Glasbena šola





Izobraževalni program: Glasba



Predmet: JAZZ POZAVNA



Učni načrt



Ljubljana 2024





JAZZ POZAVNA


Učni načrt

Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA



Avtor: Vid Žgajner

Uredile: dr. Inge Breznik, dr. Branka Rotar Pance, Magdalena Međeral, Polonca Češarek Puklavec Recenzenta: Edvard Franc Holnthaner in Igor Matković

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj

Za zavod: Jasna Rojc

Objava na spletnem naslovu

https://urednik-gov.sigov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-

nacrti/Ucni_nacrti_program_Glasba/Jazz-pozavna.pdf



Prva spletna izdaja

Ljubljana 2024



Učni načrt za predmet jazz pozavna v izobraževalnem programu Glasba, Glasbena šola je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 239. seji dne 17. 10. 2024.



Izobraževalne programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Plesna pripravnica ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 49. seji dne 11. 4. 2002, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so bili objavljeni v Uradnem listu RS št. 45/02. Izobraževalna programa Glasba in Ples ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 56. seji dne 20. 3. 2003, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 55/03. Dopolnjeni predmetnik in učne načrte za program Glasba, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 127. seji dne 19. 11. 2009, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 11/10.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 216518147

ISBN 978-961-03-0879-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Sestavljavci izobraževalnih programov in učnih načrtov

Izobraževalni program Glasba

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Člani nacionalne komisije so bili tudi koordinatorji razširjenih predmetnih skupin za godala in brenkala, pihala, trobila in tolkala, inštrumente s tipkami in petje, orkester in komorno igro ter nauk o glasbi in solfeggio.

Učne načrte za predmete: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila, tolkala, petje, klavir, harmonika, orgle, kitara, harfa, kljunasta flavta, diatonična harmonika, citre, tamburice, orkester, komorna igra ter nauk o glasbi in solfeggio so na podlagi učnih načrtov za glasbene šole, ki jih je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 27. 9. 1979 oziroma 16. 4. 1992 (orgle), pripravili: Draga Ažman, Kristina Babič, Martin Bajde, Marcos Bajuk, Jože Balažic, Volodja Balžalorsky, Renata Bauer, Dalibor Bernatović, Vlasta Bezjak, Andžela Blažeka, Željko Bradić, Tatjana Šporar Bratuž, Jernej Brence, Ksenija Trotovšek Brlek, Sonja Cigan, Bojan Cvetrežnik, Matjaž Drevenšek, Boris Dvoršak, Maja Gogala Dvoršak, Tatjana Dvoršak, Darinka Fabiani, Mateja Ferenčak, Simona Fisher, Marija Feguš Friedl, Cita Galič, Slavko Goričar, Drago Gradišek, Jelka Grafenauer, Jožica Grebenšek, Hinko Haas, Tomaž Habe, Karmen Hlade, Žarko Ignjatović, Jakob Ivan, Jasenka Jelačić, Lučka Joksič, Marinka Kukec Jurič, Ileana Bratuž Kacjan, Janja Kipić, Mateja Prem Kolar, Albert Kolbl, Jolanda Korat, Ruda Ravnik Kosi, Polona Kovač, Eva Kranjčan, Marija Kregar, mag. Igor Krivokapič, Dragutin Križanić, Peter Kruder, Karel Leskovec, Venčeslav Lenarčič, Boštjan Lipovšek, Andrej Lorber, Matija Lorenz, Tomaž Lorenz, Zoran Lupinc, Majda Lužnik, Svetlana Marinković, Lidija Maletič, Zdenka Kristl Marinič, Zoran Marković, Milivoj Matković, Marjetka Minič, Peter Napret, Jerko Novak, dr. Breda Oblak, Marija Okoliš, Igor Oulokin, dr. Branka Rotar Pance, Lidija Pavlica, Barbara Pibernik, Tomaž Plahutnik, Darij Pobega, Metka Podpečan, Saša Potisk, Robert Prednik, Bronka Prinčič, mag. Majda Zaveršnik Puc, Dušan Remšak, Vildana Repše, Božo Rogelja, Ivanka Ropas, Vita Gregorc Rošker, dr. Janja Črčinovič Rozman, Miro Saje, Barbara Sevšek, Doroteja Cestnik Spasić, Robert Stanič, Robert Stopar, Dušanka Stražar, Marjan Stropnik, Vesna Stropnik, Zlatko Špoljar, Franc Štuhec, Dolores Šturman, Borivoj Šurbek, Milan Švagan, Damir Tkavc, Metod Tomac, Miro Tomšič, Mile Trampuš, Mojca Tratar, Vojko Trnjek, Mojca Volavšek, Fanika Vošnjak, Oto Vrhovnik, Nina Venier Zalokar, mag. Ema Zapušek, Janez Zavec, Ivana Ziherl, Blaž Zupan, Stanko Žagar, Lidija Žefran, Andreja Žel, Nikolaj Žličar in Franc Žugelj.

