IZHAJA DVAKRAT NA MESEC j SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE Naročnina četrtletno Din 12*—. ‘j V ENOTNI, RAZREDNO• ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, ZA BEŽIGRADOM, I. mestna stanovanjska hiša, kamor se naj t«di pošiljajo rokopisi.
Za enotno železničarsko organizacijo.
V smislu sklepov oeljske konleron.ce je »Železničarska strokovna in pravovarstverm organizacija« sklical«, v,sredo dne 21. januarja 1925 konteren«; vseh železničarskih organizacij Slovenije, da »tvorijo sporazumno podlago za ujedinjenje vseh železničarjev Slovenije v močno enotno organizacijo.
Vabljene so bile vse organizacije ter so določile za svoje zastopnike sledeče:
. 1. Save* železnifara Jugoslavije, Centrala Zagreb; Babun Andrej, Maribor; Pongračič Stjepan, Zagreb.
2.	Železničarska strokovna in pravovar-stvena organizacija, Centrala Ljubljana; Kregar Josip, Ljubljana; Stanko Jurij, Ljubljana.
3.	Društvo Sprevodnik, Ljubljana; Miklošič Ludvik, Ljubljana; Mravlje Teodor, Ljubljana.
4.	Stručno Udruženje strojevodij, Oblastna Uprava Ljubljana; Dežman Pavel, Ljub-tj&na; Rodič Josip, Ljubljana.
5.	Splošna železničarska organizacija, Maribor; Makuc Ivan, Lfubljana; čanžek Andrej, Maribor.
6.	Pokrajinsko Udruženje.Jugoslovanskih Narodnih Železničarjev, Ljubljana;. Sovre Franc, Ljubljana; Juh Leopold, Ljubljana.
7.	Udruženje Prometnikov, Ljubljana; Pompe Rudolf, Šmarje; Soklič Rudolf, Ljubljana.
8.	Stručno Udruženje voznih nadzirate-Ijev, Ljubljana; Tome Ivan, Ljubljana; Rožič Frane, Ljubljana.
9.	Prometna zveza, Ljubljana; Gorše Fr., Ljubljana; Ceraj-Cerič Adalbert, Ljubljana.
10.	Društvo kurjačev, Ljubljana; S base trnih Josip, Ljubljana; Rus Jože, Ljubljana.
11.	Podporno društvo uradnih slug, Ljubljana; Kavčič Matija., Ljubljana.
12.	Društvo profesionistov, Ljubljana; Herbst Karel, Ljubljana; Klemenc Viljem, Ljubljana
Debelo tiskane organizacije so se vabilu odzvale ter se konference udeležile po delegatih, ki so debelo tiskani.
Vabilom pa se sploh ni odzvalo .^druženje železniških činovnika« (uradniška organizacija), a »Društvo strojevodij« se konference ni udeležilo, dasi je prijavilo delegate. — Polnomoč so imeli delegati organizacij, naštetih pod 1, 2, 3, 5, 8, 8, 9 in 11.
Po verifikaciji mandatov se je soglasno izvolilo za predsednika konference s. Kregar Josipa, za podpredsednika 9. Stanko Jurija in za zapisnikarja g. Pompe. Prečitali so se najprvo predlogi posameznih organizacij glede ujedinjenja, v kolikor so jih organizacije poslale ter jih prinašamo v izvlečku.
1. PREDLOG SAVEZA ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE.
Podlaga za zedinjenje železničarskih organizacij.
Konferenca zaupnikov organizacije članov S. J., ki se je vršila v nedeljo, dne 18. janu- ! arja 1925 v Mariboru, je po obširni razpravi * o zedinjenju vseh železničarskih organizacij sprejela kot podlogo za zedinjenje sledeča načela:
I.	Družabni red, s katerim moramo mi vsi kot tudi naše strokovne organizacije računati, je buržujsko-kapitalističen. V tem družabnem redu delimo ljudstvo v glavnem v dva razreda, in sicer': na buržoazijo in proletariat V sled neplačanega dela proletariata pridobiva buržoazija ogromno bogastvo, med tem ko delavski razred, ki vse ustvarja, živi v goli bedi.
Da se proletariat čimbolj ubrani pred izkoriščanjem in zasužnjenjem, se organizira v svoje razredne organizacije in z razrednim bojem odbija eksploatacijo, ki se izvršuje nad njim. Takšen boj se je pokazal po celem svetu kot uspešen in dokazal je, da je prava pot razrednega boja, ki bo delavski razred gotovo dovedel do končne osvoboditve.
II.	Železničarji so samo del tega delavskega razreda. Njih se ravno tako nečloveško in brutalno izkorišča, kot vse ostale delavce, te pa tembolj, ker oni po svoji veliki večini še niso prišli do spoznanja potrebe razrednega boja in potrebe razrednega naziranja- In ravno zaradi tega jih država, ki je njihov delodajalec, izkorišča z brutalno silo, s katero razpolaga, da dovaja železničarje vedno v težji položaj, kot bi se moglo dovesti delavce kateregakoli podjetja. Elementarne delavske pravice, pravice organiziranja in štrajka, pravice kolektivnega nastopanja, pravice, ki jih uživajo vsi ostali delavci, so železničarjem odvzete z zakonom o prometnem osobju, z zakonom o militarizaciji železničarjev in z zakonom o zaščiti države.
