LETO III. — Št. 26
Poštnotekooi račun štev. 23.
GORIG®, 25. JUNIJA 1921
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA IfSAlC® SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, 11. nad.
Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5 — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1,— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Demobilizacija svetovne vojske
Polagoma se vidi v me- i nesejo več. Orožni nakupi gleni bodočnosti pojemanje * vsakovrstnega blaga, so spra vojnega duha in razmer.
Naznanja to bodočnost vedno manjše zanimanje za vojna vprašanja, opuščanje pustolovskih vojnih poskuse v, spravljivost nemške države, padanje cen, zboljšan e denarnega kurza in druge take okoliščine, ki so velikega pomena za naše gospodarstvo in politiko.
Tudi reško vprašanje, ki se je še pred kratkim naravnost strastno razpravljalo, se bliža trenotku, ko pade definitivno pod klop.
Pogodba, ki je bila v tem oziru ravnokar sklenjena med Italijo in Jugoslavijo res ne napaja z zadoščenje to stranske in onstranske naci-jonaliste, toda kaj se hoče?
Konečno vendar ni bilo drugega izhoda, kakor zajamčiti si sodelovanje vseh treh činitelj e v, ki so zainteresirani v reškem vprašanju in ki so Jugoslovani, Italijani in Rečani.
Dogovor je sklenjen tudi le za kratek rok desetih let.
V tem roku bi moralo dospeti pomirjenje in hladno
vili iz prometa potrebno množino krožečega denarja, kar se danes maščuje v tem, da kdor je zabil denarje v špekulacije, stoji danes pred prazno blagajno in mora nižali cene, ako hoče priti do za živkenje neobhodno potrebnega blaga.
Ašo si delavec kompromisnim potom ustvari živ-Ijensko možnost brez revolucije, lahko pričakujemo padanje cen tudi vsem tovarniškim izdelkom.
Edino jedno vprašanje je še pekoče in prav za prav odločilno: «kruh». Dokler se cena kruhu ne zniža, ne more tudi delavec znižati svojih zahtevkov in dosledno se tudi valuta ne more pospeti do prejšne visokosti.
V tem pogledu nas zamore rešiti edino vzhod; Rusija, Rumunija, Ogersko, Jugosla-vi,a, ki do danes še ničesar ne izvažajo, ker pokrivajo komaj lastne potrebščine.
Kakor hitro pa nas prične-n e j o zalagati te države in se otresemo ameriških kupčij, nimamo nikakega povo-
Ij ih, četudi ne prejšnih časov.
Toda gotovi srno, da z gospodarsko ureditvijo, se vredi tudi vsa mednarodna valuta in da se ustvari nekako ravnotežje slično onemu pred vojsko.
Da pridemo čim brže do tega cilja, ni nam treba drugega, kakor posegniti z delavno močjo v življenje in izkoristiti politične in gospo
preračunjene vzajemnih inte- J	r,vw
resov do take vidne, da bi 1 da dvom," na Povrate,c b» bilo mogoče ustvariti nekaj stalnega.
V tej dobi bi se moglo tudi ukreniti potrebne korake, da se onemogoči popolno propast tržaške luke in prouči nov trgovski promet, ki izide iz novega političnega ustroja Srednje Evrope.
Čeravno srno bili do pred kratkim prav nezaupljivi glede povoljive rešitve reškega , ,	. v.	-	-
''pražania, moramo pa danes 1	okoliše,ne, v katerih
Skrito Priznati, da sta se j -
postavili italijanska in jugo- , ^etudi mnogo od nas ne slovanska vlada na stališče, | ?ode v'de|o zdatno boljših ki odpira pot nadam in naša j časov> bode vendar storjeno največja nada je pač vedno i n'!n0§0 za ”a'e potomce, ki le rnir.	I bode nadaljevali naše rekon-
Saj vemo pa£ vsi, da le st™ktivn“ "elo, dokler se v miru si zamoretno zaceli- svet zorž ,	.?08,ezne v
ti rane, ki nam jih ie zase- I ,,0!'e strahotly ti. bo,do 'jokala vojna in da edino v j nfcn0 Paj «?eb'le ‘love ko mirovnih razmerah bodemo J P enae>. o-0 Jc 0 nJeg°va mogli razvili naš gospodarski j OSOila i11 kazen.
