Llat koristi delavskega ljudstva. Delavci so opravičeni do veega kar producirajo. • Thie paper le devoted to the intereete of the working class. Workers are entitled to all what they produce. Knt«r*da4 ••ooad-eiaca aaatt«r, Doo. 6, IVO?, al tU« po«i of ft"» »t Chicago Hl. und«*< tli» Act of Coagr*M«r March Srd. INTO. Office: 2146 Blue Island Ave "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na itevilko v oklepaju ki se naha|s poleg v*. *©ga naslova, prilepile« nega spods| ali na ovitku. Ako ( 124 ) te Številke . ' feda) vam s prihodn)o itevilko naiega lieta poteče naročnina. Prosimo ponovits )o tsko). Štev. (No.) 123. Chicago, III., 16. (anuaria (Januar), 1910. Leto (Vol.) V. IN ZOPET VAM SVETUJEMO:! Splošen pregled. POfiiUÀJTK SAMI SVOJ NAH V STARI KRAJ ! 1>K Kozaštvo v Spokane, je se vedno na delu. Delavce, ki hočejo izrabiti ustavno zajamčene Kadar pošiljate «lenar v stari I pravice, pobijajo s količi. kraj ali kamorsihodi, pošljite ga | Kaj pa javno mnenje? sami in ficer po pošti. POSTA J$ Nikjer na svetu, tudi v Rusiji NAJCENEJŠA IN GOTOVO JE in Turčiji ni tako nasilstvo uiogo-TUDI NAJBOLJ VAENAI če. Ameriško ljudstvo spi, 1«* »<>- čemu najemati hlapce, takozva-ne 4'pošiljatelje denarja", da ga oni pošiljajo namesto vas? Čemu podpirate privatne agente, kteri špekulirajo na nevednost ljudske mase z namenom, ohogateti z vašimi krvavimi žulji! Bodite možje! 8ami storite, in si prihranite tisti» groše, ki jih morate plačati agentom, da pošljejo denar namesto vas. , Pošta je najcenejša in najbolj varna! Pošta je javna institucija; dasi je v rokah kapitalistične u-prave, vendar ne služi v privatni J profit. Bančni zavodi in a^entu-rc, ktere se pečajo s pošiljanjem denarja, so pa izključno v privatnih rokah: sredstva za lov na de cialietični delavci protestirajo. Kaj pa zvezna vlada i Vineent St. John je brzojavno sporočil predsedniku o teptanju ustavno zajamčenih pravic v Spokane. Wash. Taft do dane« še ni odgovoril. Najbrž se njegovi možgani pečajo z železnicami v Matidžuru in poštnimi hranilnicami. Mogoče v družbi kapitalistov krpa st*ro glorijo, h kteri se dandanes prišteva tudi poturčenje republike. X*kga pa predsednik gotovo ni sam kriv. To je. zakrivilo ameriško kapitalistično časopisje vseh narodov, ki vzgaja ameriško ljudstvo tako, da ne pozna druzega m II nmnJi ; nini.nta /.a na vv ----7 • - Siar. Privatne agenture tudi ne ideala —kot polno mošnjo denar morejo ničesar jamčiti ali garsn- ja in v vsakem velettftu in ropar-tirati. Agentje predvsem gledajo|ju vidi 44kunštne-ga" človeka, za svoje lastne koristi. kako .bi si —-Ako delavec in mula, ki de-lata za istega kapitalista, zbolita, bo kapitalst poslal po £ivino*drav nika, da mu ozdravi mulo. Za de- V današnji krščansko kapitalistični dobi je kapitalistu več vredna mula, kot človek, o kte-rem trdijo vsi kristjani, da je hitro nagrabili denarja. "Oet-rich quick" je njih cilj f sladka pesem Vsroji k svojim" je le vada. Zato ni čuda, da take privatne denarne agenture tako rade zletejo v zrakM«vca se ne bo brigal, —danes tu. jutri tam. Na tisoče lahkovernih proletarcev je na ta način že izgubilo svoj težko pri-\ služeni denar. Na stotine hrvat- BB skih delavcev je na ta način pri- Zvarjen po božji podobi. šlo ob stotisoče dolarjev, ko je * e # bankrotiral Zotti v New Yorku: —Pred nekaj meeeei so cenili, ■ .ieoer v Ua so delnice trnsta za jeklo m stari kraj' Ne pozabite Zottija! I ¿«dezo vredne $200.000.000. Danes Kar je on naredil, naredijo lahko Pa vredne $345.000.000. Kapt-tudi drugi agentje. Opreznost to- talisti «o napravili $145,000.000 rej j dobička, ne da bi genili z tm^zin- Pošiljajte sami svoj denar po eein-pošti! Pošta vas ne bode niti za Koliko dobička so pa imeli de-jeden cent prevarila in ne izgubi- lavci ki delajo za ta trust? Nftl te niti centa. Pošta je tudi najhi trejša. Po privatnih agenturah navadno leži denar kar po cele —John Bigelov, nekdanji za-tedne, dokler nimajo večje svote, «topnik ameriške republike na ktero potem skupno odpošljejo. Francoskem je star 92 let. Star- Na pošti pa gre denar naprej brez odloga. , " Vzorec ' prošnje (aplication) za mtemaeional Money Order do- ček je krepak in zdrav. V nekem listu pravi Bigelov: 44 Vidim večji vspeh v revoluciji kot v vsaki reformi naše domovl- bite zastonj v vsakem poštnem u- ne- Zadnji dve leti je bila večja radn. Vzemite ga domov, in neko- armada plačojemaleev v revolt. ga bote že dobili, ki razume angleško, da vam za enkrat pokaie, kako se dotični listek izpolni. Drugič bote pa že sami znali. To ni nobena 44korist'\ Bodite torej neodvisni tudi v tem ozirul ALI MOREJO BANKE KAJ JAMČITI? Po zadnjem poročilu iz zvezine zakladnice je v Zedinjenih drža-,vah vsega denarja v prometu: zlato ........... $1.593.300.000, srebro ......... 689,700.000, papir........... 