ITI. Da bi železničarji v svojih borbah zamogli imeti uspeha in da bi mogli zboljšati svoj težki položaj, se morajo zavedati, da so oni samo en del delavskega razreda, da se jih ravno tako in še bolj izkorišča, kot vse ostale delavce in da morajo zato tudi oni iti pol borbe, po kateri hodijo vsi ostali razredno zavedni delavci proti svojim izkoriščevalcem in tlačiteljem. Ta svoj boj morejo železničarji '.oditi z uspehom le tedaj, če so v organizirani zvezi nacijonalno in intemacijonalno z vsemi onimi tlačenimi, ki vidijo v razredni borbi edini in sigurni način, da zboljšajo svoj položaj.
IV. Osvajajoč pod L, II. in III. navedene principe kot neobhoden predpogoj za uspešno delo v enotni organizaciji, na konferenci v Ljubljani dne 21. januarja 1925 pooblaščenci
zastopanih organizacij se zavezujejo, da bodo j tedaj, ko bodo kongresi naših organizacij »prejeli gorenja načela, vse storili, da se takoj izvolijo po dva zastopnika vsake organizacije, Ki bodo Skupno z zastopniki onih organizacij, ki istotako navedena načela odobre, izdelali enotna pravila kakor tudi vse potrebno za kongres zedinjenja.
2.	PREDLOG ŽELEZNIČARSKE STROKOVNE IN PRAVO VARSTVENE ORGANIZACIJE.
*,
Ž. S. P. O- se popolnoma strinja s predlogom
S.	Ž. J. s to spremembo, da se začetek točke glasi: »Družabni red, v katerem vsi mi kakor tudi naše strokovne organizacije žive, je...« in pa da se doda kot tička IV.: »Ujedinjena organizacija stoji v notranje-organizacijskih vprašanjih na stališču demokracije, to je večina odloča in manjšina se pokorava večini Manjšini mora v okviru pravil biti dovoljeno potegovati se za večino.«	■
3.	PREDLOG DRUŠTVA SPREVODNIK.
1.	Stvori naj se nekaj trajnega, poštenega in dobrega za blagor vsega železničarstva brez razlike narodnosti, vere ali političnega prepričanja.
2.	Nova organizacija naj bo radi tega zgrajena na podlagi štatutov Saveza grafičarjev.
3.	Na podlagi tega, ker je naše društvo že tako zanovano, pa želimo, da se še pred glavno konferenco vrši konferenca vseh pod okriljem političnih strank stoječih železničarskih organizacij v Sloveniji, da se te zedinijo in sporazumejo, katera izmed njih je pripravljena takoj po ujedinjenju likvidirati, da se nam more dati na to vprašanje, ki bo stavljeno na glavni konferenci, odgovor.
4.	V novi organizaciji mora imeti vsaka kategorija svoj odsek, ki bo v svojih stanovskih zadevah odločeval in sklepal. Za podlago tem odsekom bodo že obstoječa stanovska društva, ki se po likvidaciji spopolnijo.
Idejo ujedinjenja smatramo za veliko potrebo, radi tega tudi za toliko težko, ker dosedaj še ni bilo videti resne volje pri nekaterih. Ce je pa temu sedaj drugače, pa želimo resni akciji popolni uspeh, ker naše društvo je od svojega početka prežeto tega ideala.
4.	PREDLOG DRUŠTVA STROJEVODIJ.
Pripominjati pa moramo, da sta omenjena (delegala) brez polnomočja, ker je za podelitev polnomočja za tako važne in odločilne korake merodajna naša centrala v Beogradu. Radi oddaljenosti Vam polnomočja umevno do 14. januarja t L ne moremo prijaviti, ker se vrši seja našega centralnega odbora v Beogradu šele 16. januarja 1925.
Pri tej priliki si pa glede ujedinjenja '■seli železničarjev v državi dovoljujemo pripomniti, da je podpisano društvo v principu 'ta. tako akcijo, toda le na podlagi federacije vseh železničarskih organizacij, ker smatramo danes zbog obstoječih razmer kako, še tako idealno zamišljeno ujedinjenje zaenkrat za neizvedljivo- Korak bi bil pač prevelik.
Dovoljujemo si tudi izraziti željo, da bi se - prvi vrsti poskusilo ujediniti Slovenijo s kako konferenco v Ljubljani, šele po doseženih uspehih v Sloveniji bi bilo mogoč« klicati ostale pokrajine na konferenco v Zagrebu. Sicer se udeleži naša oblastna uprava konference tudi v Zagrebu, vendar se nam zdi korak iz Celja do Zagreba prevelik, Če ne colo prenaivem.
*. PK HDI4K» SPLOŠNE ŽELEZNIČARSKE ORGANIZACIJE.
1.	Ujedinjena organizacija priznava poleg razrednega boja za strokovne gospodarske interese železničarjev tudi solidarnost celokupnega delavskega razreda; to je, obračala se bo v slučaju potrebe za pomoč drugim strokam delavstva in obratno v slučaju potrebe podpirala težnje delavstva ostalih strok.
2.	Ujedinjena organizacija naj se priključi internacionalni transportni federaciji, ki je zveza organiziranih železničarjev vseh držav.
6.	PREDLOG POKRAJINSKEGA UDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH NARODNIH
ŽELEZNIČARJEV, LJUBLJANA.
Dopis te organizacije SL 34 od 9. januarja 1925 ne vsebuje nobenih novih predlogov in postavlja psi bazo sklepe celjske konference, ki so:
1.	Likvidacije sedanjih organizacij pred vzpostavitvijo bodoče enotne organizacije se ne morejo izvršiti.
2.	Bodoča edinstvena organizacija se mora raztezati po vsej državi.
3.	Za razredno borim v pogledu bodoče edinstvene organizacije smatramo tvorbo za
■ razred železničarjev, to je strokovna borba za pravice železničarjev.