>n politični program kot Slo- : ------------------------------
venci pripadajoči italijanski j
^anes'đežela ni še vpo- ! AVtO00lilija Bij 08? stavljen^,, a vendar vidimo j
Polagoma dvigovati se hišice ! Ako čitaš naše lokalne liste,
porušenih tai in — lahko bodisi slovenske ali italijanske, rečemo, — v doglednem ča- j vsi so si jedini v tem, da mo-SL| Zgine iz na^e dežele vsak s ra pri »as ostati avtonomija. s!ed vojne. ludi pii nas ^ Toda jedno stvar pogrešamo ginevajo torej počasi v O, n i pri vseh,kakova naj bi bila ta sPomini in nadejajmo se za j avtonomija? Najbolj- jasni so Vslej) kajti nihče, niti vo,ni j v tem oziru domači konserva-dobičkarji, se niso mogli tivci, ki pravijo; Dobr0 je bilo, upreti časovnemu razvoju, j kakor je bilo, jn radi tega naj
je prinesi seboj celo pa- ! ostane naša deželna in občin-danje cen.	j ska avtonomija popolnoma v
Podanje cen bi bilo naj starem okvirju, gotovejše znamenje, da je ; Kaj si mislijo o tem gospo-svet res na potu k popolne- dje republikanci, no vemo. Ušu pomirjenju. Znači pred Domnevamo pa iz raznih besedi, Vsem, da se špekulacije z ki so jih izustili republikanski zadrževanjem blaga ne ob- veljaki, da se današnja ali bo-
lje predvojna avtonomija nikakor ne moro slagati z njihovimi nazori, ki z prav za prav popolnoma idealni.
Na načelo Pajer-GregorČiče,-vega sistema „Do ut des“, toliko meni, toliko tebi, bi menda gotovo ne pristali. Tudi je zgrajen ves njihov program popolnoma na etični podlagi, kar potrjuje posebno govor Franchetti-ja prošlo nedeljo ’ v Trstu. Isti je namreč razločno povedal, da se je bila svetovna vojna za ideal mednarodnega sporazuma in človeške svobode.
V principu te svobode je zakopana tudi avtonomija, to je samordločba posameznika kakor tudi onih skupin, ki iz gospodarskih in političnih ozirov ne morejo brez velike škode preleviti svoje kože črez pon in prilagoditi se veliki italijanski akcentracijski politikh ki bi lahko popolnoma zbrisala naravni značaj naše dežele.
Potemtakem je republikansko stremljenje po avtonomiji bolj strah pred akoentracijo, nekaka sredobežnčst pred italijanskim upravnim sistemom, kakor pa prava poznanje bivše avstrijske avtonomije. Republikanci se očividno nahajajo popolnoma v toku italijanskega pokreta za decentralizacijo, ki pa nima z našo avtonomijo seveda popolnoma ničesar opraviti.
Jako interesantno bi bilo vprašati jih, je-Ii bi bili zadovoljni s sedanjim volilnim sistemom, ki sloni popolnoma na stari podlagi stanovskih privilegijev. Menda bi za to vrsto avtonomije ne zvabili nobenega republikanskega zajca iz gnezda.
Druge italijanske ' skupine menda niso preveč navdušene ne za staro ne za novo. Za to pa tudi od njih strani ni nobene jasne besede. To si tudi lahko tolmačimo pri vseh onih strankah, pri katerih prevladnje nacijonalistično čustvovanje.
Za nacijonališta kot takega je pokrajinska avtonomija le postranska zadeva.
Sedaj se pojavlja tudi slovenski nacijonalizem v posebni vrsti avtonomije. Petorica v italijanskem parlamentu je dovolj jasno namignila, čemu bi rabila avtonomijo. Razven tržaškega zaledja, ki rabi avtonomnega gospodarskega razvoja, da ne podleže gospodarskemu uplivu Italije, je v ostalem avtonomija obrambno sredstvu za ohranitev slovenskega naci-jonalizma oziroma pripravno sredstvo, ki naj vodi k popolnemu svobojenju Slovencev Julijske Benečije izpod italijanskega gospodstva.
Avtonomija naj bi takorekoč posvetila slovenski iredentizem Julijske Benečije in mu dala zakonito podlago.
I o so pa tudi Italijani takoj razumeli, vsled č^sar bodo pogajanja za ustvarjenje nekakega modus-a vivendi sila težavna.
Slovenska petorica je takorekoč italijansko javnost opozorila na svojo politiko, ki vodi naravnost in očitno k reviziji rapallske pogodbe.
Menda pa so si italijanski činitelji te odkritosrčne izjave
prav dobro zapisali za ušesa, ki bodo odslej še bolj gluha za avtonomijo, kakor kedaj poprej.
