PoSinina plačanci v gotovini, ÉÂ1S .y-.-.-.y lit." ¿ Éllll SI ip« ' ' j*« 11 ■^-Sv'""-- Ä I I | mmm. SsSSw« ML V nedeljo, 27. julija, so narodi Hrvatske, Bosne in Hercegovine proslavljali enajsto obletnico oborožene vstaje proti okupatorju. Največja proslava je bila v Glini na Hrvatskem, kjer je imel govor maršal Tito pred 200 tisoč glavo množico. V svojem govoru je maršal Tito obrazložil pomen vstaje hrvatskega in srbskega naroda, sedanjo izgradnjo socialistične Jugoslavije in poudaril, da iz Vzhoda še nadalje pretijo skupnosti jugoslovanskih narodov. Dejal je, da se na jugoslovanskih mejah stalno rožlja z orožjem, ker se sovražniki miru ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jugoslovanski narodi hočejo živeti v miru in neodvisni. »Ti sovražniki Jugoslavije — je poudaril maršal Tito — poskušajo in bodo poskušali delati v Jugoslaviji razdor, ker jim ne gre v račun bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Zato morajo biti jugoslovanski narodi budni in z vsemi silami delati, da ohranijo, kar so si pridobili v osvobodilni borbi. Nato je maršal Tito govoril o zunanji politiki Jugoslavije in o odnosih Jugoslavije do zunanjega sveta ter poudaril zlasti naslednje: Mnogo je sovražnikov, ki imajo pohlep po naši državi, mnogo je še sovražnikov našega ljudstva, družbenega sistema naše države tudi na vzhodu. Ta nasprotnik je močan. Le pa se bo zavedal, da so vsi narodi Jugoslavije čvrsta kot je ona stena, svojega cilja ne bo mogel doseči. Varujte se propagande od raznih strani, ne dovolite, da bi takšno steno kakršnikoli notranji elementi omajali. Vrzite jih ven, ne trpite jih v svojih vrstah! Na naših mejah kar naprej rožlja-jo z orožjem. Vem, da se niso sprijaznili z dejstvom, da lahko tu nemoteno delamo. Naša enotnost jim je trn v peti, mi pa moramo biti budni. Nam je bilo seveda že davno jasno, ko smo prekinili z njimi, da je za nas najvažnejše ohraniti tisto, kar smo si pridobili v vojni, enotnost in močno armado. Potem je maršal Tito odločno zavrnil obrekovanje, da se naša država oborožuje, da bi Itailijo ogrožala, kakor piše italijanski tisk. Kaj bi radi s takšnim obrekovanjem dosegli? Pravijo, »če bo Jugoslavija dobila orožje, ne bo popu-sliJa, pni 'tržaškem |vprašanju«y O tem sem razmišljal — je rekel maršal Tito — in s tega mesta lahko rečem, da ne bi popustili, tudi če ne bi dobili nobene puške, ker smo pač takšni. Ne drži, da so nas zastrašili. Mislijo, da se, če ho Jugoslavija močna, ne bodo mogli razširiti še nekoliko naprej od Trsta. Tega nikoli več ne bodo dosegli. Pozabljajo, da Jugoslavija ni več tista iz leta 1941, da ima Jugoslavija po potrebi tudi dovolj molil in ne le pušk. Predsednik italijanske vlade g. De Gasperi je dal angleškemu časniku intervju, v katerem je izredno velikodušno ponudil Tazgovor in sporazum z Jugoslavijo. Ali je to odkritosrčno? Ne, to je samo propaganda. S tem se hoče samo otresti odgovornosti, ki jo ima italijanska vlada in pokazati, da Jugoslavija baje noče sporazuma. Znano mu je, da napredni svet, ki hrepeni po miru, hoče nekako urediti to vprašanje. »Mi smo za sporazum,« pravi De Gasperi. Toda kdaj in kakšne konkretne predloge je dal? Nikoli. Mi smo dali konkretne predloge in celo ven predlogov, odgovora pa nismo dobili. Nočejo, da bi bilo urejeno tržaško vprašanje. Uporabljajo ga kot propagandni trik proti Jugoslaviji. Trst. jim no zadostuje. Vemo, kaj vse hi radi imeli, pa so se zmotili. S tega mesta jim sporočam: Pripravljeni smo pogajati se na tisti platformi in s predlogi, ki smo jih že dali, pripravljeni smo sesti za mizo in se pogajati na podlagi teh predlogov, itoda dajte vi svoje predloge. Zakaj se ukvarjate s prazno propagando, ki je zelo prozorna?! Nikar se ne slepite, da svet to verjame. Mi pa ne smemo molča-fijii, fniii moramo odgovoriti na ta propagandni trik, mi smo vajeni govoriti odkrito in iskreno, ker nimamo kaj prikrivati. Rekli smo že, da so nas zahodne države leta 1945 strašno krivično oškodovale, ko so nam iztrgale iz rok ozemlje, ki smo ga bili osvobodili in o katerem menimo, da je nacionalno in zemljepisno naše. -ne Cjlede na to, da živi v Trstu več Italijanov. Za zdaj ni niti govora o tem, da bi lahko govorili o ozemlju, ki ga zdaj imamo in držimo. Če se pripravlja platforma za kake razgovore, tedaj nima nihče pravice govoriti o tistem onkraj sedanjih meja, marveč se je treba raz-govarjati o problemih, vprašanjih, o ozemlju itd., o ravnanju z našo narodno manjšino onkraj cone B, kjer res me spoštujejo, pravic narod,ne manjšine. Toda nenelioma se uprizarja kampanja, češ da je v coni B preganjanje. Če kdo opravlja vohunstvo in zl>cži v Trst, tedaj govore, da trpi vsa cona B, ljudje pa so srečni, da je odšel. Toda tu gre za to, da bi prikazali, da smo nepoboljšljivo trmoglavi in sploh nedostopni ljudje, ki nočejo za ohranitev miru niScsar žrtvovati. Našel se je angleški list »Daily Telegraph«, ki pravi, da -moramo upoštevati to, da je treba De Gaspe-riju pomagati, ker na čelu demokri-stjanske stranke nihče ne bo boljši, niti je ne ¡bo mogel držati skupaj. Rekel sem že, da niti vsa Jugoslavija ne hi zadostovala, da bi se obdržal na oblasti. De Gasperi ne rešuje socialnih in drugih vprašanj v Italiji, mi pa ne bomo nikoli dovolili, da hi se njihova socialna vprašanja reševala na naših ramenih. Naj jih. reši j o znotraj, naj se odpovedo svojim latifundijam itd. To je sicer njihova stvar, toda mi od svojega ničesar ne damo in zahtevamo, da se uredi, kar ni urejeno. To je moj odgovor g. De Gasperiju in njegovim varuhom na zahodu, ki ga še podpirajo. Mi smo za sporazum s tistimi predlogi, ki smo jih že dali. Pridite in pogajali se bomo! To je vse.« Postojna je važno turistično središče v jugoslovanskem merilu, saj njena jama slovi zaradi svojih podzemeljskih krasot po vsem svetu in jo tudi letos zelo radi obiskujejo predvsem tujci. Z obiskovanjem jame je ozko povezana tudi solidna postrežba obiskovalcev. Najbolj logično^ bi seveda bilo, da bi Lili ti postrežem že kar takoj pri sami jami — v lepi jamski restavraciji. S tem v zvezi bi hotel povedati nekaj besed. Že v začetku letošnje sezone, ko so prvi tujci obiskali jamo, nišo bili s postrežbo v jamski restavraciji povsem zadovoljni. Posledica je bil članek v »Ljubljanskem dnevniku«, ki je vzbudil precej prahu pri nas. Direktor jamske restavracije Lango Leopold je sicer odgovoril nanj in skušal postaviti pisca članku na laž, vendar zadeva še ni razčiščena. Znano je, da so bili Tržačani, ko so prišli na odkritje spomenika padlim postojnskim borcem iz NOB, dne 8. junija letos, zelo nezadovoljni s postrežbo v jamski restavraciji. Direktor se je sicer izgovarjal, da kulturna postrežba ni bila mogoča, ker je vseh tri tisoč Tržačanov naenkrat šele ob sedmih. Tujci se naložijo na avtomobile in odpeljejo dalje. In končno sorazmerno Visoke cene potrošnim gostinskim predmetom v Postojni. I)a ne govorimo o hrani, ker sami Postojnčani malo jedo po raznih restavracijah. To ve.lju predvsem za pijače. Liter navadnega vina stane v jamski restavraciji 150 dinarjev, po ostalih mestnih obratih pa 125—130 dinarjev; to so cene, ki upravičeno vzbujajo nezadovoljstvo med domačim prebivalstvom. Kje pravzaprav tičijo vzroki za to? Najprej se vsa mnenja ujemajo v tem, da so v Postojni ustrelili največjega kozla s tem, ker so fuzioni-rali edini dve podjetji, ki bi si lahko uspešno konkurirali: jamsko restavracijo in hotel »Javornik«. To sicer utemeljujejo s tem, da naj »Javornik« potegne iz blata jamsko restavracijo, ker je ta pregloboko za-gazila vanj. Poglejmo malo, kaj je na stvari. Jamska restavracija je bila republiško podjetje. V časih zajamčene preskrbe je dobro delala. Nabrala si je tudi dovolj hi preveč zalog, med- Slovite lepote postojnske jame vsako leto privabljajo številne turiste Sinovi jugoslovanskih izseljenccev, ki so v glavnem š-tudenti iz Pittsburga, se nam bodo v Aedeljo predstavili s svojim obsežnim progra mom na Titovem trgu v Kopru. Skupina »Tamburica«, ki je zelo priljubljena v Ameriki, bo nastopila s petjem narodnih pesmi, s plesom, s solo točkami, s katerimi je že uspešno nastopala v Jugoslaviji m se bo v bližnji prihodnosti predstavila tudi tržaškemu občinstvu. Podrobno kritiko o nastopu bomo da'i v naši prihodnji Številki. navalilo v restavracijo, kamor jih je nagnal dež. Toda ni stvar v tem, oni se niso pritoževali nad postrežbo kot tako, saj jo( lahko vsak pameten človek videl, da zaradi velike gneče ni moglo biti drugače. Pritoževali pa so se zato, ker je bila hrana slabo pripravljena. Grupa turistov — Švedov, katerih obisk je organiziralo mednarodno turistično društvo »Europa Resor«, ko je prvič bila v Postojni, prav tako ni bila zadovoljna s postrežbo v jamski restavraciji. Posledica tega je bila, da je družba »Europa Resor« odpovedala vse rezervacije v jamski restavraciji. Ker zgledi vlečejo, so tudi marsikateri drugi turisti, ki sicer radi obiskujejo jamo, »presedlali« na hrano drugam. Da pa je bila polomija še hujša, je direktor jamske restavracije zahteval od predstavnika družbe »Europa Resor«, naj mu podpiše izjavo, ki jo je sam sestav.il v italijanščini. Izjava, ki jo je zastopnik družbe res tudi podpisal v prisotnosti šefa Put-nikove poslovalnice v PostojnL je zelo demagoško sestavljena. Glasi se ■ nekako takole: »Ni tcs, da sem izjavil, da sem bil v jamski restavraciji slabo postrežen, marveč je res, da je postrežba na Bledu ali v Opatiji' boljša.« itd. Dejstvo pa je, da so vse rezervacije odpovedane in lega ne more zabrisati nobena izjava. Tujee jo je sicer podpisal, toda pri tem je molčal in si mislil svoje. Toda ne samo tujee, tudi naš človek hoče hilii za svoj težko zasluženi denar dobro postrežen — če ne. ga podjetje ne bo več videlo in še druge bo odvrnil. V Postojno so se pripeljali tujci: dva osebna avtomobila Švicarjev. Postojno poznajo vsaj po imenu kot turistično mesto, zato pač pričakujejo, da bodo lahko dobro zajtrko-valii. Res je še zgodaj, nekaj čez se-sto uro. Pridejo v kavarno in zahtevajo to, zahtevajo ono. Golaž bi radi — ni, ocvrta jajca bi radi — ni, ničesar ni. Iz kavarne jih pošiljajo v restavracijo — kuharice še ni, pride Slika na naslovni strani: Mlačev v Slovenski Istri tem ko je bilo po dragih podjetjih pomanjkanje vsega. S prehodom na gospodarski račun, na novo, realno gospodarenje, pa je jamska restavracija pripadla mestnemu gostinstvu v Postojni. Mestni očetje so pristali na to, da se združita omenjeni dve podjetji, tako da bi dobiček enega pokrival izgubo drugega. Kje je tu ilogika? V današnjem času defieitnih gospodarskih podjetij že ne moremo ve? trpeti, ker so samo v breme našemu gospodarstvu. Izjemo bi lahko napravili in jo delamo le v primeru, ko to zahtevajo posebne državne koristi, takrat pa je posebej zajamčen izreden državni fond za vzdrževanje. In jamska restavracija je deficitno podjetje, po- sebno še čez zimo. Samo v prvem tro-nieseeju "Je imela 1,580.000 dinarjev primanjkljaja! Sam LO mestne občine Postojna se je ob prevzemu jamske restavracije nekoliko premalo zanimal za dejansko stanje — zdaj pa s poslovanjem skoraj noče imeti opravka. Treba pa je situaciji pogledati v oči in ukreniti vse potrebno, da se ta popravi. Jamska restavracija je bila dolžna republiki toliko, da je morala vzeti pri Narodni banki posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev ob običajnih pogojih, tako da že zdaj skupaj z »Javornikom« dela skoraj samo za obresti! Ivaj pa bo šele pozimi? Nujno bo torej moral seči v žep občinski ljudski odbor, ker bo razen jamske restavracije zdaj deficit en še hotel »Javornik«, ki je sam po sebi kljub vsemu aktiven. Sama situacija in potreba narekujeta, da je jamska restavracija čez zimo zaprta, ali dela vsaj samo po potrebi ,to je po predhodnem dogovoru. Za te prilike hi lahko streglo osebje, ki ga je dovolj na razpolago po okoliških vaseh. To bi v glavnem bilo lahko zaposleno tudi v poletni sezoni, ko hi restavracija delala s polno zmogljivostjo, če ne bi seveda spet odganjala goste, »ker bi imeli drugod boljšo postrežbo«. To bi bila poleg energične slednje edina pot za jamsko restavracijo, da se reši popolnega poloma, kot samostojno gospodarsko podjetje. Šcpava je pa tudi slednja v jamski restavraciji. Res je, da je zdaj tam polovico manj uslužbencev. Če 1i zdaj v sezoni zadostujejo in jih je še preveč, kako naj si razlagamo dejstvo. da jih je bilo pozimi, ko niso imeli prav nobenega posla, nad 30? Koga bi še čudil deficit? Karakterističen primer »najnovejše štednje« so tudi mnoga pisma — odpovedi, ki so jih razni uslužbenci podjetja prejeli priporočeno po pošli, dasi se vsak dan osebno vidijo s pošiljalcem. Vsako pismo 45 din.! Po drugi strani spel štednja, ki se takoj izpremeni v škodo: v kuhinji uporabljajo jedilno olje iz že prastarih zalog, ki sploh ni več za tako rabo. Danes je na razpolago dovolj maščob, ki so sveže in odlične kvalitete. MaT se je potem čuditi tujcem in drugim gostom, če niso z jedjo zadovoljni ? To isto olje iz preobilnih starih zalog je jamska restavracija poslala zdaj tudi »Javor-nikua. Če bo ta ubogal in ga tudi uporabil, ho kmalu tudi on brez gostov. Ko bo mestni občinski LO reševal vprasi nje gostinstva — kar bo moral v najkrajšem času — bo prav gotovo moral dali posameznim podjetjem avtonomno upravljanje, od-nosno z vsemi ukrepati novemu času in razmeram primerno. KOBRA Ob Dnevu ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini je privozil po novozgrajeni železniški progi Breza—Varež prvi vlak. Graditelji so morali samo na kratkem odseku 20 kilometrov prebiti 20 tunelov v skupni dolžini 4 km. XXX V Tuzli je bila svečana proslava 11-letnice ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini. Na okrašenih ulicah so se zbrale velike množice ljudstva, med katerimi so bili tudi vsi preživeli borci in funkcionarji VI. proletarske brigade. Partizanskega marša, ki so ga organizirali ob tej priložnosti, se je udeležilo 11.000 ljudi. Na svečanostmi so govorili Svetozar Vukmanov. ' Rodoljub Čolakovič in Avdo Il.imo. XXX Bolgarski injormbirojevci nadaljujejo s provokacijami na jugo-slovansko-bolgarski meji. Konec prejšnjega tedna je skupina bolgarskih vojakov vdrla 60 m globoko na jugoslovansko ozemlje in začela streljati na jugoslovanske obmejne straže. Izstrelili so okrog 100 nabojev in vrgli štiri bombe. Potem, ko so jugoslovanski grani-čarji odgovorili s streli iz p išk in vrgli bombo, so se bolgarski vojaki umaknili čez mejo. XXX Opekarne v Sloveniji so t1 zadnjih dneh precej znižale ceno Ji'o-jirn izdelkom. Tako stane komad opeke zdaj 4 in pol dinarjev (do zdaj 5 do 6), v neliaterih mariborskih opekarnah pa celo 4 dinarje. Prav tako so znižali tudi ceno cevem in ostalim proizvodom za 15 do 20 odstotkov. XXX Na pokopališču blizu Pulja so te dni odkrili posmrtne ostanke istrskega prvoborca Vladimirja Gortana, ki so ga 17. oktobra 1929 ustrelili italijanski fašisti. XXX Obiskovalci letošnjega velesejma v Zagrebu si bodo lahko ogledali tradicionalno Sinjsko alko, viteško igro, ki jo v spomin zmage Sinja-nov nad Turki prirejijo v Sinju vsako leto. Pravico do tekmovanja imajo samo sinjski meščani, ki so tamkaj rojeni. XXX Ribič Martin Car iz Bakarca je premagal morskega psa z golimi rokami. Ko je lovil t' svojem čolnu ribe, je nenadoma zapazil, da je ob čolnu zapljuskala voda, takoj