4- Z ozirom na točko 3. je debata o internacionali brezpredmetna in odpade:
7.	PREDLOG UDRUŽENJA PROMETNI-
KOV, LJUBLJANA.
Udruženje Prometnikov pozdravlja akcijo za ujedinjenje; ker pa ni informirano o dosedanjem poteku pogajanj, ne stavi Se nobenih predlogov. V dopisu navedeni izraz >koaiirs-no železničarstvo-:. pomeni menda predlog za •federacijo železničarske organizacije.
8.	PREDLOG PROMETNE ZVEZE.
>V svesti Si, da bodo vsi zastopniki organiziranih železničarjev na tej konferenci imeli pravo razumevanje tega velevainega pokreta ujedinjenja vseh železničarskih organizacij v enotno organizacijo, nimamo ničesar drugega predlagati, kakor odkritosrčnost, poštenje in čimprejšnje uresničenje nameravane organizacije.«
9.	PREDLOG UDRUŽENJA VOZNIH N A DZIR ATKLJEV.
>Prvič je naše neomajeno stališče, da se združimo v eno enoto, ker samo tako bomo imeli uspeh; vendar je naše mnenje, da razčistimo položaj preje v Sloveniji, ker ravno tu imamo največje število kategorijskih organizacij. Kadar bo to razčiščeno, potem bi bilo na mestu sklicevati konferenco cele države v Zagrebu. Ako bomo šli že od tukaj razbiti, ne bomo imeli nikakega uspeha za združitev; to stališče je bilo tildi zavzeto na celjskem sestanku in moramo na njem ostati. Kar se pa tiče likvidacije, nas tu vežejo pravila in moremo to urediti le potom centralnega vodstva
v Beograda, katerega predsednika smo že obvestili.«
« *
Upoštevajoč vse te predloge, je Železničarska strokovna in pravovarstveua organizacija precizirala sledeče stališče, ki ga predlaga današnji konferenci kot platformo ujedinjenja:
Bodoča enotna železničarska organizacija v Sloveniji naj bo:
1.	Strogo strokovna;
2.	naj priznava vsem članom prosto politično prepričanje;
3.	sedež te organizacije naj bo v Ljubljani, a v Mariboru strokovno tajništvo, ki ga vzdržuje centrala;
4.	doli naj se ua sekcije, katerih poslovanje naj se določi s pravilnikom;
5.	naj bo razredna in naj stoji na stališču razrednega boja;
6.	Priznava naj proletarsko solidarnost;
7.	v notranje - organizacijskem delu in vprašanjih stoji na stališču demokracije;
8.	naj bo v nacijonalnem in internacijo-nainern organizacijskem sklepu;
9.	internacijoiialno naj pripada k Inter-nacijonalni Transportni Federaciji, vendar naj o tem odloča ustanovni kongres;.
10.	izvoli naj se poseben odbor 5 članov, ki naj izdela na podlagi pravil Saveza grafi-čarjev in v okviru društvenega zakona pravila enotne organizacije ter jih predloži čimpreje a najkasneje do 15. februarja 1025 vsem organizacijam v Sloveniji, nakar naj te do 15. marca 1925 ta pra',T;," -1 svojimi predlogi vr, nejo po zaslišanju čumstva. Poslevodeča organizacija naj nato skliče sestanek vseh organizacij.
>i *	*
Razvila se je nato daljša debata glede razrednega boja, med katero je zastopnik Zveze jugoslovanskih železničarjev izjavil v imenu »slovenskih, hrvaških in vojvodinskih zvezar-jevc, da opuščajo vsak poudarek narodnosti, da tako to ne bo nobena ovira združenja, ter je pozival, da naj ostali odstopijo od stališča razrednega boja- Isto stališče so zavzeli tudi zastopniki Društva prometnikov.
Že je kazalo, da bo konferenca končala z brezplodno debato. Ker so se duhovi vedno bolj razburjali, so predlagali zastopniki kategorijskih organizacij, da naj se vzame za bazo 10 točk, ki jih je sestavila »Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija«, naj se
0	njih debatira ter se tako sestavi končna baza za sestavo pravil in pravilnikov bodoče enotne organizacije.
Končno se je odglasovalo kot podlaga za bodočo organizacijo sledeče točke, ki tvorijo naslednji zapisnik: (Izid glasovanja v oklepaju.)
Bodoča «notna železničarska organizacija naj:
1.	bo strogo strokovna; (Soglasno sprejeto.)
2.	priznava vsem članom prosto politično, versko in narodno prepričanje; (Soglasno
sprejeto.)
•k sedež njen naj bo začasno v Ljubljani, dokler ne odloči kaj drugega kongres; (17 za,
1	proti.)
4.	naj se deli na sekcije, katerih delovanje naj se določi s pravilnikom; (Soglasno sprejete.)
5.	Naj bo razredno bojevna; -(IS za, 2 proti, S ne glasujejo.)
6.	naj priznava proletarsko solidarnost; (Soglasno sprejete.)
7.	v notranje - organizacijskem dolu in vprašanjih naj stoji na stališču demokracije; (Soglasno sprejete.)
8.	o internacijonalni pripadnosti naj odloča kongres; (Vsi za, 1 prod.)
