Poumetn^ ateviita stane l'50.
Slovenski
o*	*<i
(prej Avtoriomisl)
’)>: Cii
Glasilo Slovenske Republikanske Slcanke kmetov in delavcev.
Uradni6tvo in upravniStvo v Ljubljani, Breg St. 12. II. Telefon 119.	Izhaja mi. pene.	Mesečna r.arcčr.iua 5 Din. - ('ene oglasov po dogovoru. Za večkrat-e oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 pur.
St. 9. Ljubljana, dne 6. marca		1925. Leto V.
Ifaj hočemo?
Lastno zakonodajo na tasti ih tleh vz rast lega slovenskega ljudstva!
Politične možnosti.
Vprašan joj ki ga dane« največkrat sli simo, se glasi: Kaj bol -Kako bot Ali se bo .kaj izpremenilo, ali pa bo ostalo vse pri starem?
Točnega in 'jasnega odgovora na ta vprašanja •mi ve nihče. Mi govorilno lahko le o raznih možnostih.
Zadnje volitve so prinesle sedanji vladi v Belgradu večino. Kako in s kakšnimi sredstvi si je današnja vlada svoje večino priborila, je drugo vprašanje, na katero nam pa ni treba odgovarjati, ker je odgovor itak -vsakomur znan. Kakor ljudje navadno ne vprašujejo, kje in kako si je kdo pridobil večje ali manjše premoženje, ampak se ozirajo predvsem na to, da ga kdo ima, tako je tudi tukaj: Vlada ima ve> cino, in na tem dejstvu se ne da nič izpremiojati.
Prva možnost, ki sledi iz tega dejstva, obstoji v tem, da vlada 'svojo večino v parlamentu izkoristi in izrabi, da izvrši svoj delovni program. Dokler bo sedanja vladna večina držala, vlada lahko počne, kar hoče. Vlada lahko uredi državni proračun po svoje, lahko pobira da-‘ vek po svoji volji, razpiše volitve v deželne in okrajne zbore, uredi uradniško, invalidsko in stanovanjsko vprašanje itd. Opozicija nastopa lahko združeno kot celota ali -pa v posameznih skupinah, opraviti pa ne more mnogo ali pa -nič.
Vladna večina pa je majhna. Tudi to dejstvo je važno. Z majhno večino pa je delo težavno, ker morajo biti vsi poslanci večine vedno na mestu, da jih opozicija ne preglasuje. Tz te zadrege si pa vlada lahko pomaga na dva načina. Ker
so hrvaški republikanci pod obzna-no, jim vlada njihove mandate brez vsega lahko razveljavi, ali vse ali pa toliko, kolikor se j-i zdi potrebno. Če se bo to zgodilo, bo Pasic neovirano in nemoteno lahko vladal, dokler bo hotel. Mogoče pa je tudi, da se Prišiču posreči opozicijo razdvojiti in pridobiti kakšno danes opo-zicijonalno stranko z lepimi obljubami na svojo- stran. To je sicer tnalo verjetno, a izključeno ni. Tudi v tetri slučaju bo pa .Pasic gledal, da mu nihče ne bo zrastel čez glavo. Mi lahko obračamo stvari kakor jih hočemo, a vedno pridemo do istega zaključka: Vladal bo Pa-šič.
Tretja možnost je sporazum. Radikali s Pašičem vred dobro vedo, kako so dobili večino. Ker pa hočejo kot stara vladna stranka še nadalje vladati, ni izključena možnost, da bodo iskali način, kako bi prišli s Hrvati in s Slovenci na čisto. Ponujali bodo seveda enim in drugim jako malo ali pa nič,. Od Hrvatov in Slovencev je odvisno, Če bodo hoteli oziroma mogli kakšne vladne ponudbe sprejeti. Vse kaže, da bo morebitna sporazumaška politika jako trnjeva in dolgotrajna stvar.
A naj se zgodi že to ali ono, enb je gotovo, da za nas Slovence zlata doba še ne prihaja. Mi ne pomenimo nič, ker na« je premalo in ker smo reven narod. Tn še tisto malo, kar bi lahko pomenili, smo izgubili 1. 1918. V danih razmerah nam ne preostaja nič drugega, kakor da •-ponižno in potrpežljivo čakamo na. boljše čase, ali pa da se uklonimo jii prosimo —- milosti...
dandanes institucijo kraljevine obdržati ali ne, ker je kraljevsko dostojanstvo na Angleškem praktično brez pomena.
f’e so se torej hrvaški republikanci odločili za »monarhijo po an-
gleškimi vzoru«, s tem niso od svojega bistva prav nič odnehali in popustili, ker je »monarhija po angleškem vzoru« samo prazna forma, glavna stvar pa je, da ljudstvo samo sebe vlada.
Deželni in okrajni zbori.
V	vidovdanski ustavi je -določeno, da prepušča državna oblast -važne dele javne uprave, zlasti krajevni', deželnim in okrajnim zborom, ali tak-ozvanim »oblastnim« in »srez-kiitn -skupščinam«. Teh zborov -doslej še niso -sklicali, ker je bilo treba prej likvidirati stare pokrajinske uprave. Danes je t-o delo :skoro že povsod končano in sedanja -vlada • nam obeta po svojih časopisih, da bo rimpcej razpisala volitve.
Rekli smo že, da bo glavna naloga- bodočih deželnih in okrajnih zastopov povsem krajevnega zlasti gospodarskega značaja, kakor vidimo to že danes v o-bčinah. Občine so podlaga takoz-vane »samouprave«. Vsak še -tako majhen okoliš ima svoje posebne manjše ali večje gospodarske potrebe, za katere se -država ne more brigati, ampak prepušča skrb zanje Občinarjem, ki -lahko ukrenejo v okviru splošnih državnih zakonov vse potrebno, kolikor jim pač dopuščajo njihova sredstva. Zato -vidimo v občinskih gospodarstvih jako velike razlike. Bogate občine so ;si napravile iz lastne
zgradile
ii>k
gospodarski, ampak tudi velik vzgojni pomen.
Kar ne zmorejo s svojimi gospodarskimi sredstvi občine, naj bi zmogli po vidovdanski ustavi okraji ali okrožja. Kakor odločujejo v občinskem gospodarstvu -občinski -sveti, tako naj odločajo v gospodarstvu okrajev (»srezov«) okrajne skupščine, v deželnem -gospodarstvu pa deželni zbori (»oblastne skupščine«).
Občinski, okrajni in deželni za-stopi pa nimajo samo gospodarskega pomena, ampak imajo tudi -politični pomen. Omenili smo že, da so te skupščine jako važna šola zlasti za. mlajše fari te in može, ki si tam pridobe lahko prva praktična politična -in gospodarska izkustva. Odločilnega pomena za politiko pa imenovane skupščine niso, -ker jih bodo imeli politično popolnoma v rokah zastopniki države (.okrajni glavarji in veliki župani).
Kakor vsaka šola, bodo tudi -novi zastopi ljudi precej veljali. Da bi -se država odpovedala na korist krajevnim -samoupravam kakim svojim
Monarhija po angleškem vzoru.
Pretekli teden -so se zbrali v Belgradu voditelji opozicije in so ustanovili posebno parlamentarno -skupino, kateri so dali ime »blok narodnega sporazuma in kmečke demokracije«.
