182
Naši dopisi.
Iz mokronoške Okolice 2. junija. — Včeraj imeli smo tukaj hud naliv in med dežjem nekaj toče; kolikor se čuje od vseh strani, toča ni nikjer napravila pomenljive škode , ker je padala le kratek čas in redka. — Vinogradi in polje dosti dobro kažejo , tudi vina lanskega pridelka se še dobi, — zdaj po nizki ceni, ker se za to leto obeta boljši in bogateji pridelek.
Iz Sorskega polja na Gorenjskem 3. jun. — 1  dnž
t. m. obiskala je naš kraj strašna nesreča. Proti večeru začela je suti iz oblakov skoraj kot jajca debela toča, ter v malo trenutkih bilo je pokončano vse polje šmar-tenske fare pri Kranji. Divji vihar je točo tudi dalje čez Savo drvil, kjer je vse od Trboj pa do Vodic in Šmarne gore pobito, ako ni morda še daije. Na sorskem polji je pobila vse do Spodnjega Bitnja in Žabnice, kateri poslednji vasi ste le maio poškodovani. V Zgornjem Bitrrji in po Stražišči bilo je še dan po toči vse polje s točo prevlečeno, kakor da bi bil sneg zapal. Ta strašna nesreča bo neizmerno uplivala na našega uža, tako siromašnega kmeta, ker je razun žita tudi seno pokončano. Vsak dobrosrčen človek naj se usmili tako potrtega kmeta, ter naj mu pomaga iz nadloge, vsaj je naša dolžnost, nesrečnike podpirati.                      M. P.
Iz Dolenjskega 3. junija. — Vsak nasprotnik grdega pijančevanja je bil vesel v državnem zboru sklenjene postave, s katero se je občutljiv davek naložil na točenje žganja. Postava je zdaj stopila v veljavo in mi smo pričakovali njenih dobrih nasledkov, to je izdatnega omejenja prehudega žganjepivstva. Pa kar človek naredi, popolno ni, okolo vsake stvari se dd priti po ovinkih in tako se godi tudi zdaj s to novo postavo. Davek je namreč postavljen le na točenje žganja v krčmi ali gostilni, ne pa na prodajanje po hišah. To so naši ljudje, krčmarji in pijanci kmalu uganili in kakor je na pr. žandar za to na svetu, da se mu potepuhi skrivajo, tako je tudi ta davek za to, da se mu ljudje umikajo. In nič lajšega ko to. Kupi se špirita, prilije vode, in žganje je gotovo in to še veliko ceneje ko prej; vsaj zna razno žganje na mrzli poti delati uže skoro vsak. Zdaj je še le pravo pijančevanje, zdaj , le s tem razločkom, da so prej žganje pili ali vsaj kupo vali večidel le v krčmah, zdaj ga pa pijo povsod, ker si ga vsak sam dela ali si ga pa da po kom drugem narediti. Se ve, da je ta 03tudna brozga še veliko slabša in škodljivejša od one, ki se po krčmah prodaja, a ker je tudi veliko cenejša, je ljudje popijć še več. To se godi posebno po krajih , kjer ne raste vino , pa tudi še doli okolo Novega mesta. Kaj mora biti še le tam , kjer je vinska kapljica še dražja , slaba ali celo ponarejena! — Te vrstice sklenem z željo, da bi se dotičnim oblastnijam in gospćskam posrečilo , najti kako pot, po kateri bi se tudi temu ravnanja na pete stopilo človeštvu in državi v prid.
S Kranjske gore — Po novi občinski volitvi smo za župana dobili Janeza Hribarja, gospodarja v Kranjski gori, za svetovalca pa gospodarja Janeza Hrovata iz Podkorena in Janeza Lavtižarja iz Gozda.