9.	sprejeta soglasno v isti stilizaciji kot zgoraj pod točko 10,
Sodrugi-železničarji! Velik korak za ujedinjenje je narejen. Na Vas pa je ležeče, da to ujedinjenje pospešite, da greste od žeteni-čarja do železničarja, da skličete sestanke, da razpravljate o sprejetih 8 točkah in da naai sporočite, ako se s tem stališčem strinjate. Idite tudi sedaj na delo, da organizirate še neorganizirane ter jim dopovejte, da je edina rešitev železničarjev le v močni razredno zavedni železničarski organizaciji Vsak kdor stoji izven organizacije, je velik škodljivec ne samo samega sebe, ampak vseh železničarjev, ki ravno vsled razcepljenosti in neorganiziranosti dnevno izgubljamo svoje pravice.
Ložje bo za bodočo enotno organizacijo, združiti že organizirane železničarje, ki se zavedajo pomena organizacije, kot šele prepričevali o potrebi organizacije neorganizirane.
Dolžnost vsakega železničarja je, da posveti sedaj vse svoje sile organiziranju še neorganiziranih, da bo tako vsak prispeval po svojih močeh k čim p rej suj uposiavitvi
ENOTNE RAZREDNO ZAVEDNE ŽELEZNIČARSKE ORGANIZACIJE.
Gospod minister Žerjav se priporoča.
V olitve so pred durmi in stranka za stranko se oglaša ter pripoveduje, kaj je vse storila za železničarje in kaj bodo železničarji vse dobili, ako bodo spustili kroglico v to in to skrinjico.
Smo strogo strokovna železničarska organizacija, ki pušča proste politično prepričanje vsem svojim članom ter s« držim« v sedanji volilni borbi strogo nevtralno. Ko je
minister Sušnik potom svoje brošure, ki jo je vrgel med železničarje kot agitacijsko sredstvo, navajal gotova dejstva, smo ugotovili nepristransko, kaj je naredil Ln kaj ni na-rediL
Enako ugotoviaio danes pri brošuri dr. Žerjava, ki se je v velikem številu razdelila med železničarje, da jih pridobi za »Narodni blok«.
Najprvo slika grehe prejšnega ministra Sušnika, ki je odvzel delavcem legitimacije, naročal pod roko tračnice, kupoval hiše za bolniško blagajno itd., kar smo v zadnjih številkah ugotovili, nato pa preide na to, kaj da je vse hotel narediti zn železničarje minister Popovič, oziroma dr. Žerjav!
Pomanjkljiva pa je brošura v toliko, ker ne pove, kaj da ta dva še nista naredila in kar železničarji brezpogojno zahtevamo. Tu navedemo le v kratkem mleček:
1.	Do danes še ni izdan dodatek k pred-.pisom o voznih olajšavah, ki bi določil, da obdrže delavci, provizijonisti in rodbinski člani dosedanje legitimacije 1 (To se da narediti brez vsakega izdatka in bo imela država še profit, ako upošteva predlog »Železničarske strokovne in pravovarstvene organi za-oljen«, ki pusti prolongirati delavcem star» legitimacije.)
2.	Do danes še ni izdan dodatek k citiranemu pravilniku, da dobe temporern« karte za obisk šol tudi otroci delavcev, ko so stari nad 16 let. Sigurno ne bo nobeden odrekal pravice do izobrazbe otrokom delavcev.
3.	Do danes se še ni vršila ponovna anketa za sprejem delavskega pravilnika, dasi teče od prve ankete že četrti mesec. Pa ja ne misli uprava delavstvu usiliti pravilnik, ki bi ga ti ne mogli »prejeti.
4.	Do danes še niso razpisane volitve r upravne odbore bolniških blagajn, ampak gospodarijo z. delavskim denarjem od uprav* imenovani ljudje.
5.	Do danes še niso izvedene volitve delavskih zaupnikov, dasi jih zakon o zaščiti delavcev že tri leta predpisuje.
6.	Do danes se še vrši na progah direk-
ci£e> Ljubljana 10 do 12 umi delavnik, dasi zakon precizno določa čisti osemurni delar-
alb.
7- Do danes še' niso dobili plačanih dreh drtevnlh praznikov za leto 1024 edino delavci ljubljanske direkcije. Pripomnimo, da bi to Stalo naravnost bagatelno vsoto, ki jo direkcija lahko izplača iz tekočih dohodkov«
8.	Do danes se še ni sklenilo izplačati delavcem in nastavijencem razlik« na nove plače, ki jim po zakonu priatojajo.
9.	Danes pa se hoče dati uslužbencem Hov pravilnik *a službeno obleko, po katerem bodo morali sami plačevati M ali % službene obleke, ki so jo doeedaj vedno prejemali zastonj in se je celo smatrala za del rednih prejemkov.
In tako bi lahko našteli Se nešteto točk, Id čakajo na rešitev.
Pripomnimo, da so točke 1 do 6 rešljiv« takoj, ker ne zahtevajo od državo niti tieka Izdatkov, ampak le trohico naklonjenosti do delavskega razreda. Železničarska strokovna 1* pravovarstvena organizacija, ki je danes v Sloveniji najmočnejša, je te predloge že stavila in je že predložila načrt, kako se dajo te točke takoj in brez zavlačevanja rešiti. Glede točke 8 smo predložili direkciji v decembru konkretne predloge in izvršili intervencijo. Ko je prišel nov direktor dr. Borko, smo njemu | predložili te predloge dne 16. januarja 1925. Na direkciji je ležeče, da takoj pozove zastopnike na razgovor, da se za februar 1025 določi turnns po naših predlogih, od katerih ne bo imelo koristi samo osobje, ampak v veliki meri tudi uprava, ko bo lahko računala z zadovoljnim oso b je m In rednim prometom.
Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija je vedno pripravljena za smo- j treno delo, je pa proti vsakemu zavlačevanju. ;
Hočem« videti gotova dejstva, obljub sto« siti.
Ocenjevanje osobja.
Po naši službeni pragmatiki je od ocene 'Odvisna stalnost, napredovanje, upokojitev, da, trikratna zaporedna slaba ocena te spravi ob službo.
Zahtevali smo, da se morajo to reakcionarne določbe povodom revizije služben« Pragmatike odpraviti, a gospoda v Beogradu &i pusti čas in sploh ne vemo, kdaj se bo ta Pragmatika popravila. —
Da pa se bo znalo os obje pri ocenjevanju ravnati ter da bo vedelo, kake pravice mu priatojajo, podamo tu kratek izvleček:	|
Ocenjevanje uslužbencev se vrši povodom postavljanja na stalnost in povodom vsako- j letno (Mrene.
1.	Ocen« za stalno nastavitev izvrši posebna komisija, ki sestoji iz načelnika administrativnega oddelka, načelnika strokovnega j oddelka in šefa personalnega odseka dotič- š nega oddelka: torej trije višji direkcijskl urad-hiki. Te ocene za stalnost se vrše od polovice novembra do polovice decembra in od pojo-rice maja do polovice junija vsakega leta.
Pri tej oceni se mora vzeti v pretres vse ! «kolnosti, a posebno kakšne sposobnosti j« ! in kakšnih moralnih lastnosti.
0 oceni se mora prizadetega pismeno obvestiti. Ako je ocenjen, da zasluži, da po- j stane stalen, se ga nastavi, ako pa je ocenjen, j A« n« zasluži, da je stalen, ima pravico v roku j dni od dneva obvestitve pritožiti se pis- i meno direkciji (železniškemu odboru, ako je j poduradnik ali sluga) oziroma ministrstvu. I
Pritožbo se lahko vloži osebno ali po j Pošti s povratnim reeepisom.
Ako je pritožba odbita, ali ako se prizadeti v predpisanem roku ne pritoži, se do- j •ličnika takoj odpusti iz službe.
2.	Letne ocene. Vse nastavljeno osobje in j dotični delavci- ki vrše službo nastavljencev, '
j so podvrženi letni oceni. Letno oceno daje ne-I posredni načelnik (postajenačelnik, načelnik j kurilnice itd.). Ocena se glasi: prav dober, j dober ali slab. Vsako oceno s« mora priza-! detemu pismeno prijaviti. Pri ocenjevanju mora vzeti načelnik v obzir: sposobnost, strokovno izobrazbo, poznanje službenih pred- | pisov, marljivost, moralne in karakterne last- j nosti, dopuste, bolezni, kazni, občevanje z ) občinstvom itd.
Kdor tekom leta ni bil kaznovan oziroma ni bil odsoten od službe čez p ris to ječi mn dopust, ne more biti slabo ocenjen
Uslužbenec, ki je bil tekom leta discipli- » namo kaznovan, ne more dobiti dobre ocene.
Kdor z oceno ni zadovoljen, ima pravico pritožiti se v roku 15 dni (poduradnik! in | sluge) komisiji pri direkciji, a uradniki komisiji pri generalni direkciji. Te komisije imenuje minister saobračaja.
Pritožbo morate predati potom svoje službene edinice, ko je odlok komisije izvršen. Komisija more le potrditi oceno načelnika, ali pa jo zboljšati, poslabšati pa je ne sme. — •
Vsakemu, kdor je slabo ocenjen in se ne \ pritoži, oziroma se njegova pritožba zavrne, | se dotično leto ne šteje za napredovanje. Ako j dobi tri leta po vrsti slabo oceno, se mu od- • : pove služba.
Ker je pravilnik o ocenah sedaj uveljav- 1 I Ijen in se bodo ocene izvršile, opozarjamo vse ] oeobje, da pazi na rok za pritožbo proti slabi j oceni, ki mu jo lahko diktira njegov načelnik- j
Organizacija bo vsem vedno na razpolago j glede sestavljanja pritožb iu za druge nasvete.
■ ««««m	j
Izvleček iz važnejših okrožnic.
1. Točna kontrola bolnikov.
l>a se bodo bolniki točno kontrolirali po j bolniških kontrolorjih, morajo odslej v na- 1 prej dati vse edinice tem kontrolorjem seznam i vseh bolnikov z natančno adreso in pripom- i bo, če in kdaj ima bolnik dovoljenje za izhod, ' če leži ali ne, če je — po mnenju načelnika j — pri posameznih potrebna prav marljiva i kontrola itd. Zelo sumljive odsotnosti naj se j pa javijo takoj v svrho takojšne kontrole.
Take slučaje naj javijo tudi načelniki j zdravnikom, da take :■ bolnike* posebno po- ; zorno pregledajo. Vsak sum simulacije uaj s j zdravniki takoj dajo preiskati po specialistih.
Kogar najde bolniški kontrolor pri do- | mačem delu, se mora takoj drugi dan javiti pri zdravniku, ki ga mora pazljivo pregledati. Take slučaje je treba takoj javiti upravi humanitarnih fondov, (da ga bo kaznovala).
