Jatruja liiifa. 194. itevOlHL v mm, t ne*. *t o. um im Ceaa 4 ifaarfftj Letilk XU1I. 1 Jutranja Udafa v L|mkl|aj-i: vse leto...............K 12 — pol leta................i četrt leta...............» 3*— na mesec...............„ 1"10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefoa it. 34. Izhaja ¥sak dan zjutraj Morilki 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatranfa Izdala po posti sa Avatro-Ograko s vse leto...............18— pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejšo vesti Na avstrijskih srednjih šolali se vpeljejo strelne vaje!!! Praga, 27. julija. Pričenši z je-Miiskim šolskim letom se uvedejo po vseh avstrijskih srednjih šolah, in sin r za dijake zadnjih dveh razredov, torej na gimnazijah za sedmo in smošolce, na realkah pa za šesto in M'ilmošolee strelne vaje, pod nadzorstvom vojaških oblasti.Korno poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na če->ki deželni šolski svet z vprašanjem, koliko dijakov bi prišlo v poštev, ker namerava že z jesenskim šolskim letom pričeti s poslovanjem tega pe-dagoiriškega nnika. Vendar strelne vaje ne bodo obligatorne in k sreči za enkrat klasifikacija še odpade. Prestolonaslednik Frane Ferdinand za del o možnost češkega deželnega zbora. Praga. 27. julija. »Prager Tag-blatt« potrjuje vest. da se je nova posredovalna akcija čeških veleposestnikov obeh narodnosti, izposlovati delomožnost češkega deželnega zbora, izvršila po inicijativi prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateremu se je tudi izročil cel elaborat tozadevnih, pred kratkim se vršečih konferenc. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 27. julija. V veerajšni dopoldanski seji avstrijskih in srbskih delegatov se je preskusil zapis-l ik o trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo. Pogodbo podpišejo danes zvečer. Podrobnosti o trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo. Helgrad, 27. julija. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo vsebuje razne carinske olajšave in znižanje glede nekaterih avstrijskih izdelkov, kakor glede porcelana in dr., dočim je za Ogrsko dovoljen uvoz vina, lesa, cementa, moke itd. Kakor se zatrjuje, se dovoljuje Srbiji uvoziti v Avstrijo samo svežo zaklano živino, in sicer 20.000 volov in 50.000 prašičev, in sicer v plombiranih vozovih in v vrečah in pod najobsežnejšimi varnostnimi odredbami. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 27. julija. V nadalj-nem svojem govoru polemizira trgovinski minister Hieronimv zlasti proti narodno - gospodarskemu nazi-ranju poslanca Sterenvja, ki trdi, da baš radi preozke spojitve z Avstrijo ogrska industrija ne napreduje in ne more napredovati. Vlada se bode tudi nadalje zanimala za razvoj industrije, toda materijalno bo posegla vmes le po najobsežnejšem prestudi-ranju v posameznih slučajih. Nato se sprejme indemnitetna predloga z veliko večino. Temu sledi obravnava o rekrutni predlogi. Pripadniki 1848 in Justhove stranke so proti predlogi, ker po njih mnenju niti organizacija ogrskega honveda ne odgovarja nacijonalnim zahtevam. Seja se danes nadaljuje. rzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu11. 4 Nadškof dr. Stadler publiciral v Bosni boroinejsko eneikliko v hrvaškem jeziku. Sarajevo, 26. julija. Nadškof dr. Stadler je publiciral boromejsko eneikliko v olicijalnem listu za bosanski klerus »Vrhbosni«, in sicer v hrvaški prestavi, da se na ta način seznani klerus z vsebino enciklike. Kakor je sporočil neki kanonik, je naročil nadškof posameznim župnikom, da naj vsebino enciklike objavijo vernikom tudi raz prižnico. Nadškof dr. Stadler je utemeljil proglasitev boromejske enciklike s tem, da se njena historična vrednost ne da tajiti. Tudi ne uvideva vzroka, zakaj ne bi smel razglasiti od papeža izdanega oklica in zakaj bi to opustil samo radi tega. ker to ni všeč in povolji gotovim zunanjim izven katoliške cerkve stoječim in nezadovoljnim indivi-duvom, ki katoliško cerkev in njene dogme sramote in zaničujejo. Ravno radi tega, da protestira proti tem napadom na katoliško cerkev in njene institucije, je dal razglasiti boromejsko eneikliko, in sicer v hrvaškem jeziku, da se tudi vsi sloji seznanijo natančno z njeno povsem opravičeno vsebino. Dunaj, 27. julija. »Hrvatska korespondenca« poroča iz Sarajeva, da smatra bosanska deželna vlada pro-mulgacijo boromejske enciklike po nadškofu dr. Stadlerju za interno cerkveno zadevo in da ne namerava v ni kakem oziru proti razglasitvi nastopiti. Konfiskacija lista »Vrhbosna«, ki bi prišla pri zabranit vi pro-mulgacije enciklike edino v poštev, je že radi tega nemogoča, ker se je enciklika tudi dragod v Avstriji, po drugih škofijah nemoteno objavila, četudi le v latinskem jeziku. Sarajevo, 27. julija. Bosanski protestanti dosedaj niso dvignili