UDK 811.163.6'34 Tatjana Srebot Rejec Filozofska fakulteta v Ljubljani NEKAJ O STAVČNIINTONACIJI V KNJIŽNI SLOVENŠČINI V naslednjem skušamo preučevati stavčno intonacijo v knjižni slovenščini s pomočjo ozkofiltrskih sonagramov 25 stavkov; informanti so trije moški iz Ljubljane, ki govorijo tonemsko slovenščino. This is an attempt to study sentence intonation in Standard Slovene with the help of narrow-band sonagrams of 25 sentences as spoken by three male informants coming from Ljubljana, and thus speaking tonematic Slovene. S stavčno intonacijo v knjižni slovenščini se je doslej največ ukvarjal J. Toporišič. To temo je obdeloval v predavanju tujim slavistom leta 1969 in v svojih knjigah Slovenski knjižni jezik 4 (1970: 189-199) in Slovenska slovnica (1976, 1984: 449-459). V njih prikazuje tonsko ogrodje pripovednih, vprašalnih in vzkličnih stavkov v stilizirani obliki v njihovi tonemski in netonemski inačici. Predpostavljam, daje do njih prišel ne samo s poslušanjem, ampak tudi s pomočjo konkretnih tonskih posnetkov, čeprav ni o tem nobenih podatkov. Prav tako ni znano, koliko govorcev je sodelovalo v njegovi raziskavi in iz katerih krajev izvirajo. Proučevanje stavčne intonacije je zaradi raznolikosti povedi in možnih kombinacij ter njihove čustvene obarvanosti, narečnih vplivov in individualnih značilnosti problem, s katerim se jezikoslovec lahko ukvarja vse življenje. Raziskovanje kom-plicira še dejstvo, daje knjižna slovenščina, kot se govori v Ljubljani, povrhu vsega še tonemsko obarvana, čeprav je pri mnogih govorcih že izgubila svojo fonološko funkcijo. Zato imam pričujočo razpravo le za študijsko gradivo, ki sloni na frekvenčnih meritvah konkretno izgovorjenih povedi, kijih govorijo tri osebe. Vsak tak izbor stavkov pa je seveda nujno močno omejen. Gradivo sestoji iz 25 povedi, od katerih jih je največ pripovednih povedi različne zgradbe; nadalje iz vprašanj, ki se začenjajo z vprašalnico, vprašalnim zaimkom ali pa so brez semantičnega ali sintaktičnega znamenja vprašalnosti. Poleg teh dveh vrst vsebuje še velelne in vzklične povedi. Tem so dodane še pripovedne povedi s posebnim poudarkom na različnih mestih v stavku; nadalje povedi z minimalnimi pari po mestu naglasa in minimalnimi pari po tonemskem naglasu. Da bi lahko ugotovila, če so dobljene tonske krivulje tipične za vse te vrste povedi, sem se odločila za tri govorce, ki govorijo knjižno slovenščino, kot se govori v Ljubljani, in bi tako lahko ugotovila, koliko se njihove krivulje v posameznih vrstah povedi ujemajo oziroma razlikujejo. Besedilo govorijo Peter Ovsec, doma iz Centra v Ljubljani, poklicni govorec na RTV Slovenija, Vladimir Nartnik, doma iz Notranjih goric pri Ljubljani, jezikoslovec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, in France Žagar, doma iz Rudnika v Ljubljani, profesor za slovenski jezik na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorcem je bilo rečeno, naj govorijo mirno, brez posebnega poudarjanja (razen, kjer je to posebej omenjeno), naravno in nevtralno, skratka stilno nezaznamovano. Vsem trem se lepo zahvaljujem. Besedilo je bilo posneto jeseni leta 1996 v studiih Radia Slovenije v Ljubljani in sonagrafirano v široko- in ozkofiltrski tehniki na sonagrafu znamke Kay Model 6061-B v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pedagoški fakulteti se zahvaljujem za kritje vseh stroškov v zvezi s snemanjem besedila. Ker se v Ljubljani govori slovenščina s tonemskim naglasom, ki seveda tudi vpliva na tonski potek stavčne intonacije, sta stavke s tonemskega stališča analizirala dva izvedenca za to področje z Inštituta za slovenski jezik, in sicer Vladimir Nartnik in Vera Smole; obema se tudi prav lepo zahvaljujem. Vendar se v naslednjem nameravam ukvarjati predvsem s tonsko krivuljo različnih povedi in ne s tonemskim naglasom, z njegovimi realizacijami na različnih mestih v stavku ali pa s parametri, ki vplivajo na prepoznavanje obeh tonemov; s tem sem se že ukvarjala v svoji disertaciji. II. Tabela vsebuje besedilo vseh povedi s pričakovanimi tonemskimi realizacijami, to se pravi, kakor jih predpisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), in prepoznavanje tonemskega naglasa vseh treh govorcev, kot sta ga dojela oba pre-poznavalca. Ti podatki nam povejo, ali se ujemata pričakovani in realizirani naglas in ali se ujemata oba prepoznavalca v svojih ocenitvah tonemov. Nadalje vsebuje frekvenčne meritve v hertzih samoglasnikov in tu pa tam tudi zvočnikov vseh stavkov treh govorcev. Kot je prikazano na priloženi sliki, bi govorno območje naših treh moških in-formantov lahko razdelili v štiri pasove: 1. pas obsega frekvence od 100-150 Hz; to je tisto območje, ki je za naše govorce najbolj naravno; 2. pas obsega frekvence od 150-200 Hz; je srednjevisoko območje in kar velik del govora se giblje v njem; 3. pas obsega frekvence nad 200 Hz; vanj segajo navadno le posamezni vrhovi; -1. pas obsega frekvence od 100-60 Hz; v tem območju se gibljejo naši govorci, kadar uporabljajo znižano intonacijo, n. pr. vedno na koncu pripovedne intonacije. Seveda je razlaga uporabe teh štirih frekvenčnih pasov močno poenostavljena in je ne gre jemati natanko tako, kot je zapisano, saj izraža le splošne tendence. Slike stavčnih krivulj med besedilom izhajajo iz tabele in so poenostavljen grafični prikaz frekvenčnih meritev. V njih ni časovne komponente: vsi zlogi na slikah so enako dolgi. Če je izjemoma prikazana tudi stavčna krivulja zvočnikov, utegne njim dodatno pripasti presledek enega samoglasnika. Na frekvenčni lestvici ob strani slik pa sta zaradi večje preglednosti navedeni le frekvenčni vrednosti 100 in 200 Hz. III. Besedni komentar k posameznim povedim še zdaleč ne pove vsega: poenostavljeni grafični prikaz pove mnogo več, kot to zmore katerikoli besedni 1. Ov \ Marjana je v šoli izgubila ključe. Na \....... >■■ .........................^ \ Marjana je v šoli izgubila ključe, Ža Marjana je v šoli izgubila ključe. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz opis. Pri branju komentarja je zato treba ves čas imeti pred očmi grafični prikaz povedi, ki jo (jih) v besedilu obravnavamo. Prva poved ima tipično pripovedno tonsko krivuljo. Stavek je izgovorjen stilno nezaznamovano, brez posebnih poudarkov. Naglašene besede v stavku so: Marjana, v šoli, izgubila, ključe. Tonemska realizacija je pričakovana in stajo oba pre-poznavalca tako tudi slišala. Tonski vrh je po pričakovanju na prvi naglašeni besedi, na njenem naglašenem ali pa na ponaglasnem zlogu. Ov in Na imata za njo kratek premor (Za ne), ker je Marjana tema povedi, in ji to daje nekoliko večjo izrazitost, a še vedno v mejah normalne naglašenosti. Že pri tej prvi povedi imamo opravka s tipično pripovedno intonacijo: začetni nenaglašeni zlog(i) je (so) v spodnjem delu pasu 1, na prvem naglašenem oziroma ponaglasnem zlogu je vrh vse povedi, od tod pa do zadnjega normalno naglašenega zloga stavčna tonska krivulja zlagoma pada, na zadnjem naglašenem pa sunkovito pade. Ta padec se nadaljuje na morebitnih ponaglasnih zlogih. Na to stavčnoin-tonacijsko ogrodje so torej »obešene« naglašene in nenaglašene besede. Naglašeni cirkumfleksi in akuti se morajo torej kljub svoji specifičnosti realizirati v mejah tega splošnega ogrodja. Realizacije cirkumfleksa in akuta so torej rezultat frekvenčne soigre med zahtevami stavčne in besedne melodije. Pri tipični pripovedni intonaciji prvi naglašeni položaj pospešuje akutovsko realizacijo - ponaglasni zlog je višji od naglašenega -, zadnji naglašeni položaj pa cirkumflektirano - ponaglasni zlog je tonski nižji od naglašenega zloga (Srebot Rejec 1988: 150, 151, 179, 180). Najmanj stavčnointonacijske interference pri tonemskih realizacijah je torej med tema dvema koncema stavčnointonacijske krivulje, ko krivulja zlagoma pada. Vendar sta pri naši prvi povedi oba prepoznavalca v vseh stavčnih realizacijah Marjana dojela pričakovani cirkumfleks. Kljub frekvenčnemu skoku navzgor med naglašenim in ponaglasnim zlogom v Marjana je sam ponaglasni zlog pri Ov in Na izrazito padajoč. Pri Za, ki za Marjana nima nobenega premora, pa sega frekvenčno naraščanje od naglašenega preko ponaglasnega zloga do začetka naslednje nenaglašene besede. Fonetična realizacija je tukaj akutovska, oba prepoznavalca pa jo fonološko uvrščata v cirkumfleks. O vzrokih za to lahko le ugibamo. Relativno tonsko nizek naglašeni zlog? Za ta položaj ne dovolj izrazita akutska realizacija, ki jo psihološko pričakovani akcent prevesi v cirkumfleks? Isto velja za prepoznani Ža-jev cirkumfleks v šoli. Pri Ov in Na ima vse znake cirkumfleksa, pri Ža pa ne. Beseda izgubila je pri vseh treh govorcih realizirana kot tipični akut. Tudi vse tri ključe tolmačita oba vedno fonološko kot akut; ker je na padajočem težišču, je zato pona-glasni zlog tonsko nižji kot naglašeni. Čeprav govorijo vsi trije govorci tonemsko slovenščino, je že iz grafičnega prikaza tega stavka lepo razvidno, da so tonemi najmanj tonsko razgibani pri Ov, ki govori najbolj »ljubljansko« knjižno slovenščino (Vodušek 1961: 31-32), najbolj izraziti pa pri dolenjsko nadahnjeni izreki govorca Ža. Zanimive so nenaglašene besede v stavku. O njih vemo na splošno manj, ker so se jezikoslovci manj ukvarjali z njimi, saj jih je zaradi njihove manjše intenzivnosti in krajšega trajanja z ušesom tudi teže analizirati. Sonagrami kažejo, da so nena-glašeni zlogi ponavadi tonsko padajoči ali pa ravni, kar pa slušno ni dojemljivo, ker so prekratki, da bi to lahko razbrali. Seveda imam pri tem v mislih naslonke in pred-naglasne zloge, ne pa ponaglasnih zlogov tonemskih baritonov, ki so del tonema in je njihova tonska krivulja pod močnim vplivom tako tonema kot stavčne krivulje. Na tonsko višino naslonk za baritonom v istem govornem taktu ima vsekakor močan vpliv frekvenčno območje okolice, s katerim tonemom, predhodnim ali naslednjim, je nenaglasnica vsebinsko povezana. Sklepam, daje v tem pogledu najbolj neodvisna tonska višina začetnih nenaglašenih zlogov, ker izraža govorčevo normalno govorno tonsko višino - tisto, ki je zanj najbolj naravna, lego glasilk, ki mu pride »sama od sebe«. Če s tega stališča preučimo naše tri govorce, je povprečje za 11 takih realizacij pri Ov 115 do 112 Hz (-3), pri Na 123 do 126 Hz (+3) in pri Ža 113 do 110Hz(-3). Frekvenčna razlika med začetkom in koncem naslonke oziroma nenaglašenega zloga +3 oziroma -3 je tako majhna, da je slušno zanemarljiva, zlog je slišati kot tonsko ves čas iste višine. 2. Ov / \ VV......1.4.....Ч...С.....V.....V 4 .....^.....V.....\ \ Na tekmovanje bodo šli Gregor, Luka, Rožle, Brigita in Sonja. Na / 'N / / / \ Na tekmovanje bodo šli Gregor, Luka, Rožle, Brigita in Sonja. Ža / / /л r\ / / Na tekmovanje bodo šli Gregor, Luka, Rožle, Brigita in Sonja. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz Druga poved. Spet imamo pripovedno poved z isto osnovno krivuljo kot pri prvi, s to razliko, da je znotraj tega okvira petčlenska serija naštevanja. Za ponaglasni zlog prvega člena je značilen silen porast tona, ki je značilen še pri naslednjih dveh, čeprav že pojema, pa tudi premor med členi je pri Ov samo za prvim in drugim, pri Na in Za pa za vsakim členom do konca naštevanja. Pri Ov in Na dosegata pona-glasna zloga prvih dveh (treh) členov tonsko višino prve naglašene besede tekmovanje, medtem ko daje Za mnogo večjo izrazitost prvim naštevalnim členom kot tekmovanju. 3. Ov /л 4 \ Ne vem, kaj je a n t i m a t e r i j a . Na Ne vem, kaj je a n t i m a t e r i j a , Ža \ Ne vem, kaj je antimaterija 200 Hz 4- loo Hz - 200 Hz - 100 Hz - 200 Hz - 100 Hz Tretja poved. Ta pripovedna poved sestoji iz glavnega in odvisnega stavka, ki ima funkcijo predmeta in ga uvaja vprašalni zaimek (odvisni vprašalni stavek). Vrh je na prvi naglašeni besedi in je zelo izrazit, saj na končnem zvočniku vrha sunkovito pade in se do konca povedi ne pobere več, ostane v spodnjem registru govorcev, akutska materija pa je že povsem v kleščah zadnjega naglašenega zloga pri- 4. Ov / Si videla Pavla? Na Si videla Pavla? Si videla Pavla? Ža .........................