Ako so to diplomatični talenti Wilfana in Sčeka, da napravljajo po celi Italiji slabo ritvenega govora. Prijavilo se
Italijanska zbornica
Italijanska zbornica so nahaja še vedno pod vtisom otvo-
razpoloženje za Slovence, potem res no vemo, po kateri poti hočejo pomagati voliicem.
Ali pa je smatrati to le kot nekaka «potegnitev» Slovencev in Italijanov? Saj na drugem mestu trde Slovenski poslanci v Monteciloriu, da so prišli sodelovat in da so bodo vdeležili vseh vprašanj, ki so življen-skega pomena za Italijo in posredno tudi za nas.
Bližnja bodočnost nam odkrije vse mahinacije slovenske politike «Edinčarjev».
Pogajanja radi vzhoda
Zadnje dni so se vršile med zavezniki v Parizu zopet važne izmenjave vidikov glede vprašanj, ki se pojavljajo na daljnem vzhodu.
Anglo-ruski in rusko-poljski spor je bil rešen v devetih mesecih, S turškim in grškim vprašanjem pa imajo zavezniki mnogo opravka, ker so vsi v tem vprašanju zainteresirani.
Značilno je, da se Grki ne morejo pospeti do nobenega kredita več. Niti slovesno oznanjena nova ofenziva Grkov proti kemalističnim četam v Mali Aziji, ni mogla zaveznika zadovoljiti.
Z vso gotovostjo se lahko trdi, da mora igrati vmes veliko vlogo turšža diplomacija, kajti zavezniki opuščajo vedno bolj nado, da bi se mogla izrabiti Grška za nekako pred-stražo in izrazito prihaja na dan načrt, da bi se s Turki naravnost sklenil nekak kompromis.
Govori se že, da bi se pustilo Turčiji izhodišče na morje, da bi se ustvarilo v ta namen v zaledju mesta Smirne avtonomno državo, da bi se tudi v Traciji skrčilo meje Grčiji, da bi se napravilo med Turčijo in Grčijo nekak nevtralen pas, v Odrinu pa avtonomno vlado s posebnim pravilnikom pod nadzorstvom zaveznikov.
V	znamenja takega poteka pogajanj so seveda Grki morali ustaviti vsako ofenzivo proti turškim četam in so se pomaknili colo nazaj na izhodišče češ, da se bolje pripravijo za »odločilen udarec«.
V	resnici pa se vrši to zavlačevanje le v pričakovanju dal,n;h zavezniških odločitev.
Za enkrat, tako se glase po-
jo že mnogo govornikov.
A predno preidemo na naj-markantnejše govore, je vredno vrniti se k incidentu med fašisti in komunisti. Kakor smo že v zadnji številki poročali, so fašisti vrgli Misianija iz zbornice in postavili baje odločno vprašanje, ali ima zginiti iz zbornice »ubežnik« ali »fašisti«.
Prišlo jo do pravcatih pogajanj med komunisti in fašisti. Na komunistični strani je vodil pogajanja Bombacci. Res je tudi prišlo do kompromisa v smislu, da se dovolj Misianiju povratek v zbornico, toda edino pod pogojem, da poda poslansko prisego in na to takoj zapusti Rim.
Temu dosledno je Misiani tudi podal prisego, na kar so ga spremljali tovariši na zrak. Toda pred zborniško palačo je prišlo takoj do bunkanja med komunisti in fašisti. Misiano jo je pa naglo ubral proti postaji z namenom, da odpotuje v Rusijo.
Eden prvih govornikov je bil sardinski poslanec Orano. V jako značilnih besedah je povdarial potrebo upravne reforme Italije v obliki pokrajinskih avtonomiji.
Rekel je, da Italija ječi pod do pičice kopirano upravo francoske revolucije, ki do danes ni doživela nikake reforme v italijanskem duhu. Z živimi besedami je dokazoval potrebo, da se vpošteva tudi v Italiji pokrajinske značaje in je dokazoval ogromne žrtve, ki jih zahteva akcentracijska politika od posameznih dežel, ki se vidijo po tej politiki ovirane v svojem razvoju.
Ravno iz govora tega učenjaka in plodovi tega*pisatelja je tudi razvidno, kako se iz-buja tudi v naj oddaljenejšem kotu Italije zanimanje za avtonomije, ki se pojavlja v Italiji kot sredobežnost od rimske politike.