proti promulgaciji boromejske enciklike po nadškofu dr. Stadlerju v Bosni nobenega protesta, akoravno je bila enciklika v Bosni že pred tedni publicirana. Izjavljajo, da zaradi tega niso protestirali, ker dosedaj sploh ni bilo znano, da se je boromejska enciklika publicirala tudi v Bosni. Katoliška duhovščina je namreč skrivala list »Vrhbosno«, v katerem je bila objavljena enciklika, in raz-ven njih in posameznih strogo katoliških mož, ki pridno zahajajo v cerkev k pridigam, sploh nihče ni vedel, da je bila enciklika tudi v bosanski nadškofiji promulgirana. Celjski nemškutarji — zopet pogoreli v okolici. Celje, 26. julija. Ker se je dr. Ambrožiču in njegovi magistratni gardi v nedeljo ponesrečil shod v Levcu, so poskusili včeraj v Spod. Hudinji. V Lovračevo gostilno je do-šel »kvadrat-doktor« Ambroiič, večni Student Bechine, mestni mitničar Beneš in so tam tri ure pred shodom napajali — seveda za »Sudntarkin« denar — nekaj kmetov. Ko pa U se imel začeti shod, so doili Slovenci. Ambroiič se jih je take ustraiil, da si še govoriti ni upal, temveč jo je s svojimi tovariši odkuril, ne da bi se shod sploh vršil. Ta dva »uspešna« shoda kažeta, kakšen vpliv imajo celjski magistratovei v slovenski okolici. Trgovski odnošaji med Turčijo in Bolgarsko. Carigrad, 27. julija. Turška vlada je vročila Bolgarski memorandum, v katerem zahteva ureditev glede bolgarsko-turških trgovskih ednošajev. Bolgarska je turškim zahtevam ugodila in najbrže se sklene med obema državama posebna trgovska pogodba. V pokojen podadmiral. Dunaj, 27. julija. Viceadmirai Ziegler gre v pokoj. Letošnji cesarski manevri. Dunaj, 27. julija. Od avtentične strani se izjavlja, da se letošnji cesarski manevri vrše na vsak način in sicer v severnoogrskem koinitatu Clps. Potrebščine premoga pri upravi državnih železnic za leto 1911. Dunaj, 27. julija. Uprava avstrijskih državnih železnic potrebuje za leto 1911 naslednjo množino premoga: Črnega premoga 230.000 ton, rjavega ducheovskega premoga 317.000 ton, nadalje rjavega premoga iz Zgornje Avstrijskega 70.000 ton, iz Štajerske 40.000 ton, iz Koroške 8.000 ton, iz Kranjske pa nič. Cena za eno tono je 6*819 K proti 7*405 lanskega leta. Italijanski kralj pogorel s svojimi načrti glede splošne omejitve in utesnitve mornarice. Pariz, 27. julija. »Matin« poroča o načrtu, katerega je izdelal italijanski kralj Viktor Emanuel glede tega, kako bi se dalo omejiti morsko oboroževanje posameznih držav. V svojem načrtu natančno razpravlja, kako bi se dale omejiti ladje glede tonske vsebine, glede dopustne hitrosti in glede oboroženosti. Glede tega naj bi se določila za bojne ladje maksimalna meja. Kralj Viktor Emanuel pa je s tem svojim načrtom pri vplivnih evropskih državah propadel. Povodeaj v Bukovini. Čraoviee, 27. julija. Radi neprestanih nalivov v zadnjih dneh so vse reke močno narasle. Mnogo vasi in krajev je popolnoma ali deloma pod vodo. Promet je povsod oviran. Pro-vzrocena škoda je naravnost velikanska. Nearje aa Ogrski Badfmpeiia, 37. julija. V komi-tata Ssolnok je vsled zadnjega neurja naMofiila velika povodenj, ki je provzročila ogromno škodo in zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Po dosedanjih poročilih je vtonilo 25 oseb. Velik raj požar, kateri se je radi močnega vetra hitro razširil, tako da je v najkrajšem času vpepelil 24 številk z gospodarskimi poslopji vred. Škoda znaša nad 200.000 K. Čuden otrok. Praga, 27. julija. Xa praški kliniki se nahaja otrok, katerega še do danes niso mogli krstiti, ker se ne da dognati, ali je fant ali dekle. - ^ 27. julija. V občini Zala St Ivan je iabrnhnil vče- Strela udarila v vojake. Kolonija, 27. julija. Blizu mesta se je nahajala infanterija na vajah. V en bataljon vojakov je udarila strela. Več častnikov je težko ranjenih. Morilec dr. Crippen. London, 27. julija. Nekateri listi poročajo, da je dr. Crippen s svojo ljubico že aretovan. London, 27. julija. Za parni-kom »Montrose«, na katerem se nahaja morilec dr. Crippen s svojo se-| d a njo ljubico, prejšnjo svojo ste-nografinjo, pluje hitrejši parnik »Lavrencia«, na katerem se nahaja šef londonske policije. V Londonu so mnenja, da parnik »Lavrencia«, ki pluje mnogo hitreje kakor »Montrose«, še dohiti »Montrose« na morju. Aretacijo dr. Crippena izvrši detektiv na prostem morju. S tem se izogne Angleška takoimenovanemu izročilnemu postopanju. Kretsko vprašanje. Atene, 27. julija. Predsednik skupščine na Kreti Venezelos je izjavil, da ne bo več kandidiral v bodočo narodno skupščino. Reorganizacija vseučilišča na Grškem. Atene, 27. julija. Ministrski svet se je posvetoval v svoji seji o reorganizaciji vseučilišča in sklenil radi tega, da se odslovi 15 profesorjev. Kolera. Rotterdam, 27. julija. Tukaj je obolel neki ruski mornar z imenom Horn, ki je dospel semkaj