OB ŠTIRIDESETLETNICI KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA Štiri desetletja za ustanovo, kot je knjižnica, sicer ni prav častitljiva doba, vendar če gre za štiri desetletja razvoja, kakršnega je doživela Knjižnica Ivana Tavčarja v Skofji Loki, je jubilej vreden pozornosti. Današnja splošnoizobraževalna in ob činska matična knjižnica je sicer zrasla iz skromnih začetkov Ljudske knjižnice leta 1945, iz 689 knjig in 65 vpisanih bral cev, vendar pa iz bogate stoletne knjižni čarske in bralske tradicije Škofje Loke. ki sta jo nasilno pretrgali le druga sve tovna vojna in okupacija. Rast knjižnice so štiri desetletja spremljali vzponi in padci, kakor so spremljali družbeni in go spodarski razvoj Škofje Loke v celoti, vendar je krivulja razvoja knjižnice kljub vsemu bila ves čas obrnjena nav zgor. Prvo dosetletje je delovala in se raz vijala knjižnica v okviru SKUD »Tone Šifrer« iz Škofje Loke. Od skromnega za četka 2. decembra 1945, ko je sprejela prve bralce, je Ljudska knjižnica na Mestnem trgu ob zavzetem delu knjižni čarjev amaterjev dosegla svoj prvi raz vojni vrhunec v obdobju 1951—53. Tedaj je število vpisanih bralcev prvič preseglo mejo 1000, obisk 4000, knjižni fond je segel čez 5000 enot, izposojala pa je čez 15.000, leta 1953 celo 18.000 enot. Knjižni ca je tedaj že klicala po profesionalizaci ji, saj je obseg njene dejavnosti že pre segel ljubiteljske zmožnosti. Kako se je knjižnica v tej dobi ob skrbi občinskega sindikalnega odbora in GO ZS Slovenije, ki sta zagotavljala sredstva za knjižno gradivo, razvijala, kaže tudi podatek, d:i se je v tem desetletju trikrat selila, saj so prostori, ki jih je zapovrstjo imela, raz meroma hitro postali pretesni za nara ščajočo število knjig in razvijajčo se de javnost. V začetku drugega desetletja je knjižnica preživela krizo, ki je povezana s tedanji mi kadrovskimi in finančnimi težavami ob začetku njene profesionalizacije. Obisk in izposoja sta upadala zaradi zelo skromne rasti knjižnega fonda. Knjižnica se je iz krize pobrala v drugi polovici te ga obdobja, potem ko se je osamosvojila in pod vodstvom požrtvovalnega knjiž ničarja Janka Kreka razvila bogato stro kovno delo (1960—61 preureditev fonda na prost pristop in UDK) in čitalniško dejavnost, zlasti s kulturnimi prireditva mi. V začetku tega obdobja je šele leta 1963 dosegla število izposoje iz leta 1953. V drugo polovico drugega desetletja segajo tudi začetki oblikovanja knjižnične mreže v loški občini z utrjevanjem društvenih knjižnic in dopolnjevanjem njihovega knjižnega fonda. 314 V tretjem desetletju (1965—75) je knjiž nica dosegla svoj najpomembnejši raz vojni korak, ki ga danes le še poglablja in utrjuje. V tem obdobju se je knjižnica utrdila kadrovsko, strokovno in organi zacijsko, razvila je knjižnično mrežo v občini in matično dejavnost ter obogatila dejavnost čitalnice. Knjižni fond je že to liko narasel, da smo odprli poseben pio nirski oddelek in začeli oblikovati druž boslovni oddelek. Od 1965 do 1970 so se začele razvijati potujoče knjižnice s kov čki v sodelovanju s krajevnimi KUD in celo s trgovsko mrežo. V drugi polovici desetletja, ko so opešale knjižnice KUD in vzporedno z njimi izposoje iz kovčkov potujoče knjižnice, je knjižnica začela odpirati podružnice — izposojevališča s stalno knjižno zalogo: 1970 v Zireh, 1971 v Gorenji