karpatski Rusi niso nič drugega kot Ukrajinci. Ne da bi čakali niti na formalni pristanek prebivalstva Podkarpatske oblasti, so se odločili, da jo priključijo ZSSR.
Zanimivo je, da kljub temu sovjetskemu mišljenju' o «ukra-jinstvun karpatsko-ruskega naroda, ni bila Podkarpatska oblast v celoti priključena ZSSR, temveč mbratovsko» in strateško razdeljena na dva dela — večji del z okrog 400.000 prebivalci je prišel pod ZSSR, medtem ko je drugi z okrog 350.000 prebivalci ostal še naprej v mejah CSR. Na ta način je mstatut avtonomne Podkarpatske oblasti izgubil svoj namen in značaj)> (Viljem Si-rok\), 12. 3. 1948), a ZSSR je ohranila svojo pravico, da n ugodnem položaju postavi svoje zahteve tudi na ostali del te oblasti. Prebivalstvo sovjetskega. dela Podkarpatske oblasti so preselili v notranjost dežele, tako da se o nadaljnji usodi ne ve ničesar točnega. V središču češkoslovaškega dela te oblasti, v Prešovem, je bil ustanovljen ukrajinski ljudski svet brez nobenih upravnih, izvršnih ali iakonodajnih pravic. Po resoluciji Informbiroja je bil ta likvidiran in namesto njega ustanovljena «Kulturno-prosvetna zveza ukrajinskih delavcev». Del šol je bilo zaprtih, ‘karpatsko-ruski dnevnik pa je postal mesečnik.
12. t. m. se je v «Pravdi», glasilu KP Slovaške, pojavila kratka vest, da so bili zaradi «.buržoaznega nacionalizmu» odstranjeni s svojih položajev CK KP Slovaške in pozneje tudi aretirani Peter Babe! in Vasil Kapišovsky, oba člana češkoslovaškega parlamenta, prvi tudi član Politbiroja CK KP Slovaške. Kapišovsky in Bab el sta bila najpomembnejša predstavnika prebivalstva-Podkarpatske oblasti. Nekaj
s*...m --<«» '<
v.v.-
f'
Pelc s Spičko v megli.
(Foto Magajna)
Obnova planinskih posestev v Angliji
Veliki snežni zameti l. 1947 uničili 2 in pol milijona ovc I Pomoč angleškega parlamenta gorskim kmetovalcem (
več o tem primeru jxeww r is; iviao.
V Veliki Britaniji so spoznali pomen planinske kmetije za angleško narodno gospodarstvo; zato si prizadevajo', da olajšajo kmetom in kmeticam v hribih njihovo trdo delo. Leta 1946' je angleško narodno predstavništvo sprejelo zakon o obnovi zaostalih gorskih kmetij. Omenjeni zakon predvideva poleg izboljšanja gorskega kmetijstva in kmečkih gospodarskih poslopij, tudi obnovo planinskih krnečkih hiš, v katerih sedaj urejujejo med drugim kopalnice, sodobne kuhinje s štedilniki in napeljujejo elektriko in vodo.
Planinske krhetije predstavljajo v Veliki Britaniji, tretjino vseh kmečkih posestev in oskrbujejo < angleško narodno gospodarstvo z ovcami in ži-
Uralska »kuptna IX. korpusa nastopa
časopisa uDruino vperedv in iz oddaj radia iz Prešove v ukrajinskem in ruskem jeziku z1 dne 15. septembra. Po pisanju omenjenega časopisa sta Babel in Kapišovsky ukriva, ker sta kritizirala partijo in vlado, češ da ne polagata dovolj pažnje na ekonomski, kulturni in nacionalni razvoj ukrajinskega delovnega prebivalstva)). Da je ta kritika popolnoma opravičena, govori stanje v tem kraju. Po uradnih podatkih je bilo v sedmih letih po končani vojni popravljeno samo 15 odstotkov porušenih in poškodovanih zgradb, načrti za dve tovarni in dve železniški progi so ostali samo na papirju, medtem ko je bilo 30 od skupnega števila 76 karpatsko-ruskih šol zaprtih.
Drugi, še «večji in neopravičljivi» greh omenjenih «bu r-žoaznihn nacionalistov je, da sta izbrala «srednjo pot» in se zelo nejasno izražala o pripadnosti prebivalstva tega kraja ukrajinskemu narodu. Po tej obtožbi postaja jasno, od kod piha veter in komu v dobro piše časopis «Družno vpered». Da bi bil primer Kapišovsky Babel prikazan še v slabši luči, je radio iz Prešove ta dva komunista obtožil kot agenta «jugoslovanskih	glavorezovu,
ker sta si upala predlagati, da bi vprašanje avtonomije Podkarpatske oblasti rešili po vzorcu «fašistične» Jugoslavije.
Razširitev gonje proti «bur-žoaznemu nacionalizmu» na če-škoslovaški del Podkarpatske oblasti je samo del tragedije, ki se bo odigrala, kakor hitro bo ugoden trenutek: to je priključitev tudi tega dela Sovjetski zvezi in s tem tudi popolno uničenje malega podkar-patskega naroda.
sedaj prezimujejo njihove črede ovc doma. namesto da jih kot prej pošiljajo daleč od doma, tako da jih sedaj lahko stalno nadzorujejo in negujejo.
Nove živir^ke ograde imajo to prednost, da člani kmečke družinie . ne zapravljajo , več dragocenega časa s pašo in se lahko posvetijo obdelovanju zemlje in drugemu nujnemu kmečkemu delu.
Vsekakor vlada prepričanje.
strija med najmočnejše industrijske stroke. Zdaj daje na leto nad milijardo litrov žveplene kisline, ene najpomembnejših surovin. Kako velika količina. je to, si Jahko nekoliko predočimo z naslednjim prime-rom: treba bi bilo 2500 tovornih vlakov s skupaj 100.000 vagoni, da bi mogli naložit! vso žvepleno -kislino, ki jo izdela nemška kemična industrija na
da se bo obnova gorskih krneč-| leto,	To se	pravi, da	bi se	va-
kih posestev izplačala in da j goni	komaj	zvrstili v	zračni	čr-
bo sčasoma tudi povečala in ' u od BeHina do Londona,	Ra.
izboljšala kmeoke pridelke. ■
Pred zakonom o obnovi gorskih kmetij so bili planinski kmetje veliki reveži, ker so bili njihovi dohodki, zelo pičli.
Niti ^med vojno še ni njihov položaj inattio. popravil, čeprav so tadii. prodajali več	-
mleka in zaradi splošne narod- i konserviratti v tabletah. Ce se ne stiske pridelovali žitarice, bo novi izdelek izkazal enako
Predvsem pa trdno verujejo, da so gorjani tej nalogi kos. Zato je . tudi anglešii parlament'sprejel zakon, ki jim daje potrebfib "pbmoi.-rs:':,
■L. F. EASTERBROOK
» ■ . T • - .
Pivo v tabletah
-'Belgijski kemije je znašel na-čin; kako sq spremeni tekoče pivo v trdo agregatno stanje, takp da ga je mogoče ' nekako
1 wn H rt a ——« » * #v L 1	4 a V\ 1 e.	c	n
Marsikateri gorjanec je videl kak groš le tedaj, če j'e jeseni prodal nekaj svojih ovc. Veliki snežni zameti so v Angliji leta 1947 uničili kar dva in pol milijona dve
Po novem zakonu naj gorjanski kmečki posestniki ali zakupniki predložijo vladi načrt, po katerem nameravajo obnoviti' in izboljšati kmetijo. Ce odobri vlada načrt, prispeva država polovico stroškov 7.a obnovo kmetije y začetku so bili kmetje nezaupljivi in so se le počasi oglašali s svojimi gospodarskimi . načrti. Seje v zadnjih letih yIagajo prizadeti kmečki gospodarji v vedno večjem številu prošnje za državno pomoč Pri obnovi kmetije. Tako so do konca leta 1949 v Veliki Britaniji na 4.377 kmetijah na skupni površini 1,200.000 ha izvedli 3.446 takih gospodarskih načrtov in tako obnovili približno eno četrtino gorskih kmetij, kar je stalo 5 milijonov 650.000 funtov šter-lingov
Zaenkrat še ni mogoče oceniti, v koliki meri bodo obnovljene planinske kmetije povečale kmečke pridelke. Brez dvoma pa bi mnogo teh kmetij popolnoma propadlo, če ne bi pravočasno obnovili njihovega gospodarstva in z vodovodi kopalnicami, elektriko in sodobnimi kuhinjami preuredili po- I polnoma zanemarjenih kmeč-kih domov, i? katerih bi sicer zbežale zlasti kmečke gospodinje. Čeprav še ne moremo našteti vSeh koristi, ki jih imajo gorjani od svojih izboljšanih posestev, ker je še prezgodaj, da bi lahko ocenili, v koliki meri se je povečal njihov pridelek, vendar vemo, da
zen tega daje kemična industri. ja še mnoge druge izdelke. Kemične tovarne izdelujejo okrog 3.000 vrst raznih izdelkov. Naj-pomembTCjše^o^f^afteanlllm ških ^tarv.