nato pa je iz vode pomolela hrbtna plavut. Čeprav je Car takoj vedel, da ima opravka z morskim psom, ni izgubil prisotnosti duha, temveč je zagrabil za plavut in se nekaj časa z njim boril. V ugodnem trenutku je ribič vrgel morskega psa na pesek, kjer se je nekaj časa premetaval, nato pa poginil. Pes je bil dolg 1S0 cm, težak pa 100 kg. Z 27. julija sc je zaključil v Chica-gu kongres ameriške demokratske stranke, na katere so izvolili demokratskega kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav Amerike na prihodnjih volitvah, ki bodo meseca novembra. Po bučnem zasedanju je kongres šele pri tretjem glasovanju izvolil za predsedniškega kandidata demokratske stranke guvernerja države Illinois Adlaia Stcvcnsona. Za podpredsedniškega kandidata pa so izvolili guvernerja države Alabama Jolma Sparkmana. Imenovanje Stevensona za predsedniškega kandidata smatrajo mednarodni opazovalci kot najpametnejšo rešitev, odkar se je Truman odpovedal kandidaturi. Rešitev ima siccr nekatere nedostatke — Stevenson namreč ni preveč popularen v Ameriki. Vendar tudi drugi aspiranti na mesto demokratskega kandidata niso glede tega mnogo na boljšem. Drugače je v republikanski stranki, katere kandidat je general Eisenhower, ki si je priboril velik ugled v zadnji vojni. Zaradi lega bo morala demokratska stranka vložiti mnogo truda in denarja, da si bo v tej trimesečni volilni borbi pridobila glasove za Stcvcnsona. Glede ¡E-U/rensonovega , volilnega programa poudarjajo politični krogi predvsem naslednje: v zunanji politiki zasleduje Stevenson tiste cilje, ki so najnaprednejši v programu ameriške demokratske stranke: ni'pa radikalnjo napreden, kar zadeva notranjo politiko. Stevenson sodi, da ne smejo bili cilji ameriške zunanje politike regionalni pakti, kol n. pr. Atlantski pakt Truuianova doktrina. Marsliallov plan itd., ter je goreč pobornik Roo-sevcllove koncepcije o Združenih narodih. Odtod izvira tudi njegova kritika politike, ki jo izvajata predsednik Truman .in zunanji minister Acheron. Stevenson poudarja, da samo utrjevanje Organizacije združenih narodov narodov pomeni tudi utrjevanje svetovnega miru. Kar zadeva notranjo politiko, pravijo nekateri politični krogi, je treba očitati S t evens emu ncbor.be-host proti t,i:('.im elementom v s'iran-ki, .predvsem iz južnih držav, ki so izraziti reakcionarji. Pristaši Stevensona .pravijo, da zagovarja le-ta tako pdli.-lko iz taktičnih razlogov. Zmaga demokratske stranke na volitvah je namreč nemogoča, če pride v njej še pred vcliiivarni do razcepa. Prav spričo tega gledajo na iStevensona kot poijtika, ki stvarno ocenjuje položaj, saj ni izključeno, da bi Eisenhower lahko dobil v nasprotnem primeri glasove 'južne demokratske stranke. Adlai Stevenson je eden najuglednejših guvernerjev na ameri- škem Srednjem zahodu, Od 1. 1932 do 1. 1948, jc opravljal razne državne službe, iza katere sta ga določala predsednika Truman in Ro-osevelit. V razdobju 194G—1947, je bi! namestnik ameriškega zastopnika na Glavni -skupščini Združenih narodov. Znano je, da je sodeloval že pri ustanavljanju OZN 1945. v San Frančišku in Londonu, Leta 1944. je bil Imenovan za (izrednega pomočnika ¡zunanjega ministra Edvard« Stelit.irjinsa, V ZDA je na glasu ¡zaradi ¡reform, ki. jiih je začel izvajati v državi IllincOs v zadnjih iltk-ih letlih, ko je bil .tam guverner. Izboljšal je upravno zakonodajo, 'krepko naotcpil proti gamig-sitenstvu, ¡izboljšal in moderniziral bolnišnice in se zavzemal za reorganizacijo dnžav.ne uprave. Maršal Tito o demokraciji Te dni se mudi v Jugoslaviji delegacija ameriških profesorjev, učiteljev in javnih delavcev, ki jo vodi 82-latni profesor dr. Sherwood. Delegacijo je sprejel tudi maršal Tito, ki je dal cb ¡tej priložnosti nekaj važnih idjav o razliki med jugoslovanskim in sovjetskim komunizmom, Med drugim je zlasti poudaril v svojem .govoru naslednje: »Mi gradimo socializem, sovjetl pa so š.li na pot državnega kapitalizma, Smatramo, da se mora družbeni razvoj vršiti pod čimbolj človeškimi pogoji, medtem ko Sovjetska zveza uporablja surovo silo, ne upošteva človeka in ne gledh na ljudi kot na-ljudi. Oipusitilii srno tudi serv jot sili i ¡način združevanja kmetov in mudimo ¡se, da kmete praktično prepričamo, da je skupna obdelava ¡zemlje najboljša. Demokracija ni stvar zakona, ni abstraktna stvar — je nadaljeval maršal Tito — demokracija mora imeti gospodarsko podlago. Brez gospodarske demokracije- tudi politične ni. Politične demokracije v zaostali državi ni mogoče ustvariti s pomočjo direCiVivi breiz ¡težav in bolečin, ki spremljajo porod nove družbe.« Nnlo je maršal Tito poiudiar.il, da bo Jugoslavija po ¡izpolnitvi peltlet-ntga piana ipeaveitila veliko pozorno:! nadaljnjemu razvoju najvažnejše industrije, zlasti za potrebe široke potrošnje in -za mehanizacijo •kmetijstva. Pri tem je zlasti poudaril. da Jugoslavija ne misli postati aviii:jJ'4il'č.rJa, država, temveč da želii vzdrževali tesne trgovske zveze z ostalimi dišavami. Poudarili je popolno .svobodo vere in cerkve in dobre odnese države z muslimansko in .pravoslavno cerkvijo., Iki sla ¡najbolj številni, vrhovni voditelji katoliške cerkve pa so pod vpiivom Vatikana, ki izvaja poleg križarske vojne proti komunizmu 'tudi nacian.aljiitično italijansko pcLili.ko, je .zaključil predsednik jugoslovanske vlade. Don Dagri, župnik v Izoli je odšel v Trst in tam izjavil, da so izgnali . . . Sprejeli so ga kot svetnika, čeprav je znano, da je vohunil za CLN itd..... 1 DO^ROOO^E'-I mJC-ENlKl Don Dagri je odšel v »onostranstvo«, kjer bo užival večno glorijo, pač zaradi svojih nedvomljivih zaslug v »tostranstvu«.' Vsak T.ižačam ve .povedati, da pomeni Italija v Trstu predvsem konec 'živahne dejavnosti za tržaško pristanišče in nastop mrtvila, ki vpliva na gospodarsko življenje mesta. Na koncu koncev si Italija pri tem tudi me .mere preveč pomagati, ker ima še več drugih pristanišč in j:e ¡tržaško pristanišče zia geografski položaj (Iitalitf-e preveč oddaljeno. To je priznal sam današnji predsednik litalijamake republike Eiaaudi, ki je že 19J5 leta napisal za list RiisorgimenSio razen ostalega. iiudi nasleriinje: »T.nst bo za nas le breme. Trst spada k .zaledju, Tržaško pristanišče bo doživelo, če bo prišlo pod Italijo, popolno propast«. Klljrulb temu, iz razlogov, ki jih narekuje italijanski imperializem, se Italija znova krčevito poteguje za Trat. Toda to pomeni, da ji ne gre za Trslt koit gospodarsko maslo, ker ga ne bo mogla razvijal'.!, temveč za Trst kot odskočno dcisko za ekspanzijo na Balkan. Italijanski vladni o,ljgami datn-_ mogoče razčistita. Egiptovski listi pišejo, ¡da je vsakdo, ki je le namignil v javnosti o kakšni pedobrii nečedni zadevi, bil obsoje-n zaradi a razžalitve veiičan-itva« in da 'gre število takih obsojencev v Itisoče. Listi pišejo, da je bil .kralj direktno zapleten v .razne korupicijske aitere. Od svojih velikanskih ¡posestev ni nflkdar plačeval damka. -Bombaž iz teh posestev pa je izvažal braz carine, tujo valuto pa je nalagal pri inozemskih bankah. Baje je kralj Faruk najbogatejši človek nia svteu. To ¡bogastvo pa si je pridobil 'z despotskim izrabljanjem svoje oblasti ter z raznimi špekulacijami. Egiptski listi obtožujejo .bivšega kr.alja, da je .zlorabljal svojo oblaat cello s poseganjem na bombažno borzo v Kairu, kjer je samoilasteio dviga! -ali zniževal cene iterz .borznimi špekulacijami ogromno .zafelužil. IHrav .zadnje dni se je ožadje e.giptske knlize tcliko -razjasnilo, da moramo postavljali nekatere zaključke. Predvsem je važno ito, da je v regenliskem svetu 1-udil vafdisl Zaki Grabi paša, kar kaže, da bo vafdiatiiična stranka zopet dobila na veljavi, Omembe vreidno je tudi to, da se je v ponedeljek vrnil iz Švice v Kairo predsednik vafdistlične stranke 'Nahas paša, ki je imel takoj .po svojem prihodu prisrčen raz-igovor iz voditeljem vojaškega .udara Nagibom pašo ter mu čestital, ker »je tako uspešno odpravil ¡tiranijo v Egijptu«, Kot znano, je kralj Faruk letos koncem januarja odstavil vaifdiatlčno vlado Nahas paše, ki je ¡imela veUko večino v paril aimenlT^. ¡Kralj je izrabili takratne nemire v Kairu, ¡da bi odstranil vafdiste z oblasti. V glavnem .zaradi itega, ker so ko,t stranka, eigiptiskega roeščan-tfcva nasprotav.alii Ikonratiim akupiine ifervidaicev, 'ki vialdajo v Egiptu s pomočjo ¡tujega, zlasti angleškega kapilttala. Položaj v Egiptu je ¡danes tak, da ■eg.iiptski fevdalci ¡in it.uji kapital ne dajo dihati d-omaai buržoazij.i. Daža-va živi /v ,glavnem od ¡bombaža, ki ga predelujejo ifaliaml — kmetje — na velikanskih posestvih, redka industrija in banke pa so v rokah tujega kapitala irn nekaterih fevdalcev. Kralj Fa/nuk je' ¡predstavljal vso to vodilno, plast teir je biil vedno v sporu z validiialii. Vafldisitd predstavljajo egiptElko buržoaeijo, ki je nacionalistično pobarvana ler je v borbi za svoj življenjski obtatbj s iujtm kapitalom in domačimi fevdalci, ■ V tej borbi je kralja, pokopala prav njegova grabežljivost ter ko-nupeija, ki je z mjego.vo pomočjo zastrupila vso javno upravo v Egvptu. Egliptska vojska je bila v zadnji palestinski vojni sramotno poražena od Zidov, ker je dobivala na bojišče granate, ki so, tele napolnjene s peskom ite.r orožje, ki inl bilo za nobeno rabo. Ze l-et-a 1948 so neka-ieri egiptovski časniki obdolžili visoke osebnosti, da so dobavile vojski neuporabno orožje. Toda kralj je onemogočil vsako preiskavo. Povod za sedanji vojaški udar je nezadovoljstvo ¡nižjih častnikov, ker sc ta škandal n,i .razčistil; vzrok pa je, kot kažejo -zadnja poročila, obračunavanje egiptske buinžoazije s -tistimi silami, ki isoidušile do sedaj njen razmah, Ketr gre ¡tiu Itudi za t.uj kapital, lahko ¡razumemo, da je to gibanje pobarvano is famaltičnim na- cionalizmom in sovraštvom do tujcev. Zadnja poročila vedo povedati o vznemirjenju med skupinami visokih 'finančnikov v Egiptu in tudi v nekaterih ¡tujih krogih. Od ponedeljka se širijo vesli o piemikanju britanskih čet ob Sueškem prekopu ter izjave zunanjega nvnistra Ede-njo razjasnitev po državnem ,udaru na, da fc-o VePka Britanija zaščitila koristi svojih državljanov. Vse kaže, da se Angleži boje, da bo prišlo tudi v Egiptu 'do obširne nacionalizacije, ki bd zadela ¡njihove koristi, podobno kot nacionalizacija, petroleja v Perziji. Dejstvo je, da so v Londonu v zadnjih dneh precej vznemirjeni zaradi razvoja v Egiptu. P.reje so s pniknitim .zadovoljstvom cpazcvali razto menjavanje vlad po januarskih ¡nemirih v Kainu, ker so videii vnotranji neiUStaljenosIM, ter v vedno .večjii zmešnjavi možnosti, da iz-vlečejo čiimv-eie v morebitnih pogajanjih z Egiptom glede Sueškega prekopa lin Sudana, Nobena skrivnost tudi ni, da je bil (kralj Faruk veiiltk prijatelj A/mgležev ¡in njihov človek. PcOcčaj v Egiptu, zlasti pa nadalj-nii razvoj dogodkov lahko prinese še mausilkatero ipreseiaečenje. Možno je tudi, da pnlde do diržarviljanjske vojne z csitariki istareiga režima, ki imajo v rcfcah bogastva v državi. Ni v.eirjetrno, ida bi ti- Itako lahko pustili svoje postojanke, čeprav lahko rečemo, "da &o voditelji državnega udara gospodarji položaja v državi. kurente i pristanišča na Reki. V članku je jasno povedano, da je »tržaško -pristanišče ubralo slabo pot« in da mu je itre.ba pomagati. V članku se poleg ostalega poudarja tudi to, da je sedanji položaj itak, da »če bi se hotel Trst borili z reško konkurenco, ¡bi marsll danes znižati vse plače in .mezde na škodo življenjskega standarda tržaškega delavstva.« Pri v.ssim tem pa je omembe vredno tod i stališče iinformbirojevakih listov v Trsi«, .ki neprestano molče, kadar se pretresa problematika tržaškega gospodarstva. Toda ni ivse v tem. Bred 4 dnevi je bila. v T.nsfiu na sedežu tržaške ¡trgovske zbornice konferenca, ki jo je tim-e.1 predsednik te zbornice Coisulicih in ki ji je prisostvoval tudi nov direktor za civilne zadeve v Tusltu, Italijan Vifce«. Tega človeka imajo zdaj v Trstu za edinega, ki lahko količkaj vpliva na vladne kroga v Rimu. Zaradi tega ga tudi pozivaj d na vse mogoče cooktail-e, malice in večerje ter mu cb -takih prilikah izkazujejo težave, ki jih imajo t-i ali onii. Cosulkh je imel, kakor smo zgoraj omenili, kcinifeirenco, v kateri je refer.iral o položaju iiržaškega gospoda,loliva iin ga opisal ¡tako jasno, da ni potreba po -komentarjih. O slaoju tržaškega gospodarstva je enostavno .rekel ,wda je slabo in da ga je treba: rešiti z radikalno pomeč-jo«. Ker mu to še n-i zadostovalo, je dodal, da je to stanje »v ¡resnici zelo resno«. Povedal je, da so .težave z naročili zo itižašlko andiustri-jo, -z naročil!i za ladjeds-lniško in-dustiriijo, da se bodo brezdvema po-javile težave itiudii pri inaročillili za proizvode tržaških rafinerij jn vrsto manjših industrijskih podjetij. Las,ti so po na!';igu napisali lle en del -tlisiega, kar je CcisuJiih povedal I't al i j En siki tiskovni organi v Trstu so ugotovili, da bi utegnilo poslati nevarna, če bi Kfiii clbjs-vi.li vae tisto to,so, siišaia Vi tel! 11 j eva ušesa-. Navzoči so seveda pričakovali da jim bo Viteili obljubil vso mogočo pomoč. Viteili i pa jim je- odgovo-il !e »da bodo italijanski funkcionarji v Trstu skrbeli komisija trdi, da je Rus K-.nm nski, ki je živel v zadnjih 60-letih prejšnjega stoletja, odigral odločilno vlogo pri konstrukciji helikopterja. Glasilo stranke slovaškega, preporoda »Lud« objavlja članek pod naslovom »Sevčikove napake«, ki ga je napisal sam podpredsednik češkoslovaške vlade Jožef Kiseli. V članku napada Kiseli svojega jiredhodnika, predsednika stranke slovaškega preporoda in člana centralnega odbora Zve%> češkoslo-\>aško-eovjetskega i prijateljtsva doktorja Jana Sevčika, da je zakleti sovražnik češkega in slovaškega naroda in da je klevotal Sovjetsko zvezo. Kiseli obtožuje Sevčika, da je »uvrščal Sovjetsko zvezo med imperialistične države« in da je označil odnos Češkoslovaške do Sovjetske zveze za popolnoma »va-žalski satelitski odnos.tt iilim¡MIII!llllllllllMIIIIIIIIII!IIIIIIIIIMI!NIIIIIIII!innilllllllinilM "OPEKARNO „RUDA" V IZOLI" BODO ELEKTRIFICIRALI Pred mnogimi .leti, ko je še. cesar-jeval Frane Jožef, se je neki kmet domislil, da bi mogel svojo zemljo, na kateri stoji današnja opekarna, koristneje izrabljati. Postavil si je poljsko peč lin v njej začel izdelovati opeko. Dobre gline je imel v veliki obilici neposredno ob peči, tako da je mogel zalagati s svojimi izdelki bližnjo okolico. Za plasiranje izdelkov v Trst pa niso bili dobri. Glina vsebuje namreč apnenec, ki izdelkom povzroča veliko škodo. Ta slaba lastnost gline še dandanes kvari kvaliteto izdelkov. To pa sii da odpraviti vsaj delno z dobrimi obdelovalnimi stroji, katere je opekarna svojeeasno imela, a jih je. naslednji lastnik odpeljal v Italijo ter namestil v svoji tamkajšnji opekarni. V opekarno v Izoli pa je postavil slabe stroje, ki so ostali po večini vse do današnjih dni. Ta opekarna je prvenstvene važnosti za koprski okraj, ker zaklada vse gradnje v koprskem okraju z opeko in strešniki. Zraven nje so zgradili ta leta pri Sečovljah še eno manjšo, ki bi sama zadovoljevala le minimalne potrebe gradenj. Tudi opekarna »Ruda« (bivša Nardone) ni bila kdovekaj zmožna, saj je da- jala letno komaj 1,800.000 kosov opeke, toda letos se bo stanje popolnoma spremenilo. Ljudska oblast je investirala za obnovo naprav 20 milijonov dinarjev. Od tega odpade 13 milijonov za elektrifikacijo opekarne (za električno sušilnico), kajti v starih napravah, se je opeka sušila kar na zraku, kakor je vreme hotelo. Od glavnega daljnovoda, ki ga gradijo med Koprom dn Šečov-ljami, bodo napravili odcep do opekarne. Razen tega so dobili letos iz Avstrije moderen stroj za drobljenje materiala in še ne.kaj drugih strojev za predelavo opeke. Z vsem tem se bo letna zmogljivost opekarne povečaila na l-,500.000 kosov opeke in strešnikov. Z novimi napravami ho lahko opekarna izdelovala tudi glinaste lonfike in glinaste vrtne ograjo. Pred časom so se. opekamarji zbali, ker jim je zmanjkal material, zato so poslali v Ljubljano nekaj vzorcev gline, ki so jo vzeli ob cc-fti, ki pelje v Koper. Laboratorij gradbenega instituta jim je vrnil glino z oceno, da je zelo primerna za obdelavo, tako so zdaj rešeni skrbi za surovine. , ■„ '■r - *»~v-*. .............s;.:./-;,,,,;®;. v; M^ i AMERIŠKI SLOVENCI ZA TRZAS.KI KULTURNI DO,M V soboto je sklical odbor za zgraditev slovenskega Narodnega doma izredno sejo, iki so se je udeležili brat znanega umrlega slovenskega pisatelja in prosvetnega delavca Ivana Laha, Josipina Zakrajškova it udi člani ameriškega odbora za pomoč pvi graditvi Narodnega doma v Trstliu. Med gosti ;so bili Mihael Lah, tajnica ameriških progresivnih Slovenk, g. Gorjonc, ga. Gorjancev a in •goiipe Kaplja, Cikuž Lenčka ter Vera Leveč. Na .sejli so člani obeh odborov v p-, ¡srčnem razgovoru izmenjali svoje misli o delu za slovenski Narodni i dom in orisali dosedanje delo, ki so ga storili med Slovenci v Trstu in v Ameriki. Geopod Mihael Lah je v Ameriki organiziral zbiranje prispevkov za to veliko gradnjo. Med najbolj aktivnimi člani so še Jc®ip Dum «z Vipave, Terezija Gorjanc in njen m?