\...... 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 5. Ov V/ Si videla, Pavla? Na Tzrn ........................................X'....... Si videla, Pavla? Ža \ V Si videla, Pavla? 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz povedne stavčne intonacije. Ves odvisni stavek ima stavčno krivuljo, ki bi jo sicer imel enobesedni predmet glavnega stavka. Četrto in peto poved tvorita dva odločevalna vprašalna stavka brez semantičnega kazalca, da sta vprašalna. Prvi sestoji iz glagola in predmeta, drugi pa samo iz glagola in mu je pridejan zvalnik, ki je z vejico ločen od glavnine stavka ter tako tvori svojo intonacijsko enoto. Osnovna oblika stavčne krivulje je pri Ov v obeh povedih naraščajoča, ne pa pri obeh drugih govorcih. Pri Na in Ža je v četrti povedi vzpon na prvi naglašeni besedi izrazitejši kot v pripovednem stavku, zatem pa se krivulja prevesi in pade. Ponaglasni zadnji zlog je lahko tonsko višji (Ov) ali pa nižji od zadnjega naglašenega (Na, Ža). Vsem trem Pavlcim pa je skupno, da se držijo v višjem tonskem območju govorcev, saj so vse v frekvenčnem območju 150-180 Hz: očitno je odločilno tonsko območje, ne pa oblika krivulje. Da v taki po svoji osnovi rastoči stavčni intonaciji končni ponaglasni zlog ni vedno višji od naglašenega, je ugotovil že Toporišič (1976, 1984: 455). Nekoliko drugačna je zadeva s peto povedjo, čeprav je tudi tu samo Ov naraščajoč. Oba, Na in Ža, imata v primeri s svojim običajnim frekvenčnim območjem na prvi (in edini) naglašeni besedi povedi izrazito zvišan vrh, s katerega v naslednjih zlogih padeta v znižano frekvenčno območje - in ta kombinacija zvečanega vzpona in padca povezana s sintaktično vprašalnim besednim redom tvori vprašanje. Da je tudi na odločevalnih vprašanjih poleg pričakovane naraščajoče možna tudi padajoča intonacija, je ugotovil že Toporišič (1969: 10), čeprav takih primerov nima več v svoji Slovenski slovnici (1976, 1984). Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je v kasnejših objavah vključil taka odločevalna vprašanja v povedi, ki se končujejo - kot Toporišič to imenuje - z visoko anti-kadenco (1976, 1984: 455). Če pa stvar natančneje pogledamo, tej visoki anti-kadenci ne sledi(jo) zlog(i) v znižanem tonskem območju (naš pas -1), kar je značilno za take naše povedi (5 Na, Ža; 6 Ov, Na, Ža; 12 Ža). Šesta poved se začne z zvalnikom, ki je tako po obliki kot po tonski višini pri prvem govorcu tipičen akut, pri drugih dveh tipičen cirkumfleks. Za tem zvalnikom 6. Ov /N f-y..... Janez, a me ne razumeš? Na ............................................................................7.....J......... Janez, a me ne razumeš? Ža X \ Janez, a me ne razumeš? 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz je izrazit premor. Sledi odločevalno vprašanje, ki pa se loči od pete povedi po tem, da se začenja z vprašalnico. Intonacija tega stavka je pri vseh treh govorcih enaka izgovoru Na in Za v peti povedi. Nenaglašeni zlogi v prednaglasju so nerazgibani in v tonski legi, ki je naravna za vsakega govorca. Začetek naglašenega zloga označuje velik skok navzgor, ki se nadaljuje na naglašenem zlogu, na ponaglasnem pa je izrazit padec. Pri tem stavku pa se lahko pojavi vprašanje, ali je to čisti vprašalni stavek, ali ni hkrati tudi vzklični. Na s svojimi tonskimi intervali zveni povsem neprizadeto, Ov in Ža pa ne. Najbolj »pristno« prizadet je Ov, ker so sicer pri njem višine 200 Hz kombinirane s padcem na 60 Hz bolj redke. Da bi dobili čisti vprašalni stavek, bi bilo bolje, če bi se stavek glasil: Janez, a me razumeš? 7. Ov V No, kaj bo dobrega? Na Ћ......^.......................................... J Л _ No, kaj bo dobrega? Ža Л......\............................. No, kaj bo dobrega? 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 8. Ov a 200 Hz -h 100 Hz Sedite. Na Sedite. Ža ................ч Sedite. — 200 Hz — 100 Hz 200 Hz 100 Hz Ne bodi Na smešen ! Ne bodi smešen! Ža Sedma poved je tip vprašalnega stavka, ki se začne z vprašalnim zaimkom (dopolnjevalno vprašanje), in je naglašen na prvi in zadnji besedi. Vrh je že takoj na začetku povedi, stavek nato ves čas pada in ima največji padec na zadnjem naglašenem zlogu. Osma poved je tip velelnega 9. Ov _____ stavka, ki je izgovorjen brez vsake čustvene prizadetosti. Po svoji osnovni zgradbi je enak sedmi povedi. Deveta poved je tip velelnega stavka, ki sestoji iz več besed in ne samo iz ene kot osma. Stavek ima pri vseh treh govorcih enako tonsko krivuljo, ki pa ni pri vseh treh enako razgibana, odvisno pač od stopnje prizadetosti posameznega govorca: najmanjša je pri Ov in največja pri Ža. 200 Hz 100 Hz — 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz Ne bodi smešen! Zanimiva je tonemska nejasnost na bodi zaradi nikakršne oziroma premajhne frekvenčne razlike med koncem naglašenega in začetkom ponaglasnega zloga, kar se zrcali v različnih tonemskih interpretacijah obeh prepoznavalcev. Stavek ima svoj tonski vrh na prvem naglašenem zlogu, potem pa do konca tonsko pada. Na zadnji naglašeni besedi je padec izrazitejši na ponaglasnem zlogu in ne na naglašenem. lO.Ov \ ............................ To bo zabava! № To bo zabava! Ža T ^........................... To bo zabava! 200 Hz -I- 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 4- 100 Hz 11.Ov To ga bomo biksali! Na To ga bomo biksali! Ža / \ .....................................^ ^ \ To ga bomo biksali! 