Jezikovni pregled: Janko Potrata

Dopolnjeni predmetnik in učne načrte v izobraževalnem programu Glasba, ki jih je na 127. seji dne 19. 11. 2009 določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: Drago Arko – predsednik, mag. Tomaž Faganel, mag. Ivan Florjanc, Marija Gombač, Primož Malavašič, Matej Selan, dr. Dragica Žvar, Januš Rasiewicz, Mateja Valič Presetnik, Tomaž Buh, Marija Gregorc, Zdravko Hribar in Anton Savnik.

V razširjenih predmetnih skupinah za posamezna področja pa so sodelovali še: Franc Žugelj, Miro Saje, Matjaž Jevšnikar, Drago Gradišek, Albert Kolbl, Igor Krivokapič, Matej Zupan, Božo Rogelja, Slavko Goričar, Matjaž Drevenšek, Milan Švagan, Martin Bajde, Miro Tomšič, Vildana Repše, Mile Kosi in Kristian Kolman.

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izobraževalna programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: Marija Gregorc, dr. Barbara Sicherl - Kafol, Anton Gorjanc, Marija Okoliš in Irena Rigo.

Izobraževalna programa Plesna pripravnica in Ples

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: za balet Matej Selan, Iko Otrin in Vlasta Veselko; za sodobni ples Jana Kovač Valdes, Ana Vovk Pezdir, Petra Pikalo in Vlasta Veselko; za plesno pripravnico Matej Selan, Jana Kovač Valdes, Alenka Tomc in Iko Otrin.



Dopolnitve učnih načrtov (minimalne standarde znanja in didaktična priporočila za doseganje minimalnih standardov znanja) ter znanja izvajalcev za programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Glasba in Ples, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 218. seji dne 16. 12. 2021, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: red. prof. mag. Ivan Florjanc – predsednik, Drago Arko, dr. Dimitrij Beuermann, Magdalena Međeral, Helena Meško, Helena Valerija Krieger, Marko Možina, Dejan Prešiček, dr. Nejc Sukljan in Boris Štih.



Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Kazalo vsebine



1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................................................. 6

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................................................. 6

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ............................................................................................... 7

4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ..................................................................................................... 9

5 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................................... 15

5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................ 15

6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 17

7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI ...................................................................................................... 17

ZNANJA IZVAJALCEV .................................................................................................................................. 17





1 OPREDELITEV PREDMETA




Pozavna je glasbilo, ki se uporablja v različnih stilih jazz glasbe in je tesno povezana z začetki te zvrsti. Pomembni izvajalci, kot so Edward Kid Ory, Glen Miller, Jack Teagarden, Tommy Dorsey in J. J. Johnson, so prispevali k njenemu razvoju. Pozavna je prisotna tako v malih kot v velikih jazzovskih zasedbah.

Pri predmetu jazz pozavna učenci razvijajo glasbeni talent ter pridobivajo osnovna glasbenoteoretična in praktična znanja. Poudarek je na razvoju motorike, muzikalnosti in ustvarjalnosti. Učenci spoznavajo zgodovino in vlogo pozavne v jazzu in zabavni glasbi ter njunih podzvrsteh.

Sodelovanje v jazzovskih zasedbah in orkestrih omogoča učencem razvoj socialnih veščin, kot so timsko delo, komunikacija in medsebojno spoštovanje. Jazz glasba ponuja učencem priložnost za osebno izražanje in ustvarjalnost, kar pomembno prispeva k njihovemu čustvenemu in duhovnemu razvoju.