ž Andrej. Člani ameriškega odbora upajo, NENADNI NALIVI SO POVZROČILI NA KOPRSKEM PRECEJ ŠKODE V ponedeljek popoldne in zvečer so nenadni nalivi na Koprskem povzročili precej škode. Razen lega, da si pokvarili skoraj vse ceste, so za-filevali tudi eno človeško žrtev. Strela je namreč zadela 72-letnega l'e'cšn iz Seme tele, ko je bil ravno pri kosilu. Ubila ga je takoj. Strele So udarjale tudi drugod. Celo v Kopru je udarila ena v prodajalno iEruclusa«, vendar ni povzročila škode. V Gažonu in v Rcrtokili pa je dvema kmetoma zažgala električno napeljavo. V Koštaboni je ubila nekemu kmetu vola in kravo. Zanimivo je, da kravo ni takoj ubila, ampak !<• omamila in sa jo začeli kmetje oživljati z umetnim dihanjem. Ko so videli, da si je nekoliko opomogla, so ji dali še pol litra žganja in dva litra vina. Toda alkohol je vplival na kravo še slabše kot strela, ker — takoj ko je krava izpila alkohol, je poginila. Večkrat je zmanjkal električni lok in strela je prekinila za nekaj časa telefonsko zvezo s Portorožem. Zaradi obilne vode, ki je pridrla s hribov v koprsko in ankaransko ravnino, so nekateri nasipi popustili in voda je preplavila več hektarjev zemlje, Črpalke niso mogle dovolj hitro črpati odvečno vodo in jo dovajali morju. Dež je povzročil škodo tudi opekarni v Izoli, ker je voda sprožila plaz, ki je zasul kop ilovice. Letos imajo piranski šolarji izredno ogedne pogoje za: pridelavo so."i, razen /tega pa so tudi uvedli nove načine dela. Zdaj so dosegli največji uspeh — izpolnili so svoj letni proizvodni .plan, ki znaša 25.000 ton soli. Raeunajo, da bodo kljub morebitnim vremenskim motnjam presegli do konca sezone svoj letni proizvodnji plan za okrog 50%, Ljudje mar/adno (pravijo, da kadar kmetom suša ur.i'.éuje pridelek, takrat šolarji obuao žanjejo. Šolarji pa pravijo, da to ne drži popolnoma. V začejtku sezone ei želijo več- da bo že jeseni uspešno zaključena akcija za zbiranje finančnih sredstev. * 2e več kot dvajset dni je od lega, ko je odpotovala tržaška, mladinska delovna brigada na gradbišče hi-(Irocerttra'e v Vinodol. Mladinci so že večkrat sporočili v Trst, kako se peeuiiiiio in krko delajo, Z vsem so zelo zadovoljna!. Sklenili so, da bodo tudi le.os, kakor vsako teto, med ¡inozemskimi brigadami odlikovani s prehodno zaJi.avieo. * Med .tržaškimi Slovenci vlada veliko zanimanje za gledališko predstavo, ki bo jutri na stadionu »Prvi maj«. Slovensko narodno gledališče bo namreč nastopilo s Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«, To bo druga večja gledališka predstava na prostem od lani, ko so na istem kraju «uprizorili »Celjske grofe«. Za predstavo sc zanimajo tudi v Kopru, kjer bodo odpotovali na uprizoritev predstave s posebnimi avtobusi, TIHJANCI so nastopili z „Verigo" V zadnjih mesezih beremo o vedno večjem razmahu ljudskih odrov po naši Istri. Prosvetno delo v obmejnem pasu na Škofijah in Tinja-nu je spet oživelo. Z izobraževalnimi tečaji in ljudskimi knjižnicami smo dobili dve novi igralski družini. Obe sia izbrali za uprizoritev F.inžgarjevi drami. Igiralska družina na Škofijah je pred nedavnim uprizorila »Razvalino življenja«. Tinja.nci pa so pred tedni .nastopili z »Verigo«. Ob tej priliki je tinjan-ska mladina prvikrat nastopila na o dnu s celo-viečeei.io uprizoritvijo. Mia.dii .igralci so svoje vloige z uspehom izvedli. Res, da je bilo videti sem in tja začetniško delo Morda se je še najbolje pokazal pionir Bizjak Vilko v vlogi Janee ta. Dobro so se vživeli predvsem Bizjak Rafat-1 kc»t Primož, Zcrbo Peter — Marko, Bizjak Berta — Micka in kcma.j petnajstletna Ernestina Primožič v vlogi Alene. Tudi ostali igralci niso hoteli zaostajati za njimi. J. K. IZ ANKARANA Po štirinajstih mesecih obstoja našega zdravilišča se je ta ta mesec prvič zgodilo, da nas je obiskalo koprsko ljudsko gledališče. Slovenska krat po malem deževja, da se solni bazeni utrdiljo. Sicer pa je res, da je žeiiev šolarjev v sušnih letih o-bilna. Toda io ni edini raz.'og, da so leters imeli doslej rekoidno proizvodnjo, Zasluga za ta njihov uspeh je tudi v (novem načinu dela, Pili 11« ki je reiultat štev i1 ni h razprav delavskega svsia s šolarji, na- katerih so sklenili :• njimi posebne pogodbe, v katerih iso do-iečeme vse pravice in dolžnosti šolarjev ter ITALIJANSKI KAPITAL PRODIRA V IRbT V centru za gospodarski razvoj Trsta so pred nekaj dnevi izjavili, da bodo začeli v industrijskem pristanišču v Za.v.ljah graditi novo tovarno.. Zastopniki italijanske družbe »Mo.ruteeatini« so namreč sklenili s predsednikom industrijskega pristanišča Fortijem kupno pogodbo za približno 135.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki leži ofc plovnem kainalu. Skupno s .lovan-no »Ilalcementi« bo nova tovarna wMan.teea.ini« največji objekt v indusimijskem pristanišču ¡.zmed dosedanjih- 10 obratov, Ce bi gledali na to vprašanje z vidika naravne industrializacije mesta, bi pač gradnjo nove tovarne toplo pozdravili. Toda stvar je drugačna in moramo gledali nanjo drugače, se pravi z vedno bolj tesne povezanosti tržaškega gospodarstva z italijanskem in, kar je za nas še bolj bistve.uo, s s.tališča razlaščeva-nja zemljišč naših kmef.av. Gotovo pa je — in to se je tudi do zdaj vodno dogajalo — da bodo namesto tržaških delavcev zaposlili priseljene Italijane z izgovorom. da v T.r.stu za tako tovarno ni strokovnih delavcev. Ta ukrep je del načrta za raznarodovanje Trsta in njegove okolice. družina nas je razveselila z Golav-jevo »\ dovo Rošlinko«, italijanska pa z igro »11 moroso della nonna«. Obe prireditvi sta bili na prostem v senei in hladu, kar je ugajalo gledalcem in igralcem. Med gledalci je bilo razeu bolnikov iz zdravilišča tudi precej prebivalcev iz Ankarana. igri sta gledalcem zelo ugajaili, saj sta jim nudili dovolj vedrine .in smehu. Z gostovanji ustvarjajo priredile-Iji prisrčno vez med bolniki in zunanjim svetom. Dva nastopa v enem tednu sta za nas, ki smo bili do zdaj vedno osamljeni, veliko doživetje. Razpoloženje med nami je zdaj mnogo boljše. Vidimo, da nismo pozabljeni, čeprav se nam je to včasih dozdevalo. Upamo, da se bomo prav kmalu povrnili med svojce in tudi na svoja delovna mesta. Obe družini sta obljubili, da nas bosta Se obiskali. Mi jih pričakujemo željni lepe besede, vedrosti in smeha. Za uspeli prireditvi se slovenski in italijanski dramski družini prav toplo zahvaljujemo. Lep pozdrav in iskrena zahvala naj gre tovarišiei Žetkovi, tovarišu Pelanu in tovarišu Lindiču iz koprskega radia, ki so posredovali, da smo dobili tudi mi nekaj primernega razvedrila. Pacienti a n.k a ranskega zdravilišča TIHOTAPCI PRED SODISCEM Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru je bila te dni razprava proti štirim članom tihotapske tolpe iz Dekanov in Reke. Pavla Barega (voditeljica tolpe) in Avgust Toškan ter Emil Novak so tihotapili iz Trsta galanterijsko blago v vrednosti 000 tisoč dinarjev, Josipina Benussi, frizerka z Reke, pa je to blago odkupovala in razprodajala naprej raznim osebam. PIRANSKI ŠOLARJI SO „POŽELI" 25.000 TOi SOLI tudi postavke za kvalitetno ¡proizvodnjo. Šolarji so letos tudi obnovili svoje baizene za iizparevanje .soli, ki so zdaj v odličnem stanju. Lansko jesen je namreč v solinah udarilo zaradi visoke plmme morje čez jezove in je (napravilo nad 5.000.000 dinarjev škode. Koilekiv solin se je odločno lotil dela in pravočasno so uredili lin obnovili bazene, tako, da so zidaj boljši kot kdajkoli. Šolarji. so zadnja leta dosegli velik napredek v proizvodnji. Ko se je v solinah mudil pred časom znani jugoslovanski strokovnjak za morske soline ing. KcHudrovič, ki pozna naše soiline že .iz avstro-ogr-skih čaisov in taidi časa Avstro-ognske in celih 55% več kot pod Italijo. Za-, nimiiv.o je tudi, da je bilo tako pod • Avc/liiijo, kakcir (tudi pod Italijo, za- J .poštenih pri solinah 600 družin s! približno 3000 člani, zdaj pa opravi j vise delo pri solinah 250 šolarjev s tisoč člami njihovih družim. Po mnenju ing. Koludrov.iča je vzrok uspehov piranskih šolarjev ta: naprave za izparevavnje soli so zdaj mnogo skrbineje lu.rejene kot prej. Žetev soli — ako namreč šolarji imeiiruijejo pobiranje .soli — pa je zdaj najbolj prilagojena našim klimatskim raizmeiraim. Šolarji žanjejo vsak dan isprolti. Ko je šol izkristalizirana jo .pograbijo in na-peiljejo v liiztpariilne bazene drugo . m:,.nsko vodo. Približno .tako so delali tiudi pod Avstrijo. Sistem žetve soli pod Ita.lijo pa nt bill p.rime-iren tukajšnjim klimatskim pogojem. .Na področju »Lere.« in v Stru-njainu so iželi l.e emik\ra.t na leto, to je koncem sezone. Ta sistem je primeren iza .pjo^wdnjo soli v južni 1 tal'iji, kjer je padavin izredno ma- lo. Pri .na.s pa je padavin več in zato pri sistemu vsakodnevne žetve morebitni dež pokvari samo proizvodnjo enega dne, medtem ko je bila pri italijanskem sistemu škoda zaradi dežja mnogo večja. Na področjih solin »Fontanidža« in. »Fasano« so tudi pod Italijo »žeiii« večkrat na leto, toda ti področji sita mnogo manjši kolt ¡prvi dve. Seveda, če iščemo vzroke izboljšanja proiczvodnlje piranskih šolarjev, moramo alasiti omeniti, da se je tu spremenili .odnos do človeka. Prejšnji solar je bil v fevdalnem odnosu in so .ga neusmiljeno izkoriščali, danes pa 'so šolarji 'kot ostali naši .delavci iscllastrailkii podjetja, ki ga vodijo ipotom svojega delavskega .sveta. Kolektiv scfiki si ipriiizadeva, da bi še povečal proizvodnjo, V tem letu bodo .začeli1 poskuse z barvanjem morske vode v igpari.lnih bazenih. Znano je namreč, da temna barva privlači sončne žarke,yimvdlem Ico-jih svetla odbija. ' Zato' poleti nosimo svetile obleke. To lastnost temne .barve .bodo piranski šolarji poskusili izkoristiti. Zato bodo morsko vodo barvali .s temino barvo, ki bo vpijaila' sdhcné "ža.ike in s tem pospeševala izparevanje vode in kc.iislolizaicijo soli. Kakšni bodo re-aullail« iteh .poskusov je za zdaj še težko reči. 'Morda' bodo .začeili Hudi z drugimi poiskusi, visekakor ipa si bodo še naprej prizadevali za čimboljšo kvaliteto. Uspehi, ki so jih šolarji dosegli, v zadnjih letih so dobro jamstvo ea bodočnost. B, T. mmam ¡lili mm wWiMm ip^ Na morskem obrez ju se belijo soline ¡£IM%4MU1 iiiiitiiiiiiiiitiir)Tifi>t]|jiJt4J3UiJUtLitittiitttiTriititiittiiiii[iiiii(t[iiii[(iitiriiiiEtitiiiMiiiit[iiii[iititittiitttitiit:ititititi»>itirtitiriiii[ti iihnii.....umnim nja iz NOV še 714 borcev in bork ter aktivistov. Široka razprava na zboru jc bila tudi o obnovi podeželja, ki še ni povsem zaključeno v nekaterih krajih in odstranitvi grobclj po vaseh, ki kaze ugled dotičn.im krajem. Kaže, da obnova ni zaključena, ker so si nekateri iz hribovskih vasi zgradili hiše v dolini ali -drugem primernejšem kraju ali pa so družine izumrle, groblje pa so ostale. So pa še In -pa tam primeri, ida kakšna partizanska vdova, invalid pa borec še danes živi pod gostoljubno streho soseda ali znanca in še nima nad glavo lastnega krova. Borci so v svojem tekmovalnem programu, ki so ga izdelala v počastitev VI. kongresa KPJ in napovedali likrati tekmovanje vsem primorskim okrajem, da bodo tudi -temnu vprašanju posvetili več skrbi. Istotako bodo razširili svoje organizacije, nudili pomoč začasnim občinskim o'dborom ljudske oblasti in sodelovali pri pripravah za volitve novih občinskih odbornikov. Še nadalje bodo zbirali zgodovinsko gradivo, kropili obrambno moč naše države in prenašali svoje borbene izkušnje na mladino ter budno čuvali naše zapadne meje. j-p. Na Goriškem je 10000 članov Zveze borcev Glavni -predmet razprave na V. rednem zboru borcev iz NOV novo-goriškega okraja jc bilo tekmovanje v čast VI. kongresu KPJ. Zbora se je udeležilo 122 delegatov. Okrajna Zveza borcev šteje nad 10.00(1 članov. Pogoje za sprejem pa ima še kakih 3000 do 4000 tiso J. To mam pove primer Vrtojbe, ki jc od 350 hiš vsaka dala vsaj po enega borca in aktivista in je ta obmejna vas dala za našo svobodo in neodvisnost častno število 80 padlih borcev. Njihova- vaška organizacija pa jih beleži samo 121, kar pomeni, da so bili pri sprejemanju površni in preozki. Takih primerov dobimo po naših vaseh več. Po dosedanjih podatkih so zaključile sprejemanje novih članov krajevne zveze Trnovo, Bilje, Bukovica, Kaninje Kožbana, Mailovše in še nekatere druge. Ostalim pa priporočamo da pohite z eno izmed osnovnih nalog, da pritegnejo v svojo organizacijo -vise par\izanl?ke borce in sodelavce, ki imajo zato poboje. — Kljub omejenim sredstvom je okrajna zveza lani poslala v zdravilišče 17 borcev in okrepitvi zdravja potrebnih svojcev. Tudi lotos so jih poslali že šest, štiri pa bodo odšli v kratkem. Socialno ogroženim so (izdali olkrog 100.000 din podpore in nekaj sto metrov blaga za oblačila. Svojcem padlih borcev so izdali 1945 spomenic in 796 za žrtve fašističnega terorja. Nad 100 spomenic •pa bodo še razdelili tistim krajem, katerih z^-eze so se premalo zanimale. da bi svojci spomenice prejeli pravočasno in to so predvsem Grgar, Vrlipolje in Banjšice. V čast spomina padlim borcem so krajevne zveze po vaseh postavile že 12 spomenikov, med temi v Lipi na Krasu, ki šteje le 40 hiš in je darovala 13 borcev. Postavljenih je bilo tudi več spominskih pilošl9y Postavitev spomenikov pripravljajo še v Grgarju, Opatjem selu, Vipavi in Ložah. Ob priliki obhajanja 11. obletnice ustanovitve OF pa je prejelo odlikova- OTROCI Z GORIŠKEGA NA LETOVANJU Letos jc odšlo iz Goriškega na lo= tovanje preccj otrok: 55 jih je v Izoli. 