200 Hz — 100 Hz ■— 200 Hz 100 Hz — 200 Hz 100 Hz Deseta in enajsta poved sta tipična vzklična stavka z vrhom na prvem zlogu: aktivirane so vse frekvence od območja 200 Hz do območja 60 Hz. Od začetnega vrha krivulji stalno padata, v drugem, daljšem, stavku nekoliko počasneje kot v prvem. Za stavek s smerno nespremenjenim ogrodjem je to naravno, če hoče govorec ostati znotraj svojega, zanj značilnega frekvenčnega obsega. Pri dvanajsti povedi imamo opravka s stavkom, kjer izražamo vprašalnost samo s stavčno intonacijo. Ov in Na izražata to s krivuljo iste konture, Ov v nižjem frekvenčnem območju in z manjšimi frekvenčnimi razlikami kot Na, pri obeh pa je 12.0v Dežuje? Na 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 13. Ov 4 14. Л............+ x Ja, dežuje. Joj, dežuje! Na л..........."V A / \ Ja, dežuje. Joj, dežuje! Ža A л A;.........— Dežuje? Ja, dežuje. Joj, dežuje! 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz krivulja na koncu naraščajoča. Ov-ov naglašeni zlog se realizira v zanj zelo nizkem frekvenčnem območju (49-75 Hz), pri Na pa je zanimiv izredno velik skok navzgor na ponaglasnem zlogu (skoraj 100 Hz). Pri Za pa je vrstni red zamenjan: velik dvig na naglašenem in velik padec na ponaglasnem. Kot posledico tega slišita oba prepoznavalca prva dva izgovora kot akut in Ža-jevega kot cirkumfleks, v vseh primerih pa oba kot vprašanje. To bi kazalo na to, da zadostuje pri stavčni intonaciji, ki se konča z naraščajočo krivuljo, normalno naraščanje (Ov), ima pa lahko tudi zvečano (Na); pri padajoči pa mora velikemu porastu v frekvenčno visoko območje slediti tudi velik padec na ponaglasnem zlogu (Primerjaj tudi z vprašalno povedjo št. 6). Ta veliki porast 114 Hz na enem zlogu potegne za sabo več kot dvakratno podaljšanje samoglasnika v primeri s trajanjem v pripovedni povedi. Ža-jeva in-tonacija tega stavka je enaka kot v šesti povedi (A me ne razumeš?), kjer imajo vsi trije govorci potenciran vzpon, ki mu sledi velik padec. Toporišič, ki se v svoji razpravi o slovenski stavčni intonaciji (1969) tudi ukvarja s to zadevo (Si prinesel kruha?), si padajočo stavčno intonacijo razlaga z dejstvom, da za vprašanje zadostuje že vprašalna skladnja stavka. Vendar kaže tak primer kot Ža-jev Dežuje?, da imamo tudi na odločevalnih vprašanjih brez kakršnegakoli semantičnega in sintaktičnega kazalca lahko padajočo stavčno intonacijo. Izrazitejši vzpon, ki hkrati (močno) podaljša tonsko rastoči samoglasnik, kateremu sledi izrazit padec, pač tudi lahko zveni vprašalno. Tako vprašanje zveni čustveno bolj razgibano ali, kot pravi Toporišič, bolj zainteresirano, označeno. Ža-jev izgovor dopušča po mojem dve vsebinski interpretaciji: čustveno prizadeto vprašanje in vzklično-vprašalno poved. Primerjaj s šesto povedjo. Enaka rastoča-padajoča krivulja (le z manjšimi frekvenčnimi razmaki) v Na-ovi interpetaciji pete povedi (Si videla, Pavla?) pa kaže na to, da ni nujno, daje vprašanje s tako intonacijo čustveno razgibano. Vsekakor bi potrebovali več govorcev in zlasti več primerov za kakšne dokončne trditve. Domneva, da je Ža-jevo rastočo-padajočo stavčno intonacijo pripisati pričakovanemu besednemu naglasu v Dežuje? - daje to pač razširjeni cirkumfleks - se mi ne zdi verjetna. Tako ima v četrti povedi, v vprašalnem stavku Si videla Pavla? pričakovani akut na videla z rastočo intonacijo. V peti povedi (Si videla, Pavla?), ki ima isti glagol kot četrta poved, in je stavčnointonacijsko enaka dvanajsti povedi, pa izgovarja isti glagol cirkumflektirano, pač pod vplivom stavčne intonacije. Trinajsta in štirinajsta poved sta pripovedni. Vsaka sestoji iz dveh govornih enot. Prva se pričenja s pritrjevalnim členkom, ki je brez čustvenega naboja, druga pa z medmetom z negativnim čustvenim nabojem. Zato je kljub svoji osnovno isti padajoči intonaciji bolj razgibana. Druga govorna enota obeh stavkov sestoji iz ene same trizložne besede z naglasom na srednjem zlogu, ki je seveda tonsko najvišji in v bistvu pada, vsaj padajoči del je izrazitejši, ponaglasni zlog je seveda tudi padajoč in tonsko v nizkem območju pod 100 Hz. Druga poved ima čustveni naboj - je vzklični stavek - in je zato po svoji konturi bolj razgibana, čeprav je po svoji osnovi primerljiva s trinajsto. Povedi petnajst, šestnajst in sedemnajst tvorijo skupino zase. Prva od trojice je izgovorjena z nevtralno stavčno intonacijo pripovedi, z naglasom na treh besedah: 15.Ov — Mojca lepo poje. Na '^/Cj--............ Mojca lepo poje. Ža — 200 Hz — 100 Hz 16.Ov •...............-....... Mojca lepo poje. 200 Hz 100 Hz — 200 Hz 100 Hz Mojca lepo poje, ne pa Francka. Na 200 Hz 100 Hz 200 Hz ^ .....-f 100 Hz Mojca lepo poje, ne pa Francka. Ža X / 200 Hz 100 Hz Mojca lepo poje, ne pa Francka. 17.Ov / Mojca lepo poje. Ne pa pleše. Na / / -.......Z...A...................v\ Mojca lepo poje. Ne pa pleše. Ža Mojca lepo poje. Ne pa pleše. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz po pričakovanju je vrh na prvi naglašeni, nato stavčno ogrodje pada, to padanje upočasnjuje cirkumflektirani naglašeni zlog druge naglašene besede, sledi frekvenčni skok navzdol med predzadnjo in zadnjo besedo, na zadnji pa imamo enakomerno frekvenčno nižanje na naglašenem in ponaglasnem zlogu pri Ov, pri Na in Ža pa večji padec na ponaglasnem kot na naglašenem zlogu. V skladu s pričakovano stavčno krivuljo je tudi tonematično prepoznavanje obeh prepoznaval-cev povsem soglasno in po pričakovanem akcentu. Povedi šestnajst in sedemnajst sestojita iz dveh intonacijskih govornih enot. Prva enota vsebuje sicer iste besede kot petnajsta, s to razliko, da v prvi kontrastno poudarjeni osebek - Môjca - primerjamo s Francka v drugi enoti, v povedi 17, pa povedek póje primerjamo s pleše iz druge enote. V šestnajsti povedi je poudarek izražen s frekvenčno razširjenim prvim naglasom (začne se tonsko niže in neha tonsko više kot pri normalnem naglasu), pri Na in Ža pa s tonsko močno zvišanim naglasom (v povprečju za 50 Hz). Zanimivo pa je, da pri tem nobeden od govorcev ne podaljša dvoglasnika poudarjene Môjce, Na ga - zaradi krčevitosti poudarjenega izgovora? - celo eno tretjino skrajša. Po pričakovanju je Môj- kot prvi poudarjeni zlog cirkumflektirane besede tudi tonsko