Menda bode naša dežela pri takem razpoloženju res lažje ohranila svojo avtonomijo, kajti že isti govornik je povdarjal potrebo, da se mora tudi novim pokrajinam priznati vsaj oni del avtonomije, ki je ne-razdružljivo spojen z oblago-stanjem in čustvovanjem novih dežel.
Ako opustimo radi pomanjkanja prostora, kar so govorili
ročila, niso prišli zavezniki še ; socijalisti na naslov vlade in
do nikakega zaključka. Radi I fašizma, ne moremo pa preiti tega se misli splošno, da skliče ! črez prve govore Slovencev in ponovno vrhovni zavezniški ‘ Nemcev.
svet, da urede te in druge za- j Izmed Nemcev se je oglasil deve, med katerimi je najvaž- | k besedi poslanca Walter, ki nejše vprašanje Gorenje Šlezke, * jo povdarjal sicer krivičnost kamor se mir še nikakor ni ? mirovne pogodbe, toda odločno povrnil, ampak divjajo po de- | izjavil, da so prišli nemški poželi poljski ustaši, nemški do- j slanci v Rim z namenom, da brovoljci in seveda še drugi • bodo sodelovali. Stavil je tudi četaši, ki danes lahko ribarijo formalni predlog, da bi se v motnem, ne da bi se jim smelo rabiti v italijanskem bilo treba bati kake roke «č!o- j parlamentu nemški jezik. O veške pravice«.	i kakem nemškem navdušenju
»GORIŠKI SLOVENEC«
za kronski govor ni mogoče trditi. Radi tega bode glasoval proti kronskemu govoru.
Na-to povzame besedo naš poslanec Wilfan. Če je bilo sploh mogoče potuhtati nesreč-nejši govor, ga je uganil to pot Wilfan sam.
Kakor sršen s pravcatim avstrijskim mišljenjem se je vrgel v ofenzivo proti italijanskemu narodu.
Zahteval jo pred vsem za se in svoje slovenske tovariše pravico rabe slovenskega jezika kakor so svojedobno rabili Francozi svoj jezik, namreč v dobi, ko je spadala Savojska še pod Italijo do leta 1859.
Na to je seveda hotel pov-darjati kako velikanske krivice se gode v Julijski Benečiji Slovencem, ki tvorijo večino avtohtonega prebivalstva.
Pri tem pa jo tako netaktno govoril, da ga je moral zborniški predsednik in pozneje Giolitti sam zavrniti.
Fašisti in za njimi skoro vsa zbornica je zagnala strašen hrup, ko je pričel Wilfan napadati celo italijansko armado.
Wilfan je bil večkrat prekinjen in se je izgovarjal na očitanja ministerskega predsednika, da se ni dobro izrazil v italijanskem jeziku, da pa nikakor ni hotel žaliti italijanskega naroda.
Tako je Wilfan sam pod vtisom hrupa, ki ga je povzročil v zbornici njegov govor, začel jemati besede nazaj in s tem seveda napravil še zalost-nejšo figuro, kakor če bi vstra-jal v svojem govoru, ki si ga je poprej pač gotovo spisal.
Sedaj pa si lahko mislite kake posledice bodo imele to besede za nadaljno slovensko politiko v Julijski Benečiji.
Gotovo je šel Wilfan v italijanski parlament, kakor so hodili prej naši poslanci na Dunaj. Ko so govorili naši poslanci v dunajskem parlamentu se nihče ni zmenil za njihove govore. Stenografi so govor kopirali in natisnili v parlamentarnih zapisnikih.
Wiifan gotovo ni vpošteval dejstva, zakaj so ga poprej izprašali časnikarji glede njegovih političnih namenov, še manj pa je morda mislil, da jo čakala vlada in parlament z naj večjo napetostjo kaj pereče v svojem prvem govoru.
Wiifan jim je v tem pogledu šel naravnost v past. Povedal jim je baš to, kar so nacijo-nalisti hoteli slišati, da opravičijo svoj) nastop proti Slovencem v Julijski Benečiji. Tako so si naši poslanci stekli takoj obilne zasluge za Slovence v , Julijski Benečiji.
Wilfanov govor postane se- j daj zgodovinski. Italijani se bo- ‘ do vedno in vedno skličevali j nanj, kedar bodo prišli Slo- * venci s svojimi narodnimi aspi- ’ racijanci.