610,000.000. Skupaj $2.9(02,800.000. Vseh bančnih vlog v Zed. državah pii zadnjem poročilu je pa $21,000,000.000. Ako bi recimo ves denar, kar ga danes cirkulira, znašal okroglo tri miliarde dolarjev, tedaj je na vsak dolar v prometu sedem dolarjev vloženih v bankah. Tukaj je toraj dokaz, koliko je vredno takozvano "jamčenje" naših denarnih zavodov. Če bi banke imele tudi ves denar zaprt v blagajnah ne morejo vseeno ničesar jamčiti, kajti njih nevrednostne zadolžitve so sedemkrat večje kot ves njih densr. Mister Saxer, lastnik skebske-|a dnevnika, kontrolira razen ^Proletarca* in "Clf^elandske Amerike" vse slovenske časopise v Ameriki. Vsi oglašajo njegove iftfkarte in ob priliki kimajo za njim. Naravno:—svoji k svojim! "Olas Naroda'* Je skebski lis* — in Glasilo iifkartll proti plačodajalcem, kot v naši civilni vojni s konfederiranimi državami, Seve ni bila ta revolta tako krvava, ker se je večinoma ugodilo zahtevam plačojemalcev. Vzlic temu pa trdijo kratkovidni ljudje, da ne živimo sredi razredne borbe. e e • Delati, da se človek preživi, je častno. Delati za dobioe^k druzih ljudi pa pomeni priznati roparje za gospodarje. # a # / —Za stalno armado in inornar-nico plača vsaka družina petih glav na leto $17.50 potom inde-rektnega davka. Danes smo vsi prizadeti, da ponižamo Nikaraguo v interesu peščice kapitalistov. o o a —V Buenos Aires so zaprli 500 oseb kot "anarhiste". Tako poroča brzojav! Kapitalisti v Argentiji morajo biti res veliki lopovi in hudodelci, da anarhizem tako dobro vspeva med njimi. s s a —V Argentiji niso v zadregi kapitalisti, ako je treba udariti po delavskih organizacijah. V Buenos Aires so ubili načelnika policije Ramona Falkona. Do danes se še ne ve, ali so ga u-nmrtili lopovi v fraku in IclakTi ali kak tramp. Kapitalistični vladi je to dobro došlo. Zapreti je dala 600—700 nedolžnih delavcev, ker priporočajo svojim tovarišem organizacijo in socializem. Te delavce, ki se borijo s postavnimi sredstvi za boljšo bodoČnoat, je kapitalistična vlada proglasila za anarhiste, da bo potem ložje prikrila svoj zločin. e ^ o —V New Yorku je 200.000 oseb brez dela. New York je pa mesto milijonarjev, —mesto, v kterem je največja beda in največje bolt atstvo. Mar je to božja volja? e s s —Iz St. Louis Mo. se poroča brzojavno, da je zvršila samomor gdč. Grace Hubbfrd. Pisala je komedije. Neki gledališki ravnatelj ji je pa vkrauel snov za najboljšo komedijo, kjolikor jih je napisala do sedaj. To jo je gnalo v prostovoljno smrt. Duševne in ročne delavce, so kapitalisti še vedno okradli za njih d*lo, ako jim radi te vrste tatvine ni bilo treba iti na oddih v ječo. s s s —Ameriško kapitalistično časopisje poroča, da je bil Zelaya, bivši predsednik Nikarague izkoriščevalec najhujše vrste. Vsako leto je baje oropal ljudstvo za $500. 000!' ' Zelaya je pa v primeri z našimi Rockefelleri in Morgan i siromak in bedak. Ti ljudje vzamejo vsako leto dvajsetkrat toliko kot Zelaya. Zakaj ameriško kapitalistično časopisje ne prime aiheriških izkoriščevalcev t No! Za to, ker se mié o njih milosti! s e s —Delavci! Ali ste že razmišljali o tem. da bi bilo pametno, da bi vsak delavec, ko postane nesposoben za delo vžival državno pokojnino T s Ako ste razmišljali o Umi. ste priznali, da bi bila to pametna Iržavna naredba. Kapitalisti pa mislijo povsem drugače. Ti gospodje menijo, da pokojnina gre le uradnikom in advokatom, ki pomagajo kapitalistom, da so delavci sužnji. Delavci in tovariši! Ako se ne strinjate s kapitalisti, glasujte pri volitvah za delavske kandidate— socialiste. s s a —Nezaveden človek se zaveda svojega duševnega dela. s s a —Izkoriščani delavci ne nastopajo složno, ker se vsi ne zavedajo. da jih kapitalisti izkoriščajo. s s a —V New Yorku je prišel brez* poselni delavec William Orisel na policijsko sodišče in zaprosil sodnika, da ga pošlje v prisilno delavnico. Tožil je, da je brez dela in da ne more dobiti dela. V pon-deljek zvečer je doživel, da sta dva tovariša na 26. ulici, ko so v vrsti stali za kruh, umrla lakote. Boji se, da bi ga doletela ista nezgoda, zato prosi sodnika, da ga pošlje v prisilno delavnico. Policajski sodnik Breen ga je uslišal in poslal za tri meseee v prjsiilno delavnico. Tako se je z vršil o leta 1910, v dobi civilizacije, kulture in kr-ččanstva v najbogatejšem mestu na svetu. Pobožni trebušasti in bogati bružoa bo pa vzlic temu trdil, da lahko vsakdo dobi delo, če le hoče delati; zvečer se bo pa vsegaved-nemu in neskončno modremu bogu zahvalil, da je svet tako modro vstvaril in njega obdaroval z bogastvom. . ' * s • s * —Občeznano je, da ekspresne družbe ociganijo ljudstvo, kolikor le morejo. Ob praznikih so računale za (Kidajo vsakega zavoja od 25 centov do enega dolarja. V St. Louisu .Mo. bovsedaj ta rop preiskavala državna železniška in skladščna komisija. Komisija trdi. da se ekspresne družbe lahko prisili da v mestih za oddajo zavojev ne račun i jo nič. V druzih državah se ne -nastopi proti tetnu modernemu roparskemu vitaštvu. Zakaj? V Avstriji ima pošta tudi od- delek za tovore. Ali ne bi bilo u-inestno, da se tudi v Ameriki uvede tovorna pošta in tako naredi konec* brezvestneželn, ki žive u-doUno življenje siu* ljudski račun?!? s e a —«Oannon, predsednik ameriškega kongresa je zadnjo nedeljo pred zbranimi verniki svoje sek-taške cerkve zatrjeval svojo živo veni. Stara igra! Nekaj navadnega, ki je povsod doma. Onkraj oceana je tudi stari znanec dr. &u-šterčič. vodja slovenskih klerikalce*, vnet kristjan .... pa le z jezikom. Pa ne čudimo se! No. veletatovi in roparji na splošni ljudski lastnini so še vedno z velU:o vnetno priznali javno. da so člani kakšne sektaške cerkve. Kjer je bilo treba klečati in moliti na glas, so bili $e vedno prvi. — e------i—a----------------• a —Po nemškem zakonu za živež, ne s me vsebovati čwt» mast več kot 0.3 procente vode. Naravno je, da so mesarji na debelo prisiljeni izdelovati dvoje vrste čisto mast: za Ameriko in Nemčijo. Cista mast za Ameriko je za 15 procentov dražja kot boljša in čistejša. ktero izvažajo v Nemčijo. Mesarji res ljubijo svojo domovino! o e a —Kako krasno in vzvišeno je, če človek goji slovensko misel in ideal, če se navdušuje plemenito za vse, kar so najboljši sinovi dali narodu. Solzie« iskre v očeh zvestemu sinu ma^ke Slave, ki kasneje z vetjem šteje dobiček, ktefrga sta mu prinesla idealizem in navdušenje za narodno stvar. To so