najvišji, in to ne samo v prvi govorni enoti, ampak v celotni povedi, kar prispeva k slušni povezanosti obeh enot. Na zadnji naglašeni besedi prve enote imamo padec, ki je sicer nekoliko manjši kot pri petnajstem pripovednem stavku, pa spet ni tako neizrazit, da se ne bi mogla poved kar tukaj končati; glavni znak, da sledi kontrastni del povedi, ni v majhnosti padca na koncu enote, ampak v emfatični začetni Môjci. Drugi del povedi ima tako po konturi kot po svojem frekvenčnem območju povsem običajno pripovedno intonacijo. Prvi naglas je najvišji, zanimivo pa je, da se členek pa obnaša kot ponaglasni zlog baritona, Na in Ža ga izgovarjata tonsko izrazito višje, tako kot pri akutiranem baritonu; le pri Ov je tonsko nižji, kot je pričakovati pri tonsko padajočem ogrodju pripovedi. Isto velja, čeprav nekoliko manj izrazito, tudi za sedemnajsto poved. Ov-ova in Ža-jeva realizacija sta tudi dokaz, da ni nujno, daje med dvema intonacijskima enotama vedno premor. V sedemnajsti povedi doseže Ov kontrastni poudarek na póje tako, da izgovori vsakega od obeh zlogov z rastočo intonacijo: pri prvem izhaja iz nižjega frekvenčnega območja, pri drugem iz višjega, dosežena tonska višina pa je pri obeh zlogih enaka. To daje stavku tudi vtis nedokončanosti, saj zastane na frekvenci 175 Hz. Tudi Na izgovori naglašeni zlog frekvenčno naraščajoče in v območju, ki ni nižje od predhodne naglašene besede. Na ponaglasnem zlogu ima velik padec iz te višine do pod 100 Hz, ki pa kljub temu ne doseže frekvenc, ki so značilne zanj v nevtralnih pripovednih stavkih, kar vse pripravlja poslušalca na to, da bo sledilo nekaj, kar bo pojasnilo, zakaj tak poudarek na póje. Ža, čigar izgovor je najbolj poudarjen, doseže ta učinek z normalno padajočo intonacijo, ki sega pod 100 Hz, čemur pa sledi izredno velik dvig navzgor na ponaglasnem zlogu, hkrati pa doseže tako vtis nedokončanosti. Zadnji naglašeni zlog druge govorne enote je sicer nekoliko bolj izrazit pri Ov zaradi nekoliko zvečanega tonskega razmaka med na-glašenim in ponaglasnim, ali pa dveh padcev na vsakem zlogu posebej pri Na, v 18.Ov — __ ___ ^Ч.............—......................X..............................................................\......... Jesenje drevo, jesen pa letni čas. Na / Jesenje drevo, jesen pa letni čas. Ža ...............^.............\...../..............~......................................................4........ Jesenje drevo, jesen pa letni čas. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz sicer za ta položaj normalnem frekvenčnem območju, tako da se še vedno gibljemo v okviru normalne naglašenosti. Le pri Za, kjer je zadnja naglašena beseda hkrati tonski vrh govorne enote s povečanim frekvenčnim razmakom med naglašenim in ponaglasnim zlogom, lahko mogoče že govorimo o poudarjenosti. V osemnajsti povedi se vse dogaja po več ali manj pričakovanem scenariju. Vsi trije govorci izgovarjajo začetni jesen akutirano, kjer je zato prvi ponaglasni zlog še nekoliko višji, nato stavčno ogrodje pada in cirkumflektirani zadnji zlog enote močno naraste, ker pripravlja na kontrast med drevseom in letnim časom. 19.Ov / \ / Kolo je ples, kolo pa okrogla priprava. Na "Л ......................................'.z............................................................. . / / — —/-Ч . ^ \................ 4 - .................. - ^ Kolo je ples, kolo pa okrogla priprava. Za 7 ~J Kolo je ples, kolo pa okrogla priprava. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz Devetnajsta poved je po svoji skladenjski in vsebinski zgradbi povsem enaka osemnajsti in ima tudi pričakovano stavčno intonacijo. Morda bi omenili, daje pri Ov in Na tonski vrh na kôlo in sta kôlo in plês obravnavana kot pomensko enakovredni besedi, Ža pa ima tonski vrh šele na plês, ker daje tej besedi večjo izrazitost kot kôlu in s tem pripravlja poslušalce na kontrastno pripravo. 20. Ov Premetava se kot riba na suhem. Na Premetava se kot riba na suhem. Ža ..........................-.......-............................................ Premetava se kot riba na suhem. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 21.Ov Г / Že ves dan riba in čisti. Na Že ves dan riba in čisti. Ža ...............rv................................................................ Že ves dan riba in čisti. — 200 Hz — 100 Hz — 200 Hz 100 Hz — 200 Hz 100 Hz V naslednjem imamo opraviti s tremi pari pripovednih povedi (20/21, 22/23, 24/25) s tipično pripovedno intonacijo, ki vsebujejo minimalne pare s tonemsko razliko. Prvi par vsebuje samostalnik riba s pričakovanim akutom in glagol rîba s pričakovanim cirkumfleksom. Pri dvajseti povedi sta si prepoznavalca tonemov samo pri Na edina, da gre za akut: kljub padajočemu ogrodju naglašeni zlog malce narašča in ponaglasni se pričenja malce više kot se neha naglašeni. Kjer pa je ponaglasni tonsko niže, pa si nista edina: tako pri Ov in Ža Nartniku ni jasno, kaj pravzaprav sliši, Smoletova pa sliši pričakovani akut. Vsekakor gre za manj jasni realizaciji naglasa: pri Ov zaradi premajhne frekvenčne razlike med koncem naglašenega in začetkom ponaglasnega zloga, pri Ža pa morda predvsem zaradi ravne krivulje ponaglasnega zloga na padajočem stavčnem ogrodju. Po skušnjah, ki jih imam, je za akutsko tolmačenje Smoletove verjetno pomemben pričakovani naglas, ki je lahko odločilen v manj jasnih realizacijah. Ker sta oba prepoznavalca izvedenca za tonematiko, vesta, kaj je treba pričakovati. Pri enaindvajseti povedi ni 22. Ov Prav zdaj hoja medi. Na .....^...........o.........^......3 Prav zdaj hoja medi. Ža Z"* Prav zdaj hoja medi. 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 230v 200 Hz / ______ _ ----.............Ггг..-rrrr..................rr—.......