Tri četrtino italijanskega par- ' lamenta je spravil Wilfan proti slovenskemu narodu v Julijski Benečiji. Tako malo poznajo naši slovenski poslanci lastno in italijansko duševnost, da so jo takoj zaigrali in spravili slovensko politiko v obupen položaj.
Mesto kruha dobo Slovenci po zaslugi svojih zastopnikov kamenje in mesto toli zaželje-ne avtonomije, bodo ječali pod akcentrujočo politiko, v kateri
j bode morala tudi Julijska Benečija žrtvovati svoj starodavni značaj.
Sedaj pa lahko vidiš slovenski kmet in delavec, kam te tira politika onih, ki so ti obe-čali svobodo, ako jih voliš plebiscitarno.
Še par takih govorov naj izuste naši zastopniki v Rimu in naša osoda je zapečatena. Se nikoli so ni sl šalo, da bi šibkejši napadal močnejšega, ampak «Eklesiast» sam pravi v starih zgodbah ((Modri človek so skrije, kedar vidi nevarnost, tepec pa se spusti v vsak boj ter v njem pogine». Tako hočejo menda tudi naši, kajti za pametne besede niso dostopni.
ITALIJJtNSKit ZELENI KNJIGA 0 RAPALISKI POGODBI
Italijanski listi objavljajo sledeči posnetek »zelene knijges:
Minister za zunanje zadeve je predložil danes zbornici »zeleno knijigo«, ki vsebuje diplomatske listino, katere so nanašajo na sklenitev rapallske pogodbe. — Zelena knjiga vsebuje 101 listino. Prvi dve listini vzebujeta poročilo o sejah med ministrom Scialojo in gg. Bašičem in Trumbičem, ki so so vršilo maja meseca 1. 1920 v Pallanzi. Iz teh listin je razvidno, da so jugoslovenski zastopniki zahtevali takrat kot mejo Wilsonovo črto; Italiji so priznavali suverenost nad Reko, toda zahtevali so čase suverenost nad luko Barošem in na-železnicami; dalje so zahtevali vse kvarnerske in dalmatinske otoke brez izjeme predlagali so avtonomijo za Zader in zahtevali, naj Italija prizna priključitev Črne gore h kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 15. maja je minister Scia-loja naznanil, da so pogajanja vsled tedanje krize v italijanski vladi odgodena. Dne 28. junija 1920 je brzojavil grof Sforza italijanskemu zastopniku v Belgradu, da presoja Italija jadransko vprašanje zelo zmer-i no, toda ima razlog biti v skr-; beh glede zadržanja Jugoslove-j nov. Dne 7. julija sta Millerand in Lord Curzon obljubila, da bosta Belgradu priporočala mir. Dne 13. julija je grof Sforza brzojavil italijanskemu zastopniku v Belgradu, da je angleški poslanik v Rimu vprašal pri italijanski vladi pojasnila glede D’ Annunzijevih priprav za pohod v Črno goro in Albanijo. Sforza je tudi obvestil ; zastopnika v Belgradu, da ga je Trumbič obiskal v Spa in da mu je on priporočal, naj jugoslovenska vlada odvrača vse nastope, ki bi mogli pokvariti dobre odnošaje med obema državama. Dne 21. julija jo grc f Sforza brzojavil iz Rima italijanskemu zastopniku v Bol-gradu vsebino svojih pogovorov s Trumbičem v Spai. Poslanik Imperiali je brzojavil 28. julija 1920 v Rim, da je Lord Curzon izjavil, da prepušča Italiji in Jugoslaviji, naj so nepo- j sredno sporazumete, in da nima namena posredovati. Dne 18. septembra je dobila vlada brzojavko iz Belgrada, v kateri je bilo rečeno, da je belgrajska vlada pripravljena se zopet pogajati. Minister za zunanje stvari je opozoril v odgovoru, da se pogajanja morajo vršiti v
Italiji in da Italija zahteva pred ) Snežniku, neodvisnost Reke in
vsem resno mejo na suhem kot neobhodno državno potrebo.
