- - lo -
Bohinec Marija 
Iz kulturne geografija Kanarskih otokov 
Dunajski geograf J. Matznsttor je l
t
, 1953 bival dalj časa n§c Ka-
narskih otokih in jih proučeval v maljepisnem oziru» Kanarski otoki leže 
v področju 23. in 29°~sev, zemljepians širine pred severozahodno afriško 
obalo, merijo 7273 km
2
 in se razt9sajo nad 500 km daleč; Če bi jih prenes-
li v Jadransko morje, bi torej segali od južnega ko~ca Istre do Ulcinja! 
°toki so pretežno mladovulkanskega isvora
?
 zato so budi izredno visoki 
/ Teneriffa 3710, La Palma 2356, Grand Cunaria 1950, Gomera 1375, Hiero 
1320 m /. Samo na Fuerteventuri in Lanzarotu ostanejo vrhovi pod 900 ozi-
roma 700 m. Podnebje obvladujejo skoal večji del leta pihajoči severovzhod 
ni in severozahodni pasati, ki se jim pridružuje hladni,Kanarski tok. Zato 
ima otočje v splošnem izenačeno in aiilo podnebje z letno amplitudo med 14 
in 30° C v severnih obalnih pasovih. Vendar so v podnebju tako na otokih 
samih kakor tudi znotraj otoških skupin precejšnjo razliko zlasti glede 
p.idavin. Razlikovati je namreč treba več višinskih pasov / obalni, sred-
nji in gorski pas /, dalje proti pasatom obrnjeno in od njih neprizadeto 
stran, upoštevati pa je tudi večjo oceaniteto zahodnih otokov. Padavine, 
ki padajo največ med oktobrom in aprilom, izkazujejo tako na posameznih 
Krajih severnih srednjih pasov maksiiaa nad bOO mm. medtem ko so na Lanza-
rotu in Fuerteventuri", pa tudi v obalnih pasovih in v južnih polovicah o-
stalih otokov namerili minima pod 200 mm. Tem razmeram« ustrezajo tudi vi-a 
šinske stopnje vegetacije, in sicer razlikujemo - predvsem na severnih 
straneh otokov - pas sukulent do kakih 0-600 m, »as trdol; stavcev med 
približno 600-l„400 m, pas iglavcev cd 1*400-2.200 m in više* Ka Tenerif-
fi sledi nato^še pas pritlikavega grmičevja.^To naravno razporeditev ra-.» 
stlinstva pa močno motijo številne od drugod zanesene vrste, saj na Kanar-
skih otokih lahko uspevajo skoraj vse rastline« ^ 
Prvotni prebivalci otočja so bili stgrcevropidni Gvanči, ki so 
se od 15. stol. naprej po zavzetju otokov po Spunci-j: pomešali s k6loniza-
torji. To se še danes pozna v telesnem sestavu prebivalcev, ki jih je se= 
daj nad &00.000. Za razvoj njihovega gospodarstva je snaSilna pogosta m*.-<* 
njava glavnih subtropskih oziroma tropskih kulturnih ras t lir. v obalnem pa-
su, kjer omogoča visoko razvit namakalni sistem njihovo uspesnp r:.sto V -> 
16. stol. je tu gospodoval sladkorni trs, v 17» in ,i-ta prevlaiovali 
koruza in vinska trta, v 19, so na osnovi kultur koseniljeve cpuncije go-
jili košenilje, za, njimi pa so s prehodom v '¿0» stole Načeli s kulturo 
banan in paradižnikov, ki cvete še sedaj, Vse te kulture je pespesovais. 
relativna bližina evropskih trgov. Velikih posestev na. otočju ni" v obal-
nem pasu prevladujejo srednji, v srednjem pa majhni posestniki. Zato je 
izseljevanje v Ameriko zelo močno, vendar pa so rnno*o izseljencev tudi 
vrača domov. 