Posamezne točke skupnega programa nam doslej še -niso znane. Kazni listi -poročajo, da jih bo predsednik nove parlamentarne skupine g. Ljuba Davidovič prebral na eni prvih -sej novega -palamenta.
O	eni točki novega skupnega programa pa se že danes precej govori. Pravijo namreč, da so se hrvaški republikanci -odrekli svojemu republikanskemu programu in pristali na to, naj bo naša država »monarhija po angleškem vzoru«. Ker bodo razni naši nasprotniki ta Čin hrvaških republikancev gotovo poskušali zlorabiti i-n bodo čisto gotovo trdili, d« so Hrvatje glavno točko- -svojega političnega .programa zatajili, zato smatramo za umestno, da si »-monarhijo -po angleškem vzoru« ogledamo nekoliko natančnejše.
-	Kakor povsod po Evropi so tudi na Angleškem v srednjem veku-vladali kralji. Vladali so absolutistično. To se pravi, da je bila samo kraljeva (monarhova) volja merodajna in odločilna v vseh državnih zadevah, ljudstvo -pa ni nikjer prišlo do -be-
sede, ker se je moralo kraljevim poveljem brezpogojno pokoriti.
S-vojo neomejeno oblast -so pa. angleški kralji zelo zlorabljali, tako da plemenitašem in meščanstvu ni preostalo drugega kakor upor. Po dolgotrajni meščanski vojni -sp •zmagali takratni zastopniki ljudstva — plemiči in meščanstvo — in so kraljevsko oblast silno omejili, zlasti glede gospodarstva z državnim denarjem. Kraljevsko oblast s-o omejevali vedno bolj, ravno -tako pa tudi oblast plemstva, ki je imelo važno besedo v takozvani lordski ali gosposki zbornici. Danes je na Angleškem tako, da je neomejen gospodar nad’ -samim seboj ljudstvo po svojih zastopnikih v parlamentu in Anglija po svojem notranjem državnem ustroju ni nič drugega •kakor republika s kraljem kot dednim predsednikom na čelu.
Angleški kralj danes jnirna nobenih predpravic več, ampak je samo vidni zastopnik angleškega naroda. Vlade Sestavlja -samo parlament, kralj pa vsako vlado, ki nastane iz parlamenta, potrdi takorekoč v imenu naroda. Angleški kralj je samo tradicijonalno -dostojanstvo, vlada 1 se pa ljudstvo, kakor da je Anglija republika. Toda tudi ta tradicija -se že -maje in v veliki delavski stranki so že načeli vprašanje, ali še -kaže
soli S šSS,p^Fopj-a, nekatere ^lmdkom, ~ je. malo verjetno Ker imajo tudi lastne bolnišnice, dalje Pa ^denarja m me občinskega m podpirajo z izdatnimi -sredstvi pri- no.deželnega gospodarstva, smemo žarne hrambe, skr-be za javno var-	na prav znatno
most s pomočjo občinske policije itd. ™nje javnih daiatev. Od parne i Vse take stvari pa veljajo precej -v.te -skupscine izvoljendi taoz bo od-denarja in zato ima jo občine pravi- V1S"°>	gospodarita,
co pobirati -svoj lasten davek zri ' Svoji-m somišljenikom na deželi svoje potrebe ali takozVane občin- ^•pai-ptriporočamp,- ftaj se že dane« za,č-jjke 4°klade. ki znašajo včasih mno- v oo -skrbno pripravljati' -na’novo de-go priicentbv 'državnega davka ali do in -naj -se pogovore med. seboj o pa celo po večkrat toliko kakor dr- « možeh, katerim, bi,-slučaju orazpi1-žavni davek. S tem -svojim denar- »a volitev mp^i izre^j svoje zaupa-jem upravljajo ih gospodarijo ob- .nje.in,jih voliti;. , Tp j^ velevažno čine -same pod nadzorstvom' višje j delo, kateregangj se zlasti.krajevne oblasti.. Občine ih občinsko premoč- politično ^ggtiiznege tako j'loti j-o z ženjb upravljajo''občinski sveti ali-H.v«o vnemo- Pptr.efoniv tozadevna občinski mož je. Občinski sveti -so pojasnila daje uprava »Slov. Re-ustanove, ki tvorijo -glavno podlago., .publikanca«, Ejubljaha, Breg’ št. 12. za politično 'in gospodarsko šolanje .. Ne zamudite -dragocenega časa, da ljudstva iti imajo zato me samo ve- na-s. dogodki ne prebite. •  :  — --------------------------------- —h-------7 —-----------------------
. .. Naj razmišljajo o tem drugi!
Iz vse Slovenije dobivamo -sedaj poročila o zadnjih volitvah. Vsi dopisniki hočejo, da se njihovi dopisi tudi objavijo. Mi ne moremo ustreči tej njihovi želji, ker je naš list premajhen in bi skozi cel -mesec dni ne zadoščal za objavo samo teh poročil. Zato se omejujemo le na skupno vsebino teh po-roči-l. Iz njih ,-sledi sledeče:	.	;	_	•	-
1.	Na na-s slovenske republikance se je najbolj in z vsem razpoložljivim svojim aparatom, ki m majhen, vrgla SLS. To nedvomno -sledi iz poročil iz Kranjske in Štajerske. Predvsem, -so -se klerikalci posluževali osebnega blatenja. Napadali so- z lažmi najbolj' ogabne sorte posamezne -naše -pristaše, zaupnike in kandidate. Že takoj spočetka so vrgli po vsej Sloveniji laž, da smo prejeli za. volitve denar od samega g. dr. Žerjava. To laž, ki jo
je prvi 1 hm si ral v -Sloveniji — -kar danes točno -vemo — takoj -spočetka volilne dobe sam g. dr. Anton Korošec iz Belgrada, so pozneje v -sto-tisočjh izvodih raztrosili po vsej deželi »Domoljub«, »Straža«, »Gospodar« in podobni njihpvi listi. Ta •laž -se je šjrila po številnih klerikalnih »organizacijah kot povodenj. Njen -namen je bil zlasti, pred ljudstvom umazati, g- Prepeluha. Ta namen je biltdelomg. tudi dosežen. Se danes ti »katoliški« listi ni-so -popravili te laži. No, pa tega nihče niti ne zahteva niti ne pričakuje, zakaj ljudje, ki se zavedno. poslužujejo takšnih falot* -skih sredstev, nikomur ne morejo dati ne časti ne ugleda. V volilni borbi se prenese marsikaj, dokler ta nečedni posel opravljajo politične-stranke same. Kar pa je naše somišljenike zelo iznenadilo, je bilo
.dejstvo, da se je prav zadnje dni pred volitvami vpregel v ta politič-no-lažnjivi voz velik del slovenske duhovščine. Ponekod so se slovenski republikanci proglasili kot brezverci, katerih naloga je škodovati cerkvi in veri. Kdor je zasledoval naš pokret, mora vedeti in priznavati, da se mi v cerkvene in verske reči nismo vtikali, da inismo uganjali takozvane »farSke gonje«; celo nasprotno! Mi smo ponovnokrat opozarjali naše somišljenike, naj se ne spuščajo v takšne prepire, da naj spoštujejo versko prepričanje vsakogar. Glede duhovnikov »mo pov-darjali, da bi nas veselilo videti jih med nami, kjer imajo vse iste pravice in dolžnosti kot vsak kmet, obrtnik in delavec. In smo rekli: Ne zato, ker si duhovink, ampak kljub temu, si lahko naš vodja. Tvoja dolžnost in pravica bodi, da si med nami, ki smo delavci in kmetje.