Zahodna Nemjaj a„ i z va ža.. ieio mnogo izdelkov kemične indu-«trije. Vrednost izvoženih kemičnih izdelkov vse Nemčije je leta 1938, znašala 750 milijonov mark, lani pa je samo Zahodna Nemčija izvozila za 2 milijardi mark kemičnih izdelkov. Upoštevati pa je. treba, da se je
l/tlačh&ism
JANK° v m KERSNIK OCCJIff-
vieden tekočemu pivu, ,bo ve- proizvodnja kemične industrije
likega pomena ter bo zelo vpli val na nadaljnjo pivovarniško proizvodnjo. Iznajditelj je med raziskovanjem ugotovil, da je ječmen" mogoče z lahkoto dehidrirati; zato se je odločil, da bo poskusil izdejati pivo v prahu. Prvi poskus. -je naredil z navadnim belgijskim pivom, ki ga je dehidriral in dobil je ru-menbbel prah. Dodal je vodo, dgljikovo kislino in alkohol. Tako- je dobil tekočino, -ki f je popolnoma podobna pristnemu pivu.
na svetu v letih 1938 do 1951 povečala za štirikrat in da je predvojni nemški izvoz v vrednosti 750 milijonov mark znaša! 25% svetovne trgovine, med tem ko zdaj v vrednosti 2 milijardi mark znaša le okrog 15%.
Velika proizvodnja
nemške kemične industrije
Nemška kemična industrija, ki je bila že, pred vojno med najbolj razvitimi na svetu, je po vojni spet dosegla zelo veliko , proizvodnjo. V Zahodni Nemčiji spada kemična indu-
Velikanska poraba aspirina vZOA
V Ameriki zelo narašča potrošnja zdravil, zlasti raznih «pomirjevaJnih» sredstev. Med vsakdanjimi, lažjimi zdravili porabijo zelo- mnogo tudi aspirina. Zdaj znaša poraba 19,5 milijona tablet ali desetkrat več kakor leta 1935. Lani so ameriške lekarne prodale 5 milijonov kg aspirina.
Poznal ‘ sem oba, starega Mačka namreč in njegovega sina.
Prvi tedaj še ni bil za ((Starega« pr; hiši in. akoravno je njegov štiridesetletni sin tudi že imel velikega sina, so dejali ljudje vendarle samo staremu ((Mačkov oče« in sto-prav, ko je ■ zatisnil oči, je dobil sin ta častni priimek, ki bo prešel tudi' ria vnuka kakor majorat šele tedaj, ko bo sedanji «stari» pokopan gori pri podružnici sv.* Miklavža.
Maček je naš sosed in gotovo je malo dni v letu, da bi na sprehodu ne šel mimo njegove lesene, neznatne hiše. In morebiti je minilo že dvajset let, ko sem korakal tam s svojo prvo pipo in ponosno puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak. To je bil pomenljiv .korak do možev-ske emancipacije in bil sem si ga popolnoma v svesti, kajti do tedaj se s smotko ali pipo nisem upal drugam nego v temno goščo, kjer ni bilo nevarnosti, da bi me kdo srečal in videl. Pa tudi stari Mačkov oče je to zapazil v veliko mojo zadovoljnost, ker do tedaj se ni bil nikdar zmenil zame in me je menda le pipa v njegovih očeh tako povzdignila. Danes je bil ves drug. Ko sem prihajal mimo, je stal mož kakor navadno sredi male tratine med hišo in cesto, bosopet, opravljen v star, raztrgan in umazan kožuh; roki je sklepal na hrbtu.
((Dober dan. gospod!« je dejal in raztegnil čudno svoje lice v kolikor moči prijazen smehljaj.
Odzdravil sem ves osupel, kajti flo tega trenutka še ni-: sva bila- izpregovorila med seboj’ besede, akoravno me je on poznal, kar sem bil na svetu, in jaz, njega, kar sem pomnil.
«Malo tobaka mi boste dali, če ga imate kaj odveč«, je nadaljeval starec.
Ponudil sem ga ves vesel, da je mož zapazil ta moj novi korak v življenje Napolnil si je svojo drobno pipico, poleg tega pa še stisnil nekoliko tobaka v pest ter mi vrnil mehur.
«Lepo vreme bomo imeli — za travo za seno bo dobro«, je dejal, ozirajoč se po obnebju.
Hotel sem odgovoriti, a starec mi je obrnil hrbet in s kratkim «zbogom, gospod« ko-racaL proti svoji bajti.
Ta prizor se je ponavljal čestokrat, kadar me. je ugledal stari Maček s pipo v ustih. Vselej je vpraševal po tobaku, vselej je govoril o vremenu; če je pa videl, da ne pu-šim. me je pustil v miru m niti nozdravil me ni.
Tedaj je bil še gospodar Malega- Svojeg-a-posestva; imel je edinega-sina in tudi ta je 1 bfedženjen';iji'.je a^ženo in s svojim že šestnajstletnim sinom kmetoval na očetovem posestvu. Le enkrat v letu se je tem. ljudem dobro godilo, pred pustom namreč, ko so zaklali prašiča; sicer pa so stradali in. če so že pred sv. Jakobom iz nov-ine kuhali zjutraj, opoldne in zvečer ječmenov sok. niso imeli zanj druge zabele nego z vodo pomešano kozje mleko. Med seboj tudi niso bili prijazni in marsikaterikrat je nastal kreg v hiši, ker stari ni hotel dati gospodarstva sinu.
Nekega dne sem jaz prvi ogovoril starega: «No, oče, boste li večno gospodarili? Cas je, da si odpočijete!«
«Počil si bom, kadar me tja gori poneso«,, je zavrnil mož, «bajte pa ne dam! Zdaj imamo vsaj sok, četudi neslan in brez zabele — potem pa še tega ne bo.»
Nekaj let pozneje — prebil sem spet počitnice doma — so mi pravili, da je stari Maček vendar izročil svoje posestvo sinu in si izgovoril, kakor je to običajno, živež in stanovanje.
Ko sem prišel spet mimo njegovega doma, je stal kakor vselej na tratini pred hišo, bosopet in opravljen z znanim raztrganim kožuhom.
«Dober dan, gospod! Malo tobaka mi boste dali«, me je ogovoril kakor prej vselej.
«Kako se vam godi, oče — sedaj, ko ste za starega?«
«Sedaj še dobro!« je dejal tudi veselo. «Lepo vreme bomo imeli, dobro za žito- Ječmen lepo kaže.«
Po teh besedah je odšel spet proti hiši.
In spet je minilo nekoliko let, da nisem bil dalj časa doma Okoli božiča nekako se mi je nudila prilika prebiti tam nekoliko dni in to sem porabil: a na starega Mačka nisem mislil in tudi nihče domačih mi ga ni vzel v misel. Zvečer pred mojim odhodom pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo, da vendar obiščem Mačkovega očeta, ki baje ne bo več okreva!. šel sem takoj z njo, a kako sem se čudil, ko me je
Prizor z angleških gor: črede ovc ženo na pašo
 ........................................................................  IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHHI...IIIIIII11■ ■ i n111111■ 111 • 11111111 ■ 11111111.11,,,„,,,,,, ....
DNEVNIK]
V seboto in nedeljo je bila d Banjaluki svečana proslava 10 obletnice Krajiških brigad.