Grof Bonin Longare je brzojavil 22. septembra iz Pariza grofu Sforzi vsebino pogovora, ki ga je imel z Millerandom. Millerand je takoj odobril stališče Italije glede meje pri Snežniku in je poslal v Belgrad brzojavko, v kateri jo zagovarjal italijansko zahtevo. Tudi minister Levgues je izjavil, grofu Boninu Longareju, da hoče pokazati svoje prijateljstvo nasproti Italiji ne le z besedo, temveč tudi z dejanjem, kajti francoska vlada bi rada videla, da bi bil ta spor rešen. Dno 25. septembra je prišla brzojavka iz Bolgrade, ki je naznanjala, da je belgrajska vlada proti temu, da bi se pogajanja vršila v Italiji, ker se boji incidentov. Grof Sforza je odgovoril, da je vsak incident izključen in da vsfcraja pri svojem predlogu, da naj se pogajanja vršijo v Italiji. Dne 22. oktobra jo grof Sforza brzojavil ital. poslanikom v Londonu in Parizu, da namerava povabiti Jugoslovene k direktnim poga-janjem, in je prosil, da naj to sporočo angleški oziroma pariški vladi. Obenem naj izrazijo željo, da naj bi se Jugosloveni pozvali na takojšnjo izpraznitev Koroškega.
24. oktobra jo poslanik Bonin brzojavil, da mu je g. Levgues odgovoril, da bo deloval v zahtevanem zmishi. Leygues mu je izrazil svoje zadovolistvo zaradi zopetnega začetka pogajanj.
31. oktobra je brzojavil grof Sforza pariškemu in londonskemu poslaniku glavne točke italijanskega programa za pogajanja. Istega dne sta izročila poslanika Bonin in markiz Imperiali predsedniku poročilo g. Giolittija, ki je izrazil upanje, da bodo zavezniki učinkovito posredovali v Belgradu, da se doseže oni pomirljivi mir, ki je tudi v interesu Evrope. Londonski poslanik je brzojavil 1. nov. 1920, da ga je Lord Curzon vprašal za točno podatke o italijanskih zahtevah, ker se ne more obvezali na posredovanje, preden no spozna ves načrt. 2. nov. 1920. je javil grof Bonin iz Pariza, da ga je g. Millerand zagotovil o svoji vroči želji, da bi prišlo do sporazuma, in je tudi izrazil dvom, da bi se moglo v Washingtonu oporekati zahtevani meji na Snežniku. Londonski poslanik je brzojavil dne 4. novembra vsebino svojega pogovora z Lloydom Georgejem. Ta mu je izjavil, da polaga veliko važnost v utrditev italijansko-angleške-ga prijateljstva. Dne 4. nov., jo poslal grof Sforza vsem evropskim poslaništvom in v Washington okrožnico, v kateri je naznanil predstoječi začetek pogajanj z Jugosloveni in dejal, da se bodo vodila v zmislu popustljivosti, toda z odločnim namenom, da se zagotovo Italiji njene naravne moje. Dne 4. novembra je markiz Imperiali brzojavil iz Londona, da je Lloyd George sporazumno z Lordom Curzonom brzojavil v Belgrad v zmislu italijanskih želja. Enako je javil tudi grof Bonin iz Pariza glede Francije. Dno 10. novembra jo Sforza brzojavil Gio- jj littiju, da jo vsled odločnih j, italijanskih zahtev. Trumbič izjavil, da sprejema mejo na
njeno zvezo z Italijo, razen toga priklopitev Z idra, Lošinja, Cresa, Lastovega in manjših otokov k Italiji. 12. nov. je bila pogodba podpisana in minister vnanjih stvari je to naz-nami diplomatskim zastopnikom v inozemstvu, poudarjajoč, da je s to pogodbo doseženo ue-dinjenje domovine v njenih po-p »Inih mejah in da se je ustvarila podlaga za vzajemno sodelovanje z Jugoslavijo. Zelena knjiga vsebuje besedilo pogodbe, podpisane v Rapallu proti povrnitvi Habsburžanov in besedilo odloka o imenovanju komisiji za izvršitev rapallske pogodbe. Končno so objavljena poročila raznih zaotopnikov v inozemstvu, ki javljajo, da je sklenitev pogodbe naredila povsod dober vtisek.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Tiskarna G. Judi v Gorici.
TISKARNA G.JUGH
Gssricss, ¥ia Sloreiii 14
A
AA
SPREJEMA VSAKO
TISKARSKO DELO
Societa Servizi Automobilistici
!N<3. RIBI & C.i
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - Čedad.
Zobozdravniški Atelje
Dr. STENER V. C. HANSEN
gorica
Corso Vitt. Em. III št. 34, I. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9 -12. -

Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z om«jeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamove pogače, sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, rastlin Za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena umetno dz najboljših kemičnih snovi.
IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.
V.	PLUGI znamke «Sack» in drugih ter razni poljedeljski stroji.



Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červlnjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisja bančn h nak,azovi Ki so vporabljvi po celem kraljestvu