CELJE. 17. januar 1974 - številka 2 - leto XXVIII - cena 2 din 3LASIL0 OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: delavka marija fludernik iz eikroja: za močno zk — štipendijska politika: več s študenti — odgovarja Štefan nemeš: najprej kakovost — vaša tema ted na: koliko smo vami pri delu — ali veste, da je blok bomba — obisk pri konradu jurkošku: prvo trav'ca — franci šacer na sedmih morjih sveta — fran roš: skopušnikov vodnjak — kozjanski viharniki: z lju- beznijo skozi čas — nagradna križanka — nova zgodba celjskega legionarja — kohoutek je reva NT VSBM ZA RAZPRAVO Danes smo tiskali Novi tednik (redno številkoj v 50000 izvodih ocL tega oicrug :i')Wu za vse zaposlene v celjski ob iini. i\a notranjih straneh današnjega Novega tednika ob- javljamo programe aejavnosti samoupravnih interesnih tkupnosii in njihove /inunčne zahtevke za izvedbo dejavno- %t% v tem letu. Vsak deuivei,, vsak med nami bo imel torej možnost, da se seznani s ponudbo skupne in splošne pora- be v celjski občim. Da dejavno sodeluje v procesu družbe- nega dogovarjanja m samoupravnega sporazumevanja med ielavci v združenem delu. Zato dobro preglejte NT. Tiskali smo tud7 dve posebni izdaji NT. Prograin zdravstvenega varstva, kot ga ponuja samoupravna interes- ?a skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenih zavaro- vancev, m program dela skupnosti pokojninskega in inva- idskega zavarovanju Program zdravstvenega varstva so prejeli vsi zaposle- li in še upokojenci, privatniki m kmetje v celjski občini > orgamzacjah združenega dela (34.330 izvodov), upokojen- 7em smo ga dostavili na- društvo upokojencev v Celju (2.700 izvodov), za kmete (1.100 izvodov) na komunalni zavod za locialno zavarovanje v Celju in za privatnike na poslovno združenje Formator (1.100 izvodov). V vseh ostalih občinah pa imo razvozili posebni izdaji NT na sedež koordinacij- tkih štabov V Brežice 9.860 izvodov posebne izdaje NT, v Sevnico 6.170, v Laško 5.970, v Šentjur 4.320, v Šmarje 9.990, p Slovenske Konjice 7 030, v Mozirje 4.760 in v Žalec 12.920. Vodstvo skupnosti zd^-avstvenega varstva in zdravstve- nega zavaroi^anja oziroma njegova služba je sprejela nalo- jo. da s koordinacijskimi štabi zagotovi razdelitev gradiva. Veliko nalogo bodo morale opraviti osnovne sindikalne or fanizacije m koordinacijski štabi. Program dejavnosti samoupravne interesne skupnosti pokojninskega m invalidskega zai>arovanja smo iiskali v posebni izdan NT v približno 90.000 izvodih. Tudi njihov program morajo dohiti zaposleni v roke po enakem ključu organizacije. Zaradi naglice pn pripravi vseh teh predlogov se je prikradla v besedila kaka napaka. Tudi programi interes- nih skupnosti niso pripravljeni tako, kot smo najbrž pri- čakovali. V javni razpravi jih dopolnimo. Na začetku smo šele. Letošnje izkušnje pri pripravi Iružbenih dogovorov o splošni in skupni porabi naj bodo k)bra šola za prihodnje leto. Malokdaj imamo priložnost pokukati takole v kakšen računski center, kjer elektronika rešuje zamo- tane računske operacije tako hitro, da bi je »peš«v nekaj letih ne dohiteli. Operaterja MIRO THA- LER in ALEŠ DIVJAK delata na takšnem elektronskem računalniku na celjskem Zavodu za napredek gospodarstva in sta kljub kratkemu stažu že pridobila nekaj izkušenj v vodenju teh elektronskih možganov Foto: DRAGO MEDVED PREMIERA „PASTIRCEV" Včeraj zvečer so celjski ljubitelji -daniačega filma do- veli svečano premiero novega slovenskega filma. Po lite- kmi predlogi Franceta Bevka m scenariju Ivana Potrča je elo režiral France Stiglic Filmska ekipa z režiserjem se je eljskemu občinstvu dvakrat predstavila — najprej mlaj- fan, nato pa starejšim gledalcem. Se pred premiemim ►redvajanjem so se člana filmske ekipe v hotelu Evropa rečali z mentorji filmske vzgoje na celjskih srednjih in pnovnih šolah ter se z njimi pogovarjali o snemanju fil- Qa. Vodstvo »Evrope« je goste prijetno presenetilo s skrom- limi darili m šopki. Člane filmske ekipe »Pastirci« pa so po projekciji v rnionu organizatorji obdarili s praktičnimi darili, ki sta Ih prispevala Mene in Aero. To pomembno kulturno prireditev sta pripravili redak- Ija Novega tednika in Radia Celje skupaj s celjskim Kino- Odjet-jem V NAČRTU JE GOLOVEC o nujnosti izg^radnje turistično rekreativnega središča v Celju, pod Golovcem, razpravljamo že nekaj let. Zato je skupščina lani imenovala poseb- no komisijo za izgradnjo Golovca. Zgraditev tega objekta oziroma več objektov je izrednega pomena ne le za delavce v občini, marveč tudi za afirma- cijo Celja nasploh. Izgradnja tega objekta pomeni odpiranje možnosti za najrazličnejše športne, kul- turne, gospodarske in podobne prireditve. V prvi fazi predvidevamo zgraditev manjše pri- reditvene hale, pokrit bazen in nekaj odprtih šport- nih igrišč. Poleg tega je treba aigotoviti ustrezno število hotelskih ležišč. Po prvi oceni bi za izgradnjo prve faze potre- bovali okoli 50 milijonov dinarjev. Poleg turistične- ga kredita naj bi s prispevki delovnih organizacij zbrali približno 10 milijonov dinarjev. Po družbe- nem dogovoru naj bi delovne organizacije prispe- vale letos v ta skhid 0,4 odstotka od družbenega proizvoda, ustvarjenega lani, kar pomeni približno 7 milijonov dinarjev. Ostanek do 10 milijonov bi zagotovil nosilec investicije. PRIHODNJIČ LAŠKO -ŽALEC Danes objavljamo predloge družbenili dogovorov o splošni in skupni porabi za celjsko občino. Prihodnji teden bodo prejeli programe interesnih skupnosti in njihove fi- nančne zahtevke tudi delavci in občani v laški in žalski občini. Za Laško bo posebno stran v NT uredil Jure Kra- šovec, za Žalec pa Berni Strmčnik. Celjsko prilogo je pri- pravil Milan Božič. Kot v Celju bodo tudi v laški in žalski občini prejeli NT v roke vsi delavci. Prejšnji teden je vodstvo naše redakcije obiskalo laško občino in se z ožjim političnim aktivom pogovarjalo o pri- pravi posebne strani NT za objavo družbenih dogovorov, največ časa pa smo namenili sedanjim prizadevanjem in načrtom Novega tednika in Radia Celje. Z laške strani so se razgovora udeležili Rudi Grosar, Cveto Knez in Jože Kos. z urednikove mize Danes smo izšli v povečanem obsegu. Da ne boste, dragi bralci, prikrajšani za raznovrstno branje. Poslušamo vaše predloge in od- slej boste v vsakem NT lahko prebrali kako domačo zgodbo ali humoresko. Tudi na roman že mislimo, če imate kakšen predlog, na dan z njim. Vesel sem, da ni preglasnih kritik zaradi nove cene NT. Se ve- dno smo med najcenejšimi. In priznati morate, da smo dolgo vztra- jali prt dobrem, starem dinarju. Ko ni šlo več, smo se morali od- ločiti — prepričani, da se šopek zvestih prijateljev ne osuje. Se nismo zmotili, ali ne? Kajti — če staro prijateljstvo res ne zarjavi, potem nam bo le letos lepo. Boste videli. Sporočilo Sentjurčanom — odslej ponovno hodi v vaše kraje Milan Seničar. Spremljal bo tudi gospodarska gibanja na našem območju. Prošnja sodelavcem — manjkajo mi kratki zapisi o pri- zadevnih občanih in delavcih. Obvezna fotografija. Kmalu se do- bimo. VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 Cokla razvoja 7 Ze več let predstavlja pro- blem kadrovske politike in slabe kadrovske zasedbe de- lovnih mest enega najbolj perečih problemov žalske ob- čine. O tem zgovorno priča- jo tudi podatki, ki so jih nedavno tega objavili. Na vo- dilnih delovnih mestih je ka- drovska zasedba, milo reče- no, neustrezna. Kar 49 od- stotkov vodilnih delavcev ne izpolnjuje zahtev po izobra- zbi. Se posebej zaskrbljujoče pa je to, da je od tega šte- vila kar 34 odstotkov ljudi mlajših od 40 let. Kadrovska struktura vodilnih delavcev se sicer počasi izboljšuje, vendar je izboljševanje po stopnji 1 do 2 odstotka letno odločno prepočasno. Zaskrb- ljenost povzroča tudi dejstvo, da niti družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini, ki udi v občini že zm^.dn vfte teže kadrovfiJre nrohT^mafike. mo rnrno žnl vnnfnv^ff. dn .m r^drn^hi ^e odnororveiše in fe hoU or aofi-^T^-nn In sf^tematičnn zasnovati df^lo Branko Stamejčič Delavka Marija Fludernik iz E!kroja v čas, ki nam prihaja nasproti, je izredno pomemben. Predstoječe vo- litve pomenijo uresničitev delegatskega sistema, zaživel bo nov skupščin- ski sistem, poleg tega pa smo v predkongresnem obdobju, ko bo nujno po- trebno napraviti temeljito bilanco doseženih uspehov in seveda tudi, po- manjkljivosti. Nobenega dvoma ni. da smo tudi v minulih letih prehodili pomembno etapo v našem samoniklem družbenem razvoju. Res pa je tudi to, da bi lahko dosegli še več. Veliko možnosti smo imeli ... Sicer pa, da ne bi razmišljali načelno, smo na razgovor povabili delav- ko ELKROJA, Marijo Fludernik, ki je tudi sekretarka organizacije Zveze ko- munistov v tem kolektivu. Takole je stekel najin razgovor. N. TEDNIK: Minulo leto je prineslo veliko uspehov tudi vašemu delovnemu ko- lektivu. Kako ocenjujete va- še dosežke in kaj je bilo po vašem mnenju najpomemb^ nejše? M. FLUDERNIK: Res je, da smo lana doseli več po- membnih uspehov in morda bi bilo kar težavno, da bi izločili katerega še posebej. Pa vendar gre za eno stvar, ki bo našim delavkam naj- bolj ostala v SF>ominu. Lani smo namreč uresničili željo, aa smo končno odpravili nočno delo. Ne da se pove- dati, kako so bdle tega vese- le naše delavke, saj je to prav gotovo «ia izmed pri- dobitev, za katero v mnogih kolektivih še vedno zaman težijo, pri nas v EDtroju pa je FKJstala stvarnost. Nadalje je potrebno med pomembnej- še iispehe lanskega leta šteti tudi dograditev novih proiz- vodnih prostorov, kar nam je omogočilo, da smo smo- trneje organizirali celotni proce? proizvodnje. To bo dajalo tudi večjd poslovni uspeh. Novi prostori pome- nijo možnost zaposUifcve no- vih delavk, kar je še zlasti Ix>membno. N. TEDNIK: Ni še dolgo tega, ko v vašem kolektivu še niste imeli organizacije ZK. Sedaj jo imate, pa nam povejte, kaj dela vaša orga- nizacija? M. FLUDERNIK: Trenutno šteje naša organizacija deset članov, dva smo namreč iz- gubili, ker nista več zaix>sle- na pri nas. Več kot polovica vseh komunistov nas je ne- posrednih proizvajalcev, v absolutni večini pa smo se- veda delavke. Med člani ZK je le en tovariš. Sicer pa ni čudno, saj smo pretežno žen- ski kolektiv. Kar pa se dela tiče, moram reči, da sd je organizacija že v tem krat- kem času, kar obstoja, pri- dobila precejšen ugled. Smo vedno v središču vseh doga- janj v podjetju in seveda pa- zimo, da nam kaj ne uide, kot radi to po domače re- čen»o. N. TEDNIK: In katerim vprašanjem ste odmerili v minulem obdobju največ po- zornosti? M. FLUDERNIK: Tega Je bilo pravzaprav kar veliko. Najbolj so nas angažirali pro- blemi samoupravljanja. Veli- ko smo se naprezali za for- miranje delavske kontrole, največ časa pa nam je men- da vzela problematika kon- stituiranja podjetja v. 2jvezi z ustavnimi dopolnili. No, tu- di problemi delitve dohodka in nagrajevanja po delu so bdii v &i-ed;šču naše f>oi«>r- nosti. N TEDNIK: Povsod ugo tavljamo, da se je aktivnost organizacij po 1'isniu tovari- ša Tita in Izvršnega biroja močno povečala. Kako gleda- te na to vi? M. FLUDERNIK: Slep bi bil, kdor ne bi ugotovil, da je temu resnično tako. Pis- mo nas je vse spodbudilo k aktivnejšemu delu, bolj smo se obrnili do lastnih slabosti, jih kritično preanalizirali ter se dogovorili za nadaljnje de- lo. Vsem nam Je jasno, da potrebujemo močno Zvezo ko- munistov, ki bo tudi v bo- doče kos vsem težkim in od- govornim nalogam, ki jo ča- kajo. Povečana aktivnost, zla- sti pa še vse večji ugled pri ljudeh, se občuti tudi v naši občini, k čemur je nemalo prispejo tudi novo vodstvo občinske konference ZKS. N. TEDNIK: Malo prej ste rekli, da ste se komunisti precej ukvarjali tudi z usta- navljanjem delavske kontro- le. Kako gledajo na ta organ delavci? M. FLUDERNIK: Vsa se s tem strinjajo in p>ozdravljajo tako odločitev, kajti pi*epri- čani so, da se bomo v bo- doče lahko pravočasno izo- gnili prenekateremu proble- mu, ravno zaradi pravočas- nega poseganja organov de- lavske kontrole. Seveda bo- do v začetku mnoge težave. Potrebni bi bili razni semi- narji, saj Ijud^je ne morejo kar sami od sebe takoj vse- ga spoznati. En seminar je za člane organov delavskih kontrol sicer že bil, vendar mislim, da Je to premalo. N. TEDNIK: Z ustavnimi spremembami vnašamo v na še življenje mnogotere bist- vene novosti. Kaj mislite o tem — ali je delavcem po- vsem razumljivo, zakaj sploh spremembe in podobno? M. FLUDERNIK: Nobene ga dvoma ni o tem, da de- lavci o ustavnilh spremembah še vedno veliko premalo do. Res, da so bila ^ tolmačenja. Ponekod b«. drugod zopet slabša. Ve,^ osebno mislim, da bj , potrebno še bolj ra^jJ stvari, kajti resnično še vedo, zakaj pravzaprav in kaj hočemo s temi j, membami v bodoče Pri vsem Je res, da deij nimajo časa, da bi se ^ izpopiolnjevali. Ne morejj posvetiti temu. Zato ti^ mo o tem več razmišlja, podjetjih in jim preko ; nih oblik omogočiti usp(]j Ijanje. N. TEDNIK: Ko govorj kolektivu, vedno govorit, delavcih, kar je tudi rai Ijivo, pa vendar nas ob nekaj zanima. Kakšna j« vezanost teh vaših delj, na kolektiv, čutijo pripadi podjetju? M. FLUDERNIK: Naij lavci, ali delavke, kakoi čete, so na podjetje izrs močno navezani, vsekakot dosti bolj, kot sd to obi«; predstavljamo. Čeprav g« večini primerov za knif dekleta, je njihovo delo ? vami eksistenčnega p«t Zato se zavedajo, da too dobro delati, dobro gosp riti, potem pa bodo doi tudi večji osebni doho Pri nas fluktuacije prakt ne poznamo, kdor prič kolektiv — praviloma ostane. N. TEDNIK: Pred i sta oba partijska konp Ce bi bil! izvoljeni za dft ta, o čem bi razpravljal kongresu? M. FLUDERNIK: Jaz? vprašanj je, ki se jim K tovo ne mogla izogniti. T vi vrsti bi se lotila nei rih problemov samoupn nja, pa tudi o dosežkS govorila. Nadalje se mi da ne bi mogla mimo Btva, da nam je stan malce zdrknil navzdol. Razgovor prip: BERNI STRMf Že leseni v noveni Srednje šolstvo v Ce- lju, ki nosi pra-^ na po-_ dročju izobraževanja iz-" razit pečat naravnega re- gionalnega središča, v zad- njih več kot desetih letih skorajda ni razširilo pro- storslcih zmogljivosti. Ali točneje — raczen sedanje novogradnje šolskega cen- tra za blagovni promet in nekaterih prizidkov ter razširitev srednje šolstvo v Celju ni doživelo bist- venih prostorskih spre- memb. Na račun učencev, seveda. Ce bi bilo druga- če, tedaj ne bi v pretek- lih štirih letih zapirali abituirienitom osemletk šolska vrata in Jim one- mogočali izjviimo željo in pravico za doseganje srednješolske izobrazbe. Vzrokov za sedanje raz- mere je mnogo. Tudi preskromno medobčinsko sodelovanje in še nespire- jeto sporaianje, da so šo- le v Celju — šole območ- ja. Ce bomo torej vendar- le v jeseni svečano odpr- li novo po-slopje šolskega centra za blagovni pro- met, tak dogodek zasluži nadrobni pogled v nasta- janje in izvedbo načrta. Zakaj taka kriza s pro- stori? Kako se je moglo zgoditi, da je center za blago-^Tii promet moraJ pri vpisu odklanjati vsa- kega drugega učenca? Ka- ko poteka financiranje gradnje? Kakšne težave spreml/ja gradnja novega šolskega poslopja s telo- vadnico? Na ta vprašanja je odgovarjal ravnatelj Ludvik Rebeušek, magi- LUDVIK REBEUŠEK: Pred približno šestimi, sedmimi leti je trgovina na našem območju zao- stajala v razvoju. Nato pa je začela graditi sa- mopostrežbe, zrasla je ve- leblagovnica T, razšiiri-li so Ljudski magazin, spre- membe je doživela Kovi- notehna, pa Varteks, Jel- ša, Savinjski magazin in tudi v Velenju se je raz- vila močna trgovina. Da omenim najvažnejše. Pro- dajne površine so v tr- govinah povečali. Premalo pa smo mislili na poveča- nje števila učencev, na .strokovne kadre. Do kad- rovskega manka je prišlo tudi zato, ker pri nas v stroških novih investi- cij ne vračunavamo tudi ustreznih stroškov za kad- re. Ce bi taka sredstva v šolstvu dobili, da bi se lahko vselej pravočasno pripravili na pK>trebe go- spodarstva. Razvoj centra nam to omogoča. K.^KŠNO ŽIVLJENJ. SKO POT JE PREHODIL iSOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET? LUDVIK REBEUŠEK: Šolski center za blagov- ni promet je bid v okviru šolske mreže te vrste šol v Sloveniji zgrajen v šol- skem letu 1957/58. Takrat Je premogla šola za tr- govske učence samo ok- rog 250 učencev z oddel- kom poslovodske šole. Sedaj je vse drugače Naš center združuje tri šole — šolo sa prodajalce (za okrog 750 učencev), poslo- vodsko šolo in sa-ednjo komercialno šolo, ki Je lani praiznovBila desetlet- nico. Organiziramo tudi seminar za prekvalifika- cijo. Nekaterih drugih ^na- črtov zaradi p>omanjkanja prostorov nismo mogli uresničiti. Ogromno učen- cev pa ob vpisu odkla- njamo. POSEBNO ZANIMIV POLOŽAJ V SESIAVU CENTRA IMA KOMER- CIALNA SREDNJA ŠOLA. KAJ STE DOSEGLI Z USTANOVITVIJO TE ŠOLE? • LUDVIK REBEUŠEK: To, kar želimo v Jugo- slaviji sedaj doseči, od- praviti dvojnost v sred- njem šolstvu, smo šolski centri v Sloveniji storili že pred desetimi leti. Naš učenec hodi tri leta v šo- lo za prodajalca (pK>l leta k teoretičnemu pouku in pol leta na prakso v tr- govsko delovno organiza- cijo). Po končanem po- uku lahko nadaljuje šo- lanje na srednji komer- cialni šoli — pogoj je, da je uspešno končal šo- lo in da je zaposlen v blagovnem promeru. Ta- ko lahko učenec po skupno petih letih šola- nja doseže poklic komer- cialnega tehnika. Našim absolventom je takoj od- prla \Tata mariborska VEKŠ, lani pa tudi ljub- ljanska fakulteta. Naraven prehod iz poklicne v sred- njo strokovno šolo je to- rej učencu odlična mož- nost, da doseže štirilet- no srednjo izobrazbo. Do- slej je na komercialni šo- li absolviralo okrog 200 komercialnih tehnikov. Ustanovili smo društvo absolventov komercialne šole. Vse več zan!man,ia za nov sistem je pri učencih drugih poklicnih šol in hočejo pri nas nadaljevati srednješolsko izobraževanje. Tudi na to šolo, ki jo trgovina pod- pira, je prevelik vpis. Za- to nove pirostore nujno Ix>trebujemo. ALI GRADNJA POTE- KA PO NAČRTIH? LUDVIK REBEUŠEK: Moram še najprej pove- dati, da je bilo v okviru centra za blagovni pro- met leta 1958/59 ponovno oživljena gostinska šola. In sedaj, ko gradimo no- vo stavbo, rešujemo tudi neustrezne prostore go- stinske šole. Ta se bo pre- selila v naše prejšnje poslopje. S prizidkom in telovadnico bo nova šol- ska stavba ' stala okrog 1,6 stare milijarde. Kajti prvotni projekt sanacije obstoječega centra za bla- govni promet je bil raz- širjen zaradi primerne re- šitve za gostinsko šolo. Investitor gradnje je skup- ščina občine Celje. V no- vi šoli bomo imeli 15 na- vadnih in 5 specialnih učilnic. Moram poudariti izjemno finančno sodelo- vanje domicilnih organiza- cij, trgovine in gostinstva s celotnega območja. Manjkajoča sredstva bi morali še prisi>evati re- publiška izobraževaJna skupnost in občine na cejskem območju. Enotno bi morali nastopiti, da republiška izobraževalna skupnost prisluhne upravi- čenim potrebam naše šo- le in načrtu tehniškega centra. Denar moramo združiti. Sliši pa se, da bo zmanjkalo sredstev za novo opremo. A prepri- č-an sem, da se zavedamo pomena te novogradnje za nadaljnjo sanacijo ra- zvoja srednjega šolstva v CeJju. Najbrž je težko spreje- ti mnenja, da bi v novo šolo namestili! skoraj dvajset let staro opremo. Meseci do novega šolske- ga leta tudi neusmiljeno zahtevajo prizadevanja za uspešno dokončanje grad- nje in za dodatno združe- vanje sredstev. Razveselji vo pa je, da se s to no- vogradnjo srednje šolstvo prostorsko prebuja. Prav tako . lahko pohvalim« raizmišljanja šolskega cen tra za blagovni promet kjer menijo, da bodomo rali obogatiti učni prog ram, upHDštevati nastajanj' novih prof Hov in razvija ti misel o ustanovit-vi I stopnje višješolskega ŠMJ dija na centru. Nova šola odpira drH gačne perspektive mn® gim učencem na celjske^' območju. Jože Volfa^ §t.2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 Pogovor s Francem Jelenom: Na prvi seji nove občinske konference ZK 2alec so iz- volili Franca Jelena (mlajše- ga) za novega sekretarja ob- činske konference. Poprosili smo ga za kratek pogovor o bodočem delu ZK v žalski občini. Naj vas najprej zaprosim za nekaj besed o vašem do- sedanjem delu. V političnem življenju žal- ske občine sodelujem že mnogo let. Bil sem član ob- činskega komiteja ZK v eni mandatni dobi, v prejšnjem obdobju sem bil predsednik kadrovske komisije, trenutno pa sem še vedno član repub- liške konference ZKS. Prav zato sem bil vedno na teko- čem s političnimi dogodki v občini. Kljub temu, da sem bil v svoji delovni organiza- ciji bolj odmaknjen od poli- tičnega dela — delo tu qe bi- lo pač strokovne narave — upam, da bom kljub veliki spremeraoi v svojem delu s p<.moč]o sodelavcev le uspel. Kak 3 ^am je uspevalo usklajevati delo na tako raz- ličnih področjih? Usklajevanje delovnih dolž- nosti z aolžnostmi v politič- nih organih in drugje je bilo dokaj ežko. Ce sem notel dobro delati, sem se moral odpovedati marsikateri urici prostega časa. Prav zaradi te nujnosti samoodpovedovanja se marsikdo rad izogne raz- ličnim iiinkcijam, saj prosti času človeku res veliko e>o- meni. Kakšni so vaši načrti za bodoče delo? O načrtih tako kmalu po izvolitvi nI lahko govoriti. Predvsem mislim nadaljevati delo tam. kjer se je ob izte- ku mandata dosedanjega vod- stva ustavilo. Nadalje/ati moramo s pozitivnimi tradi cijami političnega življenja žalske 3boine. Oživljati mo- ramo prlitično aktivnost na področja občine, predvsem moramo Zvezo komunistov in druge družbeno-politične or- ganizacije še aktivneje vklju- čevati v vsakodnevno delo. To dejavnost moramo koli- kor mogc>če programsKo us- merjati, delati načrtno, izog- niti se pavšaliziranju in pred- vsem doseči zadovoljivo stop- njo sodelovanja vseh družbe- no-političPih organizacij. To je predpogoj za uspešno delo. Katere konkretne naloge vas najprej čakajo? Teh nalog je p'ecej. Ena glavnih je brez dvoma politič- no izobraževanje, preivsem preko političnih šol. Tu ima- mo že bogato tradicijo, ki jo moramo nadaljevati in orga- nizirati več oddelkov politič- ne šole prve in druge stopnje. Druga naloga so seveda čim- boljše priprave na 7. kongres ZKS in na 10. kongres ZKJ. Ne mislim le na kadrovske, ampak tudi na vsebinske pri- prave, saj kongresa ne po- menita le prelomnice v delu ZK, ampak sovpadata tudi s spremembo republiške in zvezne ustave, uvajanjem de legatskega sistema in drugi- mi spremembami. Stalna na- loga, ki je ne smemo pozabi- ti, je seveda skrb za nadalj- nje jačanje in krepitev ZK, obnavljanje njenih vrst, jača- nje osnovnih organizacij in dobro delo izvoljenih orga- nov ter komisij. Seveda so to le nekatere od nalog. Ne- dvomno jih bomo morali uvr- stiti še dosti več. BRANKO STAMEJCIC Štipendijska politika Uresničevanje družbenega dogovora o osnovah kadrovske poli- tike na področju pripravništva in štipendiranja daje določene, vendar še ne povsem zadovoljive rezultate Pripravništvo in štipendira- nje sta v celjski občini v zad- njih letih zavzela svoji me- sti, vendar z uspehi še ne moremo biti povsem zado- voljni. Številke, ki nam jih pkonuja mesečni pregled go- sfKKiaj-skih gibanj skupščine občine Celje so sorazanemo ugodne. Vendar je E>otrebno pi"! obojem zasledovati nove kvalitete oi boljSe odnose. Planirano število priprav- nikov za preteklo leto je bi- lo 367 — od tega je težišče na pripravnikih s srednjo šo- lo — vendar ugotovitve iz preteklih let kažejo, da de- lete organizacije zaE>oslijo le 40 odstotkov planiranega števila pripravnikov. Vzrok temu ni v nezainteresirano- sti delovnih organizacij, tem- več odraža odnos pKmudbe ixi povpraševanja. Na žalost so še redke delovne organi- Bacije, ki bi prakticirale obi- ske svojih predstavnikov v saključnih razredih osnovne ali srednje šole, kjer bi učencem pojasnili potrebe in možnosti, ki se jim p>onuja- Jo za nadaljnje šolanje v do- ločeni smeri in seveda za poznejšo zaix>slitev. Šolajo- či mladi človek, ki se hoče zaposliti na območju, iz ka- terega izlmja, mora izbrati takšno smer izobrazbe, kot jo to območje potj-ebuje V njusprotnem primeru prihaja do nezaposlenosti, prenasiče- Dosti v določenih poklicih in celo, da se strokovnjaki ukvarjajo z mano zahtevnim delom, kot bi to bilo pri- nerno njihovemu znanju. Podobno stanje je tudi v »amem štii>endiranou. Teži- iče štipendiranja je na sred- inih šolah in to predvsem '9>ecializi ranih, medtem ko e zelo niako število štipendl itov na gimnazjiji. Temu bi ■aWco dejaU ne preveč dol- roročno gledanje na potreb- •K) kadrovsko strukturo v •M-ihodnjih letih. V šolskem letu 72/73 je bUo v celjski občini 795 štipendistov, 71/72 pa 531. Vsekakor razveselji- vo povečanje, kljub temu da so še delovne organizacije, ki sicer prispevajo svoj de- lež za štipendije, vendar ni- majo štipendista. Zanimivo je, da ni niti enega štipendi- sta v gostinstvu. Višine štii)endij so zelo različne, odvisne predvsem od možnosti podjetij in stop- nje študija — na srednjiih šolah od 300 do 450, na viš- jih in visokih pa od 600 do 800 dinarjev, še vedno pa štipendije niso — vendar bi moirale biti — odvisne od dohodka na člana družine štipendista. Če smo uspeli v vzgojno varstvenih ustanovah zagotoviti različno plačevanje varstva, F>aič glede na dohod- ke in zap>oslenost v družini, bi bilo to tudi nujno v šti- pendiranju. Dva študenta na isti fakulteti v istem letni- ku pi-ejemata enako 'štipen- dijo,- vendar prvi izhaja iz družine, ki ima 2.000 dinair- jev dohodkov, drugi pa iz družine, ki razpolaga z 4.000 dinarji, seveda ob enakem številu družinskih članov. To je poglabljanje socialnih razlik mčd študenti in hkrati verjetnost, da eden teh dveh študira mnogo težje. Zato je še vedno resnica, da nada Ijiijejo šolanje pogosto otro- ci iz premožnejših družin, kljub slabšim intelektualnim sposobnostim od tistih, ki sJ zaradi domačih razmer ne morejo »privoščiti« nadaJje- vanja študija. Morda je tuda to razlog, da je od leta 1967 vpisanih v visoke šole iz Celja 305 študentov, bil priliv po petih letih le 52 diplomantov. Mno- gi od študentov se morajo med študijem dodatno zapo- slovarti, kar gotovo ne vpli- va na pravočasno opravlja- nje študijskih dolžnosti. Pomembno je še to, da so organizacije združenega dela lani planii-ale razpisati na- daljnih 232 štipendij, kar po- meni 35 odstotkov povečanje na obstoječe število štipendi- stov. Štipendiranju in pripravni- štvu, kot osnovnima elemen- toma kadrovske politike, bo potrebno še v bodoče daja- ti veliko F>02i0inx>st zlasti na področju p>ovezave med štipenditorji in štii>endistl ter med delovnimi organizaci- jami, šolami in učenci. M. SENICAR CEUE Za množično javno razpravo z objavo osnutkov de- lovnih in finančnih načr- tov samoupravnih interes- nih skupnosti pa tudi os- nutka proračuna občine Celje za letos so bili do- seženi prvi pogoji za za- četek javne razprave o fi- nanciranju skupne in splo- šne porabe. Po sklepu celjskega koordinacijske- ga odbora bo razprava o vseh teh materialih od 22. januarja do 5. febru- arja. Težišče razgovorov bo v temeljnih organiza- cijah združenega dela in v delovnih kolektivih na- sploh, svoj odmev pa bodo dobili tudi na tere- nu. Vabimo delovne ljudi in občane, da se teh razgo- vorov udeležijo v čim večjem številu in z ude- ležbo v- razpravi pomaga- jo pri razreševanju skup- nih nalog. PRATIKA ZASTONl Še vedno velja — za vse bralce in na- ročnike NT, ki niso in>eli sreče v nagrad- ni igri, je na voljo Stoletna pratika. Oglasite se v ured- ništvu in jo dobite. Če želite pratiko po pošti, pa nam pošlji- te znamko za poštni- no. NT vam podarja pratiko. DOGOVOR O NT/NRC v teh dneh so prejele družbenopolitične skupnosti na celjskem območju, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi družbeni organizmi družbeni dogovor o sofinanciranju informa- tivne dejavnosti Novega tednika in Radia Celje in o sofinanciranju informativne dejavnosti, ki jo za obča- ne in delavce na celjskem območju opravljata regio- nalna informativna medija NT in RC. Sredstva, združena na tak samoupravni način, bodo zagotovila prepotrebni nakup UKV oddajnika in s tem boljšo slišnost ler odinevnosr našega radia v vse ob- čine naše regije, v najoddaljenejše kraje in vasi. Z večjim družbenim deležem za javno obveščanje in s spremenjenim odnosom do javnosti dela bo omogoče- no boljše, kakovostno m {x>polnejše obveščanje delav- cev in občanov o vseh aktualnih družbenopolitičnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih, telesnokultumih, vzgojnoizobraževalnih in drugih dogajanjih. Z boljšo in obsežnejšo lokalno informacijo pa bo delovni člo- vek laže uveljavil svojo samoupravno vlogo. Ustavne spremembe zahtevajo povečanje obsega in čedalje večjo kakovost obveščanja. Podružbljanje jav- nesja obveščanja m javnost dela pa zahtevata tudi drugačno medsebojno odvisnost med sredstvi informi- ranja in nosilci družbenega dogajanja, med deloraimi ljudmi. To medsebojno odvisnost in sodelovanje ponujamo s spoznanjem, kaj lahko pomeni objektivna, kakovost- na in javna informacija vsakemu med nami. Novi ted- nik in Rado Celje ter podpisnik samoupravne pogodbe sprejmeta obveznosti, ki bodo pripeljale. do vse bolj- šega informiranja. Družbeno nesprejemljivo pa je, da morata Novi tednik in Radio Celje na račtm kmjenja vsebine od- stopati izredno močan prostor reklamno-propagandni dejavnosti. Kajti le na ta način lahko opravljata širše, družbeno koristno poslanstvo. Ponujeni družbeni oziroma samoupravni dogovor lahko pomeni veliko pobudo nadaljnjemu razvoju No- vega tednika in Radia Celje. Zato pričakujemo uspešno sodelovanje in dober rezultat. Pa v vseh družbenih in delovnih sredinah pol- no podporo. J. VOLPAND DELAVCI ŽE VEDO Konrad Kohler, predsed- nik sindikata v Mizastvu Skala, Slovenske Konjice: »V našem podjetju je delav- cev zelo malo. Pri nas smo delavce doslej obveščali na zborih delovnih skupnosti, včasih pa kar med jutranjo malico. Zdi se mi, da delav- ci vedo, za kakšne procese gre. Precej podrobno smo se pogovarjali tudi o novem de- legatskem sistemu, ki je ob- likovan zelo demokratično in bo delavcu prinesel veliko več pravic v procesu odloča- nja kot prej. Sedaj pa sto- jimo še pred zadnjo in odlo- čilno nalogo — pravilno i2!peljavo neposrednega dogo- varjanja med delavci in pred- stavniki interesnih skupnosti. Pogovori bodo že , konec ja- nuarja, v naslednjih mese- cih p>a bomo sprejeli še družbeni dogovor o finansi- rai^ju splošne in sikupne ix>- rabe.« Damjana Stamejčlč Obletnici XIV. in Kajuha DOSTI PRIREDITEV v velenjski občini so že pred meseci ustanovili pose- ben iniciativni odbor za pri- pravo proslave 30. letnice po- hoda XIV. in smrti parti- zanskega pesnika rojaka Kar- la Destovnika Kajuha. Od- bor, ki deluje pri Občinski konferenci SZDL, vodi rav- natelj osnovne šole »Kajuh« v Šoštanju Karel Kordeš. »Na področju občine Ve- lenje je v letu 1944 bila XIV. divizija svoje najsrditejše in odločilne boje s sovražni- kom. Takrat je v bližini svo- jega doma padel med dru- gimi tudi partizanski pesnik, naš rojak, Karel Destovnik Kajuh. Družbeno-politične or- ganizacije občine Velenje ču- tijo zaradi tega dolžnost in odgovornost, da v letošnjem letu pripravijo vrsto prire- ditev in proslav v spomin na legendami pohod XIV. divizije in smrt p>esnika Ka- juha. Program proslav je za- snovan tako, da omogoča množičnost, sodelovanje mla- dine in odraslih z različnih p>odročij, združuje in zadol- žuje družbenopolitične orga- nizacije v občini ter z izda- jo spominskega gradiva za- gotovi za' več let material za smotrno UFK)rabo pri prena- šanju in ohranjevanju tradi- cij NOB. Nekatere priredit- ve presegajo zaradi svojega značaja okvire občine in pri- tegujejo k sodelovanju tudi pristojne republiške organe.« S prireditvami bodo začeli že 26. januarja, ko bo na Paškem Kozjaku tradicional- ni smuk za partizansko pu- ško. 8. februarja, na dan slo- venskega kulturnega prazni- ka, bo večer Kajuhove poe- zije, osrednja proslava pa bo 22. februarja, na dan ob- letnice Kajiihove smrti. Po- leg domačinov bodo v pro- gramu nastopili tudi prizna- ni umetniki iz Ljubljane in gostje iz Trsta in Celovca, s katerimi imajo Soštanjča- ni dobre odnose na kultur- nem področju. Ta dan bo tudi začeitek pohoda velenj- ske mladine po poti XIV. divizije od Vitanja do Zleb- nika pri Zavodnji. Naslednji dan bodo podelili Kajuhove bralne značke, bo pa tudi otvoritev reprezentativne li- kovne razstave, kjer bodo sodelovab otroci iz vse Slo- venije z ilustracijami Kaju- hovih pesmi in »Naši naro- di med NOB«. Zvečer bo v Zavodnji še kviz »šaleška do- lina v revoluciji« za udele- žence spominskega pohoda. Zi. februarja bo zanimiv tur- ni smuk od Zavodnje do Zlebnika za pionirje in mla- dino, kjer bo tudi zaključek spominskega pohoda in par- tizanski mitmg. Pri Zlebni- ku bo tudi začetek Kurirč- kove pošte za Štajersko in Koroško ter 27. aprila par- tizanski miting ob obletnici ustanovitve OF s podelitvijo priznanj OF članom SZDL in ZB. Takrai bodo pri 21ebni- ku tudi otvorili spominski kotiček Karlu Destovniku Kajuhu. Seveda pripravlja- jo številne druge prireditve, ki bodo trajale vse do ju- nija. Ob številnih proslavah bo- do izdali tudi veliko najraz- ličnejšega spominskega gra- diva, kot ponatis Kajuhovih pesmi, izdanih leta 1944, ci- klus razglednic Kajuhovega življenja in pohoda XIV. di- vizije, mapo s spominskim gradivom (fotografije, faksi- mile »Kajuh — pesmi 44«, faksimilni list »Slovenska pe- sem« in brošura Emila Ce- sarja »Kajuh — življenje in delo«), ki bo v glavnem na- menjena šolam za pouk in priložnostne razstave, kata- log za likovno razstavo »Ka- juhove pe-^-mi v ilustracijah«, sf>ominske žige in značke. TONE VRABL 4. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV v KONUSU v Sloven- skih Konjicah imajo to le- po navado, da prav radi pomagajo tvidi osnovnim iolam v konjiški občini. Ob novem letu so vsem osnovnim šolam na ob- močju šole podarili po dva tisoč dinarjev kot pomoč prr organizaciji proslav- ljanja dedka Mraza. Prav tako po dva tisoč dinar- jev vsako leto nakažejo šolam za organizacijo za- ključnih izletov. Te pomo- či so po šolah zelo veseli, saj učiteljem olajša, da lahko pripravijo dobre za- ključne iziete, ki se jih lahko udeleže tudi tisti učenci, ki izhajajo iz so- cialno šibkejših družin. V CINKARNI v Celju posvečajo med drugim ve- liko pozornosti tudi izu- miteljskemu delu, za kate- rega še prav posebej skr- bi društvo ljudske tehni- ke. Društvo vključuje vse Uste strokovnjake, ki se ukvarjajo poleg svojega rednega dela tudi z inova- cijskim delom. Tehnične izboljšave ter iziuni po- menijo za kolektiv po- membno pridobitev, saj z njimi prihranijo veliko de- ' narja. Med večje izume zadnjih let v tem kolek- tivu je potrebno šteti ta- koimenovani disorberski mešalec, ki je tudi paten- tiran, uporabljajo pa ga v grafiki. Pri razvoju pla- netnega mešalca so^luje celo sklad Borisa Kidriča, veliko prihranka pa pred- stavlja uvedba tako ime- novanega suhega trans- porta v žvq>leni kislini, katerega neposredni rezul- tat je v tem, da 'od njego. ve uvedbe naprej piritne ostanke, ki jih dobe pri proizvodnji žveplene kis- line, prodajajo, medtem ko so jih prej odmetavali Oinstran Teharij. Nadalje so v tem kolektivu izvedli pomembne tehnične izbolj- šave pri rotacijski peči v litoponu, izdelali pa so tu- di stroj za proizvodnjo SCHIDLLOVIH dimnikov. Lepi" uspehi! V TEKSTILNI TOVAR- NI Prebold praktično ne poznajo stanov&.njskih pro- blemov in to že kar pre- cej časa. S posebnim si- stemom ■ stanovanjskega varčevanja, ki so ga vpe- ljali v podjetju, so znali pritegniiti člane kolektiva v tolikšni meri, da sprot- no praktično pokrivajo vse potrebe po stanovanjih, ki se pojavljajo. Pri tem pa velja opozoriti tudi na to, da poleg individualne grad- nje, za katero odmerjajo kredite, v veliki meri skr- be tudi za gradnjo druž- benih najemnih stanovanj, kar je nedvomno še zlasti pomembno. V JUTEKSU v Žalcu, kjer je že stekla proiz- vodnja toplih pKKlov, ki jih za podjetje uspešno prodaja kolektiv Savinj- skega magazina, so pri svoji novi proizvodnji žal naleteli tudi že na prve težave. Nihče namreč pri načrtovanju nove proiz- vodnje ni računal z mož- nostjo naftne krize, nafta pa predstavlja temeljno surovino za PVC folijo, s katero izdelujejo gornjo plast toplih podov — ter- motal. Prepričani smo, da bo kolektiv uspešno pre- brodil tudi te trenutne te- žave in stopil na pK>t še hitrejšega razvoja, kar si je po vseh teh letih odre- kanja in velikih naporov nedvomno tudi zaslužil. v Odgovarja Štefan Nemeš V eni izmed zadnjih številk, ko smo pisali o dosežkih gospodarstva s/ Slovenskih Konjicah, smo obljubili, da bomo nekaj več zapisali tudi o dosežkih in rezultatih kolektiva COMET iz Zreč. Ta prizadevni kolektiv je namreč v minulih letih napravil takšen razvoj, da moramo o tem sprego- voriti nekoliko bolj podrobno. Na razgovor o nekaterih dosežkih kolektiva, načrtih in bodočih na- logah smo povabili direktorja podjetia, inženirja kemije ŠTEFANA NE- \/1EŠA. N. TEDNIK: Za začetek morda na kratko predstavite podjetje in vaš kolektiv ter dosedanjo razvojno pot. š. NEMEŠ: Začetki proiz- vodnje brusov v Cometu se- gajo štirinajst let zanaj, ko je skupina delavcev, menda sta bila čisto na začetku ce- lo samo dva, kasneje jih je bilo sedem, pričela s proiz- vodnjo brusov za potrebe ko- vaške industrije. Iz tega je potem postopoma rastlo no- vo podjetje, ki se je v teh štirinajstih letih razvijalo iz- redno naglo in doseglo dokaj lepe rezultate. Danes šteje kolektiv nekaj nad 160 de- lavcev, zvečine mladih ljudi, saj je povprečna starost ko- lektiva le nekaj nad dvajset let. V vseh teh letih je pro- izvodnja naraščala iz leta v leto. N. TEDNIK: Cemu ste na- menili največ pozornosti in kakšne so bile vaše težave? Š. NEMEŠ: Prva naša skrb je bila doseči kakovost, kajti' zavedali smo se, da je to edi- ho, s čimer se lahko prebije- mo na tržišče, kjer so bila doslej usidrana druga podjet- ja. Poleg tega je bil tudi prost uvoz brusov in v mno- gih naših podjetjih so bili po eni strani navajeni teh proizvodov, po drugi strani pa smo si mi šele pridobili svoje ime. Borba je bila tr- da še zlasti, ker so nas pri naših naporih najbolj ovirali prostori, ki smo jih sicer po- večali, toda kmalu so postali cokla razvoju. Spoznali smo, da nam vsa prizadevanja pri doseganju vrhunske kvalitete kmalu ne bodo nič koristila, če ne bomo imeli ustreznih proizvodnih prostorov. Bitko ia kakovost smo dobili. Uved- li smo strogo in dosledno kontrolo kvalitete in temu posvečamo vso pozornost tu- di danes. Kajti zavedali smo se, da je potrebno najprej doseči kakovost izdelka, re- nome na tržišču in potem še- le pristopili h količinsko več- ji proizvodnji. N. TEDNIK: Odločili .ste se za novo gradnjo. Povejte nam nekaj besed tudi o tem. š. NEMEŠ: Vsa ta leta smo v COMETU poslovali praktično brez slehernih kre- ditov, saj smo obračali kar 95 odstotkov lastnih sred- stev. Poleg borbe za kvaliteto smo vso pozornost namenili tudi storilnosti in pri tem smo poželi dokaj pomembne rezultate. Iz podatkov SDK je razvidno, da smo dosegli pri nas v tem letu na pri- mer kar 91 tisoč dinarjev družbenega proizvoda na za- poslenega delavca, kar je za skoraj dvakrat več kot znaša slovensko povprečje. Nič čudnega torej, če se bomo letos z ostankom dohodka, to je s skladi, že močno približa- li eni milijardi starih dinar- jev, kar je za tako majhen kolektiv nedvomno izjemen uspeh. Sicer pa povrnimo se k novogradnji. Več kot nujno je bilo, da smo pristopili h gradnji pre- ko dva tisoč kvadratnih me- trov prostorne haile skupaj z upravnimi prostori. Investici- ja bo terjala nekaj preko dve milijardi starih dinarjev, od katerih pa smo 60 odstotkov zagotovili sami, ostalo pa je kredit. Dela izvaja celjski Ingrad in doslej smo s pote- kom del zadovoljni, čeprav v primerjavi z dogovori mal- ce zamujamo. Mislim, da je odveč govoriti o tem, kaj bo nova hala pomenila za kolek- tiv in njegovo nadaljno raz- vojno pot. N. TEDNIK: Omenili ste perspektivo. Povejte nam še nekaj besed tudi o tem. Š. NEMEŠ: V novih proiz- vodnih prostorih bomo pro- izvodnjo povečali za petkrat in bomo proizvedli pre- ko pet milijonov enot. S tem bomo postali naj- večji jugoslovanski proiz- vajalec umetnih brusov in za sabo bomo pustili celotno konkurenco. iPoleg slovenske- ga tržišča, ki ga pokrivamo sedaj, mislimo v večji meri kot doslej prodirati tudi na jug. Zlasti pa se bomo usme- rili na izvoz, saj namerava- mo že letos prodati na tuje za preko milijon dolarjev iz- delkov oziroma okoli 40 od- stotkov naše celokupne pro- izvodnje. Seveda pa ne gre zgolj za bruse. Tu so še dru- gi proizvodi. Posebej ugodni so rezultati pri raziskavah pohorskega marmorja, ki mu nameravamo v bodoče odme- riti vidno mesto v proizvod- nji. Mislim, da ima kolektiv pred sabo še obetavne mož- nosti, le izkoristiti jih bomo morali v celoti. Razgovor pripravil: BERNISTRMCNIK UBELA BO KMALU POD NOVO STREHO Izredno toplo in ugodno vreme omogoča delavcem Gradisa, da pri. celjski Libeli na Spodnji Hudinji nemo- teno nadaljujejo z delom pri gradnji poslovne zgradbe, v kateri bodo dobili svoje mesto člani tehnične in pro- izvodne službe. Gre za sklepno gradnjo poslovnih prostorov v izmeri 116x8 metrov z dvema nadstropjema. Tu bo Libela dobila 2600 kvadratnih metrov novih prostorov, katere nujno potrebuje za svoje službe, ki so po požaru poslovnih prostorov na Mariborski cesti 1. ostale razdrobljene po ostalih obratih te tovarne. Gradnja se, bo predvidoma zaključila prve dni avgusta letos. Takoj po končani gradnji in urejanju okolice bo ta celjska tovarna imela svoj praznik. Podjetje, ki zapo- sluje 700 ljudi, bo imelo 80. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bo večje slavje in številne prireditve. Skratka, pri celjski Libeli nameravajo z zaključkom gradnje pro- slaviti svoj praznik, člani kolektiva bodo končno zbrani pod skupno streho. Na posnetku vidimo gradnjo poslov- nega aneksa v teh dneh. J. KUZMA Pred dnevi so v Šentjurju tudi uradno odprli nov, sodobno urejen obrat podjetja Elegant. Obrat je sicer poskusno že proizvajal zimsko športno kon- fekcijo, ženska krila in plašče, vendar ga uradno niso odprli, dokler ni imel celotne naročene opre- me. Novi obrat zaposluje okoli sto novozaposlenih žensk, proizvaja pa predvsem za izvoz. Foto: BRANE STAIMEJČIC KOLIKO NAS JE Po štetju 1971. leta ima celjska občina 57.994 prebivalcev, med njimi 4.886 kmečkih ali 8,4 od- stotka in 34.525 mestnih (upoštevano je mestno ob* močje). število zaposlenih v družbenem sektorju pa je bilo po stanju konec novembra lani 31.128> SOLIDAR NOSTV SAMO- UPRAVI s podpisom samouprav- nega sporazuma se pri Izletniku v Celju niso od- ločili le za pet temeljnih organizacij združenega dela (potniški promet, teh- nične delavnice, hotel Ce- leia z obrati. Golte tn tu- ristična agencija) ter za sa. moupravno delovno skup- nost skupnih služb, mar. več tudi. za medsebojno solidarnost, ki v praksi pomeni kritje predvidene poslovne izgube pri turi- stičnem rekreacijskem centru na Golteh. Ta eno. ta je še edina, ki zaenkrat dela s planirano izgubo. Seveda pa gredo vsa pri- zadevanja v kolektivu v smer, da bi se tudi Golte čim prej postavile na svoje noge. Zato tudi vsa- ko leto vlaganja v nove naprave itd. Hkrati s podpisom sa- moupravnega sporazuma in povezavi petih temelj- nih organizacij združene- ga dela in samoupravne delovne skupnosti skup- nih služb so pri Izletniku stekle tudi priprave na konstituiranje novih sa- moupravnih organov ter na razpis vodilnih delov- nih mest v temeljnih or- ganizacijah združenega dela. -ml §t. 2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 Store v tem zapisu ne bi nače- njali vprašanja, kako in v kakšnem obsegu je naša naj- širša družbenopolitična orga- nizacija zamteresirana in od- govorna za vzgojno ter izo- braževalno delo, ampak bi ob primeru dela Krajevne konference SZDL v Štorah radi spodbudili k realizaciji osnovno misel, ki je zapis^ na v naši ustavi — da je treba v vzgojno izobraževal- nih sredinah učvrstiti vpliv ne samo delavcev iz temelj- nih organizacij združenega dela, ampak predvsem obča- nov, krajanov, torej ljudi iz neposredne okolice v teh družbeno tako pomembnih delovnih organizacijah In kdo drug je še bolj odgovoren za to, kot ravno krajevna kon- ferenca SZDL? V Štorah je krajevno or- ganizacijo SZDL misel iz predloga nove ustave stalno vznemirjala. Vedeli so, da je potrebno v delovnem progra- mu storit' nekaj za vzgojo in izobraževanje. Interes de- lavcev za dobro vzgojo je vsekakor prisoten v vseh de lovnih sredmah. Le do izra- za ne pride O šoli in vzgo- ji se p>ogovarjajo doma, v ožjih sredinah. Malo hvalijo. več grajajo. Do tja, kamor bi moral ta klic prispeti ne pride. Zato je lO SZDL sme- lo v povezavi s šolama pri- pravil temeljito uvodno po- ročilo, pa so sklicali konfe- renco z osnovno temo, na kateri so obravnavali vlogo dejavnikv pri vzgoji odrašča- joče mladine. Razprava je bila konkret- na in živa. Izkazala je glo- boko zainteresiranost vseh prisotnih za boljšo vzgojo pa tudi izobraževanje. Zato tudi ni nič čudnega, če so bili sklepi razumljivi, določeni in jasni. Med njimi naj ome- nimo (zapisano zelo zoženo) samo naslednje: — dolžnost in pravica vseh delovnih ljudi je, da sodelu- jejo pri oblikovanju progra- ma šol, ki pa mora biti tak, da bo ustvarjal kritično, de- mokratično, humano in sa- moupravnemu socializmu pre- dano mlado osebnost; — v celoti so zavrnili nev- tralno oz. pluralistično šolo. Tudi nalete, ki jih morajo opraviti posamezni činitelji na področju dela KK SZDL, so bile zelo konkretne. Ta- ko morajo starši spoznati socialistične vzgojne smotre, udeleževati se morajo vseh izobraževabiih oblik, ter ak- tivno sodelovati v vseh sa- moupravnih organih šol, ter tam, kjer se odloča o ukre- pih, ki neposredno zadevajo vzgojo otrok. Vse družbene organizacije morajo vključiti v svoje delo še več otrok, za vse vodje (mentorje) ot- rok pa je potrebno pripravi- ti poseben razgovor o socia- listični usmerjenosti živi je nja v prostem času. O tem, da je na šolah potrebno še okrepiti idejno politično izo- braževanje učiteljev in otrok je pa samo po sebi razumlji- vo. Konferenca je bila dober napotek dela vsem, ki so v stiku z vzgojo. Teh je izred- no veliko. Zato m nič pre- senetljivega, če je bil izre- čen tudi predlog, da bi v štorah pripravili posebni sa- moupravni sporazum, ki bi povezoval in obvezal vse, ki so p>o predlogu nove ustave najbolj odgovorni za pravil- no socialistično vzgojo in izobraževanje otrok. Skratka za ix)družabljenje tega dela. Zapis je napisan kot spod- buda za podobne akcije v vseh KK SZDL. J. ZUPANČIČ Žalec: DAN ŠOFERJEV Predsednik Zj».\.M v Žalcu Franc Turk podeljuje podpred- sedniku SZDL 2alec Zoranu Razboršku priznanje za uspeš- no sodelovanje med SZDL in ZŠ.\M 2alec. Združenje šoferjev in av- tomehanikov Slovenije, po- družnica Žalec, je pripravi- la minulo nedeljo ob praz- niku dneva šoferjev, ki ga praznujejo vsako leto 15. ja- nuarja, srečanje savinjskih šoferjev. Prireditev je bila v Hmeljarskem domu v Šem- petru, kjer je zbranim naj- prej spregovoril podpredsed- nik SZDL Žalec Zoran Raz- boršek, nato pa Rudi Cerar, podpredsednik 2kiruženja šo- ferjev Jugoslavije. Za tem so izvedli kulturni program, v katerem so sodelovali: šofer- skl moški pevski zbor, go- jenci glasbene šole iz Žalca ter ansambel Veseli hmeljar- ji s pevcema. V nadaljeva- nju Je predsednik ZŠAM Žalec Franc Turk podelil pla- kete, zlate in srebrne značke zaslužnim šoferjem. Teksit in foto: T. Tavčar VELIK PROMET Ena najbolj obremenje- nih postaj na progi Ce- lje—Velenje je brez dvo- ma postaja Šmartno ob Paki. Tu je obenem tudi največ tovornega prome- ta. V letu 1973 je bilo na- loženih na postaji 3937 vagonov ali 110.323 ton to- vora. Največ so nalagali tuf iz kamnoloma Gore- nje, rezan les in drugo lesno blago iz Nazarij v Zgornji Savinjski dolini ter hidrirano apno iz ka- mnoloma v Podgori v šmartnern. Razloženih pa je bilo 1266 vagonov ali 22.712 ton, največ drv iz Bosne za tovarno ivemih plošč v Nazarjih pa tudi precej gradbenega mate- riala za trgovino Tehno- mercator v Smartnem ob Paki. Tudi kosovna odprava ni bila majhna, saj je bi- lo odposlano 417 ton ko- sovnega blaga, prispelo pa ga je 453 ton. Skozi Šmartno ob Paki je v preteklem letu peljalo v obe smeri 4254 osebnih in 4803 tovornih vagonov. Vseh odpravljenih potni- kov s postaje Šmartno ob Paki je bilo v pretek- lem letu 161.963 ali za 8.397 potnikov več kot predlansko leto. GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju krajevne- ga urada Šmartno ob Pa- ki se je rodilo v pretek- lem letu 41 otrok, 13 več kot predlani. Poročilo se je 20 parov, 5 več kot predlansko leto, umrlo pa je 37 ljudi, 14 več kot predlani. število umrlih presene- ča. V glavnem so bili to ljudje, ki so dosegli že lepo starost. Med nji- mi je bijo 8 članov ZB. Z. V vsak dom NOVI TEDNIK Ivanka Zvar Pri nekaterih ljudeh se zgodovina začne kar na- enkrat, z nekim natanko določenim dnevom ali ob- dobjem. Pred tem dne- vom ali obdobjem je bilo vse dogajanje podobno kot pri drugih ljudeh: vsakda- njosti, dogodki, skorajda že vnaprej določeni vn upanje, da je usoda res tisto, kar včasih spremi- nja tok življenja. Tako nekako go se stvari odvijale tudi pri Ivanki Zvarjevi. fcf pred začetkom druge svetovne vojne še ni imela dvajset let. Zgodovina je bila za- njo to, kar za nfene vrst- nike. Druga svetovna voj- na, v katero je prišla kot toliko drugih mladih, mlado drevesce, vrženo v veter, je takorekoč pome- nila pomembno prelomni- co v njenem življenju. Takrat se je začela pisati njena zgodovina. V času vojne je bila pri stricu v Ljubljani. Ker dalj časa pri njem rti mogla ostati, je odšla na Primorsko, kjer je imela teto. v Košani, kjer je nekaj časa živela, je za- čela sodelovati s partiza- ni in tu se je pravzaprav tok njene zgodovine obr- nil v čisto določeno smer, ki ji je poslej natančno določila življenjski smi- sel. 8. avgusta 1943 je na kurirski postaji v Vovčah počakala na Sercerjevo brigado, ki je okoli 16. septembra tudi prišla. Ivanka se je priključila borcem in z brigado od- šla na pot, ki ae je kcnv- čala na Štajerskem. Seve- da »o se še prej zvrstile borbe na Notranjskem in Primorskem, vmes pa je bilo še Kočevsko. Suhor v Beli Krajini. Štirinajsta divizija, kamor je spadala tudi Sercerje- va brigada in z njo vred tudi Ivanka, sfe je pri- pravljala na odhod. Kam, ni vedel nihče. Do šole je še ne- kam šlo, pravi danes Ivanka. Srečno se spomi- nja mitingov, Kajuha, SpL ka, Brine in drugih. Ob spominih ji postane lepo. Razvname se ob pripove- dovanju. Kako čudoviti sprejemi na hrvatskih ra- vninah. Ivanka tega ne pozabi nikoli. Spik s har- moniko! Utrinki, vredni zaru>sa in veselja, kadar govore o njih borci divi- zije. Sotla. 6. II. 1944. Ivanka je stala tik vrbe, ki se je še danes spominja, kader ae vozi mimo Sedlarjeve- ga. Vrha še stoji... Živi zid. Smrt Ulje Ba- domnca, ki je padel tik Ivanke, bdi v njenem apo. minu in njegov lik še živi. In potem Dolič, pekel, v katerem borci Stirina^ site niso vedeli, ne kod n« kam. In vendar so se prebili. Tudi Ivanka, če- tudi ranjena. Na nosilih so jo takorekoč privlekli na Paški Kozjak, kjer pa je zaradi izdaje bila od- peljana v dolino, potem v Maribor in nato v tabo- rišče Ravenshriick. Na Paškem Kozjaku, kjer je bila izdana, so iz- gubili življenje nekateri njeni prijatelji. Izdaja, kot pri njej. Ranjenci so mo- rali umreti. Tako so od- ločili Nemci. Za Ivanko se je pohod Štirinajste divizije končal pri Doliču. Trpljenje, ki ga je bUo na pohodu več kot dovolj, se je nadaljevalo v Ra- vensbriicku. Ivanka pravi danes, da je bilo po svo- je v taborišču huje kot na pohodu. Svobode ni bilo, tiste svobode, za katero se je borila. In vendar je prišla, svo- boda. Ivanka se je vrnila domov. Rana, ki jo je staknila v bojnem metežu pri Doliču, se je zacelila in dru^ del zgodovine s* je začel... '^VfURIZEM Maketa novega hotela v Rogaški Slatini, ki bo tik ob hotelu Zdraviliški dom. Hotel že gradijo. Pod njegovo streho pa bo vrsta turističnih in go- stinskih dejavnosti. Rogaška Slatina DELO IN USPEH Tolikšne aktivnosti Zdravilišče Rogaška Slatina že zle- pa ni zabeležilo kot v pravkar minulem letu. Tako mislijo vsi, od direktorja Lojz^ Libnika pa tja do poslednjega delavca zdravilišča, l^er se sicer še t^rijo s problemi, ki pa jih je iz dneva v dan manj. Zlasti močna je bila dejavnost zdravilišča pri uveljav- ljanju ustavnih dopolnil, to je pri organizaciji temeljnih organizacij 2idruženega dela. Takšne težnje niso šle mimo kolektiva mimogrede. Povedati je namreč treba, da je bila pri mnogih razpravah, pripravljenih v ta namen, pri- sotna bojazen, da se ne bi ponovila praksa iz leta 1954, ko je bilo Zdravilišče kot organska celota razdrobljeno na devet majhnih enot. Le te vsaka zase pa tudi skupno niso bile sposobne skrbeti za razvoj in napredek. Prav zaradi tega je bilo nujno, da so v zdravilišču pristopili k uveljavljanju ustavnih dopolnil z vso možno resnostjo in zavzetostjo, kar jim je v končni fazi, to je, pri re^- straciji TOZD-ov, tudi uspelo. Da je bilo delo uspešno končano, so pokazali vsi zbori, na katerih so se delovni ljudje zdravilišča enoglasno odločili za novi sistem. Hkrati so bile te razprave tudi najboljši porok, da so bile stvari pravilno zastavljene. Enake rezultate pa kaže tudi gospodarjenje v zdravi- lišču. V lanskem letu je močno porasla prodaja minieral- ne vode, plina, p>ovečalo se je število gostov, nočitev, s tem pa tudi zdravniški pregledi ter fizioterapeVtske uslu- ge. Tako je bil bruto produkt zdravilišča v mesecu janu- arju 1973 59 milijonov in 1T5.530 dinarjev, konec leta, v oktobru pa že 71 milijonov 458.940 dinarjev. Ce bi ana- lizirali vse dejavnosti, bi lahko ugotovili, da beležijo rast povsod. Pri penzionskih storitvah, to je pri osnovni de- javnosti zdravilišča, rast ni tako velika, vzrok temu pa so omejene nastanitvene zmogljivosti. Večjih sprememb najbrž tudi letos ne bo, odnosno vse dokler ne bo zgra- jen nov hotel. V podjetju je tudi skrb za delavce vse večja. Osebni dohodki so večji tudi za 60'odstotkov kot določa za neka- tere kategorije družbeni sporazum. Za dopuste in zdrav- ljenja je bilo porabljenih 35 milijonov starih dinarjev. Za gradnjo stanovanj je bUo v preteklem letu namenjenih 148 milijonov starih dinarjev, od t^a 90 milijonov za družbeno gradnjo 58 pa za individuailno. Kredite za sta- novanjsko gradnjo ima že 137 delavcev, kar pomeni vsak četrti zaposleni v zdravilišču. Končna bilanca Zdravilišča Rogaška Slatina v lanskem letu je torej uspešna. To leto utegne biti še boljše, sploh še sedaj, ko so stvari okoli temeljnih organizacij zdru- ženega dela urejene tn ni več zaprek, da v to ne bi ver- jeli. STRAŠEK M. NOVICE PROF. ZORAN VUDLER, znani celjsikl turistični dela- vec, je bil na zadnjem občnem zboru Turistične zveze Slovenije izvoljen za podpredsednika zveze. Sicer pa je sprememba nastala tudi pri samem vrhu. Novi predsednik Turistične zveze Slovenije je inž. Franc Razdevšek, dose- danji dolgoletni predsednik dr. Danilo Dougan pa je za- sedel podpredsedniško mesto. DRUŽABNE PRIREDITVE — Kot vse kaže, bo tudi letošnji spored celjskih družabnih prireditev tak kot je bil lani in prejšnja leta. Plesu članov društva inženirjev in tehnikov, v soboto, 2. februarja, bodo sledili akadem- ski ples ter tradicionalni valčkov večer. Torej nič novega na tem področju. PUSTNI KARNEVAL — Prve priprave na pustne prire- ditve so že stekle. Tako tudi v Celju, kjer je vajeti ta izvedbo karnevala znova prevzela tmoveljska Zarja. Lan- ska prireditev je bila pod naslovom »pustni kefir«. Irae za letošnjo še iščejo. Pomagajte z nasveti. SMUČARSKE VLECNICE — Zima zamuja, smučarsko vlečnice čakajo. Sicer pa je nekaterim prav prišla zamu- da v snegu. Letos bodo obratovale naslednje vlečnice: pri Celjski koči, na Svetini, v šentjiu-ju, v Rogaški Slatini, Libojah, Braslovčah, na Belih vodah, Zavodnji, Golteh, t Mozirju, Gornjem gradu, na Ljubnem in v Lučah. Na RogH delata dve vlečnici. Neprekinjeno obratuje vlečnica v šalefcu prt Veleixiu, svojo vlečnico pa bodo imeli tudi obroči na Polulah. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 Celje Pretekli ponedeljek sta se v Celju sestala na skupni se- ji izvršni odbor občinske konference SZDL ter pred- sedstvo občinskega sindikad. nega sveta. V osrednji točki dnevnega reda sta obravna- vala aktualne politične in organizacijske naloge v zve- zi s predstoječimi volitvami. Že v uvodnih besedaih, po- dal jih je BOJAN VOLK, še zlasti pa v sprejetih zak- Ijiučkih, predlagal jih je JANKO 2EVART, je bilo poudarjeno, da pomenijo predstoječe volitve pričetek uresničevanja delegatskih od- nosov v naši družbi. Pome- nijo tudi Uiresničitev nove- ga skupščinskega sistema in jim zaradi tega pripada iz- redno pomembna politična vloga. Vse to pa terja vse- stranske temeljite priprave, katerih nosilka je v krajev- nih skupnostih predvsem so- ■ cialistična zveza v oirganiza- cijah, v temeljnih organiza- cij'aih združenega dela pa sin- dikati. Seveda v obeh pri- merih skupaj z vsemi ostali- mi družbeno političnimi or- ganizacijami ter sam.ouprav- nimi institucijami. Na seji je biLo poudarjeno, da za razli- ko od prejšnjih let, organi- zacija SZDL (enako seveda tudi sindikat) ne bosta sto- pala pred občane in delovne ljudi z volilnim programom, temveč je treba na sestan- kih prediložiti ljudem kon- kretne rezultate . preteklih dosežkov ter se pogovoriti o izhodiščih družbeno ekonom- skega razvoja v bodoče, za kar se bodo zavzemafle vse zavestne socialistične sile. To pa je torej tudi tistx3, kar zgoščeno predstavlja intere- se delovnih ljudi in občanov. Na seja so sprejeli tudi rokovnik nekate^rih konkret- nih nalog, ki jih bo potrebno opraviti v prihodnjem obdob- ju, še zlasti pa so se kon- kretno dogovorili o dveh na- logah, ki sodita v sklop naj- pomembnejših zadolžitev se- danjega trenutka. Tako v krajevnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela morajo nemudo- ma in brez odlašanja takoj pristopiti k konstituiranju koordinacijsjdh odborov, k: morajo takoj pričeti z delom- To je neposre^a in konkret- na naloga, ki jo je treba iz- vršiti brez odlašanja. Druga naloga, ki je širšega znača- ja, pa je proces evidentira- nja možnih kandidatov za člane delegacij. Kljub temu, da evidetiranje že dlje časa poteka, da je bilo doslej v celjski občini evideti ranih že 1.150 možnih kandidatov, je to še vedno le tretjina vseh, ki so potrebni. Okoli tri tisoč možnih kaindidatov je treba evidentirati v celj- ski občini. Ugotovljeno je bi- lo, da je doslej delo veliko boLje steklo v krajevnih skupnostih, saj so v 15 do 22 že v celoti opravili vse delo, medtem ko so doslej to storili le v 24 organiza- cijah združenega dela. V nadaljevanju skupne se- je so razpravljala še o druž- benem dogovairjanju o skup- m in splošni porabi ter obra- vnavali tudi informacijo o konstituiranju temeljnih or- ganizacij združenega dela ter potek njihovega vpisovanja v sodni register pri gospodar- skem sodišču. BERNI STRMCNIK MARUAGRADEC: ŽELIJO CESTG Na razširjeni s&ji krajevne organizacije SZDL Marija- gradec pri Laškem so pred dnevi morali prvo točko dnev- nega reda črtati. Nameravano imenovanje režijskega odbora in predsednika za nadaljevanje modernizacije ceste v La- homsko dolino se je izjalovilo, ker vabljenih z območja, ki bi morali biti najbolj zainteresirani, ni bilo. Od uspeha sestanka, ki bo jutri v Tevčah, bo odvisno, ali se bo akcija nadaljevala. LOKA PRI ŽUSMU: NOV LOKAL V četrtek, 10. januarja, smo potrošniki presrečno in za- dovoljno vstopili v preurejeni in modernizirani trgovski lo- kal Kmetijskega kombinata šentjur-poslovalnico Loka pri 2usmu. Dolgo smo zrli v novo pohištvo in strokovno urejene police. Skoraj nisnio mogli verjeti, da je vse to pri nas mo- goče. Trgovina ima tudi vodo in sanitarne naprave. Tako bomo potrošniki lahko nabavljali vse artikle doma in ne bo več nepotrebnega iskanja drugod. To leto bodo začeli graditi tudi obljubljeno šolo in ob- novili poštni urad. Ko bi še pri Cestnem podjetju imeli vsaj malo posluha za nas, za vzdrževanje naših cest, za asfalt, potem bi se Loka pri 2usmu res dvignila iz zao5talosti. Potrošnik iz Loke pri Žusmu BORCI SO JEZNI Na konferenci krajevne organizacije ZB NOV v Laškem so v nedeljo bor- ci razpravljali o perečih problemih in družbenih nalogah organizacije. Ugo- tovili so aktivnost borcev v razvijanju SLO, pri uve- ljavljanju Ustavnih raz- prav in drugih akcijah. Sklenili so, da se bodo letos začeli sistematični zdravstveni pregledi bor- cev iz let 1944 in 1945. Ugotovili so, da je med borci še vedno pet pere- čih stanovanjskih proble- mov, enesa teh so odkrili na konferenci sami. Zelo so se budovali nad odgo- vornimi v občinski upra- vi, ki tako dolgo ne ure- di vsega okoli aktiviranja kreditov borcem.kmetom in drugim prosilcem, ki potrebujejo denar za po- pravila stanovanj. Okoli 28 jih čaka že od lanske- ga leta na odobritev, ni pa jim mogoče ustreči, čeravno je s strani orga- nizacije ZB in občinske- ga vodstva vse urejeno in pripravljeno. Borci so sprejeli tudi naloge za bodoče delo, ki vsebujejo' reševanje bor- čevskih zadev in vključe- vanje organizacije v obče družbene akci,je. —ec ŠKODO ODPRAVITI Lani so občani kra- jevne skupnosti Vrh nad Laškim začeli gra- diti nov cestni odsek med Tevčami in Vrhom. Cesta naj bi bila zgra- jena v etapah, kakor bi se nabiral denar. Ven- dar so lani z buldožer- jem odprli celotno tra- so, niso pa poskrbeli za odvodnjavanje ob deževju, zlasti ob nali- vih. Deroča voda je za- čela nositi kamenje in neplodno zemljo po travnikih in njivah, pa so občani Tevč terjali od vodstva svoje kra- jevne skupnosti Marija- gradec, da zadevo z ob- čani in odborom za gradnjo v Vrhu uredi. Sestanek je bil v to- rek popoldne. Predstav- niki obeh krajevnih skupnosti in prizadeti občani Tevč so se do- govorili, da bodo takoj, ko bo vreme ugodno, najprej popravili na- stalo škodo in opravili potrebna dela. Občinska konferenca Zveze mladine Celje je prejšnji te- den organizirala politično šo- lo za milade iz delovnih orga- nizacij. Sola, ki je zajela okoli 80 slušateljev, je bila pro- gramsko izredno bogata, saj so mladim predavali o samo- upravnem organiziranju, de- litvi dohodka TOZD, sodob- nih pK>teh marksističnih zna- nosti, odnosu mladine do re- ligije in cerkve, komunicira- nju, pripravah na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS, reor- ganizaciji ZM, vlogi mladih v samoupravljanju, nacionalnih vprašanjih, splošnem ljud- skem odporu in tako dalje. Ob koncu šole so morali vsi slušatelji opraviti posebne iz- pite, s katerimi so preverili, koliko so se v tednu dni mla- di naučili. Slušatelji, ki so uspešno opravili tudi to pre- izkušnjo, so dobili posebna spričevala. Nekatere od mladincev iz politične iole smo povpraša- li, kaj jih je pripravilo do sodelovanja v tej šoli in ka- ko so s pK>tekom šolanja za- dovoljni: SREČO ZUPANC, zaposlen v Železarni Štore: »V politično šolo sem se vključil iz večih razlogov. Že- lezarna je velik kolektiv, v katerem je veliko mladih, ki pa jih nismo dovolj vključe- vali v delo, saj so premalo pjolitično usposobljeni. Vsi trije iz Železarne, ki sedaj obiskujemo politično šolo, bo- mo po povratku v podjetje na tem področju laJiko veli- ko storili. To je bil glaivni razlog moje udeležbe v tej šoli. Šolanje v redu poteka, osebno sem zelo zadovoljen in se ne morem pritoževati. Sola nam bo res veliko da- la.« SONJA HALER, zaposlena v Zavarovalnici Sava: »Pri zavarovalnici doslej ni bilo mladinskega aktiva, ustanovili smo ga šele pred kratkim. Ker nimamo dovolj izkušenj z delom, nam bo šola prišla ravno prav, saj bomo sedaj znaJd pravilno pristopiti k problemom v mladinski organizaciji, izbor tem in področij dela bo se- daj dosti lažji. Snov, ki jo obravnavamo je obsežna, lahko pa veliko od- neseš od predavanj. Edina pripom,ba je, da je program dela preveč natrpan za ta kratek čas, ki ga ionamo na razpolago.« IVAN TOPLAK, zaposlen v Klimi: »V šolo sem prišel zato, ker izredno rad pomagam vsem družbeno-političnim organizacijam pri njihovem delu. Šola, ki jo bom opravil, mi bo še boilj pomagala pri tem. Od šole bi rad odne- sel čim več, da bi bil tako kar najbolje uposobljen za nadaljnje delo pri reorgani- zacijah. Šola nam bo pri določenem delu zelo koristila, saj danes brez dobrega poznavanja pro- blematike ne moreš kaj dosti storiti. BRANKO STAMEJCIC Pionirji v Lesičnem o pohodu XIV. divizije 6. februarja 1974 bo minilo 30 let, odkar je skozi naš kraj šla junaška in legendarna XIV. divizija. Svoj ' pohod je začela 6. januarja 1944 iz Suhorja v Beli kra. jini in po enem mesecu pohodov, hajk in junaških bo- jev z ustaši, Nemci in domačimi izdajalci prispela pre- ko Sotle na štajerska tla. Pot jo je vodila iz Suhor. ja mimo Zagreba. Ivanščice, Varazdina preko Hrvat- skega Zagorja v Slovenijo, iz Sedlarjevega prehoda XIV. divizije iz Hrvatske v Slovenijo, je nadaljevala pot v bližino Lesičnega in se tu ustavila za nekaj ur Nato je odšla na Bohor, od tam pa je napadla bližnje in pomembne sovražnikove objekte. Zadrževanje XIV. divizije v teh krajih je velikega zgodovinskega in legendarnega pomena. Zaio je tudi prav, da pionirji naše šole počastimo obletnico tega pomembnega dogodka. V spomin na te čase med vojno bomo pripravili več prireditev. Clam zgodovinskega krožka, ki so zelo aktivni in prizadevni, pripravljajo kviz, ki bo 6. februarja 1974 v znanju o XIV. diviziji za učence od III. do VIII. razreda. Ob koncu leta bo likovna razstava, spomladi pa bodo pionirji odšli po poti XIV. divizije. Pionirji in mladinci pa se bodo udeležili že tradicionalnega tekmovanja v sankanju, ki bo 7. februarja. Mi pionirji smo ponosni, da živimo v kraju z bo- gato preteklostjo narodnoosvobodilne vojne in se prav vseh dogodkov XIV. divizije zelo radi spominjamo. Peter Klakočar, VI. b razred osnovne šole Lesično USPEŠNA »SVOBODA" Pred dnevi je imelo pro- svetno društvo »Svoboda« Slovenske Konjice občni zbor, kjer so člani upravne- ga odbora ocenili delo tega kulturno prosvetnega dru- štva. Franček šelih, doseda- nji predsednik, je v poročilu dejal, da zanimanje za dram- ska dela med prebivalci pa- da in da je zelo težko dobiti igralce za amatersko delo Toliko bolj razveseljivo pa je, da se lepo uveljavljajo nekatere druge kulturne de- javnosti, kot so zborovsko petje, pa tudi godba na pi- hala je prejšnje leto slavila 45-letnico svojega uspešnega delovania. Na občnem zboru so opo- zorili na potrebo po prosto rih. kjer bi lahko kulturno orORvetna dništva nemoteno delovala. Podprli so pobudo. da bi v Slovenskih Konjicat zgradili dom. družbenih orga nizacij, kjer bi našle svojf prostore občinske in krajCT ne prosvetne organizacije, pi tudi knjižnica in delavski univerza. Na občnem zboru so s udeleženci Frančku šelihi zahvalili za uspešno in dol goletno delo, pohvalili so d* lo Mare in Dušana šmain pri organiziranju in vodenji mladinskih filmskih matinej Rudiju Hlačariu pa so se za hvalili za dolgoletno in vest no poslovanje v društvu. ^ novi upravni odbor, v kate rem so predstavnik" vse! večjih konjiških delovnih oi ganizac\i, so izvolili 19 čl! nov, predsednik kultum? prosvetnega dništva »Svobc da« pa ,ie postal Dušan šraal( Vinko Langerho! K-O) \l!0 Po podatkih oddelka za gospodarstvo in druž- bene službe pri celiski občinski skupščini ,ie /našal ponre^n? mesečni osebni dohodek na zanoslenega v ena.istib mesecih lani 2.187 din. od tega v gospo- darstvu 2.140 in v negospodarstvu 2.469 din. V primerjavi z istim obdob.iem L972 leta so se osebni dohodki od januarja do novembra lani po- večali za 1(5.5 odstotka, v primer.tavi z letom 1972 v celoti pa za 15.5 odstotka. Po istih virih je bilo ob koncu novembra lani zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva 31.128 l.judi, od tega v gospodarstvu 26.621 ter v ne- gospodarstvu 4.507. Med vsemi zaposlenimi je bilo 12.666 žensk ali 40,7 odstotka do skupnega števila zaposlenih. Novemu tedniku je poslal pozdrave s silvestrskega teka v Sao Paulu (Brazilija) Peter Svet, ki je zelo uspešno zastopal naše barve, saj je bil sedmi- Peter, hvala za pozdrave in veliko uspehov v le- tošnjem in prihodnjih letih. §t. 2 — 17. ianuar 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 Filmski (ne) okus Najprej podatki. Lani so v celjskih kinematografih vrte- li 379 filmov. Od tega 237 premiernih in 142 repriznih. Po žanru pa so bili udeleže- ni: vesterm (87 filmov), dra- me (63), Komedije (50j, kri- mtnalke (48), pustolovski fil- mi (43), mladinski (27) itd. če se ozremo na to prvo sta- tistično tabelo, potem smo lanico zaaovOLjm zaraui pre- cejšnjega števila mladinskih in otroških filmskih del. Zal nimamo na voljo podatkov o izvoru oziroma zastopano- sti nacionalnih kinematogra- fij. Najbrž prerez ne bi bil simpatičen, saj tudi v celj- skih kinematografih, kot drugje, prevladujejo stvaritve zahodnih kinematografij. Po priljubljenosti, če je šte- vilo gledalcev lahko vsaj eno izmed meril te označbe, so ' se domači filmi takole od- rezali: Sutjeska je prva (10.729 rednih in 6.270 šol- skih obiskovalcev, skupaj 16.999), Cvetje v jeseni (2371 gledalcev). Volk samo- tar, Ljubezen na odoru, Bombaši in Ko pride lev. Kot zanimanje velja pove- dati, da je bila najmanj zani- manja deležna 2.iva resinca (z Božidarko Frajt v glavni vlogi). Film, ki je bil v Puli sprejet s skorajda nedeljeno hvalo. Kaj pa tuji filmi? Lestvica filmskih uspešnic je takale: Kaj delajo zdolgočasene gos- pe ( nemško erotično doku- mentarno pričevanje, 7312 gle- dalcev), Diamanti so večni (angleška kriminalka, 5661), Past za dvojnega agenta (francoska pustolovska zade- va. 5537), Šola za dekleta (danska seksualna komedija, 5304), Pregrešni vikar (šved- ska erotična komedija, 4867), nato pa še' V službi njenega veličanstva. Rektor v poste- lji, Boter (4383 obiskovalcev), Revolverašinje in Homo ero- fictis. Francoska zveza je še- le na trinajstem mestu. Med prvimi desetimi naj- bolj gledanimi filmi v letu 1973 v Celju je torej kar pet (5) spolno-erotičnih in pi- kantnih zgodbic, če navidez- no to ne bi moglo biti vzne- mirljivo, saj se pač radi za- bavamo in spolnost je obse- denost XX. stoletja, potem se pač moramo zaustaviti ob lestvici nečesa drugega. Med filmi, razen Botra, ni niti enega socialno angažiranega, idejno in umetniško kakovo- stnega dosežka. Prav nasprot- no — med najslabše tuje filme se je uvrstila znana in odlična italijanska politično- delavska drama Sacco in Vanzetti. Ali ta prerez film- skih dogajanj ne zasluži od- meva — v šolah, na kultur- ni skupnosti, v družbenih or- ganizacijah, pri vseh tistih, ki se zavedajo izredne ko- munikativne vloge sedme umetnosti? Ali ta idejna brezbarvnost v okusu celjskega filmskega občinstva skriva globlje ko- , renine? Ali je v repertoarju, premalo umetniško izpoveda- nih in angažiranih filmov? Ali napori organizirane film- ske vzgoje ne dajo dovolj rezultatov? Več je teh vpra- \ šanj, ki zaslužijo družbeno odzivnost. V uredništvu No- vega tednika in Radia Celje se bomo zato odločili za ok- roglo mizo o odnosu celjske- ga gledalca do filmske izpo- vednosti. j Lani je bilo Celje namreč , prizorišče nekaj zanimivih ^ kulturnih filmskih prireditev. Tedna domačega filma, retro- , spektive kratkega filma, po- t delitve Badjurovih nagrad, ' svečanih premier, nadaljeva- nja akcij za mladinsko film- sko gledališče in pionirski kino, kinotečnih predstav v okviru filmskih srečanj za odrasle ij>d. V čem torej us- pevamo? Kaj moramo spre- meniti? Kaj se da spremeni- J. V. IV, abonmajski koncert Doživeto, enotno v ponedeljek, 7. januarja, je bil v Narodnem domu po- novno prvovrstni glasbeni kulturni dogodek: gostova- nje ansambla Zagrebških so- listov. Natanko pred 20 leti so imeli svoj prvi koncert v Celju, tedaj pod taktirko izvrstnega violončelista An- tonia Janigra. Kmalu jih je vodila pot po vsem svetu in povsod so želi velike uspehe. Sedaj igrajo brez dirigenta, a njihova izvajalska moč je vedno na enako visoki rav- ni. V Celju so igrali uvodoma Corellijev »Conceno grosso«, zatem čudoviti »koncert za dve violini« Johana Sebastia- na Bacha. V drugem delu smo poslušali Koncertni kvartet hrvatskega klasične- ga komponista Jamoviča, »Septet« Ceha Bohuslava Martinuja, sodobno impre- sionistično delo in za zaklju- ček barvite . »Romunske ple- se« madžarskega skladatelja Bele Bartoka. Ansambel Zagrebških soli- stov je izvajal ves program tehnično zanesljivo, izredno muzikalno doživeto in enot- no. Vsi člani tega malega komornega telesa so odlični glasbeniki in tvorijo homo- geno celoto, ki daje marsi- kdaj vtis orkestralnega zvo- ka. Posebej velja omeniti Bachov Koncert za dve vio- lini s solistoma Niničem in Detičem, ki sta obvladala svoj part mojstrsko, z do- brim občutkom za stil. Zelo zanimiv je bil »Septet« za godala B. Martinuja, v dvoj- ni zasedbi s kontrabasom, izvirna skladba s pestrimi kontrasti v tempih in raz- položenju. Razpoloženje v dvorani, ki žal ni bila polna, je bilo iz- vrstno. Občinstvo je izvajal- ce burno pozdravljalo, nakar so Zagrebčani dodali še dve skladbi. Poi>oldne je bil kon- cert za celjsko mladino, ki je napolnila dvorano do zad- njega kotička. Po koncertu so zapisali Zagrebški solisti v celjsko koncertno kroniko naslednje vrstice: »Neobično nam je drago, da smo mogli ponovo nastu- piti u Celju, u gradu o kom smo nastupili prvi puta iz- van Zagreba točno pri je 20 godina, odakle je i počeo naš umjetnički put, koji nas je odveo po čitavom svijetu. Hvala organizatorima in div- noj publici Celja!