183
S Kranja. — Onega meseca smo imeli volitev mestnega starešinstva, pri kateri je bil za župana vnovič voljen gospod Karol Savnik, lekar in hišni gospodar, za svetovalce pa gg. Franc Dolenec, trgovec in posestnik, Tomaž PavŠler, posestnik, in Ferdinand Sajovic, trgovec.
Iz Ljubljane. -— Me3tni zastop nas je zdaj v redu, preteklo soboto dopoldne se je vršilo zadnje dejanje za vredjenje njegovo, namreč slovesna vstanovitev župana gospoda Petra Grasseilija po deželnem predsedniku gospodu Winklerji vpričo mestnih odbornikov, uradnikov in učiteljstva ter veliko meščanov. Gosp. Winkler kot vladni zastopnik je obljubil novemu županu in mestnemu odboru vso pomoč in izrekel nado, da bo tudi mestni zastop podpiral vlado v njenih namerah, kar je gosp. Grasselli v avojeoi gladkem in jedrnatem odgovoru tudi obljubil proseč od svoje strani njene najkrep-kejše podpore in naklonjenosti. Po prisegi, katero je s krepkim glasom govoril slovenski, se je obrnil do svojih tovarišev tudi s prošnjo za krepko njihovo podporo pri delovanji za skupni blagor meščanov in države, ter sklenil s trikratnim „slava4' presvitiemu cesarju, kar se je med poslušalci burno odmevalo. Po predstavi raznih korporacij je bila končana ta slavnost, vršivša se po večem v slovenskem jeziku. — Temu bodi še pristav-ljeno to, da je novi župan posebno povdarjal, da vodilo njegovemu delovanju bo nepristranost ia spravljivost, ki je tuii geslo   Taaffejevi vladi.    To   je  re3  najboljša
obljuba.
—  (Novi mestni zbor ljubljanski) je imel uže dve seji, v katerih je deloma po burnih razgovorih rešil zadnjič v našem listu naštete točke. Pri posameznih predlogih je bilo nemškutarjev le šest navzočih, drugi so šli iz dvorane. Po nasvetu dr. Zamika se je vkljub ugovoru Dežmana in dr. Schafferja sklenilo, na rotovži vpeljati slovensko uradovanje in volil odsek 7 udov, ki imajo pod načelništvom županovim posvetovati se in zboru poročati, kako bi se to dalo naj lože in na najkrajšem potu izvršiti. Ravno tako se je po nasvetu dr. Mosetovem sklenilo v Ljubljani napraviti mestno posojilnico. Po predlogu dr. Bleiweisa vit. Trsteniškega, kateremu se je zopet Dežman upiral, se je sprejela v drugi seji prošnja za premešeenje više deželne sodnije iz Gradca v Ljubljano , potem pa tudi prošnja za uve-denje slovenskega učnega jezika v naše srednje šole. Poslušalcev je bilo pri obeh sejah veliko — dokaz , da se bo prebivalstvo zdaj jelo živtihneje brigati za posvetovanje in ravnanje mestnih očetov.
—  (Ljudska vesdica) v prid , Narodnemu domu" se je v nedelo na Kozlerjevem vrtu prav sijajno izvršila, dohodkov (brez stroškov) je bilo čez 400 gold. Med drugimi odličnimi gosti počastil jo je tudi deželni predsednik gospod Winkler. Napravljeno je biio vse prav prilično; tu so kegljali, tam streljali; tam je stal loterijski oder z raznimi mičnimi dobitki, tam zopet se otroci razveseljevali in zvečer je bil umetalni ogenj za vse. Zabela pa in jedro vsemu je bilo petje mešanih zborov šišenske in šentviške čitalnice pod vodstvom g. Justina in Valente; to so res vrli zbori, dobro vajeni in lepih glasov, posebno zala dekleta, zato pa tudi ploska ni biio konca ne kraja. Vojaška godba je storiia svoje za povzdigo vesele volje, vse pa se je vršilo v najlepšem redu, akoravno je bilo občinstva vseh stanov v jako obilnem števiiu. To je dokaz, da so take veselice priljubljene.