tisti plemeniti kramarski Slovenci, ki se v javnosti bahajo s svojo požrtvovalnostjo in odprto roko, na tihem pa oderejo svoje drage rojake, da je strah in groza. o a a —V Baltimoru obstoji policaj-ska zarota, ki ima namen uničiti strokovna delavska društva —linije. Dogodek je ta le: Pred 14 dnevi je razpočila bomba pod mostom Baltimore Ohio železnice. Policija je aretirala več "sumljivih" oseb, med njimi tudi Waltera Amesa, sedmega predsednika mednarodne strojniške linije za Ameriko. Vsa znamenja pričajo, da je pri tej razstrelbi imela policija svojo roko vmes. Med aretiranci je tudi neki Harry D. Madden, ki je priznal zločin *in imenoval sokrivce. Iz te izpovedi je razvideti jasno kot beli dan, da je bil atentat z bombo navadno in nizko policaj-ska delo. e o M —Za kakšne vrste ljudi delajo delavci? Za lenuhe in uživače! Mat ne! V nedeljo dne 9. januarja so našli na postelji v bordelu 2014 Dearborn ulica. Chicago. III. mrtvega 26 let starega milijonarja Natana Moore-a. Bogati pridanič 'je bil star gost v zloglasni hiši. Večer pred smrtjo j« pri penečem šampanjcu v družbi zloglasnih žensk priredil orgijo. Nažrl se je preveč žganja in šampanjca, nastopila je reakcija m bil je mrtev. Kakor je živel, tako je poginil. V pondeljek so prišli v Chiea-gi sedemnajst let staro dekle Roberta De Janoti iz Philadelphije, ki je dedič $10 milijonov, ker si je privoščila špas, da je ubežala s svojim starim in oženjenim služabnikom. Dekleta bodo odvedli nazaj k staretr.u očetu; sluga bo pa šel za greh najbrž delat pokoro v ječo. Tovariši in delavci i Za take ljudi delamo, stradamo in prezebamo. Ker nilimo take ljudi, morajo naši otroci v najnežnejši mladosti v tvornieo mesto v šolo. Ali ni skrajni čas. tla se pridružite socialistom, ki pravijo, da Uoraj„W(|e|o .pozimi ljudj*™ I yt j^JJ pOdpOfS 23 VdOVB ill Kdor ne dela, naj tudi ne jč! , a e a —Današnji poslanci v ameri-I skom kongresu so člani kapitalističnih strank. Zakon določa, da mora vsakr poslanec imeti tajnika, ki dobiva iz zvezno državne blagajne $125 dolarjev plače na mesec. Med temi poslanci so pa nek*e-Iri taki "graftarji", da nimajo tajnika in $125 vsaki mesec spravijo v svoj žep, ali pa nujno po-I trebna pismena dela izroče cenenim stenografom, ki jih zvrše za nizko odškodnino. To zlo se je ta-*ko razširilo med poslanci, da so se steuografi in tajniki v Wa-shingtonu D. C. organizirali in po svoji uniji- zahtevajo, da se temu poneverjenju državnega denarja naredi konec. Kratkovidni delavci ua vseeno pričakujejo, da jih bodo taki Idv-ci za dolarjem varovali pred gra-Ibežkimi trusti in za delavce uvedli pre potrebne družabne pre-osnove. I • s s —Finančne operacije Morgana vzqi'iifj|r jpjo kapitalistične ljubitelje miru. Njih časopisje že kri-Iči: "Država je v nevarnosti",! Morganova >4Equitable" druž-|ba za zavarovanje noče kupiti bondov okraja Dallas v Texas, ker je teksanska posta voda j na zbornica sprejela zakon, ki Mor-ganovi zavarovalni družbi ni všeč. Morgan, niulthnilijonar je bojkotiral teksanske vrednostne papirje, ker so postavodajalci spre-Ijeli zakon, ki trustjanom, kterih vodja je Morgan, ni všeč. Ako pojde takv naprej, bodo kapitalisti bojkotirali vsako državo, ktere poslanci ne bodo njih poslušna I in ponižna dekla. Kaj bo temu sledilo? Kapitalistična država bo prišla v protislovje s kapitalisti. Temu se ne da izogniti. Nastal bo boj, v kterem bodeta oba propLlla — kapitalistična država in njena cvetka kapitalizem. Iz obeh bo vsklilo novo življenje—pristni ameriški socializem, o kterem ne bo mogel nihče trdili, da so ga razširili hudobni inozemci. s s a —Mesto Montreal v Ca nad i so tekom 6 let okradli za $7,200.000. Štirinajst "visokih" mestnih dostojanstvenikov je na zatožni klo-pi. Mi smo prepričani, da med temi štirinajstimi tatovi uradniki ni tudi enega socialista. . da bi se vsak teh tatov zgražal, če bi mu kdo podtikal socialistično mišljenje. Nadalje smo prepričani, da vsi ti tatovi verjamejo v bega, priznajo svetost lastnine, hodijo ob nedeljah in praznikih v cerkev in preklinjajo socialistične preklicu-he. ^ Svetoven pregled. sirofe y Cherry, III. Preje izkazano ...... $195.43 Slov. soc. klub št. 3. Conem. Pa. 5.00 Dr. #lavija št. SNPJ Chicago K- ■ v 9.25 t " Skupaj $208.68. . — Chance, avditor za ameriško pošto je v svojem letnem poročilu priporočal toplo, da se v Zdr. drž. ustanovi poštna hranilnica. S statističnimi podatki je dokazal, da je ta zavod nujno potreben v ameriški republiki. s s a . .—Avstrijska vlada je odpokli-cala grofa Forgatscha avstroogr-skega poslanca iz Belgrada. To je zvršila vlada, ker se je z drm. Friedjungom blamiritla v znanem srbsko veleizdajskem procesu For-gatsch je poslal Friedjungu ponarejene listine, ktere je Frledjung porabil za svoje laži. s s • a —Avstrijska vladi je znanega nemškega ljudskega pesnika Petra Roseggerja, rodom Štajarca pozvala v visoko zbornico. Peter Rosegger je to ponudbo uljudno in odločno odklonil. s s • a ..