« EC,ON KUNEJ Iz dnevnika SLG (13) Ponovno v Trst Danes zjutraj je odšlo naše gledališče na daljšo turnejo z Gombrowiczevo IVONO, PRINCESO BUR- GUNDIJE. Prvega dne bo to delo uprizorilo v Gorici, nato pa bo v Trstu v Slovenskem gledališču odigralo osem predstav za celotni abonmajski ciklus. Po vrni- tm bo to komedijo uprizorilo še v ljubljanski Drami in v zagrebškem narodnem gledališču. S tem se bo ciklus gostovanj s to uspelo uprizoritvijo zaključil. Kajpak bo delo še na razpolago okoliškim krajem. Celje bo v februarju sprejelo v zameno več gostovanj. Po včerajšnjem gostovanju Mestnega gledališča ljub- ljanskega s Shawovo komedijo POSLI GOSPE WAR- RENOVE bo bržčas že 15. februarja vrnila obisk ljub- ljanska Drama, ki ima v programu prav tako Witolda Gombrowicza, njegovo znamenito OPERETO. 25. fe- bruarja pa se bo za šole in odraslo publiko predsta- vilo novogoriško gledališče z uspelima enodejankama, v režiji Dušana Mlakarja: lonesco NOVI NAJEMNIK in nemški avtor Kari Valentin SELITEV. Kljub številnim gostovanjem, ki hromijo kontinui- teto študijskega dela, se SLG Celje intenzivno priprav- lja na novo krstno uprizoritev {po uspelem krstu KRALJA MALHUSA Ervina Fritza). To bo CELJSKI GROF NA ŽREBCU Frančka Rudolfa v režiji Dušana Mlakarja. To delo nedvomno sodi v najzrelejša in gle- dališko najbolj dognana dela, kar jih je bilo pri nas napisanih o Celjanih. Premiera ho sredi februarja. iS v Šmarje Razcvet? Kultumoprosvetno delo v šmarski občind je in je bilo izrazito amaterskega značaja. To pomeni, da se je kulturna dejavnost v šmarski občini omejevala zgolj na domače prireditve (igre, proslave itd.), k temu i>a lahko prište- jemo še gostovanje ix>samez- nih kulturnih skupin, razsta- ve in nekaj literarnih večerov. Tak okvir je deloma tudi ra- zumljiv — do ustanovitve te- meljne kulturne skupnosti je bilo kulturi namenjeno le malo denarja. Skup>ščina ob- čine je sofinancirala Zavod ža spomeniško varstvo in ar- hiv, zelo skromen delež pa je dobila še Zveza kulturno pro- svetnih organizacij. Kljub vsemu so uspešno delovala mnoga prosvetna društva. Pri življenju so nav- zlic mnogim težavam ostale ljudske knjižnice v skoraj vseh večjih krajih občine. To je zasluga ljubiteljev, ki dela- jo na teh področjih, ki pa jih žal, vse premalo upoštevamo, še manj nagrajujemo. Po manjkanje knjižničarjev je hudo- V petih knjižnicah v občini je 31.148 knjig, kar po- meni — niti pol knjige na občana. Knjižni fond je za- sitarel. Nič bolje ni s prosto- ri, kjer te knjižnice, ki so si- cer obiskane, životarijo. Še to! Podobne razmere, da so tudi v kulturnih domovih. Ko je občinska skupščina Šmarje izdelala podroben os- nutek srednjero^ega progra- ga razvoja občine za obdobje 1971—1975, je pomembno me- sto v programu, ki so ga si- cer pKOzneje sprejeli, dobili tu- di kultura in prosveta. Cilji tega programa so jasni: po- spešiti razvoj ix)same?nih področij kulturne dejavnosti, zlasti" še tistih, za katere se občani zanimajo in so potreb- ne za njihov kulturni stan- dard. Semkaj bo treba zaje- ti razvoj knjižnične mreže še posebej pa ustanovitev matič ne knjižnice. Da bo prišlo do ustanovitve takšne institucije je treba izpolniti več pogojev. Zaplete se že pri strokovnem kadru: na vsakih 10.000 prebi- valcev mora biti vsaj en knji- žničar ali višji knjižničar in manipuilant. Ta in druge po- goje bodo v občini lahko le delno uresničili do leta 1975. Prostori matične knjižnice bo- do zaenkrart; v stavbi nekdanje zdraviliške uprave v Rogaški Slatini. Izposojevališča še naprej zelo sF>odbudno razvijajo kra- jevne knjižnice v Šmarju, Ro- gatcu, Bistrici ob Sotli, Koz- jem in na Pilštanju. Toda tu- di tukaj so problem kadri. Povsod, kjer omenjene knjiž- nice so, bo potreben višji knjižničar. Knjižnice bodo fi- nanciraU: temeljna kulturna skupnost in republiška kul- turna skupnost, delovne orga- nizacije, skupščina in družbe- no politične organizacije- Del programa kulturne de- javnosti v občini na uresniči- tev še čaka, najbrž pa ne bo v celoti realiziran do leta 1975. Kakorkoli bo že, bo do- bro. Pomemben je vsak ko- rak naprej v občini, ki je bi- la doslej takorekoč na repu tovrstnih prizadevanj. MILENKO STRAŠEK DomaČi film v Jurkloštru Zadnjo nedeljo lanske- ga leta je Jurklošter do- živel prvo večjo filmsko premiero. Režiser in sne- malec Andrej Marinšek, ki se je lansKo leto po- vsem posvetil Jurkloštru tn okolici ter tamkajšnjim ljudem, je organiziral daljšo projekcijo nezmon- tiranega filmskega gradi- va, s katerim je želel predvsem igralce in druge sodelavce nagraditi za njihov trud. Po uvodu, ki so ga predstavljali zmon- tirani filmi, posneti v Rim- skih Toplicah, je Branko Defar-Striček pozdravil navzoče in jim obrazložil namen projekcije. Poleg njega smo med vidnejšimi liki Marinškovega filma videli še Kozjanskega Ja- neza, Vido Vidic, Roziko Petan, Anico Jurgl, Ivan- ko Jančič, Elico Lesjak, Vinka Urana, Francija Obreza, Jožeta Vrhovška ter še vrsto drugih mla- dih soustvarjalcev doma- činov, ki pa se vsi pro- jekcije niso udeležili. Pri- sotnih je bilo tudi veliko tistih, ki so želeli ama- terski film spoznati pod- robneje in pozneje v njem sodelovati. V gledališču Fritz: Kralj Malhus Tema o oblaisti v slovenski po- vojni dramatiki ni nova in tudi enkratna ne. Počasi se izčrpava v svojih različnili variantah. Sovpa- da z razmišljanjem naše samou- pravne družbe o njenih izvorih, funkcijah — pa tudi deformacijah. Polpretekla zf^odovina je izostrila naš čut za vse odtenke deformira- ne in uzurpirane oblasti. Kočljiva problematika si je vpričo žive so- dobnosti, ozkega prostora In ča- sovne neodmaknjenosti rada iska- la odgovarjajoče snovi v antični dramatiki (Smole: Antigona), srednjeveški pripovedki (Strniša: Samorog), ali pa tudi novejši lite. raturi (I. Cankar: Kralj Malhus). Oblast smo spoznali v zaslepljeno- sti, samosilni.štvu in moralni po- kvarjenosti. Skoraj vsi pisatelji so ji v svojih dramah postavljali na- sproti prave človeške vredno.sti: mladost, lepoto, ljubezen, moralno pristnost, utemeljeno v naravnih zakonih itd. Nekaj takega bi lahko rekli tudi za Ivana Cankarja v letu 1899, ko je nastajala njegova novela o kra- lju Malhu.su. F^av gotovo gre v njej tudi za Nietzschejev vpliv, govo negacijo, saj je kralj Malhus trdimo pa lahko, da gre že v nje. na koncu poražen in mora svoj novi zakon o prepovedi ljubezni preklicati. Cankar je svoj namen sporočil v pismu: »Napraviti mi- slim trgovino en gros s strupom upornosti, neuvaževanja vseh avto- ritet, cerkvenih, državnih itd.« Pa tudi v samem teltstu je več mest, kjer se Cankar sam opredeljuje. Pravi, da je človek v državnih, cerkvenih in moralnih zakonih ujet kakor pajek v mreži. Človek naj živi svoje življenje — kakor mu je dano. Njegov .Malhus je ostarel, okorel In zdolgoča.sen mo- žak, ki ve, da je samo še simbol oblasti. Rad bi tja med množico, da bi bil del njenega valovanja. In ko tako sreča lepo Mileno Ti. maeus, krznarjevo hčerko, .si jo poželi in jo hoče dobiti. Na poti mu je le Milan — študent, nosilec lepote, mladosti, moči in življe- nja. Kar hoče, si vzame — za ob- last in kralja se še zmeni ne. Za- to jo lepo pol>rLše, ko si Malhus poželi njegovo nevesto. Zatečeta se k .grofu .Magniflcu na samotni grad. (irof je v nemilosti in mo- ra prenašati sito izganstvo s svo- jim pobeglim menihom In strežni, kom. Je za.ščitnik mlade ljubezni, dokler si ne poželi Milene. Zato morata ljubimca pobegniti. Pa tu- di sedaj nimata miru. Kralj je razposlal tiralico in nikjer nimata obstanka. Ker ni mogel drugače, je izdal zakon, da je Ijuliezen pre. povedana. Potem so ljubimca uje- li. Kralj pa ni nehal biti otožen. SJel je med ljudi in spoznal, da se ljudstvo ne zmeni za njegovo pre- poved ljubezni. In končno mora zakon preklicati — življenje naj gre .svojo pot naprej. Milan in Milena pa sta prosta. Življenje je podrlo samovoljo, na,sllje, zlaga- nost in nepotreben zakon. Tako je C.ankar premagal .Malhusa — po- dobo izmaličene in utesnjujoče oblasti. Ta okvir je služil Fritzu za nje- govo dramsko predelavo in razširi- tev. Obdržal je Malhusa, njegove- ga osebnega strežnika Kolokotro- nl.ia, ministra Sulpurija, Milana in Mileno, brivca Porfirija, grofa Magnlfioa in pobeglega meniha, dodal pa še obveščevalni agentki Gildensternovko in Rozenkrančev- ko, personificirani Strah, Recita- torko, kraljico Gertnido In dva stražarja. Cankarjevo zgodbo je Fritz predelal in pripovedno za- okrožil v smislu in stilu srednje- veške pravljice. Dramska zgodba se od Cankarjeve oddalji, ko na samotnem gradu Kolokotronij in njegovi stražarji aretirajo vso družbo in jo pripeljejo pred kra- lja. Dodana je tudi zgodba o aten. tatu na kralja Malhusa. Kralju bi moral prerezati vrat brivec Por- firlj med jutranjim britjem. V to sta ga silili anarhistki Gildenšter- novka in Ro.senkrančevka — ki sta pravzaprav kralje\'i zasliševal- kl. Ker je zarota odkrita — Por- firij se je kralju izpovedal, ker ga je bilo enostavno strah — mo- ra resnica na dan. In tako kažejo drug na drugega: Porfirij na Gil- den.sternovko in Rosenkrančevko, ti dve na Sulfurija, ta pa na kra- ljico Gertnido, ki živi kot zakleta kraljična v bližnjem vodnjaku. Kralj ima že Mileno na kolenih, ko se žaba spremeni v Gertnido — zato mora sprejeti spet učlove- čeno ženo. Še v^: ljubezen bo spet dovolil — in Milan bo dobil MUeno. Omenjenih in podobnih obratov je več in preveč. Družbena satira se menjava z burko, ta pa z re- klamami za tovarno TOPER, ki je deloma oblekla igralce. Resnost in Ideološka napetost se spremenita v pravljični razplet In srečen ko. nec. Ce takole gledamo Kralja Malhusa in se vprašamo, s kom se je .spopadel avtor, smo malce v zadregi. Malhus je nič in nihče: ostarel, odebelel, naveličan, poho- ten, dvomeč va.se In" svo,K> oblast — ravnajoč se po svojih muhah In razpoloženjih, ni nakakršen ju- nak. Življenje suče — obrnjen pa je nazadnje sam. MIlan in Milena se na koncu dobita — potem ko je Milena že prijazno sedla na kraljevo koleno, da bi se žrtvova- la in rešila Milana. Rešeni Milan pa jo bo spre.jel onečaščeno iz kraljevih rok. Začarana kraljica — žaba pa resi vse te zadrege. Res- no in neresno, moralno in nemo- ralno, resnično in pravljično je pomešano v čuden klobčič, ki bolj sili k smehu kot pa k intelektual- nemp razreševanju. Vidi se, da je avtor napravil kompromis Iz neke- ga bolj napornega teksta, kot sam pravi v uvodu v gledališki list. Zato je čudež glavni junak te za- pletene človeške skupnosti. Vpra- šamo, kaj ljudi pravzaprav lepi, da vzdržijo skupaj. Vrednot — razen ljubezni — skoraj ni, pa še ta je skoraj onečaščena. Kralj je cinik in pokvarjenec, ki ne sledi niti samemu .sebi, ampak slučajni situaciji. Brivec In David sta topla bratca; Gildensternovka in Rosen, krajičevka sta le Izvrševalki tuje vo- lje, grof Magnlfico — pijanec in požeruh — je v nemilosti, Sulfu- rij in Kolokotronij sta zahrbtne- ža, Milan zateleban in neosve.ščcn študent, Milena pa koprneča ljubi- ca, ki bi zlezla tudi v kraljevo posteljo. Zato tej čudni bratovšči. ni recitira personificirani Strah s -samotnega gradu optimistično poe- zijo socialnih pesnikov med dvema vojnama — seveda z na-sprotnim delovan,jem in učinkom. Zato ima Sulfurij v kraljevi ječi za najvišjo kazen recitiran.je Šalamunovih verzov. Bodic na danaSnjico je še več. zla-sti na študente in delavce. Ali je avtor risal noč še bolj črno, da bi bil svetlejši jutrišnji dan, kot pravi Cankar? Tako vpra.šanje nas spreleti, ko se po srečnem koncu spusti zave.sa in zaploskamo spretnim igralcem. Režiser Franci Križaj je dal far- si iK)trebeu tempo in napetost. ki pa malce preveč uplahneta ob srečni razrešitvi. Sceno je zasno- val ing. Viktor Molka. Bila je stlUzirana in simbolična v prav- ljičnem smislu. Vsekakor pa je predstavljala primeren ambient k igri o oblasti. Tudi kostumi sq bUi skladni s pravljičnimi llkl. O igralcih lahko rečemo, da so se izredno potrudili in uskladili igro. Pavel Jeršin >e bil suveren in lah. koten v svo,jevn karikiranju, Bo- gomir Veras prožen v vlogi Kolo- kotronlja, Borut Alujevič kot bri- vec igriv in dinamlčea, Janez Ber- mež kot grof enovit v podajanju razkroja, Ivo Ban in Anica Kum. rova lahkotna in osvajajoča (zla- sti za Kumrovo bi morali zapisati, da se ji je lik eterične ljubimke izvrstno posrečil), Jana Šmidova in Ljerka Belakova v vlogi Rosen- krančevke in Gildensternovke spretni in jeguljastl. Brane Gruber pa zadržan in dostojanstven v vlogi ministra Sulfurija. Reklam- ni nastopi med prizori za tovarno Tt)PER so igro poživljali in pub- liko spravljali v smeh. Tako je farsa potekala v zna- menju: pol za šalo pol zares. Na- pisati pa bi morali celo razpravo, da hI razčlenili ta nenavadni dram- ski hibrid. Janez Erklavec Oživljeni Obrazi" Kot predvideva uredniški odbor celjske revije za kul- turo in literaturo Obra-^i. bo revija, če le ne bo večjih za- stojev, izšla po dolgem pre- hodu znova v prvih dneh pri- hodnjega meseca Revija bo precej obse/na prinesla pa bo vrsto člankov in razprav z vseh področii celjskega kul- turnega življenja. V reviji bo- do našli prostor tudi prispev- ki o problematiki mladine, svoje mesto pa je uredniški odbor namenil tudi mladim ustvarjalcem, ki se zbirajo v klubu mladih literatov. Večji del revije je namenjen celj- skim ustvarjalcem, kot prej pa bodo tudi sedaj v njej lahko sodelovali književniki s širšega slovenskega literar- nega območja. Revija Obrabi bo v svoji prvi letošnji številki prinesla tudi prevodno literaturo. Pre- vedena in predstavljena bo- sta dva teksta iz sovjetske literature. Teksta sta pri nas prvič prevedena. Takšno prakso bo uredniški odbor izvajal tudi v bodoče. Obra- zi bodo torej prinesli mnogo hovosti. —mst— 8. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 DOGODKI VELENJE: ZBOR INTERNIRANCEV Vsako leto povabi osnovna organizacija ZB v Velenju prvo ne- deljo v novem letu na malo zakusko vse še živeče internirance iz velenjske občine, da skupaj pokramJjajo in obudijo spomine na strašna leta internacije. Ob zvokih partizanskih koračnic in pesmi so se tudi letos dobili v Delavskem klubu Velenje iiiterniranci iz občine Velenje. Voščili so si srečno Novo leto pred,'sem pa si zaželeli mnogo zdravja. Lojze Ojsteršek RADEČE: JUBILEJ ŠŠD Šolsko športno društva osnovne šole v Radečah je pred dnevi slavilo poseben jubilej. Na naši šoli že tri leta dela to društvo. Vodijo ga pionirji pod vodstvom mentorjev. Člani društva so priredili samostojno akademijo In razvili svoj prapor. Na odru so se ob spremljavi glasbe vrstile ritmične točke in vaje v parterju. Posebno svečan trenutek pa je bil, ko je predstavnik tovarne »Peta«, ki je bila pokrovitelj razvitja pra- pora, razvil zastavo. Zastavo je po ideji likovnega krožka izdelal ročnodelski krožek na naši šoli. Ob tej priložnosti so dobili pri- uianja najboljši športniki. Karmen Strnad osn. šola Radeče K0NJ8CE: KOŠARKARSKI TURNIR v petek pretekli teden je bil v telovadnici osnovne šole Dušan Jereb v Slovenskih Konjicah občinski mladinski košarkarski turnir. Tekmovalca so se udeležile ekipe osnovnili šol iz Zreč, Loč in obeh osnovnih šol iz Slovenskih Konjic. Ekipe so bile povečini enakovredne, zato so bile tekme zelo zanimive in napete. Zmagala je ekipa osnovne šole Boris Vinter iz Zreč, 11. mesto je zasedla ekipa osnovne šole Dušan Jereb, III. mesto pa je osvo- jila ekipa II. osnovne šole iz Slovenskih Konjic. Tribuna telovad- nice je bila polna navdušenih navijačev, ki so vztrajno vzpodbujali tekmovalce na igrišču. Jožica Kokot ŠMARJE: OBLETNICA POHODA Občiiiska konferenca socialistične zveze in Združenje zveze bor- cev NOV se skupaj z občinsko konferenco Zveze mladine pripravlja na centralno proslavo v počastitev 30-letnice pohoda XIV. udarne divizije, ki je v noči od 6. na 7. februar 1944 prešla Sotlo in začela svoj znani pohod na Štajersko. Natanko na dan prehoda preko Sotle bo v Sedlarjevem večja slovesnost, v kateri bo sode- lovala šolska mladina in drugi. Tam bo sprejem za borce. Po vsej občini bodo šli na pot mladinci. Pot jih bo vodila po sledovih divizije. V dneh, ko se bodo v občini vrstile tudi manjše proslave po šolah in ob obeležjih, bo narodni heroj in nekdanji namestnik komandanta divizije Luka Vidmar spregovoril mlademu rodu po vseh osnovnih šolah t občini. Občinska konferenca socialistične zveze Šmarje pri Jelšah bo v prihodnjih dneh razpisala poseben natečaj za proste spise o po- hodu XIV. udarne divizije. Natečaj bo zaključen do 25. maja, ko bodo najboljšim nalogam podelili nagrade. -mst- CELJE: IZVOLJEN A. ZIMŠEK Na prvi seji novoizvoljenega komiteja občinske konference ZKS Celje, bila je prejšnji teden, so izvolili za namestnika sekietarja komiteja Antona Zimška. Ta je to dolžnost opravljal že v prejšnji mandatni dobi. Nato pa je Bojan Volk seznanil člane komiteja o nekaterih spremambah v osnutku zvezne ustave. Komite je spre- jel osem konkretnih sklepov o tem, kako se morajo komunisti znotraj sindikatov in SZDL angažirati v pripravah na volitve. ZAČETEK ŠOLE v torek dopoldne se bo v železarskem domu na Teharjih začela politična šola za neposredne proizvajalce — člane ZK iz celjske občine. Šola bo strnjena v tri cikluse po štiri dni. Program predavanj obsega štiri tematska področja — ustavno problematiko, gospodarstva vprašanja, teme o socializmu kot svetovnem procesu in o reafirmaciji marksistične misli ter o pripravah na partijske kongrese. Šolo bo obiskovalo okrog 45 slušateljev. Organizator te pomembne oblike političnega usposabljanja za neposredne proizva- jalce je komisija za idejna vprašanja pri komiteju občinske konfe- rence ZKS Celje. O INTEGRACIJAH Danes opoldne se bo na tretji seji sestala komisija za infor- mativno dejavnost in politično propagando pri medobčinskem svetu ZKS Celje. Komisija bo obravnavala gradivo ustrezne komisi.je pri CK ZKS o i)Ovezovanju časopisnih in grafičnih podjetij v Slo- veniji. Prav tako bodo spregovorili o prvi seji medobčinske konfe- rence SZDL. Sejo pripravlja posebna delovna skupina, ki bo izde- lala gradivo o vlogi in nalogah SZDL pri obveščanju delavcev m ol>čanov na celjskem območju. LAŠKO: VLOGA MLADINE POMEMBNA »Uveljavljanje nove ustave, zlasti v tistem delu, kjer obrav- nava delegatska razmerja, daje mladim pomembno možnost aktiv- nega vključevanja v proces dogovarjanja in odločanja. Zato je uspešnost delovanja našega sistema v marsičem odvisna tudi od uspešnosti delovanja organizacije zveze mladine,« je med drugim dejal tovariš Rudi Grosar, pretlsednik skupščine občine Laško mla- dim, zbraidm na drugi seji občinske konference ZM. Konferenca je pomenila pomemben korak ZMS v n,)enem orga- nizacijskem prilagajanju novim razmeram in uresničevanju reso- lucije 3. konference ZKJ. Delegati aktivov mladih delavcev, mladih iz krajevnih skupnosti in iz mladinskih specializiranih organizacij So se na seji dogovorili za nov način organiziranja in sprejeli tudi nova pravila o organiziranosti OK ZMS, program dela speciali- ziranih konferenc ter izvolili svoja vodstva. Tako bodo poslej de- lovali preko dveh specializiranih konferenc, konference mladih delavcev, konference mladih |z krajevnih skupnosti ter preko ko- ordinacijskega odbora mladinskih specializiranih organizacij. B02ENA PAVCNlK VAŠA TEMA TEDNA Delovnemu človeku y naši družbi je že z ustavo zagotov- ljena pravica, da uživa var- stvo pri delu. To je eno iz- med osnovnih načej humani- zacije, socialnosti m produk- tivnosti. Varno opravljati sle- herno delo. ni samo lepo ge- slo vseh, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu. To je pra- vica in dolžnost vsakega sa- moupravljaica. Z zakonom so določena razmerja o vsebini varstva pri delu. pred zako- nom smo odgovorni za neiz- polnjevanje določil in predpi- sov iz varstva pri delu. Kljub temu se najpogosteje dogaja, da se začne varstvo pri delu »zares« šele potem, ko je že prišlo do nezgode, ko so po- sledice neizbežne, očitne. Za- kaj? Razburjamo se nad promeit- niki, ki izrekajo denarne kaz- ni že za malenkostne napake in prekrške. Kljub temu veli- ka večina kar disciplinirano vzdržuje vozila in se ravna po prometnih predpisih. Ka- ko Je pa na delovnih mestih, za stroji? O tem se le redko govori ali piše, čeprav je očit- no, da žrtve niso majlme. Cas je, da se že enkrat od- ločno zavzamemo za izboljša- nje varstva pri delu, za ure- ditev delovnih pogojev in za ohranitev zdravega okolja. Stopnja varnosti pri nas je še zelo nizka. To je s števil- kami zaenkrat nemogoče izra- ziti, ker nimamo na razpola- go analize delovnih mest, na osnovi katerih bi bilo mogoče postaviti oceno varnosti. Stop- njo varnosti lahko ocenjuje- mo (seveda pomanjkljivo) po številu nezgod pri delu, po številu delovnih invalidov, po zdravstvenem stanju zaposle- nih ter po materialni škodi. No, takšni podatki so po- navadi na razpolago v vsaki OZD in TOZD. V veliki večini kažejo podatki k negativni stopnji varnosti pri delu. Ker so podatki o zgoraj na- vedenih pokazateljih stanja varnosti pri delu največkrat netočni in pomanjkljivi, lah- ko stopnjo varnosti ocenimo po stalističnih podatkih šte- vila poškodovancev. v industriji (podatki za leto 1972) je bilo na 278.088 za- varovancev kar 26.112 po- škodb ali 93,9 poškodb na 1000 zavarovancev. Največje število poškodb je registrira- nih v gozdarstvu, kjer je bi- lo od 7.433 zavarovancev kar 1-137 poškodb ali 153,0 na 1000. Precej boljše stanje je v trgovini in gostinstvu ter v družbenih službah, kar je spričo značilnosti dela tudi razumljivo. Poprečje vseh pa- nog dejavnosti je kljub temu visoko. Na 667.779 zavarovan- cev je" bilo 48.818 poškodovan- cev ali 73,1 na 1000 zavaro- vancev. Podatki kažejo, da se v letu dni poškoduje skoraj vsak deseti delavec. Ali ni to strašno? Večino nezgod povzročijo dogodki, ki niso povsem ne- predvideni. Le malo (cca 10 o/o) je takih nezgod, ki jih ni možno predvideti ali pre- prečiti. Vse ostale bi se z boljšim organiziranjem var- stva pri delu prav lahko pre- prečile ali bi se njihovo šte- vilo in resnost bistveno zmanj- šalo. ^ Poleg telesnih poškodb de- lavcev nastaja še veliko dru- gih nezgod, ki ne povzročajo direktno osebnih poškodb, tem- več velike materialne stroške. Računamo lahko, da od- pade na vsako re.snejšo ne- zgodo, ki je povzročila teles- no poškodbo, še najmanj de- set delovnih nezgod, ki po- vzročijo zastoje dela in mate- rialno škodo. Po podatkih, ki so na raz- polago za našo republiko, imamo letno še vedno okrog 500 000 delovnih nezgod, med katerimi Je tudi več smrtnih primerov. In vzroki? Po podatkih socialnega za- varovanja se vzroki za nezgo- de delijo v »/b takole: 39, ne- varen in nesmotem način de- la, 26, kršitev varnostnih pred- pisov in pravil za varno delo, 11, neustrezni delovni prosto- ri, 6, slaba organizacija dela, 15, drugi vzroki. Ce bi analizirali dalje nave- dene \'zroke, bi dobili za od- govor ugotovitev, da je var- stvo pri delu premalo resno upoštevano na vseh ključnih področjih dela od šole, do neposredne proizvodnje. Profesor Ludovik Kavs (pred- stojnik VTVŠ v Ljubljani) Je na posvetovanju varnostnikov, ki je bilo pred nedavnim v Portorožu, takole razdelil vzroke za nizko stopnjo var- nosti: 1. varnost pri delu je v TOZD in drugih OZD mišlje- na in obravnavana kot zadeva socialnosti ali kvečjemu hu- manizacije dela, ne pa kot zadeva skrbnega gospodarje- nja z družbenimi sredstvi; 2. varnost še zdaleč ni se- stavni in neločljivi element proizvodnih, tehnoloških In delovnih procesov in vseh de- lovnih postopkov; 3. v organizacijah še ni uve- ljavljeno in spoznano splošno priznano pravilo, da višja stopnja varnosti zvišuje, in nasprotno nižja stopnja var- nosti znižuje ali celo onemo- goča stopnjevanje storilnosti ixi produktivnosti dela; 4. materialne škode zaradi posledic nezgod pri delu ne nosijo TOZD in druge OZD, temveč le družbeni fondi in socialistična skupnost; 5. nepravilno uporabljeno načelo solidarnosti na podro- čju var.stva pri delu: da naj celotna družba nosi vse po- sledice nezgod, telesnih po- škodb in z^avstvenih okvar delavcev; 6. odgovornost in krivdo za delovno nezgodo uspešno za- vračamo največkrat na poško- dovance in na mrtve namesto na organizacijo dela; 7. gole ne vzagjajo niti ne poučujejo mladih ljudi o var- nosti in strokovnih delavcev o varstvu pri delu, delovne organizacije pa same tega ne zmorejo zlasti za vodstvene in vodilne delavce; 8. službe varstva pri delu so največkrat izločene in po- stavljene na stranski tir, ker so v svojih zahtevah za do- seganje varnosti nadležne ta- ko vodstvenim, zlasti pa še vodilnim delavcem OZD; 9. zlasti pa sindikati dajejo premajhno podporo ali pa ce- lo pozaBljajo na prizadevanja Za nenehni dvig stopnje var- nosti in stopnje osebne var- nosti delavcev pri delu. Problematiko varstva pri de- lu ni mogoče obravnavati le kot formalnost, da bi zado- stili zakonskim predpisom. Reševanje varnostnih proble- mov mora biti kompleksno, saj Je področje dela zelo ši- roko, pogoji pa so odvisni od drugih. Varstvo pri delu ob- ravnava tehnično varstvo (za- ščita delovnih priprav in na- prav. zgradbe, komunikacije, zaščitna sredstva in druge ukrepe, ki so povezani s pred- metnimi posegi) varnostno vzgojo (izobraževanje, preizku- šanje znanja iz varstva pri delil, obveščanje, opozarjan.je), higieno, prvo pomoč, sodelo- vanje z zavodi za varstvo pri delu. z zdravstvenimi zavodi, z inšpekcijami dela, požarno varnost, varstvo narave in okolja, idr. Varno in neškodljivo delo lahko organizacija zagotavlja svojim delavcem samo z izva- janjem dejavnosti varstva pri delu, lu upošteva nevamo.sti in ogrožanja življenja ter zdravja delavcev. Vsak delavec mora ria svo- jem delovnem mestu opravlja- ti delo tako, da varuje svoje življenje in zdravje, kakor tu- di življenje in zdravje sode- lavcev. To velja še posebno za vodstvene delavce organi- zacije, ki vodijo, organizirajo in nadzorujejo delo delavcev. Posebne naloge varstva pri delu lahko delimo na tehnič- ne, zdravstvene, psihološke in druge. Te posebne naloge pa lahko opravljajo le strokov- njaki za področje varnosti: zdravniki, specialisti medicine dela, industrijski i)sihologi, ekologi, varnostni inženirji Idr. Zato je nujno, da ima delovna organizacija v svoji kadrovski sestavi tudi stro- kovnjake omenjenih področij, za manjše pa se priporoča oz- ko sodelovanje z zavodi in pristojnimi institucijami! Probleme varstva pri delu lahko rešujejo (in jih morajo reševati) vsi zaposleni, od di- rektorja do delavcev, ki so zaposleni neposredno na de- lovnih mestih, kjer izstopajo nevarnosti. Poleg takega načina ureje- vanja delovnih pogojev imajo danes vsa večja podjetja aH podjetja s povečano stopnjo nevarnosti posebne službe, ki se ukvarjajo specialno samo z varstvom pri delu. Prvi začetki razvijanja po-, sebnih služb segajo slabo de- setletje nazaj; ko je bila v temeljnem in republiškem za- konu iz varstva pri delu po- stavljena zahteva, da oprav- ljajo službo varstva pri delu le kadri, ustrezno usposoblje- ni za opravljanje posebnih nalog varstva pri delu. Osnutek novega zakona pred- videva, da bo morala imeti obvezno vsaka OZD oziroma TOZD svojo službo varstva pri delu, katere vodja bo mo- ral imeti višjo ali visoko ustrezno izobrazbo. S tem bo seveda prisiljena vs-ilta delov- na organizacija poskrbeti pnmeme kadre ter sredstva, s katerimi bo zagotovljeno boljše varstvo pri delu m viš- ja stopnja osebne varnosti slehernega delavca. Pepi Miklavc 2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 Ali veste, kje živite? če recimo danes izbruhne požar (tega si sicer ne želimo!) n. pr. v dveh najvišjih stolpnicah v Celju, bomo ostali presenečeni. Ne toliko nad požarom, kot nad tem, da v teh dveh stolpnicah in še ostalih nižjih stavbah, kjer prebiva veliko ljudi, ni primernih varnostno-požarnih naprav. Ste se že kdaj vprašali, kako boste prišli, recimo, če stanujete v desetem nadstropju, dol in se rešili? Zavod za požarno varnost je svoj dobri stari avtomobil, ki seže do osmega nadstropja, razdrl, ker ga morajo popraviti. Za novega ni denarja, zasil nih izhodov v »visokih« stanovanjskih hišah pa tudi ni. Torej ... o teh in še ostalih proble- mih smo se pogovarjali z di- rektorjem Zavoda za požarno varnost Celie Jožetom ing. Gorzo in predsednikom Ob- činske gasilske zveze Ivanom Paserom. Prvo, kar smo se domenili, je bilo, da ljudje sploh ne vedo, v kakšnih prostorih živijo. Ne to, da ne vedo za svoje stanovanje ali kaj podobnega, temveč da ne vedo za vse ostalo.^ Ali recimo veste, da imajo danes v Celju samo dva zasilna iz- hoda v primeru nesreče v stanovanjskih hišah oziroma gospodarskih organizacijah? Zasilni izhod imajo samo v Domu upokojencev in fna- knadno) v upravni stavbi Kovinotehne. Dve najvišii stolpnici v Celju (da o osta- lih visokih tudi ne govorimo) sta kljub predhodnim inter- vencijam brez zasilnih izho- dov za primer kakršnekoli nesreče. Zamislite si, da iz- bruhne požar v desetem nadstropju (Zavod za požar- no varnost ima 40-letni avto z »lojtro«, ki doseže osem nadstrop-j, v popravilu!) in kako se bodo oziroma bomo tiste ljudi rešili. Ivan Pasero: »Zahtevamo takšne zasilne izhode, da ima oseba, ki se rešuje po teh zasilnih Izhodih, vtis, kot da premaguje samo eno etažo Tega pa razen v zgornjih dveh primerih v Celju ne moremo zagotoviti.« Jože Gorza: »Danes je v stanovanjih okoli 80 odstot- kov plastike m v blokih ve- liko tekočega goriva. 2e pred leti smo dali predlog Stano- vanjskemu podjetju, da bi skupaj pripravili enodnevni tečaj za vse predsednike hiš- nih svetov, pa je naš predlog bil odbit oz. sprejet brez po- sebnega navdušenja, češ, ni denarja.