vasi, 1973 v Železnikih, 1975 na Trati (preureditev in preselitev v pri zidek Osnovne šole Cvetko Golar). V tem obdobju je izposoja samo v matični knjiž nici v Škofji Loki presegla število 50.000, v letu 1975 pa dosegla že 60.000 knjižnih enot. V četrtem desetletju, ki se pravkar izte ka, se je knjižnica preselila leta 1978 v prostore Ljubljanske banke v Šolski ulici, kjer domuje zdaj. Z novimi prostori je bogato zaživela celotna dejavnost knjiž nice, ki je posebej vidna v obisku bral cev in izposoji gradiva. 2e prvo leto po preselitvi je obisk presegel število 30.000 bralcev, izposoja pa 100.000 enot in do danes še vedno, sicer umirjeno, a vztraj no, narašča. Z razvojem knjižnice je tesno povezan nekdanji ravnatelj profesor Janko Krek, čigar bogato pot bibliotekarja, organiza torja in pospeševalca knjižnične dejavno sti v loški občini je smrt 1981 pretrgala prav v trenutkih, ko je njegova žetev za čela bogato roditi. Krekovo delo je vtka no v strokovno in organizacijsko podobo matične knjižnice, v njeno kulturno-ani- macijsko navzočnost v loškem kulturnem prostoru, prav tako pa tudi v njeno po vezanost z drugimi knjižnicami na Go renjskem in v Sloveniji. V zadnjem, stabilizacijskem srednje ročnem obdobju smo si v Knjižnici Iva na Tavčarja prizadevali vsaj utrditi po ložaj, ki ga je razvojno dosegla, dasi je ob različnih omejitvenih ukrepih ob za četku kazalo, da bo njena dejavnost za čela nazadovati. Skrbeli smo predvsem za knjižni fond tako za matično knjižni co kakor za izposojevališča. Ob razumni podpori Občinske kulturne skupnosti Skofja Loka in Kulturne skupnosti Slo venije, ki knjižnici zagotavljata stalno in enakomerno rast sredstev za nakup lite rature, zlasti poslednji dve leti dosegamo in celo presegamo slovenski standard za nakup nove literature — 1 nova knjiga na 10 prebivalcev občine — saj letno na kupimo okoli 4.000 novih knjig. Dopolnje vanju knjižnega fonda je v letih 1984 in 1985 pripomogel tudi Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Škof ji Loki v skup ni akciji »Knjige v knjižnice«, s katero smo dopolnili knjižno zalogo izposojeva- lišč. Prav letos je knjižnica skupaj s svojo mrežo izposojevališč (Gorenja vas, Polja ne. Trata, Železniki, 2iri. Termopol) do segla tudi standard v temeljnem knjiž nem fondu —• 2 knjigi na prebivalca ob čine — skupni knjižni fond je namreč presegel število 73.000 enot. Tudi skupna izposoja okoli 150.000 enot bo letos pre segla povprečje 4 izposojene knjige na prebivalca občine. Vidno mesto v kulturnem življenju Škofje Loke si je knjižnica pridobila s svojimi kulturnimi in izobraževalnimi prireditvami, ki jih pripravlja v plodnem sodelovanju zlasti z Zvezo kulturnih or ganizacij, Delavsko univerzo, Loškim mu zejem, Muzejskim društvom, Zgodovin skim arhivom, Glasbeno šolo ter šolskimi KUD. Dasi so sredstva, ki jih OKS Skofja Loka v tem srednjeročnem obdobju na menja knjižnici, zadoščala le za redno de javnost, je knjižnica svojo dejavnost ven darle tudi razširila, zlasti z razvojem iz posojevališč. Z neposredno menjavo dela z združenim delom in krajevnimi skup nostmi smo v začetku leta 1984 odprli po polnoma nove prostore za izposojevališee v Gorenji vasi, oktobra 1984 v DO Termo pol v Sovodnju, marca 1985 pa preselili knjižnico v Železnikih. V letu 1985 so ste kla tudi prizadevanja za obnovitev izpo- 315 