— (Vreme.) Pretekli ponedeljek popoludne prišlo je v ljubljanski okolici nekaj dežja s precej hudim viharjem. Dežja bilo je vse polje zelo potrebno, in včeraj so se skoraj vsi zelniki obsajali z zeljem; vihar pa je gosteja žita povaiil.
—  {Škof in pesnik.) „Slov. Narod" piše, da so premilostljivi gospod knezoškof dr. Janez Pogačar pesniku gosp. vikarju S. Gregorčiču lastnoročno pisali, da jim njegove pesmi jako dopadajo in bi ga prav radi osebno poznali.
—    (Vabilo na osemnajsti redni veliki zbor Matice Slovenske) v sredo 14. dne junija t. 1. ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani.
Red zborovanja:
1.    Prvosednikovega namestnika ogovor.
2.    Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. ja-nuarija 1881. do konca aprila 1882. leta.
3.    Račun o društvenem novčnem gospodarstvu od 1. januarija do konca decembra 1881. leta.
4.    Volitev treh družabnikov, katerim je v smislu §. 9. a Matičinih pravil presojati in potrjevati odborov letni račun o novčnem gospodarstvu.
5.    Društveni proračun za leto 1882.
Račun za 1881. in proračun za 1882. leto bosta gospodom družabnikom pri včlikem zboru tiskana na razpolaganje.
6.    Dopolnilna volitev odbornikov.
Izvoliti jih je letos 17. Na vrsti, da izstopijo, so 1878. leta izvoljeni gospodje: dr. Anton Jarc, Anton Ker žic, Valentin K r i s p e r , Matej Močnik, Luka R o b i č , Fran Šuklje, Ivan Vilhar, dr. Jernej Zupanec, Vilibald Zupančič, Fran Erjavec, Fran Hubad, Ivan Maje iger, Andrej Marušič in Miha Ž o Ig ar; umrla sta gospoda: dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški in dr. Josip Ulaga; eno odborniško mesto je prazno, ker vlani izvoljeni gospod Fran Wiesthaler ni sprejel odborništva, gospoda Fr. Ks. S ovan star. in Miha Herman, katera sta največ glasov imela za njini; pa sta se odpovedala.
Ostali odborniki, in sicer tukajšnji so: gospodje Peter Grasselli, Karol K1 u n , Josip Mam, Andrej P r a-pr o t n i k, Feliks S t e g n a r Ivan Tomšič, Ivan Vavru, Matej Vodušek; vnanji: gospodje Matej Cigale, Andrej E i n s p i e 1 e r , Jurij G r a b r i j a n, dr. Anton Jeglič, Fran Kosar, dr. Josip Pok luk ar, Božidar Raič. Luka Svetce, dr. Jurij Strbenec, Karol Savnik, Iv. Šolar, Josip Suman, dr. Ivan Šust, dr. Josip Tonkli in Viljem Urb a s.
Vsaj šestnajst Matičinih odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno prebivati v Ljubljani. Izsto-pivši smejo zopet biti voljeni.
Pri volitvi odbornikov in isto tako pri volitvi računskih treh presojevalcev (4. točka) vštevajo se tudi volilni listki takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne listke z lastnoročnim podpisom odbora poslali tako, da ni suma zaradi kake prevare (§, 11. Mat. pr.)
7.    Odborovo poročilo:
a)  o nalogu XVII. Matičinega velicega zbora glede prenaredbe društvenih pravil;
b)  o dopisu ljubljanskega društva „Narodni Dom", katero naznanja, da se v njegovih pravilih nahajajo leta določila:
§ 1. Društvo „Narodni Dom" ima namen sezidati in vzdrževati narodni dom v Ljubljani. S tem hoče društvo vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo ali znan-stvom pečajo, ali družbinski zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način pospeševati narodno omiko in zabavo.