—Ruska vlada, oziroma mini-sterstvo za inozemska dela je v dogovoru z ameriško vlado glede železnic v Mandžuru in na Kitajskem. Vse železnice naj bi kupila Kitajska financiral bi jih pa mednarodni kapitalistični sindikat. Evropski in ameriški kapitalisti so zadovoljni s predlogom, le Japonski ui ta predlog *šeč. Saj ni čudo. Predlog je fin ruski diplo-matičen trik, ki ima namen, vni- čiti japonski vpliv v Mandžuru. s s a —Cesar Viljem je odprl pruski deželni zbor. V prestol nem nagovoru je priporočal preosnovo volilne pravice za Prusijo. a e a —Francoska vlada se je zjedi-nila glede sredstev proti bojevitim škofom, ki napadajo javne šole. Katoliške takozvane privatne šole bodo prišle pod državno nadzorstvo. Kjerkoli IhmIo katoliški starini tožili učitelje, bo učitelje zastopala vlada kot tožena stranka. , a s a —Maksim Oorkij znani ruski piatelj boleha zr jetiko. Vzlic bolezni pa dela neumorno. Sedaj biva na otoku Capri v Italiji. NAÔI OTROCI? —Zrakoplovec Hubert Satham je prekosil do sedaj vse svoje tekmece z letalnimi stroji. V Mour-Mo, železniški magnatje in dni-ga Ali so res naši? Kedar odrastejo morajo delati za druge, svojo pamet in čas morajo porabiti za dobiček družiti—tujih ljudi, ki so jih najeli, da delajo za nje. Ha! Mi si domišljamo, da bodo postali kmetje ali mali obrtniki in bodo proizvajali za se. Kaj še! Odrli jih bodo trgovci na debc- melonu se je dvignil do 1050 metro^ visoko,. S tem je dosegel svetovni rekord, prekosil je Orville Wrighta in bou is Boulhana kapitalistična golazen, ki se organizira v trustih. Naši otroci? Naši otroci so dandanes sužnji kapitalistov pa naj bodo navadni —Soproga' Evgenija Azeva je I delavci, mali obrtniki ali pa izšo- zvršila samomor, ker se je prepri čala, da je bil njen soprog špijon ruske policije, ki je s podlimi o-vadbami izročal svoje tovariše ve-ialom. e e a —Politična kaznenka Pavlina Jarševskaj^a je pobegnila iz ječe v Odesi. Beg je posrečil in policija jo išče zaman. Bravo! lani profesorji in inženirji. Kapitalisti jih izžemajo in morijo kot nas. Naši otroci? Čigavi? Naši so le dozdevno, njih duševno in telesno moč pa lastujejo kapitalisti v svojo koriftt. Tak je današnji zistem. taka je današnja kapitalistična družba, To je zistem sužnosti. Naši otfoci odhajajo z vsakim ; t • • , I dnem v kapitalistično suŽnost, o- —Na Angleškem se je osnovala gromna večina si pa domišlja, da pod Scottom ekspedicija za od- živijno v svobodni državi, kritje južnega tečaja. Britska vla- Ako nočemo uvekovečiti suž-da bo prispevala $100.000. Ekspe-I nost tedaj doli s kapitalistično dicija bo zapustila v juliju t. 1. družbo, da bode našim otrokom Anglijo. res sijal svobode zlate žar!! PROLETAHEC UST ZA INTZRKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. l.Mtnik to ixd»j»t«IJ Ugotlevjatka delavska tiskovaa drsite v Chksfo. III. * * Maročaia«: Z« Amtrico SI.30 M calo lato. 7Jc «• pot lata. Z« Evropo 12 m calo leto. II aa pol UU. Oviti pe Ugm»ru % Pri ^»mmOibi^ilA■ jifUftunf nuMHunitt («m* S TAM/ natiov. Vstaška Geta je bila res močnejša kot angleška. AH angleški vojaki so bili dobro iztirjeni in oboroženi. Zavarovani so bili v taboru in razpolagali so tudi s topovi. ; de le popoldne ob dveh je dal n Stark znamenje za naskok. Indijanci so bežali pri prvem napadu. Vedeli so, kako nevarne so dolgo-cevne puške v rokah ljudi, ki nosijo lovske jopiče ali platnene srajce. | | Angleži so imeli dva poljska to-ow»«dand pobiitb«d EvuV tumday by pa, ki sta stopila takoj v akcijo in SMth Stavk Wortusea's Pubiiikiaf Comp»«y nosila smrt in gorje v vstaške vr- PROLETARIAN Cbksfo. iiltaois. ste. Vstaši, kot izurjeni lovci, so iskali za vsakim deblom zavetja, ali se pa vrgli na tla in kot kače po trebuhu plezali naprej, streljajo na topničarje, ki so jim bili za 22! i tarčo. Kdor* se je približal topo- Glaailo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki._ jÄTJeaih. rüdSiiiT Jlls Petrlch, Seeretary; Trank Mladlft, Tre— i iascaimoM «at*s: Unit«d stat«» and Cuiada.1 ma, se je zgrudil mrtev ali pa ra- •i.JS a vaar, 75c lor half yw. FortigB couatroa j * . -_ , 13 a j—r, ti for haif yw. njen na tla. Kolobar vstasev okoli aavaamiwo «at«» on »irc«m«nt. angleškega taborišča se je čimda "maslov (address): ljebolj zoževal. Po večurnem boju "*ROLETAREC" J® pričela Angležem pohajati mu- 2146 Bine Wand »ve. Chicago, IU>icÜ» »•«*; « * » kratkimi na govori spodbujal vstaše k vstraj si ! FROLBTARBO DODIsI mislijo luagnatje, saj je še druzih y # dovolj, ki bodo delali za na*. Pri -5__. , T1 - * i nno t*,ua mfeli vedno na nove moči, Impenal, Pa v decembru 1909 fc. M 8(ure domoyin kaj. Cenjeno uredntttvo Prole.arca! Itj ,, u |mg koulp8nija nttjr»j4i. Najbolj izkorišča kompanija naše rojake; temu krivi pa so seveda največ domači izkoriščevalci svojih lastnih bratov rojakov. Da dokažem mojo trditev, hočem v nasljednem opisati, kako je vse upcljano, da je kompaniji mogoče vršiti svoj izkoriščevalni posel, pri kterem igra vedno en rojak njeno Pnmitu priobčite v našem "Pro-letarcu" nekaj vrstic,, zlasti ker sem prepričan, da iz tega kraja še ni bilo dopisa. . V tukajšnih prentogovih rovih se dela vsak da»- in tudi zaslužek ni preslab. V naši naselbini ituamo več slovenskih društev, ktera vsa dobro škodovani kakor delavci druzih narodnosti. Pozdravljam vse zavedne rojake širom Amerike! JOHN MOVERN. napredujejo^ Naše društvo pod ^ izdajttIec"8Voj4) judeie. ^Tw fl m P t T?" ™ k» mu začeli teh $2000 računati ogorčenje vsem tistim, ki napada- n« avstrijske krone in kako se bo jo naše člane in jih blatijo z na- lahko preživel samo od obresti od nienom, da bi škodili društvu. naloženega denarja, če posluša .laz kličem složno naprej za na- kompanijo in vzame ponujeno predek in proč z denuncijanstvom svoto. Tri dni so ga prigovarjali, ¡in napačnim podtikanjem, ktera °d srede 24. nov. do sobote 27. povzročajo intrige in sovraštvo nov., P°h*g »o pa hodili na želez med slov. delavci v Ameriki. • niško postajo paziti kompanijski Tebi vrli 44 IVoletarec" želim špijoni, ako jaz pridem v Duluth. srečno novo leto in obilo novih 1» res. v.oboto dne 27. nov. sem pred plačnikov! prišel v Duluth, natančno po na- S proletarskim pozdravom, ročilu ponesrečenega rojaka. Ko ANTON PIR/0, me kompanijski