Program je bil uveden kot odgovor na naraščajoče število jazzovskih zasedb in orkestrov (big bandov) v Sloveniji, kar odraža povečano zanimanje za jazz in zabavno glasbo med mladimi.



2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

 razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na pozavno;

 ob igranju na pozavno razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese;

 spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del in

vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih;

 skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete;

 razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na

slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice;

 se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko;

 v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del;

 razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje drugačnosti

in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi;

 funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije

s soizvajalci glasbenih del in poslušalci;

 se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in

interesom za osebno rast in razvoj;

 skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in

ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit;

 razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost;

 smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo;

 ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem;

 v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje

ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.





3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI


NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA

Učenci: 1., 2., 3. in 4. razred 5. in 6. razred

igrajo na  spoznajo inštrument in njegove  nadgrajujejo tehniko igranja na pozavno; značilnosti, pozavno,

 razumejo vzdrževanje in higieno  širijo svoj glasbeni repertoar,

glasbila,  interpretirajo težje skladbe,

 razvijajo vztrajnost in disciplino ter  igrajo zahtevnejši repertoar iz jazza in

glasbeni posluh, zabavne glasbe,

 igrajo preprostejše etude,  razvijajo sposobnost izvajanja solov,  igrajo lestvice in trozvoke,  izvajajo skladbe a vista in po posluhu  učijo se s pomočjo lastnih in tujih ter razvijajo glasbeni spomin,

zvočnih in video posnetkov,  razvijajo sporočilnost in komunikacijo z

 razvijajo čut za interpretacijo, občinstvom,

 razvijajo pozitivno samopodobo,  igrajo na internih in javnih nastopih v

potrebno za javno nastopanje; šoli in zunaj nje ter ob tem razvijajo in

krepijo pozitivno samopodobo;

solfeggiirajo;  pojejo posamezne dele skladb, ki jih  pojejo posamezne dele skladb, ki jih

igrajo, in poimenujejo note, igrajo, tudi a vista,

 se urijo v branju ritma in ritmično-  transkribirajo instrumentalne fraze,

melodičnih zapisov,  igrajo po posluhu,

 transponirajo krajše motive;  analizirajo že napisane instrumentalne

fraze in improvizacije;

oblikujejo  učijo se pravilne postavitve maske in  razvijajo tehnične prvine: fleksibilnost, zvok; vibracije tonov, dvojni in trojni jezik, dinamični in

 učijo se prepihovanja tonov in različnih tonski obseg;

artikulacij;

spoznavajo,  poslušajo skladbe s področja jazza in  poslušajo vokalno in instrumentalno ocenjujejo zabavne glasbe, blues, rock, zabavno in jazz glasbo, in  usvajajo osnove glasbene teorije,  širijo svoje poznavanje slovenske jazz vrednotijo  spoznavajo slovensko jazzovsko in in zabavne glasbe ter pomembnejših glasbo; zabavno glasbo ter pomembnejše slovenskih ustvarjalcev in

slovenske ustvarjalce in poustvarjalce na poustvarjalcev,

tem področju,  nadgrajujejo in bogatijo svoj

 igrajo v različnih glasbenih stilih, instrumentalni repertoar,

  razvijajo občutljivost za vrednotenje spoznavajo značilnosti različnih stilnih

svojih glasbenih izvedb, obdobij v jazzu in zabavni glasbi,

 interpretirajo posamezne skladbe;  kritično vrednotijo lastne izvedbe in

izvedbe drugih izvajalcev s področja

jazza in zabavne glasbe;

ustvarjajo  usvajajo prvine improvizacije,  v skladu s pridobljenim znanjem in glasbo in  razvijajo igranje po posluhu, sposobnostmi ustvarjajo lastne uporabljajo  samostojno in ob pomoči učitelja zabavne in jazzovske skladbe, učno ustvarjajo melodije,  razvijajo improvizacijo v skladu s tehnologijo;  spoznavajo prvine aranžiranja skladb, svojimi zmožnostmi in usvojenimi

 pri glasbenih dejavnostih uporabljajo znanji,

avdio in video opremo;  gradijo repertoar in ga aranžersko

 oblikujejo po svoji viziji,

 se snemajo in analizirajo svoje igranje,

 spoznavajo tehniko ozvočevanja,

 uporabljajo avdio in video opremo z

namenom poslušanja in analiziranja;

skupinsko  se usposabljajo za individualno in  sodelujejo v kompleksnejših muzicirajo. skupinsko izvajanje glasbe, instrumentalnih sestavih.

 se urijo v skupinskem igranju v jazzovski

zasedbi.