Kljub temu so nas z avtoritativne strani proglasili za »brezverce«, »narodne izdajnike« in »prodamce«! Za te »brezverce, narodne izdajnike in prodance« pa je v Sloveniji glasovalo — 21.000 mož in fantov. Vse, kar je bilo omahljivega in je nagibalo na stran miselnosti sv. Tomaža, je odpadlo! Teh 21.000 mož in fantov, ki so zavedno in s ponosom glasovali za slovenske republikance, se je s tem proglasilo za »brezverce, narodne izdajalce in prodan-ce« — po svoji lastni volji. Povemo odkrito, kakor je vedno bila naša navada, da prepuščamo razmišljanje o tem tistim, ki imajo nalogo in dolžnost, 'baviti se z verstveno vzgojo ljudstva. Teh 21.000 mož in fantov ne bo razmišljalo dalje o tem; oni so enostavno vzeli fakt, da so »izobčeni«, mirno im samozavestno, na znanje. Samozavestno zato, ker vedo, da niso zakrivili ničesar drugega kakor to, da so izrekli nedosledni in strankarsko špekulativni politiki g. dr. A. Korošca, ki je slučajno »tudi« duhovnik nezaupnico!
2.	Naše somišljenike pa je preganjala zelo resno tudi državna oblast in sicer kakor kakšne hudodelce. Nflši zaupniki in kandidati niso.
bili varni pred orožniki in hišnimi preiskavami nikdar in nikjer. Po noči so budili njihove družine in .premetavali stanovanja, iskajoči bogve kaj pregrešnega. Tudi so zapirali ljudi po nedolžnem ter jih opravljali med ljudstvom v slab glas. Zlasti na Štajerskem je delala v tem pogledu edinstveno posvetna in duhovska oblast. Tako se je pripetilo, da so orjunaši in duhovniki skupno napadli naše somišljenike ter jih pretepali. Drugod zopet je klerikalni kandidat ovajal naše govornike orožnikom, zahtevajoč njihovo aretacijo. Kako malo resnice je bilo na teh ovadbah, dokazuje zlasti dogodek v Rajhenburgu, kjer so orožniki na zahtevo klerikalnega kandidata aretirali čisto nedolžne potnike, ki niso imeli s politiko in agitacijo ter z našo stranko prav nobenega stika. Vrhunec teh oblastvenih preganjanj je bil, da so dobile ponekod svoj blagoslov s prižnice, raz katerih se je potrdila upravičenost preiskav, preganjaj in aretacij. Vse to srno vzeli na znanje* mirno in dostojno, kakor se spodobi možem. Samo eno moramo reči: Ti ljudje, ki «o to storili, nimajo pravice govoriti o tero.ru in nasiljih drugih, ker so jih sami odobravali napram nam, svojemu bližnjemu!
V	duše 21.000 'slovenskih republikancev je padla grenka kaplja. Najbrže jih bo še več. Mirno in •prevdarno jih bomo prenesli. Kakšne pa bodo te duše, ki jih bo težki boj, gmotna in duševna nasilnost —'zadnja je hujša od gmotne in bolj učinkovita! — končno izoblikovala, to bomo šele videli. Toda o tem naj premišljajo tisti, ki so poklicani baviti se s tem poklicno. Mi smo vzeli vse to za enkrat le molče na znanje in pribili samo dejstvo, da se ne bo kdaj pozneje trdilo, da ga ni bilo. Kdor pa hoče kaj več podobnih dokumentov, kakršen je bil že oni g. župnika s Turjaka in še hujših, naj se blagovoli obrniti na nas. Na razpolago so mu, če ima poštene namene!	«
Slovenskemu delavstvu!
Pred vojno.
Pred vojno in po vojni je bil pretežen del slovenskega 'delavstva organiziran v socijalno demokratični stranki, četudi v Sloveniji ta stranka pred vojno ni imela velike politične moči, je vendar le delavstvo v tedanji državi socijalno in politično precej veljalo, ker je bilo v ozki federativni zvezi s sorodnimi strankami Nemcev, Cehov, Poljakov in Italijanov. Poslanci vseh teh narodnih socijalno demokratičnih strank v avstrijski državni zbornici so veljali kot skupno parlamentarno za-istopstvo ter <so iimčli tudi skupni klub. Zato je imela tudi socijalno demokratična stranka v Sloveniji precej vpliva, pa čeprav sama m imela v tem skupnem klubu na Dunaju nobenega poslanca. Vedno so bili tudi slovenski organizirani delavci vprašani, kadar je šlo za važna politična ali pa socijalno politična vprašanja. To veste vsi.
Po vojni.
Po vojni so se slovenski delavci te svoje stranke oprijeli še bolj V Sloveniji se je to dobro pokazalo takoj po preobratu. Tedaj je imel slo-venaki delavec veliko politično veljavo in ni je bilo oblasti, ki bi si upala storiti organiziranemu delavcu ali njegovim številnim organizacijam zavedno le najmanjšo krivico! Socijalni in politični program stranke je bil lep in dober ter v popolnem skladu z željami delovnega ljudstva. V socijalnem pogledu je šel za tem, da se uresničijo ■vsaj najnujnejše delavske zahteve socijalno političnega značaja, v gospodarskem pogledu je delal za osamosvojitev z lastno močjo s pomočjo zadružništva, v političnem pogledu pa je postavil zahtevo po federativno in republikansko urejeni državi, katero zahtevo so formuli-
rali že leta. 1917. slovenski delavci-izseljenci v Ameriki, organizirani tedaj v »Slovenskem republikanskem udruženju« v Chicagi.
Ustavni boj.
Ko se je v naši novi državi začel ustavni boj, je stranka v tem vprašanju pozneje omahnila. Najprej so prišli z juga novi tovariši, kateri so v novih državnih razmerah zamendli prejšne naše tovariše in vodnike tudi slovenskih delavcev, to je zlasti Nemce in Čehe. Ti delavski tovariši z iugu — Srbi in Hrvati — so prinesli nov evangelij
—	komunizem, ki pa ni bil njihova domača rastlina, ampak prosta kopija ruskih razmer in ruske taktike. Med delavstvo se je zanesel jspor o taktiki. Postavljeno je bilo vprašanje: Ali izrabiti v danih raz-,merah kar najbolj politično moč delavstva v njegov socijalni in gospodarski prid, ali pa privzeti metode boja, kakor smo ga .videli 1. 1917. v Rusiji- Samo del delavstva se je odločil za zadnje. Naglasiti pa je treba, dn je bil ta del politično dosti manj izšolan, kakor oni, ki je bil za nadaljevanje stare taktike, katero je obdržala — mimogrede povedano — tudi še po vojni nem-ško-avstrijska socijalna demokracija in sicer z uspehom za delavstvo, •kakor vidimo, k.ni in drugi to je i soeijalisti i komunisti, so pri nas prezrli vrhovno načelo modernih so-cijalnih bojev v ustavnih vpraša-šanj.ih. Vse sodobne socijalne l»orbe od Lassalla do pariške komune, od bojev nemške socijalne demokracije za časa Bismarkovega »Sozialisten-gesetza« pa do oktoberske boljševi-ške revolucije 1. 1917. so postavile v ospredje princip federacije (avtonomije) in republikanske vladavine. To načelo je vedno ostro podčrtavalo razliko napram vladajoče-
mu plemstvu in veleburžuaziji povsod tam, kjer je ta šele začela nastopati kot vladajoči sloj. Plemstvo je prineslo seboj iz srednjega veka monarhizem, buržuazija pa je hotela imeti centralizem in militarizem kot svoje politično dn gospodarsko orožje.