na ruski trgovski ladji, na koleri in včeraj tudi umrl. V mestu vlada med prebivalstvom radi tega veliko razburjenje. Nemiri v Perziji. Petrograd, 27. julija. Iz Teherana prihajajo vedno resnejše in zelo vznemirjajoče vesti. Odkar je bil Seid Abdulah umorjen, se vrše v mestu žalne demonstracije. Trgovine so zaprte. Fanatični veletržci so izjavili, da ne odpro prej svojih prodaja-len, dokler se morilca ne izsledi. Ugledni perzijski meščani so se zaprli v mošeje, ki istotako izjavljajo, da mošej ne zapuste prej, dokler se ne najde morilca. Tajni agitatorji ruje-jo proti Rusom, češ da so oni morilci Seid Abdulahk. Rusko poslaništvo v Teheranu pošilja neprestano v Pe-trogad skrbi polna poročila. Položaj je tem tešavnejši, ker je peraijski regent zbolel in vrh tega Se grozi energični prefekt mesta s svojo demisijo. Pomlajenje stranke! Reklamne fraze so najmanj vredne! Affed take fraze štejemo zgo-rajšnji napis, na katerega je zabrenk-Ijal sedaj tudi g. Lampret v Kranju. Kaj se je zgodilo I V Ljubljani se je ustanovilo novo . politično društvo Skala«. In na to skalo se grade mogočne stavbe — katere bodo občudovali naši potomci; iz te skale bo pri-šumljal na udarec Mojzesa, katerega rojstni kraj pa danes še ni poznan, vrelec, iz katerega bo slovenska napredna stranka pila svoje pomlajenje. Dobro, nam bo prav, ako se te nade izpolnijo, dasi smo si v svesti, da na skalnatih tleh ne rase veliko, in še tisto, kar zrase, rase počasi! Pa nič ne de, mi pozdravljamo mlado društvo, ter mu želimo najboljših uspehov, če prav nam, ki stojimo pri sirani, ni prav umljivo, čemu so bili v odbor poklicani le mlajši idealni rodoljubi — brez starega debla se drevo v spomladi ne more pomladiti! —, in čemu da je bilo potrebno, o ustanovitvi društva ostentativno obvestiti tudi eksekutivni odbor slovenske napredne stranke, v katerem imajo mlajši rodoljubi itak večino. Sumljivo je, da pozdravljajo novo društvo elementi, ki so i>o njihovi besedi tudi stali v slovenski napredni stranki, ki pa do sedaj niso opravljali drugega dela. nego. da ><> blato in gnoj valili na stranko, katere člani so bili sami. To daje misliti! Ali vzlic temu pozdravljamo novo društvo z najboljšimi voščili, ker smo prepričani, da se ni ustanovilo v namenu, da bi imelo v slovenski napredni stranki prvi glas. pridobitev drugih sredstev, katera so potrebna za razvijanje političnega življenja, pa bi prepuščalo drugim. Svetujemo, da naj se mlado društvo, ki leži šele v zil>elki. ne upijani nad hvalo, katero noslja na njega gospod Lampret v Kranju, ker bi drugače takoj nastala nevarnost, da se pomlajen je spremeni v anarhijo. 1'pamo, da bo »Skala« krepila disciplino v slovenski napredni stranki, in da je ne bo razbijala, kakor to morda upata Lampret in Plut v svojih srcih. V tem upu kličem: strelci naprej! Ce bi pa »Skala« ubijala disciplino, brez katere nobena politična stranka ne more obstajati — potem bi ne ostajalo drugega, nego odpor, in — razdor! Udarjena bi pa bila pri tem le slovenska napredna stranka! Mislimo, da smo govorili dosti jasno. —r. Deželni odbor in »Sehulverein« v bratski družbi. V Šiški ima znana grofica Au-ersperg zavod za male otroke. Zavod LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. (Dalje.) »Oh, Špelica — ti si me izdala! Oh, Špelica! Tako sem ti zaupal, kakor cesarskemu bankovcu, ti me pa goljufaš. Vse vem, vse vem! Nekega starega Laha imaš, ki ti je vse to kupil, kar tukaj vidim. S tistim starim Lahom me goljufaš . . . Oh, sram te bodi! Goljufaš me ...« »Motiš se,« je rekla zdaj Adel-gunda resno. »Tisti stari Lah je res vame zaljubljen ali med nama ni nič, prav nič .. .« »Oh, saj vem,« je jokal Angelik, »nič ni med vama, prav nič, časih se srajce ne.« »Angelik — ne govori tako! Morda ti bom kdaj kaj več povedala, a danes ne morem. Danes tako ni mogoče s teboj pametno govoriti.« Opirajoč glavo ob roki je Angelik ječal, da se je svoji nezvesti ljubici resnično smilil. A vendar mu ni privoščila niti ene tolažilne besede. »Ti si taka, kakor je bila tista vdova v Efezu, ki je mislila, da je je popolnoma nemški, vzdržuje ga pa nemško društvo »Sehutaengelver-ein«. Da se deoo v tem zavodu še v najnežnejši mladosti vsgojuje v nemškem duhu, nam pač ni treba nagla-šati. Ako bi ne bil savod zasnovan kot ponemčevalnica, bi ga poč ne podpiral nemški šulferajn. A znano je, da za ta zavod v prvi vrsti prispeva šulferajn, in sicer tako izdatno, da se lahko naravnost trdi, da ga vzdržuje samo to ponemčevalno društvo in nihče drugi. In tem« germa-nizatornemu, v službi nemškega šul-fera j na stoječemu zavodu je naš deželni odbor naklonil 800 K podpore v pokritje najemščine! »Slovenec« je ta škandal oblekel v zelo nedolžno obleko. Priobčil je namreč to - le notico: »Društvu »Angel varih« je dovolil deželni odbor v pokritje najemščine 800 K. Društvo ima v Šiški zavod za male otroke.