« Ivan Pasoro: »Vzemimo za primer večji — 50-stanovanj- ski blok — kjer ima po za konu lahko vsako gospodinj- stvo 30 kg plina. Ce to sešte jete in da pride do nesreče, je cel blok prava bomba. Vsaj v večjih blokih bi mo- rali urediti centralno napaja- nje in montiranje števcev porabe po posameznih gospo- dinjstvih. To bi bilo varnej- še. Ali: problem tekočih go- riv. Na vsako stopnišče je dovoljeno 2000 litrov kurilne- ga olja, za individualno po- rabo pa dopušča zakon 2 x 25 v stanovanju in 200 v kle- ti. Teh 200 litrov pa je sprav Ijenth v navadnih drvarnicah, ne pa v prostorih, ki bi bili za to opremljeni. Prepričani smo, da bi akciia morala po- tekati in to čimprej preko Stanovanjskega podietja. Mi smo dali iniciativo, ker se zavedamo v orimeru nesreč posledic, vendar ...« In kje ste uspeli? Ivan Pasero in Jože Gorza: »V šolah. Pripravili smo že več tečajev za učitelje po vseh šolah celjske regije, uči- telji pa to preko ustreznih predmetov prenašajo naprej na učence.« Vsaj nekje. To je isto, kot v prometu. Prometna vzgoja v šolah je že rodila prve sa- dove in med ponesrečenci je mnogo manj otrok, kot sta- rejših, ki zaupajo v svoje »sposobnosti«. Isto bi moralo postati tudi v blokih in ne nazadnje tudi manjših stano- vanjskih hišah, če že uprav- ljamo z določenimi vnetljivi- mi stvarmi, bi bilo nujno potrebno, da se temu tudi Tirilagodimo in ustrezno us- posobimo. Zavod za ■Dožamo varnost je dal iniciativo, vsi ostali pa bi jo morali spre- jeti zaradi svojega dobrega. »Blok ie bomba«, samo tudi bombo lahko ukrotiš, če jo znaš. Kako je z vsemi temi stvarmi po naših »starih« in »novih« blokih bomo še kon- kretneje noročali v nasled- njih številkah, ko bomo pri- pravili posebno akcijo. Akci- jo o tem, kaj ljudje vedo, v kakšni »tehnični« sredini ži- vijo (ne mislimo na poklice!) in kako so pripravljeni na akcijo ob morebitni nesreči. Tekst: TONE VRABL Foto: DRACJO MEDVED Ivan Pasero Jože Gorza Šaleški grad v v Prizadevno Turistično dru- štvo Velenje si je v letoš- njem letu zadalo zek) po- membno nalogo. S skupniJTki močmi bo pristopilo k delni rekonstrukciji in ohranitvi stolpa Šaleškega gradu. Le- ta je pomemben predvsem zato, ker ima danes tako zelo bogata dolina p>o njem ime tn je hkrati tudi še edini pcHn- nik nekdanjega mogočnega šaleškega grajskega naselja. Znani geograf in velenjski rojak dr. Anton Sore, sedaj profesor v Celju, je v svoji študiji o Šaleški dolini zapi- sal: ,V vasi S^lek. pod isto- imenskim gradom, je na žup. nijskem gospodarskem po- slopju vzidan rimski nagrob- ni kamen. Na njem so vkle- sane besede z naslednjo vse- bino: »Spomenik je postavil sin Sperad Bebiju Speratinu, ki je umrl 70 let star, in ženi Kandidi«. Ce upoštevamo najdbe iz širše okolice, sme. mo sklepati, da je že v rim- ski dobi morala biti v bliži- ni naselbina. Verjetno je že v tistih davnih časih vodila pot mimo Stare vasi in Skal čez Graško goro v Slovenj gradeč; marsikaj bi govorilo za to dcMraievo. Kako važen je bil v srednjem veku doihod iz zahodne strani kotline pro- ti severu, lahko spoznamo po utrdbah, ki so čuvale pot: velenjska, šaleška in egen- štajnska. šaleški grad so postavili na litavski apnenec, pod njim je nastala vasica Spodnji in Zgornji Salek. Prav gobovo je obstojala utrdiba že v 12. stoletju. Grad je imel dve nadstropji in stolp. Prvi lastniki so bili »Schallegerji«. V gradu so stanovali do konca 17. sto- letja. Kdaj in kaj je uničilo graščino ne vemo. Po pripo- vedki naj bi ga uničili Turki 1643. leta, ko so hkrati oble- gali Velenje in razrušUii več bližnj.ih manjših gradov. Bolj verjetno je, da je pred 120. leti udarila v graščino strela, ki je presenetila veselo druž- bo, tako da so opazili požar šele, ko je bilo že prepozno. Večina listin se je izgubila. Streha trioglatega stolpa se je zrušila okoli leta 1860, od takrat je grad nezadržno pro- padal. Stal je v vzhodnem kotu doline. Ime Salek naj bi tolmačili po skalah. Zna. no je, da se je že zelo zgodaj omenjala prafara Skale. Ker v bližini ni skalnatih peči je verjetno, da je poimenovanje v zvezi s kamnitimi stenami na samem začetku doline pri Hudi luknji. Toliko o Šale- škem gradu izpod peresa dr. Soreta. Danes je Velenje že zavze- lo takšen razmah stanovanj- ske izgradnje, da se bo stolp nekdanjega Šaleškega gradu kmalu p>ovezal z mestom in bo stal deloma obnovljen kot stražar pred Hudo luknjo in nema priča nekdanje glave šaleške gosposke. Glede rekonstrukcij stolpa je Turistično društvo Vele- nje že navezalo stike z Zavo- dom za spomeniško varstvo ' v Celju. Sredstva za delno I rekonstrukcijo in zaščito pa ' bodo zbirali na različne na- ' čine. Nekaj bo prispevala Te. meljna kulturna skupnost Velenje, precejšnja sredstva pa bo dalo domače trgovsko podjetje ERA, za kar zasluži skupaj s Turističnim dru- štvom vsekakor priznanje za ohranitev naših kultumo-zgo- dovinskih zsnamenitosti. V KOJC SOSED SOSEDU DEDEK IN VNUČKI starček v nekem domu oskrbovancev je bil že dalj časa nemiren. Pričakoval je obisk ob novoletnih praznikih. Dolgo je bilo le- to samote in le redkokdaj se ga je kdo spomnil. Pri- šel je sosed, tudi upoko- jenec, a besede niso bile nikoli tako tople, kot če bi prišli domači. Vse leto je mislil nanje, zdaj jih je pričakoval vedno bolj ne- strpno. Sina ima poročenega v Nemčiji rn snaha Nemka mu je rodila dve deklici— vnučki. Ker govori sin z otrokoma doma slovensko, nekaj našega jezika razu- meta, zato tudi ni težav, če pridejo v domovino. Ta- krat ga tudi obiščejo. Ker jih letos ni bilo poleti, jih pričakuje zdaj. Le kje ho- di-io tako dolno? Starčev- ski korak pogosto zadr- sa na pot, od koder naj bi prišli. Stisnil hi vnučki k sebi in čutil, da sta nje- gova kri. Njuni ročici sta se zgubili v njegovi veli- ki dlani z otrdelimi prsti. Kn>o m so nmni mehki! Na stezi, ki pelje h gradu, kier je starček na- šel SVOJ zadnji dom, je ve- selo zaškrtalo. Od nekod se je prikotalilo kamenje v znamenje, da je cesta ži- va. Bolje je napel oči in zagledal dve deklici, ki sta se mu bližali. V hipu je pomislil, da sta vnučki. Pa kaj, trapež neumni, saj bodo prišli ja z autom, je pomislil takoj in toplo je postalo okrog srca. Deklici sta se bližali in veselo povprašali, če gre- sta prav. Radi bi prišli v dom, kjer žive stari lju- dje. Prišli sta jim voščit vesele novoletne praznike. Tako sta čebljali in med potjo z dedkom veselo po- skakovali. On pa si je mi- slil svoie. še bolj je vnu- čki hrepeneče pričakoval. Ko sta tudi njemu stisnili roko in mu voščili, je ne- kaj v njem popustilo. Hre- penenje zadnjih dni je bilo tako močno, da je pretr- galo pregrade sorodstve- nih vezi, roke so se razši- rile in deklici je stisnil na prsi. Nerodno jima je bi- lo, a ko sta videli, kako je starčku hudo, sta. bili zelo resni. ZDENKA STOPAR V VSAK DOM NOVI TEDNIK SREČKO FRANKO Spoznanje, da se je izteklo, življenje človeka, s katerim smo takorekoi še včeraj druž- no snovala v pr hodiMst, ko- vali misli in jih spletali v načrte, za dobro nas vseh, za tiste, ki prihajajo, t» spo- znanje nosi s seboj ne:2mer- no bolečino, k.i leže v duSo, Jo oklepa in ž^ ter nepregna- na, vedno prisotna ostaja v človeku. Poln vedrine, življenijskega poleta in tebi lastnega opti- mizma, si Srečko Franko ži- ve! med nam: skoraj deset let. Le nekaj mesecev mar^j. Deset ustvarjalnih let si bil z nami, ko amo se družno veselili uspehov, ciosežkov Tia katere ti je bil odmerjen do- brSen delež zaslug, za kar pa nJooIi nisi iskal posebnega priznanja. Del l si z nami vse., dobro, pa tudi slabo, bil si nam delovni tovariš, prijatelj, eden izmed tistih redikih lju- di, ki so zmeraj in povsod v deli najprej druge, nato še- le sebe, brl si človek, ko si v stiski rad priskočil poma- gat pomoči potrebnemu. S tankim posluhom za težave in t-egobe bHžnjih si bil vsako- krat prpravljen pomagati, po- žrtvovalno in neseb'čt>o, ka- kor da si hotel, da bi v tvo- ji bližini živeli le .srečni lju- dje. Mlajši so se često zgle- doval: v tebi, ščoč tisto, kar jim je vlivalo vero boljši jutrišnji dan kar Jim" je po- magalo. da »o ne zkušeni ob tebi, premagovali ovire, črpa- joč pri tem moč; iz ' tvoj':h bogatih iztaišenj Ni nam bilo dano, da bi tiKli v bodoče delili s teboj radosti i^ehov, kajti težka bolezen ti je počasi in vztraj- no vsrkavala ž vljenjske mo- či. Kljub bolezni, zavedajoč se neizprosnosti njenega kon- ca, si vse do zadniega z iz- redno vestnostjo, k; te je spremljala skoai vse življenje, opravljal odgovorno in zahtev- no delo. Optimist kot vedno, si poskušal ostajati nespre- menjen, resen vesten -n za- neslj":v, kot da je biilo delo edino posla.nistvo tvojega živ- ljenja, ki si ga v svojih ena- inpedesetih letih temeljito spo- 2iriad z obeh plati, z njegove svetle in temne, saj si kma- lu, že v svoji mladiosti, sam občutil težo zle usode, ki so jo našemu narod« zapisali drugi. 2e takrat, ko so te skupaj s tvojimi starši, za- vednimi Slovenci izseliii v Srt>'jo, si sklenil, da boš pri- speval svoj delež, samo da se ne uresniči tisto, kar nam je nameril tujec. Postal si partizan, komonist, borec in revoluciortar. Krivica, ki so jo delali našim ljudem v ti- stih letih pohlepni tujci, je ostala globoko odtisnjena v tvoji zavesti, zato si se' ji vedno zoperstavljal, pa naj Si je bila naperjena zoper ko- garkoli. N si je prenašal in vedno si vztrajal v borbi pro- ti njej, do pravične zmage. Vidiš, Srečko, v teh prizade- vanjih pa nikoli n''si sam, ne takrat, ko si opravljal števil- ne In odgovorne dolžnosti dru- god, ne takrat ko si bil rja čelu koletativa Zlatorog v Ma- r^joru najmanj v času, ko si bil pri nas v Aeru kjer so ob tebi vedno štab vsi tist', katerih srca so bila izpoljne- na s pošteno mislijo, kot si ji pri svojem delu vedno sle- dil sam Nismo te cen'H le zato, ker si bU vesten člo- vek, ker S; z neposrednostjo V3pK>stav'.jan;a stikov naveeal tople odnose, pretkane z obo- jestranskim spoštovanjem s številnimi sodelavci, ker si si neumorno pri-zadeval, da bi naše delo obrodilo stoteren, tisočeren sad. ne samo zaradi tega; radi smo te imeli, ker si bil naš, ker si govoril na- te misild, vodil na^a dejaniia, j h uiwnerjal v ustvarjalnem delu, ko je sleherni dain pri- na-šal nekaj novega, nekaj boljšega nekaj večjega. Če- prav na odgovornem vodilnem položaji, si vedno čutil z de- lavcem za stro-iem, niomu so veljala tvoja hotenja zanj te je skrbela naša perspektiva, zani si snoval ter si s tem ustvar-al zaupanje, izhai-ajoče iz vrednotenja dela vsakogar, ki ie ustvarjal ob tebi. Sleherno slovo je težko, slo- vo ob »anrti je bo'ečina, k' nam stiska m-sli. ki so po- svečene teb- Srečko Franko, ko se posledinjiič poslavljamo. V delu svojem ki ga za^pu- ščaš. v ljubezni, ki si jo od- merjaj svojim dragim, z zve- stobo. k si jo goi-'l do nas, ki smo b?'K ob tebi, pa boš z nami ostal v bodoče. Mi- sel, čista in plemenita bo vez, ki nas bo v spominu vezala odslej. Hvala ti za vse, kar si s svoiim plemen fcim rav- nanjem dobrega pustil za sa- bo in tega ni malo. Sodelavci 10. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 pisma KAKO DELATI VOZNIŠKI IZPIT v Celju danes ni lahko opravljati vozniški izpit, sploh pa, če ga opravljaš pri tovarišu Kukcu, članu izpitne komisije v Cedju. Tov. Kukec je meni in mojemu kandidatu tov. Pavčniku pokvaril novolet- ne praznike, saj naju je storjena krivica zelo pri- zadela in bolela. Oba! Skušal bom opisati kri- vico, ki se mi je zgodila. V petek, 28. 12. 1973 je moj kandidat tov. Pavč- nik delal vozniški izpit pri tovarišu Kukcu. Že prejš- nji dan sta pri njem de- lala izpit še dva moja kan- didata, ki pa izpita nista opravila. Takoj na začetku je tovariš iz izpitne komi- sije pregledal svetlobna te- lesa na voailu, nato je pregledal še dokumente in povedal nekaj navodil za vožnjo in že smo krenili. Začela se je izpitna vož- nja, vse je šlo lepo po predpisih in brez večje treme. V prvem križišču smo zavili desno, v dru- gem smo šli pri stop zna- ku naravnost in v tretjem križišču smo vozilo obr- nili. Od tu smo spet za- vili desno in kandidat je moral avto parkirati ob robu ceste. Vožnjo smo kmalu nadaljevali, kmalu zavili levo in pri stop zna- ku spet desno po pred- nostni cesti do križišča, kjer promet urejajo se- maforji. Tu smo zavili le.- vo in že drugič smo mo- rali vozilo obračati v kri- žišču, čeprav je šlo do tu, po moj? oceni, brez več- jih napak. Pri tem obra- čanju pa je bilo konec iz- pita za mojega kandidata tovariša Pavčnika. Kandi- dat je namreč spet po predpisih obrnil avto ta- ko, da je vzvratno vozil v neprednostno cesto. Ko sem učil tovariša Pavčni- ka in ostale kandidate sem vedno poudarjal, da mo- rajo pr) obračanju vozila pri vzvratni vožnji voziti laleč nazaj, da istočasno pokažejo, kako obvladajo vzvratno vožnjo. To je to- variš Pavčnik tudi hotel, vendar ga je član izpitne komisije hitro ustavil: »Do- bro je!« Tako,) sem se vprašal, zakaj nas je tako hitro ustavil in pomislil, da morda zaradi prometnega znaka. Sklonil sem se sko- zi okno, toda znaka nisem videl. Odprl sem še vrata in zagledal »stop« znak. Tovariš Pavčnik znaka ni videl, ker ga ni mogel vi- deti, ker ga je član izpit- ne komisije prehitro usta- vil. Kandidat je speljal, pogledal levo in desno in, ker je bila cesta prosta, vožnjo nadaljeval. Član Iz- pitne komisije pa se je samo nasmehnil in dejal: »No, tako pa ne gre!« Vprašal sem ga, če mi- sli na obračanje v križi- šču in mu lepo pojasnil, da tovariš Pavčnik pro- metnega znaka ni mogel videti, ker ga je prehitro ustavil. Toda videl sem, da se s članom izpitne ko- misije ne bom mogel po- govoriti, zato sem dejal, da se bom pogovoril s predsednikom izpitne, ko- misije, ker je kandidat res odlično vozil in edina več- ja napaka je bila, da je prevozil stop znak zato. ker ga ni videl. Predsed- nika izpitne komisije pa nisem mogel dobiti kljub temu, da sem ga čakal ce- lo uro. Mislim, da tudi tovariš Kukec ni bil popolnoma prepričan v pravilnost svo- jega ravnanja, k&r mi je vrnil kandidatov karton otee podpisa, da je na iz- pitu padel, kar bi po pred- pisih moral narediti. Vprašujem se, ali velja- jo predpisi, da mora kan- didat, ki je pravilno usta- vil pri dveh »stop« zna- kih, ustavljati še pri tret- jem in četrtem? Ali je potrebno, da obrača v kri- žišču spet po tem, ko je pravilno obračal že v enem križišču? Ugotav- ljam, m to potrjujejo tu- di razgovori z ostalimi in- štruktorji s celjskega ob- močja, da so takšna izživ- ljanja prisotna le pri čla- nu izpitne komisije tovari- šu Kukou. Naj povem še to, da nisem inštruktor- začetnik in da sem nau- čil voziti že precejšnje šte- vilo kandidatov, vendar do sedaj še nisem naletel na takšno postopanje člana izpitne komisije. Tovarišu Kukcu bi želel več razu- mevanja, saj se bomo ta- ko lažje razumeli vsi — člani izpitne komisije, in- štruktorji in seveda naši kandidati VRABEC STANKO, Inštruktor pri AMD Laško VSEM, KI BI RADI POSTALI PESNIKI IN PISATELJI Pisala bi, pa ne vem, o čem in kaj. Knjigo napisala bi, pa ne vem, o čem pišem naj. Kaj, mar to je pesnik, ki ne ve, kaj piše naj? Mar to pisatelj je , ki ne ve, kako in kaj? Zame pesnik ni, ki ne ve, kaj piše naj in pisatelj ne, ki ne ve, kako in kaj. Kdor skladati ne zna in pisati, ta želi naj ne,, da pisatelj bi postal. Vesna Plank 7. C os. šola Store SRČNA LEGITIMACIJA Dandanes si, če nimaš avta, res malo vreden. Kar priznajte fantje, da danes že nobena smrklja noče več hoditi peš. Pa vendar jaz ne maram do- sti za »pleh«, zato se že leta in leta vozim z avto- busi. Z različnimi avto- busi celjskega Izletnika: z ropotajočimi muzejski- mi starinami, s srednje dobnmi avtobusi, pa tudi z dobrimi, če se peljemo na izlet. Toda takrat dol- go ne opazim razlike, saj se del F>oti pK)navadi jezi- mo zaradi zamude, vča- sih po krivici, včasih pa po pravici. Takšni smo pač ljudje. In ker so tudi šoferji avtobusov ljudje, si tudi oni včasih po pra- vici, često pa tudi p>o kri- vici, privoščijo neslano šalo. Ne, saj ne mislim posploševati, toda zgodi se, da kdo izmed njih vstane z levo nogo. To se je namreč zgodilo šoferju, ki je 23. 11. 1973. ob 18 in 10 minut vozil na pro- gi Celje—Žalec—Velenje— Šoštanj. Zal Je resno de- lo zamenjal za klavrno komedijo. V Celju je namreč hip pred odhodom povedal, da ne bo peljal skozi Ža- lec (čeprav bi po voz- nem redu moral), štirje potniki smo hoteli izsto- piti, šofer pa je odpeljal, čeprav smo prosili, naj za trenutek počaka, da izsto- pimo. Prišel je sprevod- nik, zaračvmal karto do Žalca, toda v Petrovčah je šoferjevo veličanstvo z vso brzino zapeljalo proti Ar ji vasi, čeprav smo pozvonili in je ob- vezna proga skozi Žalec (mislim, da je vsaj pri takšnih stvareh treba biti dosleden). Za preseneče- ne potnike je ustavil šele v Mali Pirešici. Ljudje so se zgražali. Mi, prizadeti, pa smo bili potem na milost in nemi- lost prepuščeni temi in roganju šoferjev osebnih avtomobilov, saj nam ni preostalo nič drugega kot avto stop, ker je bilo do prihoda drugega avtobusa celo uro. Tovariš Šofer, lahko bi se pozanimala za vaše ime, pa se nisem. Ime ne pove nič; vsi ga ima- mo, eni takšno, drugi drugačno. Imamo pa tu- di vsak svojo srčno legi- timacijo in ta je važnejša od imena. MAJA REKLI SO ' IVAN VODLAK je bil najstarejši med po- goščenimi v Braslov- čah za Novo leto, na prireditvi, ki so jo pripravile organizacije v krajevni skupnosti. Doma je iz CJomjih Gorč, star pa je 89 let. Prav zato smo prav njega prosili, naj nam pove svoje mne- nje o pozornosti, ki so je bili deležni najsta- rejši: »Nam najsta- rejšim, ki se včasih že sami sebi zdimo odveč, je takšna pozor- nost še posebno do- brodošla. Pomeni, da nisi pozabljen, da nisi odveč da še vedno mislijo tudi nate, da nas želijo razveseliti. To, da bi nas razve- selili, jim je -v celoti uspelo. Hvaležni smo organizatorjem te po- gostitve in upamo, da se nas bodo še spom- nili« . T. Tavčar LEPA GESTA TKANINE Ob uspešnem zaključ- ku gospodarskega leta 1973 je v m«di dvorani ho- tela Evrope pozdravil biv- še sodelavce TKANINE novi direktor podjetja BRENCIC IVO, dipl. oec., ter vsem zaželel srečno in zdravo novo leto. Pojasnil nam je perspek- tivni program podjetja, katerega želijo letos rea- lizirati Z velikiim zanima- njem smo ugotovili, da so zadane naloge zelo ob- sežne Novoletno tovari- ško srečanje upokojencev, zakuska in priznanja nam bodo ostala v prijetnem spominu. Prizadevnim ak- tivnim čdanom renornira- nega združenega podjet- ja TKANINA tn VELE- BLAGOVNICA (bivši Ljud- ski magaziin) želimo ne- moteno poslovanje v te- kočem letu. V imenu uix>kojenc©v K. D. DEDEK MRAZ V KOZJEM Nekaj dni pcred Novim letom je ki02yan9ke otro- ke obiskal dedek Mraz. V prijetno okrašeni, docela nabiti dvorani, je razdelje- val darila, ki so bila le- tos še posebno vabljiva. Pri aranžiranju le-teh je nedvomno botroval dober okus. Bogata jelka je se- gala prav tja do stropa. Oboje je stopnjevalo praz- nično vzdušje, četudi so bili med nami tudi naj- mlajši — in tem je dedek še najbolj namenjen — ni bilo joka ali slabe volje, saj je v peči prijetno prasketalo. Dedek je že star in ga pri nas ne sme zebsti! Naj omenim še to, da je dvorana na novo prepleskana, da je celoten vtis moral osreoiri tudi najbolj zahtevnega obisko- valca. Dedek je pripeljal s se- boj tudi barvno r?sko in z očmi, polnimi pričako- vanja, odvijal darilce. Pa kaj tudi ne bi bil vzne- mirjen, saj se je Dedek med toliiko otroci spomnil tudi nanj. Tajida Mekinda, 7. b razred Osnovna šola Kozje ZAHVALA Ob koncu leta navadno delamo obračune in na- črte. Spominjamo se prija- teljev in znancev. Ob za- ključku leta pa se navad- no nekateri delovni kolek- tivi spominjajo tudi svojih upokojencev, jih povabi- jo medse in se z njimi po- govore o minulem in se- danjem delu. Letos prvič pa se je svo- jih upokojencev spomnil tudi kolektiv Delavske uni- verze v Celju. Lepo je bi- lo med člani kolektiva, v katerem je ix) spremem- bi vodstva prišlo do no- vih, bolj pristnih in to- variških odnosov. Malce presenetilo je va- bilo t«ga kolektiva nas, ki smo v zadnjih štirih letih zapustili to ustano- vo, mnogi zagrenjeni spri- čo nemogočih odnosov. Kolektivu se zahvalju- jem v imenu povabljenih in sem prepričan, da bo kolektiv uspešno delal, saj člane preveva tovari- štvo in veselje do dela. To pa je glavno. Drago Bradač, CELJE, Ljubljanska 10 RAD PIŠEM Najprej želim vso sre- čo uredniku in sodelav- cem NT v letu 1974. Naj povem, da redno prebiram Novi tednik. Najbolj so mi všeč pi- sma, ki jih bralci p>ošilja- jo v uredništvo. Tudi jaz rad pišem spise ali pe- smice. Tako za zabavo. Odločil sem se, da pišem v vaše uredništvo in po- vprašam, če bi mi lahko objavili kakšen spis ali pesem. Upam, da bom dobil pozitiven odgovor. Gusti Aškerc Odgovor urednika: Gu- sti, kar pisalo v roke in piši! Vesel bom vsakega tvojega prispevka. Nikdar pa ne vrzi »puške v koru- zo«, če tvoj spis ali pe- smica ne bosta objavljena takoj. Veš, bralci nam pridno pišejo, prispevkov je veliko, toda brez skrbi, tudi ti boš prišel na vr- sto. KAJ JE ŽREB? Nagradna žrebanja so srečno končana in vroča kri, ki so jo povzročala, se počasi zepet ohlaja. Ce so nekateri naročniki svo- je grožnje tudi izpolnili, potem je naklada NT pač padla za tri ali štiri izvo- de. Le redki pa so pra- vilno pojmovali, da je NT eno, žreb pa drugo. Ker tako pojmujem tudi jaz, moje pisanje ni naperje- no proti listu, pač pa proti žrebu. O tem, kaj žreb prav- zaprav je, so mnenja zelo različna. Za tiste, na kate- re posije žarek njegove naklonjenosti morda celo večkrat, je žreb seveda fin, vsega spoštovanja vre- den gospod, kateremu smo ob srečanju dolžni FKJijubiti roko. Za one, na katere pa se tudi v pet- desetih letih ni ozrl niti enkrat, pa je žreb nava- dna baraba, ki podobno kot procentualno zviševa- nje pokojnin, vneto skrbi za povečanje že tako do- volj velikih socialnih raz- lik. Le redko se mu na- mreč posreči, da pomoto- ma zadene reveža. Navad- no pa deli svoje darove po istem sistemu, kot je nekoč črnogorski knez Nikola svojim podložni- kom delil koruzo. Ker to- rej žreb praviloma lahko podari na primer televi- zor samo tistim, ki ga že imajo, veselje takih ob- darovancev ne more biti popolno, saj ga kali skrb, kam sedaj s starim tele- vizorjem. Zato se mi zdi sodba onih, ki pravijo da je žreb muhast, mnogo premila. Prej bi rekel, da je nesramen. Po vsa- kem žrebanju časopisi si- cer pišejo, kako je žreb pravilno izbral in obda- roval res potrebne. Ven- dar pa takifn poročilom ne gre stoodstotno verje- ti, saj je splošno mano, da ima vsak človek, to- rej tudi največji bogataš, sebe za najbolj potrebne- ga. Ker od žreba ničesar ni- sem pričakoval in torej sedaj nisem razoročaran, zato naj zaradi mene ži- vi, kakor dolgo mu je pač namenjeno. Odločno sem pa proti temu, da bi mu po njegovi smrti postavili POGOSTITEV NAJSTAREJŠIH — Tudi letos so se vse organizacije v Braslov- čah odločile, da bodo za novo leto pogostili najstarejše občane Krajevne skupnosti Braslovče. Tako se je nedavno zbralo v mali dvorani KK v Braslov- čah okoli 30 občanov, kjer so jim pripravili pogostitev. Vsi tisti pa, ki se je niso nv>gli udeležiti, jih bodo obiskali na domu v prihodnjih dneh. Učenci os- novne šole so jim pripravili kulturni program. Tekst in foto: T. Tavčar št. 2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 spomenik in to morda ce- lo z neprostovoljnimi pri- spevki tistih, katere je celo svoje življenje zani- čeval in preziral. Vitanjčan. POJDIMO ISKAT DEDKA MRAZA Za novoletno praznova- nje je naš dramski kro- žek pripravil igrico: »Poj- dimo iskat dedka Mraza«. To smo si ogledali 26 12. 73. Predstavo sd je ogleda- lo precej staršev. V igri smo opazovali ot- roke, ki so odšU iskat dedka Mraza. Na svoji po- ti so srečali zajčke in se z njimi poigrali. Prišli so do hišice sedmih palčkov. Pri njih je bila Sneguljči- ca, ki se je k njim zatek- la pred nočjo. Palčki so jo sprejeli za svojo gosp>o- dinjo. Skupaj so čakali dedka Mraza, ki je kmalu prišel. Dedek Mraz se je pogo- varjal tudi z nami in de- jal, da moramo oiti prid- ni. Hkrati nam je zaželel srečno novo leto. Prine- sel nam je lepa darila. Igrica, ki jo je napisa- la Darinka Jošt m jo sa- ma tudi režirala, nam je bila všeč. Z igrico se je dramski krožek predsta- vil tudi cicibanom iz dru- žin, katerih starši so za- posleni pri Železniško transportnem podjetju Ce- lje in Skupščini občine Celje. Želiva, da bi bilo v na- šem lepem domu še več takih prireditev. Podvomik Bogdan Frece Matjaž iz Pionirskega doma v Cielju HVALA DEDKU MRAZU Minili so novoletni pra- zniki. Končana so praz- novanja, končano je tudi novoletno veselje otrok. Dedek Mraz se je poslo- vil in šel počivat za celo leto. Veliko veselja je na- pravil, saj so ga vsi otro- ci zelo veseli. Tudi v zavod Ivanke Uranjek v Dobrno je pri- šel. Prišel je nalašč za otroke, ki živijo na kme- tijah, kjer nimajo mož- nost videti Dedka Mraza. Otroci so ga bili veseli. Skoraj vsi so mu kaj po- vedali ali napeli. Po ob- daritvi so imeli še pogo- stitev. Na koncu so za- klicali: »Hvala ti Dedek Mraz, pridi še!« Jaz pa bi se v imenu teh otrok in staršev za- hvalila organizatorjem, Socialistični zvezi Loko- vina in vsem tistim, ki so žrtvovali čas in trud, posebno tovarišu Seničar- JU in tovarišici Rožanče- vi. Na koncu pa bi še jaz zaklicala: »Hvala vam!« Vida Razgoršek Dobrna ODMEV Prebral sem članek v va- šem listu z dne 27. decem- bra 1973, ki ga je napisala vaša zvesta bralka. To je bila življenjska zgodba matere z otrokom brez stanovanja. Težko je do- biti stanovanje. Prostih stanovanj ni in v takšnem primeru je tudi občinska skupščina brez moči. Pr- va, ki bi morala skrbet: za reševanje stanovanj- skega problema, je delov- na organizacija. Vsaka se trudi, da bi svojemu de- lavcu prisluhnila in mu ""nudila stanovanje. Težko je delavcu, ki nima stano- vanja, še težje je v prime- ru, ko stanovanja so — to- da prazna- Na Mariborski cesti 81 v Celju je bilo pred leti mnogo stanovalcev, danes ni več tako. Podstrešna stanovanja so prazna, ka- kor tudi dvosobno stano- vanje v I. nadstropju je prazno, kjer je preko vho- dnih vrat v stanovanje že več mesecev debelo železo z obešanko. Je družbeno stanovanje — boste vpra- šali? Ne, privatno! Uprav Ijalec vseh stanovanj je privatnik, ki ne stanuje v svojem stanovanju — tem- več v družbenem stanova- nju, last kolektiva EMO. Mnogi so bili opozorjeni na to, mnogi še nimajo stanovanj. V kolektivu EMO se trudijo in ža- gajo vse moči za rešitev stanovanjskih problemov, občinska skupščina prav tako. S skupnimi napori in ukrepi lahko storijo še mnogo. Veliko usp>ehov želim vsem pri reševanju stano- vanjskih problemov! Vaš zvesti bralec iz Ce- lja NEIZKO- RIŠČENA KAPACITETA Dom upokojencev je zgrajen. Ima vse idealne pogoje tako v notranjosti kot v sami lokaciji. Me- nim, da so arhitekti po- stavili dom na pravo me- sto. Saj je skoraj v sredi- šču mesta in hkrati od prometa tako oddaljen, da ga tja skoraj ni slišati. Zelenic okrog doma ne manjka, čeprav bi jih ka- zalo še malo bolje ure- diU. Zakaj omenjam dom? Omenjam ga zato, ker vem, da še ni dovolj za- seden in verjetno še ne bo tako hitro. Kapaciteta kuhinje v domu je verjet- no velika, a neizkoriščena. Ali ne bi bilo dobro ma- lo razmisliti o dietni pre- hrani JI jo pripraviti tu- di za zunanje abonente? Vemo, da drugod po sve- tu bolniki imajo to mož- nost, da se lahko aboni- rajo na dietno prehrano tudi zunaj bolnišnice. To so zlasti tisti ljudje, ki potrebujejo dietno pre- hrano daljše obdobje še potem, ko zapustijo bolni- ško zdravljenje in so od- visni le od samega sebe. Vemo, da so potrebe za tako prehrano zelo veli- ke. Zato bi res kazalo malo razmisliti o tem. Tako bi imeli naš občan možnost dietne prehrane tudi zu- naj bolnišnice. S tem bi tudi družba dobila bolj zdravega človeka. P. Bevc KAJ JE RESNICA? Glede na članek z dne 27. 12. 1973 »Mala Mojca išče pravico do sreče«, prosim za popravek mo- je izjave, pri kateri je nastal majhen nespora- zum. Izjava, da ne ver- jamem, da je z Mojco ta- ko, ni resnična. Tu so bi- le mišljene druge okoli- ščine, ki iie zadevajo Mojce. Vse, kar se je z Mojco Eržen dogajalo, je resnica. Dogajalo se je še veliko več, kar pa ne bo izvedel njhče, ker ima Mojca zabičano, da mora molčati. Glede prijave Srečka Eržena, ki obtožuje dr. Ružo Vreg v Kozjem, da je Mojco ugrabila, se ne strinjam. Kakšna ugrabi- tev, ko pa je bil med dr. Vregovo in njima sklenjen dogovor? Saj je mačeha Ivica Eržen šla sama ponudit .Mojco, češ da ne zdrži več. Tudi oče je izjavil, da mu ta »pre- kleti pankrt« ne bo več žrl živce in da, če ne bo .izginil, ga bo dal prve- mu ciganu, ki pride mi- mo. Da naj pripelje Moj- co k zdravnici dne 17.12. 1973 v Kozje, mi je Ivi- ca Eržen sama povedala In tudi svoji sosedi Za- ložnikov!, ko se je vrnila od zdravnice. Oba Erže- nova sta bila tega dogo- vora vesela, kar naenkrat pa sta si premislila. In če sta si že, zakaj nista bila toliko »fer« in šla dr. Vegovi to povedat. Ta- ko uboga Mojca pri vsem tem ne bi doživela to, kar je. Izjava Ivice Eržen, ki odločno zatrjuje in zani- ka, da se Mojce niso ho- teli znebiti, tudi ni resnič- na. Zakaj pa sta potem celč leto kovala načrte, kam z njo? Porinila sta jo že poleti na Gorenj, sko in jo kmalu dobila nazaj, ker oče za Mojco ni .dajal denarja. Potem sta'rekla, da jo bosta pe- ljali na socialno skrbstvo v Šmarje pri Jelšah in ti jo naj dajo, kamor ho- čejo. Kako lahko danes rečeta, da Mojce ne da^ sta in da se bosta borila zanjo do kunca? Zakaj pa sta potem z njo tako surovo in grdo ravnala? To opisujem, ker mi je dobro znano, saj je Erže- nova večkrat prišla z Mojco k nam. Vso svojo hudobijo je znala na fin način prekriti s tem, da je Mojco vedno lepo in čisto oblačila. Zal pa so se pri vsem tem pod Moj- cino oblekico skrivale strašne stvari. Povedala sem že zadnjič, da sem jo dvakrat videla prete- peno. Prvič je imela zad- njo plat vso črno od udar- cev, črnice pa so bile tu- di po križu. To je bilo v času češeivi, julija 1973, ko se je Mojca vrnila iz bolnice, ker je imela stra- šne opekline na nogah. Drugič pa je bilo v okto- bru 1973. To nisem videla samo jaz, temveč tudi moja soseda. Mojca je imela podplutbe po levi strani obraza. To prete- panje je potrdila tudi dr. Vregova, ko je na po- dlagi prijave Mojco pre- gledala Mojca je bila resnično večkrat zaprta p© več ur na dan v stanovanju. Gle- de pretepanja in zapira- nja sem Ivico večkrat opozorila, da ne sme to delati, pa ni nič pomaga- lo. Tudi Ivičina mama mi je ob priložnosti poveda- la, da je videla, kako je bila Mojca preteiiena. Ona je mati desetih otrok in se ji je Mojca zelo smilila. Vedno je Ivico učila, naj bo dobra z njo, češ saj je že prej vedela zanjo in tako dalje. No, in pri vsem tem se daii&s vprašam, pa tudi vsi ostali, ki to tragedijo spremljajo, ali so res sa- mo klevete in laži krive Mojcinega težkega življe- nja? Kaj dokazi in priče ne pomenijo za Erženova popolnoma nič? Zdaj kar je, je. Pripomnim pa lah- ko, da nikoli nista ubogi mali Mojci pokazala toli- ko ljubezni, kot sta to storila pred fotoaparatom novinarja. Domek ob potoku, kjer je Mojca toliko trpela, je danes zaprt. Pes Tarzan je dobil dobrega gospo- darja. Jaz in vsi, ki z ma- lo Mojco soču.stvujemo, želimo, da tudi Mojca naj- de mamico, posebno ti- sto, ki je zanjo že pri- pravljala s tolikšno lju- beznijo lep — topel do- mek. Da je moja izjava re- snična, potrjuje moj last- noročni podpis. Slavica Faller iz Pilštanja 36 ŠE VEDNO IŠČEM SVOJO PRAVICO že precej časa uveljav- ljam svoj zahtevek za pravično plačilo z razla- stitvenim postopkom od- vzete mi zemlje. Čeprav sem se obračal za po- moč in nasvete na raz- lične instance, kakor tu- di že preko sodišča, kljub temu do danes še nisem mogel izterjati pripadajo- če mi pr-avično plačilo in doplačilo odškodnine za odvzeto zemljišče in pov- zročeno škodo. Ker se mi godi preve- lika krivica, sem se od- ločil, da javno pojasnim, za kaj gre. Za gradnjo novih tovarn in stanovanjskih blokov so bila potrebna naši in- dustriji nova zemljišča. Zaradi tega sem moral odstopiti od leta 1964 in do 1973 preko 39.000 m^ zemljišča in stanovanj- sko ter gospodarsko po- slopje. Cinkarna Celje mi je odvzela skupno 12.802 m^ gradbenega zemljišča. 8240 m^ mi je plačala po 70 S din. V letu 1969 mi je odvzela 4562 m^ zem- ljišča in tega mi do da- nes še ni plačala, čeprav je bil sodni sklep spre- jet že 11. 5. 1970. Davek od tega zemljišča moram še vedno plačevati sam. Železarna ■ Store mi je • odvzela skupno 26.212 m^ obdelovalnega zemljišča za gradnjo tovarne in samskega doma. 18.887 m^ mi je plačala po občinski določeni odškodnini, in sicer 70 S din za m^ Ker se s to ceno že takrat nisem strinjal, sem se obrnil na sodišče, kL je dovolilo ponovno cenitev, le-to je izvedel dr. Ivan Bonča, sodno zapriseženi izvedenec in cenilec iz Ljubljane. Leta 1969 je ocenil vse zemljišče po 15 in 20 novih din za m'. železarna Store mi je 1. 1967 odvzela tudi sta- novanjsko in gosp>odar- sko poslopje in mi zanj plačala 7,5 milijona sta- rih din, čeprav je bilo po- slopje že takrat vredno preko 40 milijonov starih din. Takrat mi je p>onov- no odvzela 3261 m^ grad- benega zemljišča, za ka- terega nisem do danes prejel niti dinarja. Z mi- niranjem in planiranjem zemeljskih del mi je že- lezarna povzročila ogrom- no gospodarsko škodo, saj je imičila različen inven- tar, pobila celo nekaj ži- vine in uničila v celoti tudi poljske pridelke (na pare. št. 1068/1, 1086 in 1087). Tudi od tega zem- ljišča moram še sam pla- čevati davek. Od železarne sem več- krat zahteval, da mi pla- ča: — 3261 m^ gradbenega zemljišča, — povzročeno škodo, ki je ogromna, in da mi po- vrne davek, ki sem ga sam plačeval — in ga še plačujem — od odvzetih parcel. Ne oglašam se rad v javnosti m tudi ne mi- slim nikogar obtoževati. Mnogokrat sem se obrnil na upravo železarne tn za- hteval ter prosil, da mi plača, kar je dolžna. A odgovorila mi je, da ni- ma prav nobene zakonite osnove, da bi plačevala in doplačevala tako lepo odškodnino 70 S din za m' zemljišča. Z drugim odgovorom — podpisan je bil glavni direktor — pa mi je zapretila, da ako bom še kaj zahteval od nje, da bo uvedla proti meni stroge ukrepe. V letu 1973 mi je žele- zarna ponovno odvzela gozd v velikosti 4064 m^ za gradnjo rezervoarja, posekala je ves les in ga že tudi fxiprodala privat- niku, ne da bi me bila o tem obvestila ali z me- noj uredua. Ko so me so- sedje o tem obvestUi, sem se takoj 30. 