Akademiji' so prisostvovali glavni segretar KP Bosne in Hercegovine in predsednik vlade D juro Pucar-Stari in drugi vodilni ljudje Bosne in Hercegovine, sekretar KP STO Branko Babič, delegat svetovne federacije bivših borcev g. Roge Parit man in drugi. Borcem je spregot-oril podpredsednik P.re-zidija ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade.
«Bosanska Krajina ima svoje častno mesto v zgodovini naše osvobodilne vojne. Ljudstvo Bosanske Krajine je dobro ve delo, zakaj je dvignilo orožje in da mu za svojo svobodo, neodvisnost in za učvrstitev bratstva in enotnosti naših narodov ne sme biti ža| ne žrtev in ne težav. V posebno zadovoljstvo mi je danes videti preživele borce 10 krajiških brigad v ta-
ko velikem številu, da se ‘ človek nehote vpraša; «Vi, ki ste neprestano umirali, koliko vas je še ostalo?« Vem. kako ste umirali, ker ste ljudstvo, ki je dajalo tudi zadnje v borbo. Zato ni prav nič čudnega, da vas je ostalo toliko živih, da vas je toliko preživelo težke čase. Danes sem posebno zadovoljen, da vas vidim zbrane, z jjtim razpoloženjem, z istimi mislimi, z isto čvrstostjo o obrambi naše svobode in n*se neodvisnosti, kakor ste bili nekoč kot borci na vseh frontah, kjer ste te bojevali. Danes ima naša domovina samo eno misel jn en sam ciij — da ohrani mir. da s svoje strani doprinese vse za ohranitev miru v svetu, ker nam je ta mir potreben, d^ dokončamo socialistično izgraflnjo naše domovine. Mi hočemo živeti v roj ru in slogi s sosedi, z vsem sve.
tom, vendar na osnovi enakopravnosti.
Obračajoč se k borcem in ljudstvu na zborovanju, je tovariš Pijade dejal: «Bodite prepričani, da na čelu naše Partije stoje danes isti ljudje, ki so znali skupaj z vami prenašati glad, trpljenje in vse žrtve v času vojne. Prav nič se niso spremenili od takrat. Kakor so služili ljudstvu v času vojne, tako mu pošteno služijo tudi danes. Našo Partijo vodi en sam cilj — pripeljati naše ljudstvo v srečno bodočnost.«
Letošnje suho vreme je omogočilo, da so v solarni «Bajo Sekulič« pri Ulcinju zbrali nad 36 milijonov kilogramov
soli. To predstavlja največji rekord za to solarno. Ker suho vreme še traja, se delovni kolektiv solarne trudi, da bi zbra. ii še nekaj stotin vagonov soli za industrijske namene. Skup-
noiiHTHHn
_________    Obiskovalci	zagrebškega	vele-
na vrednost letošnje letine v1 sejma se zaustavljajo okrog ulcinjski- solarni znaša nad, stroja za tkanje tvornice «Tek-milijardo dinarjev.
Dosedaj je Bosno in Hercegovino obiskalo okoli 3000 tu jih turistov. To je dvakrat ,več kakor lani. Največji interes za obisk te republike so pokazali Francozi, Angleži, Nemci, Avstrijci in Američani. Sarajevo so letos obiskali tudi turisti prekomorskih držav Severne in Južne Amerike ter Azije. Večina turistov se je zadržala dlje časai da so si oigledaJi kul
stroja za tkanje tvornice «Tek stilstroj«. Stroj je skoro vedno v pogonu in izdeluje tkanine brez vsake pogreške. S kronometrom smo se prepričali, da izdela ta domači 'stroj po 190 vbodov na minuto, medtem ko podobni stroji italijanske proizvodnje delajo samo po 155 udarcev. Stroj stke 6 metrov tka nine v eni uri. Lahko ga je u-pravljati, saj lahko en sam delavec nadzoruje po osem takih strojev. Te stroje letošnje serjjske proizvodnje pošiljajo v glavnem v tekstilne tvorniee
turno-zgodovinske spomenike v,v Makedonijo. Konstruktor je Sarajevu,	|	inženir	Kale.
vedla mimo njegovega doma do drugega soseda.
«Ni li veg pri sinu?« sem vprašal, ženo. ki je bila prišla pome.
«Oh. že dolgo ne! Kregali in tepli so se in tožili! Potem je pa stari šel iz hiše!«
Našel sem starega v tesni sobici pri sosedovih, ležečega v borni postelji. Uvidel sem takoj, da gre z njim h koncu..
Stisnil mi je roko in s slabim glasom dejal: «Ej, gospod, tobaka ne morem več, tobaka! Pa tu-le ležim; še doma ne smem. ne morem umreti! In umrl pa bom — kmalu — jesti tudi ne morem — le pil bi malo vina, dobrega, pa nimam denarja!«
«Poslal vam bom vina.»
«Ej, gospod, hvala! Saj tudi ne vem, če ga bom mogel pitj. Pa tudi ne prosim zanj
— saj vas nisem nikoli drugega prosil kakor malo tobaka — ej, prosil pa nisem, prosil, če sem tudi stradal!«
«Cesa pa želite, oče?«
((Precej bom povedal! Slab. sem pa težko govorim! Pa vedite. gospod, pri sinu imam še zaostali živež in poboljšek za pol leta — dvajset goldinarjev imam tam — pa tabuli-rjn sem za ta živež — dajte mi teh dvajset goldinarjev in terjajte jih pri sinu, pri Juriju- Saj ne bo mogel plačati, terjajte ga in tožite in s pb-sestva ga spravite tega — prekletega sina!« 1
Starcu so:se iskrile oči in sklonil se je v postelji na pol kvišku. Pretreslo me je to divje sovraštvo, ki je donelo, iz njegovih besed.
«Kaj hočete s temi dvajsetimi goldinarji?« sem vprašal po kratkem molku,
«Vseeno! Za pogreb, za maše ali pa temu-le, ki me zdaj redi. vseeno — le mladi, jih ne sme imeti. Saj si ne more pomagati — berač bo, berač naj bo, če ga spravimo iz bajte!«
((Odpustite mu«, sem dejal polglasno, skoraj boječe ti divji, nebrzdani strasti nasproti. ki se mi je tu javila.
»Nikdar — nikdar!« je sopihal starec. «Saj sem zmeraj dejal, da mu ne dam kajže. pa pregovorili so me in sedaj je tako! Pa čakajte — oh, vi boste še učakali! Ce drugi ne
— njegov sin ga bo vrgel iz bajte na cesto kakor on mene; Oj, zakaj mu nisem stopil na vrat, ko se je rodili*
Onemogel je pal nazaj.
«Pa tistih dvajset goldinarjev? Mi jih boste li dali?« je vprašal čez nekoliko s slabim glasom.
«Saj jih ne potrebujete, oče! Izročite to terjatev sosedu, ki vas ^sedaj redi — za odškodovanje ali kakor hočete!«
«Bom!»
Poklicali smo še potrebni priči in stari Maček je napravil oporoko in imenoval soseda Matevžka za dediča svojega imetja — one vsote dvajsetih goldinarjev.
«In pršcej jih mora plačati, precej; če ne — naj ga toži in rubi; — slišiš, Matevžek?
— Ie zarubi ga precej!« —
Ko sem odrinil drugega dne
od doma, je že zvonilo gori Pri Sv. Miklavžu straremu Mačku; umrl je. ne da bi bil odpustil sinu.
Minilo je za tem dokaj let, da me ni bilo domov, in tudi onega strastnega starca in njegovega sinu se nisem spominjal; saj o zadnjem nisem nikdar ničesar čul. Ko me. je pa usoda če^ nekaj let stalno umestila v domačem kraju, so se mi vzbujali tu s starimi znanci vred spet mladostni spomini.
Tudi Mačkovega očeta —1 sedanjega namreč — sem videl. Bil je takšen kakor njegov rajnki. Postajal je na tratini pred kajžo, navadno bosopet in vedno raztrgan, in če sem prišel mimo, me je prosil tobaka in govoril o vremenu. Časih je bil pa tudi siten, kadar se je namreč žganja napil; in to je bila slabost, ki je njegov rajnki oče ni poznal.