« Angel varih! Kako nedolžno se to glasi, a vendar se društvo zove samo »Sehutzengelverein« in nič drugače. Zakaj se »Slovenec« boji imenovati otroka po pravem njegovem imenu f Ali se morda sam sramuje dejanja, ki ga je zagrešil, deželni odbor f Saj je pa tudi res prava sramota, da deželni odbor slovenske dežele Kranjske podpira šulferajn-ski zavod. Potem pa snujejo klerikalci narodna obrambna društva! Pojte se solit s tako narodno obrambo! Sicer pa nas stvar sama ni čisto nič presenetila. Po škandalu s »Kranjsko hranilnico« je pri klerikalcih vse mogoče. Morda je bilo med pogoji, ki jih je narekovala »Kranjska špar-kasa«, da je dala za Marijanišče darilo v znesku 20.000 K in posojilo v znesku 140.000 K, tudi ta, da mora za to deželni odbor dati šulferajske-mu zavodu podporo 800 K?! Pri naših klerikalcih je vse mogoče, pri deželnem odboru pa tudi! Res, studi se nam ta propadla banda! Fej! Škandali v l nionu«. V večernem listu smo na kratko zabeležili govorice, ki krožijo o mestu glede dogodkov zadnjih dni v katoliškem hotelu »Union«. Kakor smo sedaj poizvedeli, je stvar sledeča. Kestavrater Bračič se z gospodarji »Fniona« ne razume, kakor se ni še noben restavrater razumel in se menda tudi ne bo. Na kateri strani je krivda večja, to je za javnost brez pomena. Prepiri so trajali že dlje časa in so dosegli vrhunec, ko je Bračič razobesil povodom 251etnice Ciril Metodove družbe zastavo. Stori! je to seveda, da bi privabil kaj gostov in kaj zaslužil, klerikalni gospodarji pa so se zaradi zastave strahovito repenčili, kar pa jim ni nič pomagalo. Klerikalci trde, da so Bračiču pogodbo, ki jo ima, odpovedali, Bračič trdi nasprotno, da mu pogodba ni odpovedana. Iz tega je nastal škandal, ki ga je sedaj vse mesto polno. Union o vi gospodarji so Bračiču naznanili, da l>odo 21. t. m. začeli z in- njen mož mrtev, pa se je na njegovi krsti zabavala z drugim. Mož pa ni bil mrtev in je spet k sebi prišel — bilo je pot.m gorje... Tudi jaz sem bil tri tedne mrtev, namreč zaprt, in ti si se med tem zabavala s starim Lahom. Ali zdaj sem že zopet živ, namreč prost in zdaj bom jaz napravil gorje ... o gorje —« Razljučen je planil Angelik pokonci, dvignil je pest in grozeče je govoril: »O, tekla bo kri v potokih in mrliči bodo ležali na poljani kakor pohojene kobilice, in poslal bom goreče žveplo z neba...« »Angelik, ti si znorel,« ga je prekinila Adelgunda. »Pojdi domu in naspi se in pridi jutri, da se mirno pomeniva.« »O čem naj se pomeniva f« je zopet žalostno ječal Angelik. »Da si me zavrgla, to tako vem. Oh, kako sem nesrečen. Ugasni luč, da ne bom videl te svoje nesreče, drugače bom še skoprnel same žalosti. Ali pa imej še mene rada.« »Bodi pameten, Angelik! Dveh ljubimcev vendar ue morem naenkrat imeti.« »Zakaj nef Kjer je sa enega dovolj, tudi drugi ne bo stradat Špelica, še mene imej rada...« venturo. Bračič pa tega ni pripustil. Na to so mu gospodarji pisali po odvetniku, da začno 23. z inventuro, na kar jim je Bračič po svojem odvetniku odpisal, da inventure ne bo. Na to so gospodarji napravili na državno pravdništvo ovadbo proti Bračiču in ga obdolžili, da je že več zabojev stvari ukradel in odposlal iz LJubljane. Državno pravdništvo je, ne da bi se bila začela kaka preiskava, ne da bi bil o tem sploh kak preiskovalni sodnik kaj vedel, kar ust-meno odredilo hišno preiskavo ter policiji naročilo, da intervenira. Bračič zopet pravi, da ni ničesar ukradel, marveč da je le poslal svoji rodovini na letovišče perilo in obleko. Faktu m je, da je državno pravdništvo svojo odredbo vsled energične intervencije ter pojasnil Bračičevega od v., g. dr. Novaka zopet preklicalo in da v ponedeljek, ko so hoteli Unionovi gospodarji zopet imeti inventuro, ni dalo policijske asistence in se inventura ni vršila. Sedaj je položaj tak, da se bo moralo sodno dognati, če je Bračiču pogodba res odpovedana ali ne. Spričo tako srditega sovraštva je seveda naravno, da govore Unionovi gospodarji vsakovrstne stvari o Bračiču, Bračič pa zopet o Unionovih gospodarjih. In tako hodijo na dan res jako lepi škandali. Na srečo je škof kot glavni delničar Uniona popolnoma neoh-čuten za take stvari in si misli: Naj bo v Unionu tako ali tako, da je le v blagajni pink pink. Nove občinske volitve v Mostah! Torej je vendarle enkrat rešila deželna vlada klerikalno pritožbo proti občinskim volitvam v Mostah. Za rešitev je rabila nič manj, kakor poldrugo leto! A da je pritožbo rešila, kakor so klerikalci želeli, je tudi umljivo. Saj je Schwarz samo hlapec klerikalnih kolovodij in ne ukrene ničesar, kar bi ne bilo pogodu njegovim gospodarjem. Pravzaprav se čudimo, da Teo na pritožbi ni sedel še nadalje pol leta. Morda ga je spravil z ravnotežja zadnji protestni shod