(Opomba: Ni zadosti, da moramo plačevali velikanske prispevke, da ne dobimo skoro nikake podpore, da nas zdravnik sploh nič ne pregleda, izpostavljeni naj bomo še po- \ dnevi in ponoči sekaturam bolniških kontro- f lorjev. — Iz okrožnice same izzveni, da v ■ prvi vrsti odločajo o bolezni načelniki, a šele J v drugi vrsti zdravnik. Direktor dr. Borko J gotovo ne ve, kako se vrši pregled bolnikov j do 40 v eni uri. Mi pa priporočamo vsem, ki so bolni, da hlinijo simulacijo, ker na ta način bodo dosegli, da jih bo priporočil načelnik • zdravniku, nakar jih mora ta natančno pre- [ gledati in poslati eventuelno še k Specialistu, ki po našem mnenju pač sme predpisati pra- j va in dobra zdravila.)
2. Izplačilo 4% provizije odjemalcem živilskih skladišč.
Vsi, ki so nakupovali živila v živilskih skladiščih, dobe sedaj izplačane 4% od skupne svote, ki so jo zakupili v preteklem letu v živilskih skladiščih. Vsa ta izplačila morajo biti končana do 8. februarja 1925. Glede izplačila se obrnite do svojega načelnika.
8. Vštetje službenih let delavcem, ki so slaiiB pri železnici pred odhodom v vojaško službo.
V smislu člena 2. začasnega pravilnika in okrožnice 7.—VI. od 5. januarja 1925 se mora všteti vsem delavcem tudi službena doba, ki so jo prebili pri železnici po dovršenem 18. letu pa do dneva odhoda v vojaško službo, ako so po odsluženi vojaščini najkasneje tekom treh mesecev zopet nastopili službo pri železnici. (Ker bo to vštetje važno zlasti po sprejetju novega delavskega pravilnika in za slučaj nastavitve, opozarjamo vse prizadete, da takoj vlože te prošnje. Podružnicam in sekcijam smo poslali ta obrazec za te prošnje, ter se obrnite na nje.)
4. Prejemki diurnistor.
Generalna direkcija je odredila, da ne dobe diurnisti za čas rednega dopusta ali bolovanja nikakih prejemkov. (Radovedni smo, po katerem vzgledu je tako socialno in humano odredbo naša uprava prevzela.)
3.	Zaračunavanje nestalnih prejemkov substitutom.
Doklade za nočno službo, kilometrino itd., ki jih zaslužijo substituti v tujih postajah (jedinicah), mora zaračunati In izplačati vedno domicilna postaja na podlagi podatkov, ki jih ji dopošlje tuja postaja najkasneje do 25. dne v mesecu.
Dopisi.
Rogatec. Narodni prazniki! Ali je še kaj več vnebovpijočega škandala, kakor se tukaj pri nas godi pri progovnih delavcih? Torej 1. in 17. decembra je bil narodni praznik in mi progovni delavci smo morali celi dan delati kakor druge dneve. In čujte! Od teh dveh dne-vov nismo dobili nikakšnega plačila, čeravno smo oba dni delali Sicer je bilo tako-le: Prišli smo zjutraj kakor ponavadi in se javimo pri progovnem mojstru. Nekaj nas je dodelil k žaganju drv za lastno uporabo, nekaj nas je poslal na progo in nekaj nas je odpravil domov. Torej vsi nismo imeli narodnega praznika, najmanj pa mi, ki smo morali zastonj delati oba dni Zmirom nam trobi, da ni kredita, vedeli bi pa radi, koliko ima on v budžetu predpisanega kredita za žaganje drv lastne uporabe. Ali se še kje tako nesramno godi progovnim delavcem, kakor tukaj v Rogatcu? Organizirani smo in če se naši preddelavci ne upajo progovnemu mojstru zameriti, da bi zahtevali, da se nam plača dneve, katere smo delali; upali se bomo pa mi delavci sami, in to bomo potom naše organizacije zahtevali — Progovni delavci, kateri smo delali oba dni brezplačna
Logatec. Gorostasne razmere, v katerih živimo ne samo tu v Logatcu, ampak tudi v Rakeku in Postojni, 24/24 urna služba, ki je vpeljana za posamezne kategorije, ko ne dobimo dopustov in sploh ne poznamo več naših nekdanjih pravic, so tudi nas privedle do tega, da smo spoznali pomen močne razredne železničarske organizacije. Dosti smo preizkusili do sedaj, ko smo bili organizirani pri raznih organizacijah, večina pa je bila neorganiziranih, pa se ni nikdo brigal za nas in smo tako izgubili vse naše pravice. Sedaj smo si postavili pripravljalni odbor, ki je vložil nova pravila in ob ustanovnem občnem zboru prihodnji mesec bo štela naša podružnica že nad 100 članov. Pozivamo tudi ostale v drugih krajih, da se pravočasno pobrigajo, da ustanove povsod podružnice edine res strokovne železničarske organizacije, v kateri se bomo skupno borili za naše staro pravo. Logaški železničarji tudi soglasno zahtevamo, da naj se enotna železničarska organizacija čimpreje uresniči, ako ne gre drugače, pa preko tistih voditeljev, kt nočejo o ujedinjenju nič slišati. Dotični generali bodo itak ostali san i brea vojakov.
Organiziranim članom in sekcijam v vednost.
Z ozirom na poročilo o konferenci za ujedinjenje vseh železničarjev so morala dane« izostati poročila o deLpvanju sekcij. Ujedinjenje smatramo za tako važno vprašanje, da morajo biti o tem pravočasno informirani vsi člani in tudi neorganizirani železničarji, da lahko vsakdo presodi, v koliko mislijo posamezne organizacije iskreno. Obenem pa je s tem dana vsakemu možnost, da nas pravočasno opozori, ako bi morebiti storili kak napačen korak ter nam sporoči svoje predloge.