Nekoč sem ga bil vprašal: «Kaj' pa je s tistim dolgom, ki so ga oče pustili Ma-tevžku?«
«Ej. gospod, plačati sem ga moral! Pa drugod sem za to dolg naredil! Ej. gospod, oče so bili poredni, ej, poredni!«
«Kaj pa vi, ali boste večno gospodarili? Sina oženite, če ne, vam bo prestar!«
«Tega pa ne — gospod! Sedaj imam še sok. četudi brez zabele — in časih malo žganja; — potem pa nič — nič!«
Lanskega leta pa so ga vendar pregovorili, da je oženil sina in mu izročil borni imetek — sebi in ženi pa izgovoril živež pri mladih.
«Ej, gospod, ob času mora biti«, je dejal, kakor bi se zaradi svoje nedoslednosti hotel izgovarjati, «in fant je priden, saj bo lepo ravnal z mano. — Pa kaj«, je pristavil cez nekoliko časa, «dolgo tako ne bom — star sem. star in dobro se mi ni nikoli godilo na svetu.«
Tako je govoril lani.
A ni dolgo tega, ko je prisopihal k meni ves opraskan po obrazu in s cestnim blatom ometan,
((Pomagajte mi. gospod, če ne, me bo ubil ta vrag!« je kričal
«Kdo?»
«Sin, ej. kaj sin — vrag je to. prekleti! Takšnega me je naredil •** tepel in po cesti valjal!«
Starec je škripal z zobmi ter trkal s pestjo ob prsi. Skušal sem ga pomiriti, a zaman. Naposled sem postal nejevoljen.
«Kako je bilo z vašim očetom?« sem vzkliknil.
«Z mojim?« je dejal mož počasi. «Eej. oče so bili pa poredni!«
Povesil je glavo in odšel, ne da bi izpregovoril besedico več.
Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je šel, k mlademu Matevžku in tam hiral v jezi in sovraštvu do svojega sina. To|il ga je, a sodbe ni učakal.
Danes mu zvoni gori pri podružnici Sv. Miklavža in jutri ga bodo zagrebli v rjavo prst tam blizu njegovega starega*
ii^ r k 1 r	Vremenska napoved za danes:
l/ |J L h A L	v glavnem lepo z rahlimi po-
¥ l\r/YIL	oblačitvami. — Temperatura
se bo nekoliko dvignila. —
Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 20.4, najnižja 12.8 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
24. SEPTEMBRA 1952
"'Mil
RIMO
w Hi
[SJjSSSnBH;.
3i:::Sn!!::S=::
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cane Trstac 11.00.
Mladinske skladbe poje sopranistka Slavica Batistuta, ob kla-
• irju spremlja Gojmir Demšar.	__
/iollnskih koncertov. — Trst n- io^'/fT^i.OO:
sohn: Kvartet za godala v e-molu. _   Slovenija1
»Proces proti Mary Dugan» 3 de].
12.00: Opoldanski koncert.
RADIO
18.30: Iz zn?n.:l1 1815: Mendeb-
CHAMOUN NOVI PREDSEDNIK LIBANONSKE REPUBLIKE
Konec vojaške oblasti v Libanonu
Skoraj soglasno izvoljeni predsednik se namerava lotiti obsežnih sprememb v državi ter jo usmeriti na pot sprave in napredka - General Šehab je odstopil
BEYRUTH, 23. — Za novego predsednika libanonske republike je bil izvoljen Camille Chamoun. Po imenovanju Cha-mourva 28 predsednika republike je gen. Fuad Sehato, ki je pretekli torek začasno prevzel oblast, podal demisijo na mesto ministrskega predsednika.
Libanonska zbornica se je danes dopoldne sestala nalašč 2ato, da izvoli novega predsednika republike. Zbornica je sestavljena iz 77 poslancev in za veljavnost glasovanj^ sta potrebni dve tretjini, odnosno 52 glasov. Toda glasovanje je bilo skoraj soglasno, kajti novi predsednik: Chamoun je bil izvoljen s 74 glasovi. Njegov edini naspirotnik je bil bivpi zunanji minister Hamid Fran-gie, ki pa je še snoJi odtegnil svojo kandidaturo, čim je izvedel, da bo večina glasovala v prid Chamounu.
Novi predsednik libanonske republike je bil izvoljen za po-slanc^ že leta 1936. in bil odtlej brez prestanka v diplomatski službi. Dvakrat je bil minister financ in javnih del. Po 1943. letu je pokal notranji minister. Qd 1945. do 1947 je bil Chamoun opolnomočeni minister Libanona v Londonu, potem pa izredni delegat pn OZN. 1948. je Chamoun prešel v opozicijo ter se boril proti nepriljubljenemu predsedniku Bechari El Khouriju.
Na področju zunanje politike se Chamoun zavzema za okrepitev vezi med arabskimi državami, kar bi po njegovem mnenju obvarovalo neodvisnost vseh in posebej libanonske države, ki je med arabsikimi najbolj napredna.
V Beyruthu traja izjemno stanje, vendar v dokaj mili obliki. Čeprav so trgovine zaprte, krožijo po cestah številne osebe, ker oblasti izdajajo brez nadaljnjega dovoljenja tako členom diplomatske službe kakor tudi novinarjem in zdravnikom.
Tako) po izvolitvi se je CHa-moun zahvalil za izkazano čast in imel govor, ki predstavlja pravcati politični program. Po pregledu sedanjih dogodkov v Libanonu in posebni zahvali generalu Sehabu zaradi njegovega patriotizma in ker je z legalnim posredovanjem in ne-pristranostjo napravil velike usluge držav;, je predsednik
pojasnil, kaj namerava storiti v notranjosti države: 1. odpraviti korupcijo in anarhično stanje; 2. pričeti s čiščenjem y pravosodju v duhu sprave in sporaziuma; 3. odpraviti vzroke nasprotstev, ki že	nekaj let
motijo razne frakcije prebivalstva; 4. ščititi neodvisnost sodišč; 5. zagotoviti	meščanom
enakost; 6. vrniti vladi poštenost, zaupajoč vodstvo sposobnim in resnično koristnim funkcionarjem; 7. reformirati volilni zakon na način, da bi izvoljeni poslanci	v resnici
predstavljali svoje	volivce in
svobodno odločali o zakonodaji; 8. reforme na vseh področjih: v socialnem skrbstvu, gospodarstvu in narodni vzgoji.
V pogledu zunanje politike želi predsednik, naj bi Libanon iskreno sodeloval z arabskimi državami, posebej s Sirijo, pod pogpjem; da bo to sodelovanje resno in iskreno in da bo dovedlo do okrepitve arabske lige.
V pogledu verske svobode je dejal Chamoun, ne sme biti razliki med kristjansko in muslimansko skupnostjo, ker je to en sam narod in vsi njegovi člani imajo enake dolžnosti in enake pravice.
jasnil, da bi bile te informacije o atomskem orožju le taktičnega značaja. To je po njegovem mnenju nujno, zlasti za. to, da bi mogli zavezniški poveljniki organizirati obrambo, ako bi se sami znašli pred atomskim napadom. Bradley se je pritožil nad nekaterimi evropskimi državami, ki počivajo na svoj slavi, prepričane, da okrepitev kopnih sil ni več potrebna. Nadalje je izjavil, da na svoji poti po Evropi ni mogel opaziti povečanja vojne nevarnosti. Prisostvoval je vojaškim vajam v Zapadni Nemčiji, kjer so francoske čete sodelovale z ameriškimi in izrazil svoje zadovoljstvo nad visoko usposobljenostjo zavezniških čet.
Živahnost
na korejskem bojišču
TOKIO, 23. — Osma armada javlja, da so južnokorejske čete po silovitih bojih preteklo nož zasedle grič v posesti Severnokorejcev. Dobro opremljene in podprte s tanki so južnokorejske čete zasedle greben na vzhodni fronti, kjer so Severnokorejci prodrli za o-krog 1600 m. Poveljnik osme armade gen. Van Fleet je nadvse zadovoljen s temi uspehi.
Preteklo noč so Severnokorejci sprožili dvajset napadov na različnih krajih korejskega bojišča. Glasnik poveljstva osme armade javlja, da so Severnokorejci od 15. do 21. sep. tembra izgubili na kopnem 3332 mož.