>---- Počasna hoja me utruja. Na r.....LT^ Počasna hoja me utruja. Ža 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz Počasna hoja me utruja. nobenih razhajanj med pričakovanim, realiziranim in prepoznanim naglasom. Prav tako neproblematična je stavčnointonacijska krivulja. Dvaindvajseta in triindvajseta poved vsebujeta potencialna minimalna para hoja/hója. V hoja (drevo), ki je sredi govorne enote, prepoznavalca soglašata in slišita prvi dve realizaciji kot akut - naglašeni zlog je v obeh izrazito tonsko nižji kot v predhodnem zdäj - je padajoč, za njim ni skoka navzdol in tudi na ponaglasnem zlogu ni izrazitega padca. Pri Ža, ki ga oba slišita kot cirkumfleks, je naglašeni zlog tonsko na približno enaki višini kot na predhodnem zdaj, med naglašenim in pona-glasnim zlogom je izrazit skok navzdol, pa tudi ponaglasni zlog tonsko pada. Razumljivo manj soglasja je na oksitonu v končnem položaju, saj se vse dogaja na enem samem zlogu, ki je pod udarom padajoče stavčne intonacije, povrhu pa še tonemska razlika na oksitonih v slovenščini, kot se govori v Ljubljani, na splošno izumira v prid cirkumflektirani fonetski realizaciji (Srebot Rejec 1988: 235, 237). Seveda pa ne moremo tega trditi za naše tri govorce, saj nimamo za to dovolj primerov in to tudi ni namen te študije. Če se povrnemo k tretji povedi (vém), lahko le sklepamo, da si prepoznavalca že načelno nista edina, kako zveni akut na oksitonu, ali pa je eden od njih pod psihološkim vplivom pričakovanega akcenta, kar pa v bistvu pride na isto. Triindvajseta poved je manj problematična. Prva naglašena beseda ima tonski vrh na ponaglasnem zlogu, je izrazit akut, saj je v začetnem položaju, ki daje prednost akutu. Tudi naslednjo naglašeno besedo hója slišita oba kot akut: naglašeni zlog tonsko pada, ponaglasni se v vseh treh primerih - kljub padajočemu stavčnemu ogrodju - začne nekoliko više, kot se neha naglašeni, in njegova tonska krivulja nikakor ni padajoča, ampak rastoča ali ravna. V utruja oba prepoznavalca tolmačita Ov-čev relativno tonsko visoki naglašeni zlog kot cirkumfleks, nizki Na-jev pa kot akut. Oba prepoznavalca pa sta negotova v svoji ocenitvi pri Ža, kjer razmeroma tonsko visokemu naglašenemu zlogu sledi izredno velik skok navzdol (nad 50 Hz), ki se strmo nadaljuje na ponaglasnem zlogu; Nartnik ga tolmači kot cirkumfleks z vprašajem, Smoletova pa kot akut (pričakovan akcent), s pripombo, daje zabrisan. 24. Ov / Zemlja za cesto se pogreza. Na Zemlja za cesto se pogreza. Ža r\ Zemlja za cesto se pogreza. 25. Ov Denar za cesto bo dala občina. Na Denar za cesto bo dala občina. Ža 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz 200 Hz 100 Hz Denar za cesto bo dala občina. Povedi štiriindvajset in petindvajset vsebujeta minimalni par za cêsto (6. sklon) / za césto (4. sklon), ki sta jih oba prepoznavalca tudi povsod slišala po pričakovanem naglasu. Ov izgovori obe povedi brez premora, Na in Ža pa napravita za izhodiščem (temo) premor, kar pa ne vpliva na obliko celotne stavčne krivulje. V povedi štiriindvajset Ov nima izrazitega vrha, po meritvah pa je vrh na cirkumfleksu za cêsto, povsem naravno polno naglašenost na prvi besedi pa doseže z znižano frekvenco naglašenega zloga in s skokom navzgor na ponaglasnem, razlika med najnižjo in najvišjo točko znaša 43 Hz. Na in Ža pa imata izrazit vrh na prvi naglašeni besedi, ki jo tako kot Ov izgovorita tipično akutirano. Vse tri realizacije za cêsto z naraščajočim naglašenim in padajočim ponaglasnim zlogom pa slišita prepoznavalca kot cirkumflektirane. Če pogledamo tonske krivulje vseh treh govorcev povedi petindvajset, imamo zaradi nizkih frekvenc pri vseh treh na denar vtis, da je beseda oslabljeno na-glašena; poslušanje posnetka pa nam pove, da nikakor ni tako, polno naglašenost dosežemo pri vseh treh realizacijah z znižanimi frekvencami oksitonskega akuta. Prednaglasni zlog se že po svoji naravi suče tam okoli 110-120 Hz, naslednji zlog z oksitonskim akutom pa ne more biti tonsko visok, če naj bo akut; tako imamo polno naglašeno besedo na prvem mestu v stavku, čeprav nima tu tonskega vrha oziroma - če se izrazimo drugače - tonski vrh je negativen. Polno naglašenost dosežemo s tonskim dolom, to se pravi s frekvenco zunaj običajnega govornega območja, tokrat z znižanjem frekvence. Pri minimalnem paru za cesto imamo v vseh treh primerih opraviti s tipičnim akutom s padajočim naglašenim zlogom, skokom navzgor za njim in z naraščajočim ponaglasnim zlogom. Besedica za s svojo tonsko višino, ki se ravna po cesti in ne denarju, kaže, da spada predlog sintaktično in semantično k cesti. Vsi trije govorci so si stavčnointonacijsko podobni. Večja razhajanja med njimi smo ugotovili le pri odločevalnih vprašanjih. Problem intonacije tovrstnih vprašanj bi potreboval globljo analizo, za kar bi bilo potrebno večje število takih stavkov in verjetno tudi več govorcev. Za vse tri govorce sem skušala ugotoviti povprečja najnižje frekvence, to se pravi na koncu pripovedne stavčne intonacije in povprečja vrhov stavčne intonacije, ki so pri naših govorcih, če že ne na istem zlogu, v istem območju stavka, skratka tonsko območje vsakega govorca. Ov-čev vrh meri v povprečju 187 Hz, končni padec na pripovedni intonaciji pa 66 Hz, pri Na 179 in 81 Hz, in pri Za 198 in 67 Hz. Ža ima torej v svojem govoru največje frekvenčne razlike (131 Hz), sledi mu Ov (121 Hz), najmanjše pa je pri Na (98 Hz), predvsem zato, ker se mu na koncu povedi njegov glas ne zniža tako globoko kot pri drugih dveh govorcih. Skušajmo sedaj - kljub majhnemu številu primerov - strniti naše ugotovitve: Poskusni vzorci tipičnih stavčnih intonacijskih ogrodij v frekvenčnem obsegu moškega glasu bi torej bili nekako takšnile: 1. Ogrodje pripovednih stavkov a) s pozitivnim vrhom na neprvem zlogu govorne enote: IV — 200 Hz — 100 Hz b) z negativnim vrhom na začetku govorne enote (25. poved): — 200 Hz — 100 Hz 2. Ogrodje vprašalnih stavkov a) dopolnjevalna vprašanja — 200 Hz — 100 Hz - varianta b) odločevalna vprašanja Prva varianta Druga varianta — 200 Hz 100 Hz 3. Ogrodje velelnih stavkov z naglasom na prvem zlogu: - 200 Hz - 100 