v Mostah ? Ej, semtertja pa je vendarle dobro, ako se gotove gospode malo potegne za ušesa, se jih vsaj vzbudi iz spanja ... V Mostah bomo torej imeli nove volitve. Zopet bomo šli naprednjaki združeni v boj proti črnuhom, in to pot mora biti naša zmaga nad klerikalci še sijaj-nejša, kakor lani! Ne razumejo slovensko. Piše se nam: Zadnjo nedeljo po noči je hotela večja slovenska družba v Podrožčici na vlak, ki pelje proti Jesenicam. Zahtevali so vozne listke seveda v slovenskem jeziku — toda službujoči uradnik ni razumel ali ni hotel razumeti niti besede slovensko. Cela družba se je nato napotila v pisarno in zahtevala pritožno knjigo. Uradnik seveda spet ni hotel razumeti, kaj je to pritožna knjiga. De- Toda Adelgunda se ni in se ni dala pregovoriti, nego je zdaj s prijaznim prigovarjanjem, zdaj s trdimi besedami dopovedovala Angeliku, da se morata na vsak način ločiti. Obetala mu je sicer, da bo rada ž njim občevala, ga prosila, naj jo večkrat obišče in mu celo slovensno obljubila, da postane rada njegova žena, če si ustanovi le količkaj ugodno eksistenco, toda Angelika ni s tem niti potolažila, niti odpravila iz hiše. Angelik je zdaj jokal in se z*daj jezil, zdaj je prosil in zdaj grozil, šel pa le ni. Adelgunda je postajala vse nemirnejša in srditejša, toda Angelik se ni premaknil z zofe, na katero se je bil vsedel. Naposled je Adelgunda poklicala deklo in ji naročila, naj gre po policaja. Izrekla je to pač samo kot grožnjo, a pomagalo je takoj. Komaj je slišal Angelik besedo »policaj«, je že planil po konci kakor bi ga bila zadela palica patra Špinače. Pred oči mu je stopil temni in vlažni policijski zapor, spomnil se je vseh stenic, ki so ga pikale, spomnil se na-gnusne hrane in ostrih zasliševanj in se v hipu spremenil v krotko jagnje. »Ze grem,« je rekel užaljen v svojih najsvetejših čustvih. »Sam Sjdem. Ni treba nič policaja klicati, i pa misliš, da se ti odpovem, se motiš.« ;al je, da je »prosim« edina* slovenska beseda, ki jo razume. Po dolgem obotavljanju je pa hočeš nočeš vendarle privlekel od nekod pritožno knjigo, kamor je družba zapisala svoj protest. — Bomo videli, če bo kaj pomagalo ... »Rdeči Prapor« na cesti. Socijalni demokraciji na Slovenskem ne cveto rožice. Ne samo, da se število njenih pristašev vedno krči, nahaja se ta stranka neprestano tudi v hudih gmotnih neprilikah. Svoje velike križe pa ima s svojim časopisjem, pred vsem pa s svojim glasilom »Rdeči Prapor«. Dasi je agitacija za list med sodrugi nad vse živahna, vendar se list nikdar ne more dokopati do zelene vejice. Ze spomladi smo čuli, da hoče tiskar Lampret odpovedati »Rdečemu Praporju« na-daljni tisk, ako se v gotovem roku ne poravna dolg. Stvar se je končno le uredila. Govorilo se je takrat, da je dr. Turna prevzel neke obveznosti za »Rdeči Prapor«. List pa seveda s tem ni postal aktiven. Dolg je zopet narastel, tiskar pa je zahteval plačilo. Prišlo je do diferenc in posledica teh diferenc je bila, da je tiskar Lampret postavil »Rdeči Prapor« na cesto. Sedaj so socijalni demokratje brez strehe za svoj list. Ker brez gotovega plačila neče nihče tiskati, bo prav težko dobiti tiskarno. Kakor čujemo, se vrše pogajanja med socijal-nimi demokrati in Dragotin Hribarjevo tiskarno. Ta pogajanja so baje že toliko uspela, da se bo »Rdeči Prapor« vsaj za sedaj tiskal pri Hribarju. Kako dolgo, to je seve drugo vprašanje. — Časopisje reprezentuje moč vsake stranke. Ako časopisje kake stranke ne more uspevati, je to znak, da dotična stranka nima v sebi življenske sile. In tako bo tudi s socijalno - demokratsko stranko in njenim časopisjem. V slovo Slovencem. »Beogradske Novine«, katerih lastnik je Stevan Gjurčič, ki je bil podpredsednik na vseslovanskem časnikarskem shodu v Sofiji, so priobčile kot epilog k slovenskemu izletu v Belgrad, ta - le simpatično pisan člančič:»Dragi gostje so nam bili Slovenci, o katerih trpljenju in nalogah smo dobili bledo sliko iz dopisa v angleškem listu »Standard«, v katerem se slikajo vsa brutalna na-silstva, katerih nedolžna žrtev je ta simpatičen narod, Slovenci, ki najbolj živo čutijo naše jade in bolesti, bolj živo, kakor katerikoli drugi narod slovanski, ker so v položaju, da razumejo dušo našega naroda v težkih trenotkih preskusen j. Slovence smo sprejeli s čustvi, za katera nima izraza narodna ljudska govorica. — Solze radostnice ob prihodu, solze ža-lostnice ob slovesu, so bile slab izraz one množine čustev, ki so objemala takrat naša srca. Pri sestanku s Srbi so se duše slovenskih gostov utap- »Bodi vendar pameten, Angelik,« je zdaj prijazno rekla Adelgunda. »In za slovo mi daj poljub.« »Ne dam ga,« jo je moško zavrnil Angelik. »Le to ti rečem, če mene ne maraš, pa drugega tudi ne boš imela.