Poročilo pete zračne sile javlja, da so leteče trdnjave preteklo noč napadle oskrbovalna skladišča severno od Piong. janga Odvrženih je bilo nad sto ton bomb. Lahki zavezniški bombniki so ponoči uničili 158 severnokorejskih vozil.
Charlie Chaplin v Londonu
Ob prihodu v London je slavni igralec izjavil: „Yrnil se bom v ZDA, ker imam tam več milijonov prijateljev in tudi nekaj sovražnikov"
LONDON, 23. — Navdušena množica ljudi je pričakala danes Charliea Chaplina ob prihodu na londonsko postajo. S težavo se je slavni igralec pre-ril skozi gnečo, ki je pritiskala proti njemu z vseh strani. Neka ženska z otrokom v na ročju je zavpila; «Ustavi se pri nas. Charlie. Ni lepšega kraja na svetu kakor domača hišan! Z vlažnimi očmi se je Chaplin obrnil k svoji ženi in dejal: «To je čudovito. Londončani se niso prav nič izpremenilis.
Na poti do londonskega hotela Savoy so ljudje ustavili njegov avtomobil osem do devet krat, akoravno so zvočniki stalno ponavljali prošnjo, naj jih pustijo naprej. Vozači avtobusov ob Temzi so pozdravili Chaplina s prižganimi žarometi, ki 50 jih usmerili v okna
njegovega stanovanja v hotelu. V treh prostorih tega stanovanja je nagomilno cvetje, poslano od Chaplinovih prijateljev in občudovalcev.
O priliki nocojšnjega sprejema v hotelu Savoy je Charlie Chaplin izjavil: «Nikdar nisem bil komunist. Nimam nobene tajne, ki bi jo moral skrivati. Danes, ko je Hitler mrtev, moramo iti naprej; to je moja običajna rečenica» V zvezi z njegovim povratkom v Ameriko je dejal. «Vztrajam na tem, kar sem že povedal. Trenutno nisem poučen o vseh podrobnostih in ne morem govoriti. Poudariti pa moram, da imam dovoljenje za povratek v ZDA, kamor imam namen, vrniti se. Tam imam na milijone prijateljev in tudi nekaj sovražnikov*.
Iranski odgovor bo izročen jutri angleškemu poslaniku
Muslimanska konlerenca podpira Mosadeka in se pritožuje nad vmešavanjem tujcev v iranske notranje zadeve
TEHERAN, 23. — Uradno je bilo javljeno, da bo iranska nota jutri zjutraj izročena angleškemu poslaništvu v Teheranu. Dvojnik nove note bo poslan tudi poslaništvu ZDA.
Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je v iranski noti, ki predstavlja dogovor na anglo-ameriške predloge v zvezi s petrolejsko zadevo med drugim rečeno, da vidi Iran brezuspešnost v nadaljevanju pogajanj, ako ne bo v določenem času prejel ugodnega odgovora. Vendar v tekstu Mosa-dekovega odgovora ni besed, ki bi govorile o prekinjenju diplomatskih odnosov.
Kaže torej, da obstajajo še vedno razlike med Mosadekom in parlamentarno komisijo za petrolej v zvezi z odgovorom.
  •••-• -
Zakoni kralja Urnarau
PHILADELPHIA, 23. - Dr. Samuel Noah Kramer, strokovnjak za klinopise na univerzi v Pennsylvaniji, je nedavno razvozlal nad 4000 let star zakonik. Zakonik je okrog 300 let starejši od znanega Hamurabijevega in sploh najstarejši, kar jih je znanih doslej. Sestavil ga je kralj Urnamu, ki je vladal v mestu Ur v južni Mezopotamiji (danes Irak) okrog leta 2050 pred našim štetjem. Kramer je odkril zakonik v nekem muzeju v Carigradu. Zakoni so vrezani na ilovnati ploščici, odkopani pred 50 leti. Ploščica je iz Nipura in popisana v sumerijščini,
Predgovor pripoveduje, kako je kralj Urnamu odbil vojaški napad bližnjega mesta Legaš, vzpostavil stare meje in se potem lotil socialnih in moralnih reform. Uveljavil je poenoten sistem uteži in mer ter poskrbel, da bi «siromak ne podlegel bogatinu, da bi vdova ne podlegla mogočniku in da bi človek z enim samim siklom ne postal plen človeka, ki poseduje mino«.
Angleški atomski poskusi
MELBOURNE, 23. — Čeprav nihče ne more izvedeti, kdaj bodo Angleži pričeli s poskusi na otokih Montebello, zatrjuje list »Melbourne Herald», da se bo to zgodilo prav gotovo v teku enega tedna. V pomanjkanju uradnih poročil se novinarji poslužujejo vseh malenkosti in na podlagi teh ustvarjajo svoje sodbe. Ugotovilo se je na pr., da so z angleške prevozne ladje «Clan Chatan» v Adelaidi danes izkrcali za 5 ton zabojev z raketnimi izstrelki in da so bili zaboji označeni s z geslom TTTS, to je «top top top secret* odnosno po smislu prevedeno: «trilcrat tajno«.
Izstrelke so izročili avstralskemu ministrskemu oddelku za vojaške dobave, toda oblasti na vprašanja niso hotele odgovarjati. Odkrilo pa se je, da ta oddelek nadzoruje woomersko področje, kjer je poskusno oporišče, in da je pristanišče Ade-laide najbližje Woomeri.
SIDNEY, 23. — Avstralski meteorološki urad je javil danes, da bo do novega ukaza ukinil vse informacije o vremenu nad severno Avstralijo, to je nad področjem, namenjenim bodočim atomskim poskusom.
SVETOVNI PRVAK TEŽKE KATEGORIJE BO PO DOLGEM CflSU BOKSAR BELE BARVE?
MflBCIflMH TKIMO UPA V IMAEO
Walcott je doživel slavo šele na stara leta - Louisovo pojasnilo o nadmoči črne rase
Bradley
o ameriških atomskih tajnah
WASHINGTON, 23. — Načelnik ameriškega glavnega stana gen. Omar Bradley je imel danes v Washingtonu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bodo morale ZDA prej ali s*ei odkriti evropskim vojaškim poveljnikom svoje atomske tajne. To je po njegovem mnenju potrebno zaradi tega ker menijo nekateri zavezniki Amerike, da je spričo atomskega orožja nepotrebno organizirati obrambo. Do tega prepričanja ga je pripravilo nedavno potovanje Po Evropi. Po generalovem mnenju bo imelo atomsko orožje važno vlogo v obrambi Evrope, vendar ne bo moglo nadomestiti močnih zračnih in kopnih sil.
Vsekakor pa je general po-
Danes ob štirih zjutiraj je v Filadelfiji Rocky Marciano igral veliko karto svoje boksarske kariere.
Dejal je, da t>o porazil Wal-cotta v šestem, sedmem ali osmem krogu s k. o. Včeraj je ob ptriliodu v Filadelfijo sprejel ogromno število novinarjev in fotografov, katerim je med drugim izjavil, da «sovraži» Walcotta. Takoj nato je popravil; «Jaz sovražim vsakogar, ki mi je nasproti na ringu in ga skušam čim prej odpraviti«. Marciano je favorit s 7,5 - 5.
Walcptt je v izvrstni formi, celo v boljši kot 5. junija, ko je obranil naslov proti Ezzar-du Charlesu.
Od junija 1937. dalje ni belec osvojil naslova prvaka) v najtežji kategoriji. Joe Louis je porazil tedaj Jamesa Brad-dccka in sam nosil pas prvaka dolga leta. Nasledil mu je Ez-zard Charles in končno Joe Walcott.
Kdo je Walcott? Stari rutiner, ki je služil Louisu za blazino pri treningu. Prenašal je pokorno udarce, dokler se mu ni zahotelo, da bi tudi on bil «nekdo». Nastopal je leta 1945. proti samemu Louisu in sodniku so dejali, da je izgubil na točke. Toda strokovnjaki so soglasno proglasili Walcotta za boljšega od obeh nasprotnikov. Louis je še enkrat branil naslov proti istemu nasprotniku. Bilo je tri leta kasneje, črni bombarder je zmagal s k. o. v enajstem krogu.