Tudi v mladi Jugoslaviji vele-buržuazija šele nastopa kot vladajoči sloj. Njeno najostrejše orožje pa sta tudi tukaj centralizem in militarizem.
V	Jugoslaviji.
Niti naši socijalisti niti komunisti, odnosno njihovi vodniki, tega niso mogli ali pa znali zapopasti. kar bi dokazovalo njihovo pomanjkljivo socijalno in politično izobrazbo. Eni in drugi so se ogrevali za centralizem, kar jim je prineslo hvaležne poglede mlade veleburžu-azije, ki je hotela baš isto. Ta zmota poglavitno je delavsko gibanje uničila ne samo v Srbiji in na Hrvaškem, ampak tudi v Sloveniji. Delavske množice so na lastnih h i hteli občutile vedno večji socijalni in politični pritisk in družabno bfez-pomenubnost, v katero jih je vodila ta nejasnost v ustavnem boju. Centralizem in monarhizem sta bili sulici ne proletarijata, ampak kapitala. Fabrikant v Sloveniji se je čutil •dosti varnejšega pod zaščito centralističnega vojaškega bajoneta, kakor pa v federativno urejeni državi, kar bi vsaj v bolj kulturnejših deželah dovedlo potom demokracije .kmeta in delavca do odločilne politične moči in veljave.
Zadnje volitve.
Zadnje volitve so prinesle popoln politični polom politično tako slabo ori j en tiran e delavske politike, ki se mora vrniti k prvotnim vzorom brez vsake solzave primesi. Delavstvo je prešlo skor« povsod v vrste tistih strank, ki povdajajo načelo federacije in republike. To je tudi umevno, zakaj vsi sodobni socijalni pokreti so potekli in se vršili v znamenju ustavnih bojev. Lassallov boj je imel svoj izvor v ustav-nih vprašanjih, pod Bismarkom so hili soci jalisti tudi čisto formalno le ustavni boj, v Avstriji je imel ves politični boj delavstva vse do njenega konca obliko ustavnega boja. Tu ne gre za prazna državnopravna vprašanja, ampak za bistvo vsakega ustavnega boja — za moč in premoč posameznih družabnih slojev! Ne za besedo, za jedro gre.
Kjer je zavest proletarijata še na nizki stopinji, kakor pri nas, se
bijejo ti boji seveda v drugih oblikah (narodnih, pokrajinskih, kulturnih itd.). Toda bistvo je vseeno -tu. če pogledamo zadnje volitve v Sloveniji vidimo, da je zlasti na Štajerskem socijaljstično vzgojeno delavstvo trumoma glasovalo za federativne republikance. Vzemimo samo volilni okraj Prevalje, kjer je veliko delavstva in kjer imajo sko-ro vse večje občine tudi socijalistič-ne župane. Samo borih 300 glasov je dobil več oficijelni socijalistični •kandidat kot pa federativni republikanci, ki nimajo tam niti ene organizacije in nobenih ožjih vezi. Podobno je bilo drugod. S tem pa se delavci seve niso še odrekli potrebi svojega slojnega, socijalnega boja; nasprotno povdarili so ga! Pokazali so preko svojih voditeljev, čisto samostojno, kaj hočejo, kaj živi v njihovih dušah. Lahko se reče v tem
las
ni
pogledu: Ljudski glas Kaj sedaj?
Delavski pokret je treba torej prenoviti in obnoviti v duhu starih tradicij in starih večnih načel, v duhu federacije in republikanstva.
V	duhu tistih načel, ki so bite zmagovite že v stari »prvi interacijona-Ii« in vse do današnjih dni povsod tam, kjer je živelo res pravo revolucionarno socijalistično gibanje. Delavstvo je začelo trumoma prestopati v tabor »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev«. Vsi naj pridejo, tudi tisti, ki so bili doslej v zmoti! Zmota ni greh. Mi ne sovražimo nikogar osebno. Obsojamo le slaba dejanja Nastopil je čas, da se znova strne delavstvo v Sloveniji pri hrambi lastnih interesov na temelju jasnih vidikov in brez strahu in sramu za svoje prave in stare ideale. Ti ideali so skupni vsemu delovnemu človeštvu v vseh deželah, kjer se delavstvo organi-zuje v boju proti kapitalu in zastarelim oblikam življenja, katere nimajo nobenega prostora več v naši družbi. Preteklost je pokazala, da je tudi slovenski delavec močan in vpliven, ako se združuje na temelju načel, ki so bila že preiskušena in kot dobra spoznana vedno in povsod. Zgradimo mogočno stavbo, najprej doma v Sloveniji in odtod bomo zanašali našo socijalno misel in organizacijo tudi tja, kjer tega danes še ne morejo. Oprimite se vsi »Slovenskega Republikanca«, širite ga po svojih političnih in gospodarskih organizacijah, širite misel svoje socijale pomembnosti med tovariši, kar bo nam vsem prineslo novo, lepo vstajenje in na kancu tudi sl-
inimo jjmago
T.
Sleparstvo z razorožitvijo.
Ko so 1. 1918. in 1.1919. zborovali tedanji vodilni državniki vsega sveta v Parizu, da sklenejo mirovne pogodbe s posameznimi premaganimi državami, je pričakoval ves svet, da bodo,sklenili take pogodbe, ki bodo res zaslužile svoje ime in dale svetu mir.
To pričakovanje se ni izpolnilo. Mirovnih pogodb ni rodila pravičnost, ampak kruta in neizprosna maščevalnost zmagovalcev.
Iz zla pa se ne more roditi nič
dobrega.
Mirovne pogodbe, ki so jih sklenili v Parizu, so ustvarile po vsem svetu velikansko nezadovoljnost. Rusija, ki je v svetovni vojni ogromno trpela, .na mirovni, konte-rencisploh ni prišla do besede. Nemčija kar kipi same maščevalnosti nad Francozi, razne nove države pa so sestavljene in urejene tako, da se njihovo prebivalstvo kar ne more uživeti v nove razmere. Polagoma je vse začelo čutiti, da bo potrebna zopetna izpreirtemba .in na te izpre-inembe se pripravljajo vse države z novim oboroževanjem, ki je še strašne j«e od onega, ki smo ga bili vajeni pred vojno.
Oborožuje se pred vsem r ranci-ja, ker se boji nemškega napada. Francoska armada je danes ena izmed najbolje oboroženih in organiziranih armad na svetu, zlasti kar
se tiče tehniške opreme. Posebno pozornost obračajo Francozi na letalstvo in francosko zračno brodovjo je danes največje na svetu. Poleg
i	»»ga grade Francozi neprestano nove vojne ladje.
Ljudje, ki prihajajo iz Rusije, •pripovedujejo, da je ruska sovjetska armada danes sijajno organizirana. Dobro organizirano sovjetsko armado je pa še podprla sovjetska diplomacija s tem, da je znala skleniti ugodne pogodbe z Japonsko in s Kitajsko, torej z državami, ki štejejo nad .r>00 miljonov ljudi. Sovjetski komisarji dalje uspešno delujejo v I ndiji in po vsem mohamedanskem svetu, kar utegne imeti v slučaju nove vojne silne posledice za Angleži* in za njihovo svetovno gospod-stvo.