špijoni opazijo, ----naznanijo to brž kompaniji in ona Eveleth, Minn., v dec. 909, zopet svojim ljudem, ki so hiteli Cenjeno uredništvo! naglo v bolnišnico in nesli seboj Žc dolgo se nisem oglasil v na- ,4ehek" za $7.000, kterega so iz- jšem delavskem listu 44Proletar- roČili ponesrečenemu rojaku. cu'\ ker pa vidim na svoje lastne T() jp bjlo VHokakor 8r^H | oči, kako so naš» slovenski dela v- kompanijo, kajti če bi prišla kom ci izkoriščani in zaničevani, na- panija nam v mke M ^^ men,I sem se. da se zopet oglasim ponesrečenca najmanjc $20.000. m podam sliko izkoriščanja iz Minnesote. - Tako delajo z našimi rojaki na- Mistim» da je ni dežele v Zed. * ,H*tni ^>jski ~ judeži delavskih državah, kjer bi bili naši rojaki bolj izkoriščani pod kapitalisti- Vsled tega dragi rojaki vam ne čnem sistemom, kot ravno v tem morem druzega reči. kakor tole: železnem okraju Minnesote. i* že» da agent ura tistih, ki Delo v teh krajih je tako trdo prodajajo j>onesrečenc Slovence in mučno, da rojakom, ki delajo kompaniji preneha in da se obra- v mdnikih. pridejo kar v naglici <*ate na dobre odvetnike, tako, stara leta; toda ne od dolgega kot W delajo ponesrečeni delavci življenja, ampak od trdega, trpe- drugih narodov, čega dela. Toda trdo delo Še ni Opotarjan» na končno še: ako vse. Rudniki so tod tako nevarni, bi se kedo ponesrečil, Via j nikar da že ni nič čudnega in nenavad- ne izpove ne kompanijskemu nega. če se liSi, da je bil ta ali oni zdravniku ne kompanijskemu a- smrt.no poškodovan ali da je ostal geutti, kakor je bilo v č^su ne- pohahljenee vse svoje žive dni. sreče, marveč molči naj on in Teh nesreč pa je največ kriva njegov tovariš, potem bodite Žc druiba (kompanija), ki ji je za videli, kako bo kompanija plača- mdo ozir. za dobiček veš kakor la za vašo odškodnino..... I j nrav nič v nos! pokrajin. Dnevni red: Balkansko Vedno se sliši, taki so socijali- vprašanje. O konferenci, ki je »it, pa taki so? Bolsi so gotovo ka precejšnjega pomena za razvoj »o kor tisti, kateri se skrivajo za de-jcielizma na Balkanu, bomo Se po-lavskim plaščem, kajti kar je za-iročali. vednih delavcev, so tudi socijali stil Kar je pa barantavcev — so Socialna demokracija je na pa njih nasprotniki. Pruskem najmočnejša stranka; to «¿1 S socijalističniin pozdravom na je sedaj tudi uradno potrjeno, j godruge. Pruska vlada je namreč objavila JOSIP BRICELJ. statistiko o zadnjih pruskih de- želnozborskih volitvah in ker se številke niso dale začarati in pa nati, se je moralo povedati, da so socialni derm>kratje dobili 601.093 glasov, torej največ izmed vseh strank, zakaj klerikalci so dobili samo 502.594,- konservativci pa 356.120 glasov. Ni se toraj čuditi, da se te stranke boje volilne re forme'kakor živega hudiča. Kaj ti ob sedanjem volilnem redu imajo socialni demokratje kot najmočnejša stranka 6, klerikalci ltV4. konservativci pa cel^ 12^ poslan cev. Naravno je, da bi se to po polnoma izpremenilo, čim bi se vpeljala enaka volilna pravica zakaj tedaj bi morala najmočnej ša stranka dobiti tudi največ man datov. Cesar Viljem je sicer v svojem prestoluem govoru napovedal volilno reformo, toda pru skim junkerjeni je*njih profit, ki ga branijo v deželnem zboru, tndi več vreden od kraljevske besede. iz stranke. Radnička Borba se imenuje nov list ki ga izdajajo Srbi organizirani v S. L. P. party v Clevelan-du O. — List je tiskan v cirilici in latinici in ga urejuje neki Ku-gj hariČ. Na čelu stoji zapisano, da je 3. letnik, da si nirn je znano da list ne izhaja niti eno leto. Po-leg tega je naznanjeno pod za-glavjem, da je to "Glavni pro-svjet. in politički organ Centrale Jngoslov. rail, socialist, društv. v Ameriki." — Od kdaj je "R. B." gi. organ C. Jugoslov. rad. soc. v Ameriki, nam ni znano; vemo pa, da so imeli ti redki 4*socialisti" enkrat konferenco v New Yorku, a se jim ni zdelo vredno poklicati ne Hrvatov, ne Slovencev, — in ne Bolgarov na konferenco. V oživeli "Radnički Borbi" se zaletava Kuharič v članku: Da se poznamo v 1. konferenco hrvatskih sodrugov in"se sili, da bi vzbujal pozornost na razvaline S. L. P. party. Urednik Kuharič, ki je prišel tudi ra to konferenco iz Colora-de, in na kteri bi imel lahko prosto besedo ce bi se držal dnevnega reda, piše v 44R. B." tudi, da so- 11111 sodrugi s konference plačali za piti. da jim je raztol-ms.'-il v salunu. kar mu je bilo na konferenci zabranjeno". (!) To je pa očitna laž. ktero kro-' žiti v javnosti more le kak exko-I nvikt ... Med drugimi lažmi toži. Kuharič d oslov no: ..." A v 20. letih mojega dela*) smo ustvarili pravo revolucijonar no stranko S. L. P.##) ki je tako močna, da je vse kapitalistične sile (kakršni ste tudi vi bossi okoli mnogozvane socialistične imitaci-- ne morejo porušiti." . . . No. mi smo mnenja, da S. L. P. rty ni trel>a rušiti, ker je že zrušen-*; prebiva'le še v glavi raznih Kuharičev in njegovih tra-bantov. Ko smo videli Kuhariča v sredini hrv. sodrugov smo bili mnenja, da ima resno voljo delati za združenje jugoslovanskih socialistov v Ameriki; uvideli smo pa pozneje, da so Kuhariča privfdli nekaki drugi nagibi na konefren-40—jn men(ja se ne motimo, če trdimo že danes, da je nekak a-fent provocateur. Njegovi nastopi ob priliki konference in sedaj v življenju "Rad. Borbi" nam pa pričajo, da ljudje I Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W 145 St., New York, N. t. 'Vf t'f'f'f'f'V't't't'f Importiran starokrajski tobak vsake vrsle za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W 18th St. Ohicago, IU. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. SI Iba večjo zalogo ar, veriüe, prsta bot in dragih dragotia. Iavr*o> tmdi vsakovrstna popravila v tsj stroki pe Mio nizki ObiiMU «nt VABILO NA VESELICO ktero priredi 4 društvo slavija, St. i s. n. p. j., dne 23. Jan. t L v prostorih Narodne Dvorane i 1802 So. Center Ave. ; Veselica se prične točno ob 2. uri pop >ldne Program, bogat K obilni udeležbi vabi ODBOft. •)0 tem Kuharčn nismo še ničesar čuli do danes. ••ïKi obstoji samo na papirju, in reprezentira 14 socialistov m eil tem. ko reprezentuje Soc. pa rt v 97% s 80 aoc^listi in 450.000 glasovi, a S. L P. s 15.000. POZIV! Tem potom se pozi vije vse cenjene sodinge v Cumberlandu Wyo., da se udeleže zanesljivo klubove seje. ki se vrši dne 30. januarja ob 2. uri popoldne v Finski dvorani. Vsak naj ima sehoj plačilno knjižic«), da se ob tej priliki spravi vse v red. Dalje se prosi vse so-druge, da »e po novem letu bolj točno udeležujejo klubovih sej, da nam bo na ta način mogoče delati za skupne interese v boju za naše cilje. Prosimo in vabimo tudi vse cenjene rojake, da se nam pridružijo. zakaj v združenju je moč. Oddaljeni sodrugi slov. soc. kluba Zmaga št. 11. naj se zgla-sijo pismeno pri tajniku. Vsem, sodrugom in zavednim delavcem ¡>o širni Ameriki želimo srečno novo leto I in dobre vspe-he v našem boju! ODBOR. N. B. —• Vsa pisma, tisoča se slov. soc. kluba Zmage št. 11. naj se naslavljajo direktno na sodr. Josip Heschrnan, P. O. Bx. 271 Cumberland, Wyo. Agitacija. Za novoletno darilo "Proletar-cu" je poslal sod rug Dragotin Pogorelec iz Colorado City, Colo., 5 novih celoletnih naročnikov. Listu v podporo. Matthcv Drmota. Sygan. P«., 50 rt W. Keber, Chicago, $1 ; Andrej Ileršič. Bcavedale, Pa., 25 ct. in Slov. hoc. klub št. 3. v Conemaugh Pa. $5. — Vsem zah va I a ! Listnica uredništva. V Pugelj, Johnston City, lil.: Vaš dopis priobčimo enkrst pozneje. Slišati hočemo preje, kaj poreče vulgar na prvo dieto. — Pozdrav! . POZOR! SLOV. SOC. KLUB ST. 1 -V CHICAGU-- priredi letos vliko slavnost PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20« marca L L v veliki hali NARODNE DVORANE 1802 So. Center Ave. Na programu bo igrokaz slavnosten govor, tnmlmrai j«» in prosta zabava. Natančncji program se < bjavi poznn*. ODBOR. Ce rabite express kotl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko ---se oglasite pri--- W. J. BRENNAN, 1132 1st St La Salle, I1L TRt.EPHoNK 8>> K. Novo Odlikovanje! DR. FERDINAND HARTMANN » je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen • ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča sa Vas, kateri ste bolni slabi in. nemočni PAZITE Dr. Ferd. Hartmann veli: „Poprej nego piSete kateremu zdravniku in poprej, predno pričnete rabiti knkSna zdravila — opišite iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, praSajte ga za svet kaj Vam je sto-jiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema. DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE— nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a* li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim ia-upanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila. Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na: Dr. Ferd. Hartmann 218 Bast 14 ST. NEW YORK, N. Y. Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj? Saj ve» kje, tam kjer je najveC zabave. Ali ie ne vel da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Društvene refaite, kape, prekoramnice, bandera itd. ca alovenaka droAtim najbolje preakrbl Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! »■»H)Mnn, da todefajn» h m a mi— r Ohtpkp P° aajnovejicai kroju. Unijafco del»; trpdteo ia uuttnc, v iaJofi immno ^ ^^ potrttMkl^ k daji v delokrog oprav« — obtok. Pridite ia oflejte «i na*o ialoibo. Z won epoMovaajMB POZDRAV V SEZONI ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU. Ženitev je najvažnejši korak v našem življenju, vsled tega želi vsak, da mu od tistega dne ostane trajen spomin. ŽENITOVANJSKA SUKA, IZDELANA PO IZKUŠENI FOTOGRAF je naj primirneja. Zmerne cene in delo naj bolje. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON CANAL 2S7. USTANOVLJENO 1SSS. ................................M Izdelujemo »25. - ' • Prodajemo CUm,Ks. ImamO ^lo^o modernih klo- iliiailiv bukov v najraznovrstnih bojah. V Ioni 'n,amo tu(li veliko zalogo S'ajc, kra-w iujji yHt jank spofinjih h)aft opank j t d Za mnogobrojnn naročila se priporoča W| I1JI n Jklt \ JI/fT^V/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI [ J IM Alfi tli, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 11!. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ža)zš,RANJS Osdravim vaaerga, kdo» trpi na Vtrico«eli, Striettiri. Dalje ozdravim naleiljivo eaatro^'enje, iivëne neimoiooati, r ga vbili pomotoma!" "Seveda . . . pomotoma." l*ri-po vodnice je stegnil roki in po gledal obrate poslušalcev zadovoljno, kot bi mu bil ta dogodek vie£. "To je grozno," je dejala dama in se ozrla okoli sebe* kot bi želela pritrdila. "No, veste ... pri njemu so tudi našli bombo!" je pripomnil mlad Častnik, ki se je komaj vidna nasmejal lepi dami . "To je vse voda!" Dama ga je urno pogledala s svojimi črnimi očmi, ali ni se dalo ločiti, je li v njenih očeh koketnost ali protest. "Vendar je pa grozno," je rekla, ponovno. Mo4če je poslušal Ševirjov mejtem s<> i>a njegovi pogledi hiteli od obraza do obraza skoraj neopaženo. Tem bolj se je oziral, tolikor bolj so se tresli njegovi prsti v žepih. "Je že prav, da so ga vstrelili! Si bodo saj dru^i zapamtili. No, lepa moda metati bombe." "Za vraga ... to je pa le preveč," je nekdo tiho pripomnil Sevirjovim hrbtom . . . Obrnil se je urno in videl mla de oči, ki so s preziranjem zrle na ljudsko množico; mlado dekle je stalo za njim. "Najboljše je tako," je odgo-. voril dijak, ki jo je spremljal. "Kaj pravite!" "Ali bi bilo bolje, če bi ga obesili!" je dijak odgovoril bridko in povesil oči. Ševirjov ga je pogledal pazno. V istem trenotku, ko je dijak videl, da se ga opazuje, je prijel deklico pod pazduho in rekel: " Pojdiva Maruša . .. kaj hoče-vatM "Nesejo jih, nesejo!'