Hz 4. Ogrodje vzkličnih stavkov z naglasom na prvem zlogu: 200 Hz 100 Hz Intonacija naših 25 stavkov potrjuje splošno znano dejstvo, da je padajoči in-tonacijski tip najbolj ekonomična in zato najbolj običajna oblika intonacije. Zaradi stalno pojemajočega podglasilčnega pritiska govornega izdiha v času ene govorne enote nastane avtomatično. Zato bi jo lahko imenovali neoznačeno intonacijo v nasprotju z rastočo, ki bi potemtakem bila označena. (M. Pétursson in J. Neppert 1991:150) St. Poved s Prepoznavalca pričakovanim naglasa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih naglasom Na Sm Marjana A Л Ov 125/103 126/182 185/164 Л Л Na 129/130 146/187 206/181 Л Л Ža 125/116 133/161 203/227 je v Ov 123/126/123 123/110 Na 140/118/133 116/114 Ža 227/162 šoli Л Л Ov 133/165/161 143/137/143 A Л Na 161/194 183/168 Л Л Ža 131/151 161/187 izgubila ' ' Ov 143/125 120/129/117 118/103 112/118 Na 133/115 116/122/120 118/127/123 135/157 Ža 180/164 123/107 108/128 140/130 ključe Ov 108/64 98/74/68 Na 120/110 110/95 л 7 Ža 118/90 93/65 Na Ov 113/108 Na 123/138 Ža 118/123 tekmovanje л Л Ov 130/108 110/105 125/159 150/130 Št. Poved s Prepoznavalca po- pričakovanim naglasa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih vedi naglasom Na Sm Л Л Na 161/151 148/156/137 153/191 191/157 Л Л Ža 166/165 144/133 142/151 136/129 bodo 0 0 Ov 129/118 116/98 0 0 Na 151/144 133/120 0 0 Ža 117/114 105/99 šli " Л Ov 114/123/110 Л 1 Na 153/162/117 Л Л Ža 91/81 Grégor, , Ov Na Ža 108/93 116/166 118/112 123/187 103/90 110/204 Luka, (л) Ov 114/99 138/161/140 0 Na 120/128/116 140/178 Л Ža 105/113/103 153/204 Rožle, -2 Ov 111/113/103 105/132/135 Л * Na 116/123/111 116/172 Л * Ža 104/112/101 116/185 Brigîta Л Л Ov 120/127/123 140/172/150 145/138 Л Л Na 113/124/108 133/159 157/142/144 Л Л Ža 110/99 121/131 142/142 in Sonja. Л Л Ov 138/143 164/105 105/70 Л Л Na 131/142/131 138/116 116/73 Л Л Ža 128/125 131/108 108/71 Ne vém, Л Ov 118/113/116 144/179 179/144(m) Л Na 132/133/131 174/198 198/105(m) Л? Ža 112/124/106 125/211 21 l/168(m) kaj je ' Ov Na 125/95/88 100/86 129/110 118/105 0 Ža 149/113 113/105 ântimatérija. Л' Л' Ov 101/103/91 110/99 84/83/90 104/77 75/68 Л' Na 118/120/118 111/101 101/97/100 110/92/92 93/89/77 ЛЛ7 0' Ža 105/99 112/97 118/118 103/82 86/59 Si Ov 124/133/123 Na 124/125/123 Ža 125/124 1 Dolg, neizrazit. 2 Malo podaljšan. Št. Poved s Prepoznavalca po- pričakovanim naglasa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih vedi naglasom_Na Sm_ videla -3 - Ov 125/138 157/158 162/167 Na 110/123/118 135/172 183/172 ' Л Ža 105/129 146/181 191/201 Pâvla? Л 0 Ov 155/161 157/178 Л Л Na 174/169/172 159/151 Л Л Ža 174/174 179/156 Si Ov 128/115 Na 131/133/125 Ža 131/116 videla, Ov 115/122/117 118/118 118/193 Na 114/127/124 157/200 150/107 Л Л Ža 126/184 250/174 131/84 Pâvla? .4 л5 Ov 116/78/93 105/125 л Л Na 131/103 96/86 Л Л Ža 114/80 75/75 Jânez, ' ' Ov 80/97 101/144/136 Л Л Na 146/176 148/119 Л Л Ža 144/185 150/89 a me ne Ov 103/116 125/117 114/108 Na 118/118 116/115 114/110 Ža 110/114 128/128 127/133/127 razumeš? Л Л Ov 90/88 154/200 123/65 Л Л Na 108/113/113 187/198 181/99 Л Л Ža 126/105 153/208 120/64 Nô, käj bo -л -л Ov 108/88 133/125/126/120 105/108 "Л -л Na 147/193/156 204/190 146/151/118 ЛЛ -Л9 Ža 179/211/111 151/206/198 196/191 dobrega? Ov 104/68/76 77/74 88/69 Na 114/103 108/10097/80 ' Ža 172/99 94/84 76/79 Sédite. Л Л Ov 193/206/174 90/84 73/54 ' Л Na 146/140 134/143/134 112/78 Л Л Ža 193/179 130/99 93/61 Ne bódi Л ' Ov 105/114 132/133/138 116/118/103 Л Na 125/121 128/153/148 140/126 Л .6 Ža 108/113/106 127/174 174/161 smčšen! ' Ov 95/84/88 81/66 61/64(n) 1 Ni izrazit. 4 Pod vplivom stavčne intonacije. 5 Rahel л. 6 Neizrazit '. Št. Poved s Prepoznavalca po- pričakovanim nagi asa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih vedi naglasom Na Sm Л? o7 Na Ža 132/125 108/82 131/146/140 100/61 10. Tô bo Л л Ov 210/209/187 148/116 Л л Na 218/229/186 133/116 Л л Ža 151/193/168 144/151/131 zabava! Л л Ov 123/103 110/86/77 65/67/65 A л Na 120/108 123/120/100 97/80 Л л Ža 110/114/101 97/95/77 77/58 11. To ga Л л Ov 197/177 153/140 Л л Na 200/210/196 168/140 Л л Ža 149/183 181/155 bômo Л8 0 Ov 132/120 125/118 0 0 Na 138/144/133 131/117 л9 0 Ža 156/138 138/120 biksali! л л -10 Ov Na Ža 118/101 108/86 72/65 113/120/109 117/92 90/80 126/111 104/81 70/67 12. Dežuje? ' - Ov Na 97/101/90 75/56/49 65/75/96 105/105/91 103/107/96 84/181 л л Ža 101/108/91 101/154/215 113/67 13. Jâ, dežuje. лл лл Ov 125/75 116/115 158/170/125 82/50 лл лл Na 162/196/161 131/138/125 189/209/177 78/61 лл "Л Ža 232/252/213 117/123 184/202/150 93/64 14. Jôj, л Ov 97/1900) 204/204 204/960) л л Na 100/184 184/216/179 179/96 л л Ža 125/189/84 dežuje! л л Ov 112/99/99 200/258/193 68/68 л л Na 138/151/120 190/230 115/72 л л Ža 94/98 161/210/173 173/54 15. Môjca л л Ov 124/196 170/161 л л Na 120/200 176/131 л л Ža 124/191 189/175 lepô póje. Л' Л' Ov 135/129 133/135/131 90/60/74 74/59 Л' Л' Na 124/115 165/168 111/103 103/84 7 Rahlo proti л. "Oslabljen. 9 Hiter л. 1(1 Neizrazit. Št. Poved s Prepoznavalca po- pričakovanim nagl asa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih vedi naglasom Na Sm A' A' Ža 113/99 118/143 123/120/124 125/71 16. Môjca A A Ov 108/215/206 116/103 A A Na 145/253 182/144 A A Ža 150/245 190/178 lepô póje, A' 0' Ov 96/93 123/118 103/75 73/73 ЛЛ 0' Na 125/117 146/119 127/97 91/88 ЛЛ9 0' Ža 175/163 166/145 148/90 ne pa ^ Ov 169/189/185 151/125 лГ?) Na 105/116 163/155 Ža 125/153 201/168 Francka. Л A Ov 116/82 73/62 A A Na 129/99 91/81 ЛЛ ЛЛ Ža 172/148 96/61 17. Môjca lepô A' A' Ov 96/98(m) 121/190 155/127 102/95/160/170 A' A' Na 138/151 151/193 169/128 120/118 168/165 A' A' Ža 131/168/157 153/140/136 130/129 131/146/142 póje. ' Ov 136/175 169/175 Na 143/137/174 174/86 Ža 103/82/86 86/163/193/156 ne pa Ov 123/144 144/143 ~(л?) Na 129/151 163/146 * 0 Ža 105/115 148/135 pléSe. Ov 135/144 87/68 Na 101/86 111/81 