3. 1973 pismeno — kakor tudi osebno — obrnil na upra- vo železarne Store in gra- jal takšen gospodarski kriminal. Ker pa je res pogrešila s takšnim na- daljevanjem tn popolnim uničenjem ubogega male- ga posestnika, se je Že- lezarna prvič pokazala le- po in je gozd (4064 m^) plačala po 500 S din za m^ Zagotovila je, da bo vse plačala, kar je še dolž- na (zahtevek je razviden iz mojega pisma Železar- ni 30. 3. 1973) in je 4. 4. 1973 napravila zapisnik, 10. 4. 1973 pa dogovor, ki ga je podpisal gl. di- rektor tov. Voga, da mi bo moje zahteve porav- nala. Kljub vsemu temu pa do danes Železarna .Store ni ničesar poravnala in uredila, kakor je bilo do- govorjeno z dogovorom. Tako sem primoran na- jeti si odvetnika in se po- novno obrniti za pomoč na sodišče. Od Cinkarn« in železar- ne Store zahtevam javen odgovor. Vso dokumenta- cijo bom predložil javno- sti, če bo potrebno. Bodimo pravični, saj moramo vsi živeti! ANTON MARČEN, Teharje pri Celju LOVSTVO: PO SAMOUPRAVNI POTI MILAN (4 BATISTIČ, član 10 LZ Celje Spričo dejstva, da je -Zveza komunistov kot avant- gardna družbena sila odgovorna za razvoj samouprav- nih družbenih odnosov na vseh področjih našega dru- žbeno ekonomskega razvoja, potem ne vidimo nikakr- šnega razloga v tem, da bi bilo lovstvo pri tem izvze- to. Se zlasti po pismu tovariša Tita in Izvršnega biro- ja predsedstva CK ZKJ je nedvomno napočil čas. ko bomo komunisti tudi v lovskih organizacijah morali sestaviti politično bilanco svoje dosedanje aktivnosti ter se na podlagi realnih ocen in analiz dogovoriti za dru- gačno angažiranost, kot smo ji bili priča v minulih letih. Dejstvo, da lahko upravljamo in gospodarimo z delom narodovega bogastva, nas k temu jasno usmer- ja. Zato je naša odgovornost tako pred lovskimi orga- nizacijami kot družbo v celoti še večja. Učinkovito uresničevanje nalog, ki stoje pred ko- munisti — lovci pa narekuje tudi ustrezno organizi- ranost. Združeni v poseben aktiv članov ZK lovcev na območju celjske lovske zveze bi lahko kot ustvarjalna sila nedvomno bistveno doprinesli do odpravljanja slabosti, do uspešnega urejevanja skupnih zadev in ne nazadnje tudi k doslednemu uresničevanju podpisa- nega samoupravnega sporazuma, ki nedvomno pome- ni velik in bistven preobrat v urejevanju nekaterih te- meljnih vprašanj na področju lovstva na samoupravni osnovi, ki naj ne bo nič manj obligatorna kot katero- koli zakonsko določilo. Komunisti lovci imajo torej široko torišče delovanja tudi v svojih lovskih organi- zacijah in le ustrezno organizacijsko povezani bomo kos vsem tistim silam, ki Se zavirajo hitrejši razvoj lovstva, ne upoštevaje pri tem specifičnost njegovega položaja in vloge v naši socialistični samoupravni dru- žbeni skupnosti. Odločeni, da dosledno uiresničimo določila samo- upravnega sporazuma, da organizacijsko povežemo ko- muniste — lovce celjskega območja v poseben aktiv, bomo pri bodočem razvoju lovstva na našem območ- ju dosegli še večje in pomembnejše uspehe. Temelje bodočim uspehom smo že dali. Treba je le zagotoviti še to, da bomo začrtano pot razvoja tudi dosledno prehodili. Vsi,, ki čutijo odgovornost za razvoj na tem področju, še zlasti pa komunisti, bomo morali ne dvomno prispevati odločujoč delež, da bomo juttri prav vsi lahko s ponosom zrli na ustvarjene dosežke. Pre- pričani smo, da smo v tej smeri že storili pomemb- ne korake. Ce pa bomo z našim delom k razmišlja- njem in ukrepanjem spodbudili tudi še druge, bodo naši napori dvakratno obrestovani. KONEC 12. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 NOVO VODSTVO Tik pred koncem leta izvoljeni komite ZKS v Laškem bo tudi v prihodnje vodil CVEITO KNEZ. Spremembe pa so na čelu pomožnih organov občinske konference. Vprašali smo pet novih predsednikov o poglavitni nalogi njihove ko- misije v prihodnjem obdobju. Vsi brez izjeme so poudarili priprave na oba partijska kongresa in uresničevanje njunih zaključkov. JERNEJ OZIS, predsednik komisije za statutarna vpra- šanja: Poleg nalog pred in po kongresih bo prvenstvena naloga komisije še nadalje ta, da bi zveza komunistov bila prisotna in učinkovita v vseh družbenih mehaniz-. mih, tako v proizvodnji kot na vseh področjih skupnih interesov občanov. Naša na- loga bo, da še nadalje vzpodbujamo izboljšanje so cialne strukture v korist ne- ■ posrednih proizvajalcev, mla- dine in tudi kmetov. J02E ing. STANIČ, pred- sednik komisije za družbeno ekonomske odnose: Bitka za delavske amandmane, temelj naših proizvodnih odnosov, je šele na začetku. Torej je naloga jasna. V naši občini bo treba politično vzpodbu- diti večji poslovno-proizvod- ni pogum, to pa se neraz- družno povezuje z uresniče- vanjem sprejetega sporazu- ma o kadrovski politiki. Strokovnost in družbeno-po- litična odgovornost sta siam- ska dvojčka. MIHA PROSEN, predsed- nik komisije za idejna vpra- šanja: Poglavitna se mi zdi naloga, da predvsem mlade, novosprejete komuniste idej. no in družbenopolitično te- meljito osposobimo za nji- hovo aktivno delo na vseh področjih družbeno-politič- nega življenja. Ne smemo dovoliti, da bi mlade komu- niste, če bodo prepuščeni se- bi in naključnim tokovom, zdrsnili na stranski tir. Se- veda idejnosti tudi med ko. munisti z večjim stažem ni dovolj . . . JANEZ prof. PEŠEC, pred- sednik komisije za idejno- politično izobraževanje: Ko- misija je že za prvo sejo novoizvoljene konference pri- pravila program dela, ki je bil s strani konference spre^ jet. Na prvo mesto postav- ljamo uresničevanje revolu- cionarnega bistva ustavnih sprememb, avantgardne vloge ZK. Komunisti morajo po- stati idejna sila, ki bo uspeš- no osveščala široke množice delavcev za njihovo zgodo- vmsko nalogo, za njihov raz- redni interes. FRANC PERŠE, predsednik komisije za mednarodna po- litična in ekonomska vpraša- nja: Komimisti brez poznava- nja in razumevanja tendenc in zakonitosti razvoja v med- narodni skupnosti niti ne morejo prav razumeti bistva boja, ki ga ZKJ vodi pri osvobajanju čolveka z nepo- srednim samoupravljanjem. Živimo v svetovni skupno- sti, imamo svoje internacio- nalistične dolžnosti in cilje. Ta del zavesti in znanja ko- munistom re sme manjkati. Razen komisije za idejno-ix>litično izobraževanje, pro- gramske komisije še niso detajlirale svojih nalog. To bodo storile v najkrajšem času. V okviru konference pa delu- jeta še dve komisiji, vendar brez posebnega programa in ■icer revizijska komisija in častno razsodišče. Prvo vodi IVAN HRENK, drugo IVO BINDER. Iz vašega kraja — Vrh Vrh nad Laškim je hribovi- ta kmečka vas na robu Koz- janskega. Vrh je že nekaj sto letij kulturno središče šentle- narške fare. Na Vrhu imamo cerkev, šolo, trgovino in go- stilno. Kmetijstvo se le poča- si razvija. Kmetje že imajo precej traktorjev in raznih kmetijskih strojev, vendar to še ni dovolj. Ta kraj, ki je izrazito kmetijski, je potreben širše družbene pomoči. Toda ne v obliki »starih cunj«. Ker tu uspeva živinoreja, bi bilo pametno, da bi nekje na Vrhu zgradili »tovarno«« za predela vo mleka. Kmetje bi se pre- usmerili v proizvodnjo mleka. Življenjski standard bi se jim s tem precej dvignil. Marsi- kdo bi se zaposlil lahko kar blizu doma. Kljub vsemu pa je že bilo precej storjenega. Prvi korak naprej je bila elektrifikacija, nato zgraditev vodovoda, na- slednji korak naprej pa bo nova cesta, ko bo dograjena. Korak nazaj pa bi pomeni- lo prešolanje učencev višjih razredov z Vrha v Laško. Ce hočemo, da se naše kmečke vasi ne bodo čisto izpraznile, moramo otrokom doma omo gočiti čim bolj kvalitetno izobrazbo. Zato je nujno, da se v šoli na Vrhu uvede predmet tujega jezika nem- ščine ali angleščine. Vrhovijani in okoličani, složni bodimo, da popolne osemletke ne zgubimo.' Leopold MAČEK. Laško PO ŠEMPETRU V JAMI PEKEL bodo pre- ko zime raziskovalna in re- konstrukcijska dela v dveh novo odkritih kapniških dvo- ranah z jezerom. Zato je ogled jame večjim skupinam do nove sezone otežkočen. Dela opravljajo požrtvovalni turistični delavci in mladinci iz Podloga skupaj s* člani ja- marskih klubov iz Prebolda in Ljubljane. RIBIŠKI ŠPORT je vse bolj priljubljen in privlačen za delovnega človeka. Ribi- ška družina v Šempetru ima več kot 500 članov in je ena najmočnejših na porečju Ra- ke in Savinje. V družini pa se vsako leto pojavlja zahte- va o priključitvi k njenim re- virjem dela Savinje v dolži- ni približno enega kilometra od ietuškega jezu do občin- ske meje med Mozirjem in Žalcem v Socki. ČASOPISE, REVIJE in druge publikacije zaenkrat v Šempetru prodajajo v avli ki- no dvorane. Vse pa kaže, da bo DELO že letos postavilo v tem kraju svoj kiosk. Doma- čini ga težko čakajo. STARA ŠOLA v Šempetru že nekaj mesecev čaka, da jo novi lastnik, PTT podjetje, preuredi in v njej odpre so- dobne prostore za potrebe domače pošte. Takšno preu- reditev zahteva tudi turistič- ni promet v Šempetru. Sa- mo lani so v tem kraju zabe- ležili nad 39.000 prehodnih gostov. Pa tudi industrijski •razvoj Šempetra terja sodob- nejšo pošto. ŠEMPETRSKI RIBICI so lani investirali več kot 10 starih milijonov dinarjev v nakup ribjega zaroda, ki so ga večji del vzgojili v svojih gojitvenih potokih. Zato jim ni vseeno, kakšno škodo po- vzročajo krivolovci in ne- športni ribiči pa tudi vodna skupnost zaradi prekomerne- ga izkoriščanja gramoza iz Savinje. ANTON MIKLAVŽI N VRANSKO:, VRANE' O uspehih in marljivosti vranskih tabornikov smo v našem časopisu že poročali. Na občnem zboru so le-ti sprejeli zelo bogat program dela, zato sem vprašala na- čelnika odreda .Francija Suš- nika, katere od sprejetih na- log so že uresničili. Takole mi je povedal: »30. oktobra lani smo se zbrali ob grobnici talcev na Gorici pri Vranskem. Prižga- li smo svečke in se s krat- kim programom spomnili vseh, ki so dali življenje za svobodo. Na Dan mrtvih pa smo sodelovali s praporom pri komemoraciji na Gorici. Kot vsako leto smo pripra- vili deklamacije in se tako skromno oddolžili vsem ti- stim. ki so nam priborili svobodo in brezskrbno mla- dost. 7. novembra se je 15 naših članov udeležilo proslave ob obletnici borbe na Tolstem vrhu. Novembra se je nekaj naših članov udeležilo tudi tečaja za načelnike, vodnike medvedkov in čebelic. Pred dnevom republike smo pri- pravili na Vranskem uspelo akcijo Ilegalec, ki je bila ta- koj po šolski proslavi, zg-to se je je udeležilo veliko šo- larjev in tudi odraslih. Ak- cija je bila dobro priprav- ljena, obujali smo tradicijo NOB in poslušali glasbo iz NOB. Mladi smo se v mi- slih spoštljivo vračali nazaj v zgodovino, v dni, ko so nam naši starši in vsi zaved- ni slovenski Ijuije izbojevali neodvisnost in lepše življe nje. Naši člani' se udeležujejo tudi predavanj za zveze in preizkušnje. To je vrsta pre- davanj iz orientacije, signa- lizacije, prve pomoči in ta- ko dalje. Za Novo leto pa smo pripravili igrice in pre- senečenja za naše naj mlaj še.« Tako se je končal moj po- govor s Francijem Sušnikom Vsi vemo, da ima veliko za- slug za lepe uspehe vran- skih tabornikov, saj se ved- no trudi, da bi vse akcije izpeljali čim boljše. Tudi v letu 1974 mu želimo veliko uspehov z mladimi. IVANA CENCEN Vranski taborniki na Gorici. Skupina mlajših na komemoraciji. VEC TEHNIČNI KULTURI Ni naključje, da je t)ilo Celje že na začetku leta organizator dveh republi- ških prireditev Foto kino zveze Slovenije Najprej je bila na vrsti šestnajsta razstava fotografije, ki je sovpadala s 4J-ietnico pr- ve razstave ametniške fo- tografije v Jugoslaviji, za- tem pa )e prišla šesta skupščina Foto kmo zveze Slovenije. Tudi ta delov- ni obračun je bil vezan na lep jubilej — na 25-letni- co zveze, ki združuje lju- bitelje filma in fotogra- fije. Skupščina je opozorila ne samo na položaj teh- nične kulture pn nas, marveč tudi na naloge, ki čakajo posamezne stro- kovne zveze, v tem pri- meru foi^ kino Zlasti kri- tične so bile besede pred. sednika Foto kino zveze Slovenije Karla Forteja, ko je ugotovil, da se pre- majhno zanimanje za kul- turo odraža čudi v pre- majhnem številu uiovacij v gospodarstvu, v pre- majhni zavzetosti novator- jev in racionalizatorjev. In vendar, v načelu ugotav- ljamo, da so nam hudo potrebni. Potrebni za re. šitev neštetih vprašanj v proizvodnem procesu. Med delovnimi nalogami zveze v prihodnjem ob- dobju je na prvem mestu skrb za organizacijsko utr- ditev in razširitev osnov- nih enot, klubov in prav tako ski-b za vzgojo kad- rov tn za rešitev premno- gih materialnih vprašanj. Ko so voiJli nove člane organov Foto kino zveze Slovenije, so v skupščino izbrali tudi inž. Draga Dolžana iz Celja in Mira Krmelja iz Velenja, v nad- zorni odbor pa Valentina Davida iz Celja. \ MB BOJAN VONČINA predsednik. Temeljne teleS' nokulturne skupnosti v Slo- venskih Konjicah: »Z uslJ novitvijo TTKS začenja ures ničevati sprejeta stališča o telesni kulturi kot pomeni' bnem področju družbenega življenja. Naša prizadevanja bodo usmerjena v različne redne oblike telesnokultur nih dejavnosti, posebno po- zornost pa bomo posvečali zaposlenim, ženskam in kme- tijskim proizvajalcem. Ob tem si bomo najbolj priza- devali za telesnokultumo de- javnost šolske in predšolsk« mladine. Odpraviti želim" socialno razlikovanje, ki st kaže tudi v različnih mož- nostih ljudi, da bi se redno ukvarjali s telesno kulturo- Ena osnovnih nalog je tud povečanje števila strokovnil in organizacijskih delavcet ter porazdelitev posameznil funkcij v delo treh komisi} V delovnih organizacijah m® ramo s pomočjo sindikate' vplivati na rekreacijsko tivnost slehernega delavO ki bo preko svojega del® gata povedal svoje želje " zahteve.« Damjana Stamejč" Celje, 17. januar 1974 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC SODELUJTE V RAZPRAVI z današnjo objavo delovnih in finančnih programov samoui)ravnih interesnih skupno- sti — programa skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter skup- nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta natisnjena posebej — se odpirajo prvi pogoji za začetek javne razprave o financiranju splošne in skupne porabe ter zatem o pod- pisovanju družbenih dogovorov v celjski občini. Tako smo torej na pragu izredno živahne aktivnosti, ki bo dobila svoj odmev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih sredinah vseh služb, v krajevnih skupnostih itd. Pravilo, da mora delavec v resnici odlo- čati o razdelitvi ustvarjenega dohodka, dobiva s tem svojo prvo pravo veljavo. Po sklepu občinskega koordinacijskega odbora bo javna razprava o teh materialih potekala od 22. januarja do 5. februarja letos. Na teh razpravah bodo povsod soilelovall tudi predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, da bi tako neposredno seznanjali delovne ljudi s svojimi programi, problemi in odprtimi vprašanji. Vabimo vse delovne ljudi v občini, da sodelujejo v teh razpravah v okviru svojih de- lovnih kolektivov, prav tako vabimo druge občane, da polnoštevilno posežejo v razpravo na terenu in drugod. Naj bo tudi ta razprava zrcalo naše pripravljenosti, da smo doumeli novi čas In nove naloge. Naj bo tudi ta razprava rezultat pripravljenosti, da le s skupnimi sredstvi rešu- jemo skupne družbene naloge! Danes imate v rokah predloge za financiranje skupne In splošne porabe v tem letu. Delavci v celjski občini s tem začenjamo razpravo o programih samoupravnih in- teresnih skupnosti, o njihovi dejavnosti in o tem, koliko bomo družbenim dejavnostim namenili. Delavci v zdru- ženem delu se torej res združujemo — ob skupnih ciljih in enotnih interesih za kar najskladnejši družbeni razvoj naše občine. Morda se kdo med nami vprašuje — zakaj zdaj spet ti družbeni dogovori? Zakaj razprave? Saj vemo," da m.o- ramo dati sredstva za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za zdravstvo, telesno kulturo in otroško varstvo, za po- kojninsko-invalidsk.0 zavarovanje in za zaposlovanje ter proračunske potrebe Saj smo dajali že doslej. In z druž- benimi dogovori, bo kdo rekel, sploh nič ne spreminjamo. Ali je to res? Poglejmo. V ustavo smo zapisali misli, da delo združujenv) in da imajo vsi delavci v združenem delu enakopravni polo- žaj. Pri tem smo zlasti mislili na združevanje gospodarske dejavnosti in družbenih dejavnosti. Na to, da obe ti po- dročji združenega dela s kakov.ostnimi prizadevanji dajeta osnove za celovit, uspešen družbeni razvoj. Ali kot radi rečemo — brez znanja, ni dobrega dela. Če nismo zdravi, trpi proizvodnja. In pc^obno. Gre torej za to, da oboje- stransko izvredrvotimo soodgovornost za produktivnost našega dela. Medsebojno odvisnost vsake dejavnosti v združenem delu. Naše družbeno in osebno bogastvo bo tem večje, čimbolj bodo napredovali vsi deli združene proizvodnje — gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo in drugi. Zato bomo izvedli menjavo dela — se dogovorili za nje- govo vrednotenje, obseg in kakovost. V ustavo smo namreč tudi zapisali, da se spreminja položaj delovnega človeka, da mora vsak delavec razpo- lagati s sadovi svojega dela. Kaj pa to pomeni? Ce bi vas sedaj kdo vprašal, koliko dajete od svojega bruto osebnega dohodka za šole, bi bili najbrž v zadregi. Zato, ker Je država v preteklosti predpisala prispevek in mi niti nismo vedeli, pa tudi prav malo vplivati smo lahko na to, koliko RESNIČNO USTVARIMO, KOLIKO NAME- NJAMO ZA DRUŽBENE POTREBE IN KOLIKO NAM OSTA- NE V KUVERTI. Po družbenih dogovorih naša plačilna ku- verta ne bo nič debelejša ali tanjša. Odvisna bo pač od produktivnosti dela. Od rezultatov dela. Kljub temu pa je velika sprememba — vedeli bomo, kam gre razlika med našo bruto in neto plačo. Še več — danes boste prebrali programe dela družbenih dejav- nosti, njihove načrte in finančne zahtevke. Pa boste v razpravi morda rekli — temu področju bi morali nameniti več, ker zaostaja v razvoju. Ta samoupravna interesna skupnost pa bi morda lahko izpustila fz programa dela to in to. B.odimo kritični. Odzivni. Resnično se dogovar- jajnvo. Kajti le na ta način bo ta prvi družbeni dogovor dejansko dogovor med enakopravnimi delavci v združe- nem delu. Ko bomo v razpravi pretresali programe in finančne zahtevke, jih dopolnili in sprejeli, deLo še ne bo končano. Podpisali bomo še samoupravne sporazume. V takem sporazumu bo dopolnjen program dela samoupravne inte- resne skupnosti, viri za financiranje, nadzor nad izvaja^ njem sporazuma in tudi to, kako homo usklajevali naše dogovore, če se v čem ne bomo sporazumeli. Danes je torej šele začetek dogovarjanja. Začetek dejanskega spreminjanja družbenoekonomskega položaja delavca, ki bo razpolagal z ustvarjenim dohodkom in če- dalje bolj neposredno vplival na njegovo delitev, za obnavljanje in razvoj gospodarstva in za celotno skupno in splošno porabo v občini, na območju in v republiki. Velika je naloga osnovnih sindikalnih organizacij, orga- nizacij SZDL in komunistov, da bo razprava o družbenih dogovorih široka. Množična. D.obro pripravljena. Da bo vsak delavec prejel v roke programe interesnih skupnosti. Gre namreč za veliko politično, delavsko akcijo. 30.000 zaposlenih je danes dobilo Novi tednik. In z njim predlog družbenih dog-ovorov. Vsak med nami mora dejavno sode- lovati v izpeljavi teh dogovorov. J. VOLFAND USKLAJEVANJE SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE ZA LETO 1974 V OBČINI CELJE z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednili nalogah v letu 1974 je sprejeto načelo, da bodo na področju drui bonih dejavnosti imele prednost predvsem naloge, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu gospodarjenju in povečevanju produktivnosti dela. Razmerja v delitvi, družbenega proizvoda in rast vseh oblik porabe pa morajo biti podrejena načelom stabilizacijske poli tike. Zato bodo dohodki vseh koristnikov splošne in skupne porabe rasli počasneje od dnožbenega proiz voda. Za SR Slovenijo je predvideno, da bo porast nominalnega družbenega proizvoda znašal 23 odst., splošna in skupna poraba pa lahko poraste največ za 19 odstotkov. V občini Celje so družbeni in finančni načrti go spodarstva za letos dokaj ugodni. Izhaiajo iz rezul tatov preteklega leta in kažejo, da Je celjsko gospo- darstvo prelomilo stagnacijo in začelo relativno hI treje napredovati, kar velja zlasti za industrijo, ki se je s pospešeno modernizacijo začela intenzivneje razvijati. Letos pričakujemo večje učinke in porast družbenega proizvoda glede na velika investicijska vlaganja v rekonstrukcije in modernizacije v zadnjih V skladu z rastjo družbenega proizvoda ki naj bi se.letos povečal za 28 odst., in sporazumno z na čelom, da mora skupna in splošna poraba zaostajati vsaj za 4 odst. za nominalno rastjo družbeneo-a p^-o izvoda, so tudi programi dela samoupravnih intere- snih skupnosti in dela v okviru proračunske porabe bili usklajevani v predhodnem postopku. Rezultati tega usklajevanja so prikazani v naslednji tabeli: Predlogi in poraba sredstev skupne in splošne porabe za leto 1973/74 Proračun občine 66,180.814 77,855.855 117 Temeljna izobr. skup. 39,085.497 57,080.015 146 Temeljna kulturna skup. 8,148.050 11,164.766 137 Telesno kulturna skup. 5,099.250 6,393.766 125 Skupnost otr. varstva 4,583.000 .^,460.000 119 Zavod za zaposlovanje 2,133.453 2,414.018 113 skupaj 125,230.064 160,368.420 128 Iz pregleda predlogov in porabe izhaja, da so bili v predhodnem postopku usklajevanja porabnikov do- setženi skupni predlogi na indeksu 128, to je za 28 od-' stotkov več kot je znašala poraba v preteklem letu. Glede na porast družbenega proizvoda v občini Celje za 28 odst. ter na potrebno zaostajanje splošne in skupne porabe za to rastjo vsaj za 4 odst., vidimo, da usklajenosti do časa objave programov dela še nismo dosegli. Dokončno uskladitev bo potrebno do- seči v smislu sprejete resolucije in družbenih dogo- vorov v republiki in občini v času javne obravnave predloženih programov. Pripomniti pa je treba, da je v letošnjem programu temeljne kulturne skupnosti in telesno kulturne skupnosti vključeno tudi sofinan- ciranje republiških skupnosti in sicer republiški kul- turni skupnosti 2,332.939 in republiški telesnokultur- ni skupnosti 1,111.968 din, skupaj torej 3,444.907 din. Ce upoštevamo, da lani teh prispevkov ni bilo, potem je v primerjalni porabi treba ta znesek odšteti, kar pomeni, da smo v dosedanjem postopku dostgli in deks 125 Sam proračun glede na vire dohodlcov še tudi ni usklajen ter znaša razlika 2,065.855 din, kar bo treba znižati v nadaljnji obravnavi. V tem prikazu nista zajeti skupnosti zdravstve- nega varstva ter pokojninsko invalidskega zavarova- nja, ki prikazujeta svoja programa v regijskem oziro- ma republiškem programu. V času javnih obravnav predloženih delovnih in finančnih programov nas čaka obsežno in odgovorno delo, da te programe uskladimo z osnovnimi izho- dišči racionalnosti, varčnosti in učinkovitosti delo- vanja vseh družbenih služb. inž. DUŠAN BURNIK KAJ HOČEMO s predlogom programa dejavnosti interesnih skupnosti, s ponazorilom o gibanjih proizvodnje, storilnosti in dose- ganju družbenega proizvoda v celjski občini in z drugimi nakazanimi akcijami se celjski delavci združujemo ob enotnih ciljih in interesih. Vemo, kaj hočemo. Želimo po- polnejši samoupravni položaj delavca, takega, kot ga za- htevajo ustavne spremembe. Hočemo večjo učinkovitost in storilnost gospodarjenja. Več naložb in hitrejši razvoj gospodarstva. Več izvirnosti, pobud in ustvarjalnih napo- rov. V Celju moramo na področju kadrovske politike in šolstva, zlasti z gradnjo tehniškega centra in šole za zdravstvene delavce, pa z razvojem višjega šolstva, uspo- sobiti strokovne kadre za bogatejši tehnološki razvoj v našem združenem delu. Na področju družbenega standarda in socialne politike so načrtna gradnja stanovanj, dvig osebnih dohodkov, skladen s povečano storilnostjo in ustvarjenim dohodkom ter nadaljnja razširitev otroškega varstva, razmah telesne kulture, delavske rekreacije in večja socialna' varnost delovnega človeka najpomembnejši cilji. Združiti moramo tudi naše sile za gradnjo turistično- rekreacijskega središča na Golovcu. Vse naše načrte, zapisane tudi v srednjeročnem pro- gramu razvoja občine Celje, bomo uresničili še z večjo družbenoekonomsko povezanostjo, z enotnostjo In še od- govornejšo integracijo naporov družbenopolitičnih, samo- upravnih, gospodarskih in drugih dejavnikov v Celju. To, kar hočemo, moramo doseči. LETOS NAJVEČ STANOVANJ Na področju stanovanjskega gospodarstva priča- kujemo svo.jevrsten rekord. Letos naj bi bilo zgra- .jenih toliko stanovan.t kot doslej še nikoli. Po po- datkih celjskih gradbenih pod.jetij povzemamo, da je bilo na dan 31. decembra lani v gradnji 512 stanovanj v družbenem sektorju. Vsa ta stanovanja bodo končana In vseljiva letos! Poleg teh stanovanj v družbenem sektorjn je v gradnji še okoli 1(H) stanovanjskih, hiš v privatni lasti, od katerih jih bo gotovih več kot 60. V noVa stanovanja se bOdo v glavnem vselili delavci. Sicer pa vsi zaposleni v občini odvajajo od svojih bruto osebnih dohodkov 6 odsotkov za sta- novanjsko graditev. Gradnjo stanovanj pa naj bi financirali tudi s pomočjo bančnih kreditov ter s privarčevanimi sredstvi občanov, ki so se odločili za to obliko varčevanja. V organizacijah združenega dela trenutno poteka akcija za združitev 40 odstotkov sredstev prispevka za stanovan.isko graditev. Ta sredstva naj bi zdru- žili pri Ljubljanski banki, z njimi pa naj bi raz- polagala samoupravna stanovanjska skupnost. Ta sredstva so izključno namenjena za graiditev sta- novanj. VSEM OTROKOM ENAKE POGOJE Pri financiranju vzgoje in izobraževanja letos upošteva TIS v prvd vrsti stalne naloge in v p^rejš- njem obdobju začete aJccaje. Hkrati si prizadeva do- s^ čimbolj enake pogoje vzgoje in izobraževanja za vse učence v občini. Nadalji^a skrb "bo posvečena posodobljanju pouka, uvajanju nove tehnologije v izobraževanju in ne nazadnje uresničitvi načrta za gradnjo novih šolskih objektov. Slednje skupaj z ob- činskim skladam za gradnjo osnovnih šol in vzgoj- no varstvenih zavodov. Predšolska vzgoja TIS financira vzgojno delo v vzgojno varstvenih ustanovah, priprave za vstx>p v osnovno šolo (mala šola) in testiranje novincev zaradi ugotavljanja nji- hove zrelosti pred vstopom v osnovno šolo. Konec leta 1973 je bilo v 79 oddelkih vključenih 1.465 ali 27,7 odst. vseh predšolskih otrok. Skupno je zaposlenih 118 vzgojiteljic in varušk ter 46 drugih delavcev. V malo šolo je vključena celotna generacija ot- rok pred vstopom v osnovno šolo. V 3.5. oddelkih je bilo leta 1973 890 otrok. S testiranjem šolskih novincev so psihološke službe ugotavljale zrelost za 50 odst. otrok pred vsto- pom v osnovno šolo. Za financiranje predšolske vzgoje v sedanjem ob- segu in navedenih dejavnostih bo letos potrebnih 8.025.644 din. Z. upoštevanjem povečanega obsega de- javnosti VVZ, pri čemer je predvidenih 10 novih predšolskih oddelkov z 200 novimi mesti, zatem s po- večanjem števila ur v mali šoli od 96 na 120 oziroma 220 na podružničnih šolah in za testiranje 75 odst. šolskih novincev, bi potrebovali 8 819.470 din. OSNOVNE, POSEBNA, GLASBENA ŠOLA V celjski občini je 18 osnovnih šol (6 popolnih, 4 centralne in 8 podružničnih) zatem 1 posebna šola, 1 glasbena šola in pionirski dom. V šolskem letu 1973/74 je: v osnovnih šolah 7.008 učencev in 252 oddelkov v posebni šoli 359 učencev in 34 ^oddelkov v glasbeni šoli 290 učencev in 12 oddelkov v pionirskem domu 383 učencev in 17 oddelkov V oddelkih podaljšanega bivanja je 466 učencev In 21 »ddelkov. Skupaj v varstvu 849 ali 11,7 odst. vseh šoloob- veznih otrok. V teh zavodih je zaposlenih 702, od teh 529 pro- svetnih delavcev. Administrativnega in finančnega osebja je 29 in tehničnega 144. Za financiranje sedanjega obsega omenjenih de- javnosti v letu 1974 je potrebnih 39,278-766 din- Ce pa bd upoštevali razširjeni obseg teh dejavnosti kot so npr. novi oddelki, prostovoljne dejavnosti po no- vem predmetniku, amortizacija opreme in učil, mo- dernizacija pouka, izpopolnitev strokovnih posveto- valnih služb, bi potrebovali skupaj 41.203-680 din. OSTALE DEJAVNOSTI Poleg redne osnovne dejavnosti šol, ki obsega pouk po predmetniku, dopolnilni pouk, varstvo učen- cev, šolsko svetovalno službo, strokovno izpopolnje- vanje delavcev, stimulacijo učiteljev na težavnih de- lovnih mestih, skupne potrebe zaposlenih in materi- alne stroške, zagotavlja TIS tudi sredstva za: šolo v naravi (plavalni in smučarski tečaji), izredni študij prosvetnih delavcev, štipendije, prevoze učencev, do- ločen program Delavske univerze, pedopsihološke ambulante, amortizacijo nepremičnin, regresiranje obveznih ekskurzij, pomoč otrokom pri šolski, pre- hrani, brezplačne učbenike, delo samoupravnih or- ganov, službe, bančne stroške, stanovanjski sklad, razne prireditve, tekmovanja, akcije in publikacije ter obvezno rezervo. Za financiranje sedanjega obsega omenjenih de- javnosti bi potrebovali 4,715.160 din, če pa upošte- vamo razširjen program teh dejavnosti (celotno fi- nancirai^e oddelkov za osnovne šole za odrasle pri Delavski univerzi, prostovoljne aktivnosti po novem predmetniku, prevzem financiranja šolske prehrane od občinskega centra za socialno delo), bi potrebo- vali skupaj 7,056-865 din. Uskladitev OD na področju vzgoje in izobraževa- nja je predvidena z gibanj: v gospodarstvu v letu 1974 več sredstev- Rekapitulacija potrebnih sredstev: Predšolska vzgoja: po dosedanjem obsegu 8,015.640 din po razširjenem obsegu 803-826 din skupaj 8,819-470 din Osnovne šole, posebna šola, glasbena šola, pionirski dom: po dosedanjem obsegu 39,278-766 din po razširjenem obsegu 1,924-914 din skupaj 41,203-680 din Ostale dejavnosti: po dosedanjem obsegu . 4,715.160 din po razširjenem obsegu 2,341.705 din skupaj ■ 7,056.865 din Skupaj vse dejavnosti: po dosedanjem obsegu 52,009.570 din po razširjenem obsegu 5,070.445 din skupaj 57,080 015 din ZA MNOŽIČNO TELESNO KULTURO Temeljna telesnokulturna skupnost si zastavlja v letu 1974 naslednje programske cilje: — nadaljevati z razvojem množičnosti in rekreacije, — ohraniti kvalitetne dosežke na ravni 1973 in ra- cionalizirati dejavnost društev, -- izboljšati nekatere osnovne pogoje za dejavnost. Te cilje bo dosegla z naslednjim: RAZVOJ MNOŽIČNOSTI • Glede na spoznanje, da telesna kultura zagotav- lja delovno in obrambno sposobnost ter zadovolj- nega delovnega človeka in občana, je razvoj množič- nosti prvenstvena naloga skupnosti. Množična teles- nokulturna dejavnost po potekala preko kolektivov delovnih organizacij, šolskih športnih društev in kra- jevnih skupnosti. Osnovni nosilci dejavnosti bodo: zveze za športno rekreacijo, ustrezni organi delov- nih organizacij, zveza za temeljno telesno vzgojo, šolska športna društva in vzgojno varstvene usta- nove, ustrezni organi v krajevnih skupnostih, TVD Partizan, komisija za rekreacijo pri občinskem sin- dikalnem svetu, rekreacijske komisije prf športnih organizacijah, nekatere druge organizacije (planinci, tabomjki, turistična društva itd.). Za uresničitev tega cilja bodo potekale nasled- nje dejavnosti: — nadaljevali bomo s sindikalnimi športnimi igrami, — v TRIM akcije bodo vključeni tudi tisti občani, ki doslej v njih niso sodelovali. Zato bodo organi- zirane posebne TRIM akcije, prav tako izleti in pik- niki s TRIM vsebino, — organizirana bo takšna dejavnost v TVD Parti- zan, da bodo ta društva postajala nosilec rekreativ- ne dejavnosti v krajevnih skupnostih, — v krajevnih skupnostih bodo ustanovljene poseb- ne komisije za organizacijo izletov, aktivov za rekre- acijo v naseljih in sploh za rekreativno dejavnost v krajevnih skupnostih, — v okviru športnih organizacij bodo ustanovljeni novi aktivi za rekreacijo, — v okviru šolskih športnih društev se bodo nada- ljevala določena tekmovanja, ki jih nakazuje repub- liški program. Posebna pozornost bo posvečena de- javnosti v šolah, organizirani bodo pohodi po poteh NOB, — organiziran bo množični nastop v okviru tedna te- lesne kulture, — za predšolsko mladino bodo organizirane dejavno- sti v okviru vrtcev in na posameznih šolskih igriščih, — organizirane bodo pionirske igre, kurirčkova po- šta ter jubilejne dvajsete mladinske igre bratstva in enotnosti, — organizirana bodo različna usposabljanja organi- ■ zatorjev in strokovnih delavcev za rekreacijo, — še naprej bodo odprte možnosti za korektumo vadbo, zlasti za invalide in šolske otroke, — 2 organizacijo izposojevalnic rekvizitov bodo raz- širjene možnosti za posamično in neorganizirano dejavnost. KVALITETNI ŠPORT V spoznanju, da je treba zagotoviti občanom do- seganje vrhunskih športnih dosežkov in da je kva- litetni šport tudi eden izmed pogojev za množičnost, razen tega da nudi ustrezno razvedrilo in da predstav- lja Celje v širši domovini in izven nje, bo skupnost: — financirala program delovanja v tistih osnovnih or- ganizacijah za katere smatra, da imajo možnost za doseganje dobrih rezultatov v republiškem, ^veznem in niednarodnem merilu. Pri vsaki panogi bo finan- cirala le eno osnovno organizacijo, — od kvalitetnih prireditev bo financirala: atletski memorial Ferda Skoka, košarkarsko prireditev, wa- terpolo turnir, rokometni turnir, smučarsko pri- reditev, — pri nagrajevanju kadrov bo izhajala iz samou- pravnega sporazuma o delitvi OD. Zaposlenim bo za- gotavljala sredstva v celoti, amaterske delavce pa nagrajevala smiselno. Posebno pozornost bo posve- tila priznanjem posameznikom, še zlasti glede na pri- znanje vsakih pet let, ki se letos podeljujejo,* — ^a dogovorjene prioritetne panoge bo potrebno za- gotoviti tudi minimum opreme in rekvizitov, — za vrhunske tekmovalce, ki imajo ustrezne nazi- ve, bo zagotavljala v skladu z vsemi normami sred- stva za nadomestila, štipendiranje ali potne stroške, — ustanovila bo pionirske šole kot vez med množič- nostjo in kvaliteto za tiste športe, ki imajo ustrezne pogoje za razvoj. IZBOLJŠANJE POGOJEV Da bo lahko potekala programirana dejavnost, bo TTKS izboljšala tudi nekatere osnovne pogoje, ki zadevajo vzdrževanje objektov, gradnjo novih, pri če- mer bodo imeli objekti za rekreacijo prednost, za- tem bo skrbela za stalno usposabljanje- strokovnih, organizacijskih, tehničnih in administrativnih kadrov itd. Posebna skrb bo posvečena strokovni službi v TTKS, propagandi in prav tako zdravstvenemu var- stvu športnikov. FINANCIRANJE Za uresničenje programa predlaga TTKS skup- ne dohodke v višini 5,281.798 din, pri čemer so vra- čunani dohodki iz prispevka OD, lastni dohodki ter odvod republiški skupnosti za sofinanciranje repub- liškega in zveznega programa. Tudi izdatki, ki so usklajeni z dohodki, izhajajo iz predloženega programa, pri čemer se bo povečal delež na račun množičnosti, medtem ko se bodo sredstva za kvalitetni šport ohranila na lanskoletni ravni. Pri tem bo TTKS upoštevala povečanje neka- terih izdatkov in prav tako določila samoupravnega sporazuma o delitvi OD. IZGRADNJA SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE , Izgradnja srednje tehniške šole v Celju je nujj potrebna, ker šola za redno, uspešno in nemotft^ delo sploh nima ustreznih prostorov. Razen tega ti bi bilo treba to šolo še močno razširiti, ker je p manjkanje tehničnih kadrov v celjski regiji izre^jj' veliko. Zato je izgradnja te šole predvidena tu^ srednjeročnem načrtu. Sredstva za izgradnjo pa morale prispevati delovne organizacije, ki. tehnik, kadre potrebujejo. Predlog financiranja izgradi pa sloni na: : — principu samoupravnega sporazumevanja 1 družbenega dogovarjanja ob upoštevanju, da go^i darstvo prispeva za si-ednje šolstvo iz dohodka T0^< — še veljavni participaciji 30 odst- sredstev .i publiške izobraževalne skupnosti, j — odstotek udeležbe učencev, posameznih obč regije, ki obiskujejo TSŠ (po podatkih iz leta 19?;! — etapni izgradnji šole s tem, da je I- etapa p;, nirana na dve leti, celotna gradhja pa na tri leta. Financiranjer Vrednost celotne investicije po predračunu znaša: 52,000.0 I. faza izgradnje znaša 28,000.