61 pa na višinskih predelih Črnega vrha, kjer se bodo mudili mesec dni. V Baško grapo je -odšlo na 15 dnevno taborjenje 52 pionirjev. Za letovanje na Črnem vrhu jo določena še ona izmena. Za letošnje počitniške kolonije je tovarna v Anhovem prispevala 400.000 dinarjev. KEKCA BI RADI VIDELI Skoraj ni otroka, ki ne iti že slišal o slovenskem umetniškem, fii.-mu »Kekciu.« Mnogo jih pa je po goriških vaseh, ki ga še niso videli, ker nimajo v vasi ali kje v bližini dvorane za kino. Lepo bi bilo, ko ¡bi ta film prikazoval po ■naših vaseih potujoči kino, saj ga otroci ¡težko pričakujejo. B. R. mMm^&MSm i .A. OTAVE Gornja O-ta-va nin druiga manjša ui as c-'. j a so v hribovitem predelu severovzhodno cd Cerknice. Ti kraji so bili skoraj povsem cidife-zani cd sveta, saj niso imeli niti do.bre ceste. nii.£ leilaktiičiue -razsvetljave, •Lani v novembru so izgraditi cesto iz Selščka do O.lav, letos pa jo bodo ido zime podaljšali do Ra-kit-naga ,iri .tako bo imela Notranjska po ces.tii čez Otave novo prometno zvezo -z 'Ljubljano. V nedeljo, 20. julija so Otavc! proslavili zaključek elektrifikacije'. Tako je v desetih mesecih zasvetila električna luč v 73 krajih postoj-skega okraja. -Nova cesta dri električna luč bosa .nedvomno pomagali, da se bo v Oiavi začelo novo in naprednejše življenje. Stanko POSTOJNSKI OTROCI V BANJOLAH PRI PULJU Te dni so se postojnski otroci vrnili z letovanja v Banjolah, kjer jim je ob morju v brezskrbnem poilitku minil naj-lopši čas počitnic. Največ užitka so našli na kopanju v morju. Vendar se niso postojnski pionirji samo zabavali, mislili so tudi, kako naj domačinom pokažejo, kaj znajo. Za 13. julij so pripravili kulturni nastop, ki jc 'trajal dve uri. 60 -pevcev, ki jih je vodili, tovariš Reščič, je zapelo 11 pesmi. Drugi del programa je imel tudi telovadni nastop, vendar je gledalec najbolj navdušil nastop 50 pionirjev, ki so izvajali »Žabo« v belili in zelenih krojih. Množica gledalcev je bila s prireditvijo zadovoljna, saj tako velikega na-stopa v Banjolah še niso videli. Pionirji so šli večkrat na izlet po morju, ker jim je tovarna sardin »Mirna« dala na razpolago čolne. Obiskali so tudi tovarno in bili so celo v Pulju, kjer so si ogledali zanimivosti tega mesta. M. B. i. i: 1 I 1 I S mmmssm .rnmmmmmmmm • 'i , V» |P Bili mu p-"! I! m mm ms mi ¡Pil iAP M !li Banjole pri Pulju Telovadne vaje na prostevi Javornik vas vabi! Alpski svet se prav preko naše domovine spušča polagoma proti vzhodu v Panonsko nižino, proti jugu pa se prav tako spušča polagoma v našo največjo nižino — Jadransko morje. Tu ni več visokega gorovja, gričJ in hribi pa nudijo obiskovalcu prekrasen pogled na naše alpske vršace in istočasno razgled na morje. Med take hribe spada tudi Javornik nad Vipavo ali pa nad Idrijo, ker ga vsak imeniuje po tistem kraju, iz katerega se je nanj povzpel. Idrijčami se ga še od nekdaj lastijo kot svojo najvišjo goro, Vipavci pa se mii tudi še niso popolnoma odpovedali. Vsekakor pa so zaenkrat dobili nad njim lastništvo Idrijčani, ker so na njem zgradili krasno kočo v višini nekaj nad 1200 metrov, nekoliko izpod vrha, ki doseže višino 1249 m. Tu jc že pred vojno stala planinska koča, ki je imela ime po Pirnatu. Vojna ji je aicer prizanesla, vendar je bila po vojni v obupnem stanju. Člani marljivega idrijskega Planinskega društva so jo dolgo ogledovali in ugibali, kako bi jo popravili, nazadnje pa so se odločili, da jo bodo podrli ali vsaj opustili in postavili novo, večjo in lepšo. To se je sedaj tudi zgodilo. Nova koča že služi svojemu namenu, dobro je založena z jedačo in pijačo, prenoči lahko okoli 10 razvajenih turistov, manj razvajenih pa tudi okoli 60. Dobre markacije pripeljejo na cilj tudi novinca prav iz vseh smeri. ( Javornik slovi po krasnem razgledu na Julijske Alpe s Triglavom, na Kamniške planine, v Furlansko nižino, po Vipavski dolini in preko Krasa. Pogled na Jadransko morje pa je posebno lep v večernih urah, ko obala zažari v tisočerih lučih. Druga posebnost tega vrha pa je dostopnost prav za vse ljudi, tudi take, ki niso navajeni hoje po gorah, saj se laliko pripeljejo s kamionom prav do koče po poti iz Cola nad Ajdovščino, z avtobusom pa do Vrh gore nad Golom, odkoder je še slaba urica boje po hladu. Pravi turisti si bodo seveda raje izbrali senčne steze po gozdu, da ne bodo prikrajšani za turistični užitek. — Prav eno zadnjih nedelj je Javornik zabeležil rekordni obisk — preko 300 ljudi. Logar Srečko. taogoče dokončati nobene večje-(stavbe. Idrijčani in tuj:ci so za'to Upravičeno kritizirali vse te nedokončane »spomenike«, ki mestni i,upravi iniso delali pcisebne časti. Lansko leto so mntigo popravljali privatniki v predmestjih seveda samo manjše hiše. Tako je ravno središče ostalo silno zanemarjeno. z mnogimi ruševinami, ki so bile odstranjene. Mestni odbor je feato že lansko leto podvzel potrebne ¡korake in preskrbeli sredstva, da bi tudi Idrija končno- dobila lepši Eunanji izgled in da bi se vsaj nekoliko omilila Stanovanjska, kriza. Ze lansko leto so zelo napredovala adaptacijska dela v 'Zgradbi ki je bila pod Kalijo določena za samostan laških patrov, ld .naj bi pomagali pri poitalijančenju našega okoliša in ki .se .sedaj preureja v vajeniški dom Tudi ruševine cerkve so bile dokončno cdstranjene. Provizoriono je sedaj urejen park, dokončno pa bo verjetno tu dobil mesto kulturni dom. Treba je bilo urediti tudi okolico fin popraviti hiše. Mes-tni odbor je zato prlltilsin.il nekoliko krepkeje na lastnike teh hiš teir jim pomagal pri najsrtjiu posojila Remontno podjetje sedaj ¡naglo popravlja in o.lep-. \šuje vse te hiše, ¡tako, da , ima. mesto že sedaj mnogo lapši videz. Dve manjši hišici pa bo treba podreti. Mcitil bo samo še star,i magazin, ki ga letos na zunaj verjeno še ne bo tmogoče urediti, ipač pa, se bo kmalu začelo ,z urejanjem.prvih prostorov za muzej. Končno bo ¡rešen tudi problem starega teatra, ki izhaja" še iz časov Marije Terezije in je sploh 'najstarejša gledališka zgradba na Slovenskem. Vsako leto med počitnicami stojimo pred problemom kopanja. Idrijca je v bližini me:s(ta ledenomrz-ila, v novem jezu pri Kobili pa Eimrimo nevarna zaradi težkega dostopa do vode. Mnenja smo, da bo eden prvih problemov, ki jih bo moral rešili imesilini odbor, je zidanje bazena! L, s. Oblakov vrh Prejšnjo nedeljo so otroci osn ;V-ne šole na Oblakovem vrhu uprizorili ilgro »Mačeha .in pastorka«. Prireditev bi morala biti ob zaključku šole, a s-e je zaradi tehničnih težav nekoliko zakasnila. Ne .bi bilo' prav, če bi šli mciSa mimo iega dogodka, ki je za kraj, kot je Oblakov vrh, pomemben kulturni ¡dogodek, človek, ki pride cd drugod se začudi, da v kraju, k,i ima samo ¡nekaj raztresenih hiš, zmorejo kaj takega. Nastopali so samo pionirji. Priznati jim moram uspeh, ker som ugotovil, da so se res pridno učili, Vse, kar je bSo potrebno za igro, so pripravili doma. Učitelj Justin Grošelj je igiro reži rad, za maskra-nje je poskrbel ¡tovariš Ivan Sedej. ■medlem ko je za kostume .in morske živali poistabel domačin ,/anez Učer-nilogov. Ker je bite igra namenjena predvsem '»taršiem, moram omeniti, da je pnš.io premalo staršev pogledat ■trud svojih olirck. Ni prav, da se a.arsi ne zanimajo za delo svojih olr:k. Tui::i prostcc za igro ni odgovarjal, k.:ir ni krivda organizatorjev, pač p.a pomanjkanje primarnega poslopja. Vaš()Q; NAD 300 MILIJONOV DINARJEV ZA GRADNJO NA TOLMINSKEM OD OSVOBODITVE DO DANES Dolgoletna fašistična okupacija in minula svetovna vojna sta zapustili na Tolminskem žalostne sledove. Mnoge komunalne naprave in domo-vi so_ biLi porušeni. Ljudska oblast je začela takoj ,po osvoboditvi z načrtnim delom. Tako presega vrednost vseh gradbenih del od osvoboditve do danes že nad 200 milijonov din. Ce pa upoštevamo še vse listo, kar so napravili ljudje z lastnimi sred-sivi, lahko prišejemo še najmanj -15 milijonov, tako da bi narasla vrednost vseh gradbenih del v bivšem tolminskem okraju na povprečno 250 milijonov dinarjev. Pri tem ni v celoti všteta vrednost gradbenih del, ki jih je_ opravila v letih 1946/47 Z VIL To je delna obnova vasi Strmca. Žage, Čeasoče, Slano,rišča, Svine 'in Fone ter opravite,v manjših del na raznih javnih zgradbah v vaseh, ki so takrat spadale pod njeno upravo. Vrednost teli del znaša največ 76 milijonov. Na Tolminskem so do danes zgradili država, zadružniki in privatniki 33 gospodarskih in industrijskih zgradb, 76 poljedelskih zgradb, 20 stanovanjskih poslopij, 5 zadružnih' domov, 11 žičnic, 23 vodovodov in drugih podobnih del, 3 kulturno-pro-svetne stavbe in druga manjša poslopja. Obnovili, preuredili in popravili pa so 172 gospodarskih in industrijskih poslopij, 479 stanovanjskih zgradb, 245 poljedelskih. 12 gostinskih, 10 zdravstvenih, 7 upravnih poslopij itd. an PLANINKE SO VZCVETELE Zdaj, ko so planinke vzcvetele so vsi vrhovi naših planin v sobotah in nedeljah polni domačih izletnikov, ki se vzpenjajo za krasnimi planinkami. Posebno priljubljena točka je Stol, ki je skoraj do vrha travnat, na vrhu pa rastejo planinke. Tolminci hodijo nanj z različnih strani. Precej jih hodi na Stol iz Breginjslcega kota in tudi z druge: strani. Roja TOLMIN Zgradba za osnovno šolo, v kateri imajo nekaj učilnic tudi učitelj iščniki je skoraj i ¡popravljena, StaVba je bila skoraj neuporabna, saj je ob vsakem deževju streha puščala vodo. Danes je lepo -urejena. talko da -bodo -otroci v jeiseni' z veseljem prihajali v lepe in svetle prolsitore. rpTg t7- TI» n tfriiifei Olepševalna dela v Idrij , ..-rti T.. —... . "... Važna ¡prosvetna ustanova sežanskega okraja je tudi Dečje vzgajulišče v Dutovljah Znano je, da je bila Idrija med vojno zeiio prizadeta od bombardiranja. pcseb.no v -središču mesta. Bivši idrijski okra,j je dobil mnogo isrcdstev iza ohniovo, vendar -so- bila ta 'sredstva večinoma porabljena za podeželje. Nekaj teh sredstev je bilo Sicer dodeiijenih tudi mestu, vendar v tako skopi meri, da ni bilo Ravnateljstvo v Piranu, Trg Sv. Roka k, telef. 21 prevzema zavarovanja proti škodam, ki jih povzročajo POŽAR, CIVILNA ODGOVORNOST, NEZGODE, TATVINE Z VLOMOM: NEVARNOSTI PREVOZA PO MORJU IN PO KOl^ NEM,POŠKODBA MOTORNIH VOZIL; TOČATPOGIN ALI ZASILNI ZAKOL ŽIVINE ZARADI BOLEZNI ALI NEZGODE Matija A Maležič SONCE je tonilo v vzvalovanî morski gladini, ko jc ribiška barka kapitana ¡Nii/ccie Baccija zapustila kcprsiko pristanišče in odplula na odprto morije. Nad Tržaškim zalivom so se vlekli si.vti oblaki dm bosonogi ribiči italijanske narodnosti, ki so stali m njeni paluti, so z zaskrbljenimi obrazi zrli vanje. »Ze dvaindvajset moči zapovrstjo smo prebili na morju. Ko bi tudi nocoj ne bilo nevihte!« je rekel sedemdesetletni starec Cúrrente Nazario in se eleknil na ladijskem podu. »Oblaki se bodo'razkadili!« mu je cdgovor.il Delconle Francesco, ribič z lokavimi, majhnimi očmi iti üorapko potegnil kraško črnino iz velike pletenke. .Legel sem na ribiške mreže, poki ite .s plaltnenkami itn si naslonil obraz med d'aná. Vdihaval sem sveži morski zrak in zrl na starodavni Piran, ki se je dvigal nad morjem. Mesto je pokrivala patina dolgih Otolelij ta tudi morje, vedno sveže in čisto, je v večernem mraku izgubilo svrj ,bkBk. Oljnati valovi so pljuskajoče udarjali v sivo zidov je in ob kamnite čcrri na obrežju ter se počasi spet zlivali v morje, ka-ker bi ine mogli kljubovati divji mogočnosti narave in delom človekove rcike. »Castelli. aniichi!« mi je rekel S radi Antonio in pokazal z reko na utrdbe piranskega gradu, čigar stolpiči so se jasno cértav-aCd v krvavo-ide.či večerni zarji. »Moj ded jih ja pomnil take, kakršni so in tudi njegov stari oče je svojim vnukom česlo pravil o njih.« Tudi silovenskl sužnji — sem si mislil ob teh Anitonijevih besedah -— so vibžili v to slivo zidov je svoj ztroj in svojo kni. Pred očmi so se mi zvrstile davne podobe: Kako daleč so že časi, ko so Kopru iii Piranu, dalmatinskim in sredozemskim ¡pokrajinam gosipodarill be-neï'ki levi. Nasilje in izkoriščanje pa sta bila vedno kaznovana. Tudi gospodarice morja, nekdaj slavne republike svetega Marka, je bilo konec . . , Mir v Camipo Formiu. Poslednji dož Ludovicus Martin je klonil . . , Prišel je nesmrtni Bonaparte . . . Vojne na severu — vojne na jugu... Rcičl, predarki Dalcon\tljev, Bac-oijov in Sliradijev pa so s slovenskimi in hnvašlkimi tovariši okrog Pirama, Portoroža in Novega grtdu še vnaprej metali mreže v m rje, kakor bi se nič :ne zgodilo in kaikoT ti Evropa ne valovala v nenehnih bojih , . > Preveč so bili zaverovani v ¡svoje morje in edino njega so ljubili z vsem srcem. Dedi so jim pravili o dolgi vrsti prednikov, ki so se z vesli odpravljali na osem pa toda deset morskih milj dolgo ribiSko pot in. .se v jutranjih uirah z obilnim ribjim plenom vre-čali z nje .... Na barki se je pokazal kapitan Nicolo Bacci v raze e tram i hodnični srajci in z glasom pomorščaka, ohripelega od večnega .ukazavamja, zavpi.1: »Dečki, dospeli smo! Odprite čolne!« Tovariši so izjoolnili njegovo povelje, kakor bi trenil z očmi. Dva manjša ribiška čolna sta se v s'e-pesoi svetlobi električnih luči odtrgala od barke, le-ita pa je plula še kake pol milje odtod. Ko je Feliice Sciavon ugasnil mc/lor, sta. stari Nazario iin lokavi Francesco stekla proti ladijskemu kljunu in spustila sidro v morje. Nedolgo .za tem se je tudi na motorni barki in okrog nje razlil bleščeči sij močnih svetilk, Sedel sem nasproti ikapetana in gledal v njegov od sonca in .solnatih vetroiv opaljeni obraz. Izpod gostih obrvi nekdanjega mornarja, ki je videl Egipt in mnoge francoske Inke, so se svetlikale velike modre oči. Njegov nagubani obraz je ¡pričal, da je prebil več noči .sredi morja, kakor pa doma na svojem ležišču. Prižgal si je cigareto, mi še enkrat ponudil široko lopatasto reko i.n rekel: »Noči brez mesečine so prava sreča za ribiče.« »Zakaj, kapitan?« sem mu radovedno segel .v besedo. »Kako, 'zakaj'? mi je smejoč se odvrnili, »Gotovo si doma daleč za morjem, da »tega ne veš. No, nič zato, tudi to iti povem, moj dečko!« Vnovič si je prižgal cigareto, ki mu je ibiila medtem (ugasnila, sa dvignil in rekel: »Pojdi z menoj!« Sel sem za njim na ladijski kljun, le'gel čez rob barke in se zazrl v vedo. Okrog nas je v divjem plesu plavalo na tisoče sardin, sardel in drugih morskih rib. »Si videl?« me je vprašal. »Videt« •»lin zdaj veš, da svetloba z barke privablja ribe na eno mesto, medtem ko jih mesečina razlije po vsem mo.rju?« »Vem, kapitan.« Ribiči so zlezli skozi majhno odprtino v baiko, legli na pograde iii vsega navajeni so med oglušujočim ropotom d.inamo moitonja trdno zasipa'.!. Na paluti smo ostali samo kaplan, stari Nazario ¿n jaz. Medtem ko sva s kapitanom Jovila r.a trnke urne sardine in sardele, je brkati starec govorila )>P)'.;'i: med ribiči na morju. Ali moreš doživeli kaj lepšega? Drugačna pa je pesem .ribiške zime, sredi jaitiurja recimo, ko nas barka po- s ll'í'S.'.' i-Mb v : f-:ií iá 'i. • ** V m -Si.: -.••': .' i':-:''" .. .••:■.• v-Xv.^ •.. ' " . i J : V*'i ' i" ■"'• ... > h. - v. ' :-•" «vit . ■' ':• ' ' ?v v- ' • . ;; . .: y« - -'»t, , ■ S^Cf-í"' ' - >"-"-' ' - ' ii < ■ ^ " '.-5 ■ - " '> '"r.-n'.-' J-Ï ..... v . Po neprespani noči k počitku n - nese do Novevga gradu in še dlje.... Po njeni palubi hedimo v gumijastih škornjih, mreža .nam doslkrel zamrzne, mi pa si pihamo v roke, bratec, da je grdo. Pa se kljub temu živi. Ribič in morje sla eno! To si ije iviredno zapomniti. Naj se zdajle nekdo spomni in reče: Starega Naizaria bomo poslali dir.ugam, daleč od morja. Si lahko misliš, kaj bi se zgcdilo z njim?