sojevališča na Trati, ki smo ga leta 191S2 morali zaradi stiske s prostorom zapreti, fond pa umakniti v skladišče matične knjižnice. Krajevna skupnost Trata je kupila prostor, s sporazumevanjem /. združenim delom na Trati pa bomo za gotovili sredstva za ureditev prostora in nakup opreme. Do ureditve novih prostorov smo na Trati organizirali začasno izposojo v za silnih prostorih v kleti samskega doma. 2e za leto 1987 pa načrtujemo tudi pre ureditev izposojevališča v Poljanah. Kolektiv knjižnice pa ob tem trenutku gleda in načrtuje tudi naprej. Ze v sred njeročnem obdobju, ki je pred nami. na črtujemo poleg ureditve izposojevališč na Trati in v Poljanah preureditev mladin skega oddelka, v katerem bomo z novimi prijemi poskušali zlasti razgibati mlade ga bralca in ga oblikovati v aktivni sub jekt knjižnične dejavnosti. Uredili bomo melodični oddelek, da bodo imeli upo rabniki dostop tudi do glasbenega gradiva, v daljši prihodnosti pa še do sodobnega medijskega vizualnega gradiva. Knjižnično mrežo bomo, upamo, ob kon cu tega obdobja dopolnili z bibliobusom, s katerim bomo segli s knjigo tudi v ti ste oddaljene kraje občine, ki jih zdaj ne dosežejo niti izposojevališča. Pred knjiž nico je tudi še kompleksna naloga pove zave vseh knjižnic v občini v enoten knjižničnoinformacijski sistem, ki bo omogočal najširšo dostopnost do vsega knjižničnega gradiva na loškem ozemlju. Posebna strokovna naloga, ki se je bo mo v knjižnici lotili v prihajajočem sred njeročnem obdobju, pa bo usposobitev' strokovnih delavcev ter priprava knjiž ničnega gradiva in informacijskih poma gal (katalogov) za avtomatsko obdelavo, saj pričakujemo, da bo že v naslednjem srednjeročnem obdobju računalniška teh nologija v knjižnici neodložljiva nujnost. Da bo knjižnica zastavljene cilje do segla, bo morala biti odprta in občutlji va tudi za gospodarski in družbeni utrip okolja, v katerem deluje. Čeprav tega morda ni opaziti s površnim pogledom. pa pozornejše spremljanje potrdi, da je knjižnica s tem utripom živela tudi ves čas svojega povojnega delovanja ter z gospodarskim in družbenim razvojem ob čine Škofja Loka sodoživljala skrbi in ra dosti. Viri: Arhiv knjižnice 1945—1975 (hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škof- ja Loka); Arhiv knjižnice 1976—1985 (hra ni Knjižnica Ivana Tavčarja). Ludvik Kaluža STATISTIČNI PODATKI ŠTIRIDESETLETNEGA V ŠKOFJI LOKI 1945—1985 RAZVOJA KNJIŽNICE V Leto Vpisanih članov Obisk Knjižni fond Izposojenih knjižnih enot 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 1951/52 1952/53 1953/54 1955 1956 1957 1958 1959 65 179 307 397 659 875 1.036 1.228 1.441 1.692 1.799 1.914 2.069 2.296 1.000 1.421 1.901 2.201 2.886 3.678 4.483 4.781 5.098 5.535 4.726 5.148 5.150 5.910 689 Mestni trg 1.964 1.799 5.73 1.647 6.339 1.990 6.617 3.486 11.132 5.718 16.671 5.124 13.609 7.627 18.782 6.665 Dom ZB 14.604 5.525 12.687 5.866 12.083 6.281 11.432 6.706 12.479 7.629 15.175 316 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 2.579 2.748 2.987 3.253 3.534 3.800 4.144 4.511 4.698 5.012 5.355 5.837 6.245 6.594 6.931 7.280 7.577 7.866 8.353 8.828 9.233 9.584 9.959 10.281 10.639 10.950 6.959 5.251 6.583 8.620 9.866 10.000 11.139 10.088 11.255 11.651 12.466 13.406 16.489 20.624 20.952 22.000 21.816 22.088 25.756 34.740 36.446 37.451 36.794 37.082 37.838 41.500 Preureditev UDK 