Dodatni pouk Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresničevanja

ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, predpisanih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja.





4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE


1. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 pozna osnove pravilne drža telesa in pozavne,

 razume in uporablja tehniko pravilnega dihanja,

 razvija pravilni nastavek za igranje na ustnik,

 prakticira igranje na ustnik in pozavno,

 igra durove lestvice: F-dur, B-dur, Es-dur,

 razume notne vrednosti (do osmink, z enakovrednimi pavzami),

 igra v osnovnem obsegu veliki E do F1,

 uporablja metode vodenje tona, kot sta Schlossberg in Müller,

 pozna in uporablja osnovne oznake za dinamiko (piano, mezzoforte, forte),

 razume koncept improvizacije in začne z uvajanjem praktične izvedbe na enem akordu.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone, etude 1–10

 M. Nightingale: Easy Jazzy Etudes, etude 1–5



Skladbe

 H. Leonard: First 50 Songs You Should Play On the Trombone

 H. Leonard: 101 popular songs



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica

 Dve etudi različnega karakterja

 Preprosta skladba – (jazz standard) s spremljavo in lastno improvizacijo

Učenec izvaja izpitne vsebine na pamet.



2. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija tehnike igranja pozavne,

 uporablja metode vodenje tona, kot sta Schlossberg in Müller,

 igra durove in molove lestvice s trozvoki: F-dur, B-dur, Es-dur, As-dur ter vzporedne molove,

 spoznava pentatoniko (lestvica petih tonov),

 spoznava druge glasbene stile (funk, rock, latin),

 spoznava in uporablja vse tone in njihove prijeme v celotnem obsegu inštrumenta,

 igra z glasbeno spremljavo po notah in z lastno improvizacijo (poslušanje, branje, igranje),

 izvaja legato vaje, pri čemer spreminja višino tona z vokali A, I,

 nadgrajuje osnovno znanje notnih vrednosti (osminske triole, šestnajstine, sinkopa),

 igra različne artikulacije: kratke note, dolge note, poudarjene note.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone

 M. Nightingale: Easy Jazzy Etudes

Skladbe

 H. Hancock: Cantaloupe Island

 H. Hancock: Watermelon Man

 J. Kosma: Autumn Leaves

 I. Berlin: All Of Me



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica

 Durova in molova pentatonika

 Dve etudi različnega karakterja

 Preprosta skladba – (jazz standard) s spremljavo in lastno improvizacijo

Učenci izvajajo izpitne vsebine na pamet.



3. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija obseg igranja na pozavno navzgor in navzdol,

 igra durove lestvice F -dur, B-dur, Es-dur, As-dur, C-dur, G-dur, D-dur, A-dur, E-dur in vzporedne

molove lestvice (naravne, harmonične in melodične) s trozvoki,

 igra pentatoniko (dur in mol),

 igra blues lestvico,

 igra legato, non legato,

 spoznava vaje za fleksibilnost,

 razvija vodenje tona,

 spoznava osnove blues forme,

 razvija sposobnost slušne in teoretične analize harmonskih stopenj v glasbi,

 razvija glasbeni spomin.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 R. Müller: Schule für Zugposaune, Heft 1

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone

 J. Rochut: Melodius Etudes for Trombone, Book 1

 M. Nightingale: Easy Jazzy 'Tudes

 J. Snidero: Easy Jazz Conception



Skladbe

 B. Howard: Fly Me To The Moon

 J. Zawinul: Mercy, Mercy, Mercy

 C. Parker: Now’s The Time

 J. Cosma: Autumn Leaves



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica

 Durova in molova pentatonika

 Dve etudi različnih karakterjev

 Skladba (jazz standard) z lastno improvizacijo

 F blues skladba

Učenci izvajajo izpitne vsebine na pamet.

4. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove in molove (naravne, harmonične in melodične) lestvice s trozvoki,

 igra pentatoniko (dur in mol),

 igra blues lestvice,

 nadgrajuje veščine fraziranja: legato, staccato, marcato, sforzato,

 spoznava in izvaja vaje za fleksibilnost alikvotnega niza na inštrumentu,

 razvija stabilnost vodenja tona,

 posluša in analizira jazz standarde,

 razvija glasbeni spomin.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 R. Müller: Schule für Zugposaune

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone

 J. Rochut: Melodius Etudes for Trombone, Book 1

 M. Nightingale: Easy Jazzy 'Tudes

 J. Snidero: Easy Jazz Conception



Skladbe

 D. Ellington: C-Jam Blues

 S. Rollins: Doxy

 H. Merrill : You’d Be So Nice To Come Home To

 H. Mancini: Days Of Wine And Roses



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica

 Durova in molova pentatonika

 Dve etudi različnih karakterjev

 Skladba (jazz standard) z lastno improvizacijo

 F blues skladba

Učenci izvajajo izpitne vsebine na pamet.



Napredovanje

Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje glasbene šole, se lahko vpiše na višjo stopnjo glasbene šole, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o njegovi nadarjenosti pozitivno.

5. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove in molove (naravne, harmonične in melodične) lestvice s trozvoki in četverozvoki,

 igra pentatoniko (dur in mol),

 igra blues lestvice,

 spoznava in izvaja moduse durove lestvice,

 igra »banding, prevoje, pedalne tone,

 posluša in analizira jazz standarde,

 razvija glasbeni spomin,

 seznanja se s transponiranjem lažjih melodij,

 gradi svoj stil improvizacije,

 spoznava bebop stil,

 pozna in bere simbole akordov ter jih povezuje s harmonijo.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 R. Müller: Technical Studies for Trombone, Book 1

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone

 J. Rochut: Melodius Etudes for Trombone, Book 1, 2

 M. Nightingale: Easy Jazzy 'Tudes

 J. Snidero: Easy Jazz Conception

 B. MIntzer: 15 easy jazz blues & funk etudes

 J. Aebersold: vol. 3, 25, 42, 44

 H. Leonard: The Real Book (six edition)



Skladbe

 S. Rollins: St. Thomas

 J. Klener, S. M. Lewis: Just Friends

 D. Elington: Satin Doll

 D. Elington: Take The »A« Train



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica, modusi, pentatonika, blues lestvica, bebop lestvica,

zmanjšana lestvica

 Blues skladba

 Dva skladbi (jazz standard) različnega karakterja

 Transkripcija

 Tehnična ali melodična etuda

Vse izpitne vsebine (razen etude) se izvaja na pamet.

6. RAZRED



Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 igra durove in molove lestvice s trozvoki in četverozvoki,

 igra blues lestvice, pentatoniko,

 spoznava in nadgrajuje znanje o modusih preko osnovnih harmonskih postopov,

 transkribira znane primere improvizirane vsebine v skladbah,

 spoznava formo rhythm changes,

 nadgrajuje razumevanje harmonskih simbolov in strukture v skladbah,

 razvija glasbeni spomin.



Šole/metode, etude

 M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies

 R. Müller: Technical Studies for Trombone, Book 1, 2

 J. B. Arban: Arban's famous method for trombone

 J. Rochut: Melodius Etudes for Trombone, Book 1, 2

 M. Nightingale: 20 Jazz Etudes

 B. Mintzer: 15 easy jazz blues & funk etudes

 J. Aebersold: vol. 1–108

 H. Leonard: The Real Book (six edition)



Skladbe

 J. Pastorious: The Chicken

 K. Dorhma: Blue Bossa

 M. Lewis: How High The Moon

 C. Porter: What Is This Thing Called Love



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Po ena durova in molova lestvica, moduse, pentatonikoa blues lestvica, bebop lestvica,

zmanjšana lestvica

 Blues in rhythm & changes

 Tri skladbe (jazz standard) različnega karakterja

 Transkripcija

 Etuda

Vse izpitne vsebine (razen etude) se izvaja na pamet.