« »I, kaj neij bi se zgodilo? Ribič Ourrerjte bi se .tudi drugod prav hitro vživel« sem mu brez oklevanja rekel»; Ni res!« se je divje zahrohoial br-kaii možak in iprislavi!: »Stari Cu:-rente Nazario bi brez morja pri priči limrl!« »Spat pojdi!« mu je velel kapitan in mu primaknil p.letenko z vinom. »V leOih sem že. Ali naj še zadnje dni svojega življenja prespi m? Ne bodi, no, tako .ukazovalen, moj Nicolo,« mu je odgovoril Naeario, legel čez .rob banke, se zagledal v divji .ples ,pcd .seboj ter zapel starinsko špansko .romanco, ki jo je bil slišal kdo ve kje na svojih popotovanjih po tujih deželah. »Zabaven možak je naš Nazario,« je dejal kapitan Nicolo. »V njegovi bližini se resda ne boš dolgočasil. Saj ima prav, ko pravi, da s!a ribič in morje neločljiva celota . , . Ne vem, kdo je že rekel — je nadaljeval — da je morje naš dom, da so noči naše botre. Vsega se privadiš, tako-ti povem, in čim dlje živiš, tem bolj ljubiš svet in življenje na njem. Samo nekaj te pa bali in tega ponavadi ne pripoveduješ; bo;ijo te večna trenja med naroči.. blazne priprave na novi svetovni p žair. In kdo bo s,pet krvavel, če ne mi, preprosto ljudstvo. Oh, koliko znancev sam imel v zgodnji mladosti; skupaj smo prebili nešteto noči na morju in v družbi vedrih deklet, Pa jih -ni več . . .« Kapitanov obraz so preleteli mučni spomi.ru'. Zazrl se je v daljavo, koder se je piranski svetilnik nenehno prižigal in ugašal. . , »In se je na sve'.u kaj spremeni- vajene roke ribičev zmetale mrežo v vodo. Zapel je vitel: gosta mreža je bi-ia sklenjena in nobena riba ne bi mogla več uiti iz njenega objema. Dečko, ki je Sidel v razsvetljenem čolnu je ugasnil še zadrvji dve luči in se s čolnom previdno umaknil preko plavaldkov, ki so držali mrežo ter jo obesil na čoln. »Začnimo, ragazzi, lov ne bo slab!« je ukazal Stradi Antonio, kapitano-va desna roka. Devet orjaških ribičev v mokrih platnenih predpasnikih je zgrabilo za mrežo in jo z zajetnimi kretnjami jemalo iz morja. Sklenjen: krog se je zmetram bolj ožil, dokler nista čolnič in motcinna banka trčila skupaj. Najmanj pet stotov rib je bilo nekaj minut pozneje .na krovu. Ribe .so clresaie s svojimi plavutmi in repi, da so njihove svetle luskine letele daleč na: krog. Ribiči, veseli nad obitaim lovom, so si zadovoljno prižigali oigarAte, medtem, pa je tudi glasno brnenje v »panjih«, kamor so bili zmetali avoj plen, počasi zamiralo , , . Po dolgi noči se je prebudilo sveže pok/ino jutro. V Trstu, ki je vso noč žarel prod našimi očmi, je ugasnil še zadnji svetilnik na pristanišču, kikor bi se bal prvih žarkov [jutranjega sonea, ki je zdaj rdelo v velikanskem kolobarju nad Sv. Nikolajem. Bosonogi 'ribiči so pojoč čistili svojo banko, med »pesmijo dedov« pa so se nad ladijskim jamborom vrešče spreletava.li še morski galebi. Zdaj pa zdaj so se urne ptice spustile prav nizko nad vodno gladino, zapičile svoje- grabežljive kljune v mehko vzvalovano morje, kamor so ribiči zmetali še zadnje ostanke z bar.ike in spet ja-drno zaplavai-e v ažurno svežino novega .dne. V Izoli, ma jhnem m::l'.ecu ob morju, je ribiška posadka, s katero sem preživel to nepozabno noč, prodala svoj dragoceni tovar. Iz Air ¡pek je in Airigcnija, daleč po svetu znanih tovarn sardin, so se dvigali oblaki gostega, črnega d'ima . . . Brkinski pteatelj France Magaj-na. ms vleče že nekaj let za psto, cia bi opisal svojo »ožjo« domovino, •kakor je uspelo njemu opisati vrem-sfco dolino, Baiko, Brkine in povrhu še doživljaje njegovega konjička, ki je obred al ves zgornji Kras. Ponavadi vsi pisatelj i in novelisti začenjajo z besedami »tako je bi'« nekoč«, mi pa bomo začeli z bssedami »tako je danes«. Odšli smo iz Kopra, starodavnega mesta »s .širokimi ulicami in drevoredi«, mimo kričečega napisa v italijanščini iin slovenščini, ki pravii, da je mestna »hlevarna« na levo. Zapustili smo la hlev in drveli z 80lkm na uro. prcli Ljubljani, katero ne bomo .nikoli dosegli, kjr je kilometraža danes predraga. Sklenili smo, da v naglici obiščemo samo Bifkince, da slišimo njihove želje in težave ieir se tsJkoj vrnemo v uredništvo, ker čas beži. .Naša prva postaja je bila v Kozini, kjer .se na zriamenilem »plačil« ustavlja dnevno razen vseh av-iDoibusov še stotine avtomobilov, kamionov še stotine vozil z vprežno živino. Nadejali smo se, da bomo naleteli na ljubeznivo gostoljubje, tfkda zmotili smo 'se ker v »Jadranu« Ponavadi nimajo nikdar ■tisf.ih stvari', katere gost pnosi', ampak samo slare sardine v skalili, seveda brez kruha, čeprav je samo 20 m do pekarne. P.ro£\tor nam ne dovoljuje da bi Podrobno opisovali to obmejno postojanko. O njej bomo spregovorili malo bo!j pcidrcbno v naših naslednjih .repontažah, ker se nam danes mudi naprej. Pot nas vodi po cbrorkih Bitoirjjel, imimo Rodika, Kačič. proti Matavimu, Skocijanski j «mi in Vremam, kjer smo se hipoma. znašli v .gostoljubni hiši slo-vgnskega pisatelja Franceta Magaj-n;. •Čeprav je nebo grozilo s svojim obilnim dežjem, ki nas je spremljalo kasneje na vsaj naši brkinski poti, smo vendar ulovili nekaj brkinskih Miusov v Magajhovi hiši. Predvsem je poudairil, — da ni pravi Brkinec in tako trdijo vsi ljudje, ki «110 jih sn-ečali na poti, Ne vemo, zakaj se ljudje •,toliko otepajo brkinskega naziva. Mogoče zaradi lega, ker so Brkini siromašni, zlasVi letos, ko jim je vse uničila suša in v zgodnji pomladi sneg in led. Siroraašlrviu j.e •ppr.ipomagla v precejšnji meri tudi slana^ ki je uničila fižol in duuge pridelke, ki so potirebni iza prehrano prebivalstva. Mudilo se nsm je naprej, ker bi radi v naglici obšli vso Brkinsko republiko od Kozine do hrvatske meje iv Ruipi in nazaj grede mimo Podgrada, Obrcva in ¡Materije v Kozino-. Usavilli smo se za hip pni Lu-■njevih, da ib.i zvedeli kaj novih brkinskih veslii, toda odšli smo razočarani, kar je stari Lunjev oča kar v začetku dejal, da letos ne bo nič sadja, ki je glavni vir dohodkov B.r-kinov. V Blstrcu, — 'kakor pravijo temu kraju domačini, — nismo zspazili nič posetinega, zato smo z jeepom odibrzeli v megli! in dežju proti Reki. Na meji slovenske in hrvatske republike v Rupi smo skiieniii, da se vrnemo nazaj po drugi .oeaii, ki deli Brkine od Cičcv. V dežju smo pustili Sapjano in Pasjak, se po,vzpeli na. najvišjo točko pri Sliaradia in se odtod spustili do čičko-brkimske republike. Tam se nas prav lepo; pogostili, kakor je že stara navada, toda kljub temu :S\mo morali plačati 100 dinarjev ker so proslavljali rojstvo in smrt sv. Jakoba. Tako delajo že- lista in leta, odkar jim je grof Frankcpam zgradil Stari grad na vrhu vasi. Zapustili smo Sotlar-je na levi strani .ceile in jo .mohn;.'i IVAN RENKO lo?« je vprašat po kralkem molku, »Ali nam je bilo treba umirati za Karpati, na Piavi, v Abesiriji in Grčiji? Zakaj so nas v minuli vojni gnali nad vas, bratec? Ali ni želja vsakega poštenega človeka, da bi bil mir na svetu, sožitje med narodi? . . .« »Kapitan, glej, riba s perutmi plava proti nama,« sem mu začudeno rekel in z roko pokazal nanjo, Nicolo je skočil pokonci, zgrabil za cstii in jih spretno zasadil ribi v hrbet. Trenutek za tem mi jo je vso okrvavljeno spustil v dlani. »Redka stvar v tem delu morja,« j.e pripomnil. »Pogcstoma se dvigne, preleri kakor lastovka tudi nekaj sto metrov, če ne še več, in se spet vrže v vodo. Pravo veselje je gledati za njo.« Ko sem šel za njim, da bi tudi midva za urico ali dve legla k počitku, sam si mislil sam pri sebi: Dober človek iin spreten ribič je Nicolo Baoci. Ni čudno, da so si ga tovariši izvolili za svojega kapitana. Ob lire h po polnoči je bila ribiška posadka spet ,na nogah. S severa je zavel mrzel veter. »Fresco, a?« me je vprašal z drugega konca barke prijazni Bacci in ml zalučal topel mornariški jopič. »Kako nespameten si, človek, ker se.v sami srajci podajaš ponoči na morje.« si je gotovo mislil o meni. Ribiča v čolnih, ki smo ju še zvečer parili sredi morja prepuščena samima sebi, sta priveslala s prižganimi lučmi do nas in prived'a s seboj še neujt-i:, velik živi tovor. »Dečki, na me ista! Mrežo bomo Vrgla v morje!« je zavpil kapitan In pridušena kiei.ev mu jo ušla skozi usta. Najprej je ugasnila i.uč na prvem čelnu, .za njo pa še na ribiški barki. V.se ribe, ki so dotlej plavale okrog nas. so se zatekle k svetlobi drugega čolna. Zdaj sms imeli proste roke. Z motorno barko smo naglo obšli raz-evfclčjirn'! čoln, medtem pa so dela Za njim se je v vrtincih dvigal prah in se laih.no spuščal na gi moki je pokrito z debelo sivo plastjo raslo poleg ceste. Kamion se je počasi približeval. Borci so se nesir.pno prekladali na svojih mestih. Ta je popravljal in utrjeval puško na zasilno zgrajenem prsobranu p.cd seboj, drugi je odlomil še vejico, ki mu je, kakor se je zazdelo, zakrivala pogled; v s:, k je našel kakšno malerjkoE.t, četudi je prej že najmanj desetkrat vse pregledal in .premislil. Potreba, da se nekako raztreseš in skrajšaš mučno dolge minute čakanja in napetosti, zahteva v takih trenutkih, da se z >nečcm zaposliš. In okoli sebe vidiš tisoč rasnih malenkosti, ki se ti z. ziiijo važne 'ter se čudiš, kako si jih prej mogel spregledati. Poslednji ovinek! Stekla kabine so se zableščala v soncu. Na strehi se je zarežala cev »Brede« ob kateri je stal v ¡priprav'janosti italijanski mitraljezec. Drugi so s puškami v rokah sedeli izza njega. V kabini šofer in poieg njega dva oficirja. Slavko j? prilisnid strojnico še tesneje k rami in sprožil. Dva stie-la. Nato trenutek tišine. Njeg.va strojnica ni dala več glasu cd sc.be. Odpovedala je- jepoln '.na. Istočasno so zaškripale zavore avtomobila, da je šio skozi ušesa in vojaki so se •pripravljali, da poskačejo na tla. Teda preden se je kamion ustavil, je Vojko, ki je bil pripravljen na vse, že s težko kra uj vko ob k<> pilo puške in jo zavihtel na sovražnika. »V zakleni« je še komaj imel čas opozoriti svoje, ko s:> s puškami tolkli po fašistih. Zemlja se je stresla. Iz kamiona se ja dvignil got t črn dim. Ob Nanosu se ja v dolgem odmevu med skalami Tczlegala eksplozija bombe. Ljudje, ki so bili zunaj na polju so obetali in se zagledali v ob'ak prahu in dima. , i Stranice kamiona so se razletele v drobne trske in na obe strani so vseli raztrgani deli uniform, povaljani .in krvavi. Avto se je zabil v.zid ob gornjem jarku ceste in obstal. Vse kar je bilo zadaj na kamionu je bilo mrtvo. » Juiriš!« Vojko je z nasoj.eniim bajonetom planil iz kritja. Za njim so se zagnali ostali. Ker Elrojnica ni dedovala1, so šofer in oba oficirja, ikri so bili spredaj v kabini, ostali nepoškodovani. Oficirja sta med tem časom skočila /pad kamion, odkoder sta se, do-btro krita, pričela upirati s pištolami, Uiti nista mogla, ker s,ta bila na gornji stran! ceste, in ker sta vedela, da jim ne bo prizanašeno-, sta se krčevito branila. Eden se je ^maiu smrtno zadet prevalil v pra- li " Partizan Srečko-Nabergoj Anton, rojen 4. jiovembra v Podgriču pri Lozicah v Gornji Vipavi. V partizane je vstopil "¿S. maja 19-12. Padel je še islo leto 21. julija v boju s fašisti na pobočju Nanosa. < proti Obro.vu, ki de.ii Giče od Brkinov ter si prisvaja naslov glavnega mesta čičko-bikinake republike, čeprav še nima vseh pogojev za to. Za tem smo obiskali Gradišče, kjer zunaj vasi samuje majhna cerkvica, obdana z velikimi lipami. Tamkaj je ped mogočno lipo, k)i še danes stoji pred več kot dveslopsldesetimi leti nečil kranjski zgodovinar Valvasor, ki je 1G89 napisal znamenito knjigo z naslovom: »Slava vojvodi-ne Kranjske«, Sploh lahko rečemo, da je cesta med Tnsitom in Reko zello znamenita in bogata na dogodkih. V starih časih so se po njej valile rimske legije, ki so prodirale iz Rima mimo Akvi!l'eje proti Trsa tu in Balkanu. V najnovejšem času so Mus-solirtrjeve horde uporabljale to cesto za svoje imperialistične podvi- ge proti vzhodu. Seveda so se opekle tudi po zaslugi Cičov in. Brkin-cev, ki so jih preganja,'i vse tja do Trsta in še naprej. Tudi današnji predsednik ¿talijansike vlade De Gaspari sanja, o tej cesti. No, sanje niso prepovedane, in naj kar naprej sanja. Obrovci in Gradiščani so nam povedali, da jim primanjkuje zemlje in dežja, In da bi živeli mnogo bolje, če bi imeli tega v obilici. Pripravljeni so prodati na miljone Ion kamna, samo če bi našli poštenega kupca. Mogoče se bo tudi ta našel. Zatem smo se spustili proti Materiji, Hopeljam in Koaini, da bi »ulovili« staro1 cesto proti Kopru, kamer so nekdaj hodili. pCsčeva! »franke« Ciči in Brkini grofu. Mo.n-ieoucoliju za kamne in brinje. V Koper smo'prišli že v temi in dežju. Drugič bomo opisali naša. doživetja z vrlimi Ciči in Brkini, ki živijo na meji med Slovenijo in Hrvatsko. —di. ihu, na drugega, je jurišai Vojko. Fašist mu je s prvim strelom preluknjal suknjič. Z drugim strelom ga je zadel v palec leva roke. Tcda Vojka rana ni zmedla. Le za hip se mu je povesila puška, nato jo je z desnico tesneje prijel in se pognal naprej. Tretjič oficir ni več uspel sprožiti: ostra konica bodala itali-ijanisksga karabina mu je prebila lobanjo. Roka, v ksibari je .diržal orožje, mu je omahnila nazaj in udarila ob trda tla. Nabita pištola se je sprožila. Srečko, ki je stal nekoliko korakov stran, se je prijel za prsi in opotekel. Nesrečni strel ga je pogodil naravnost v sroe. K njemu so priskočili tovariši in" ga prijeli. Odnesli so ga nekoliko ¡više inad cesto. »Pustite — z mano je konec« je še komaj slišno zašepe.tal. Položili so ga tna tla. Spodaj je vsa v soncu poletnega dne, ležala Vipavska dolina In v njegovih toplih žarkih se je kopala Srečkova rodna vas. Ob njej je, nekoliko niže Močilnik, -v senci jelš in •vrbja, mirno, tekel svojo pot. Ob Srečku se je zbral v.es vod. Sedel je naslonjen na tovariša in njegov poglad je krožil po te.mnozc-lenih vinogradih in pokošentih travnikih, kisEtor da si jih hoče pcsled-njič ogledati in se posloviti od njih. Bližal se je konec. Posltajal je vse bolj bled in tnjegove vedno živahne in vesele oči so ugašala. Zasijale so le še enkrat, ko se je oarl po tovariših in v poslednjem naporu dahnil: »Tovariši, borite se do svobode!« Izrekel je 6vojo zadnjo željo, ki je bila .hkrati slovo in naročilo. In .v očeh tovarišev je bral, .da jo bodo iizpciln.iili. Tedaj iso mu ustnice pesinele iin življenje .je v njem ugasnilo. Bilo ije končano. Tako je padel partizan Sreiiko v svojem osemnajstem letu, padel kot junak ea svobodo Bivoje rodne grude. .. „ . i , - Najstarejša hiša v Kozini, ki bi ve lela povedali marsikaj o tem delu i slovenske zemlje. Po cesti ob njej s) se odpravljali na roparsko zave- | ;\jevalni pohod proti Slovencem v n davni preteklosti tudi »nosilci« ita- 1 lijanske dvatisočletne kulture. i SLOVENSKA BESEDA ' " • 31 Florjo, kaj si kuntent, ke je fi-nila šil la? Džani, kaj češ, de je! Telkej, iel-kej, de sen pasou čez bužo vad ključa. Z dej bon biu manko ano malu u mere. Florjo. čuj, čuj, za ker je lepo interne, k a ne bi lehku šle u banje San Nikolo? Džani, režon jemaš! M a kaj, ke jc poučlo kido. Ka ni korjera, ke buo brž par-tirala ča siz štacjona. Jest grem po bičikleto in ti hoj siz korjero. Se buomo ben vidli duole. Florjo in Džani e!a jo mahnila proti (kopališču Sv, Nikciaj. Vidi ga, vidi ga, ka ni vre letit Muči, ka mi ni šla kadena uen po pjf.e jen sem mucgu muotat, dokler je niHrni dau nas na pošlo. Jemaš šcIde per rodi? Vzemi cje-glič anka zame! F c ni. jeni! Soldi! Ka sen j emu mičene križe dens z njimi? Ku sem prŠ'uo na štacjon, je korjera bla. vre u moto. Ma vsenako mi so stavle, Falurln je muogu jet siz kabine in mi je dau ceglič. Dene s jamam samo psgolo, Kur sen tou plačat faturine, vidim, de nimem portafolja. Ku ne bi biu vuondej moj kunja, me be faturin šitu ven s korjere. U korjerc je bi o toku pišlano, de smo bli kut sardele u škatlah. Na prvem štacjone, ki j s pršou, jie šu ven an mož in jest sen se zaleto kuto zmotljen na njegov pošto. Aii bot ki sen se useu, me je pršlo še več gorko toku de me je brž primlo slabo. Za srečo smo pršli u San Nikolo. Feni, feni s tem tvojim roma.n-com in homo se plaVet anbot, Zdej ceglice imemo, neč ku homo sak u soj kažotič sa prbuč budaniine. Florjo, češ primit mojo balco an šip, deker grem čepet želaie. Ben, ben za ke greš ii cepit ac-lati grem čepet še jest anu ran-čatu. Florjo in Džani obiskujeta slo-velr.sko gimnazijo. Spoznavava !