« In ponosno je pograbil svoj klobuk in brez slovesa je zapustil sobo. Iz hiše pa ni mogel, kajti hišna vrata so bila že zaklenjena. Adelgunda ni mislila na to, da bi bila poslala deklo odpret vrata, Angelik pa je bil preponosen, da bi bil šel nazaj vprašat za ključ. Kolovratil je nekaj časa po veži in po dvorišču in se naposled vsedel qr zaboj, ki je stal pri vratih. »Ce prej ne, jutri zjutraj bo že kdo vrata odprl,« je rekel sam pri sebi in se stegnil na zaboju ter vzlic vsem razburjenjem tega dneva trdno zaspal in spal do dneva tako, da se je moral zjutraj še skrivati po stopnicah, ko je hišnik odklepal vrata, »To hišo moram enkrat natanko revidirati,« je razmišljeval, ko je šel proti svojemu domu, »in s kakim človekom se moram seznaniti, ki tu stanuje — o ni še vse izgubljeno, Špelica moja, ni še vse izgubljeno.« t ni bila dana prilika Pozdraviti v svoji sredi tudi lir vaških Sokolov.ki se žal niso odzvali valu lu. Slavnost je uspela v vsakem oziru prekrasno. Najlepši vtisk pa je napravilo to. da se je slavnosti udeležilo izredno mnogo kmetskega ljudstva. Vendar tudi Gorenjska! Ze več let ni bilo v pravi Gorenjski mogoče niti ene nove podružnice Ci-ril-Metodove družbe ustanoviti, pač pa je zaspalo več starih. Zadnjo nedeljo pa so pokazali prebivalci Begunj in Breznice, da živi tudi na Gorenjskem zavedno in za vse dobro in plemenito dovzetno sloven. ljudstvo. Ustanovila se je namreč za omenjena dva kraja in sosednje vasi nova Ciril-Metodova podružnica. Ustanovni občni zbor se je vršil pri Šturmovih v Poljčah ob dokaj številni udeležbi. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg. V odbor so bili izvoljeni: g. Anton Stroj, tovarnar v Zapužah, predsednik; ga. Ana Ažmanova i Breznica), podpredsednica; g. Josip A ž m a n , nadučitelj (Breznica), tajnik; gdč. Ivanka Jegličeva, tajnica; ga. E. Oman, učiteljica, biagajničarka; g. F r. K u n o v a r (Žirovnica), blagajnik. Odborniki: g. Val. Š t u r m (Poljče), gdč. Ivanka Jegličeva (Selo), g. Sim. Me-ž e k, gdč. Rezika K o s 11 o v a , g. Jos. Zemlja, (Vrba), ga. Avguština Z a v r 1 o v a , g. Vikt. Stroj. Pregledovalca računov sta gg. Z a -v r 1 Valentin in M e ž e k Fr., delegata pa gdč. Pavla Grilčeva in Fr. K u n o v a r. Nova podružnica šteje že nad 70 članov ter je oddala glavni družbi nad 140 K. Glavno zaslugo za tako krasen začetek imajo gospe Omanova in Kalanova ter g. A ž m a n. Naj bi ta zgled rodoljubne požrtvovalnosti zbudil tudi ostale kraje po Gorenjskem. Policijske vesti. Pri kopanju konj. Ko so včeraj v Ljubljanici ob Trnovskem pristanu dragonci kopali konje, so se nudili gledalcem zanimi- vi prizori. Naprej so veslali s čolnom, za katerega je bil privezan konj, na tem pa je sedel dragonec, za njim pa so jahali drugi. Pri tem je padel nek dragonec v vodo in prišel pod konja. K sreči se je pa kmalu iz-kobacal izpod njega in priplaval do čolna. Nek drug dragonec je izgubil v vodi čevelj. Dvema konjema ni bila kopel posebno povšečna in sta splavala na obrežje ter dirjala potem proti sv. Jakoba mostu. Eden se je zaletel pri Jelačinovi filijalki v vrata, a k sreči se pri tean ni nič hudega zgodilo. Svojeglavneža so potem ustavili ter ju odvedli v hlev. Tatvina v cerkvi. V noči od 15. na 16. t. m. je bila v farni cerkvi v Bautschu pri Iglavi ukradena srebrna, pozlačena monstranca, vredna 1200 K, srebrn, pozlačen kelih z belosvilnatim velumom, na katerem so bile z zlatom natisnjene črke: I. H. S., vreden 800 K in še več drugih cerkvenih dragocenosti. Tata še niso dobili. V Ameriko jo je hotel popihati ter se izogniti vojaški suknji Matija Gašparovič. Fant pa ni imel sreče, kajti predno je prišel še v vlak, ga je stražnik Večer in ustavil in od vedel v zapor. Fant je bil »nobel«. Kupil si je bil vozni listek za II. razred. Saj pa tudi lahko. Imel je namreč pri sebi 1090 K denarja, za katerega je priznal, da ga je pred odhodom ukradel doma svojemu očetu. Razne stvari. * Samomor v železniškem vozu. Iz Budimpešte poročajo: Predvčerajšnjim so našli v nekem kupeju dunajskega brzovlaka truplo nekega BOletnega moža. Iz dokumentov, katere so našli pri njem, je razvidno, da je mrtvec identičen s 641etnim železniškim blagajnikom Adamom Si-koro iz Tešnja. Sikora se je med vožnjo ustrelil. * Velika defravdaeija. Predsednik ameriške »Sidelitv Trust Com-panvje« naznanja, da je pomožni tajnik in knjigovodja Avgust Ropke poneveril družbi 1,140.000 dolarjev. Ropkeja, ki je v Novem Jorku in Chikagi zelo špekuliral, so zaprli. * Granata ranila vojaka, Pri strelnih vajah topničarstva v Cza-rny-Dunajewu je granata težko ranila topničarskega karporala Fiwe-gerja; konja mu je pa ubilo. Fiwe-gerja so prenesli v bolnico in najbrže ne bo okreval. * Viharji v Severnem morju. V Kielskem zalivu so pri veslanju zaradi razsajajočih viharjev utonile štiri osebe. — Pri Bohnsacku so utonili štirje ribiči. Dva