5 STANDARDI ZNANJA


Nižja stopnja

Po končani nižji stopnji šolanja so učenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe (glej predlagane vsebine) po notnem zapisu in na pamet. Pridobijo si osnovno tehnično znanje, tonsko in ritmično urejenost. Sposobni so igrati v manjšem jazz ansamblu.

Višja stopnja

Po končani višji stopnji šolanja so učenci usposobljeni samostojno nastopati v različnih sestavih, pri čemer izvajajo tudi zahtevnejši repertoar. So ritmično stabilni in obvladajo intonančno prilagajanje v skupini. Obvladajo dinamične in artikulacijske zahteve. Lahko se vključujejo v ljubiteljske jazzovske sestave ali orkestre.



5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca in so mejna kategorija, ki se izkazuje z oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta jazz pozavna učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu.

Za minimalni standard učenci izvajajo program z nekaterimi pomanjkljivostmi v artikulaciji, dinamiki, poudarkih ipd., v počasnejšem tempu od zahtevanega, a s povečini natančnimi tonskimi višinami in ritmom, kljub temu pa je učenčeva izvedba še vedno sprejemljiva.



1. razred

Učenec še zadovoljivo:

 pozna osnove pravilne drže telesa in pozavne,

 izkaže tehniko pravilnega dihanja,

 izvede durove lestvice: F dur,

 izvede enostavno skladbo po programu,

 pozna osnove branja not,

 izkaže znanje notnih vrednosti (do osmink, z enakovrednimi pavzami),

 igra v osnovnem obsegu veliki G do c1,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.



2. razred

Učenec še zadovoljivo:

 pozna vse tone in njihove prijeme v celotnem obsegu inštrumenta,

 igra enostavne skladbe,

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 improvizira z uporabo lažje variacije,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.

3. razred

Učenec še zadovoljivo:

 zaigra temo lažje jazzovske skladbe,

 zaigra krajši improvizirani del skladbe,

 zna slediti spremljavi v skladbah,

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 igra legato, non legato,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.



4. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 zaigra lažjo jazzovsko skladbo z vključeno improvizacijo,

 zna slediti spremljavi bluesovske skladbe,

 igra na pamet,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.



5. razred

Učenec še zadovoljivo:

 zna zaigrati basov ton in vodilne tone po formi lažje skladbe,

 igra durove in molove (naravne, harmonične in melodične) lestvice s trozvoki,

 igra pentatoniko (dur in mol),

 igra blues lestvice,

 igra na pamet,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.



6. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvede dve lestvici,

 zna določiti osnovni tonski material za improvizacijo v lažji jazzovski skladbi,

 zaigra bebop temo v počasnem tempu,

 igra na pamet,

 izvaja lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali

iz druge ustrezne literature po izboru učitelja.





6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA


Osnovna naloga učiteljev ob učnem načrtu je pri učencih razviti ljubezen do glasbe in ustvariti željo po muziciranju. Zaradi individualnega načina poučevanja naj učni načrt s sistematično razvrščenim gradivom ne bo toga učiteljeva obveznost, temveč orientacija in pomoč pri vzgoji bodočih glasbenikov. Priporočljivo je, da učenci usvojeno znanje čim pogosteje pokažejo na internih in javnih nastopih.



7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

MATERIALNI POGOJI

Primerno velika, akustično in zvočno izolirana učilnica, standardna oprema za individualni pouk, pozavna, klavir ali pianino, stensko ogledalo, strokovno gradivo in avdiovizualna oprema za predvajanje gradiva.

POGOJI ZA VPIS

Primerna starost, glasbene in fizične predispozicije za igranje pozavne, ki jih kandidat izkaže na sprejemnih izpitih.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v glasbenih šolah.



ZNANJA IZVAJALCEV

 visokošolskega izobraževanja jazz pozavne

Jazz pozavna  katerega koli visokošolskega izobraževanja ali Učitelj srednješolskega izobraževanja jazz pozavne po določilih

93. člena ZOFVI