■:-pclio slovenskega jezika in se navdušujeta nad njegovo bogato izrazno močjo, .pa ju vendar nič na zabc'1 uho ob išcldih, .cegliču, p.or-tafolju, pošti u, buland.taah, š Utc jenu ,. , Se mar bojlto, da se jima bedo ismejrfi, če bon.'.a zamenjala zcpnne epaicemke s pravilnimi slovenskimi besedami.? Kdo mera začeti? In zakaj bi ne utrla pati lepšemu slovon.ekem.M jeziku izobražena is/iivka mladina? M. G. G. B. Shaiv se je rodil 1S56 leta v Dublinu na Irskem, vendar je večidel svojega življenja preživel v Angliji. Po modi. devetnajstega stoletja je začel pisati romane, a ni uspel. Zaslovel pa je kot literarni kritik, glasbeni in dramski kritik. Proslavil se je tudi kot resen ekonomist in filozof. V začetku dvajseiega stoletja se je začel baviti tudi s pisanjem dram in po nekaj letih uspel. Uspeh njegovih del je v veliki meri posledica tega, da je tudi takrat kadar filozofira in politizira, umetnik. Je zabaven in zanimiv tudi, kadar piše o dolgočasnih stvareh. Umrl je 1950. Naj vas pri tem poglavju inillkair ne .zmoti dejsit.vo, da ljudje iz velikimi dohodki, ki .jih niso ssimi zaslužili, nikakor ¡ne .lenarijo in ne postopajo kar ,tja v dan. Živahnejši med njimi se aelo preveč iženo, itako da morajo kdaj pa kdaj v zdravilišče1, da su. opomorejo. Tisti, ki skušajo življenje spremeniti v erie same dolge počitnice, spoznajo, da ¡sli .morajo odpoSilti .tudi od lega. Lenarjenje je tako nenaravno in dolgočasno', da ¡je svet .brezdelnih bogatinov kakor niu pravijo, /svet nenehne delavnosti, ki od sile .utruja. Na starih iknjižnih .policah boste monda našli -pozabljene Iknjige iiz devetnajstega .stoletja, v kateri se kakšna viktorijanska modna dama otepa očitkov lenobe s item, ida cpisuj.a dhavnii rad v svojem gospodinjstvu in na obLsikih po Londortu; jaz ibi šel dosti rajši prodajat vezalke za čevlje, kakor da bi mi bilo -usojeno tako živeti. Na deželi je šport laiko potanko organiziran, da ima. vsak mesec v letu svoje posebnost i', v ta namen potrebne ribe i;n piiteie goje tako skrbno, da je za .ubijanje vedno na- razpolago. Nevarnosti dn atletska dejanja, o katerih se revežem v mestih miltii ne- sanja, so v podeželskih dvorcih, kjer zlomljen vralt komaj velja za nesrečo, čisto» vsakdanja reč. Ce ni špomtov, so .pa. !;gre: smučanje ia sankainje, ,po'.o. desanje na umetnem ledu in še ikaj. Vse to zahteva precej več telesnega napora, kakor bi ga bils voljna žrtvovati ita an. ona revna ženska. Mlada dama bo ,po takem napornem dnevu med večerjo in spanjem pre-plesala daljšo pol, kakor jo opravi poštar. Resnično edini ljudje, ki so prav nesramno leni, so otroci tistih, ki so> pravkar obogateli, otroci »novopečenih bogatinov«, karti nesrečni srečniki niso ne altletsko izurjeni ne družabno-disciplinirani, kakor sitarii bogatini, pri katerih je .tako--ime.novano »lepo »ivljeinje« izbriušena umetncBi, ki zahteva strogega učenja, ne vedo, kaj bi sami s seboj poželi» Zato je njihovo brsaglavo pohajkovanje in požLranje čokoladnih krem. cigaret, kektejlov in slabe vrste rema-aiov in likiptriranih .revij ob prevažanju iz enega velike-' ga hotela v drugega v dragih avtomobilih zares pomilovanja vredno. Ze naslednji rod zapravi premoženja, ali pa gre v šolo, k tistemu razredu, kateremu zdaj Sahko pripada, ter si pridobi njegove spretnosti njegovo disciplino in navada. PcCe.g špantanskega načina življenja, ki so ga iznašli zalo. da zaposluje lj.udi, ki jim ni treba dela.1!! on ki je-pravzaprav 02tataek sl.are plemenska ureditve, ko so bojevniki lovil! in se bojevali, žene pa gospodinjile, je še javno delovanje, s katerim se mora ukvarjati vladajoči •razred, če naj obdrži v svojih rokah vso polirično oblast» ker .je to delo zastonjsko ali pa tako slabo plačano, da ga me more prevzeti nihče, kdorse z delom preživlja, nadalje ker so za višja msata v državni službi potrebni izpiti, ki jiih tne more opravit! nihče, ¡kdor nima za seboj zelo drage ¿izobrazbe, ostaja to .delo v rekah bogatinov. Le ■tako ni lahko pojasnimo sicer čisto ne.razurrijivi odpor tlas-tniškeiga razreda zoper vsak poskus, da bi delo v parlamentu zadostno (cilačainio, (čeprav imajo sami poglavitna mesta v pariamenitai. Čeprav so sami bili častniki v armadi, so storili vse, ;da častnik ne bi mogel živeti s svojo plačo. Čeprav so se lepil za vsak sedež y paria-mentu, so odklanjali, da bi država1 plačevala poslance an aijlhove volilne stroške, Čeprav so videli v diplomatska službi svoj rezervat .za svoje mlajše sinove, so vendar ■stavili pogoj, da ne more biti sprejet noben mladenič, ki nima vsaj štiri slo. iuntov lastnega letnega dohodka. Borili so ste .in se še .borijo, da od političnega dela nihče ne bi mogel živeti, sicer bi se uprava odprla tudi revnim, oni pa bi bili ob svoj monopol, \ Kar pa delo pri mlpravi države mora biti opravljeno, ga morajo opraviti sami, če ¡ga nočejo prepustiti drugim. Zato najdete bogatine v parlamentu, v diplomaciji, v vojaki, v pravosodju in krajevni samoupravi, da> ne govorimo o upravljanju njihovih posestev. Ljudi, ki tako delajo, pravzaprav n.e .moramo -imeli za »brezdelne bogatine«, 2al pa opravljajo 'to delo pri vladanju s predsod- (Nadaljevanje na 10. strani). 5555555555555555H555555555555555555555355555555555555555555555555555555555 t » 1FWP ^fiüytí .RJ d V/ ^ PJ © ea d Sele idn preteki.! gledališki sezoni •lahko igovorimo o delovanju stalnega gledat.išča v Kopru. Pod isto streho se poleg nenehnega gcstova-.nja rcUzMčr.Ch p.v:.i;vet.oih grup obeh •narodnosti enakovredno razvijata >dva ansambla: slovenski in ¡.'.alijan- m Prizor iz Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka« >ski. To dejstvo naj bo za vzgled -vsem obiskovalcem našega naroda, tkako ravna socialistična Jugoslavija z manjšinami na .svojem ozemlju. Ljudska oblast nudi gledališču vso imoralno in materialno pomoč, brez .'katere kulturna ustanova, roe bi •mogla živeti. Tudi na. tem poidro-•čju popravlja gledališče krivico, ki jo je storil fašizem našemu ljudstvu. ."S .slovensko besedo, ki je bila v teh krajih to1 ¡ko let zatirana, prihaja aned ljudstvo, vzbuja ljubezen do materinskega jezika in uči spoznavati gleda;i'Jško umetnost, za katero je .naš narod vedno kazal veliko ve-cselja. in nagnjenja. ■ Trdo in naporno je ito delo, a vendar hvaležno. Začetek je bil težak. Priči .ti je bilo povsem .znova. Okrog* ■novo porajajočega odira so se zbrali .ljubitelji dramske umetnosti, brez ■gledališke tradicije, brez potrebnega takozva.negia fundUDa v garderobi, k-uilsati in še na £ita.ima prepo--¿rebr.Oh drobnih stvareh, kli so nujne za življenje -vsakega gledališča. In prav tem pošulvctvalnim člar.om ■gre zabvj.la, ker so v .tolikih pogojih premagali vse težave. Ce pregledamo ob kcnc.u sezone (dejavnost .tega ansambla bomo vi-•deli, da ¡lepo .rese in da ima potrebno vitalnost. Seveda je preuranje-no govoriti o kakšni homogeni celoti -ansambla kot takega, vendar se ■ža kažejo iz storjenega dela lahni obrisi bodočega povoljnega razvoja. Gledališče je pričelo svojo pred-sezcno ob proslavi 400-leitnice slovenske knjige z literarno .reportažo o Ivanu Cankarju: »Moje delo je knjiga ljubezni«. Reportažo je ponovilo na sam dan 33. obletnice smrti Ivana Cankarja 11. decembra. Med sezono je 'uprizorilo trii premiere: Ivan Cankar; »Kro'j na Be-itajncvil«; Pi.U'ley: •»Inšpektor na obisku« in za zaključek si-aone Go-iarjevo veseloigro.: »Vdova Rošlinka«. Sledinija premiera je bila v Boretu, a zaključna repriza na prostem v Kopru. Vsega škripaj je dalo 22 predstav. Med temi iliri zaključene za člane JLA in dve tza dijaštvo ter eno za bolnike .zdravilišča v Ankarana. Nastopalo je v Piranu in zadružnih domov,ih v Dekanih, Škofijah, Va.n-ganelu in na proaleim v Borštu in v Pcr)ic..ožu. Pri transport ih ansambla je hvalevredno priskočila na pomoč Podzveza SHPZ. iPri teh prireditvah je sodelovalo 20 igrailcev ,:n igralk med temi trije poklicni a cstalii volonterji. Pripravila sta jih dva režiserja in en scenograf. Kulise je v glavnem izdelal sam igralski kolektiv. Kot gost je sodeloval član SNG Trst tov. Zega Ernest. Gledališče je mudilo inširuktoirsko pomoč podeželju, kakor tudi v materialu pomagalo pri razvoju dramskih skupin, ii-azr.iih prosvetnih društev v okraju. Člani so nastopali tudi ipri množičnih proslavah in akademijah. V počastitev VI. kongresa Komu-nističinie partije Jugoslavije si je gledališče sestavilo plan .tekmovanja, ki ga bo izpolnilo do 15. oktobra it. 1. klfu&ku W fl CT O ^ ^ Italijansko gledališče je postavilo na oder dramo Nino Benrini; »II Beffardo«, katero je z velikim uspehom upr.iizoriik> csensikirait, ter gostovalo z njo v Piranu in Izoli. To bi bil hiter popis dosedanjega dela Ljudskega .gledališča v pretekli sezoni. Bodočo sezono namerava Slovensko gledališče pričeti že meseca oktobra. Repertoar bo .pr.il aig.odiilo lokalnim potrebam in ga črpalo iz sledečih del: Gogoilj: »Zenitev«; France Cankar: »Dokler bo reka tekla«, krstna predlsilava, ievir.no delo slovenskega delavca; Kltbund: ¡»Krog s kredo; !Plug.eoit: »Srečni dnevi«; Puc: »Operacija«; Žižek: »Miklova Zala«; za .mladino: Gcbee: o>V bratskem objemu«, spevoigra; Spiicer: »Zlatorog«. Predvidena je tiudi opereta. Ponovilo pa bo iz pretekle sezone: .»Inšpektor na obisku« in »Vdovo Rošiimko«. N-.kaj del bo rež.iral .ablscuvert Akademije za igralsko umetnost tov. Iger.- Pela.n. Kot gest v »Rošlinki:« bo nastopila članica SNG T ris. t tov. Ema Starčeva, V fcilji zbližanj-ai med gledališko •publiko in sodelujočimi na odru bo uprava v prihodnji sezoni izdajala za vsako noviteto svoj gledališki list, v katerem se bo poteg razčlembe igre našla marsikatera zanimivost iz našega in tujega gledališkega področja. Uprava in igralski kolektiv bosta skušala v svojem delu prebroditi vse iteižave v zavesti, da delata za spoznavanje in nenehno dogajanje v bombi za lepoto in sesnico. Od občinstva pa pričakujeta, da bo z veseljem .posesalo njihove prireditve. S svojim obiskom naj bi d.a''.o gledališču novih pobud za našo besedo, pesem in ples. E. F. MP ' 1 ^ | siiifc IliiP ■Hi Prvi prizor iz Priestleyeve igre: »Inšpektor na obisku« Na mnogih otokih ognjeniki ■aeluóejo, ali pa so samo začasno ugasnili. Odkar ladije plovejo v tem področju, se je večkrat pripetilo, da so .poročali! o novem ct.cku ki pa .ga čez eno leto niso več mogli najiti, Miaili otok Bcgoslov je cd leta 1796, -ko so ga prvič proučevali, izpremenil svojo obliko in lego in celo popolnoma izginil ter se nato spet pojavil. Prvci'mi otok je bil gora črnih .skal, fantastičnih, stolpom podobnih oblik. Raziskovalce in lovce na tjulne, ki so se mu v megli približevali, je spominjal na ■skalni grad; zato so mu tudi dali •to ime. Danes sta cd gradu ostala le še dva stolpa, do!g, v morje segajoč jezik, po katerem se premetavajo .mroži, in kup visokih skal, ki cdmeva.jo cd vriše a tisočev morskih ptic, Vsakokrat, ko je ognjenik bi uhal — to se je primerilo naj-murij desc jikrat, odkar ga človek •c.pazuje — so iz vroče vode vstale novt. gmote kadečlh se .skal nekatere celo do višine iOO do 200 metrov, dokler jih niso raznesle naslednje eksplozije', Vsak nov stožec, ki se pojavi, je po opisu vulkano-itoga Ja.ggara »živ, žrelu podoben grete.-i velikega podmorskega kupa lave, dvigajočega se 1800 metrov z dna Boringovega morja, kjeir se Aleutsko .pogonje spušča proti globokemu morju«. (3. nadaljevanje) Ena dizmed redkih izjem splošnega pravila, da iso oceanski otoki otoki ognjenišlkega. izvora, je značilna iin očarljiva .skupina otočkov, znana kcit .Skale Sv. Pavla. Ti otočki leže na odprtem oceanu med Brazilijo in Afriko kot prepreka, vržena z c.ceanovgea dna v sredo Ekvatorskega toka, gmdta," v katero se morje ki se ije neovirano valilo tisoč milj, .zaletava z velikansko močjo. Ves kup skal meri nekaj več ko četrt milje in je raztresen v cbliki konjiške peidkve. Najvišja skaia je komaj 18 metrov .nad glsidino, tako da ji morska pena .moči tudi vrh. Skale odsekano padajo v morje im se atirmo spuščajo v veliko globino. Geologi /so cd Dar\vinovih časov dalje ugibali o nastanku iteh črnih otočkc.v, ki jih izpiakujejo valovi. Večina izmed njih .se je zedlnila pri razlagi, .da so sestavljeni iz i/leiga •materiala kakor morsko dno samo. V davno minulih dcibah so bržkone nepredstavljivi sunki zemeljske skorje dvignili to .'uido skalno gmoto več kot dve milji kvišku. Te skale .so tako gole in zapuščene, da na njih ne .raste niti lisaj. Zato bi nihče 'tod- ne iskal pajkov. Vendar -jih je JQarwiin leta 1833 našel in 40 let pc.zneje .so o njih poročali itudi naravoslovci z ladje »Challemge.r«. N:i skalah žive tudi nekatere žuželke, nekaj isnied njih •Pra.v gotovo se primorski učitelji — ude.leženeii prvega (pedagoškega tečaja- za Stovensk» Primor je — še spominjajo ju'1'ij.skíh dni leta 1944. Z vseh krajev smo se zbroli: s Tolminske .in Pivke, z Goriških Brd, VtfpavlsCae ddlilme lin Brkinov. C-:prav je že osem -let od takrat ga: slovenščino, pedagogiko, psihologijo, metodiko in nekaj zgodovine in zemljepisa.- A svoboda na »osvobojenem ozemlju« ni dolgo trajala 2e prvo noč nas prebudijo prvi oddaljeni streli sovražnika. Prispe nam tudi sporočilo, da se kolona Nemc-e.v in domo- kofr izajedalci na morskih pticah, od katerih tri vrste gnezdijo tod. To je skoraj ves seznam prebivalcev Skal Sv. Pa.via, razen -še čudnih rakov, ki jilh (kar mrgoli in ki se hranijo iz letečimi ir.iibair.ii, kaltere prinašajo ptice svojim mladičem. Skale Sv. Pavla niso edine, ki imajo take nenavadne prebivalce, kajti rastlinstvo in živalstvo oceanskih otokov .se presenetljivo i-ae-likuje od' celinskega .raaliinstva in živalstva. Poleg vrst, iki jih je prinesel človek, ne živi na 'teh, od celin oddaljenih otokih neben sesalec, raizein včasih edinega sesalca, ki se je naučil le'.-aiti, netopirja. Nikjer ni žab, sr.ia'm:.ir.diro-v, ali drugih dvoživk. Od pl£'¿il:ev naletimo morda nn nekaj kač, kuščaric in želv, toda čina dijo je o tek cd ce'ine, tem manj je plazilcev, na prav osamljenih etekih pa jih sploh ni. Najpogosteje naletimo na mukaj vrst celinskih plile, na nek,altere žuželke in pajke. Od najbližje celine 1500 milj oddaljen otok Tri sten da Cunha nima nobenih kcpnlh živali, razen trelh vtis* ptic, nekaj žuželk in nekaj majhnih polžev, Pri tako bornem živalstvu je težko .razumeti,, da so te živali prišle ,n.a otoke -preko posameznih mostišč, kr.kor menijo nekaeri biologi, četudi bi imeli dokeize. da so oib-s i sijala it-Eika mostišča. Živali, ki jih lia atckiih ni, so tiste, ki bi morale puliti peiš iprclko idcisidevnih mostišč. VSe. |t,iste .rastline- in .