Sistem javnega izobraževanja na Ceškoslovaškem (Iz češčine prevedel V. K.) (Nadaljevanje.) POSEBNA ODREDBA GLEDE STATI- STIKE PROSVETNEGA DELOVANJA IN NAGRADA ZA NAPREDOVANJA Vvsakoletni proračun prosvetnega ministrstva je vselej uvrščena posebna vsota za ljudsko-izobraževalno delovanje in za javne občinslke knjižnice. Za državno podporo za ljudsko-izobraževalno delovanje morejo zaprositi okrajni in krajevni prosvetni odbori, pa tudi izobraževalna društva in tem podobne institucije. Okrajni prosvetni odbor določi v plenarni seji na koncu koledarskega leta program ljudsko-izobraževalnega delovanja za prihodnje koledarsko leto, ugotovi izdatke, razdeli nagrade, potem se pa obrne na ministrstvo prosvete s prošnjo za državno podporo za ljudsko-izobraževalno delovanje. Ako zaprosijo za državno podporo tudi krajevni prosvetni odbori in druga prosvetna društva, zbere okrajni prosvetni odbor vse prošnje svojega sreza m jih pošlje prosvetnemu ministrstvu. Prošnja mora birti opremljena s programom ljudsiko-izobraževalnega dela za vse leto, s poročilom o izdatkih in dohodkih. Proš- nja se opremi s poročilom o delovanju v preteklem letu, z blagajniškim poročilom z vsemi računskimi prilogami, tajniškim poročilom in vsemi drugimi podrobnostmi. Ministrstvo prosvete nakazuje praviloma le okrajnim (mestnim) prosvetnim odborom celokupne zneske za ljudsko-izobraževalno delo vsega okraja (mesta). Iz itaikega celotnega prispevka nudi natančno določene zneske posameznim krajevnim odborom s posebnim ozirom na kulturno dovršenost in premoženjsko stanje posameznih odborov, oziroma prosvetnih društev. Pri podeljevanju podpor po okrajnem prosvetnem odboru se posebno pazi tudi na začrtani delokrog in na premoženjsko stanje prebivalstva, ki je včlanjeno pri posameznih prosvetnih odborih iti prosvetnih društvih, ki so zaprosili za podporo. Državni prispevki za knjižničarske namene se dovoljujejo edino javnim občinskim knjižnicam, ki so urejene po zakonu ministrstva prosvete. Prosnje za knjižnične podpore je pošiljati okrajnim prosvetnim odborom, ki jih pošljejo ministrstvu prosvete. K vsaki prošnji mora biti priložena po ministrstvu prosvete založena »Vprašalna pola«, ki mora biiti najvestneje izpolnjena. Državne podpore za javne knjižnice se podeljujcjo javnim občinskim knjižnicam v obliki iknjižnih zbirk in le v izjemnifo slučajih v denarju. Knjižnični odbori si izberejo v okvirju od mmistrstva prosvete dovoljenega zneska priroerne knjige, ki so zabeležene v priloženem seznamu, in pošljejo ta seznam, okrajnim prosvetnim odborom v odobrenje. Okrajni prosvetni odbor odpošlje »Seznam« Masarykovemu ljudslko-izobraževalnemu zavodu. ki paskrbi za hitro rešitev. Knjižnica, ki prejme državno podporo, je dolžna do Ikonca leta poroeati miTiistrstvu prosvete o svojem ljudsko-izobraževalniem delu. Za ta poročila se uporabljajo posebne itiskovine, ki jih je založilo ministrstvo prosvete. Ministrstvo prosvete ugotavlja ob koncu vsakega leta ljudsko-izobraževalno stanje v državi m statistične podatke objavlja v svo- jem leitnem poročilu. Krajevni prosvetni odbori vpisujejo svoje delovanje v posebno knjigo, dalje vpisujejo tudi delovanje drugih prosvetnih korporacij in društev, ako so ta izvajala svoje idelo ob sodelovanju, ali iniciativi krajevnega prosvetnega odbora. Okrajni prosvetni odbor vpisuje svoje delo na poscbni tiskovini, ki jo poišlje po zaključku koledarskega leta ministrstvu prosvete. Prav tako se vsako leto ugotavlja stanje in delovanje javnih občinslkih knjižnic. To statistiko izdelujejo v okrajih okrajni prosvetni odbori, v pokrajinah pokrajinski prosvetni odbori, za vso državo pa ministrstvo prosvete. V ta namen je ministrstvo prosvete založilo posebne iti&kovine. Ministrstvo prosvete pošlje vsako leto znesek po 500 Kč vsem onim prosvetnim odborom, ki so poslali točno in vestno sestavljeno porcčiio. Ta znesek je namenjen tajniku prosvetnega odbora za njegov trud na Ijudsko izobraževalnem polju. Okrajni knjižnični referenti pa dobivajo .nagrado od 100 do 300 Kč za svoj trud. Jasno je, da s tem zneskom ni plačano njihovo delo, a ministrstvo prosvete hoče na ta način izkazati hvaležnost javnim ljudskim delavcem. Vsi navedeni prispevki so nekaka nagrada javnim funkcionarj>em ter jih ni treba nikamor zapisovati ali o njih poročati. Iz državnega prispevka za ljudsko-izobrazbo se črpajo tudi honorarji za prcdavatelje in drugi osebni izdatlki. Zato je ministrstvo prosvete itočno uredilo tudi to \TJrasanje in sicer: za ljudsko izobraževalno predavanje 30 Kč, za popularno znanstveno predavanje 50 Kč, za 1 učno uro na ljudsko-izobraževalni šoli 7 Kč, na viš.jih ljudsko-izobraževalnih šolah dobiva predavatoli 15 Kč, na najvišjih Ijudskih šolah. kjer poučujejo univerzitetnr Profesorji in docenti znaša honorar za uro 50 Kč. za pouk v tujih jezikih pa znaša honorar 20 Kč. Oikrajnim in občinskim (mestnim) zdravnikom ne pripada nikaka nagrada za predavanja iz javnega zdravstva, ki so prirejena v njihovem okolišu. (Dalje prih.)