Kakor Rusija tako išče tudi Anglija vsepovsod nove zaveznike in angleška diplomacija je pridno na delu, da ustvari protiboljfieviško zvezo. Angleška admiraliteta pa utrjuje važne pomorske postojanke na daljnem vzhodu z ogromnimi stroški in pomnožuje svoje vojno in zračno brodovje do skrajnosti.
Na daljnem vzhodu pa se pripravljate za spopad Amerika in Japonska. Amerika je danes vojaška država prve vrste, ravno tako tudi Japonska.
Kolikor bolj pa se svet oborožu-je z najstrašnejšimi bojnimi sredstvi, toliko več pišejo in govore razni državniki o razorožitvi. Vsi glasovi o razorožitvi in o nekem večnem miru pa so navadna sleparija, ki je .preračunana na to, da zakrije vedno nova oboroževanja. Tudi pred svetovno vojno so cesarji in kralji vedno govorili o svoji miroljubnosti, večno oboroževanje pa je končno le dovedlo skoro vse države sveta v vojno. Tako se bo zgodilo tudi v dogledni bodočnosti. Kjer se nabira v zraku elektrika, mora priti do grmenja in do neviht.
Prodajalce našega lista prosimo, da nam pošljejo takoj vse neprodane izvode v svrho obračuna za pretekle mesece. — Uprava.
N
Podrobno delo.
Izkušnja je najboljša učiteljica
—	pravi pregovor, in izkušnje, ki smo jih doživeli pri zadnjih državnozborskih volitvah, ne smejo ostati za nas brez premisleka in upoštevanja.
Velika napaka z naše strani je bila, da smo bili premalo organizirani. Čudno to ni, kor je naša organizacija še mlada in se je komaj šele začela razvijati. Zaradi prešibke organizacije pa nismo mogli v najbolj hudih dneh tako nastopati kakor so to lahko storili naši tovariši na Hrvaškem.
Na Hrvaškem je bilo republikansko časopisje ravno tako prepovedano kakor pri nas. Časopisje' in časopisna obvestila in navodila pa je nadomeščala Hrvatom njihova krasno izpeljana organizacija, ki jim je omogočila, da so povsod pravočasno zvedeli, kaj naj store. Na ta način so Hrvatje tudi sproti razkrinkavali razne vodilne laži svojih .nasprotnikov, kar pi"i nas zaradi pomanjkljive organizacije ni bilo jnogoče.
Zato pa kličemo vsem svojim somišljenikom: Ne pozabite na organizacijo! Kjerkoli je le en republikanec, naj pridobi še enega ali dva ali pa več liudi na svojo str.In! 'Počasi in z vztrajnim delom gre vse! Kakor hitro pa je par ljudi skupaj
v	eni vasi, fari ali občini, naj takoj gledajo, da stopijo v stik z najbliž-jtjo .sosedno organizacijo. Tako bo po celi deželi nepretrgana veriga naših organizacij in pri vsaki organizaciji se bo gotovo našel ta ali oni požrtvovalen mož, ki se . v slučaju potrebe ne bo branil eno- ali dvourne hoje do sosedne organizacije. Na ta način se bo dalo razne volilne lumparije vedno pravočasno izvedeti, pa tudi preprečiti.
Druga jako važna zadeva je naš list. K tl or bo naš list redno bral, se bo v doglednem času politično tako izobrazil in izšolal, da bo lahko nastopal tudi na shodih. Iz lista boste izvedeli, kje so naše sosedne organizacije in izvedeli boste, kako delajte, da bo naše delo čim bolj uspešno. List 'ni predrag, in če boste za list nabrali dovolj naročnikov, bo postal lahko tudi večji, ker mi od lista ne iščemo nobenega dobička, ampak porabimo ves denar, kar ga prejmemo, ga njegovo izpopolnitev. Oni, ki so premožnejši, pa naj nas podpirajo z oglasi.
Ne pozabite dalje na sestanke! Tu ne mislimo na javne shode, ker s terni je križ zaradi govornikov, ki nam jih primanjkuje ravno tako kakor denarja zlasti za povračilo potovalnih stroškov za v bolj oddaljene kraje. Shajate se pa lahko doma ob nedeljah, kakor se shajate tudi sicer. Bati se vam ni treba nikogar, ker to, kar boste govorili, govorite tako, da vas bo smel vsak slišati. Mi ne ščujemo proti državi, tudi ne zabavljamo čez vero in sploh ne govorimo nič, kar ne bi bilo prav, ampak govorimo in pišemo le to, kar je postavno dovoljeno.
O vsem vašem gibanju pa obveščajte redno naš list. Nihče naj se ne izgovarja, češ da ne zna pisati za list. Lepo napišite na karto, kar vam je na srcu, mi se bomo pa že potrudili, da bomo vsak dopis toliko popravili, če bo treba, da bo goden in sposoben za natis.
Če zidarji zidajo hišo, morajo počasi in natančno polagati kamen na kamen in opeko na opeko. Tako moramo delati tudi mi. Ker čez noč naša politična stavba ne bo zrastla, razvila še bo pa prav lepo, če bomo vztrajali in delali. Brez dela pa ni nikjer nič.
Dnevne vesti.
Velike težave imamo z našim listom. Mi se sicer trudimo, da ne bi • zapisali ničesar, kar bi dajalo povod za preganjanje s strani oblasti, pa vendar se nam redko posreči, da uidemo. A tudi če se nam to posreči, je pot našega lista do naročnikov še jako dolga. Zato pa naj blagovolijo naši naročniki potrpeti. Prvi del svotovne vojne je bil tudi hud in je trajal nad štiri letaj pa ga je bilo končno vendarle konec. Trpljenje pa nas bo združilo še tesneje. Zato pravimo: Delati in ne obupati!
Poslanci HItSS v Sloveniji so Štefan Radič, Andrej Kelemina in Tisaj. Tako poročata »Slovenec« in »Novi Domoljub«. To poročilo je . treba popraviti toliko, da imenovani gospodje niso izvoljeni s hrvaški* mi, ampak .s slovenskimi glasovi. Štefana Radiča so zahtevali na Štajerskem zaupniki Slovenske republikanske stranke na Štajerskem in zato Štefan Radie ni izvoljen le kot poslanec H RKS, ampak tudi kot poslanec Slovenske republikanske stranke.
Zaupnikom! Naše tajnitšvo je začelo s razpošiljanjem okrožnic, ki so vrlo važne. Zaupnike, ki te okrožnice prejmejo, prosimo, da se takoj podado na delo. Povsod, kjer so k me č ko -d el a v sk i r epubl ik.an ci pr e -jeli pri zadnjih volitvah glasove, se morajo nemudoma osnovati krajevne politične organizacije, ki morajo biti politični temelj naše SRS. Dosedanje krajevne politične organizacije še morajo poživeti iti kjer je to potrebno, na novo preurediti. Zlasti na Štajerskem je potrebno, dia se povsod, kjer so naši somišljeniki tned volilno dobo delali, osnujejo krajevne politične organizacije, ki bodo kader stranke. Samo na ta .način je mogoče odpraviti napake, ki so se dogodile pri zadnjih volitvah in katere so bile vzrok, da nismo dosegli večjih uspehov. Vsi, ki hočejo pri nas kaj veljati, morajo biti naročniki »Slovenskega Republikanca«. Le list jih bo ob paz-nem in premišljenem črtanju politično tako izobrazil, da bodo tnogli samostojno in z uspehom nastopati. Krajevne politične organizacije so
važne tudi.zaradi tega, da bo v SRS odločala res le volja ljudstva in ne posamezniki. Zato je treba, da ima tajništvo stranke vsa imena predsednikov in odbornikov krajevnih organizacij.