* je šumelo v ljudstvu; množica je pričela gibati iu drenjati proti vratam. Najprvo so se prikazale glave policajev, dva sta bila gologlava, za njimi pa orožniški klobuk s petelinovim perjem. Nosili so nekaj, kar s e ni dalo spoznati; le izpod ene rjuhe so viseli dolgi koii8tanjevi lasje, s kterimi je jutranji zrak gibal na lahno; tudi majhni del visokega koščenega če4a je bilo videti. "In ljubezen in požrtvovalnost, in milosrdnost," je Aladjevov bas odmeval v duši Ševirjova. Na Ševirjov obraz je legel za trenotek krčevit izraz. Ljudska množica je zakrila mrliča. Opaziti je bilo, da je zazibala streha ambulančnega voza. Množica je pričela počasi razhajati se. Le majhna gruča je še ostala na licu mesta. Pomočnik je še vedno pripovedoval, mahajoč in gibajoč z rokama; ulica se je praznila, kočije so drdrale mimo in ljudje so hodili mimo in ozirali se radovedno po hišnih vratih. Ševirjov je zaMokal, zaril je roki globko v žepu in odšel je s strelimi koraki. Težke, nepregledno dolge misli so mu blodile po možganih. Mislil je na žensko, ktero je ljubil in ktero so obesili Razmišljal je, da tudi pri požrtvalni smrti njegovih znancev ni nikdo zastokal in se zgražal nad rabelji. Ljudje niso vstavili drug druzega, da bi si ppvedali žalostno vest. Vozovi ulične železnice so drdrali kot po navadi, tudi trgovine so bile odprte, dame v krasnih toaletah so se sprehajale ravnodušno mimo mož polnih skrbi v glavi. Nihče se ni zmenil za grozno muko, ki je krčila njegovo srce. Dozdevno so ga težke misli ločile od sveta. A vseeno je njegovo uho čulo enakomeren odmev korakov, ki se je čul vstrajno za njim. Le pred hišo je Ševirjov občutil lokave oči, ki so ga opazovale in skušale skriti za hrbti druzih. Parkrat se je ozrl celo, ali opaziti ni mogel nič. Povsod je videl le navadne, izmučene obraze. Vseeno je pu postal pozoren; srce mu je tolklo nepravilno iu prežeče. Koncem eeste je bjla široka reka z modrimi valčki, ktero je pokrival dim iz parnikov in nad i • ktero so se razlegala znamenja s parno poščalko. Daleč na drugem obrežju — je bilo videti hiše. vrte in tvomiske dimnike v sivi svit-lobi; nad njimi je plaval aajast dim, ki je onečiščeval visoko jas na nebo. Ševirjov je prevdaril in zavil proti mostu; nehote se je ozrl. Dvoje oči mu je zrlo prestrašeno v obraz. Mož s plavimi brka-mi in trdim klobukom mu je stopal skoraj na pete. Njiju oči so se srečale za trenotek in medsoboj-nem sporazumu so |>ostale hladne. Trajalo je le sekundo, in Ševirjov je obrnil glavo zopet naprej. kot bi se ne bilo zgodilo nič, in korakal je dalje; mož s trdim klobukom, ga je došel, pustil od zadej in korakal pred njim. Vse se je završilo tako hitro, da je Ševirjov mislil v začetku, da se je varal. Ali njegovo srce je bilo težko, kot bi ga hotelo svariti. Nakrat je zagledal temno postavo polieaja pred seboj, ki si je z belimi rokavicami brisal nos. Mož s trdim klobukom je šel mimo policaja, ne da bi vpočaail korak. Ali policaj je genil, prestrašeno mu je omahnrla roka in ga je gledal kot tele nova vrata. Takoj se je zasukal Ševirjov, kot bi pričakovali kaj takega in se vstavil v gruči zidarjev, ki so mu prihajali nasproti. Od njih se je pa obrnil proti obrežju. V daljavi je bil javen vrt in cesta, ki je vodila na Marsovo polje (vojaško ežbrfišče v Petersburgu). Bliskovito je preračunil daljavo. Spoznal Je, da do vrta ne bo priM, obrežje je bilo kot puščava. V množici vozečih in hodečih ljudi je bil pa toliko skrit kot na sneženi poljani. "Kaj je storiti! . . . Vseeno." je mislil in obstal apatično na pomolu finlandske parobrodne družbe, ob kterem je parnik s piščalko naznanjal svoj odhod. Kot stroj, skoraj brc/, premisleka je obrnil Ševirjov svoje korake proti brvi, ki je vezala parnik z zemljo, in z enim skokom je bil na parniku sredi tujih ljudi, ki so izskali prostora na rmenih klopeh. Še le sedaj, se je ozrl okoli sebe. - Daleč, pred brvijo je opazil tri osebe. , * Bili so: vohun, podicaj in vojak na konju. Gledali so na parnik. gibali nezmiselno seinintje na istem prostoru in posvetovali se, kaj jim je ukreniti. Ševirjov je takoj spoznal vzrok njih zadrege: Vedel» niso, ako imajo do odhoda še dosti časa. radi tega st. se gibali breziniseliu) gorindol. Ko se je policaj odločil, in s sabljo v roki storil nekaj korakov proti brvi, je zažvižgal parnik in odrinil od obrežja. Zdaj je vojak obrnil konja - in odirjal čez most, vohun in policaj sta pa tekla na drugo stran. "H telefonu . . . javili bodo takoj na okrajno postajo!" je mislil Ševirjov, kot bi mu kdo povedal. In zopet je uruo skočil na paro-brodno steno in z enim pogledom premeril daljavo med parnikom in obrežjem in skočil na obrežje. Nekteri ljudje so zakričali, ali on je dosegel vseeno obrežje. Malo je spodrsnil in kmalu bi bil padel v vodo. A že je bil na nogah in drvil proti javnemu vrtu. Stopal je urno, z vedno urnej-šimi koraki, le s silo se je pridrža-val nazaj, da ni pričel teči. Neka tajna sila ga je vedno suvala v hrbet. Rad bi se ozrl, pa se ni Upal. Dozdevalo se mu je, da ga briči že drže. da se na tucate rok steguje za njim. Lepo omrežje, drevje, rmeni listi, grede cvetlic, dame, častniki, otroci, vé» je plesalo okoli