Matznetter je na otokih raziskoval zlasti tri skupine kulturno-
geografskih vprašanj: 1. oblike poljedelstva in umetnega namakanja, 2, 
razmere glavnih kulturnih rastlin in 3c strukturo poljedelskih pasov in 
njihov odnos do naravnih rastlinskih pasov. Glede prve skupine ugotavlja, 
da na otočju lahko opazujemo celo vrsto prehodom od tako imenovanega dež-
nega poljedelstva s trojno žetvijo do skrajnih oblik suhega poljedelstva* 
K načinom suhega poljedelstva prištevamo n^pr, začasno pokrivanje njiv s 
kamenjem, ko so v prelogu, mešanje zemlje z lapili, plovcem itd„
5
 prepre-
z \nje njiv z nizkimi zidovi, ki naj zadržujejo deževnico, pa tudi trajno-» 
pokrivanje zemlje z različno debelimi plastmi lapilov, peska ali pios/ca«, 
Prav to peskanje / enarenado / jo za Kanarske otoke značilno? ¿5 njim pre-
prečujejo hitro izhlapevanje zemeljske vlage in pospešujejo vsrkavanje re*-
se. Na Lanzarotu in na Fuerteventuri brez peskanja sploh ne bi bilo polje-
delstva, uporabljajo ga pa tudi drugod, le da izkoriščajo n
a
pr. na Gran J 
Canáriji in La Palmi tamošnje naravne pokrove lapilov, če niso predebeli, 
Tudi umetno namakanje, ki je odločilnega .pomena za Gran Canarijo, Tenerif-
fo, Gomero in La Palmo, ima najrazličnejše oblikes neposredno izkorišča- 4 
nje iz
v
gorskih in srednjih pasov dotekajočih voda, uporabljanje stalnih--, 
ali občasnih izvirov, zajezitev voda z nasipi. uporaba globokih vodnjakov ¡ 
in^dolgih, vodoravnih predorov, tako imenovanih galerij« ki dovajajo vodo 
več km daleč. Značilno je, da sta vodna in zemljiška posest večinoma v 
različnih rokah, kar daje gospodarskim in socialnim razmeram otočja še po-
seben pečat. A 
Druga skupina vprašanj se tiče sedanjih glavnih kulturnih rast 
linj banane in paradižnika, ki ju goje samo za izvoz
0
 Banana uspeva najbo-
lje do višine 300, pod posebno ugodnimi pogoji tudi do 500 m, in do vol ju--» 
je dokaj enakomeren celoleten pridelek» Ponekod so za njeno kulturo navo« 
žili zemljo na prej siromašna pašniška tla, tako da se je močno spremeni« 
la pokrajinska slika
a
 Zaradi visokih začetnih stroškov so njeni nasadi .» 
tudi odločno vplivali na zmanjšanje zemljiških posestev. Paradižnik goje 
t ' poljih, in sicer na dva načina. Prvi je posebno razširjen na jugm Gran 
Canapije in obsega intenzivno kakor tudi ekstenzivno kulturo na velikih 
površinah, kjer pa obdelujejo zaradi pomanjkanja organskih gnojil izmeno-
ma le manjše percele % le enkratno žetvijo na leto. Drugi način imajo v 
srednjih pasovih; tu goje paradižnike v teku letnega kolobarjenja v zanje 
najbolj ugodni dobi med poletjem in koncem leta« Med drugimi kulturami je 
omeniti še krompir, ki ga goje večinoma s pomočjo umetnega namakanja; pri-
delek deloma izvažajo* Koruza, ječmen in druga žita služijo le krajevni p®-
rabi
?
 malenkostni pa so tudi nasadi s sladkornim trstom, bombažem, toba- A 
kom in vinsko trto. isto velja tudi sa gojenje košenilje, za sadjarstvo 
in za kulture agrumov
u 
Zanimivo je vprašanje rastlinskih pasov» V splošnem za pokra-
jinsko sliko niso več merodajni naravni vegetacijski, .temveč po človeku 
ustvarjeni kulturni pasovi, ki so prejšnje rastlinske pasove premaknili 
za 200 do 300 m
c
 Posebno tod, kjer prevladuje v večjih ozemljih umetno na-
makanje, naravnih vegetacijskih razmer skoraj ni mogoče prepoznati«, Toda ^ 
tudi kulturni pasovi sami so - po svoji strukturi in med seboj različni. Re-
lativno stalnim in deloma že povsem razvitim obalnim pasovom na severu z -
njihovimi bananovimi kulturami nasprotujejo še negotove razmere južnih 0-
balnih in tu težje opredeljivih srednjih pasov. Tu se med večjimi ali manj-
šimi jedri, ki so še obdržala staro strukturo, širijo yelike s paradižni- j 
ki zasajene .površine<. Severni srednji pasovi so - zlasti na Gran Canariji-
tudi zelo pestri, ker se tu menjavajo namočena in nenamočena ozemlja. Neka 
daj poraščeni in bogati voda, so ti pasovi zaradi uničevanja gozdov, usah» 
lih studencev in odvajanja gorskih voda za namakanje obalnega pasu morali-» 
sami preiti na suho poljedelstvo. Zato so prav.iz njih ljudje močno izse-
ljujejo
 ?
 dasi deloma le sezonsko v južne pasove
0
 ^ 
Bodočnost Kanarskega otočja, kjer znaša gostota prebivalstva 
v
f
nekaterih intenzivno obdelanih pokrajinah že do 1000 ljudi na km2, zavieH 
si zlasti od izgradnje namakalnih naprav v južnih delih otokov,, Uspela bo* 
le. Če se bo posrečilo zopetno pogozdovanje višin, ki so se ga v zadnjem 
' , - lotili v velikem obsegu« 
M.B. 'po Mitt»Geogr. Ges. Wien 95/1953, str.169 
bi bilo polje-
0
pr
9
 na Gran 
Lso predebeli 
arijo, Tenerif-
10 izkorišča- j 
m je stalnih-» 
Dki.h vodnjakov 
dovajajo vodo 
večinoma v 
p. otočja še po-
A 
kulturnih rast 
i uspeva najbo-
lj in dovolju-j 
kulturo navo« 
>čno spremeni« 
¡eni nasadi -» 
•adižnik goje 
i na jugm Gran 
' na velikih 
;nojil izmeno-
čin imajo v 
jenja v zanje 
kulturami je 
amakaii ja; pri-
le krajevni pe-
bažem, toba- j 
sadjarstvo^« 
nem za pokra-
po človeku .» 