8.173 9.100 10.500 11.120 11.700 13.067 13.935 15.176 16.636 17.920 19.200 20.441 22.140 23.813 25.800 27.600 29.800 33.000 LB Šolska 35.700 38.100 40.083 43.011 44.908 46.466 47.500 17.880 11.742 16.168 18.383 21.027 21.647 23.357 20.101 22.888 23.303 25.160 26.991 33.924 50.054 58.310 60.000 65.767 70.090 6 81.426 104.612 105.031 106.597 106.710 102.666 109.508 112.000 Statistični podatki zajemajo le izposojo na dom v knjižnici v Skofji Loki brez čitalni ce in izposojevalisc, prav tako pa tudi vpisane bralce, obisk in knjižni fond. V stati stiko obiska niso zajeti obiskovalci kulturnih prireditev. Podatke do vključno leta 1980 zbral pokojni ravnatelj Janko Krek. 1981—1985 Ludvik Kaluža. STATISTIČNI PODATKI O RAZVOJU IZPOSOJEVALISC 1980—1985 Izposojevališče leto Vpisani bralci Obisk Knjižni fond Izposoja GORENJA VAS — 1980 1981 1982 1983 1984 Preseljeno 1985 Ocena (OS Ivan Tavčar) 825 825 841 853 1.013 1.100 POLJANE — (Kulturni dom) 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Ocena 86 86 87 91 97 100 531 641 620 379 1.532 1.700 300 252 215 212 179 150 1.540 1.558 1.759 2.629 3.584 4.100 260 320 392 550 711 943 1.136 989 1.273 633 4.122 4.500 1.204 1.244 1.231 1.086 987 850 317 TRATA, FRANKOVO NASELJE 1980 1.403 1981 1.416 1982 Dec. — zaprlo 1.419 1983 1984 1985 Okt. — zač. odp. 121 (OSCvelko Golar) 963 680 179 200 4.000 3.986 4.027 4.406 4.700 5.300 3.251 2.208 630 500 ŽELEZNIKI — (Kulturni 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Preselj. Cešnjica ZIRI — (Zadružni dom) 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Ocena TERMOPOL SOVODENJ 1984 1985 Ocena dom,Trn je) 519 546 558 598 654 750 Oc. 1.807 1.893 1.995 2.099 2.193 2.250 — (knjižnica 65 90 1.512 1.831 1.324 1.529 1.959 2.800 Oc. 4.938 4.779 5.192 5.715 6.239 6.000 v DO) 181 250 3.120 3.404 3.621 3.868 4.413 5.000 Oc 5.360 5.692 6.813 7.172 7.837 8.500 Potujoči Potujoči 4.737 5.286 3.503 4.443 6.138 :. 9.800 Oc. 9.886 9.412 9.814 10.578 12.529 12.000 262 350 STATISTIČNI PODATKI O OBISKU IN IZPOSOJI V ČITALNICI 1981—1985 Čitalnica leto Obisk Izposoja kn.iiu Izposoja revij Izposoja skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 Ocena 3.300 4.096 4.402 4.820 4.800 1.119 1.464 1.438 1.487 1.500 9.145 10.361 11.202 14.050 13.500 10.264 11.825 12.640 15.537 15.000 STATISTIČNI PODATKI O PRIREDITVAH IN AKCIJAH V KNJIŽNICI TER OBISKU 1981—1985 Leto Število prireditev Število obiskovalcev 1981 1982 1983 1984 1985 Ocena 154 124 133 165 120 11.542 11.460 4.335 4.718 5.000 Ocena Ocena 318 VRSTE PRIREDITEV: — kolektivni obiski knjižnice (šole, vrtci) — knjižne razstave — likovne razstave — literarni večeri —• pogovo2'i s pisatelji. predsta\'itve novih knjig — aktualni pogovori — ure pravljic za najmlajše — večeri z diapozitivi — glasbeni večeri — študentski klub — lutkovne predstave — likovne pravljice STATISTIKA KNJIŽNIČNE MREŽE KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA V CELOTI 1981—1985 Leto Vpisani obisk Knjižni Izposoja bralci fond k. e. 1981 14.350 49.000 57.103 136.250 1982 14.859 48.627 61.683 136.120 1983 15.341 49.618 65.593 132.943 1984 16.080 52.952 69.890 149.783 1985 Ocena: 16.500 52.000 74.000 150.000 Med vpisane bralce so všteti vsi bralci, ki so bili v 40 letih vpisani kot člani knjižnice; v skupni obisk niso všteti obiskovalci prireditev v knjižnici. 319