(t. od tega: — gradbena in obrtniška dela 20,OOO.D' — oprema 3,000j) — zmianja ureditev 5,000.0 Če odštejemo 30 odst. delež RISK, bi \ regija morala prispevati: \ — za celotno investicijo 34,632.o' — za I- fazo 19,600^j Izhajajoč iz vpisa učencev v šolskem letu 1971 po občinah bi znašal delež občin: Občina vseh učencev potrebna sredst 1971/72 ___ _štev^ 1974 _ 1975 poj^, Celje 284 58,7 5,752-600 5,752.600 8,823.?,! Laško 18 3,7 362.600 362.600 556.1, SI- Konjice 34 7,0 686.000 686000 1,052.2 Šentjur 20 4,1 401.800 401-800 616.3. Žalec 78 16,1 1,577-800 1,577-800 2,420.1 Šmarje 40 8,3 813.400 813.400 1,247.« Mozirje ' 10 2,1 205.800 205.800 3151 Skupaj 484 100,0 9,800-000 9,800-000 iŠToSH Izhajajoč iz načel, da pomeni vlaganje v sred: šolstvo neposredno naložbo za dvig produktiviMS bi gospodarstvo Celja (brez trgovine in gostili^: iz predvidenega ustvarjenega družbenega proizv^ž: v letu 1974 v višini 1,500.000 000, dinarjev prispevi v letošnjem letu 0,37 odst. družbenega proizvoda: STRUKTURA BRUTO OSEBNEGA DOHODKA , Da bi lažje i-azumeli, koliko bo delavec od ta' osebnega dohodka plačeval za financiranje samoupra« interesnih skupnosti in drugo, posredujemo struta: delitvi lani in osnutek za letos: BRUTO STOPNJA BRUTO OD ZA LETO 1973 1.000.00 neto izplačilo 2,30 34,80 din za občinski,proračun 2,30 34,80 din za temeljno izobraževalno skupnost, 3,44 52,00 din za Republiško izobraževalno skup« 0,20 3,00 din za zaposlovanje 7,48 113,10 din za zdravstveno zavarovanje 14,70 222,20 din za pokoj, in invalidsko zavarovanj« 2,98 45,00 din za otroški dodatek 0,45 6,80 din za otroško varstvc___ 3^ 511.70 ^ ^^ 6 90,70 din za stanovanjsko izgradnjo 0,66 10,00 din za Bosansko Krajino 1,76 26,60 din za nesrečo pri delu__ 42,27 1.639,00 BRUTO STOPNJA BRUTO OD ZA LETO 1974 - (PO OSNUTKU) 1.000,00 neto izplačilo 4,35 59,75 za temeljno izobraževalno skupnost 0,79 10,85 za temeljno kulturno skupnost 0,54 7,40 za temeljno tel. kulturno skupnost 0,47 6,45 za temeljne skupnosti otroškega varsf 2,32 31,85 za skupnost otroškega varstva SR Sl<>ve II,40 1.56,50 za skupnost pokoj, invalidskega z.ivaro*! 7,10 97,50 za skupnost zdravstvenega varstva 0,19 2,60 za skupnost za zaposlovanje ^,16 1.372,90 ^ 6 83,90 za stanovanjsko Izgradnjo 0,66 9,80 za Bosansko Krajino___, M,82 T.4^,6d ' Po predlaganem c«nutku bruto osebnega dohod® leto 1974 se izloča iz dosedanjega bruto osebnega doW stopnja prispevka za Republiško i2X>braževalno skupf stopnja prispevka za nesrečo pri delu in zniža stopnja spevka za pvokojninsko In invalidsko zavarovanje. S« upravne interesne skupnosti bi se v letu 1974 finan® še iz prispevka iz dohodka temeljnih ogranizacij ^ nega dela in to: , — Izobraževalna skupnost SR Slovenije po stopnji l^i — Raziskovalna skupnost SR Slovenije — Skupnost pokojninskega tn invalidskega zavarovanja SR Slovenije — Skupnosti zdravstvenega zavarovanja ^ Po predlaganem osnutku bruto osebnega dohod"® leto 1974 bi delavec plačeval za financiranje samoup^ interesnih skupnosti 466,60 din pri izplačilu l.OOO.OO osebnega dohodka, kar je za 172,40 din manj kot * 1973 ker bi ge za del potreb za financiranje samoui^ interesnih skupnosti plačevalo iz prispevka iz doP TOZD. NASE KRATICE TIS — temeljna izobraževalna skupnost TKS — temeljna kulturna skupnost TTKS —.temeljna telesno kulturna skupnost TSOV — temeljna skupnost otroškega varstva OD — osebni dohodek VVZ — vzgojno varstveni zavod ZA NAŠE NAJMLAJŠE PROGRAM IZVAJANJA * OTROŠKEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI IN V OBČINI CELJE. V LETU 1974 Nekatere-naloge s področja otroškega varstva uresni- 5uje skupnost otroškega varstva na nivoju republike pre- IDO republiške skupnosti, za kar je potrebno združevati, tudi finančna sredstva. Te naloge so: izplačevanje otroške- ga dodatka, pomoč za opremo novorojenca, pomoč neza- iostno razvitim občinam ter druge naloge, ki imajo po- men za vso republiko. Za uresničevanje le-teh je potrebno odruževnM sredstva na širši solidarnostni osnovi. V letu 1974 predlagamo, da se na nivoju republike Bdi-užujejo sredstva za uresničitev naslednjih nalog: Denarne dajatve družinam 1. Otroški dodatek za otroke delavcev: I. varianta: Poprečje na druž. Za prvega ' Število člana (din mes.) otroka din otr^e ' ^ ao 700 160 240 700 do 900 130 200 900 do 1.200 95 150 2S7.000 Skupno potrebna sredstva 640 milijonov din. II. varianta Poprečje na irui. Za prvega ' število dana (din mes.) otroka din otroke ' ^ flo 700 160 240 700 do 900 130 200 279.000 ' BOG do 1.100 95 150 Skupno potrebna sredstva 616 milijonov din. (V občini Olje je bilo septembra 1973 8.580 otrok, ki pre- jemajo otroški dodatek.) 2. Otroški dodatek za otroke iz socialno šibkih kmeč- kih družin bi prejemalo 25.000 otrok v višini 95 din me- se<>no. Potrebna sredstva 30 milijonov din. (V občini Celje prejema dodatek 420 kmečkih otrok.) 3. Posebni dodatek za otroke samohranilcev prejema 30.000 otrok po 50 din mesečno. Potrebna sredstva 20 mi- lijonov din. 4. Posebni dodatek za težje prizadete otroke prejema 3.000 otrok po 85 din mesečno. Potrebna sredstva 3 mili- jone din. 5. Pomoč za opremo novorojenca za 32.000 otrok po BO«t din, kjer je poprečni dohodek na člana družine do 900 din in po 300 din vsi drugi. Potrebna sredstva 11 mili- jonov 500 tisoč din. 6. Za službo, ki izvaja postopek 10 niilij«mov 500 tisoč dinarjev. Pti.MOC: ."VI.VNJ R.\ZVITII\I ()B'VIOf:.IKM 7. Za kreditiranje gradnje 600 mešt v vzgojno varstve Bi dejavnosti v višini 50 odst. investicijskih stroškov; za subvencioniranje cene za dnevno varstvo' 3.800 predšolskih otrok v višini 10 odst. celotne cene; za pomoč pri uspo- sabljanju 3.800 kmečkih otrok prizadetih v telesnem in duševnem razvoju. Potrebna sredstva 14 milijonov din. DRUGE OBVEZNOSTI 8. Obresti za kredite 4 mili.jone 800 Usoč din. 9. Za stroške strokovne službe republiške skupnosti tn stroške dela samoupravnih organov 1 milijon 200 tisoč dinarjev. 10. Obvezna 1 odst. rezerva 6 milijonov din. NO\ A NALOG.A Podaljšanje porodniškega dopusta zaradi nege in var- Itva otroka v-^em zaposlenim materam do otrokovega iz- polnjenega 6. meseca starosti in polovični delovni čas ma- ter do otrokovega 8. meseca starosti. Potrebna sredstva 12 mili.jorov 700 tisoč din. feKlPNA SREDSTVA ^ A. Ce bi sprejeli otroški dodatek po I. varianti je po- sebno zagotoviti v SRS 773,700.000 din (to predstavlja za 37 od.st. več sredstev kot v letu 1973). B. Ce bi sprejeli otroški dodatek po II. varianti je potrebno zagotoviti v SRS 749,700.000 din (to predstavlja » 33 odst. več sredstev kot v letu 1973). Za izpeljavo celotnega programa bi znašala stopnja sr-spevka: I- po I. varianti 2,58 odst. od izplačanega osebnega do- i hodka r- II. varianti 2,49 odst. od izplačanega osebnega do- llodKa ! Zaradi različne materialne sposobnosti gospodarstva 7 Slovenskih občinah je nnino solidarnostno združevati »red-^tro na območju republike, sicer bi se socialne razli- te med otroki bistveno povečale, kar pa bi bilo nevzdrž- m. Za ilustr^.jo naj povemo, da so delavci celjske obči- prispevali za otroke v dnigih ' t - ^^ ^^^ i« stonma 2.31 odst.) So v^ehTno ^ Cel^ie pa dodat- no v.sebuie naslednje naloge: tetra^vn?.';^^^' petletnega programa razvoja otroš- ^Sstva v skupnost otroškega mrstva v 1974. letu uresničila naslednje naloge: ^ A. Dnevno varstvo predšolskih otrok tevodiiTvncS: ^ varstvenih — zgraditev vrtca v štorah za 100 predšolskih otrok v vrednosti 3,322.000 din, ~ adaptacija prostorov ob osnovni šoli »Franca Kranjca« na Polulah za 40 predšolskih otrok v vred- nosti 575.000 din, — odkup, ureditev in oprema 2 stanovanj v so- sesld Otok za 40 predšolskih otrok v vrednosti 590.000 din. Z izgradnjo navedenih novih mest bomo zajeli v dnevno varstvo dodatnih 180 predšolskih otrok. Tako bomo zajeli v družbeno varstvo 1.708 otrok ozi- roma 28,4 odstotka predšolskih otrok. V skladu s programom bomo v 1975. letu zgradili vrtec v soseski Lava-Ostrožno za 140 predšolskih otrok. Za to investicijo bi brez morebitnih podraži- tev potrebovali 4,200.000 din. Iz letošnjih sredstev bomo za to nalogo izdvojili 1,112 000 din. 2. Dograditev pomožnih prostorov za hrambo inventarja in igral v vrtcu Zarja v Drapšinovi ulici in za preureditev prostorov v bloku 107 za nemote- no delovanje vrtca. Potrebna sredstva: 220.000 din. 3. Izgradnja otroških igrišč za predšolske otroke v krajevnih skupnostih. Potrebna sredstva: 100.000 din. 4. Razširjena dejavnost vrtcev: • - — potujoči vrtci kot oblika organizirane druž- bene vzgoje kmečkih predšolskih otrok v Šmartnem v Rožni dolini. Strmcu, Socki, Frankolovem in Sve- tini Zajetih je 120 otrok, ki bodo imeli 90-urni pro- gram. Stroški 80.000 din, ~ kulturna vzgoja otrok. Kulturne prireditve za 3.500 predšolskih otrok iz vseh krajev občine. Stroš ki 16.000 din. Poleg tega še dramska predstava za 1.000 otrok. Stroški 10.000 din. — nova oblika dnevnega varstva dojenčkov v drugih družinah (zaradi pomanjkanja mest za do- jenčke v ustanovah) v soseski Otok. V to varstvo bomo zajeli 20 dojenčkov. Stroški kot pomoč ma- teram po enakih kriterijih kot v vrtcih — 72.000 din. * B. Ostale dejavnosti v korist otrok 1. Posvetovalnica za predšolske otroke, prizade- te v telesnem in duševnem razvoju, ki deluje pri predšolskem dispanzerju zdravstvenega doma Celje. Letno je v obravnavi 300 otrok. Stroški se-delijo na tri fmancerje, delež skupnosti otroškega varstva za leto 1974 je 150.000 din. 2. Razširitev in preureditev šolske kuhinje na Dobrni. Stroški 140.000 din. 3. Popravila stavbe, ureditev kuhinje in nadome- stilo iztrošene opreme v otroškem počitniškem domu v Baški (letno letuje 700 otrok). Stroški 150.000 din. C. Denarne družbene pomoči socialno ogroženim otrokom 1. Doplačilo pri plačevanju oskrbnih stroškov v vrtcih za 50 socialno ogroženih otrok. Stroški 210.000 din. 2. Doplačila za letovanja 140 socialno ogroženih otrok (kmečki in drugi, katerih starši niso zaposle- ni). Stroški 100.000 din. D. Obveznosti za investicije v vrtcih iz preteklih let 1. Obveznosti za vrtec na Otoku III (zgrajen konec 1973. leta) znašajo 200.000 din. 2. Odplačevanje kreditov za vrtec na Dolgem po- lju, za vrtec na Hudinji in Pionirski dom. Obveznosti za 1974. leto znašajo 990.000 din. E. Ostale obveznosti 1. Stroški za izvajanje strokovne službe v letu 1974 so planirani v višini 210.000 din. V tem so vra- čunani stroški gradbenega nadzora za vse predvide- ne investicije. 2 Stroški za delovanje organov skupnosti otroš- kega varstva znašajo 30.000 din. Bančni stroški 20.000 din. 4. 1 odstotek obvezna rezerva — 83.000 din. Za izvedbo predlaganega programa je treba v 1974. letu združiti 8,380.000 din. PREDLOG FINANCIRANJA V LETU 1974 1. Prispevek delavcev in upokojen- cev po stopnji 0,45 od bruto osebne- , ga dohodka in 0,40 od izplačanih po- kojnin, 5,460.000 din 2. Samoprispevek občanov 800.00(1 din 3. Vrnjen depozit od vrtca Otok III 420.000 din 4. Prenešena sredstva iz leta 1973 1,700.000 din SKUPAJ 8,380.000 din KULTURA NI POKRITA Kulturna skupnost Celje zajema v^se poklicne in amaterske kulturne dejavnosti na območju občine Celje, ki je po zgodovinskem razvoju postalo tretje največje slovensko kulturno središče. Zaradi tega zadovoljujejo celjske kulturne dejavnosti kulturne potrebe delovnih ljudi ne samo na območju občine Celje, temveč tudi v širši regiji in celo preko nje. Delovnim ljudem nudijo glavnino možnosti za pasiv- no kulturno udejstvovanje poklicni kulturni zavodi medtem ko si v skladu s svojimi nagnjenji za aktiv- no kulturno udejstvovanje lahko izbirajo iz pestre pahljače amaterskih kulturnih dejavnosti. Za muzejsko dejavnost na celjskem območju bo sta skrbela MUZEJ REVOLUCIJE, ki zbira, hrani in prikazuje gradivo iz zgodovine delavskega gibanja in NOV ter POKRAJINSKI MUZEJ Celje, ki' zbira, hrani in proučuje ter razstavlja zgodovinsko gradivo iz celjske regije od prazgodovine do polpreteklosti. Zbranih je nad 30.000 muzealij. Poleg stalnih raz- stav pripravljata oba muzeja tudi tematsko zaokro- žene občasne razstave. Za knjižničarsko deja\Tiost bosta skrbeli študij- ska knjižnica Celje in Mestna ljudska knjižnica, ki sta skupaj z vsemi ljudskimi knjižnicami in knjiž- nimi izposojevalnicami na obrobju občine združeni v novo OSREDNJO KNJIŽNICO CELJE. Medtem ko nudi študijska knjižnica delovnim ljudem predvsem knjige za študij in strojcovno izpopolnjevanje (na voljo je tudi zamejska strokovna literatura) — sku- paj preko 100.000 knjižnih enot, je v ostalih knjiž- nicah na, voljo še nad 80.000 poljudno2aianstvenih knjig in leposlovja. Za gledališko dejavnost bo skrbelo SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje z 8 uprizoritvami za odrasle in 1 mladinsko s skupaj 190 do 200 predsta- vami v Celju in okrog 60 na gostovanjih Organizi- rali bodo tudi gledališke karavane. Hkrati bo gleda- lišče omogočilo več gostovanj tujih kvalitetnih gle- dališč. Za-aktivno gledališko udejstvovanje delovnih ljudi skrbi več amaterskih gledaliških družin, pred- vsem Amatersko gledališče »ŽELEZAR« Celje-štore in Prosvetno društvo »ZARJA« Trnovlje. Za ohranjanje kulturnih dobrin in zakladov iz preteklosti bo skrbel ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VAR- STVO, ki razen dokumentiranja in proučevanja kul- turnozgodovinskih spomenikov načrtuje v letu 1974 še obnovitvena dela na gradovih Celje in Lemberg ter na taborni cerkvi na Svetini. ZGODOVINSKI ARHIV Celje pa bi zbiral, urejal in proučeval pisa- no zgodovinsko gradivo. Za glasbeno dejavnost bo poskrbela predvsem KONCERTNA POSLOVALNICA s koncertnim abon- majem za odrasle in tremi mladinskimi abonmaji s komentiranimi koncerti. Za glasbeno vzgojo mladih si bo prizadevala GLASBENA MLADINA, medtem ko se delovni ljudje lahko aktivno glasbeno udej- stvujejo v številnih amaterskih pevskih zborih in v instrumentalnih orkestrih. Za likovno razstavno dejavnost (10 razstav) in za nadaljnje oblikovanje stalne zbirke sodobnih slo- venskih likovnih umetnin ter za vzgojo likovnikov — amaterjev bo skrbel LIKOVNI SALON Celje. V okviru založniške dejavnosti bo KULTURNA SKUPNOST Celje poskrbela za izid redne številke CELJSKEGA ZBORNIKA in za redno izhajanje mla- dinske kulturne revije OBRAZI. V okviru filmske dejavnosti bo Kulturna skup- nost Celje podprla kinoamaterje pri snemanju enega igranega filma in bo financirala 10 kinotečnih pred- stav ter mladinsko in pionirsko filmsko gledališče. Da bi zagotovila čimbolj popolno kulturno po- nudbo bo Kulturna skupnost Celje z vrsto akcij pod- prla amaterska občinska in medobčinska srečanja, podpirala posebej kakovostne dosežke in republiško srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki naj bi leta 1974 bUo prvič v Celju ter republiško prireditev mla- dih NAŠA BESEDA. Poleg tega bo zagotovila dve go- stovalni turneji poklicnega LUTKOVNEGA GLEDA- LIŠČA iz Ljubljane za vse predšolske otroke v ob- čini in eno gostovanje ljubljanske Opere v Mestnem parku. Poseben problem celjske kulturne dejavnosti je pomanjkanje kadrov, zato bo Kulturna skupnost Celje štipendirala študente za potrebe celjskih kul- turnih zavodov in načrtuje med drugim predvsem nove nastavitve knjižničarjev. Ker po dosedanjih izkušnjah novih kadrov ni.smo mogli dobiti, načrtu- jemo tudi potrebna sredstva, da bi novim kulturnim delavcem zagotovili stanovanja.. Drugo veliko nerešeno vprašanje kulturne dejav- nosti so investicij sko-vzdrževalna dela, ki daleč za- ostajajo za predvidevanji srednjeročnega razvojneg^a načrta, ker dotok sredstev za investicije v kulturi v preteklosti ni bil sistemsko rešen. Zaradi tega se je nakopičilo več nujno potrebnih obnovitvenih pose- gov na kulturnih objektih, kot npr.: obnova strehe na Muzeju revolucije in na gledališču ter nadaljnje urejanje stalnih razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja v pritličju grofije. Poleg tega zaostajajo za predvidevanji tudi spomeniškovarstvene akcije na gradovih Celje in Lemberg ter na Svetini Srednje- ročni razvojni načrt kulturne skupnosti predvideva predvsem obnovo že obstoječih objektov. Novost v načrtu kulturne skupnosti predstavlja uvedba Tedna slovenskega filma, med katerim naj bi vsako leto v Celju prikazali vse nove slovenske in tudi filme drugih jugoslovanskih narodov. Hkrati načrtuje kulturna skupnost tudi izdelavo polurnega bavnega dokumentarnega filma o Celju, ki naj bi v primerjavi s pred 20. leti posnetim črno-belim do- kumentarnim filmom o Celju prikazal 20 letni razvoj Celja v okviru naše socialistične domovine. Za zagotovitev kulttimih potreb na območju Kul- turne skupnosti Celje in za zagotx>vitev celjskega deleža za slovensko kulturno skupnost je v letu 1974 skupaj potrebnih 15.639.519 din. Od tega bi celjsko kulturne dejavnosti ustvarile 2,689.638 din lastnih in drugih dohodkov, 12,908.881 din bi morala zago- toviti kulturna skupnost Celje. Prispevek Celja za splošne slovenske kulturne potrebe, ki jih zagotav- lja kulturna skupnost Slovenije, jmaša v Ictii 1974 1,956.240.— din. PREGLED RAZDELITVE SREDSTEV KSC Osnovna dejavnost zavodov: Muzej re- volucije, Pokrajinski muzej. Knjižnice, SLG, Arhiv in Zavod za spom. varstvo 9.669-624 din Ustanove s poklicno dejavnostjo: Kon- certna poslovalnica, Likovni salon, Za- ložništvo in Društvo oblikovalcev 583.578 din Amaterska dejavnost: Glasbena mladi- na, kinoamaterji, ZKOPS 879.816 din Akcija: 364.300 din Proslave in .jjostovanja: 125.090 din Enkratni potrošniki: 21.500 din Štipendije: 21.500 din Obvezna rezerva: 94.717 din ,11.760.125 din Investicijsko vzdrževanje: ' 1.124.500 din « (Nadaljevanje na 4. strani) DOGOVORIMO SE -- ODLOČIMO OBČINSKI PRORAČUN PREDLOG BILANCE DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1974 — PRIMERJALNO Z LETOM 1973 v letu 1974 se bo občinski proračun financiral Iz priliva davkov na osebne dohodke, davka na skup- ni dohodek občanov, davka na promet blaga in pre- moženja ter taks. Predpisane občinske obremenitve gospodarstva in občanov bodo tudi v letu 1974 nižje kot v prejšnjih letih. Bistvene olajšave so pri od- meri obveznosti pri obrtni dejavnosti in pri skup- nem dohodku občanov. V celoti se ukinja stabilizacij- ski dodatni davek na skupni dohodek občanov in do- datni davek posest osebnih avtomobilov. Nov do- hodek proračuna je prenešeni republiški davek od kmetijstva, ki je predvsem namenjen za pokrivanje stroškov zdravstvenega zavarovanja kmetov, repub- liški davek od obrti, od intelektualnih storitev in re- publiški davek na promet alkoholnih pijač. Tako re publika kot občine so ukinile davke na prodajo brez- alkoholnih pijač. V letu 1974 se ukinja tudi stopnja davka na osebni dohodek iz delovnega razmerja. S temi spremembami predvidevamo, da bo realizacija dohodkov proračuna za letos v primerjavi z lanskim letom dosežena s 97 odstotki. Skupni vir dohodkov proračuna po posameznih vrstah dohodkov proraču- na pa so razvidni iz tabele: Planirani dohodki v višini 75.790.000 din predstav. Ijajo 16 odstotkov povečano splošno potrošnjo, kar je v skladu z družbenim dogovorom, po katerem je splošna potrošnja omejena v republiki na 16 odstot- kov. Uporabniki proračunskih sredstev so že v oktob- ru in začetku novembra lanskega leta predložili pro- grame dela in zahtevke za financiranje teh progra- mov. Tako se je skupaj zbralo za 96,090.120 din za- htevkov. Z usklajevanjem in zmanjšanjem sredstev pri posameznih uporabnikih sredstev proračuna se je znižal predlog porabe^sredstev na znesek 77.855.855 din. Razporeditev predlagane porabe sredstev je raz- vidna iz naslednje tabele: Iz navedene tabele je razvidno, da so največji potrošniki proračunskih sredstev državna uprava (občinska uprava, občinsko sodišče, občinski javni tožilec, organ za kaznovanje prekrškov, postaja mili- ce in skupščinska dejavnost), komunalna dejavnost, negospodarske investicije, socialno varstvo in obvez- nosti skupščine do izgradnje referendumskih objek- tov in do soudeležbe pri izgradnji srednje tehniške šole. S prevzemom opravljanja novih zakonskih obvez- nosti so se bistveno razširile naloge uprave in drugih državnih organov na področjih upravne in inšpekcij- ske dejavnosti ter pregona kazenskih prekrškov. Za pokrivanje stroškov ob obstoječi zasedbi in novih nalog (volitve) se predlog za sredstva povečuje na lansko realizacijo za 24 odstotkov. Ob zmanjšanju števila novih delavcev po odobreni sistemizaciji je potrebno zagotoviti za razširjeno dejavnost državne uprave še 2.455.810 din. V komunalni dejavnosti' je predlog povečanja sredstev za 25 odstotkov oziroma 27 odstotkov na lanskoletno realizacijo. Iz komunalnega proračuna se financira javna razsvetljava, javna snaga, vzdrževa- nje zelenic, popravila in manjše razširitve komunal- nih objektov, mostovi, ceste, soudeležba pri asfalti- ranju cest in druge manjše komunalne dejavnosti. Sredstva za negospodarske investicije so name njena za odplačilo anuitet za najete kredite občine, za regulacijo voda, za nakup stanovanj in za popra- vilo dela fasade Narodnega doma nasproti vojašnice. Kot razširjena dejavnost tega namena je predlog za 1.000.000 din kotrdelež k investiciji nove zgradbe za občinske upravne organe. Naslednji večji potrošnik proračuna je socialno varstvo občanov- Za socialni sklad, iz katerega se dajejo sredstva za rejništvo otrok, za rehabilitacijo otrok, za domsko varstvo odraslih, za družbeno de- narno pomoč socialno šibkejših občanov in za druge socialne pomoči, je predlagano za 22 odstotkov več sredstev kot v lanskem letu. Ker v letošnjem letu prevzema Temeljna izobraževalna skupnost sofinanci- ranje varstva otrok v VVZ, dodatek za kmečke otro- ke in pomoč šolskim mlečnim kuhinjam, bo s preno- som teh obveznosti razpolagal socialni sklad za 28 odstotkov več sredstev napram lanski realizaciji. S tem je omogočeno večje povečanje sredstev za rej- ništvo otrok in domsko varstvo odraslih ter druge socialne dajatve. Iz postavke za socialno varstvo se plačujejo tudi anuitete za dom upokojencev in dajejo sredstva za sklad za invalide in borce. Pri zdravstvenem varstvu je največja postavka prispevek k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov (878.400), ostalo so povračila za, po zakonu določene, opravljene storitve, katerih plačnik je Ob- činska skupščina. Večja proračunska sredstva so planirana za raz- širjeno dejavnost šolstva. Tu je obveznost skupščine za soudeležbo pri gradnji referendumskih objektov in izgradnji srednje tehniške šole po predlaganem programu. Ostale dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, so še sredstva: za narodno obrambo, za dejavnost krajevnih skupnosti, dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev, gospodarski posegi, obvezno- sti preteklih let, rezervni sklad občine in nerazpore- jeni dohodki. Tu se povečuje na lanskoletno realiza- cijo v skladu s predlaganim povečanjem splošne proračunske potrošnje. Krajevne skupnosti bodo dobile, razen sredstev za izvrševanje redne dejavnosti, še sredstva za sofi- nanciranje asfaltiranja cest, vodovodov in drugih manjših komunalnih objektov iz komunalnega prora- čuna in cestnega sklada ob soudeležbi prispevkov ob- čanov. Nerazporejeni dohodki v znesku 1.000.000 din so namenjeni predvsem za pokritje eventuelnega izpada planiranih dohodkov. Predvidena proračunska po- trošnja je večja od planiranih dohodkov za 2.065.855 din. V času, ko bo potekala razprava o višini splošne in skupne potrošnje, bo tudi pri proračunu potrebno uskladiti potrošnjo s planiranimi dohodki. Svet za družbeni plan in finance daje po sklepu seje z dne 10. 1. 1974 proračun v javno razpravo. SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE PRI SKUPŠČINI OBČINE CELJE (Nadaljevanje s 3- strani) Razširjena dejavnost: 798.654 Prispevek kulturni skupnosti Slovenije: 1.956.240 Skupaj prispevek KS 15.639.519^ PREGLED STRUKTURE SREDSTEV KSC Materialni izdatki: 8.292.721, 0.sebni dohodki — bruto za 128 zaposlenih in 6 novih namestitev 6.993.564, Sklad skupne porabe: 162.418 Rezervni sklad: - 190.419 Skupaj izdatki: 15.693.5l9 DOHODKI: Lastni dohodki: l,464.64(i2 Drugi dohodki: 1.265 992, Prispevek KSC: 12.908.881* SKUPAJ DOHODKI 15.639.519: POSEBNO DODATNO OPOZORILO IN POJASNjS Delavoi z območja občine Celje laliko za poti* tako lokalnih kot regionalnih celjskih kultu- dejavnosti po predlaganem merilu 0,79 odstotka' bruto osebnih dohodkov bivajočih v občini c' zagotovijo približno 9.700.000 din. Iz zgoraj jJ" zanih finančnih tabel pa je razvidno, da bi mo;' kulturna skupnost Celje odvesti po predlogu Kul^ ne skupnosti Slovenije za zadovoljevanja sploj^ kulturnih potreb 0,19 odstotka od bruto oseV dohodkov, kar predstavlja približno 1.956.240 ' prispevkov. Razen tega pa je za normalno poy re^jskih dejavnosti po kompletnem prisevku t skih delavcev še vedno nepokritih za regionalno javnost 4.474.873 din. Skupaj s prispevkom Kultt^ skupnosti Celje za potrebe Kulturne skupnosti' venije in z manjkajočim zneskom za pokrivanjei .gionalnih kulturnih dejavnosti znaša primanjk 6.804.873 din, za katerega se bo treba po samoup ni poti dogovoriti v okviru regije in tudi repubj V kolikor do takega samoupravnega sporazurta financiranje regionalnih kulturnih dejavnosti ik prišlo, bi ne mogli v celjski kulturni skupnostih gotoviti niti najnujnejšega investicijskega vzdi^D nja, nobenih akcij in niti najmanjše razširjene javnosti, kar bi pomenilo popolno stagnacije turnih dejavnosti in propadanje kulturnih zgii ( KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE i PRIKAZ POTREBNIH SREDSTEV ZA LETO 1971* V PRIMERJAVI S PORABO V LETU 1973 1973 1974 ^ 1. Sredstva za gmotno preskrbo 656.010 793.572 2( 2. Sredstva za pripravo , delavcev za zaposlitev ' 1.313.721 1J>33.112 lij 3. Sredstva za dejavnost skupnosti zavoda za zaposlovanje 1.954.258 2.113.297 I Skupna potrebna sredstva za zadovoljitev pravic delavcev m za delovanje i strokovniii služb zavoda 3.923.989 4.439.981 1>'; Obrazložitev: ' Navedena sredstva pod 1 so za gmotno preskrbo: poslenih pri čemer računamo, da se število upraviifl ne bo povečalo; ekkI 2 se sredstva uporabljajo za! kovno usix>sabljanje delavcev pa bi se v primeru P čanega števila delavcev na usposabljanju naša udelež financiranju sorazmerno znižala; pod 3 so prikazana! stva za delo zavoda, kjer smo računali, da se ne W večalo število zaposlenih delavcev na zavodu ter da s bodo bistveno spremenili osebni dohodki in matti stroški. Za pokritje navedenih izdatkov se je doslej pl«! prispevek od netto osebnih dohodkov zaposlenih po i nji 0,29 %. Po novem zakonu o' zaix>slovanju in soc varnosti med začasno brezF>oselnostjo pa se predv: razširjenje pravic, to je predvsem odprava cenzuso« uveljavitvi pravice do denarnega nadomestila in raz^ pravice pri strokovnem usposabljanju. Predpostavi} da bo predlog tega zakona sprejet v obsegu kot je I ložen skupščini še ta mesec, kar bo povzročilo ' stroške, ki' p>o izračunih za SRS pomenijo povečanje nje od sedanjih 0,29 % od netto OD na 0,43 Računi torej na bistveno povečanje stroškov za službo za slovanje, ki gre v celoti na račun raz.širjenih pravic ^ cev oziroma povečanje socialne varnosti. REGULACIJA VODA, SKUPNA OBVEZNOST Po sklepu skupščine občine Celje na seji } bruarja 1973. leta poteka v delovnih organizacij v občini razprava o podpisu družbenega dogoV o financiranju, vzdrževanju, obnovi in izgradnji nogospodarskih objektov in naprav na obnio^ hidrosistema občine za obdobje 1974—75. Po '' družbenem dogovoru naj bi v občini zbrali n®" več kot 4 milijone dinarjev. Za osnovo prispevki bila vzeta dosedanja obveznost delovnih orgi^ cij. Za tiste, ki doslej v tej akciji še niso sod® vali, pa naj bi bila obveznost 0.3 odstotka od *** nosti osnovnih sredstev po stanju zaključnega ' čuna za leto 1972. 2 — 17. januaM^4 NOVI TEDNIK — stran 17 CTffffSn iVll Ju Ji^llJiLIlillJLlJ KM^^ii^ Kmetov delež v dohodku islušajno ali beremo po- la, razlage, pohvale ali ohvale in mnogi kmetje ijo, da se v zadrugah ni nič spremenilo. Slišimo :e besede tn izraze kot I leti, ko še nismo imeli nia o združevanju kme- ali po niegovem sprejet- ko zadruge še niso zado- — kot se izražajo ne- Ti — vsem zakonskim Ipisom. ovori se o zadrugi ome- 0 Pa se le zaposleni v tn njihovi uspehi. Pra- r »Kolektiv zadruge ie dil . . . uredil . . . ustva- toliko in toliko dohodka zvečal sredstva za skla- ;n osebne prejemke.<( takimi razlagami so vsi ihi pripisani te kolekti- zadruge. zaposlenim. Kaj so prispevali člani, za- \niki ah kooperanti k uspehom? Kako naj bi prispevali, ko pa jim •a zadruga, se pravi njen >vni kolektiv pomagati vsakem koraku?' Pomaga s svojimi sredstvi. Kako bi kmetie redili živino, ovali stroje, obnavljali rvnjake in vinograde, če ne bi zadruga, ki 70 Istavlnjo oni. zaposleni, lagala s krediti in dru ? lico se pogovarjajo s !£i aLi Jim uaguvarjajo, fiiso zauovoLjni, čeprav se [ijo, aa so orguauacijo 'uge ie prilagodili novim ipisom. Krnet naj bi to- ostal, kar je bil: revež, potrebuje njihovo pomoč yni mu širokogrudno po- lajo. a srečo ni v vseh zadru- tako. Kmetov pa^ie bi li podcenjevati m jih ivati od upravljanja v eni zadrugi. Priznati bi morah vse pravice, ki imajo kot delovni ljudje tamoupravljalci po pred- Pl in ustavnih dopolnilih. '.dO prispeva več k dohod 1 zadruge: odkupovalec fie, ki je član delovnega tktiva, ah kmet, ki jo U? Koliko truda je vložil Horejec v žival, preden inšla do mesarja, in ko- odkupovalec? Sicer je »a upoštevati tudi delež ttijskega pospeševalca, če pomagal kmetu. A še ve- je živinorejec opravil dela kot vsi drugi. To bi nli upoštevati, ko se go ■ o dohodkih zadruge in redsttih. s katerimi po- ta kmetom. Udar se govori o dohod- ali prometu zadruge, bi treba povedati, koliko blio izplačano za živino truge kmetijske pridelke, Hh je odkupila od kme- Tisti del kosmatega do fca so ustvarili kmetie t tega pa ne bi bilo niti ike med odkupno in pro- 10 ceno. ^ uresničitev zakona o iževanju kmetov ni do- , da se le preimenujejo itere stvari v zadrugi, fak je treba spremeniti Vnjo orpanizeicHo in od- 1 v zadrugi tako. da bo- * kmetie tudi odločali o ^ proizvodnji in prodaji, Ju povezuieio v zadružni fe^nosfj Ne le do vrodme ''ugi. ampak še naprej, bho vrodalrt podrvoa In kdn tudi n dohodku zadru- * take froovine. ^ler ni tako tam šp niso ^stili vsem takonskim Opisom.« rm naj se še tako JO na prsi. / JOŽE PETEK Obisk pri Konradu Jurkošku Leta 1942 je bil izdajalec kj-iv, da so mu ustrelili oče- ta. Družino, njegovo mamo, un sestre in njega so odpe- ljali v taborišče. Mama m sestra sta v Auschwitzu umrli, z dvema sestrama se je Konrad — ukradem ot- rok — vrnil domov. Bilo mu je šestnajst let, ko je začel gospodariti s pomočjo sta rejših bratov. Ni bilo lahko, šibkemu m neizkušenemu m.adiču. Obvezne oddaje so mu nabili več kot drugun, češ, miad si, u lahko deiaš. Ker m bilo drugega za kme ti JO, je ostal, čeprav ga je vleklo za boljšim kosom kru- ha. Štirje hektari obdelovalne zemlje m hektair hoste je za razmere v Vrhu nad Laš- kim — kočarija. Od daleč Jurkoškova doma- čija m nič drugačna, kot so sosednje po Vrhu in spodaj po Zigonu. Ko mi je EK>ve dal da ima 24 glav živine in da jih je imel v hlevu tudi te 28, serh nekontrolirano vzkliknil: »Kje, za vraga, imate stla- čeno!