Centralni odbor.
Internacionalni pregled.
Angleška: Decembra leta 1923 in po zadnji strojevodski stavki spomladi leta 1924 je bilo sklenjeno, da naj se izplačujejo prejemki strojnemu osobju na podlagi dnevno prepotovanih milj ter se je določilo kot bazo 130 milj, vendar se je dalo upravi proste roke, da sme pozneje zvišati to bazo na 150 milj dnevno. Ko se je uprava sedaj hotela poslužiti te svoje pravice, je društvo strojevodij in kurjačev izjavilo, če se to zgodi, da stopi takoj v splošno stavko.
Vendar tudi v Angliji nimajo pričakovati uspehov, ker se pripravljajo na boj ločeno, strojevodje za se s svojim zahtevami, nacionalno železničarsko društvo za se, v katerem pa se zopet zastopajo oddvojena stališča.
Takozvana manjšina razrednih železničarjev pa dela z vsemi močmi ha to, da se združijo železničarske mase v enotno fronto. Temu pa seveda nasprotujejo voditelji nacionalne železničarske organizacije, ker se boje za svoje stolčke.
Amerika. Cisti dobiček amerikanskih železničarskih trustov je presegel lansko leto 1 milijardo dolarjev. Na podlagi te ugotovitve so zahtevali organizirani železničarji povišanje plač na dotično višino, kakor so jo imeli pred dvemi leti. Uprava pa se zopet izgovarja, da nima nikakega dobička in da plač sploh ne more povišati. V knjigah namreč izkazuje velikanske izdatke za materijal, ki pa niso pravi izdatki, ker železniške uprave izdelujejo po večini vse v lastni režiji ter gre-tako dobiček vedno v isti žep. Amerikanski železničarji najbrž ne bodo dosegli svojih zahtev, ker se njih organizacija omejuje le na prošnje in na dobro voljo uprave.
Položaj državnih nameščencev v Češki. Gotovo bo marsikoga zanimal položaj državnih nameščencev v Češki, o kateri razširjajo pri nas različne vesti ter hvalijo dobre ukrepe vlade. V razjasnilo prinašamo naslednji članek:
Bin Weihnachtsgeschenk für die Beamten. Die Koalitipnsparteien haben den Staatsbeamten ein allerliebstes Weihnachtsgeschenk gemacht. 40.000 Beamte sollen abgebaut werden, um die Finanzen der Tschechoslowakei mit den dadurch erzielten Ersparnissen zu sanieren In der Parlamentsitzung vom 14. Dezember wurden vier Regierungsvorlagen, welche die Staatsangestelltenfrage lösen sollen, vorgelegt. Drei von ihnen betreffen eine provisorische Regelung der; Staatsangestelltenbezüge (darunter eine über die Gleichstellung der Alt- und Neupensionisten), die vierte trägt den Namen »das Gesetz über die Sparmaßnahmen in der öffentlichen Verwaltung?. Es ist dies das schrecklichste Gesetz, welches jemals dem Parlamente in der Tschechoslowakei vorgelegt wurde! Im Sinne dieses Gesetzes werden im Laufe des Jahres 1925 10% der Staatsangestellten entlassen. Diese Bestimmung betrifft auch die Lehrerschaft ohne Unterschied und die Angestellten aller öffent-
• Uch-rechtiichen Korporationen. Die Entias- , i sungen wird eine besondere Kommission j durchführen, welche aus erfahrenen und 1 >energischen Beamtenexperten* gebildet Ist 5 Das Hinauswerfen aufs Pflaster wird durch i einen gewöhnlichen Brief geschehen. Die Abfertigung wird minimal sein, d. h. in der Regel ; wird sie die Hälfte des Monatsgehaltes, multipliziert mit der Zalil der Jahre, die in die Pension eingerechnet werden, betragen. Die höchste Abfertigung (bei Angestellten, die nur eine kurze Zeit dienen) wird im Betrage eines einjährigen Gehaltes, multipliziert mit der Anzahl der in die Dienstzeit einzurech-nenden Jahre, festegsetzt. Alle Vereinbarungen. welche die Angestellten im Laufe der Jahre errungen haben, verlieren ihre Gültigkeit. Diejenigen Staateangestellten, welche im Staatsdienst weiter verbleiben werden, werden eine »Bescherung« Ln der Form einer verlängerten Arbeitszeit erhalten. Dieser Abbau der Siaatsangestellten wird aber auch in den. nächsten Jahren weiter betrieben werden. Dieses Gesetz bedeutet wörtlich die Suspendierung der früher bestandenen Gesetze .und der gesetzlich gesicherten Rechte der Staatsangestellten. Derselbe Staatsangestellte, welcher jahrelang seine Pensionsbeiträge entrichten mußte, kaim in den nächsten Jahren täglich die Anzeige erwarten, daß er auf das Pflaster geworfen sei. Im Gesetz wird ein Unterschied festgesetzt zwischen denjenigen Staatsangestellten, welche freiwillig aus dem Staatsdienst austreten wollen, und denjenigen, die so lange warten wollen, bis man sie Linausbefördert. Die Älteren werden eine et-w-as größere Abfertigung erhalten. Diejenigen, die im Staatsdienste nach dem Abbau verbleiben werden, .sollen — aber erst in der Zukunft, bis es möglich sein wird, den sogenannten »großen« Plan durchzuführen — höhere Bezüge erhalten. Die für die Durchführung des .vkleineiK Planes nötigen Ausgaben sollen durch lOprozentige Abgaben von den Fahrpreisen, durch eine 20prozentige Abgabe von den Telephongebühren, durch die Erhöhung von Sternpelgebühren, durch Abgaben auf Automobile, Karten und Billards gedeckt werden.