Toda Walcott ni obupal. Ponovno je naskočil naslov prva ka in v drugem medsebojnem srečanju je porazil Charlesa. To je bilo veliko presenečenje, ker od starega črnca, ki je boksal, da varuje lakote sebe in šest otrok, nihče ni pa-ičakoval večjih uspehov. Po zakonu ((nazaj ni poti« Charles navzlic vsem prerokovanjem tiska ni uspel x povratnem dvoboju.
Danes je Walcott pomeril rokavice proti Rcccu Mareheg-gianu, ki si je ob začetku kariere skrajša ime v Rocky Marciano. Čistil je čevlje, prodajal liste in še mnogo drugih stvari, ki jih opravlja ameriški fant brez denarja. Sele po vojni je začel resno misliti na
boks. Njegova profesionalistič-na bilainca je čudovita:	42
zmag, od tega 37 k. o. Rockya mnogi primerjajo Jacku Demp. seyu.
Kdo bo zmagal? Belci navijajo za Marciana, črnci seveda za Walcotta. Ob tej priliki je znovg prišlo na dan vprašanje
zmagati, čeprav je figura črnca mnogo bolj simpatična.
Naj končamo z anekdoto. Vprašali so Joea Louisa, zakaj so svetovni prvaki v boksu skoraj sami črnci. Črni boirsbar. der je odgovoril: «Med lačnimi je več črncev kot pai belcev. Za profesionalne boksarje pa
barve kože. Marcian0 bi moral | gredo samo lačni ljudje«.
V nedeljo začetek tekem hrvaško - slovenske lige
Slovenski nogometaši so bili zelo slabo razpoloženi do nogometne zveze Jugoslavije, predvsem zaradi Odredove afere, v drugi vrsti pa ker niso dopustili ustanovitve Hrvaško-slo-venske nogometne lige.
Končno so v Beogradu le uvideti potrebo po takem tekmovanju in dali pred dnevi dovoljenje, da se takoj začne s prvenstvom.
Druga zvezna liga je bila pred časom ukinjena, ker je vzela igralcem preveč časa in enajstoricam preveč denarja za potovanja in vzdrževanje iRral. cev. Po ukinitvi so njeni člani igrali leto dni v republiških prvenstvih. Naravno je seveda, da v taki sredini nogometaši niso mogli napredovati in je kvaliteta v mnogih klubih začela padati. Se posebno ža lostno je bilo to dejstvo za Slovence, ki niso imeli v zvezni ligi nobenega svojega zastopnika.
Z računi je dokazano, da Hrvaško^slovenska liga ne bo obremenila Igralcev. Se manj klubov, ki bodo imeli z boljšim obiskom gledalcev celo večje zaslužke. V tej ligi nastopa de set moštev, štiri lz Slovenije in šest iz Hrvaške. Najkvalitetnejša med njimi so: Metalac iz Zagreba, Odred iz Ljubljane In Kvarner z Reke. Prvak Hrva ško-slovenske lige naj bi skup no s prvoiplasiranima v Make-donsko-srbski in Bosansko-her-cegovinski-črnogorski ligi avto-
matično prestopil v zvezno tekmovanje.
HRVATSKO-SLOV. LIGA I. kolo:
Varaždin: Tekstilac:Metalac Maribor: Branik:Odred Reka: Kvarner.Proletarec Karlovac: Slavija:Sibenik Ljubljana: Železničar:Rudar
KONČAN JE KOŠARKARSKI TURNIR V CARIGRADU
JUGOSLAVIJA ZMAGOVALEC?
CARIGRAD, 23. — Francija je premagala v zadnji tekmi turnirja Turčijo z rezultatom 48-43 (24-18). Ker je Turčija premagala Jugoslavijo, Jugoslavija pa Francijo, imaj0 vse tri reprezentance enako število točk. Najboljši količnik košev ima Jugoslavija in bi po propozicijah turnirja, Jugoslavija morala tudi zmagati. Kljub temu je agencijsko poročilo zvečer proglasilo za zmagovalce Francoze. Razlog m znarr, o stva'ri bomo še pisali jutri.
Jugoslavija	5
Francija	5
Turčija	5
Italija	5
Iran	5
Avstrija	5
259
221
263
243
186
153
186
184
189
224
270
272
GLIGORIC IN MATANOVIC IMATA PREKINJENI PARTIJI
V vodstvu začasno Szabo
STOCKHOLM, 23. — Rezultati petega kola conskega ša-
Zanimivo mnenje strokovnjaka o najboljših igralcih tenisa
FOREST HILLST, 23. — Mar- f mreži: Sedgman je najboljši.
cer Beasley že 35 let trenira tenis in je v Ameriki nedvomno največja avtoriteta na tem področju. Zadnje dni je dal v javnost rezultate svojega študija najboljših igralcev sveta.
Zaključek: Frank Sedgman je najboljši, mojster vseh udarcev od servisa do voleja«. Njemu sledi po besedah starega Američana Vic Seixas. Ta je ((enakovreden Sedgmanu v vsem. razen v *erviranju», V nadaljevanju Beasley poudarja, da je danes še vedno servis osnova vsega Zanimiva je sodba ameriškega strokovnjaka v posameznih udarcih:	servis:
Mc Gregorjev je najmočnejši, njemu se lahko meri samo Sa-vitt ter Sedgman, ki se odlikuje po hitrosti in izkoriščanju te svoje prednosti. Igra na
Forehand: Savitt ima najhitrejši udarec, toda Sedgman je bolj raznovrsten, Backhand: zopet Savitt in Sedgman. Smash: Sedgman, Mc Gregor in Seixas v vrstnem redu. Odgovor na servis: Sedgman in Seixas sta tudi tu najboljša. Plavolasi Avstralec na levi strani, Američan na desni. Presenečenja: nedvomno Sedgman. Obramba:	Sedgman in Mc
Gregor. Igra nog: Sedgman in Seixas, Ista dvojica tudi najbolje plasira žoge ter ima najboljšo taktiko. «Naučila sta se. — pravi Beaslev — da ne pomaga prepir s sodnikom. Mnogo vež uspeha prinese mirna kri in trezen razum kot pa očitki. Kaže, da mnogi veliki igralci polagajo premalo paž-nje na to poslednjo točko*.
hovskega turnirja za svetovno prvenstvo: Pachman - Barcza 1:0, Matanovič - Wade prekinjena, Sanshes - Averbach remi. Stahlberg - Pilnik prekinjena, Petrosjan - Golombek prekinjeno, Geller - Unzicker 1:0, Szabo - Rrins 1:0, Kotov -Gligorič perkinjeno, Tajmanov - Vadonis prekinjeno, Eliskases
Stolz remi.
Stanje po petem kolu (igralci označeni s črtico so že bili prosti); Szabo 3,5 (—), Kotov 3 (1—), Stahlberg 3 (1). Averbach in Pachman 3, Geller 2.5 (—), Petrosjan in Pilnik 2,5 (1), Sanshes, Unzicker, Barcza 2,5, Tajmanov 2 (1—), Wade, Matanovič, Gligorič 2 (1), Stolz 2, Golombek 1,5 (1), Steiner 1 (—), Eliskases, Prins 1, Vadonis 0 (1).
ni odgovor Triestine
Vodstvo nogometnega Jclu-ba Triestine nam je končno odgovorilo. Kot se naši bralci spominjajo smo pred pričetkom sezone prosili, naj bi nam dodelili novinarsko vstopnico za domače tekme Triestine. p0 dosedanjih izkušnjah smo lahko pričakovali vse Prej kot ugoden odgovor, vendar smo pisali že iz navade.
Po skoraj dvajsetih dnevih so nam naznanili, da jim je žal (?). todty ne merej0 ugoditi naši zahtevi, ker je število določenih vstopnic že izčrpano.
Izgovor je žp star, saj dobivamo podobna pism^j že nekaj let. Zanimivo je pri-tem samo, da kadarkoli mi pišemo — pa naj bi bilo tudi cel mesec pred začetkom prvenstva je število vedn0 izčrpane'.
In to se dogaja leta 1952. v Trstu kjer imamo baje Slovenci vse pravice.