Ža 168/183 108/65 18. Jésen je Ov 102/93(j) 102/82 151/169/148 123/113 Na 116/131 138/135 161/138 116/108 ' ' Ža 129/121 142/125 96/81 drevô, A A Ov 92/78 91/143 A A Na 90/97/90 102/197 ' A Ža 92/84 92/144 jesên pa A A Ov l06/86(j) 120/109 131/122/163 141/149(n) 167/161 A A Na 106/108 140/183 120/101 (pa) A A Ža 120/123 167/185 176/163 lêtni čas. A*1 A- Ov 151/145 129/120 117/80 A* A~ Na 112/135 157/144 125/78 (Г Ža 170/168 116/97 103/68 Št. Poved s Prepoznavalca po- pričakovanim naglasa vedi naglasom_Na Sm 19. Kôlo je л л л л л л plês, л л л л л л kolô pa ' л ' л okrógla л(?) priprava. л л л л л(?) л 20. Premetava л л л л л л se kot riba л (?') л(?) na suhem. л л л л л л 21. Že vês dân rîba лл лл лл лл лл лл in čisti. л л л л л л 22. Prâv zdâj " "0 Govorec Meritve samoglasnikov v hercih O v 151/170/147 108/92 90/77 Na 186/193/167 151/116 116/95/88 Ža 143/149/129 112/92 92/78 Ov 118/148 Na 116/166 Ža 120/198 Ov 115/97 102/157 176/172/174 Na 116/110 110/140 169/148 Ža 108/116 127/176 181/176 Ov 174/177 135/116 129/127 Na 139/103 112/118/114 133/145 Ža 176/169 151/146 140/133 Ov 123/128/123 97/75 75/65 Na 125/135/130 135/118 118/93 Ža 134/134 112/84 80/67 Ov 124/124 127/129 174/189/174 154/166/161 Na 127/133 125/120 147/179 170/155 Ža 119/121 114/108 140/153 183/176 Ov 151/140 183/166 Na 169/151 101/91 Ža 151/148 155/146 Ov 129/135/129 123/104 Na 135/145 157/142 Ža 184/154 127/125 Ov 99/97 98/86 86/67 Na 140/129 146/116 108/80 Ža 112/101 108/9986/70 O v 108/90/108(ž) 116/118 193/208/199 Na 96/64 146/153/142 175/193/204 Ža 108/82 116/123 196/227/201 Ov 155/147 110/144/135 131/129 Na 176/172 137/153/146 127/120 Ža 172/157 126/169 138/125 O v 131/120 123/74 103/68 Na 113/110 138/116 92/82 Ža 125/118 113/98 98/82 Ov 173/200/179 144/147/125 Na 183/198/168 176/187/148 Ža 197/218/203 174/185/161 Št. Poved s po- pričakovanim vedi naglasom Prepoznavalca naglasa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih Na S m hoja medi. -11л Ov 108/86 90/89 87/87 68/65 Na 135/108 115/110 108/103 110/86 ЛЛ9 л0 Ža 174/174 127/110 108/84 97/70 Počasna Ov 105/108 99/88/93 138/160 Na 125/120 120/99 170/187/183 Ža 104/105 120/82 144/172 hója me Ov 114/103 112/116 111/110 Na 145/138 146/153/146 127/120 Ža 178/159 161/159 144/131 utruja. л A Ov 103/110 140/110 86/67 ' ,12 Na 120/114 118/114/120 97/82 л? Ža 131/129 143/135 81/61 Zemlja za Ov 78/68(z) 105/86/90 105/129/99 103/88 Na 103/98 142/133 157/168/148 118/103 ' ' Ža 98/73/106 133/118/123 172/198/183 164/129 cêsto se л л Ov 126/142 135/123 134/123 л л Na 153/163 159/129 142/131 л л Ža 127/151 161/145 155/140 pogreza. л о13 Ov 106/95 103/114/75 82/68/68 ' -14 Na 140/144/140 103/95 88/82 Ža 144/144 111/127/121 82/94 Denar Ov 120/110 97/86/92 Na 109/123 129/142 Ža 111/112 103/97 za césto Ov 123/140 92/80 161/176 Na 109/99 116/99 153/177 Ža 193/188 193/148 155/138 bo dâla -16 Ov 123/131/129 131/125/131 135/151 Na 116/120/114 103/97/105 112/125/127 - 0 Ža 120/113 120/101/99 108/116 25. 11 Neizrazit. l2Zabrisan. "Neizrazit. 14 Manj izrazit. "Hiter izgovor. 16 Manj jasen. 452 Slavistična revija, letnik 45/1997, št. 3^4-, julij-december Št. povedi Poved s pričakovanim naglasom Prepoznavalca naglasa Govorec Meritve samoglasnikov v hercih Na Sm občina. л л Ov 133/142/133 65/68 64/60/74 л л Na 124/105 110/96 88/75 л л Ža 118/105 97/87 72/68 Marjana je v šoli izgubila ključe Janez, a me ne razumeš? 6 Ov TVP■ B/«B «ONAORAM • KAV ILCMCTRICB CO. PINI ■NOOK. N. J. I ^_£ fi r JkgjL fàSSÈf&faÊL ■ИИВДг ii .ВИИИИИИЕЗДв. Janez, a me ne razumeš? 7 Na • KAV (LIMKTRICB CO. PINC BROOK. N. J. N v- ; kaj bo dobrega? 10 Ov TYP« ■/•■ BONAORAM • KAV KLIMCTRICB CO. PINK BROOK. N. J. Ne bôdi s m é š з n! * Pri besedah, kjer prepoznavalca nista bila enotna glede tonemskega naglasa, ta ni označen. 10 Ov TÏPK ■ / 6 9 IONAOHAM • KAY ILKMCTRICa CO. PIN« BROOK. N. J. \ iffniT nMÎtu, $,Atà MiftMi B »a Tô bo zabava! 12, 13 Za ЛЗЦјsr- TYP« Ш/ва eONAOMAM • KAY KLCMITRICS CO. PIN« BROOK. N. J. ^_^ A D e ž û j e? J â, d e ž û j e. 14 Ov TYP» И/6В SONAORAM • KAY «LKMCTRICB CO. PIN« BROOK. N. J. •m*— Joj, dežuje! navedenke in literatura m. pétursson in J. Neppert, 1991: Elementarbuch der Phonetik. Hamburg. T. Srebot Rejec, 1988: Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene. An Acoustic and Linguistic Investigation. München. J. TOPORIŠIČ, 1969: Slovenska stavčna intonacija. V. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. — 1970: Slovenski knjižni jezik 4. Maribor. — 1976, 1984: Slovenska slovnica. Maribor. B. VoduŠEK, 1961: Grundsätzliche Betrachtungen über den melodischen Verlauf der Wortakzente in den zentralen slowenischen Mundarten. Linguistica, 4, 20-39. Summary Sentence intonation in tonematic Slovene is the result of the basic sentence tone curve and the word-tone of each stressed word. Therefore Table 1 contains not only the initial and final frequency measurements of all the vowels of all the words in the sentences, but also the expected accent /л= circumflex, '= acute/ marked on the stressed words together with the accent identifications of the actually spoken words. These identifications were made by two experts of Slovene word accent /Na(rtnik) and Sm(ole)/ from the Inštitut za slovenski jezik. The aim of this paper, however, is to study primarily sentence intonation and not word-accent. To non-mathematically minded readers the approximate graphic displays in the paper will probably be more telling than the exact frequency figures. The diagrams at the end of the paper attempt to present typical sentence intonation curves of declarative sentences /I a), b)/, questions /II a) wh- questions, b)yes-no questions/, imperatives /III/, and exclamations /IV/. The broken line indicates alternative realizations. The tone curves of the 3 speakers /Ov, Na and Ža/ agree in their realizations in all cases, except in yes-no questions where further study of more examples would be necessary.