Nemčija. Nekdaj dobro situirani in močno organizirani nemški železničarji so prepuščeni sedaj na milost in nemilost Daw'esevemu načrtu, ki je bil sprejel v interesu internacionalnega kapitala.
Bilanca za leto 1924 izkazuje:
1.	240.000 odpuščenih nastavljencev in delavcev,
2.	ukinitev 8 urnega delavnika,
3.	nov personalni red, ki menja stalnost j ter prepušča nastavljenca in delavca samo-I volji uprave.
Pa vse to še ni zadostovalo, ampak za novo leto se je vrglo zopet 24.000 železničarskih delavcev na cesto. In organizacije?
Na vse to so odgovorile pod vplivom nemških socialistov stoječe organizacije in nacio-I nalne uradniške organizacije le s pohlevnim j protestom, ker se niso mogle upreti. političnim strankam, pod katerih vplivom stoje in katere so v parlamentu glasovale za sprejem Dawesovega načrta, katerega posledice so vsa ta preganjanja. —
Naj bodo te žalostne izkušnje nemških železničarjev glasen opomin jugoslovenskim železničarjem, da naj si čimpreje ustvarijo enotno, od političnih stranic neodvisno razredno železničarsko organizacijo. —
Iz centralnega odbora.
Seja dne 4. januarja 1925. Obravnava se predlog posameznih zaupnikov, da naj se članom, ki prestopijo od drugih organizacij, odpusti vpisnina in naj se smatrajo kot stari člani.
1.	Soglasno se sklene, da se oprosti plaćanja vpisnine .vsak železničar, ki potom
j članske knjižice ali kakega drugega doku-I menta dokaže, da je bil organiziran pri kaki j železničarski organizaciji in da je prispevke ’ redno plačeval.
t . Pravico do posmrtnine in. pravovarstva pa zadobi po preteku določenega roka (1 leto oz. 6 mesecev). Člani Saveza žel. Jugoslavije, ki prestopijo, pa zadobe takoj tudi te pravice, ako so bili že predpisano dobo organizirani.
2.	Točka 2. pravilnika o posmrtnini, ki govori, .da se članom, ki pristopijo k organizaciji šele po 50. letu starosti, ne Izplača posmrtnina. se ukine za dotične, ki prestopijo od drugih organizacij. To velja do prvega rednega občnega zbora, ki bo sklepal o spremembah dosedaj veljavnih pravilnikov.
3.	Sklene se sprejemati v organizacijo tudi železničarje-upokojence, ki naj tvorijo posebno sekcijo. Dotični, ki so bili upokojeni, ko so bili še člani »Železničarske strokovne in prav. organizacije« plačajo mesečno 6 Din članarine ter imajo pravico na list, posmrtnino in druge ugodnosti (Intervencije itd.). Upokojenci pa, ki pristopijo na novo k organizaciji, plačajo le 4 Din mesečno, a zato nimajo pravice do posmrtnine.
Seja dne 18. januarja 1925. Sprejme se na novo 71 članov, ki so prijavili svoj pristop v času od 21. decembra 1924 do 18. januarja 1925 in sicer iz Ljubljane 22, iz ostalih krajev pa 49.
Razpošlje se vsem sekcijam okrožnice z navodili za obračunavanje in pozivom za referendum za enotno organizacijo.
Dne 21. februarja 1925 naj se priredi predpustna zabava, katere Čisti dobiček se porabi za podporni fond za člane organizacije, ki pridejo brez lastne krivde v stisko in bedo. !
Prihodnja seja se vrši 1. februarja 1925: !
Centralni odbor. 1
Opozorilo.
Našli organizacija je nekaterim demagogom trn v peti, ter jih boli dejstvo, da smo se postavili na strogo strokovno stališče in se nismo udinjali nobeni politični stranki. Boli jih številen porast naših članov, ker vedo, da se v strogo strokovni železničarski organizaciji organizirani železničarji ne bodo dali izrabljati posameznim političnim generalom, da bi delali z njimi mastne kupčije. Ker jih železničarji sedaj izpregledujejo in vidijo, kaj se je vse z njimi delalo, jim obračajo hrbet ter jih puščajo same.
Da bi jih odvrnili od naše organizacije, agitirajo med ljudmi, češ ta organizacija je komunistična in protidržavua ter Vas b® predala komunistom. Izgubili bodete služb« na železnici, ako se tam organizirate. In nekaj tem jednakih laži se trosi okoli zlasti po štajerskem, v prvi vrsti pa na progi Pragersko-Čakovec. — Tako natolcevanje je pač zlo poceni ter. pri nerazsodnih masah trenutno morda bega.
Člen 1. naših pravil se glasi, da je organizacija strogo strokovna in nepolitična. Organizacija ne vsiljuje nobenemu političnega prepričanja ter je član lahko vsak železničar, ne oziraje se na njegovo politično pripadnost.
Ker so gornja očitanja kažnjiva po zakonu, naročamo vsem organiziranim članom, da naj nam takoj prijavijo vsak slučaj, ko bo kdo na gornji način agitiral proti nam in goljufal železničarje. Prijavijo naj točno ime in naslov dotičnika, najmanj dve priči in točne podatke, kaj je govoril, da se pomenimo z njim na merodajnem mestu.
Centralni odbor.
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar Odgovorni urednik: Franc Jernejčič. Tiska tiskarna »Merkur- v Ljubljani.