V primeru, da je bila ta neskladnost odpravljena, bo popoldan sklican ministrski svet, ki naj bi takoj odobril odgovor, nakar bi ga jutri izročili posalnikoma Anglije in ZDA. Nesporazum med Mosadekom in komisijo za petrolej je nastal zaradi nekaterih koncesij iz pogodbe z Anglijo, sklenjene 1933. leta, ki jih je Mosa-dek dovolil Angliji; komisija se namreč boji, da bi se to tolmačilo na način, kakor da Iran priznava veljavnost spo-razuma.
Izvršni odbor muslimanske svetovne konference je soglasno odobril danes v Karakiju poslanico, namenjeno generalnemu tajniku OZN, v kateri je rečeno, da konferenca popolnoma odobrava in podpira stali-i iranskega ministrskega predsednika Mosadeka v petrolejskem sporu. Poslanica poziva OZN, naj ukrene potrebno, da se odpravi tuje vmešavanje v iranske notranje zadeve. Končno izraža poslanica zaskrbljenost zaradi ((alarmantnega in nesrečnega položaja v Palestini« ter protestira proti nemško-izraelskemu reparacij-skemu sporazumu. Odbor je o svoji odločitvi poučil Mosadeka in Churchilla.
Diktatorstvo južnoafriškega ministrskega predsednika
JOHANNESBURG, 23. — Južnoafriški ministrski predsednik! Daniel Malan je govoril včeraj na kongresu nacionalistične stranke ter dejal, da njegova vlada lahko vzdrži kampanjo neubogljivosti, ki predstavlja protest proti diskriminacijskim rasističnim zakonom. Južna Afrika, je dejal, ima polno pravico, umakniti se iz OZN in se bo te pravice poslužila, ako se bodo Združeni narodi še nadalje vmešavali v njene notranje zadeve. Ako bi se mi prilagodili politiki enakosti med Evropejci in neevropejci, bi v Južni Afriki ne bilo veg bodočnosti za belo civilizacijo, kakor se dogaja n. pr. na Zlati obali. Belci bi morali nujno postati manjšina, ki bi jo vladala večina domačinov.
Namigujoč na kampanjo neubogljivosti prebivalstva, je Malan dejal; Vlada ima položaj v rokah in ni nevarnosti da bi prišlo do revolucije ali prelivanja krvi.
Vodja opozicije Strauss je na kongresu enotne stranke izjavil, da volitve na separatnih listah ne bodo veljavne, potem ko se je sodišče izreklo proti takšni proceduri.
Spričo tega bi kajpada ne bili veljavni tudi zakoni, ki bi jih odobrila vlada. V tem pri. meru si enotna stranka pridržuje pravico vsak zakon predložiti v razsodbo sodišču.
KINO
v TU*11
Rossetti.
B. Leigh,
Excelsior.
Parizu*.	„	tf)
Nazionale. l63®:	,	T
mornarji«, D.	'	tr„t
Fenlce. 16-30: »Tolpa tt avtomobila«, A. ^ Jj Filodrammatico. ltlW' srajce«.	„«w-iia	Ci»
Arcobaleno. 16-00-
ro». James	a*
Astra Rojan. 17.00. (a~* sumov«, Y. ^ay 'Braniiec M* Alabarda. 16-00:
-*r
,5.3.:	^
pitana H°rn*:''ov,5ia četa Ariston. 16.00: «Let«0 L. Tierney.	hl	jnie) en
Garibaldi. 15.00: «Ce D milijon«, G. Coogfl, It Hsr‘ Ideale. 16.00:	«DfJ
veryja», J. Garl*
Impero. 16.00: "K®1 \i Italia. 16.00: «KnjegWs E. Williams.	^jan-
Viale. 16.00: »Za*)]. J »Po«!111
Kino ob morju. I6'0-’
na konju«, J-Moderno. 16,00:
T. Power.
Savona. 15.30:
Mc C!ti
^Krvave
^Tajnost
sten«1’
TAHBES. 23. — Belgijski kolesar Rik Van Steetubergen se je poškodoval. 2yletel se je v Francoza Gemlnianija, pri čemer st« obadva padla. Van Steenbcrgeo nekaj tednov ne bo mogel nastopati.
Ameriški dolgovi
VVASHINGTON, 23. — Ame. ričani so imeli ob koncu leta 1951 nič manj ko 519 milijard dolarjev javnih in zasebnih dolgov. Trgovinsko ministrstvo ugotavlja, da so javni in zasebni dolgovi narasli leta 1951 bolj kakor v katerem koli letu miru, in sicer za 33 milijard dolarjev. Vsekakor pa spremlja porast dolgov «splošen raz. voj gospodarske delavnosti ter izredna množina kupčij in vlog posameznikov«.
ženske«, G.
Vittorio Veneto 1^' p, od ljubezni«, J-	Krii5
Azzurro. 16.00: (m«*0® jen je«.	US®**’
Belvedere. 16.00: (•Gr«"**
E. Robinson	m	S*
Marconi. 16.00: gla».	|
Massimo. 16.00: «ullCa Farley Granger.
Novo cine. 16.00:
P. Wymore.	... |
Odeon. 16.00: «TrageW Scotta«.	j., ksP1
Radio. 16.00: »Demon*1 A. Rimoldi.	rtv0vjni»i
Venezia. 16.00:	«Zrtvt"
Ford, J. Wayne.
RADIO
«Caj w , *****
,III«OSIiOVA® Ti.
C O S K T * * KC
254,6 m a»l 117 ltSt
SREDA, 24. septe®b^oSKf
7.GO Poročila,	V
narodne. 11.00
be poje sopranistka
tistuta, ob klavirju po^. Gojmir Demšar, l3;^ OdJL 13.50 Domači zvoki. 1»-glava do Jadrana. 1»- TjolA pesmi. 18.30 Iz zlaW%a. koncertov. 19.15 For» ^ Pojeta zbora RJCT VjJ%t zbor radia Ljubljana. |u beni portreti skoz
22.00 Znani orkestri.^ ba za lahko noč. **' poročila.
T KS T ti' j#
306,1 m ali 980 l3i0
11.30 Lahki °rfS^jD vsakega nekaj. 12‘ iajW-, j#e
13.00 Pestra operna * ^ k* ,j Kulturni obzornik- ,(1,	,j( melodTJe. 14.00 P°r0C 11
Pestra ritmična , * Plesna glasba. 18-15 Kvartet za godala 'v ^
212.4	,	j)
7.1 m 202.1	cer<- J
) Opoldan510’	ve5* V«-;
lla. 18.30 I«f»£|{tl
i».iu Poje Uujjjr-zbor. 19.30 rojg&im . set minut z *a 21.30 <,*(<$• Radia Ljubljana-	po*
perne melodiK- ,
22.30 Nočni Konce«
ea lz*0”11^
to.» Je rekel Heylln£, «morda Je dobro, da smo uSog, ofll, zakaj tam preživlja najstrašnejšo bedo m J	,
ub0*'*	v^ete.	da
»Dobro,» Je rekel advokat, «vi torej menda	,$■
Jutri zjutraj aretirali?«	^
«Da.» Je rekel Hejrllng. «toda ne ... po^akal1®^ njem. Se Judite, zakaj odlašam?* se Je P°^aS 0uieW,c^’ «toda imam vzrok. Pojutrišnjem obhaja neko pravimo to ravno ta dan.»	napi8®11
«Prav dobro,» Je rekel advokat. «A11 ne bi	.
clje za sodnega Izvrševalca?«	pjim w ^
«Ne, naj pride sem, ob osmih	zvečer- Pojden’	y K0fl'upisj
«In zvečer sta se ob določeni url sesla. ^jer Je
; Šl» “d«*!; uli<*>•..< t
327,
9.0° ^rcure-
Vpisna
Skl vedež. 19.15
19.45 Poročila.	ft
skladbe. 20.30 Soj	2,^t
20.45 Lahke mel^"0 Gl^j. kalni kvartet. J* ,rt:n> , medigra. 21.30 nista u0s: 22.00 Koncert saKS» 0	S«*	^
voja Slamica- Wko3 v' Koncert v d-nr-o™-
ples. 23.15 poroči**-
* ,C*T g'i>'
11.00 Kcmorna » O0»n j Stefensonov drama • ^,30 A spod iz Ballantae*. osKe Py orkestri. 14.00 F vladi1”,,/
14.25 Igra	°	f
ravitz. IS«.