druga ribiča, ki sta padla v morje, so rešili. * Parnika sta se zadela. Blizu Medlitza sta se zadela dva parnika. Eden, z imenom »Babelsberg«, se je I K) topil. Vsi pasažirji so se rešili, le masini8t je bil ranjen. * Nepazljiva asistentinja. Na kliniki profesorja Petrinija v Bukarešti je prišlo vsled zmote pri pripravi zdravil več bolnikov v smrtno nevarnost. Nek asistent je nekaterim bolnikom in jeci ral nek serum. Namesto da bi stanje bolnikov zbolj-šalo, se je poslabšalo. Ko so serum analizirali, se je pokazalo, da je asistentinja bolnične lekarne vsled ne-paznosti vzela namesto 1*20 gramov sublimata 120 gramov. Pregledala je namreč decimalno piko. Nepazljivo asistentinjo so zaprli. * Boksar Jefferies gluh. Boksar Jefferies bo vse svoje življenje gluh. Zdravniki so namreč izjavili, da sta mu vsled groznih udarcev, katere je dobil od zamorca, popokali ušesni mreni. * Vojna v srednji AnerlkL »Sun« poroča is Bluefilda: Pristaši Estrade so 22. t. m. premagali čete predsednika Madrisa pri Alojapa. Madrizeve čete so bežale ter pustile več sto mrtvecev in raajtneev na bo* jišču. Pristaši Estrade korakajo sdaj proti Managui. * Boosevelt in Taft se iavni ladji »Mayflower« in »Sylph« popolnoma kot svoji. Boosevelt je pustil napraviti ua »Mayflowerju« kopališče za 40.000 mark, kar je morala država plačati. Taft de vozi zdaj s to ladjo ob morski obali in gosti na državne stroške več svojih prijateljev in svojo rodbino. List označuje to uporabo državnih ladij za nezakonito. 2e pet let se te dve ladji niste udeležili manevrov. Več nego 800.000 mark je stalo njih vzdrževanje. In vse to le za zabavo Rooseveltovo in Taftovo. * Trda buča. V Lukah pri Male-novicah na Češkem prebiva zidar Jan Horak, ki ima trdo bučo, kakor morda malokdo. Horak si zida pravkar hišico. Zadnjič opoldne, ko je ravno prenehal z delom, se naenkrat zabliska in blisk švigne naravnost v Horakovo glavo. Klobuk, ki ga je imel Horak na glavi, je blisk popolnoma raztrgal, zidarjeva glava pa je ostala čisto cela in nepoškodovana. Blisk je šel skozi celo telo in pri palcu desne noge ven. Horak je ležal par ur v nezavesti, drugi dan pa je že spet zidal svojo hišico. Za trdo bučo bi lahko marsikdo zidarja Horaka zavidal. * Sara Bernhardtova in bokser Su I li van. Znana tragedinja Sara Bernhardtova je nekoč gostovala v Sydneyu v Avstraliji. Slučaj je na-nesel, da je v hotelu ravno poleg njene sobe prebival znani bokser John Sullivan. Sara Bernhardtova je doma cel dan na glas deklamirala razne monologe iz svojih vlog, tako na glas, da je bilo vse slišati v sosednjo Sullivanovo sobo. Bokser ja, ki je ljubil ob prostih trenotkih mir, so ti monologi silno dražili. Tu nekoč stopi iz sobe, istočasno pa se odpro tudi vrata tragedinje in Sara je stopila na hodnik. Sullivan vrže na njo divji pogled in spusti par neartikuliranih glasov, ki so bili še najbolj podobni oddaljenemu grmenju. Učinek je bil popolen — Sara je bežala v svojo sobo in zvečer je že ni bilo več v hotelu; Sullivanu ni bilo treba več poslušati monologov Sare Bernhard-tove. * Meteori v juliju in avgustu. Julij in avgust sta meseca, v katerih pada največ meteorov. V ostalih mesecih je meteorov prav malo. V maju in juniju n. pr. pade vsako uro približno 5 do 6 meteorov, v juliju in avgustu pa po 20 do 25. Od 27. do 31. julija pade največ meteorov v ozvezdju vodarja. Zvezdarji pravijo, da bo letos padlo največ meteorov dne 12. avgusta, in sicer v ozvezdju^ Perzeid. Ker to noč zahaja mesec že pred 11. uro ponoči, bo padanje meteorov prav lepo videti — če bo le jasno nebo. * Granit kot gnojivo. Poljedelsko ministrstvo v Združenih državah Severne Amerike poroča, da tamošnji poljedelci rabijo z velikim uspehom na drobni prah zdrobljen granit kot gnojivo. 20 centov na prah zmletega granita velja tam okoli 14 K, obsega pa toliko rodovitnih snovi, da bi sicer veljale celih 400 K. Zmleti granit je veliko boljši za izboljšanje težke zemlje, nego drobni pesek, ki obsega samo kremen. Granit namreč obsega mnogo živca in slide, ki sta izvrstni gnojivi. Borzna poročila« i Ljubljani-. Za kratek čas. — Kdo je največji izumitelj zadnjih deset let. = Moj mož! — Kako to t = Ti bi to spoznala, če bi ga slišala, kake izgovore izumlja, kadar pride ob dveh ponoči domov. World« objavlja Roosevelta in Tafta, ki „Kreditna banka v Uratfai kini issajakc fctrze ■atolbml papirji. 4°/o majeva renta .... 4*2°/o srebrna renta .... 4°/t avstr. kronska renta . . 4#/. ogr. „ m 4°/0 kranjsko deželno posojilo 4°/, k. o. češke dež. banke . Srečke iz 1. 1860 ■/• - - - 1864..... „ tiske ...... zemeljske I. izdaje . m 99 H« 99 • „ ogrske hipotečne . . „ dun. komunalne • . „ avstr. kreditne . . • „ ljubljanske .... „ avstr. rdeč. krila . . ogr. „ bazilika..... „ turške...... Dplnlo«. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . Valute. (Zckini ........ Marke........ Franki........ Lire......... Rublji........ 20. jaliji ltit. Besani BltfSTBl 93-80 94 — 97-65 9785 93 75 93-95 9205 92 25 9650 —« 94- 95- 234-90 238-90 324 - 330- 154-25 160-25 297*75 30375 27825 284-25 247 25 253 25 531 — 541- 526 — 536- 8250 88 50 63-75 67-75 38-20 42 20 28-50 32-50 257 — 258 — 445 — 447-— 666-75 667 75 545 50 546-50 107-25 108 25 734-50 735-50 73550 736-50 233 50 235 — 261 25 262 — 11-36 11-38 117-37* 117-57' 95 35 95 45 9475 94.95 2-53 2-54 2 in stara obleka. Elizabetna cesta 7, vrata št 3. dobi, kdor prinese nazaj kanarčka, ki je odletel pred enim mesecem. Elizabetna cesta it. 7, vrata it. 3. Okrajna bolniška blagajna v Lin^aoi naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njen večletni uradnik g. 3gnacij pogačar danes opoldne v 36. letu starosti nagloma preminul. 62 Pogreb bo v siedo, 27. t. m. ob 6. uri zvečer iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, 25. julija 1910. ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vinogradnik .*. src zapah M M se dobiva v ▼ naiMi Prešernova ulica St 7 STIHU sumit 6 z eno sobo in kabinetom ali dvema sobama za avgust. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 63 JlSlt Sin pisarji, im (v pisarni, zavarovalnem, denarnem za-vodu (s kavcija) psiUlja. tMlđHt" Bika itd. Uit pisarniški pomočnik, slovenščine in nemščine popolnoma ve-Č. Vstop takoj. — Ponudbe pod ppP. P.* na upravništvo »Slov. Naroda«. 45 Ustanovljena lata 1SS2. 23 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovaaa zadruga s neomefeao zavezo v lastnem zadnunem Čomn v LJubljani na tanajsiti cesti l\. IS je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83.116.1 21-11 upravnega premoženja................K 20.775.510-5S obrestuje hranilne vloge po 4,{20|0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama na vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči radon v zvezi a čekovnim prometom in Jih obrestuje od dno vloge do dno dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.000 Posojanje na zemljišča po 51 ,° z I1,.0., na amortizacijo ali pa po 5l 4° 0 brez amortizacije! na menice po 6 . Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izvon nedelj in praznikov. Telefon št. 185. Postne hranilnice račun it 828.405. 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C D^C 3^C H^C 3^C 3^C s X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 Jim ZiMi Jm fato' nw zavamalDite. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno (oir* vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X X X X X X X X e^"n m^u V"**. a^% n**o n^a 0^% a*"Te o^ii a^n a^a a a sr-*. r** i^i .^"a- If 44 xadraga s omejenim Jamstvom infci prostili: Selenlorgova ulica it. 7. nasproti glavne pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4Vt%; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Dnin in vuk dao dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJubljani. Delniška glavnica: TI K 5>' i.OOO* 3C Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge ne fcmjiiice in aa tekoči rnenn ter |Ui obrestuje od dne vloge po 4',2° o cisto. — Kopajo in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. K7~ Spl3et-u., Celovca, Trstio. iaa. Sarajevu, Rezervni zaklad: K 450.000- 1F vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob- segu. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni fondi K 44^812.717-— Jamčijo za popolno varnost. .- Banka „SLAVUA Banka „SLAVUA smrti roditeljev, za doto otrokom. BeUlkSnl ||S«LAVMJA^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka „SLAVUA" t. Banka „SLAVUA" BjUlkS ffSIlAVIJA^ stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja, razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj gmotno podpira narodna dobrodelnim namenom. zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, društva, organizacije in prispeva k narodnim Vsa pojasnila daje drage volje generalni zastop banko „Slavlje" v LjnbljanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuj mo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1 .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nad SS milij< Za varnost vloženega denarja jamči zraven ervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem p I" O IMoJfconjOMI in Z VSO SVOJO močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka spekulaoija s vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 474% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema lilijonov kron. 'ni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V4V0 a* leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične domača hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditna društvo. 4 Lmtslm la tfsk »Nemim tfckame«. ^047 9905 7202 9A QU 33 34 86 10