njega kot v sanjah. Skoraj v teku je prišel Ševirjov na ozko in kame-nito stezo do Fotanke (majhna reka v» petersburgu). Nejasno je videl krove čolnov in kmete, ki so z drogovi mešali nekaj, v megleni daljavi pa hiše in bulevar-de; tekel je, ker se ni mogel otresti blaznega pritiska, proti mostu. Policaj na straži, s sivimi brkami mu je zklical nekaj, ali Ševirjov je zginil za kočijo in zagleda4 prod seboj začuden obraz ženske, ktere glavo je pokrival svitlo moder klobuk. Preko dveh koiij je pa zginil v ozki ulici. Zdaj je čul v daljavi krik. Ali ozrl se ni. ampak je planil v prva hišna vrata. Prišel je ni dvorišče, pestunja z dvema otrokoma mu S je prišla pod noge. "Zakaj drviš kot blaznež! Za las si skoraj pohodil otroka," je pestunja Ziikričala za njim.1 Ali Ševirjov je divjal že skozi druga 'vrata, v drugo dvorišče. Dozdevalo se mu je, da je čul: "Skozi te vrata je divjal . . Na tucate oken in vrat se je od-orlo in zopet so ga glodali tuji 'obrazi. (Dalje prih.) ■i. ■ » ■ ■ ..Sodrug M Žugel, salooner v Too le, 1'tah, je poslal uredništvu dve svoji vizitnici. na katerih je čitati sledeč« pesem « linijski karti v angleščini ? , At The Gate Without A Card "I ought to get a reward For never «wnitig a union card, I've never grumbled, I've never struck, I've never mixed with unien truck. ( I must be going my way to win So open, St. Peter and let me in. St. Peter sat and sh««k his staff, Despite the high «ffiee he had t« laugh. Said he, with a fiery gleam in his eye, "Wh« is tending the gate, sir, yon or I! I've heard of you and your gift of gab; You are what is j^nown on earth as a scab!" Thereupon he arose in his stature tall and presed a button upon the wall, ^ _________ And said to the imp that answered the bell, Escort the fellow around to hell." . "'Tell Satan to give him a seat alone On a red hot griddle up near tke throne But. stay, for the. Devil can't stand the smell Of cooking a scab on a griddle in hell; It would capse a revolt, a strike. I know If I sent you down to the imps below. (»o back to your master on earth and tell That they don't want a scab even in hell." Ker v socialistični družbi ne bo milijonarjev, revščine, ubožnic in sirotišnic. Ker se bo, v socialistični družbi lahk« vsakdo izobrazil v duhu časa. Ker v socialistični družbi ne bo štrajkov, izprtij in trustov; zemeljskega bogststva bodo pa deželni vsi. Ker se bode v socialistični družbi proizvajalo v splošno korist, ne pa za posamezne kapitaliste k«t (dandanes. Ker v socialstični družbi ne bo i privatne lastnine; železnice, olek-trična razsvetljava, telefon, brzo-jav, premogo in rudokopi, tov ar-I ne žage, mlini, parobrodi, oljnati i izvirki, plinova kurjava, šume, jezera vodna moč. prekopi bodo pa j spi osji h ljudska last v splošno ljudsko korist. Ker v socialitični družbi ne bo "grafta" in profitnega zistema. Ker v socialistični družbi ne bo vojn iu vojaštva, ki nimajo druzega namena kot zrušiti to, kar so ljudje z velikim trudom vstva-rili. Ker v socialitični družbi ne bodo poznali lakote iu pomanjkanja. Ker v aocia listič ni družbi ne bo hudodelcev, tatov, roparjev in morilcev. Ker bo v socialistični družbi res zemlja raj za vse ljudi. Ker je socialistična stranka res edina stranka delavcev in prole-tareev, ki se resno bori proti kapitalizmu. . Socializem je-nekaj, kar vsakdo ROJAKI V Wauke«*nu,i 1\R.^CHTER'C A T pijače in »e žaba viti; ß . X JL^ po domače pojil 10k1 " l?Vlin ¥ ZAKAJ SMO SOCIALISTI? Ker pripoznamo razredno borbo. Ker sta pomanjkanje in revščina vsakdanji gost ljudstva. Ker kapitalisti uživajo sad dela in dovolijo delavcem delati kedar se jim zljubi, pričakujoč velik dobiček od dela. Ker naj nihče ne dela za trote v človeški družbi. Ker milijone ljudi ne lastuje doma. Ker ljudje stradajo in umirajo gladu; nimajo obleke in obuče. Ker naj vsi za delo sposobni ljudje delajo. Ker je mezdni zistem krivičen. Ker je lastnost kapitalizma roparska uničevalna in morilna. Ker je kapitalistični vladni zistem nasilen in gnil do jedra. Ker naj bi bili zemlja, vsi stroji in orodja splošna ljudska last. Ker je socializem edino sredstvo, ki zamore delavce vsega sveta osvoboditi mezdne sužnosti, današnjega zla in gorja — kapitalizma. Ker bode delavec v socialistični družbi prejel popolno vrednost za svoje delo. Ker se bode v socialistični družbi delavni čas znižal po potrebi in povišala produktivna sila strojev. ' Ker v socialistični družbi ne bodo delali otroci, marveč bodo hodili v šolo. Ker v socialistični družbi ne bo bogatih hišnih posestnikov, ki bi z vto^ko najemščino drli delavce. Ker bo v socialistični družbi delo za potrebo tako razdeljeno, da bo lshko vsakdo delal, ki je sposoben za delo. Ker bodo v socialistični družbi vsi stari za delo nesposobni ljudje uživali pokojnino. Ker v socialistični družbi ne bo miloščine; nikomur ne bo treba prosjačiti za grižljej kruha in se ponižati pred drugimi. B. Mahnich-u, 714 Market Slreel. Waukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjaitic, naj se prepiČa. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. EXPELLER Kaj t) korUtijo močne milice, C* trpii tis revmatizmu. PAIN»EXPELLER ~ dobro vdrf nton. ti Ukoj olajša bolela* in oJairsni njih vsrok«. Ho Hftc In M» * viab lekarnah ki Ricbtsr 4 Co.. 216 Puri St., NIW VORKl Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St., Ohicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi dsril«. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni I%karni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o' hoče in želi, ko spozna bistvo njeJjbisk, ker imava na razpolago