premaknili 
jih umetno na-
3znati« Toda -» 
različni. Re-
na severu z -» 
ire južnih o-
ijimi ali man j-
s paradiž ni- -» 
Iran Canariji-
ozemlja. Neka 
gozdov, usaha 
. pasu morali-» 
i močno izse-
rebivalstva 
na km2, zavisi 
v« Uspela bo* 
a v zadnjem 
1953 j str.169 
-Vrečar Milan" 
Otooj© Pescadores 
Pescadores je majhno otočJ-J otokov, ki ležijo na Rakovem pov-
ratniku V od Formoze. Sestoje iz b£ stal t a in imajo enoličen relief s sred-, 
njo višino 30-40 m. Tekočih vod« ni, samo ob poletnem deževju se tvorijo, 
hudourniki in-» jezerca v kotlinah, ki se pa poz imi posuše« Pitno vodo .nu-
dijo studenci, ki imajo nekoliko slan okus, -» 
Otočje trpi zaradi močnih vrtrov, ki dajejo pečat podnebju in v 
veliki meri zavirajo razvoj kmetijstva. Razgibani srak povzroča skozi vse 
leto 
je 
tega 
v Makung-u 1671 mm, minimum pa £23 mm* Cuha doba začne sredi septembra 
in traja-«do konca marca. Relativna vlaga je precej visoka razen oktobra 
in novembra. 
Ti otočki so izpostavljeni slanemu deževju oziroma pršenju, ki 
ju tvorijo slane kapljice, ki -;ih dvigajo iz morja silni vetrovi. Ti se 
P9javijajo za časa tajfunov, /časih pa tudi pozimi, če so vetrovi iz SO 
nenavadno močni,in posušijo rastline ter pokvarijo letino» 
Površina zemlje, spodobne za kmetijstvo, je zaradi pomanjkanja 
vode za^namakanje in zaradi silnih vetrov zelo majhna. Od skupne povrsi-
ga prebivalstva živi na svoji zemlji. V splošnem dozori samo ena setev*-« 
Glavni pridelki so: sladek krompir, arakidi, sorgum; proso in povHnina. 
Delo na polju opravljajo ženske, ker se moški Davijo predvsem z ribišt-
vom. Delajo od marca do junija,, ko je manj vetrov m je deževje blizu,-» 
Živinoreja je slabo razvita, Goje govedo. ki je zaradi pomanjkanja krme 
slabo hranjeno in deloma svinje. 
Prebivalcev je bilo leta 1950 blizu ,73.000, Prevladujejo ženske, 
ker se moški izseljujejo zaradi zaslužka* Edino mestece je Makung na se-
verozahodni obali največjega otoka Perghu. Šteje 9.#50 prebivalcev in 
ima dobro naravno pristanišče, Na Pe&eaaorih je 79 vasi, izmed katerih 
Šteje 21 nad 1.000 prebivalcev. Prebivalci stanujejo v hišah, zidanih iz 
koralnih skal in apna. 
Poljedelstvo more preživljati prebivalstvo samo k mesece, osta 
hranijo često z morskimi školjkami, rak.;. ;in podobi 
Primanjkuje jim tudi kurivo ker ni lesa ne premoga. Prirodni pogoji za 
ribištvo so neprikladni. Ribiče ovira v zimskih mesecih veter, poleti pa 
vlaga in vročina / ribe ne morejo konzervirati / kot- oblika obale onemo-
goča pridobivanje morske soli. Ribištvo ja zaradi prirodnih pogojev ozi« 
roma spričo tehnične stopnje prebivalstva zelo skromno. Utegne pa postat 
ti med vsemi oblikami gospodarstva najpomembnejše Pomen viharnosti mor« 
ja, vlažnosti ozračja in strma obala oziroma pomanjkanje soli se more z-» 
izpopolnjenimi tehničnimi sredstvi za ribolov danes že bistveno zmanjša-
ti. To se vidi tudi po temu, da se je v letih 1930-1939 ribištvo precej 
dvignilo, s pomočjo tehnične pomoči.Haponc^ra, ki so-»mu dali veliki zagon, 
Tako je bilo leta 1936 100 motornih ribiških ladij, ki so nalovile 63.000 
q rib v vrednosti 1,300,000 jenov* 
Otočje Pescadores nima mnogo naravnega bogastva pač pa ima zara 
di svoje lege velik strateški pomen, Odkrili so ga Kitajci leta 1. 590 
in ga imeli v svoji posesti mnogo stoletij, v 17. stoletju so ga zased-
li Nizozemci, V 19. stoletju pa ga prevzemajo Francozi. Od leta 1#95
 o 
1945 so pripadali skupaj s Formozo Japonski, 
t 
Vir: Bolletino della Societa, Geografica Italiana, 1953/4»