Preganjanje se nadaljuje še po volitvah? Na Štajerskem je bila oblast zelo nerodna e tem, da se je vrgla z vso silo na naše zaupnike in jih preganjala kjerkoli je le mogla. Iz Podplata (Sv. Peter pri Medvedjem selu) se mam poroča, da so 18. februarja orožniki pri nekem kmečkem fantu, ki je naš somišljenik, izvršili hišno preiskavo, ker je agitiral pri volitvah za SRS. Vzeli so mu vse stare številke našega lista in Radičevo knjigo »Najnovija svetska povijest«. Stare številke »Republikanca« iz 1. 1923 (dr. No-vačanovega) so pa — sežgali. Pri tej priliki je rekel orožnik fantu, ako še enkrat zve, da ima naš list, da ga bo uklonil in zaprl. — To je gotovo samovoljnost in nasilnost oblastvenih organov in pozivamo velikega župana v Mariboru, da končno napravi kraj tem in takšnim nezakonitostim.
Izgubil ameriškega državljanstva. Mnogo naših ljudi, ki so postali državljani Zedinjenih Držav, ine ve, da lahko tudi izgube to državljanstvo. A ne glede na to, da ga ameriški zakon ekspatrira, če postane državljan kakšne druge države, izgubi državljanstvo že, če se vrne v cieželo, iz katere je prišel v Ameriko im živi tam dve leti, ali pa če odide v kakšno drugo deželo in živi tam pet let. Zakon sicer donu-šča nekatere izjeme. Da se njegovo ameriško državljanstvo ne razveljavi, mora diplomatičnim ali konzularnim zastopnikom Zedinjenih Držav doprinesti zadovoljiv dokaz: a) da živi izven Zedinjenih Držav izključno kot zastopnik ameriške trgovine ali industrije; b) da živi tam zaradi zdravlja ati izobrazbe; c) da je višja sila preprečila nje-, go v pravočasni povratek; d) da ži-
vi	v inozemstvu kot redno imenovan zastopnik kakšne priznane ameriške prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije. V vsakem slučaju mora doprinesti dokaz, da se hoče vrniti v Zedinjene Države in tam prebivati. Če ne doprinese takega dokaza na zadoščenje ameriškega diplomatičnega ali konzularnega zastopnika, so mu lahko primeri, da ostane brez domovino.
Mussolini nevarno bolan? Listi poročajo, da je italijanski diktator' nevarno obolel. Drugi zopet pišejo, da ga je nekdo obstrelil. Izguba Mussolinija bi pomenila za italijanski fašizem razpad in konec, ker bodo težko našli človeka, kateremu bi se fašisti hoteli tako slepo pokoriti kot so se njemu.
Prepovedana kupčija. Po Spodnjem Štajerskem prodajajo nekateri ljudje kupone neke krojaške tvrdke. Kdor proda 4 kupone po 35 dinarjev, dobi baje blaga za eno obleko. Te vrste kupčije so pa prepovedane in zato svarimo pred njo.
Umrl je predsednik nemške republike Friderik Ebert. Bil je sin revnih staršev in izučen sedlar. Kot
samouk se je v politiki tako odlikoval, da ;so ga po prevratu izvolili za predsednika nemške republike.
Brezposelnost. V celi državi brezposelnost silno narašča. V bosanskih gozdovih skoro vse delo miruje, ker so zaprli okoli 16 največjih žag. Vsted tega je prišlo na tisoče delavcev ob zaslužek. Tudi v Sloveniji brezposelnost raste in bo še občutnojša, ker bodo veliki obrati svoji' delo znatno omejili. Istočasno z breposelnostjo pa mana rašča število vlomov in tatvin zlasti po deželi., ker ljudje nimajo kaj jesti.
Tožba proti Radiču in njegovim tovarišem še vedno traja, čeprav ko Radič in njegovi zaprti tovariši danes že poslanci, ki uživajo imuniteto. Zgodovina pripoveduje, da za državo ne utore biti dobro, če državna oblast obstoječih zakonov ne spoštuje.
Rajhenburg. Tista številka „Slo-vcnca", ki je tik pred volitvami poročala, da sta naša dva kandidata za brežiški okraj prestopila v tabor demokratov, je naše volilce silno zbegala. Nazadnje smo ostali skupaj le najbolj trdni republikanci. Klerikalci so to laž raznašali z veliko vnemo in tudi z uspehom. Čuvar njihove Skrinjice je bil sam g. župnik Tratnik. Poskrbljeno je bilo, da so na dan volitev klerikalni agitatorji v treh gostilnah dobivali tudi pijačo. Imen teh treh gostilničarjev za enkrat ne bomo objavljali, ker nočemo nikomur škodovati, zapomnili pa si jih bomo. Če bi imeli mi več sredstev na razpolago (časopisja, govornikov itd.) bi se seve mnogo boljše odrezali kakor smo se.
Vojnik. Star naročnik nam piše: Z ozirom na Vaš članek »Našim naročnikom« si dovoljujem pripombo, da čimbolj nas bodo skušali uničiti tem več nas bo. Saj dandanes že nobena poštena .slovenska duša ne veruje radikalom. Imamo oči, ušesa in razum, da gledamo, poslušamo in spoznavamo, da tako kot sedaj ne more več dolgo naprej. Zato obrtniki, kmetje in delavci delajmo skupno iin sporazumno ter,, v,strajno do zmage našega programa; kadar bomo zmagali, bomo lahko rekli: Sedaj pa plačujte vi, vojni dobičkarji tako visoke davke! — Podpirajmo in širimo naš list, ki je edini naš zagovornik. Spomnimo se samo nazaj na razne volilne laži in obljube! Ne verujte nam nasprotnim listom in strankam, ki v.se so več ali manj zakrivile položaj v katerem se danes nahajamo. Saj smo videli in okusili njihova dejanja — kaj hočete še več!! Ali hočemo križem rok gledati, kako nas bodo še dalje bičali in uničevali naše premoženje! Vsa znamenja kažejo, da utegne kmalo priti do novih volitev in na te ;se moramo dobro pripraviti. Ne reci: »Saj nič ne pomaga, bodo že tudi brez mene opravili!« To se često sliši in to je velika napaka našega ljudstva. N' Ameriki sem pa drugače slišal: »Vsi, ki imamo volilno pravico, gremo volit — zato bo zmaga naša!« — Slovenski kmet, obrtnik in delavec spadajo skupaj v eno stranko in ta edina je naša! (Opombo uredništva: Ako bi imeli mnogo takšnih ljudi, ki bi tako mislili, potem bi bilo pri nas drugače. Žal, da je med nami toliko mlačnežev!)