živali, '.ki jih najdemo o.a .otokih, so ilahko. .prišle r.anje ipo zraku zvetom a'i po vodi. so mi itiisli dnevi še vedno živi v spominu. Nekega vročega poletnega dne me 'iznanadi tatorat.ni šblski nadizor-niik za Pivško c.kr.ožje D.oianski in mi pravi: »Takoj se pripravi in na polt! Ju.tri se zaónie pedagoški tečaj«. »Kje?.« — ga nehote vprašam. .»Na osvobojenem azmilju« — mi odgovori. Toiliko sem vedela kot paprej, kam isern namenjena., vendar pa mi je ta beseda ».osvobojeno ozemlje« tako prijer.nO' Eazveneia v 'ušesu, da je v trenutku izginil vsak pomislek in vsaka .negotovost, V pol ure je bil inahtiihtnik pripravljen in ismo- odšli do prve kurirske karaUle. O.d tam nadaljujemo pot -v vlečji idiruižbli; še -dve mladi Isirarlki sta bili namenjeni po isti poli. Biti sta morali že utrujeni, saj sta hodili že itri idMil in it.ri noiči; partizanske (poiti skozi- Brkine so bile namreč Itiste dn.i silno nevarne; sovražne akcije so se neprestano po-nalyiljale. Vendar t.e,ga .nista pokazali in družbiica sla je pogumno podata za urnimi kurirji. Skrivnostna gozdna steza, katero je poznal same partizanski kiurir, nas je čez nekaj ur .pripeljala nad Vipavsko dolino. .»Tu pa moramo počakati mraka« — nam pravijo kurirji, vešči teh poti.. »Vipavsko dolino moremo ponoči b r ezstaibneje prehoditi)«. In res, ko je dolino, zavila temria noč, smo odrinili inaprej. Nočno tišino iso kaj pogestema .pretrgala streli in rakete domobranskih postojank — na eni strani iz Vipave, na diriugi iiz Ajdovščine. Kljub temu je neč požirata ,nevarno pat za nami, za nami je bila strmina Cevna, začela se je razgrinjati neskončna Banj.ska planota. Jutro nas je pozdravilo na G'iici, a pot pred ~.ami je bila še -dolga. Kramljanje kurirjev, ki so vedeti s teli poti povedati sto in s,to- dogodivščin, nam je krajšalo pot. Za nami je že ostal silni Trnovski gozd — zavetišče, a tudi grob številnih naših fantov. .Nekako grozo- vzbujajoče so zdaj poti skoizi Mirzio- Rtipo, nato še nekaj partizanskih karani in smo v Gornji. Triib.uši. Okoli črne, .zakajene hiše .opazim številna dekleta, kakih 30 jih je bilo, m'aid njimi pa starega pedagoga tov. Dolgana. Tu je torej »osvobojeno ozemlje«, kjer se je ravnokar pričel I. pedagoški tečaj primorskih — pari.ižanskih učiteljev. Vodji ga itov. Z-dešar; med predavatelji pa so še: ilov, Mara Samsa, tov, Dr.minko, tov. Schmidit — odličen ps'íhodog in glaisitlenik — ilov. Pir-nik. V sltairi, ckajieni iizbi. za dolgo nu-ZO — na inoivo. skupaj zbit.o — po-slušanio pitv-e napot'.ike za naše na-daljiio delo. Pouk v glavnem obse- brancev ter podobnih poma.gačev, pomikajo pro.ti Cepovainski planoti kar s treh strani: s Tolmina, Gorice in Idrije, Našo partizansko-pedagoško šolo je treba zapustiti: hajka v bližnji gozd! .Tu je pouk kar pod smreko in bukvami. P.rav tam je itudi naše ležišče dn kuhinja. A stjreli- se vedno bolj množijo, postajajo vedno močnejši, rafali brzostrelk se čedalje ibcilj nepretrgano ponavljajo, rakete pa nam vedno od bliže razsvetljujejo noč, Ilaj-kati je treba dalje —; na varnejše mesto. In res zopet po strmih pobočjih v globoke grape in nazaj komaj z>a dobrih, sto metrov zračne 2-azdailje. Pridemo v Spodnjo Trilbušo. Tu je vse miirno in (tako v miru še nekaj dni nadaijujemo pouk. Naši predavatelji so mas znali ta.ko opogumiti, naši stražarji pa- /so -bili itako budni, da se ni niti z-a tirenuitelk pojavil Slrsih. Pcsebno očetovski .je bil naš tovariš .Doilgan, katerega .snro se tako zvesto držale ko.t zakonite hčere. Toda med časom ko smo se tečajniki še kar mirno udejstvovali predavanj, je nedaleč od nas divjala huidai ofenziva; Ponovno so bili sovražnikov ■clllj: Cepovan1, Lokve, Otlica it.d. Takrait nas je itudi zadela, težka resnica^ ida .je padel komandant XXX. divizije — tov. Isitck. Zaradi (težkih ckotliščih se ni mogel tečaj dovršiti in smo se po dobrih treh tednih razšli zopet po kurirskih poteh na svoje domove. 'Vendar smo v tem kratkem času prejeli od naših odličnih predavateljev nekaj zdravih smsirnlc, kakršnih n.ismo učitelji z italijanskim učiteljiščem nikdar imeli priložnosti slišati. S itemii pozitivnimi- napitki smo se bolj pogumno vrnili drugo leto na naše pairt'conske šole, ker smo bili oboroženi z novimi .sredstvi. Lažje srno zatem orali ledino med našimi otroki in iztrebljali iz njih ostanke, ki jih je po v.seh šolah Slovenskega Primerja' zapustila Italija. Se danes se učitelji — udeleženci tega tečaja, s hvaležnostjo spominjamo naših predavateljev v Tribuši, ker so nam prvi pcikazali pravilno pot, k.i jo je bilo itirsba takrat .ubrati v vseh scllah Slovenskega Primerja- m. KULTURNE ZANIMIVOSTI IZ ISTRE Zgodovinsko društvo je preuredilo del prostorov bivše mestne knjižnice v koprski palači Taeeo v zbirni center vsega ohranjenega gradiva iz narodno osvobodilno borbe. V kratkem bodo prenesli r preurejene prostore vse do sedaj zbrane predmete. í¡ 5 fi O V Šempetru pni Gorici je bil v novih prclsicrih okrajne zadružne izveze Gtmûca V. redni delni cibčnii zboir. Poleg (delegatov splošnih kmečkih zsidferug, Vinarske zadruge Vipava, iki šteje 1400 članov, so prisostvovali še lov, Petrnel, podpredsednik ¡republiške zveze KZ, delegatka ženskih zadružnih odsekov in ©ekreilairka AFZ Slovenije Milena Kcirže in pnedabsivnitki okrajnega kctmiiitelja) ¡Partij ei tein okrajnega LO. Splošne ikm'eitijske zadruge na vasi so lani imele zadovoljive uspehe. Medtem ko so bile mnoge do predlanfikihi še pasivne, iso la,ni imele skupno, nad 18 milijonov čisitega ddbička. Od lega. je zadružna trgovina 'ustvarila z blagovno izmenjavo 15 milijonov, zadir.užne eko-¡nam'i'j'e nad en ¡milijon, obrtniški odseki pa preko 2 milijona čistega dohodka. . V splošnih kmetijskih zadrugah je včlanjenih 8368 tomcičfcih gospodarstev s 8648 člani. Vse premalo pa so razširjeni hranilno-kredtlni odseki, ki jih je skupno 53 in imajo le šeat itn pol mliliiljona dinarjev Kmečkih delovnih -zadrug je sedaj s priključitvijo Črnega vrha-, ki je prej spadal ¡pod idrijski cikraj, skupno 40. Lanskoletni dohodki so bili 99,246.000 dim, za delovne dni pa so zadružniki dobili izplačanih 76,795.000 dim. Od chlšniic so imeli 14.500.000 din dohodkov. Pri 'nekaitei.iih zadrugah s-o ustanovili ženske -zadružne odseke. Ta odseki bodo sSorbeli za koiiôinski m kakovostni dvig tistih panog, ki spadajo po.d gospodinjstvo. Pri tem so Ss izkaizaile žene iz Otlioe nad Ajdovščino, ki so v Vasi in Kov-ku organizirale čipkarsko šolo. Lepo število deklet iin žena se je izučilo .te koristne obrti, ki jiim bo prinašala v zlimskem času lepe dohodke; V ¡enlem mesecu bodo izredni ofcč-ni zbori .povsod, kjer jih še ni bilo. Pri reanganizaiciji so_ se pokazale težave povsod -tam, kjieir eo poslovodje malomarno opravljali svoje delo in je prišlo do raznih zlorab. Za zgled je KZ Zali hrib, ki razvija visestraeiilko svojo dejavnost. Nabavila je traktor in za pospeševanje vinogradništva uredila kalilnico cepljenk za svoje poitrebe. Zadruga v Levpi pa je za boljše poslovanje dvignila deleže za 100% s tridasetkratnim jamstvom Zadruge bodo morale v bodoče bolj skrbeti 'za strojno obdelavo zemlje, kar bo pripomoglo, da se bodo kmetijski pridelki pocenili. Lami so zadruge dcbil-e sedem novih traktorjev in tri rigolne pluge .za obnjovo vinogradništva in sadjarstva. Prav te dni pa so prejele še šest novih ¡traktorjev »Diesel« univerzalnih iza. ¡letos izvožene poljske pridelke. Ti ¡trakorji so uporabni tudi -za druga (kmetijska dela kot mlačvo, košnjo, žaganje- drv ali pa za prevažanje pridelkov. Stroji so bili razstavljani v dvorani, kjer je bilo zasedanje. Tam je bila tudi razstava poljskih pridelkov in sadja za iz-voz z nazornim prikazom, kako je (treba sortirati in embalirati za izvoz nametnjene pridelke. Vse je bilo -psedmet živahne raaprave. V zadružništvu je moč. Resničnost tega ¡reka potrjuje povprečni dohodek zasebne kmečke družine, ki je skoro za polovico nižji kot zadruž- nih družin. Družine privatnih sred-nj.h kmetov so dosegle le okrog 00 tisoč din dohodka, zadružne pa 100,000 in ¡to brez nagrad in podpor. Goriške zadruge so tudi močan izvoznik in se polom svoje zveze močno uveljavljajo na svetovnem trgu. -Posebno letošnji dizvotz premeni rokcid v ubvoziu £h pridelkov Sz itega-predela, po vojni, .-:aj so izvozili 850.000 kg saidija, zelenjave iin zgodnjega krompirja. Od tega jie bilo izvoženih največ češenj. Skupno so kmetje prejeli za svoje pridelke 309 milijonov dinarjev. j. Perat J. smage^me^ta sai zaraw® zivme V-zreja .goveje živine odv.isi od več činiteljev. Eden od glavnih pogojev za uspavanj e živinoreje je brez nadaljnjega snaga v hlevu. Na žalost moramo 'ugotoviti, da naši hlevi ipo večini ne odgovarjajo temeljnim načelom modeun-e higiene. Živina še živti v zaduhlih, brezračnih hlevih. Tam, kjer ni zraka, ni zdravja. Brazznačen hlev, nasičen s smrdečim d-uhom, ki prihaja od od.pad- škrcipljena z illvim apnom, ki .zadržuje i-zhlap; vanje amonijaka. Živimo moramo redno česati in čistiti vsak dan, ker snažnost kože omogoča hiitro odsitramj-eivanjs škodljivih snovi, ki se nahajajo na koži. V zamazani koži se plodijo večkrat cela. gnezda nevarnega mrčesa in drugih kali bolezni, ki kvarno vplivajo na razvoj in zdravje živali. Te snovi bi si morale najti Podoben hlev ima KDZ v BerHokih kov (gnoj in gnojnica), postane žarišče vseh mogočih bolezni. Povzročitelji raznih bolezni (bacili) so vedno pripravljeni napasti živino. Ce je živina zdrava, je bolj odporna proti napadom teh vzroč-nik-ov. Zdravje živine pa je odvisno od snage v hlevu in prehrane živine. V hlevih je ¡torej -treba zraka in snage. .Ležišče živine mora. biti vedno Sisto in ¡suho. Odpadke je treba odstraniti čim ipraj mogoče, voda mora .imeti -prost odlok po kanalu do gnojmišne jame, (tla naj bodo vedno pomatiena in večkrat po- di-ugi ¡izhod iz živalskega telesa, kar bi povzročilo večkrat velike nevšečnosti za živino. Tisti, ki je imel .priliko brati knjigo »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu«, bo spoznal, kakšne hleve imajo napredni živinorejci ,n. pr. v Švici, Avstriji- iitd. To so napol odpr.ti hlevi, kjer ima zrak prosit dohod. Živina se v teh hlevih poaulti dobro, čeprav v zimskem času :anaša notranja toplota več stopinj pod ničlo. Takšen hlev bo izgrajen z minimalnimi stroški ha posestvu Zavoda za pospeševanje gospodarstva v Ankaranu, üsiíkfcB Í32I3Ü1© ©fesHelsO gariiarf Huda r.svj.ija s -točo, ki so divjala v preteklih tednih nad Slovenijo, so ponekod zelo prizadela tudi vinograde. Tcča j.-e zelo poškodovala ali odlomila zelene mladice, liste in kaibrnke na trti. Številne rane na tuli (pričajo /ponekod, da je bil tudi stari les v mnogih primerih močno poškodovan. Predvsem, it. j. v prva v.rsti moramo takoj zavarovati vršičke in listje pred nadaljino okuišbo glivičnih trtlezni. Z oziroma na številne odprte rane ,in deževno vreme obstoji nevarnost, da bi se lahko perono-spora tako močno razširila', da bi bila posledica naravnost katastrofalna,. Tudi gniloba (Botrytis) se prav rada naseli v ¡teh odprtih ranah. Da preprečimo razširitev navedenih glivičnih bolezni, moramo brezpogojno takoj poškropiti vse po toči poškodovane vinogradniške nasade. (Tudi one, ki so bili lažje poškodovani.) V ,-to sviho lahko uporabljamo 3/4 do 1% iraa(topino bordoške juhe, ki ji primešamo 100 g tekočega žvepla (n. pr. Kumaluisa) in 50 g rnazavega mila. Pri pósame,znih trsih iin 'mladicah, ki so bile samo lažje poškodovane po toči, ni potrebno dodatne zelene vezi. Storjena škoda se bo v tem primeru več ali manij popravi'a kar sama po sebi, to je brez naše pomoči. ■Nasprotno pa moramo, kjer je toča povsem cklestila mladice z listjem in kalbmllki, tako da so ostali samo kratki ¡štrleli, obrezani te na 1 do 2 očesci. Na novo zrasle mladice bodo v ugodnem primeru dozorele in jih bomo lahko uporabili v prihodnjem Iq'.iu kot rodni les. Zelo koristno je v vinogradih o-praiviti dodatno oranje ali kop. S tem poživimo in pospešimo delovanje korenin. V nobenem primeru ne smemo po toči poškodovanih vinogradov ginpjiti z različnimi du- SUSA V PREKMURJU Objavljamo dopis našega bralca iz Prekmurja, ki se pritožuje, da je tudi pri njih suša. Tako lahko rečemo da nismo saimo Primorci prizadeli po s.uši. Kot pravi naš dopisnik, je v Prekmurju naredila veliko škodo tudi slana, ki jé nepričakovano prišla še v maju, ko si ni tega -nihče nadejal. . Spomladi je slana prizadela najbolj vinograde, ki jih je skoraj ožga-la, prizanesla pa nI niti žitu in drugim rastlinam. Vendar je ostalo še nekaj krompirja ¿In koruze, ki ju je pobrala sedanja suša. Škodila je tudi živinoreji. Sena, je bilo malo, clave pa skoraj nič. fioega jje si čn nt umi gi.-..i]j.'i, To bi imelo za ¡posledico, da bi začele mladice rasti prehitro, zaradi česar bi se preveč: omehčale in -tako še lažje podlegle različnim boJeiznim. Po 8 do 10 dneh, Ikar zavisi od lega, kako močno je bil vinograd pušk, odovan od toče, bodo trte pognale nove poganjke. Po ¡tej ponovni, ozelenitvi Urite, ne smemo pozabiti, na odstranjevanje vseh slabo rastočih mladic. Inž. M. V. Kmetijske zanimivosti V ZDA so zaklali 21 let slaro kravo, ki je imela 18 telet in je dala 89.191 kg mleka s 4965 kg maščobe. Suša v Avstraliji. V Avstraliji ne-: pomnijo že 50 let takšne suše, kakršna' jih je zadela letos. Računajo, da je zaradi suše poginilo nad 300'-tisoč glav goveje živine. Avstralija-, je znana tudi po zajcih hi seveda., da je tudi nje prizadela suša. Poginilo jih je okrog 500.000. Izguba tolikšnega števila živine ho gotovcp vplivala na izvoz mesa, ki je dosegel letno tudi nail 500.000 stolov. Koliko olja vsebujejo oljnata semena in plodovi. Skoraj vsak od nas misli, da vsebuje največ olja oljčnE plod. a vendar ni tako: oljka je med. onimi rastlinami, ki vsebujejo malo. olja. Podzemni oreh ali pišlači vsebujejo 40 50 odstotkov olja, orehovo jedro vsebuje 45 odstotkov, ricinus 30—10, seme lanu 33—36. sončnica 36, oljna repiea 25—37, tudi semena grozdja vsebujejo nekaj olja_ .in sicer od 9—12, soja pa vsebuje oi§ 1-1—18 odstotkov olja. KO&NJA S STROJEM Strojna košnja z ročno motornirrz kosilnikom1 > je mogoča tudi v strmem bregu 29. junija tega .leta je Primorska proslavila v Ajdovščini petletnico priključitve Slovenskega Primorja k Sloveniji. Isitega dne je slavila vinarska in ¡sadjarska šola, v Ložah pri Vipavi petletnico začeitka pouka. ¡Nad Viipavo so majhne Lože, ki štejejo kakih 320 prebivalcev. Nad vasjo Stoji sredi trt un sadnega drevja -grad ¡Leuteimburg, ki so ga sezidali graščalkii oikrog leta 1600. Prositore v tem gradu je naša ob-laisit določila' že 1946. leta za kmetijsko šolo. Ko so izdelaiii Vse načrte za ureditev šolskega- poslopja in posestva, je tedanje ministrstvo •za kmetijstvo v Ljubljani dalo potrebne kredite za adaptacijo starega gradu. Priprave za začetek pouka so',na ifcej šoli dokončali že z dnem priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ. .Leta 1951 se je enoletna šola v Ložah preuredila v dvoletno vinarsko (in sadjarsko šolo. Učenci so dokončali prvi letnik 28, junija, Dobili .so- spričevala, iki so jim omogočila vstop v dnugi razred, Tega dne zvečer so imeli šolsko proslavo, .kjer so prazno-vali .tudi petletnico pouka'. Priprave za