Carla Savina. J9’":r0ti M* ba. 21,00 «ProceS P
gan«, trodejanka.
cl. 19.' 19.10
Ckalle!*
Uiickmb
■ ■ ■■	■■■. i i , _ 111 jLi.^„>l^v^JUUOUUUUULIi 1CB
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
«In s temi besedami je pokazal tujec na morje. Slaboten vzklik se Je razgubila! po morski gladini, slaboten upor umirajočega Je še za trenutek vznemiril lgrave valove In potem se ni dalo od ostale vode razločiti mesto, kjer se Je nesrečni mlade-nld pogreznil v prezgodnji grob.
• * •
«Cez tri leta Je potrkal na vrata nekega londonskega advokata, ki ni bil ravno na najboljšem glasu v svojem poklicu, mož,’ ki se Je pripeljal s kočijo in želel govoriti z advokatom v nujni zadevi. Čeprav Se ni imel pomladi svojega življenja popolnoma za seboj, so mu bila vendar lica bleda, vpadla ln Žalostna; tudi brez najmanjše blstrovidnoetl je vsakdo laUko takoj uganil, da sta ga bolezen in trpljenje bolj izpremenila, Kakor bi ga bil mogel čas v dvakrat tako dolgi dobi.
»Želel bi, da bi vi prevzeli zame neki proces*. Je rekel tujec. ♦Advokat se je uslužno priklonil in gledal na velik zavitek, lei ga je držal tujec rokah. Le-ta Je opazil pogled ln rekel: «To ni samo navaden posel,» Je rekel. «In tudi mi te le listine niso prišle v roke brez velikega truda ln znatnih stroškov.* cAdvokat je še radovedneje pogledal zavitek ln tujec je
I razvezal vrvico, s katero je bil prevezan ovoj, ter položil na mizo mnogo zadolžnic, menic in podobnih listin.
«Na te-le papirje,* je nadaljeval klient, «je dvigal, kakor boste videli, mož, ki se na njegovo ime glase te listine, velike zneske skozi cela tri leta. To Je bilo molče dogovorjeno med menoj in možem, ki so bile te listine njegove ln od katerega sem polagoma te listine kupil za tri do štirikratno ceno, čes, da bodo te menice od časa do časa prokmgirane do preteka določene dobe. Toda Izrečno ta pogodba nikjer ne stoji. In razen tega je ta mož utrpel v poslednjem času občutne Izgube, tako da bo docela uničen, ko mu bodo vse menice hkratu predložene v plačilo.*
«Ves znesek je nekoliko tisoč funtov,* je rekel advokat, ko je pogledal v listine.
«Da,» je potrdil klient,
«In kaj naj torej storimo?* Je vprašal klient.
«Kaj naj storite?* Je rekel naglo klient. »Uporabite vse zvijače zakona, ki so v vaši moči ln ki si jih more izmisliti vaš bistri um in ki jih Je zmožna OloveSka zloba: dobra ali slaba sredstva, pritisk zakona ali zvijačo bistroumnega praktika. Želel bi, da bi umiral dolge, strašne smrti; uničiti ga, pripraviti ga ob imetje, Izgnati iz hl>e in ga spraviti v najhujSo Ječo, da bi tam umrl. to hoi>em.»
«Ampak stroški, dragi gospod, stroški za vse to?* je rekel advokat, ko se je prvo presenečenje nekoliko poleglo. «Ce bo obtoženec obubožal, kdo mi bo plačal stroSke, gospod?*
«Imenujte ml vsoto, kakršno hočete,* Je rekel tujec in od razburjenja se mu je roka tako tresla, da Je komaj držal pero, ki ga je vzel v roko, »kakršnokoli vsoto in dobite jo. Ne bojte se, nič mi ne bo previsoko, samo če dosežem svoj namen.*
»Advokat je torej imenoval visoko vsoto, ki Jo Je potreboval, da se zavaruje proti mogoči Izgubi, Se bolj pa, da bi videl,
kako daleč misli njegov klient v resnici iti.
«Toda tujec je napisal ta znesek na naslov svojega bankirja in odšel. Cek je bil pravilno izplačan in ker je torej advokat videl, da Je njegov klient povsem zanesljiv, se Je resno lotil svoje naloge.
«Ved ko dve leti je sedel nato gospod Heyling cele dni v svoji delavnici nad papirji, ki se jih je kopičilo zmerom več, ter veselo čital nujne pritožbe in prošnje za kratek odlog, ker bi drugače dolžnik zašel v neodvratno pogubo — in tl dopisi so hodili zmerom pogosteje, ko Je bila terjatev za terjatvijo predložena sodišču in se Je vršil proces za procesom. Na vse prošnje za potrpljenje je bil vselej samo en odgovor: plačati! Vse pohištvo so mu pogostne Izvršbe popolnoma odnesle in stari mož bi bil prišel gotovo v ječo, ko bi ne bil zbežal. Ko je Izvedel za starčev beg, ni poznala njegova besnost nobenih mej. Od Jeze je škripal z zobmi, si pulil in preklinjal moža, ki mu je bila zaupana njega aretacija. Samo ponovno zatrjevanje, da bodo begunca gotovo ujeli, ga je nekoliko pomirilo. Poslali so agente v vse smeri, uporabili so vsemogoče zvijače, da bi našli kraj, kjer se mudi. Vse zaman. Pol leta Je minulo, a starca še niso našli.
»Slednjič se Je pozno zvečer pojavil Heyllng (ki ga cele tedne ni bilo na izpregled) na stanovanju svojega advokata ter mu dal javiti, da hoče neki gospod takoj govoriti z njim.
»In preden je mogel advokat, spoznavšl ga po glasu, naročiti slugi, naj pelje gospoda gori, je bil klient že zgoraj ter je brez sape in ves bled vstopil v sprejemnico. In ko je zaprl za seboj vrata, da ne bi mogel nihče nič slišati, Je sedel v naslanjač ter zašepetal «
»Pst! Našel sem ga.»
»Sami?* se Je Cudll advokat.
»Ima revno stanovanje v Lamden Townu ln živi tam skrl-
dala ustaviti na vogalu stare Pankraške ul.^J.no: urad. Ko sta izstopila, Je bilo že popolnoma t®0 ul’cKer zidu živlnozdravniskega zavoda v majhno stra^npust°'
batJ- i
Ko m 1 čelo 1 <
V/vUvftv outcvi/, IV J d Ju yi*U vvUUJ JJlvvCJ
ali pravzaprav ni bilo naokoli skoraj nlfl	na	c®‘“0	v°\
Gospod Heyllng sl je potegnil čepico 8*°^	1»^,	id	l
zavil v plašč; ustavil se Je pred najrevnejšo h.	‘j
kal na vrata. Trenutek nato Jim Je odprla s . sod” ( ^ Je priklonila ln Jih spoznala. Heyling Je *as *p)aZil P° vrševalcu, naj ostane spodaj, potem pa se Je v	^
ln naglo vstopil v predsobo.	^.^,irUlvCga«> ”
»Predmet njegovega preganjanja ln	Ka^Ljjji{
stva, onemogli starec, Je sedel pri revni »‘%1; z vei ,, la slaba luč. TuJCev prihod ga je zelo prestr -	^	p
dom Je vstal.*	.	me	^
»Kaj je, kaj Je?* Je zaklical starec, *	sie»
šega? Kaj hočete?*	(NoidHeV
Glavni urednik BRANKO BABIC.-In 94-638. — Postili predal 802. -*
T3-38 — Cene oglasov: Zt vsak u..............—— - - -	,,	,	___
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski aavod 7.TT.
Podruž.: Gorica
o, Jugoslavija: uvod
NAROČNINA: Cona A: mraetiia 380, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 tir. ITed. ijud. repub. ju*'«'-"----	in«4'"	n
poitnl tekoči račun *a STO . ZVU: Založništvo trJaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokrat n	pZ
I tubllana TvrSeva *4 • tel. 30n> tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «-l-9033»-1 — Izdaja Založništvo *r*aS rR