§ 16. Kedar bodo vsi dolgovi poplačani in deleži amortizirani, se društvo raziđe in vse društveno imetje postane lastnina Matice Slovenske v Ljubljani pod temi pogoji :
1.    Da narodni dom ne bo nikoli svojemu v teh pravilih izrečenemu namenu odtegnen;
2.    da se narodni dom ne sme prodati niti obremeniti;
184
3. da Matica Slovenska polovico dohodkov za-se obrne, drugo polovico pa za to, da napravi utsanove za slovenske di-jpke, umetnike in pisatelje.
Dolžnosti navedene pod štev. 1« in 2. je pri prepisu vknj iziti.
§. 17. Ako bi se društvo razšlo, predno dovrši svojo nalogo (kar občni zbor z dvema tretjinama navzočnih druŠt-venikov skleniti more) , pripade to, kar po poplaćanih dolgovih in deležih premoženja še ostane, brez vseh pogojev Matici Slovenski v Ljubljani.
Odbor Matice Slovenske
v Ljubljani  25. dan maja 1882,
Iv. Vilhar,                             P. G r a s s e 11 i,
odbornik in  blagajnik.                 pivosednikov namestnik.
—   (f Luka Porenta), župnik v Bohinjski Srednji vasi, bralcem „Novic" po svojih spisih znani umni čebelar, je oni teden umrl. Svoje ljube čebelice je, popolnem obolelega se čuteč, kratko pred svojo smrtjo vse prodal gosp. Schrevu na Jesenicah. Bodi mu zemljica lahka!
—   (Toča) je pretekli teden po več krajih hud6 razsajala in vse potolkla in razbila. Od sv. jošta pri Kranji pričenši je drvila se preko vasi ob Savi čez La-hovče, Kepnje, Skaručino, Polje in Vrašico do sv. Jakoba ob Savi in vničila vse na polji in po vrtih. Ravno tako je v vipavski dolini od trga naprej proti Gorici do Črnič vse pobila, da je zdaj beda nepopisljiva. Tudi iz Stajarskega, od Slovenskih goric, in od Pohorja se sliši enako. Res žalostno! Ubogi ljudje, ki so ob vso veselo nado do letine, katera jim je letos posebno lepo kazala.
—  (Novemu županu gosp. Petru Grasselli-ju) napravijo ljubljanski meščani prihodnjo nedeljo ob eni popo-ludne v Tavčarjevi gostilnici slovesen banket. Karte po 3 gold. se dobivajo pri gosp. dr. Papežu in v „Narodni tiskarni."
—   (Banki ,.Slavijiil) pristopilo je v prvem Četrtletji t. 1. 12.573 novih členov, ki so zavarovali kapital 11 milijonov in 741.025 gold. 3 kr. ter za to vplačali zavarovalnine in pristojbin 345.682 gold. 38 kr. Za škode plačalo se je v tej dobi 123.276 gold. 89 kraje. Skupni denarni promet pa je znašal 1 milijon 117.108 gold. 24 kraje. Samoupravna društva za zavarovanje užitka in pokojnin napredujejo tem bolje, čem bolje se širi spoznanje o važnosti te vrate zavarovanja za različne stanove. Najboljši dokaz temu je število členov teh društev; do konca marcija 1882. leta oglasilo se jih je namreč 490 na novo. Pokojnin bilo je do tega dne zavarovanih 88.202 gold. 82 kr.; vpisane vloge pa obnašajo uže 354.172 gold. Zastopniški pokojninski zavod broji do 31. marcija t. 1. 3765 udeležnikov in pokojninski fond je narastei na 24.672 gold. 51 kr. v gotovini in vrednostnih listinah.
—   (Za loterijo), ki se bo napravila za ,,Narodni dom", je za dobitke odločenih 15.000 gld. Dobitkov bo -veliko m bodo jako raznovrstni. Nakupiti se imajo le pri domaČih trgovcih in obrtnikih.