« Živino ima v hlevu, kjer je oče redi] največ tri glave, v nekdanjem svinjaku in menda v listnici. Hiša je sta- ra, poslopja tudi. In vendar imajo Jurkovškovl traktor, celo krmno linijo, vključno s puhalnikom in prevetrovai- no napravo, mol2aii stroj in še kaj. Pet hektarjev lastne zem- lje hektar je dokupil, do- F>olnjuje pet hektarjev za družne zemlje, ki jo ima že osmo leto v najemu v bliž- njih Malih Gorelcah. Kako to, da pn desetih nektarjih Jurkošek presega povprečje razvitih kmetij in una več kot dve glavi na hektar? Seje ludi silažno ko- ruzo, kupi 5 do 6 ton koru- ze za krmljenje in za mlado živino še močna gnojila ter tropine iz Pivovarne. Lani je šlo iz hleva 17 pi» tancev. Okoli 1.000 Utrov mleka mesečno namolzejo pri sedmih kravah. Koliko jih je za delo? Praktično le I^onrad m žena Amalija. Starejša otroka sta v uku in srednji šoli, srednji, bodoči gospodar, jih ima de set, najmlajši deklič. Slavi- ca, pojde šele v šolo. Je kaj načrtov? Morda kdaj hlev, če bo kakšen cenejši tip, kot so sečnji. Povečevati posestva ne misb, ker za dva je v ta- kih hribovitih razmerah tak šna proizvo^ja dovolj, še preveč. Poleti od svita do no- či ne zmanjka dela. To je tudi kmetija, ki ima blagovno proizvodnjo — vendar ni zadolžena. Le na nakladalniku je še nekaj dol- ga. S polovico svoje in polo- vico najete zemlje je Jurko šek največji blagovni proiz- vajalec v okolioi. Začel je pri travi, ker pri gobcu krava molze... J. K. Žalska zemljiška skupnost: ^^ ^^ ^^ v Žalcu že deluje Iniciativ- ni odbor za ustanovitev Kmetijske zemljiške skupno- sti, ki ima dve glavm nalogi: da izvede priprave za sklic redne skupščine te mteresne skupnosti in da posreduje v nekaterih kritičnih primerih prometa z zemljišči. Vse tiste organizacije, ki so sprejele sporazum so tuda iz- volile svoje delegate za skup- ščino, tako da bo ustavna konterenca te interesne skup. nosti verjetno konec januar- ja. Pri tem velja poudariti, da so šli v žalsjci občini po drugačni poti kot v večini drugih. V Žalcu namreč ne nameravajo izvoliti začasne skupščine, temveč bodo po samoupravni poti takoj usta- novili redno skupščino z vse- mi delegati. Glavne naloge žalske KZS se ne razlikujejo dosti od nalog teh skupnosti v drugih občinah. Podpisniki samo- upravnega sporazuma o usta- novitvi skupnosti bodo skr- beli za administrativno plat dela in za financiranje. Ko bo to delo steklo, bodo dani osnovni pc^oji za delo skup. nosti, še zlasti pogoji za iz- redno pomembno prostorsko planiranje. Med drugimi na- logami kmetijske zemljiške skupnosti naj omenimo pred- vsem skrb za kmetijska zem- ljišča in njihovo pravilno ra- bo. .Ta v nižinskih predelih, kjer je izredno močna koope- racija sicer ni problematična, več težav pa nastopa v hribo- vitem področju, kjer bo mo- rala zemljiška skupnost za zaščito kmetijskih površin in točno opredelitev njihovega namena ustrezno ukrepati. Na svoji konferenci bo skup- ščina kmetijske zemljiške skupnosti sprejela prc^ram dela za več let, iz tega pro- grama pa bodo potegnili naj- važnejše naloge za tekoče le- to. Javna razprava o programu kmetijske zemljiške skupno- sti bo pokazala, ustreznost zastavljenih ciljev, po sploš- nem razpoloženju v žalski občini pa sodimo, da si kme- tijski proizvajalci od nje ve. liko obetajo. D. STAMEJCIC Predsednik Iniciativnega od- bora za ustanovitev kmetij- ske zemljiške skupnosti v Žalcu Edo Pulko pravi, da bo glavna naloga skupnosti skrb za očuvanje in pravilno rabo kmetijskih zemljišč. Kmetijska problematika * Na seji kmetijske sekcije SZDL v Celju jih je natresal pomočnik direktorja KK »Hmezad« BOŽO JURAK. Njegov prispevek k razpravi posredujemo v skrajšani obliki. Najprej spodbudna ugoto- vitev! Glede kreditiranja za- sebnih kmetov gre na bolje V zadnjih dveh, tre^i letih se ta odstotek povečuje mno- go hitreje kot pn vseh dru- gih kreditih. Zlasti na celj- skem Območju. Lam je polo Viča kreditov celjske kmetij- ske banke že bila namenje- na zasebnemu, druga pa družbenemu sektorju v kme- tijstvu. Letos tK) teh kredi- tov še /.a enkra' več. Na okoli 12 star'.h milijard se bo dvigmi^j vsota v Ljubljan- ski banki (za SRS). Kako je s kmečkim denar- jem, ki gre v banko? V Ce- lju je poseben položaj glede tega. Kmetje varčujejo m po- slujejo deloma preko hranil- no kreditnih služb ter tako s kmetijsko banko. Od tod se denar v celoti vrača v kmetijstvo. Ni pa tako v ostalih podružnicah Ljubljan- ske banke. Tu vložen kmeč- ki dinar se ne vrača v kme- tijstvo, vlaga se v kreditira- nje drugih panog gospodarst- va, tudi za potrošniške kre- dite. Takšna delitev je le v celjskem območju, kjer je kmetijska podružnica banke. Denarja, kmečkega denarja, pride v vsako banko, kmeč- ko in splošno, po enakih ko- ličinah. Ce pa bi kmetje vla- gali denar preko hranilno- kreditnih služb, potem bi se jim povečala tudi osnova za lastni delež pri najemanju kreditov. To se tudi splača, ker so obresti pn vlogah viš- je od beneficiranih obresti pri najemanju kredita. Druga zadeva je odnos kombinata njegovih strokov- nih služb do kreditiranja za- sebnega kmetijstva Limit bo letos povišan na 20 milijo- nov, vendar .e ob ustreznih dokazilih rentabilnosti nalož- be No, kreditiranje kmetov je po namenu različno. Kre ditirajo proizvodnjo umet- na gnojila, močna krmila. plemenska živina. Potem je tu kreditiranje mvesticij. Tu bo prišlo do določenih spre- memb. Mehanizacija ne bo več predmet potrošniškega, ne več investicijskega kredi- ta Baje zaro, ker je večina denarja iz kreditov kmetom šla za opremo. Je to prav? Vprašljivo je, če je bolj prav zdaj ali je bilo bolje doslej? Tisti, ki imajo veliko besede, na pro bleme v kmetijstvu pa se ne spoznajo, pozabljajo, da kmet več kot 20 .et ni bil krediti- ran. Pozabljajo, da bo mla- dina ostajala na kmetijah, če bo tu mehanizacija. Traktor ni avtomobil, ni luksuz. * Končno je tudi tu vpraša- nje kreditiranja priključkov, priključnih delovnih strojev, brez katerih je traktor ro- potajoč jezdni konj. Ce je kredit za traktor, mora biti tudi za priključke Tu bo v bodoče nekaj razlik. Pred nost bodo imeli skupinski nakupi. (Na primer trije, šti- rje kmetje bodo kupili en sod za gnojnico). Ti stroji bodo na voljo pod ugodnej- šimi pogoji. To ni »bav-bav«, saj se vendar ne izplača enemu kmetu kupiti silaž- ni kombajn za hektar ko- ruzne hjive. Hudo je brez mehanizacije, je pa mehani- zacija lahko tudi hudo bre- me. Tudi gradimo predrago. Strokovnjaki FAO so se ne- davno tega zgrozili nad dra- gimi investicijami v zidove. To bodo naši strokovnjaki morah poenostaviti, zlasti še, ker se tudi metode vzre- je menjajo Končno je treba misliti na kmeta. Kdorkoli je že kredit* dal, je v ozadju, odplačal ga bo kmet. Prednos. Dodo imeli tudi intenzivm nasadi Mehaniza cija za sadjarske plantaže tn jagodičevje je še veliko bolj draga. Zato se bo treba od- ločati za večje komplekse, strojne skupnosti v krajih itd. Na koncu je treba reči, da za tistega, ki bo dobro pri- pravljen, ki bo' imel pogoje, ne bo omejitev pn najema- nju kreditov. Ker nam pri- manjkuje hrane, bo prednost dana proizvajalcem osnovnih dobrm, mesa, mleka, sadja Itd. Bodo pač predelovalni obrati morali malo počakati, saj so mestoma tako preve- liki. In še nekaj?! Naj bi se republiks držala svojih ob- veznosti pn kreditiranju, kot se jih mora kmet. kmetijska organizacija in banka. Reza- nje udeležbe republike za polovico je trajen pojav. Na- zadnje; Kako je mogoče, da Slovenija ni bila sposobna uporabiti milijona in pol do- larjev mednarodnega kredita v letu 197b. kredita, ki ga je dala Sloveniji na voljo mednarodna banka za raz- voji? (Povzetek- J. Krašovec) 18. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 SREČANJE S FRANCIJEM ŠACERJEM Morje s svojo skrivnostno privlačnostjo, ki je ne zna opisati niti opredeliti niiiče, ki je sam ni spoznal. Kaj je tisto, kar toliko ljudi vselej vleče nazaj na brezkončna valovita prostranstva. Kaj je krivo, da tisti, ki so spoznali skrivnosti mornarskega življenja, nikoli ne prenehajo biti pomorci. Tudi, če se kdo le za vedno zasidra na kopnem, ga vselej nekaj vleče nazaj, tja, kjer mesece in mesece ne vidi žive duše, razen svojih tovarišev iz ladje, tja, kjer tako daleč kolikor seže pogled, ni videti dru- gega, kot morje, morje. In nato kopno, luka. Kaj vse pomeni pomorščaku lukal Trdna tla pod nogami, nova »žena« vsaj za nekaj ur, zabava, pa spet povratek na barko, morje. Mnogo mladih se tudi danes odloča za poklice, ki so v taki ali drugačni zvezi z mor- jem. Čeprav se je pojem pomorščaka, kakršnega poznamo iz knjig in pripovedk spremenil, še vedno ostajajo pomorščaki. Kot Franci Šacer, 22 letni Celjan, ki je z ladjo obkrožil že ves svet. Franci Je trenutno do^ ma, v Celju. Pri starših živi, v prijetni hiši z vr- tom. Na svojem zadnjem f>otovanju je v eni od azijskih luk staknil zlar tenico, ki ga je za več mesecev privezala na po- steljo m mu otežkočila študij, saj mora sedaj študirati izredno. Med pogovorom se je Franci neprestano oziral okoli sebe, roke mu niti trenutek ne mirujejo, ne- mirni duh tava nekje po morsldh širinah, v mi- slih verjetno preklinja bolezen. Mirovanje, mi- rovanje, le kako naj to prenaša, on, ki se je od- ločil za zahtevno in težav- no delo ladijskega stroj- nika zato, da bo veliko potoval, kar čimveč vi- del... S stene naju nekam posmehljivo opazujejo oči ebenovtnaste maske, v kotu sobe samevata v groteskne podobe obliko- vana črnska bobna, iz škatlice s spominki Franci tu in tam poteg- ne kako od več sto raz- glednic z vseh krajev sve- ta in resno pove:' »Vidiš, tule se mi je zgodilo ...« ŠOLANJE NI ENOSTAVNO Po končani osnovni šo- li se je Franci odločil za pomorsko srednjo šolo v Piranu. Tja je odšel kljub temu, da so starši odlo- • čitvi nasprotovali. Nemir- ni duh hi prenesel utes- njenosti majhnega me- sta. Vleklo ga je v svet, da bi videl in spoznal kar največ, »šolanje za po- morca m enostavno. Kljub temu, da se pred- metnik strojniškega od- delka pomorske šole ne razlikuje dosti od pred- metnika tehniške šole, študij ni lahak. Tu so še enciklopedični, pa tudi čisti pomorski predmeti. Po končani srednji šoli ne moreš takoj na višjo. Prej je treba opraviti vsaj leto dni asistentstva na eni od ladij naše tr- gcJVske mornarice in po- ložiti strokovni izpit. To ti da možnost vpisa v višjo šolo, ki je v prvem letniku dopisna. Ko si na poti z barko, dopisu- ješ v šolo, se učiš, op- ravljaš izpite. Vse to pc> leg napornega vsakodnev- nega dela.« Zahtevno, kaj- ne? Franci je sedaj vpisan v drugi letnik višje po- morske šole. Bolezen mu je prepiečila redno šola- nje, za to je vpisan izred- no. Pa vseeno pravi, da prehudih težav ne bo. POTOVANJA Prva pomorska pot je Francija vodila v afriške dežele. Videl je vse dr- žave Gvinejskega zaliva, prvič je bil v stiku s čr- no ras(.. spoznal njihov način življenja, pisan vr- vež afriških luk, afriška dekleta. Potem pa spet tisti la- dijski vsakdan, redno in naporno delo, morje in spet morje, morje ... Vsak dan osem napornih ur v vroči strojnici, ki .pod razžarjenim afriškim podnebjem postane pravi pekel. V vročini, ki le redko zdrsne pod 40 do 50 stopinj res ni lahko delati. Vsakodnevno vzdr- ževanje, čiščenje motor- jev, popravila počenih ce- vi, popravila ventilov, ki tehtajo po nekaj ton in tako naprej. Dan za dnem, noč za nočjo. Le majhna napaka in lahko se zgodi najhujše. »Bar- ke res ni težko spraviti pod vodo,« pravi Franci. In po službi, srečanja z« vedno istimi ljudmi, ne- prestano isti obrazi. Ne- redko prihaja .do napeto- sti, tudi pretepi niso red- ki. No potem pride prva luka, prepiri so pozab- ljeni. »Na kopnem' se sprostimo, vsakdo si po- išče svojo zabavo, kot dober mornar najde svo- jo »ženo«, potem je bo- lje. Najtežje je pač pri- čakati prvo luko. Ko da- leč na obzorju končno za gledaš nekaj, si oddah- neš. Sicer delo ni dolgo- časno, le neka monoto- nost te zajame in včasih ti postane res hudo. No, potem se navadiš in da- nes se mi zdi, da bi lah- ko plul tudi po leto ali dve, ne da bi stopil na kopno in ne bi dosti tr- pel. Najhuje ti je pri sr- cu, ko se z barko bližaš domovini, še dan dva plovbe po Sredozemlju te loči od doma in ti dne- vi se najbolj vlečejo. Ča- kaš, samo da slišiš in vi- diš nekaj domačega. Tu- di če je prvo, kar slišiš spakedrana in poitalijan- čena dalmatinščina, se ti to zdi kot najlepša pe- sem, ki zveni v ušesu. Na ta način najbolj začutiš, kaj ti pomeni domovina, dosti bolje, kot če si ne- prestano doma.« S KOROTANOM OKOLI SVETA Na svojem drugem po- tovanju je Franci s »Ko- rotanom« obplul ves svet. Od Constanze v Romu- niji so pluli po Sredo- zemlju, obšli Afriko, pri- pluli do Indije, kjer je ravno takrat divjala indij, sko-pakistanska vojna in so morali pluti popolno- ma zatemnjeni. Nato so obpluli še Indokitajsko, spoznaU japonske luke, zavili v Kanado... Iz škatlice s spominčki je iz- vlekel nekak dnevnik, ga prelistal in mimogrede sem videl imena vseh luk, ki jih je Franci obiskal, zraven pa še dolgove od pokra, razglednice sliko- vitih azijskih pristanišč, verskih hramov, hong- konškega vrveža ... V Colombu si je Fran- ci ogledal enega najlepših botaničnih vrtov na sve- tu, vrt, ki med drugim slovi tudi po tem, da vsa- ka od znamenitih oseb, ki ga obišče, tam posadi svojo rožo. »Tudi rožo Djemala Bijediča smo vi- deli,« pravi Franci. »Lepa je bila, čeprav ne vem, kakšne vrste je, vem le. 4a je na našem vrtu ni- mamo.« Tam je Franci vi- del tudi Slovit budistični tempelj, na povratku pa še eno najslavnejših fol- klornih skupin — kandij- ski plesalci jim pravijo, ki izvajajo svoje slovite plese ob spremljavi tol- kal in vseh vrst čudnih, zanimivih glasbil. To je bilo res nepozabno doži- vetje.« In potem sreča- nje z Azijci, .najbolj de- lovnimi ljudmi, ki v naj- hujših nalivih orjejo in obdelujejo svoja riževa polja. Franci ne bo pozabil ni- ti japonskih luk, kjer lu- ški delavci v belih roka- vicah raztovarjajo in na- tovarjajo ladje s tako na- glico, da jim komaj sledi. Pa Amerika, kjer si je Franci ogledal San Fran- cisco in nepozabni Disney- land. Pravljična dežela je na Francija zapustila mo. čan vtis Hiše groze, po. q dobe iz risank, pravljice, c čudežni svet otroške da fc mišljije. A tudi v Disnj. c jevi deželi je Franci ostal o f>omoščak. Najbolj mu t je bila všeč dežela gusar, i jev, kje. radovednim obi- j skovalcem, ki si jo ogle- dujejo z ladjice, pred 06 mi plešejo podobe divjih { pomoščakov, roparjev, gu. ^ sarja Lafitta. ^ MORNAR I OSTANE I MORNAR < Se in še mi je Franci ^ opisoval svoje dogodiv- ščine. Povedal mi je o' prijaznih mamah-san iz luk daljnega vzhoda, o' prijazmn deklinah, ki jih ^ lovijo po lukah, o mor-! ju, tovarištvu, mestih in ^ deželah. »Mornar vselej, ostane mornar,« mi je de-' jal, »Po dolgi plovbi res j komajda dočakaš domačo ^ deželo, nekaj dni uživaš ( s starimi prijatelji, doma, ] v krogu družine, potem j pa se te spet polasti ču- ^ den nemir.« Oči mu po- stanejo zasanjane, misli j zbeže kdo ve kam, ner- { vozno poprime kozarec, < se poigra ■ s spominčki iz ( daljnih potovanj. »Cez čas j se te polasti nemir. Ni-( kjer mmaš obstanka, pre-1 prosto moraš iz hiše, mo-1 raš ven, vsaj do Ljub-1 Ijane ali Kopra. Vendar, kamorkoli greš, ne najdeš ( miru, morje te vleče, pri- ; vlači kot nekak neviden: a premočan magnet. Ne 1 moreš se mu upirati.« i JUTRI PA... ' »Ne vem, kaj bom po-1 čel v prihodnosti. Zek) ( težko je to reči. Nacjlo neznanski ma- gnet ponovno pričel de- lovati, bo Pranci pospr^' vil svoje kovčke in se od- zval klicu morja. Jutri- čez teden dni ali čez de- set let. Odzval se bo, prav morda še ni naše' svojega ridgovora na vpr®' šanje: kaj je tisto, k^r pomorščake vedno žeO® nazaj k morju. Morda P® odgovor je — morje. Branko Stamej<5i' Franci med redkimi, a zato še toliko dragocenejšimi spominki s potovanj. Majhni slončki, groteskne maske, črnski tam-tami, izrezljana skrinjica za nakit, slika... Vse to in na stotine razglednic spominja Francija na njegova potovanja. Foto: Branko Stamejčič 2 — 17. Januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 FRAN ROS Bila je huda suša. Daleč naokrog že pol ta ni padla kapljica dežja. Neusmiljeno nce je požgalo polja in travnike. Zelenje deno sive, razmršeni lasje in brada so m padali do kolen. Odeval se je v bel ašč, izpod tega pa so se mu videle mavri- iste luskine na telesu. S prsta leve roke r mu je lesketal zlat prstan. Povodnjak je bil zdaj hudo nesrečen, eka, ki je v njej prebival, je v suši usi- ila. Voda ni več pokrivala vsega njegove- I, doslej skritega gradu. Obdajala ga je oječa voda, nič več čista, prava mlakuža. 5 dobro, da so se ljudje tega kraja izogi- Ui, sicer bi jim grad postal viden. Zadrega Uvodnega moža jm se je še večala. Zmanj- 9valo je vode za prijetno bivanje v njej, tudi za pitje. Vse bolj ga je mučila žeja. p več dni se ni mogel umiti. Luskine na '■lesu, zdaj poškropljene z blatom, se niso tč bleščale. Končno se je spomnil gruntarja Sko- Itšnika in njenega neusahljivega vodnjaka dobro vodo. In moral je storiti to, kar to sicer ne bi bilo nikoli prišlo na misel: ipravil se je na pot k njemu s praznim >dčkom, obešenim čez hrbet. Vročina ga je spotoma utrujala, ni pa 'ečal človeka. Poti ni poznal, vendar ni Vrešil. Vodil ga je neki duh po sveži vodi, i mu ga je rahli veter prinašal pod nos. Prav tedaj je iz hiše stopil Skopušnik, B pogleda, ali se na nebu že zbirajo kak- te meglice, ki bi napovedovale dež. Sicer ; dežja še ni želel, saj v njegovem vodnja- u še ni zmanjkovalo čiste vode. Se vsaj tkšen teden jo bo mogel prodajati za lepe Skine ... Zagledal je drobnega, kosmatega moža, I je prihajal. Takoj se je spomnil: ta čud- a prikazan mora biti povodni mož! Kako » le mogel zapustiti svojo reko in dom? Mislim, da veste, kdo sem,« je mož spregovoril. »Prišel sem vas prosit: dajte mi vode iz vodnjaka, da si napolnim sod- ček. Brez vode mi ni mogoče živeti! Zanjo ti rad plačam cekin.« »Gotovo ti cekinov ne manjka. Toda sa- mo malo vode mi je še ostalo, jutri pa je morda sploh ne bo več. Za tvoj sodček bo- sta potrebni dve vedri in zanji moram zahtevati tri cekine, nič manj. . .« Čudaški mali mož je takoj privolil in stopila sta k vodnjaku, pokritemu s streho. Skopušnik je zavrtel vitel. Vrv z vedrom se je pričela pomikati v globočino. Dolgo je trajalo, da je vedro doseglo vodo, potem pa se je hitro napolnilo. In gruntar je potegnil za vrv, da dvigne vedro z vodo. Tedaj pa! Iz temne globine se je zasli- šal pljusk in vrv je izgubila del svoje teže. Kaj se je zgodilo? Seveda — zrahljal se je vozel, ki je vedro bilo z njim privezano na vrv, in je zdaj samo obležalo na vodi. »Nesreča!« je zamrmral kmet. »Odtrgano vedro moramo dobiti iz vodnjaka. Človeku se bo treba spustiti vanj, ne gre drugače. Jaz sem za to pretežak, ti pa, povodnjaček, si pol lažji od mene. Ce hočeš torej dobiti vodo, boš moral po vrvi splezati v globino in vedro privezati nazaj na vrv, saj zdaj je polno. Jaz ga od tod potegnem k sebi in izpraznim v sodček. Nato vrv spustim nazaj k tebi, da vedro še drugič napolniš. Nazad- nje še tebe potegnem iz vodnjaka. Povodni mož se ni nič branil. Celo raz- veselil se je, da pride že vendar do dobre sveže vode. Lahko se je bo kar tam napil po mili volji in se osvežil v mokri, čeprav temni globini. Vse je šlo po sreči. Povodnjak se je oh vitlu oprijel vrvi in po njej kar hitro izginil med vodnjakovimi kamnitimi oboki navzdol. O, kako blagodejna je bila vlaga v hladnem, tesnem prostoru, kamor še nikoli ni posi- jalo sonce. Globoko je vdihaval duh po vo- di, ki mu je tako zelo prijal. Kakor da je bil spet v svojem gradu nekoč, pred strašno sušo.,.. S slastjo je lokal imenitno vodo in se z njo škropil po telesu. Vedro, polno vode, je nato trdno privezal na konec vrvi. Zgoraj je kakor v prav majhnem okencu mogel razločiti osvetljeno glavo Skopušnikovo. Za- klical mu je: »Potegni-« In kakor da njegov šibki glas sploh ni mogel prodreti tako da- leč, je kmet še čakal: Potem je pričel vleči za vrv. Kar dosti časa je trajalo, da ga je vedro doseglo in ga je iztočil v sodček. In še drugič je polno vedro tako pripoto- valo k vrhu vodnjaka. Zdaj bi bil gruntar Skopušnik moral vrv vrniti v vodnjak. Tam je nanj čakal povodnjak, da se v njem povzpne v vrh, do svetlobe. Tedaj pa je za- slišal kmeta, kako je kričal dol k njemu: »Ti si mi zdaj skalil vso vodo v vodnja- ku in gotovo nekaj dni ne bo užitna. Za to Škodo mi plačaj še posebej deset ceki- nov! Kajti če bi te zdajle jaz pustil v vod- njaku, se ne bi iz njega nikoli več rešil. V njem bi umrl in segnil. Ali mi hočeš dati, kar zahtevam?« »Vse ti obljubljam! Saj si sam ne mo- rem pomagati! Cekine dobiš!« Spet je Skopušnik v vodnjak spuščal vrv, zdaj brez vedra. Povodni mož jo je dosegel in po njej pričel plezati k vrhu. Kmalu je občutil bližino sončne svetlobe in toplote. Spet je stopil na trdna tla. S kosmatega telesa, z obleke mu je kapljala voda. »Torej — kje imaš trinajst cekinov, ki sva se pogodila zanje?« ga je vprašal po- goltni druntar. »Ne bom ti dovolil odnesti polnega sodčka, dokler denarja ne bom imel v roki.« »Le en sam cekin imam pn sebi, druge hranim doma in ti jih jutri prinesem.« »Ne morem ti zaupati, lahko bi me pre- varal. Veš kaj? Daj mi tisti edini cekin in še svoj zlasti prstan na roki! Ko mi jutri izplačaš še preostali denar, ti prstan vr- nem!« »Ta prstan še nikoli ni bil v tuji roki in se zanj bojim.« »Hočem tvoj prstan imeti tačas, da mi plačaš ves dolg ...« Gruntar Skopušnik je vzel cekin, nato pa je zgrabil povodnjačka in mu z roke potegnil prstan. Sam si ga ni mogel natak- niti na prst, bil mu je dosti preozek. Vta- knil si ga je v hlačni žep in se zasmejal »Moj prstan! Joj!« je zastokal možiček, a se je moral vdati. »Jutri navsezgodaj ti prinesem denar. To noč ne bom zatisnil očesa.« Sodček, napolnjen z vodo, si je obesil čez hrbet. Nič ni bil vesel, ko se je vračal domov k reki. V svojem gradu je odložil sodček z drago plačano vodo. Nekaj dni mu bo zadostovala, če bo varčeval z njo. Potem pa se bo vendar nebo pooblačilo in bo deževje napolnilo struge jotokov in rek pa tudi vodnjake. Samo še ivoj zlati prstan mora dobiti nazaj, da bo mogel spet v miru živeti! V naslednjem jutru se je povodni moži- ček spet napotil k oderuškemu gruntarju Skopušniku. Prinesel mu je še dvanajst zlatih cekinov. Z njimi je odkupil svoj zlati prstan in si ga spet nataknil na prst. Nič se ni hotel pogovarjati s pogoltnim kme- tom. Se dobro, da je svoj dragoceni prstan dobil od njega nazaj... Ze drugi dan pa — kaj se je zgodilo! Nesrečen dan je bil to! Ko je Skopušnik hotel v vodnjaku zajeti vodo, je vedro osta- lo prazno! Tudi v njegovem vodnjaku je zmanjkalo vode! Kako je bilo to mogoče, ko je vendar še dan prej bil poln? Ali je voda odtekla v zemljo in usahnila? Ali je to storil povodni mož, da se mu maščuje? On, ki je vodo prodajal drugim, je zdaj še sam ostal brez nje! Ves obupan se je gruntar prijemal za glavo in preklinjal. A nič mu ni pomagalo! Moral bo poiskati povodnjaka in ga prositi za pomoč. Saj je menda prav ta začaral njegov vodnjak. Imel bo torej tudi moč, da ga spet odčara in se vanj vrne dobra voda. Vzel je s seboj vseh tistih trinajst ceki- nov. Hodil je daleč sem in tja ob posušeni rečni strugi in njenih smrdljivih mlakah. Na ves glas je klical in prosil povodnega moža: »Ljubi povodnjak! Glej, usahnil mi je vodnjak.! To si mi najbrž ti naredil, da bi me kaznoval. Zato mi tudi samo ti moreš pomagati v tej nesreči. Naj bo vodnjak spet poln čiste vode, kakor je vselej bil! Rad ti vrnem vseh tistih trinajst cekinov, ki si mi jih dal. Tukaj so, vzemi si jih na- zaj. Zdaj vem, da nisem prav ravnal, ko sem denar zahteval od tebe in drugih ljudi. Odpusti mi in mi pomagaj!« Toda povodnega moža ni bilo nikjer in tudi za njegovim gradom ni bilo sledu. Ves hripav je že bil, ko se je žalosten vra- čal domov. Sam je Imel v kleti še nekaj sodov pijače. Toda kaj bo z živino? Ali mu bo moralxi poginiti od žeje? Niti jesti ne bo kaj imela, ko pa je suša uničila tudi poljske pridelke. Naslednji dan so se na nebu zgostili temni oblaki. Iz njih je pričel padati dež, skraja rahel, a se je kmalu spremenil v na- liv, ki tri dni in noči nI prenehal. Opomo- gla si je izsušena zemlja, ljudje ih živali so s oddahnili. Se Skopušnikov vodnjak se je spet napolnil z vodo. Povodnega moža pa ni bilo nikjer več. Morebiti se je odselil kam daleč, kjer ga nihče ni poznal. Tako je Skopušnik lahko obdržal tistih trinajst njegovih cekinov. Shranil jih je v omari in se jih ni hotel več dotakniti. Počakajo naj tam! Morda se povodnjak še kdaj vrne ... Tako hude suše ni bilo potem nikoli več. Pa tudi povodnjaka nihče nikoli več ni videl. lani na pri Sevnici ZA SPODBUDO! toročal: smo že o marlji- ti in prizadevnosti Pio- »kega odreda »Bohor« na ovni Soli »Kozjanski od- « na Planini pri Sevnici, posebno v zadnjem času pionirji veliko ča.sa po- tili urejevanju okolice svo- novozgrajene šole. ge v skem letu pa so se priza- ni pionirji obrnili z do- 3m petinsedemdesetim go- darskim organizacijam v J Sloveniji za materialno finančno pomoč. Samo inajst jih je .odgovorilo, imivo pa je in tudi nera zumljivo, da se jih je naj- manj odzvalo ravno s pod- ročja celjske regije. Prva je odgovorila ljubljanska »Jugo- tehnika«, za njo pa še osta- le: »Stol« Kamnik, »Termi- ka« iz Ljubljane, mariborski »Tam« in spet ljubljanska »Metalka«. Minuli petek pa so iz »Jugotehnike« pripelja- li predstavniki novoletna da- rila za učence šole, pa seve- da obljubljeno materialno pomoč. Pionirji so se je zelo razveselili, saj so dobili nov električni varilni aparat, ki predstavlja kar lepo vrednost grafike slovenskega slikarja Maksima Gasparija, pribor za sitotisk, risalni papir in še nekatere predmete, ki jih bodo pri svojem delu znali še kako uporabiti! V zahvalo so učenci podarili predstav- nikom »Jugotehnike« lično tapiserijo, ki jo je izdelal učenec šestega razreda Ivan Pajk Celotno organizacijo pri tej akciji pa je vodil mentor pionirskega odreda, predmetni učitelj tehničnega pouka Jakob Ratajc. dm ZRVS S PROGRAMI Minuli teden je bila seja občinskega odbora Zveze re- zervnih vojaških starešin ob- čine Celje, ki je v bistvu po- menila nadaljevanje nedavne občinske skupščine ZRVS. člani novega občinskega od- bora -so na seji soglasno po- novno izvoliai za svojega predsednika rezervnega pol- kovnika Vida Jeriča, ki je že doslej uspešno in prizadevno opravljal naloge predsednika. Imenovali so tudi vse komi- sije in njihove predsednike, ki morajo že v tem mesecu izdelati programe dela za le- tošnje leto. Največ pozornosti je tokrat veljalo programom strokov- nega in idejno političnega izobraževanja rezervnih voja- ških starešin. Programi za to leto so dokaj obširni. V po- mladanskem delu bo na pro- gramu tema »Okupacijski si- stem v sodobnih vojnih raz- merah«. Ta tema bo razde- ljena na dva dela, popestre- na pa bo tudi s predvajanjem filma z naslovom Krajevna skupnost v pogojih sovražne okupacije. V mesecu aprilu, maju in juniju bodo orienta- cijsko taktični pohodi, bodo pa glede na lanskoletne ne- koliko razširjeni. V jesen- skem obdobju pa bodo orga- nizirali predavanja o medna- rodnih političnih in vojaških položajih in giJjanjih. Izrečeno je bilo mnogo kritičnih besed o nerednem obiskovanju predavanj In drugih oblik izobraževanja rezervnih vojaških starešin. V naslednjem obdobju se bo morala zaostriti kontrola udeležbe predavanj, potreb- no pa bo tudi več pogovorom z nekaterimi rezervnimi vo- jaškimi starešinami o njiho- vem delovanju oziroma pasi- vnosti. D. MEDVED 20. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 KOZJANSKI VIHARNIKI Kozjanski viharniki so ljudje kot povsod: prerivajo se skozi čas, kot pač najbolje vedo in znajo. Nič posebnega niso in vendar je V njih nekaj, kar jih dela drugačne. So ljudje trde roke in srca, toplih dlani in vročega po- gleda. Polni 80 nasprotij, polni življenja. Ka- raje se zapro vase. Velikokrat to ni dobro, dar jih kaj boli, tega navadno ne pokažejo. Kar naenkrat se to ravnotežje poruši in že se odpro, kot velike školjke. Misli nosijo v sebi in jih ne razlagajo. Čestokrat jih zvedo ljudje šele ob smrtni uri. Takrat kozjanski viharniki zagrgrajo svojo poslednjo pesem. Strast, otož- nost, veselje, ljubezen, vse to takrat z nepoj- mljivo močjo privre na dan. Kozjanski viharni- ki so navajeni misliti o trpljenju. Toda nič več tako, kot nekdaj. Tako misli tudi Marija Belina, kmetica, iztrgana bilka in znova vsa- jena. Rajni Potočnik na Ma- rofu je imel šest otrok, pri hiši pa so bili še teta in stric, zemlje je bilo malo, dela preveč. Mari- ja je to spoznala dovolj zgodaj, da se ji je to spoznanje vtisnilo v spo- min. Delati, delati in de- lati ... Ženin neveste ni iskal daleč. Našel jo je kar na Marofu in tako se je Ma- rija leta 1929 poročila in odšla k Belinatovim. Tam je bilo zemlje še manj, torej tudi denarja m mož se je moral zaposliti pri cestnem po'djetJu. Tu in tam je odšel na dnino. Denar je bil v tistih ča- sih čislana stvar, bolj kot je danes. Bil je tudi kro- vec, njen mož, in prene- kateri dan se je prepotil na strehah, da je lahko preživljal ženo in otroke. Leoa oialeka je bila le sen dolgih noči. Kraljevina rri rezala svojim otrokom be- lega kruha. Belinatova dva sta ži- votarila. Odplačati je bilo treba svaka, odšteti doto svakinji, živeti ateka in mamo in misliti še za ju- tri, ki se je nejasiio pri- kazoval izza Bohorja. To- da za silo je šlo. Obupal ni nihče. To ne. Ko so se pretolkli s'uško in mu- nicijo Železje je skril in skrito je čakalo na nove lastnike. Otroci, trije so bili, troje deklet; dvanajst, deset in osem let jim je bilo takrat, za očetov za- klad niso vedeli. Začelo se je sanrKJ od sebe, pravi Belinrjtova mama. »K našem sesedu Leopoldu Kuneju je pri- hajal nek študent, Sorčan so mu rekli. Bil je špan- ski borec in večkrat je, kadar je bil pri nas, na- nesla beseda na boj španskih ljudi. Prijetno ga je bilo poslušati. Znal ;e pričarati špansko po- (lezen je morila ljudi. Marije se je lotil tifus in še druge nadloge. Nekaj tednov pozneje" Je v taborišče prišla Ton. čka čeč, ki je t.jkoJ za. čela z ckgitiranjem. Tončkg trpljenja v taborišču rti prenesla: leta 1944 je zg. radi slabega srca umria Marija in ostale Kozjanke so Ji v baraki 24 izkazale še zadnje časti. Povsod so bili okost- njaki, po ves mesec so ležali naokoli. Vzdržati jg* bilo treba za vsako ceno.r »Kdor Je v Auschvvitzij» zgubil voljo. Je bil zgub.. Ijen,« pravi Marija. < ___i PEKEL GRE PROTU KONCU t ___ ■ »Včasih nas je držala'' pokonci pesem,« meditira Marija. Prepevali so. Ce* se je le dalo. Nek Mad- žar, paznik, je zelo radj poslušal naše pesmi. Ve- dno Jih-je priganjal, n^j pojejo. In so pele in do- -movina se jim je takrat približala... j Januarja 1945 so zapu-t stili Auschvvitz. Še prej so esesovci požgali do- kumente, potolkli nek^ sto ljudi. Strel s pištolo v glavo je bila prava mi- lost, kadarv so hoteli ko- ga spraviti s sveta. Kot psa ... Začelo se je popotova- nje, najlepše popotovanje v življenju Marije Belina iz Marofa pri Lesičnem, Včasih je sicer d'Io še hudo, fronta se Je pribli- ževala, prišli so Rusi, esesovci so še kar na- prej streljali, domovina pa se je le bližala korak. za korakom. Transporti so se valili preko Češke ; Avstrije v Jugoslavijo. Avgusta 1945 je Mar.^ i prišla domov. Takrat je; izvedela: moža so ji ubi- li. Žalost Ji Je le nekoliko omililo to, da so otf-oci ostali živi. Dom je bil" požgan, ničesar nisi mo- gel prijeti v roke. Nemci so ubili tudi' ostale, ki so bili z Ma- rijo v Starem piskru. Za žalost ni bilo časa, pre- več hudega se je nabralOj na kup. Marija se Je pre-j dala delu. Tega je bila. vajena. | Po svobodi so začela, prihajati odlikovanja. Da-i nes ima ta skromna že-, niča, ki jo pozna domala vse Kozjansko, spomeni- co, orden zaslug za rod s srebrnimi žarki in orden bratstva in enot- nosti s srebrnim vencsfn Kar nerodno Ji je, ko to pove. Takrat se ji prikra- de na obraz nasmešek v katerem je vsa odpo- ved dobre ženice, ki j" ljudje spoštujejo. Spoš- tovali so jo tudi Peter Skala pa Tončka čeč. drugi. Marija tudi po vojni ni mirovala. Tisti dnevi, W so se organizirali, ji kakor niso šli iz sponi^ na. Zato je delala še ka« naprej. Kjer je bilo trebj Delati Marija zna že o« malega naprej. Ni ji bi« težko Marijina odlikovanja vise na steni. Morda s< spravljena pod -po* štrom« ali v »kasteicU« Ne vem. Nič kaj rada govori o njih. Prav g^j" vo pa si jih je zasluži'^ »Saj nisem delala za W Človeku, ki je lačen " potreben pomoči, moi^ pomagati. Greh bi bil. bi se izognila svoji dc^^ nosti.« J Takšen je Marijin "" govor. I Milenko StraS® ,2 — 17. januar 1974 aško NOVI TEDNIK — stran 21 V V To vprašanje muči laške eice, ki so se pred nekaj ffvi sestali na občnem zbo- in pregledali rezultate )jega dela. Strelski šjKJrt je v občini Sko, kljub težavam, v ka- ih se nahaja, dobro raz- . Med devetimi strelskimi ižinami v občini je tudi ižina »Stane Rozman« iz Ikega, ki se lahko izkaže nekaterimi spodbudnimi iultati dela v preteklem u. To je predvsem razvija- ( strelskega šE>orta med adino, to je med pionirji mladinci. Tako se je dru- la udeleževala tekmovanj tudi članskih — v glavnem pionirsko in mladinsko fepo. Nekaj njihovih rezul- ov: osvojitev pokala za memorial Saše Martinoviča v Rogaški Slatini, peto me- sto v občinski strelski ligi, tretje mesto na občinskem tekmovanju žensk, prvo me- sto mladincev in drugo me- sto pionirjev na občinskem strelskem tekmovanju ob dnevu mladosti, mladinski občinski prvak Silvo Kuzmič pa je zasedel sijajno 18. me- sto na republiškem tekmo- vanju. Vsi ti rezultati pa dobijo še večjo vrednost ob ugoto- vitvi, da so ti strelci brez vsakega strelišča. Poleg vzga- janja mladih strelcev So bi- la njihova glavna prizadeva- nja usmerjena k izgradnji strelišča. Kljub pomenu strelstva v pripravah na splošni ljudski odpor in re- zultatom njihovega dela, ni so uspeli zainteresirati druž benopolitičnih in delovnil: organizacij Laškega za pomoi pri izgradnji strelišča. Tik pred občnim zboron: so se začela nekatera pri pravljalna dela za začetek gradnje strelišča v Laškem ki naj bi bilo v Lahomšku Pri tem se je treba zavedati, da bo pri pripravah in grad- nji kljub prizadevnosti strel- cev potrebna pomoč delovnih in družbenopolitičnih orga- nizacij kraja. Tudi od njih je odvisno, ali bo strelstvo, ki ima poleg rekreativno športnega tudi obrambni po- men, v Laškem napredovali in ali bo Laško dobilo stre- Ušče. ANDREJ MAVRI Še ena od stoterih posebnosti osnovne šole v Podčetrtku: »avtomat« za radirke, svinčnike in beležke. V škatlico je treba vreči denar in učenec vzame potrebno. Posebnost tega »avtomata« je v tem, ker deluje »na poštenost« svojih uporabnikov. Radirka ali svinčnik se namreč lahko prej vzameta, še preden je kdo plačal zanju. V tem je smisel tega »avtomata«, ki je čisto navadna lesena škatla, lepo poslikana. Sicer pa, če na šoli ne poznajo ključev, potem tudi takle »avtomat« ni nič poseb- nega. Za osnovnošolce v Podčetrtku namreč! Foto: Drago Medved DEDEK MRAZ NA POŠ ŽALEC D('(ik;i .Mraza so pionirji i(>(-l)n(> osnovne šole Žalec ičakali z dobro pripravlje- n pro.urauuiin dramskega ožka. lHrizorili so zelo po- tčeno igrico. Za prijetno aznovanje novoletne jelke moramo zahvaliti razume- li ju delovnih organizacij •t so: »CJarant«, Polzela, To- varna nogavic Polzela, Fer- ralit Žalec, Montana Žalec Opekarna Ložnica, Keramič- na industrija Liboje in KK Hmezad Žalec. Za obdaritev so tudi prispevali Občinski sindikalni svet Žalec, Krajev- na skupnost Žalec, Občinska zveza I)P>I Žalec ter Svet za zdravstvo občine Žalec. Prijetnega presenečenja in doživetja se bodo pionirji še dolgo spominjali. Vsem, ki so omogočili im prispevali za novoletno ob- daritev učencev Posebne os- novne šole Žalec se učenci in učiteljski kolektiv POŠ Žalec iskreno zahvaljuje. Ravnatelj JOŽE DROFENIK Ce ne bi bila lepa vasica Kostrivnica že od daleč vidna z lepe asfaltirane ceste, KI se vije od Podplata proti gozdovom Boča, bi morali res temeljito pogledati v tla, narPiJn A prebrali, kam ste prišli. Ker je od časa, ko je bil posnetek Snm ^^ • . preteklo nekaj časa. upamo, da so vrli Kostrivničani že DoS i' spodobno raven. Sicer pa bomo kdaj prišli na obisk in bomo pogledali, ce so se res potrudili! Foto: Drago Medved Smučanje ODLIČNO NA POHORJU Pretekli teden je bilo na Pohorju pregledno tekmova- nje najboljših alpskih smu- čarjev v veleslalomu, ki je služilo kot eno izmed zad- njih kvalifikiicij za odloči- tev ekipe za evropsko mla- dinsko prvenstvo v Nizkih Tatrah v CSSR. Celjske predstavnice so se uvrstile takole: 5. Jezernik 1:56,50, za zmagovalko 2u- rajevo (Branik) je zaostala za 4 sekunde, 6. Barbka I>voršak 1:56,57, 8. S. Jezer- nik 1:57,37 in 11. Borica Lon- čar 1:58,27 vse Izletnik Celje. V nedeljo je bil na Jstih terenih veleslalom za kate- gorizacijo za mlajše mladin- ce in mladinke. C^ljanke so se uvrstile takole: Jugova je bi]^ 5., A. Jezernik 6., in Dvoršakova 7. T. T. V soboto dne 12. januarja ob 8.30 je pri- čela obratovati na Lisci (nad Sevnico) nova 500-metrska smučarska vlečnica s kapaci- teto 630 oseb na uro. / Obratovalni čas vsak dan od 8.30 do 16.30. ure. Smučarski progi sta dolgi 900 odnosno 1.200 metrov. Cesta iz Brega (10 km) je redno vzdrže- vana. Potrebna je zimska oprema. Vse informacije »Tončkov dom na Lisci« telefon 068-74-171. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 Potem ko je obtičal na limanicah agentov tujske legije, je Celjan Mirko Kovic, kot legionar Mirostavv Kuci, na Korziki prebil štiri trde mesece vojaškega drila. Po štirih mesecih je bil goden za službo. Začenja se nova zgodba njegove avanture, ki bi jo čisto lahko pogrešal v svojem dosedanjem življenju. Po štirih mesecih pravcate dresure v legionarski trdnja- vi na jugu Korzike je naF>o- sled prišla sprememba. Spet so jih odpeljali z ladjo na obalo Francije. Bi bila zdaj priložnost -^za beg? Kje pa! Brez ficka v žepu. 135 frankov na mesec znese skupaj 540 frankov za štiri mesece. Toda tisto, kar so pokadili, kar so zapravili v kantini in kar so stale can- dre v javni hiši, jim je čet- ni starešina lepo odtegnil, ostali denar pa hranil na knjižico. No, in v Marseillu se na ulici legionar ne more prosto gibati. Civilne obleke ni in si je tudi ni mogoče kupiti. Teden dni so se po- tikali med kasarno, kantino, kinom in javno hišo, vse je bilo namreč v enem samem obzidju. V mesto ni smel nihče. Slikali so jih v civilni obleki, jim pripravili pasoše, izročili vozne listke za letalo ter jih 39 naposled vkrcali v DC-6. Torej zdaj pa v svet? To- da francoskega sveta, kamor bi poslali legionarje, je ved- no manj. Tahiti naj bi bila obljubljena deleža, kjer ple- šejo polnage mulatke pod palmami in se cedita med in mleko. Toda Mirko Kovič ni bil tiste sreče. DC-6 je preletel Sredozem- sko morje in se spustil na letališče v Kairu. V medna- rodni coni letališke stavbe so bili sicer na videz nedolžni civilisti, v resnici i>a zapri- seženi legionarjl brez nad, da bi kdo pobegnil. Za to niso imeli ix>trebne vize, da bi šli iz zaprte carinske co- ne, stražili pa so jih oficirji in podoficirji, seveda tudi v civilu. Le-ti bi hitro prepri- čali egiptovsko policijo, da je ubežnik nevaren tip in do- segli izročitev. No, Mirku se je takrat ven- darle posrečilo, da je spra- vil v pisemska nabiralnik kar. tico, s katero je sporočil do mov, da je na ix>tovanju sko- zi Kairo v Afriko. To je bil prvi glas, ki ga je po štirih mesecih dal od sebe in obve- stil starše. Ko se je letalo p>o F>oletu iz Kaira ponovno spustilo na tla, je bila pod njim pušča- va, obrežje Rdečega morja, onstran letališča pa Džibuti, glavno mesto »neodvisne re- publike«, Afar in Isa. Je kdo kdaj slišal o tej republiki, ki leži ob Rdečem morju nasproti Jemena? Ta republika je majhen konček nekdanje Francoske Somali- je, katere večji del je sedaj svobodna republika Somalija, del pa obmorska pokrajina Etiopije — Eritreja. Afar in Isa je državica, velika mor- da toliko kot Slovenija, si- cer pa si njeno ozemlje de- lita dve plemeni, po katerih se država tudi imenuje. Dži- buti je v resnici tipično opo- rišče. Tu se vse vrti okoli vojašnic in vse živi od voj- ske. V tem mestu je okoU 8.000 pripadnikov redne fran- coske vojske, tu pa je tudi velik' del tujske legije, okoli 1.200 mož, ki jim poveljuje general divizije Miiler, ki kljub imenu, začuda ni Ne- mec, marveč Francoz. Kakor- koli je že dežela majhna, od- visna od 0F>0rišča, so vendar v njej ljudje, ki bi jo želeli videti res svobodno, brez tu- jih čet. Zaradi tega je v Dži- butiju legija. Ce bi prišlo do nemirov, kot je bilo v drugih iz^bljendh francoskih ko- lonijah, bi' bila l^ija tista, ki bi morala opraviti najbolj umazan in krvav posel. No, tudi zato je legija v Džibu- tiju, da bi bila pri W bi svetovni in lokata; žaj omogočal vrnitev 1 osvobojene bivše t pod francosko zastan vsak primer ima kofl želez v ognju. 39 prišelkov so v Dii razkropili po enotah, po vsej državi Afar i V Džibutiju je glavB poveljstvo, čete pa sol pokrajini v stražah, p®" in zasedah. Mirko Ko« as Mj.roslaw Kuci, je' deljen borbem operatf ti. Le-ta je odhajala i na patruljne vožnje, Ijala stražarske dol^ bila nared, kadar so mestu kakšne demoosi Džibuti, mesto veiill Celje, ima dva obraza- sto moderno jedro, vijo bogati, Evrop^ Araboi, oziroma imoV padniki enega ali ^ plemena temnopoltih lijcev. Vse ostalo živi di, nečistoči. To so Ce so po svetu beli od drugih ras, FraoC lajo razliko le med i mi in rajo. To je tisti obljublj« tisti mikavni svet, mu bil dan kot leg* Lepa reč ... (Prihodnjič: MetrcS« sinka Rozi) PISE JURE KRAŠOVEC (3) Mirko Kovič v Džibutiju pred znakom legije, ki ga je izde- lal v jedilnici v kasarni. CEililMlpMi .2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 zc^jnd RAZVAJEN SIN Moj sin ima (star je sedemnajst let) vsega dovolj. Je edinec. nanj smo gle- dali kot na punčico svojega očesa, zdaj pa nam vse nehvaležno vrača. Pogo- stokrat sem bolna in sem zanemarila delo v hiši. Fant je močan, odrasel in bi mi lahko kaj pomagal. Če mu-kaj rečem, mi odgovori, da ni gospodinj 3ka pomočnica, da tudi njegov oče nič ne dela in ima kljub temu vsega do- volj. Da mu ne preostane drugega, kot da ga posnema. Pa ga ne. V šoli se ne uči dobro, ker drugače bi mu še leno- bo doma spregledala. V šoli nič, doma nič, le kako bo z njim v življenju? MATI DRAGA MATI, v življenju je že zdaj. kajne? Živimo od rojstva in otrok od- rašča pred našimi očmi, ki pogostokrat gledajo drugače, ker so materine. Po- puščanje, razvajan.je v nežni dobi se nam največkrat maščuje kasneje. Klju- bovanja in nasprotovanja pa so zna- čilnost let, ki jih preživlja vaš sin. Ker ste ga razvajali ter ga puščali v brez- delju v zavesti, češ, saj mu ni treba, saj smo se mi dovolj nagarali, ne zna ceniti vaše žrtve, ki je bila njemu samo v škodo. Zgledovanja po očetu so v tej dobi pogostna in če so, i>ozitivna, so tudi vzgojna. Tako pa, ne preostane vam drugega kot da moža spremenite. Ker je to včasih težje, kot goro pre- makniti, na ta uspeh ne dam veliko Preostane vam samo eno: čakan.ie, da bodo nora leta minila. Palica ne bi nič zalegla, verjemite mi. Osta.ja celo od- prto vprašanje — kdo bo koga. Pa ne zamerite! PREDOLGE NOGE v šestnajstem letu sem, še kar nor- malno zrasla, le noge imam predolge. »Stanga« mi pravijo v razredu, čeprav nisem naj.večja, sem pa suha. Zaradi dolgih nog sem tudi bolj nerodna, ker so mi vedno odveč. Pa ne recite, da bo kdai drugaiSe, ko bom velika. POLONA DRAGA POLONA, pa še res je, da bo drugače, ko boš čisto odrasla in bodo tvoje dolge noge, ki so v teh letih zrasle preveč, čisto normalni del tvojega telesa. Zdaj so ti morda res v napoto, kasneje pa boš ponosna na nje, ker veliko deklet bi rado nekaj darovalo, če bi se lahko ponašale s tvojimi nogami. Ne zameri mi. če ti povem, da boš čez nekaj let vse drugače gledala na te stvari, ko boš odrasla. NATAŠA iVEN prihodnjih dneh vas čaka veliko razoča- inje, ki pa ga boste preboleli. V službi odo manjše težave. Denarja še ne bo. IK ekdo. vam bo pomagal iz zadrege in lahko KJ boste izkazali hvaležnost. Imeli boste recej izdatkov. V družini vesef dogodek. VOJČKA reveč se boste ukvarjali sami s seboj, •mesto da bi se bolj posvetili partnerju. soboto ne skoparite z besedami. AK rez dobrega načrta ne boste prišli do cilja, red vami je velika priložnost, ki bi jo K>rali zgrabiti. Pričakujte obisk. EV reživeli t>oste nekaj nesrečnih trenutkov, Iradi česar ne kaže obupati. Zavedajte se, I imate svojo usodo sami v rokah. EVICA ^enutna brezskrbnost vas ne bi smela bpavati. Imate priložnost, da se izkažete I popravite slab vtis. ki ga imajo o vas EHTNICA larsikaj vam bo šlo narobe, a od vsega pste imeli veliko korist. Izogibajte se »akršnih prepirov in bodite previdni. KORPIJON »ka oseba vas bo skušala omrežiti, kar Im bo godilo. Malo premisleka ne bo ško- ?valo. zato si vzemite nekaj časa. fRELEC azburljiv dogodek vas bo vrgel s tira, da ( boste težko opomogli. Počitka ne odkla- tajte. prijateljske pomoči tudi ne. OZOROG Oate dobro zamisel, ki jo boste uresničili (ne preprosto, kot mislite. Upoštevajte mnenje druge strani DDNAR ,iašli se boste v neugodnem položaju, ki v^S Ob l^^ncu tedna » vam obeta zelo zanimiv izlet. BI boste pomembno zadevo in si od- h^i. Spreniemba. ki si jo želite, pa vam bo prinesla, kar pričakujete. Male popoldanske obleke v vsako žensko garderobo spada nekoliko boljša popoldanska obleka, ki je namenjena slovesnejšim popol- danskim priložnostim in praznovanjem. To ni večerna obleka, pa tudi povsem dnevna ne. Letos bo takšna obleka še naprej ukrojena srajčno in sploh bo v tem stilu. Tako je ovratnik srajčno koni- čast ali pa je namesto njega majhna jazoma. Pas je prav tako poudarjen, lahko te ozek s sponko ali pa se pre- prosto zaveže. Rokavi so ozki, če pa so nekoliko širši, imajo manšeto. V krilu je obleka krojena navzven ali pa ie nagubana. Se material: najprimernejši je jer- sey ali različne mešanice volne in sin- tetike. Staša Gorenšek DOM UPOKOJENCEV CELJE objavlja prosto delovno mesto KNJIGOVODJA POGOJI: Ekonomska srednja šola in tri leta prakse. Vlogi je priložiti kratek življenjepis in za- ključno šolsko spričevalo. Vloge sprejema Dom uix>kojencev 15 dni od objave. 2f Gotovo ste že slišali, da ne jemo sa- mo z usti, ampak tudi z očmi. No, ne čisto dobesedno, pa vendar... Saj se strinjate, da ne tekne enako, če jemo kompot iz lonca, v katerem se je kuhal, ali iz lične steklene skodelice. Pogled na okusno urejeno mizo nam vzbudi tek in zato res ni vseeno, kako se navadimo jesti. Če smo se že potrudili, da skuha- mo dobro kosilo, potem zberimo še to- liko moči in ga prijetno pripravljenega postavimo na mizo. Prihranjeno nam bo vstajanje od mize, družina pa bo zbrana v prijetni harmoniji. To ni tako nepomembno, kot si kdo trenutno misli. Marsikdo bi si prihranil želodčne težave, če bi jedel v miru, s tekom, brez hlastanja in naglice. Vsaka družma bi mo- rala imeti doma priročno lekarno, v kateri bi hra- nila zdravila vsaj za pr- vo pomoč. Ponekod imajo doma lepo urejeno lekar- no, drugje pa v njej hra- nijo najrazličnejša potre- bna in nepotrebna zdra- vila. To zlasti tam, kjer je doma kronični bolnik in se v domači lekarni kaj hitro naberejo različ- ne tablete, kapljice in kapsule, ki pa ne spada- jo vanjo. Domačo lekarno si ure- dimo' v neprepustni oma- rici, ki jo lahko zaklene- mo in ni dosegljiva otro- kom. Najbolje je, da jo obesimo v suhem, hlad- nem prostoru kam na zid. Mnoga zdravila se nam- reč hitreje pokvarijo, če so na toplem m na sve- tlobi. Zato domača lekar- na ne sme imeti preveč stvari, sicer n. več pre- gledna. Stara zdiavila, ki jih bolnik ni porabil, ne sodijo v domačo lekarno. Mnoga zdravila s časom tudi zgubljajo svojo pr- votno zdravilno moč in se pokvarijo. Če se sedaj vprašamo, kakšna zdravila naj bodo v domači lekarni, smo skoraj v zadregi. Upošte- vati moramo, da sme močno delujoča zdravila za vsak primer posebej predpisati zdravnik. Torej tudi najbolj znani antibio- tiki ne spadajo v domačo lekarno, čeprav slišimo: »Nekaj za prvo silo in proti vročini moram ime- ti doma«. Ljudje zelo ra- di sami segajo po antibio- tikih, včasih že samo za to, da bi znižali telesno temperaturo Tako ravna- nje je napačno in tudi nevarno. Antibiotiki na- mreč niso Zdravila za zniževanje vročine, tem- več za uničevanje bakte- rij, ki pa sprožijo le ne- katere bolezni. Seznam zdravil za do- mačo lekarno je soraz- merno kratek Ker stro- kovna imena zdravil naj- večkrat ne povedo, čemu služijo, je najbolj pame- tno, da si na zavitek, vrečko, škatljico ali ste- kleničko to napišemo. Tu- di kadar kupujemo zdra- vila v lekarni, ix>vejmo raje. zakaj jih potrebuje- mo. v domači leKami naj 'bodo naslednja zdravila: Obvezila: Povoji, steril- na gaza (gaza komprese), bombažasti povoji (širo- ki 5, 6, 8 in 10 cm) sta- ničevina, povoj za prvo pomoč in trikotna ruta. Pripomočki za zunanjo uporabo: Jodova tinktura, 70 % alkohol za razkuže- vanje vbodlin m vrezov, 3 % raztopina vodikovega peroksida za grgranje, vrečko borne kisline za pripravo obkladkov, zdra- vilno mazilo za rane (npr. — Hidrocyclin), hladilno mazilo in otroški puder. Zdravila za notranjo uporabo: tablete proti bo- lečinam, tablete za zni- ževanje vročine, odvajal- ne tablete, živalsko oglje, soda bikarbona, svečke proti krčem, baldrijanove kapljice za pomirjenje živ- cev, Hoffmannove kaplji- ce. tekočino zoper vetro- ve in krče in tablete sa- harina. Caj shranjujemo v ne- prepustnih škatljicah ali steklenih posodah. Doma je dobro, da imamo čaj iz poprove mete (za želo- dec in črevesje), kamilični čaj (zoper krče m za zuna- nje oblakdke) odvajalni čaj, prsni čaj (za izkašlje- vanje) in lipov za pote- nje. V vsaki domači lekarni mora biti toplomer! Boris Jagodič, dipl farmacevt Na oddelku stekla in keramike velebla- govnice T lahko kupite lepo oblikovane jušnike s krožnikom, izdelane v Keramični industriji Uboje. Rjav komplet stane 14,92 din, rdeč pa 2G.79 din. CORN FLAKEŠ so koruzni kosmiči, obo- gateni z vitamini, ki se pripravijo na zelo hiter in preprost način. V samopostrežni Rio jih prodajajo za 3,55 din Elastične ženske nogavice BI so uspeš- na preventiva proti krčnim žilam. Prodajajo jih v veleblagovnici Tkanina, cena pa ja 107,15 din (nogavice) in 208,35 din (hula- hop). V trgovini Mladost v Zidanškovi ulici smo izbrali za vas moške hlače, modno krojene z zavihki v rahlem karo vzorcu. Izdelali so jih v Zarji Žalec, stanejo pa 374,00 din. 24. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 17. januar 1974 SllORT Nri ŠP^RT IVT - ŠPORT 6S ŠŠD Ob siuiLU ueta v TTKU vtLja se poseoe] podčrtati uujuOLj muoMuo teLesno- v^yo]no organizacijo v celj- ski rtgiji ia UrusLVU nnajo se miaae norenine, ki pa gtouoKO poganjajo v no- vem sistemu organiziranja in življenja naše telesne kulture. V celjski regiji je trenut- no kar 6« ŠSD, kar prea- stavlja lepo štemlo osnovnih organizacij. Največ SSD je v celjski občini — 21 (11 na osnovnih in 10 na srednjih šolah J, sledijo šmarska ob- čina z 11 (10 na osnovnih in 1 na srednji šoli), žalska z 9, velenjska z 10, šentjurska in konjiška s 5, mozirska s i in laška s tremi društvi. ŠŠD se iz leta v leto or- ganizacijsko bolj utrjejo in kažejo svojo življenjsko silo in moč z vsebinsko bogatim življenjem, vnašanjem novih oblik in metod dela, razvija- njem vadbe in tekmovanj, organizacijo izletov, poho- dov, akademij in nastopov, taborenj in športnih tečajev. Na osnovnih šolah celjske regije je 28.750 učencev, v ŠŠD in telesnovzgojnih krož- kih pa je 13.731 članstva. Tako je kar 47 odstotkov oiorok aktinmih v svobodnih aJctivnostih na področju te- lesne vzgoje in športa! S tem številom celjska regija daleč prekaša ostala šolska področja v republiki!!! Zal ni moč postreči s sta- tističnim prikazom stanja članstva ššD na srednjih šolah, ki se suče od 20 do 30 odstotkov, kar je znatno slabše od stanja na osnov- nih šolah. Morda je primerjava ak- tivnega članstva v ŠŠD na osnovnih in srednjih šolah presenetljiva, saj bi po zre- losti pričakovali, da se bo mladina na srednjih šolah lažje organizirala v ŠŠD in pokazala večjo življenjsko moč.. Zakaj takšno nesklad- je? Vzrokov bo vsekakor več, našteti pa velja vsaj nekatere. Mladina na sred- njih ' šolah je dnevno bolj časovno obremenjena s šo- lanjem, študijske obveznosti so vsekakor večje, material- ni pogoji za izvajanje pro- stovoljnih dejavnosti za šport so neprimerno slabši kot na osnovnih šolah, pa tudi problem vozačev (kar dve tretjini učencev srednjih Sol je izven Celja) onemogo- ča večjo angažiranost mladi- ne v športnih aktivnostih na matičnih šolah. Za razvese- ljive uspehe učencev na os- novnih šolaJi v okviru SSD pa velja posebej podčrtati izredno prizadevanje ravna- teljstev šol in učiteljskih zborov, pa tudi večjega šte- vila mentorjev iz vrst peda- gogov, ki vrednotijo udej- stvovanje učencev v okviru svobodnih aktivnostih na šo- lah kot sestavni del svojega pedagoškega dela. Ob uvajanju novega učne- ga načrta za telesno vzgojo na osnovnih šolah velja pod- črtati tudi obveznost, da je v teku osemletnega šolanja treba naučiti vsakega učen- ca smučati in plavati. V zad- njem šolskem letu je z or- ganizacijo smučarskih šol v naravi in tečajev bilo zaje- tih kar 2.876 otrok, kar po- meni ob 3.875 učencih petih razredov kar 74 odstotkov! To je vsekakor izredno raz- veseljiva ugotovitev. Manj pa smo lahko zadovoljni s startno osnovo pri poučeva- nju plavanja. Tako je v letu 1972f73 bilo v plavalnih šolah in tečajih le 1.344 otrok, kar ob številu 3.691 učencev v četrtih razredih pomeni le 32 odstotkov! Ta pokazatelj je vsekakor zaskrbljuioč. K. JUG Slovenske Konjice Pred petimi leti je v konji- škem športu vladalo še pravo mrtvilo. Toda s prihodom nekaterih mladih športnih de- lavcev je doživela športna dejavnost v tem kraju pravo renesanso. Nastala sta dva centralna športna kluba: no- gometni klub »Dravinja« in košarkarski klub »Konus«. Pred dvema letoma pa so ustanovili še judo klub »Ko- stroj« ter smučarski klub Slovenske Konjice. Mladina, ki se je prej uk- varjala s športom zelo neor- ganizirano, je sedaj dobila svoj smoter v klubih. Vod- stva klubov so si zadala kot I>oglavitno nalogo delo z mla- dino, povezali pa so se tudi s športnimi društvi na osnov- nih šolah. Načrtno klubsko delo tako vključuje mlade v svoje vrste, iz njih črpajo ka- der za svoja pionirska, mla- dinska in kasneje članska moštva. V lanskem letu so športni- klubi v Slovenskih Konjicah zabeležili odlične rezultate. Mladinska ekipa nogometne- ga kluba »Dravinja« je posta- la republiški prvak, prav ta- ko so republiški prvaki tudi pionirji iz košarkarskega klu- ba »Konus«. Vsi ti rezuiltati kažejo na pravilno pK>litiko klubov pri športnem delova- nju. Občinski proračun name- njuje športni dejavnosti ko- njiške občine 5 starih milijo- nov letno. To je vsekakor premalo za kvalitetno delo- vanje športnih klubov, zato gre p>osebna zahvala vsem de- lovnim organizacijam, ki so s svojimi sredstvi veliko pri- pomogle k taTco širokemu raz- mahu športne dejavnosti v občini. To so predvsem pod- jetja Konus, LIP, Kostroj, Komet in Kovaška industrija, ki so prevzela patronat nad klubi. V veliko pomoč so bi- la tudi z referendumom leta 1968 zbrana sredstva, iz kate- rih so zgradili telovadnico pri osnovni šoli Dušana Je- reba, del sredstev iz referen- dtuna leta 1973 pa je name- njen izgradnji novih šport- nih objektov v občini. V zadnjem času se je moč- no razgibalo tudi špKJrtno živ- ljenje v Vitanju, kjer so ko- šarkarji z marljivim delom prišli do druge slovenske li- ge — vzhod, prav tako pa se budi športno življenje v Zrečah, predvsem z izgradnjo novega rekreacijskega centra na Rogli. Mrtvilo pa še vla- da v športnem društvu Par- tizan v Ločah, vendar so mla- di na osnovni šoli Ljubo Ser- cer precej aktivni, zlasti ra- di igrajo košarko, kar jim omogoča novo igrišče ob šoli, ki je sedaj že skoraj urejeno. Vsi šp>ortniki v občini veli- ko- pričakujejo od Temeljne telesnokultume skupnosti, ki bo nedvomno našla pravo mesto za telesno kulturo v občina. Telesna kultura bo ta- ko dobila tisti pomen in vlo- go, ki ji pripada. DAMJANA STAMEJCIC KOŠARKA v zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v II. zve- zni košarkarski ligi so Celjani nastopili proti eki- pi Slovana v Ljubljani in doživeli visok poraz s 106:66 (53:30). Sprva ni kazalo na tako katastro- fo, saj tudi domačinom ni šlo posebno od rok. Vendar je vedno bolj pri- hajala do izraza izrazita premoč domačinov v vi- šini igralcev. V prvih dveh minutah nadaljevanja so Celjani zaigra^li hitreje in ličinkoviteje v napadu in znižali razliko na 17 ko- šev, vendar so takoj za- tem spet popustili in do- mačini so spet prevzeli igro v svoje roke in pre- ko odličnih Papiča in Kru- šiča do konca tekme stal- no povečevali razliko. V tem delu se je pri Celja- nih izkazal edinole Miloš Sagadin, ki pa ob neraz- položenih soigralcih ni mogel napraviti kaj več. Koše za CJelje so dali: Miloš Sagadin 30, Zmago Sagadin 10, Jerič 9, Ram- šak 5, Sabolčki 4, Kralj 4, Leskovar 2 in Jošt 2. V naslednjem kolu bodo (Celjani gostovali proti Borcu, zadnjeuvrščenemu na lestvici, ki je še brez točk. In še razveseljiva vest za ljubitelje košarke v Celju! Tone Sagadin bo spet pričel trenirati in lahko pričakujemo, da se Celjanom obetajo še bolj- ši rezultati. (3cene prof. Cepin Mi- leta: Miloš Sagadin 5, Zmago Sagadin 3, Kralj 1. Mladinci Kovinotehne pa so v nadaljevanju zim- ske mladinske lige v Ce- lju premagali ljubljanske- ga Slovana s 66:63 (39:27). Skozi vso tekmo so bili Celjani boljši nasprotnik in vseskozi vodili, le en- krat se jim je nasprotnik uspel približati na eno točko. Pri domačinih se je najbolj odlikoval mla- di Požlep, koše pa so da- li: Požlep 11. Stefanec 11, Muhovec 10, Zoher 10, Kralj 9, Osole 5, Jošt 3, škoflek 3, Videč 2 in Ki- tanovski 2. JANEZ CEPIN NOV REKORD Marljivim športnim delav- cem SK Oljka Andraž je uspelo, da so kljub pomanj- kanju snega pripravili 50- metrsko skakalnico za med- društvene skakalne tekme, ki se jih je udeležilo 105 ska- kalcev iz 17. klubov. Nov rekord skakalnice — 49 m — je postavil bivši član SK Izletnik Celje, zdaj Ilirije iz Ljubljane Pavliha. REZULTA- TI: ml. mladinci: 1. Berčič (II) 169,1 točke... 12. Cre- možnik (na sliki) 112,6, . . . 21. Marjetic 71,4 (oba Oljka) itd. St. mladinci: 1. Blenkuš (II) 159,8, ... 10. Sušnik 109,7, ... 19. Vezočnik 74,4 (oba Ljubno) itd., člani: 1. Pavliha (II.) 213,9, ... 15. Forlin (Izletnik), 21, Lipov- šek (Izletnik),- ... 23. Glo- bačnik (Ljubn«), ... 29. Podvršnik (Oljka), ... 35. Blagotinšek (Oljka), 35. Ju- van (Ljubno) itd. T. TAVČAR ŠAH Celjski Sahlsti so pričeli z za- nimivim in kvalitetnim prvenst- vom v mednarodni INTER liffi. V tej ligi, v kateri so imeli do se- daj mno^o uspeha, sodeluje pet slovenskih in pet avstrijskih ekip. Celjani so v prvem kolu presenei- Ijlvo igrali z avstrijsko ekipo Voitsberg iz Gradca samo 4:4. V soboto ob 15. uri 1)o v maJl dvorani hotela Evropa srečanje proti najmočnejši ekipi Avstrije Humanicom iz Gradca. KEGLJANJE PrvJč po daljšem času bomo imeli v Celju žensko kegljaško eki- po, ki bo nastoi)ala pod imenom Celje. Pri KK Celje so iz vrst izredno nadarjenih tekmovalk, ki so se pričele ukvarjati s tem športom v sindikalnih ekipah, se- stavili dvajset člansko ekipo, ki bo imela letos svoj krst v repub- liški ligi. Znani tekmovalki Mag- da Urh in Janja Marinčeva pa bo- sta glavni moči v novem klubu. Na izbirnih tekmah za sestavo ženske državne reprezentance so v Slovenski Bistrici sodelovale tudi tri celjske tekmovalke. Članica Celja Urhova je dosegla tretje me- sto z 811 keglji, Eva Ludvig (Kovinar) je bila peta z 799 keg- lji, Marinčeva (Celje) pa deseta z 778 keglji. Enaindvajset članov KK Celja Je sodelovalo na klubskem prven- stvu na kegljiščih v Celju in Žal- cu. Po izenačeni borbi je postal prvak Viki Va^iovšek. ki je podrl 2696 kegljev. Sledijo: Tlsovec 2691, Lubej 2657, Drudkovič 3638 ia M. Krajnc 2619. ATLETIKA PRIPRAVLJAJO BAI KROS Velenjčanl, kjer se je atleti- ka zaradi nekaterih entuzia- stov začela krepko razvijati šele pred leti (dosegli so že tudi lepe uspehe), bodo v marcu letošnjega leta priredi- telji dveh velikih In pomemb- nih tekmovanj v krosu, teku v naravi: 10. marca bodo pri- redili državno prvenstvo, 24. marca pa Balkan.sko prvenstvo v kro.su, kar bo doslej največ- ja atletska prireditev v rudar, skem mestu. Obe prireditvi sta vsekakor veliko priznanje mestu, kjer so se nekako spe- cializirali za krose. Proge bodo speljane po od- ličnih terenih ob stadionu In okoli jezera tako, da bodo večji del vidne za gledalce. Organizacija je v polnem teku, v dveh dneh bodo razposlali vabila,, tiskajo pa se že tudi plakati, bilteni In značke. De- lovne organizacije šaleške do- line so prevzele pokrovitelj- stvo nad posameznimi ekipami, ki jih pričakujejo v Velenju. Ljubljanska banka je prevze- la pokroviteljstvo nad Jugo- slavijo, Gorenje nad Romuni, jo. Rudnik Ugnita Velenje nad Grčijo, RSC nad Albanijo, Vegi^ in trgovsko podjetje ERA nad Bolgarijo in Klepar- stvo Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj in Galis nad Turčijo. Tekmovalci, ki jih bo z vod- stvom okoli 200, bodo prebi- vali v Velenju In Celju. Dan pred balkanskim prven- stvom v krosu bo v ViU Her- bensteln še kongres balkan- skih držav o organizaciji na- daljnih tekmovnaj in krosov. T. VRABL GOVORIJO VALTER ŠTAJNER Srečali smo ga takoj po pod- pisu samoupravnega atletskega sporazuma, M so ga podipisali Miro Kocuvan In Nataiia Ur- bančič ter trenerja Zlatko Bez- jak in Valter štajner. Valter je bil že na samem začetku pesimist in Je dal nekaj pri- pomb: »Od Mira Kocuvana zahte- vajo non stop formo. To po- meni mnogo več dela in tri- krat dnevno trening. To mo- ramo omogočiti Miru, drugače ne bo pomagal noben samo- upravni sporazum. Omeniti pa moramo, da ima najhitrejši slovenski šprinter tudi obvez- nosti v šoli In doma pri dru- žini. Torej naš glavni načrt bo, da Miru pomagamo na vsej fronti. Samo tako bo lah- ko uspeh v Rimu v štafeti 4 X 400 metrov. Podpis samo- upravnega sporazuma pa pre- cej obvezuje tudi trenerja. Upamo, da bomo Celjani iz- polnili svojo obveznost.« J. KUZMA MIJO ANDJELOVIČ Znani celjski nogometaš Mijo. Andjelovič, veliki prijatelj košarke v Olju in eden najbolj razgretih navijačev košarkarjev Ko- vinotehne nam je na zad- njem srečanju v telovad- nici osnovne šole Ivanke Uranjek dejal pred nogo- metno sezono sledeče: »Letos smo pričeli s pri- pravami že 15. januarja. Delo je resno in načrtno. Igralcev je dovolj in v ko- likor štartamo v prvih kolih dobro, lahko priča- kujemo uspeh tudi v za- ključnih borbah za na- slov republiškega prvaka, še nikoli namreč nismo imeU v pn'em delu pr- venstva tako dobre pvozi- cije kot letos. Ce bomo ponovili dobre igre v spo- mladanskem delu prven- stva iz prejšnjih let, bo Rudarju in Nafti težko osvojiti prvo mesto. Sa- mo še pomoč gledalcev potrebujemo tn ▼ Celju boste gledali boljši nogo- met.« T. KUZMA SIP' PRVI 3 V lanskem letu se č čini 2alec udeležilo ^ nih športnih iger 21 J* kolektivov. Tekmovair 12 panogah: rokometu- ki, odbojki, malem j tu, streljanju, plavaj miznem tenisu, šahu, nju, orientaciji, smu{, košarki. V kategoriji do 35) moških) je prvo me« jil SIP Šempeter. Pt, je tudi Garant Polzel, osvojil tretje mesto. KONČNI VRSTNI MOŠKI DO 35 LET: Šempeter, 2. Inštitut 3. Garant Polzela, 4.1 Žalec, 5. Juteks Z^ MOŠKI NAD 35 LET: Šempeter, 2. Inštitut 3. TT Prebold itd. 2£ 1. TT Prebold, 2, Sb občine Žalec, 3. Aero ter itd. Zmagovalec v vanju za množičnost Prebold, sledita SIP ter, Ferralit Žalec itd. Prehodni pokal je i gič osvojila ekipa SiPi 1.1 HOK£J N. L ZLATARNA : [ 5:5 Tokrat začenjamo ; hokejskih rezultatov; vsakdanji hokejski Verjetno prvič na Slott gojijo in igrajo nnATa kej tudi v delovnih '• vih. V Celju imamo podjetja, kjer je W ledu med športi, ki i trajo za rekreacijo.k tere sindikalne orgc: prispevajo svoj delei. kolektivi Zlatarna Ci je že naročila skupaj kompletno hokejsko (s. EMO in Cinkarna. Ti vi izkoristijo vsak prt min in igrajo med » soboto smo videli p vilnimi gledalci i srečanje med Zlats EMO, ki se je končd ločeno 5 : 5. Omeniti dno, da lahko igrajo samo tisti igralci, ki', glistrirani za noben • klub. Hokej torej med sindikalne šport nekoliko let lahko p mo tudi sindikalno Celja v hokeju. To ^ no prvo v Jugoslavi} člani Celja so igrd' no tekmo proti Slot dobri igri so izgi0 Rezultat ni toliko vt^ dejstvo, da so mlo^ zaigrali dobro. To je nekoliko več moi^ skim igralcem pff^ njem v Beogradu pf^ ni zvezdi v soboto Zadetke sta tokrat Bratec dva in Dani Mladinci so da^ uspeh. Na Jesenicil^^ li za državno prve^ ti Jesenicam. Rezu0 preskromen za. Celjoj vodili so s 4:1 in 5:3 " v zadnji minuti 2 Po izjavah igralcev ', krivo vodstvo, kajti so odšli sami. Mef pa so se tokrat vpi^ jenšek, Filipovih, Vajdetič in Antm igrajo proti Slavij Pionirji Celja soJ> Ljubljani izgubili P^ piji 1:11, toda ž« ' dan so doma prerm U 11:3. Najboljši \ Ija Sendelbach ^ zadetkov, , --V, i- 2 — 17. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 darova! kri že Strašek, močan moža- ki jdh ima nekaj čea deset (Let namreč, kilo- nov pa nekaj več!) je tre- lo — po vsej verjetnosti tisti človek (med živimi) v žalski občini, ki je doslej največkrat daroval kri. Za- čel je kot mladenič, zxiaj tx) nadaljiije kot zrel možakar in pravi, da bo kri daroval vse do takrat, dokler bo lah- ko / dokler bo zdrav. Točne številke, kolikokrat je dal kri, pravzaprav ne ve. Srečanje s Pendulo MIMIKA IZ ŠOLE Pred dvajsetimi leti je stopil na odrske deske kragujevškega gledališča in se vse do današnjih dni ni ločil od odra. Res, da je kdaj pa kdaj skočil pred filmske in televizij- ske kamere, kjer smo ga lahko gledali v znanih beograjskih nadaljevan- kah kot »Levaci«, »Gradja- nd sela Luga« in v drugih oddajah, videli smo ga tu- di v »Filipu na konju. Pred nedavnim je nastopil tudi v Celju, v dvorani na- rodnega doma in v dvo- rani SLG Celje, ko. je s skupino umetniškega ansambla JNA iz Beogra- da nastopil za C^jane in jim ostal v nepozabnem spominu. — Vi ste torej pred dvaj- setimi leti prišli v teater. Kako si danes to razla- gate? — 2e v šoli sem, veste, rad imel mimiko. To si- cer ni nič nenavadnega. Namreč, kadar je učite- ljica kaj vpraševala, pa če kdo ni kaj prida znal in se v zadregi oziral po razredu, sem mu z mimi- ko skušal pomagati. Saj veste, tako najbrž delajo vsi otroci na svetu. Ljubomir Ubavkič-Pen- dula govori z globokim in počasnim glasom. Kot bi hotel vsako besedo še en- krat pretehtati, preden jo izgovori. Vendar kljub tej počasnosti, ali bolje reče- no preudarnosti, mu ne manjka veščine. Mojster besede je pač in če temu pridodamo še malo tiste- ga kragujevšk^a prizvo- ka širokih ejev, potem je pred nami popolna podo- ba gledališkega igralca, ki s svojim načinom izraža- nja in pripovedovanja da- je specifičnost odrski mi- kavnosti. — Vedno sem najraje igral v komedijah, že v gimnaziji, kjer smo imeli svojo dramsko skupino. Tam sem dobil nelcaj vi- dnih vlog, nagovarjali so me, naj grem na akade- mijo. Pa nisem šel. šele pozneje sem spet prišel v gledališče, kjer so me angažirali. Tam sem še danes. — Kolikor vem, ste v Parizu bili na specializa- ciji? — »Pa da znate,« bil sem v Parizu, leta 1967 sem dobil štipendijo. Kot sem vam na. začetku po- vedal, pantomima me je vedno privlačevala. Tudi današnji nastop v Narod- nem domu je bil panto- mimičen prikaz vstajanje moškega in ženske in od- hod na skupen sestanek. Komična pantomima je tisto, kar najbolj čutim, s čemer lahko največ po- veni. — v neki televizijski oddaji sem va.s videl, ka- ko ste z drugimi gledali- škimi in filmskimi igralci nastopali v neki tovarni. — Pa, veliko različnih dobrodelnih akcij smo na- redili. Osebno vem za ta- krat, ko je bil potres v Skopju. Nihče nam ni re- kel za kakšen nastop. Ta- koj smo ga sami organi- zirali in namenili denar ponesrečencem. Tako je to z nami. — Kako pa danes, po dvajsetih letih dela v gle- dališču, gledate na ta Ta- lijin hram? — Veste, gledališče je ena živa reč. Nobena re- produkcija ne more tega nadomestiti. Mislim na film. V gledališču je le neposreden kontakt z ob- činstvom, film pa je in- dustrija. Pri filmu ni ti- ste značilne kontinuitete. Pri filmu snemaš po košč- kih. Potem moraš pa še čakati, da je film gotov. To je zame preveč. Na odru teče dogodek od za- četka do konca. Takoj veš, pri čem si. Osebno nerad dolgo čakam na rezultat dela. — Kaj pa eksperimental- no gledališče? — Nič nimam proti, sa- mo svoj smisel mora ime- ti. Veste, teater ima da- nes morda večje poslan- stvo kot ga je imelo kdaj koli prej. Tega se mora- mo zavedati in na osnovi tega 1)1 morali biti tudi sestavljeni repertoarji na- ših gledaliških hiš. Veli- kokrat je gledališka dvo- rana prazna zaradi nas, ne zaradi »nepr osvetljenega« naroda. . — Vas bomo še kdaj lahko videli v Celju? — To aicer ni neposre- dno v mojih rokah, toda od danes naprej, po tem, kakšen sprejem smo do- živeli v Celju, bomo naj- večji agitator celjske go- stoljubnosti, pa vam naj bo pritrdilen odgovor na vaše vprašanje. DRAGO MEDVED ŽALEC Oobra letina v Zalcii so lani končno »Čakali dobro letino. Po reh izredno slabih leti- Ih so končno dosegli »Ijše rezultate. Tako so pridelovali 18 Istotkov več hmelja kot ta 1972, 21 (xIstotkov več ^rnice, IG odstotkov več |imena, 27 ora.sel za 8 odstotkov. Povišale so se tudi od- ipne cene, in sicer za J'!"« 24 00, za mleko J /O m za brojierje 21 o/o. B. S. h--- VELENJt ODLIČJA ZA N. ŽGANKA Na 11. rednem obenem zboru Turi.stlčiie zveze Slovenije v IJub- Ijani, dne 11. 1. li)74 je bil spre- jet sklep upravnopa odbora Turi- stične zTcze .Slovenije, da se pred- scdniliu Sk;ipščine občine Velenje Nestlu Zganku podeli zlat častni znak TZS z diplomo. To najvi.šje ^ličje TZS je Nestl Zgank pre- jel za svoja prizadevanja na pod- ročju izgradnje številnih turistič- nih objektov v Velenju Pole.? preo}7e Je\šenak in prizao. januarja vsak dan oovedujta nam raje, kako je bil ustvar- jen tretji človek. ???? I!!! INFORMACIJA »Le ne tako naglo fant! Kdo pravi, da se tako lahko vdam?! vpraša ona. »Ce! kegljašici klub,« pojasni on. TEŽKA IZBIRA »Lepo se invsj na za- bavi in ne stori česa, kar bi mi prineslo skrb in sramoto,« pravi mati svo- ji hčerki »Mami, kaj od obojega lahko zares storim? TRI O SPANJU — Kdor spi, ne greši. — Kdor spi prej, oolje greši. — Kdor prej greši, bo- ^je spi. Kar ženska pri m