Zahvala. Na svojih agitačnih potovanjih po mozirskem in celjskem okraju sva obazila toliko požrtvovalnosti, gostoljubja in umevanja za našo lepo idejo, da se morava prijateljem - republikancem najiskrenejše zahvaliti, zlasti pa našim somišljenikom iz Ljubnega, ki so stali trdno kot skala; kljub terorju, ter so naju obranili celo
-	pred dejanskimi napadi sfanatizi-ranih nasprotnikov. Vabiva vse naši' somišljenike in republikance v mozirskem in celjskem okraju na delo za svobodo naroda. Ustanovite v vsaki vasi krajevno politično organizacijo, da nas bo vedno več in da uveljavimo v lepi naši domovini našo lepo misel s tem, da jo privedemo do zmage.
Jožef Jekel in Ivan Ivanuša.
. Potovanje v Ameriko izven kvote.
Oadnji čas se .mtriože slučaji, da »e naši ljudje, prihajajoči kot nedo-seljenci, po opravkih ali na obisk, v Zedinjene Države, zadržujejo na Bili« Ifelandu. Ameriške misel j eniške oblasti postopajo v tem oziru zelo strogo, iker hočejo preprečiti prihod doseljencev pod pretvezo poslovnega ali turističnega obiska, pa če.pe oseba, ki jim je sumljiva ne deportira, se od nje navadno zahteva hond kot garancija, da bo po poteku začasnega bivanja — navadil no se dovoljuje šest mesecev — zapustila Zedinjene Države. Višina zahtevanega bonda za posamezno osebo navadno znaša 500 dolarjev.
Človek, ki potuje v Zedinjene Države kot nedoseljenec, mora biti vedno pripravljen na to. Ameriške .oblasti se ne zadovoljujejo ,s potni-akoVjft izjavo, da prihaja le začasno, ampak,zahtevajo dokaze verjetnosti. .Nekoliko takih slučajev se je končalo tragično z deportacijo.
En zgled: Neki človek je prišel . iz Bosne z dekretom neke prosvetne organizacije, da je opravičen nabirati prostovoljne prispevke za to organizacijo. Njegov potni list je bil v redu, .enako tudi njegov vizum in drugi dokumenti. Ministrstvo socialne politike mu je izdalo odobritev z dodatkom, da potuje na svoj liziko. »Board ob Special Inquiry« na Ellis Islandu mu ni verjel, da je' .prišel le za nekoliko mesecev, ampak je mislil, da se namerava stalno 'naseliti v Zedinjenih Državah. Dotičnik ni imel povratne karte: tudi denarja, da bi si jo kupil, ni imel. Celo za življenje je imel malo. Od nekoga prijatelja v Ameriki je dobil »Affidavit«,'da ga bi v slučaju podpri, da ne pade na breme javni? dobrodelnosti. To je toliko pomagalo, da ni ibil deportiran kot »public Charge«. 'Toda oblast na Ellis Islandu vendar ni verjela, da se bo vmdl čez nekoliko ■mesecev, in je ukazala deportacijo. Njegov ugovor je šel na »Doportement of La-foor« v Waching’tonu. Posredovanje izseljeniškega, poslanca in poslanstva je imelo ta rezultat, da mu je »Departenient of Labor« (Mi ni st r-vstvo dela) dovolilo šestmesečno bivanje pod pogojem, da položi hond za 500 dolarjev. Njegov prijatelj ni mogel storiti tega zanj; drugega človeka-, ki bi, bil to storil, ni bilo (' mogoče tnajti> in sledila je deportacija z vsemi tragičnimi pritiklinami.
Potniki, ki hočejo obiskati Zedinjene države na kratek čas, iz kakršnegakoli razloga, morajo imeti te težave v mislih. Ni dovolj imeti ’ potni list in ameriški-vizum. Pot-' m,ik, ki misli, da je .ameriški vizum j absolutna garancija za njihov pri-
' A-OUi. ’
,.t & oiMaiatE
, .Posredovalcu'
:H,, , Ljubljana, Sv, Petra cesta 23.
... . ‘i	• "HM  	|.■".>	", ........ II ■	-	II..—.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5'— se dobi , najboljSi Kellerjev roman
—	B
pust v Zedinjene države, se motijo. Doseljeniške oblasti v Ameriki rešujejo vsa taka vprašanja samostojno, iin vsak potnik mora biti pripravljen, da se bodo od njega zahtevali dokazi verjetnosti in — skoraj redno — tudi hond. Ce «e to pušča iz vida, je potovanje v Ameriko zelo i isk'iran.0.
Ponarejeno vino v Mariboru. V Mariboru so zaplenili veliko množino ponarejenega vina, ki so ga prodajali kot dalmatinsko Vino. Domači •vinogradniki iz ormoškega, ptujskega. in brežiškega okraja pa potrpežljivo čakajo, kdaj in kam bodo prodali svoj pošten in pristen pridelek.
Roparski umor. V Dobovi so našli truplo on do tn ega posestnika Kraljiča na železniški progi. Preiskava je dognala, da je bilo truplo tja nalašč položeno. Morilca so že . prijeli. Izdal se je s tem, da je takoj naslednjega dne plačal neki večji svoj dolg.
Izpremembe v vladi. Ker imamo sedaj nov parlament, bo vlada takoj po potrditvi poslanskih .mandatov odstopila. Odstopila pa ho le * na videz, kajti na vladi bodo ostali vsi vplivnejši zastopniki sedanjih vladajočih strank. Samo nekaj ministrov 'bodo med seboj zamenjali. Za nas je odstop vlade brez pomena, ker ostane sistem kakor je bil. Mi bomo plačevali kot doslej, če bomo še kaj imeli, izboljšal se pa naš položaj 'ne bo čisto nič.
Osebna vest. Iz dobro poučenega vira izvemo, da namerava novo sestavljena vlada imenovati na mesto mariborskega velikega župana »rezkega glavarja iz Šmarja g. dr. •Kartina za zasluge, ki,ši jih je pridobil za vzdrževanje javnega reda in miru ob hrvatsko-štajea'siki meji za časa zadnjih volitev, ko je Sloveniji pretila grozeča nevarnost HESS. Dosedanji veliki župan g. dr. Pirkmajer pa kompetira na mesto hrvatskega bana v Zagreb.,
Rogatec. V odlikovanje sta predlagana gospod sodni svetnik dr. Potočnik in komandir stanice oz. narednik g. Supam za zasluge za razvoj S’RS ob Sotli. Imenovana gospoda delujeta dalje uspešno za' umefc no zvišanje nemških glasov v Rogatcu pri Čem gre precejšnja zasluga tudi »Orjuni«. Komandir stanice g. Supan še posluje iz vidika političnih razmer v stari Avstriji zft časa vojne, ko So orožniki bili odlikovani, če so preganjali Slovence; danes mož vidi v pravih Slovencih »republikance«, a v manj zavednih pa Nemce. Vendar sedaj gre v prvi vrsti le zato, da se izve, kdo vse je volil z Radičem slovenske republikance, da se jih primerno kaznuje.
Da se dožene vzroik nezadovoljstva, ki vlada med ljudstvom po deželi, kar povzroča republikanizem, imajo žandaiske stanice nalogo: 1. Da na svojih pohodih doženejo oso-liito pri revnejših slojih, koliko služijo delavci in viničarji na dan, kako oblačijo in preživljajo sebe in svoje družine. 2. Po kaki ceni prodajajo kmetje svoje pridelke kot vino, žito in živino. 3. Zakaj mora kmet vse kar proda, dati poceni in vse kar kupi pa drago plačati. 4. Kje tiči vzrok, da se kmečki davkoplačevalci pritočujejo čez visoke davke, zaostajajo s plačilom ter zadolžujejo svoja posestva. 5. Kdo je kriv, da je draginja vsakdanjih potrebščin vsaki dan večja. — Zelo važni podatki na primer če so delavci in viničarji živijo samo od nezabeljene koruzne juhe ter hodijo sami in njih družine bosi in napol goli okrog, nadalje vsako izkoriščanje kmetov in delavcev potom navijanja cen in oderuštva itd., je ne-
mudoma telegrafičino oz. telefonič-no sporočiti pristojnemu srezkemu glavarju. — Opomba! Analogno kot za časa volitev govore republ. agitatorjev in kandidatov.
»Pevec«. Izšla jo 1. štev. »Pevca« za 1. 1925. z naslednjo vsebino: Prejmi, dr. Josip Čerin — Prijateljem .slovenske pesmi. Aljaž, Pevski spojnim. Naši zbori. Vestnik P. Z. Iz glasbenih listov. Doma in drugod. Sporočilo uprave. Glasbena priloga:	I. Schwab, Zvonovi. .Schwab,
Kukovca. Premrl, Moj blagoslov. »Pevec« si je pridobil v teku svojega štiriletnega obstoja odličnih zaslug za popularizacijo slov. pesmi in ga priporočamo vsem prijateljem lepega petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drugi mesec i nvse naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Stane z glasbeno prilogo vrele za Jugoslavijo Din 30, za Italijo lir 15, za Avstrijo a,K 40.000, za Ameriko 1 dolar.
Nov način pridelovanja žita.
(1 lavna človeška hrana je kruh in zato so najvažnejše rastline za nas one, ki nam dajejo kruh: Pšenica, rž, ječmen, ajda, koruza, oves. Pridelovanje in nega teh rastlin je za posameznika in za človeško družbo sploh pogoj obstanka.
Pri nas pridelujemo žitne vrste navadno zelo malomarno. Delamo večinoma tako, kakor .so delali naši predniki pred sto iin sto leti. Kos zemlje pognojimo, preorjemo in prevlečemo; žito posejemo in potem čakamo, kaj bo. Odbiranje žitnega semena, umetno gnojenje in slične stvari pa prepuščamo prav radi drugim, bolj naprednim narodom.
Prav važen način pridelovanja žita pa so poskusili med vojno v Avstriji, ko je ljudi lakota silila k naj več ji iznajdljivosti. Ta način pridelovanja žita bi utegnil biti tudi za naše kraje-velikega pomena, ker prvič nič ne velja, izvzemši delo, ki ga moramo danes dajati za žito, ker ga pridelamo doma pre-malo.
V	Avstriji so poskusili žito presajati (»flancati«)* To delajo tafa?: Ko zraste žitna rastlina približno do prvega kolena, jo skrbno izrv- . jejo ih presade na nov prostor, ga dobro pognoje in zrahljajo. IV:. samezne rastline presajajo drugo .od druge po dva do tri pednje vs^ji-sebi. Rastlino posade tako, da p#i- ~ dejo mlade koreninice ,v zenico, steblo pa ostane nad zemljo. Rfff- ■> majo torej z žitno »rastlino približno tako; tkakor presajamo pri nas go-m lato‘ali zelje. Presajena rastlina
najprej uvene, kakor tudi pri zelju prvi listi odpadejo,'čez nekaj časa pa požene presajena rastlina kar cel šop novih, krepkih stebel.
Tako je mogoče iz enega samega semenskega zrna dobiti ne po mio steblo z enim samim klasom, ampak po 10—20 stebel z ravno toliko klasi. Dohodek je torej dvojen: Mi prihranimo pri tem načinu pridelovanja žita mnogo semena, drugič pa dobimo mnogo večji donos.
Rast iin razvoj tako vzgojenih stebel se da pospešiti z ogreban jem, da imajo korenine dovolj brane in vlage.
Sedaj je ravno pravi čas, da eden ali drugi ta način pridelovanja žita tudi poskusi. To je delo, ki človeka zamudi le par minut, utegne se pa prej ali slej bogato izplačati.
>	■<	.f*	•	»	»	•' »i • ■ .	. J'j • ' .	••
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
«	:	?rr.T? • *
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. .Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■■■•■■■■■■■■■■■B
komad i Dinar, cepljene 3 Din 25 para, vkoreniSene divjake 50 para ~ prodaja
Vinko Vnuk,
tiirtincipkniui.
Za Din 15‘— najlepši roman srbskega pisatelja i\ušiča
V ® ‘
'f 'in za D Ai t4-— se dobi knjiga
nff tn:i •	?	-	f;
■'‘-i*;
, ki opisuje življenje legijon^rjev za
BISlEd. I
Breg St. 12.
, *» — ---Denar je poslati naprej...
Zlatnina
F. P,
optik LJUBLJANA,
Stari trg 9.
s -
Ščipaloi Očala
lliinim* Danajski in Ljub-nUpim. ljanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in -	< vse druge knjige -
A HINKO SEVARi
f antikvariat knjigarna y Ljubljana, Stari trg 34
Popolnoma varno naložite denar v
M j juhijan« ho p o« o ji inf co
ki posluje v novopre-urejenih prostorih
* T. Z. Z O. Z.
Mestni trgi
v Ljubljani > ■
Hranilne vloge in vloge ifa	D ®L	ter jih izplačiije takoj brez
tekoSi iračun obrestuje po	|| lil	odpovedi. Večje, vloge z
odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru? 1 Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na tiišei}m posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso fatkur.
IS letno jamstvo ^
naj po polnejši Stoevrer šivalni, stroj. s pogrez-U i viin t r a n s p o r t e r j e m (grabljice). Z enostavnim premikom j'e stroj " pripravljen za Št6pahje, vezenje ali šivanje.
. Ludovih Baraga. Ljubljana
Šelcnburgova ul. 6,1. nadstr.
n’
y ko
Mii
^ Trbow«l|*ki premog g.
■ koks ifilv ^ ■ngle«ki premog g S
n iltiijik« briket« 0 2!
£   — =
V
'S
1 r 4 dobavlja m ^ p
JLIRIJJLI
H Ljubljana, Kralja Petrft- trg 8. •
ui
Pozor, hpojač, šivilja, nežiillja 1
Kaj l{ korliiti kroj brez pouka? Z natančnim poukont,. preldrtftenega po vaakem modelu' ga doblSt na ieljt> ekspresno po poiti v KKOJNI SOLI, koncesijonirani od mini»tr»tva *a trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Vsak meset^ tečaji za krojače Šivilje in ne-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■B
Komisijsko trgovino ih7 trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec1*
Ljubljana, iv. PttM| o«sta *tev. 23.
......... 	. «r	m		
F Splošno 'kroditj^o društvo « 1 I Ustanovljeno 1898 . /^trovm. Mdrusn z omejeno znveio 1	v 	 Aleksandrova cesta 5 ■	.j ubij a ni -.(i1 ■ ; ; Telefon št. 367		i . Obrestuj [ % hrartilne vloge po i | najugodnejši ob-1 | restni meri°brez 1 5 vsakga od&itka. |