ustanovitev kmetijske šole v Slovenskem Primorju so začeli že pred priključitvijo, to je že leta 1946. Med tem je bil v poslopju starega gradu 7 mesečni gospodinjski tečaj za primorska dekleta. Poi adaptaciji gradu je začela šola z rednim poukom 3. oktobra 1947. -leta. Za praktičen, pouk učencev ima šola lepo /urejen hlev za govedo s silaisii ,za krmo, sein-ik in cisterno. V gradu so delavnica, klet za poljedelske pridelke, shramba, stiskalnica za sadjevec, velika klet za 1000 hI vina itd. Bivše sobane so preurejene v ©pateice, luioilnice, jedilnico, dvorano za kulturne prireditve, čitalnico, pisarno, ambulanto, pralnico, likatoico itd. Za praktičen pouk služi lučemjcem posestvo, ki mari okrog 60 ha zemljišča lin 200 ha planinskih pašnikov. V obnovi Vinogradništva, sadjarstva in živinoreje je šola pokazala smer, ki bi ¡lahko kmetijstvu Slovenskega Pnimcirja služila za vzor. V živinoreji je šola začela s selekcijo isivorjave plemenske živine visoke mlečnosti. Da bi proučevala breskve je šola zasadila 10 vrst breskev, ki bi bile primerne za Primorje -in ki zorijo od ¡sredine julija ¡do oktobra. Od raznih načinov vzgoje se je šoto odločila .za kotlaallo, ¡stožčasto in vila-sto vzgojo breskev. Za velike plantažne nasade v dolini priporoča šola vtilasto vzgojo breskev, ki se po ¡načinu vzgoje zelo približuje gojitvi trt. Sola je pripravila tudi precej nasadov itrt, kjer proučujejo izboljšano Vipavsko vzgojo itrt. Ta vzgoja sestoji v tem, da trto v drugem ali tretjem -letu obreižejo 35 cm nad zemljo ¡iin! vzgojijo dve veji v smeri vršite. Veji v višini 60 cm ob reže j o" na kratek reznik z dvema očesoma in na1 daljši ločen z osmimi oč^iri? Tako ima vsaka tria po dva rez-nii-ka. ikli dajeta les za prihodnjo leto in po idva iločena, ki dajeta grozdje v prvem leiliu. Drugi način vzgoje trt, ki ga šola proučuje, je takozvani Siilvojev način vzgoje. Pri tem načinu pusite ¡rasti 'trto v višino 100 om. V tej višini itiito upognejo pravokotno in privežejo na žico do naslednje tnte. ,I-z tega vodoravnega dela debla puščajo po tili ¡»šparone« v medsebojni razdalji po 40 cm. Te »šparone« upognejo ostro navzdol in jih privezujejo na žiic-o, ki teče vzporedno kakih 40 cm nižje od prve žice. Spodnja služi za privezovanje mladja z grozdjem, zgornja pa za privezovanje rezervnega miiadja, ki a-odii prihodnje leto. Po-iztkužajo še s tretjim .načinom gojenja 'trt, ki pa se v bistvu ne razli- kuje dosti -od drugega in služi za gojenje namiznega grozdja,. Pri tem načinu puščajo- namesto- dolgih rez-nikov kratke reznike z dvema ali Vsako, posamezno žlahtno vrsto tnte cepijo na različne ameriške divje podlage, da ugotovijo, katere so najboljše. Na šolskem zemljišču pripravljajo zemljišče za ¡nov nasad oziroma tntnico-, kjer bodo gojili-letno 30.000 cepljenih trt. Pripravljajo tudi trtinli imaltiičnjak, kjer bodo gojili ameriško trto kot podlago za ■žlahtno tinto. Za vzgojo sadnega drevja pripravljajo zemljišče za sedno drevesnico in matifrnjak za vzgojo sadnih podlag iteir sejalnico za vzgojo sadnih divjakov, 'Ker je šola, tudi proizvodno podjetje, saj ima precej ¡zemljišča, skrbi ipredvseim za ceneno in fcakovost- Gojenci pri obiranju sadja na šclskiem posestvu no proizvodnjo. Ceneina proizvodnja kakovostnega blaga je cDlj vseh proizvodnih podjetij v industriji ¿¡ra. kmsiijsviu. Da to dosežejo, morajo v 'kmetijstvu določiti pravo izbiro pasem lin -rastlinskih vrst. Vsa dela skušajo napraviti hitro s stroji ali vprežno živino. Okrog šole so pripravili nove vinogradniške plantaže. Rigolni plugi, globoko preora-vajo zemljo, ki je bila doslej večinoma .zapuščena. Po 'kritični presoji norviih šolskih vinogradov, so se začeli tudi okoliški kmetje in 'zadružniki zanimati za take načine gojenja trt ko,t v šoli. Cepijo v glavnem iste virste kot šola. Te vrste so predvsem rebula, laški rizling in pinela. Za -namizno grozdje pa cepijo prvenstveno m-uš-katno žlaht-mico, P.iii obnovi Vinarstva in sadjarstva so ise naši vinogradniki izrekli .predvsem za ,trite in breskve. Trta .in breistkva sla za zdaj tisti rastlini, ki bosta na .področju Slovenskega Priimcirja dajaid ¡najhitrejše in največje dohodke. To so ugotoviti vsi naprednejši .kmetje iin zadružniki. Zato je tudi goriški okrajni od.boi-dcbavii-1 potrebne getseničarje, ,rigolne piinge, buldožea-je za rigolanje iii planirani je -zemlje za obnovo vinogradniških ¡im sadnih nasadov. Dvoletna vinarska lin sadjarska šola v Ležali bo sprejemala tudi ¿■etcis ¡nove učence v starosti od 16. leta naprej, S .poukom na njej bodo začeli 15. septembra. Sinovi kmečkih staršev, ki se zanimajo za napredno ¡kmetijstvo, na,j se -obrnejo pismeno na upravo šole, ki jim bo dala vse potrebne ¡informacije za vpis in ¡sprejem v šolo. >. Ante Flego ► k 16. NADALJEVANJE Curtin in Dcblis sta se razburila. Toda preden sta mu utegnila mastno odgovoriti, je Ilo-.vard nadaljeval: »Kar nič se ne razburjajta. Res je, kar pravim. Tu velja samo golo dejstvo. Mogla bi pri tebi,« pri tem je pokimal proti Dobbsu, »shraniti blago. Toda, ko bi jaz sedel v grmičevju in sekal opore in bi odjezdil Curtin doli v prodajalno, bi ti natovoril in jo popihal.« »Nesramnost je, da kaj takega rečeš,« je vzkipel Dobbs. i »Mogoče,« je odvrnil Howard mirno, »da je nesramno kaj lakegareči. Toda prav tako nesramno je, kaj takega misliti. Ti pa si prvi človek, ki sem ga kdaj srečal, ki bi na to ne mislil. Če jo popihaš z blagom koga drugega, tu vama kar povem svoje mnenje, ni prav nič podlo, temveč je tu zunaj prav naravno. Bedak, kdor bi tega ne storil. Vidva sta samo preumazana, da bi kaj takega priznala. Toda počakajta, da bomo imeli zbranega dvajset kil zlata, potem pa bom že videl, kaj mislita. Vidva nista nič boljša in nič slabša od drugih. Naravna človeka sta. In če bi me neki dan privezala k drevesu, natovorila blago in odšla ter me pustila poginiti, da bi si prisvojila moj delež, bi storila samo listo, kar bi napravil vsak, če bi se o pravem hipu ne spomnil, da se mu navsezadnje ne bo povsem izplačalo. Jaz jo z vajinim zakladom ne morem pobrisati. Nisem več tako uren v nogah, čez dvanajst ur bi me že zgrabila za ovratnik in bi me obesila na najbližje drevo, ne da bi vaju za to pekla vest. Jaz ne morem uteči. zato sem navezan na vaju. Zato sem menil, da sem tu edini zaupanja vreden.« »Če se vse takole 2'remisli,« je rekel CurLin, »polem imaš prav. Toda za '* -V' . (Nadaljevanje s 7. strani) kom v koriot privilegijem svojega razreda, da lahko ta lenari. Zaradi splošne koristi bi bilo dosti bolje, če bi se zabavali, k-okcir večina njihovega razreda, vladanje pa rajši prerauiatOji dcib.ro ifaSanim uradnikom in iriVrintrcm, ki hi v:lovali kcraflti vse države. Zen-e 'brezdelnega rarceda je nekoč krepilo njih delo: rodilo so otroke .in .so gcoipcdiaririe. Dandanes pa se jih mnogo za1.tka h kontra-cepciji (ki jii prar/ijo tudi kontrola rojstev), pa ne da bi rodila omejeno število ctrcft, temveč, da !bi se temu sploh ogrnile. Staromodno domače gospodinjstvo se viselbotj umika .življenju v hotelih lin stanovanjih s sliUižinčacijo ali pa prejemajo to delo dame, ki jim je 'to poktic in so nekako •ravnateljice zasebnih hotelov. Ce fcd ¡bila to navadna delitev dela, ki bi omogočila ženi, da bi se ta posvetila kakšnemu poklicu, hi še šlo. Kajti ¡marsikatera ženska ni prav nič ispoisobma za gospodinjstvo in zato iprav tako malo sodi v kuhinjo ali or.tcške ¡sobe, kakor — po splošni sodbi -— moški. Piri ženskah z nezatsluženimi in čezmernimi dohodki pa omogoča ta način ¡popoino jalovost in iskanje ugodja, s .almer.se mnoge bogatin-ks prav do skrajnoai.i okoriščajo., ker drugače rie znajo. Seveda je zmeraj nekaj primerov, da izredni možje in žens z davolj-niiim nezasluženim dohodkom, s k-a-''.erim bi lahko hrez dela živeli, delajo več iko Mati, ki od dela žive, ter porabijo večino svojega denarja za napredek sveta, Florence Nightiingale je v krimski vojni organizirala bc-ln-idko službo. Prepričevala j.e okorele vojaške adravnike. opravljala rkiprijetno in nevarno delo v lazaretih, ko bi lahko doma živela tirec drin. John Ru.:k:n jo objajvl-jal poročita, k:ko je porabil svoje l£;oe dohodke in kaj vse je siciril, da bi dokazal, da je vsaj -on po&ten delar.-.eo on skrben .upravitelj enega dela ljudskega' premoženja, ki mu je p ripadal. Ljudjo tega kar n;iso mogli razumeti in so menili, da ni aisto pni pravem. Ivo je pozneje kakor Jcinalthon Swift zapadel melanholij» .i:n obupu zarodi pokvarjenosti in neumnepti kapiteiristične c.iviiOlzaofije, so sii veselo zatrjevali, da se niiso o njeni prav nič motili. Ko ismo tako izčrpali pomen besed :»b:r gizdalini bogatini« in smo dodobra spoznali, da »brezdelen« ne pomeni, da nič ne dela (kar mi mogoče), ¡temveč da ne .dela niič koristnega, da samo z opravlja in nič ne u:i'jvarja, lahko pritaknemo ta vzdovok razredu, ki šteje v 'Okrajnem polmeru desetino prebivalstva. Da lahko vztrajajo v brezdelju, mara cctnlOh devet -desetin živeti v tako popolnom isuženjatruu, da njih suilincet kot taka .riplo.h »i uzakonjena. Lakota zadeoli kroti reveže, da ne nalaga njihovim Igospcdarjem nobene ,t.in'ih obveznosti, zaradi katerih so sužnji za larttnilke tako dragi. Se več, ,revne ženske bi se bridko pniitočevale, če bi se kakšna bo-gai'iinka -zgolj .zaradi zdravja lotila navadnega dela. kajti ¡zdelo bi se jim. da /bogoitinka odjeda revam kruh. In zdaj prihajamo do v.iška ironije vsega tega. Marsikatera razumna žcirjjka, ki ironijo niti ne veha, bo rajši rekla, da jo to božja sodba. Ko smo dovolili tem ljudem zavidano pmoi.oort, da smojo ¡Imeti dosti de-r.o.-ja in riio dria (maš prismojen1 raccflpit .za (pnpolro is rožo in polno svoboda), spoznamo, da smo jih nrciravili ileiteive in nezdrave; namesto ida ,h! lenarili, vedno kaj delajo, da bi »ostali zmošni« za brezdoije. Nameslto, da bi delali kar se jim zljubi, se navezujejo- na utrudljiv rod, (ki rnu pravijo .družba in zabava. Ce ti Tcaj tilksga skušali vsiliti naivadioi služkinji, bi vam pri priči odpovedalo, trapist bi postal brez-fcožnik, samo da .tli 'se rešil. Samo det vsega tega, talil j Mirki del, odkriti povratek k preprostemu življenju, k lovu, 'Streljanju t'n življenju na deželi, je znosen Pa še za to moraš biti po poli divjak, da se no .nav-sričaš, Toliko o početju brez-d e 1 nih bog at ino.v 1 vsak slučaj jc bolje, da si vsak večer razdelimo in vsak zase varuje svoj zaklad Potem more vsak oditi, kadar hoče.« »Nimam nič proti lemu,« je rekel Howard. »Ni tako slabo. Potem pa bo vsakega skrbelo, da bi drugi ne oprezoval za njegovim skrivališčem.« »Lc kakšnega zlobnega značaja si, Howard,« jc menil Dobbs, »da mislis zmeraj samo na podlosti 1« »Me ne moreš razžaliti, mladič,« je odgovoril Howard. »Poznam svoje ljudi in vem, kakšnih prijaznih del in misli so zmožni, čc gre za zlato. V bistvu so vsi ljudje enaki, čc je zlato po sredi. Vsi enako podli. Tam, kjer jih lahko zgrabijo, so samo previdnejši, bolj zlagani in hinavski. Tu zunaj se jim ni treba hliniti, tu je posel zmeraj jasen in prozoren. Enostaven in preprost. V mestih, tam je zmeraj tisoč različnih zaprek in zadrzkov. Tu je samo ena zapreka: življenje drugega. In tu je zmeraj samo eno vprašanje.« »Katero?« je vprašal Dobbs. • »Zanj bi pa rad vedel?« jc vprašal hkrati Curtin. »Tu je samo eno vprašanje, ali ti neki dan ne bo postal spomin pretezak. Dejanja ne otežujejo. Zmeraj so Ic spomini, ki ti žro dušo. Pa koncajmo. Delili si bomo torej vsak večer in vsak si naj poišče dobro skrivališče. Ko bo imel vsak pet kilogramov zlata, ga tako ne bo mogel nositi v nihajoči vrečici na pršili.« Mno"o truda in ugibanja jih jc stalo, da so prostor, kjer so delali dobro zakrili. Šotorišče, kjer so kuhali in spali, je bilo pol kilometra oddaljeno od mine. Kraj, kjer "je bila mina. so tako spretno zadelali z vejevjem m velikimi kamni, da bi ne mogel nihče, ki bi se tod potikal, zadeli ob mino. Čez teden dni so bili vejevje, grički, jame in kamni ze taKo zarasli, da bi rili domačini, ki bi prišli sem na lov. ne opazili nič sumljivega, kar bi Jili utenilo privabiti k mini. Sotorišča pa niso marali zakriti. Tabor je ležal popolnoma na prostem. Da bi opravičili svoje bivanje, so razpeli na okvire surove kože in ptičje mehove. Vsakdo bi zaradi tega sodil, da so nabiralci kož in zbiratelji redkih ptic. Nikomur bi sc nc zbudil niti najmanjši dvom, kaiti na stotine ljudi se je pečalo s takim poslom, ki jim jc donasal lep dobiček. Iz taborišča jc vodila skrita pot k mini. Da so mogli prispeti na pot, so se morali prvih deset metrov plaziti po trebuhu. Ko so bili ria njej, so zastavili vhod z zelenim trnjem. Preden so sc vrnili v taborišče, so najprej taborišče skrbno opazovali, ali ni morda kdo v bližini. Če bi se kaj takega pripetilo, potem bi napravili velik ovinek in bi prišli v taborišče iz nasprotne strani, kakor bi se pravkar vračali z lova domov. V vsem času. ki so ga tu preživeli, se ni niti enkrat prikazal kak človek, ne belec nc domačin. Bilo je tudi povsem neverjetno, da bi se kdo zatekel v to divjo pokrajino. Toda možje so bili prepametni in preveč previdni,_ da bi ne vedeli, da morejo postati žrtev golega naključja. Niti bežeča divjačina, ki bi jo zasledoval lovec, ne bi na tem kraju iskala zavetišča. Duh po ljudeh, ki so tu delali, bi jo gnal v drugo smer. Psi so v grmičevju preboječi, zato ostajajo zmeraj pri gospodarju m ne vohajo po okolici. Toda življenje, ki ga je živela trojica, je bilo bolj vredno usmiljenja kakor življenje litavskega tovarniškega delavca v Detroitu1. Bilo je naj-bednejše življenje, kar se ga le da predstavljati. Dobbs je neki večer menil, da se je v najbolj blatnem francoskem strelskem jarku počutil bolj človeško kakor tu v zadnjih tednih. 1 Industrijsko mesto v ZDA. OBIŠČITE SICOCJANSKO JAMO! VELIKI PARTIZANSKI TABOR V MATAVUNU V SEŽANSKEM OKRAJU 10. AVGUSTA 1952. Okrajni odibo.- Zveze borcev — Sežana prireja veliki partizanski tabor ,pri Škocjanski jami, Ob tej priložnosti bo odkritje ¡spominske plošče 20 tovarišem borcem iz oko-lišlklih voisi iMataviuna, parikm v NOB. Isti dan ibo odkritje spominske plošče v £ko.cjf.n'ski jami znamenitim raziskovalcem teh jam. domačinom in itujcem. Škocjanska jama bo ta dan lepo razsvetljena, .tako da si jo bo lahko vsak ogledal. Spored proslave: Ob 10. uri: odkril:je spominske plošče padlim v NOB in govori: Ob 11. .uri: ¡pevski koncert pevskih zborov iz okraja in iz Trsta; Ob 12. uri: ocenjevalne motorne dirke molo-dnuštva iz Sežane in mato-društva i'z Trsta; O.b 13.30: odkritje spominske plošče v Škocjanski j.sma zaslužnim raziskovalcem Sn ogled Škocjanske jame; Ob 17. uiri: Igra na prostem »Ribiške zdrahe«, nato ljudsko r-aja-. nje. Na razpolago bodo vse vrste toplih in mvElah jedil in pijač. Taibolra se bo udeležilo veliko število Slovencev iz Trsta in okolice, kakor it,udi iz ostaffih predelov Slovenije ;z lialetniiškimi vlaki »Putni-ka«. Vabimo vise organizacije Zveze ■borcev in sindikalne organizacije Primorske, ¡da organizirajo za ta ♦lan izlete v Škocjansko jamo. ¡Na avtobusnih progah sežanskega okraja, Istre in Krasa je 60% popusta. Izkoristite dkupimiake vožnje po že lezhici. POLFLNALNI TURNIR ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V soboto se je začel v Tolminu polifinalimi turnir za prvenstvo Slovenije. Na ¡turnirju igra 11 šahiatov in sicer: Miišura Anidrija, pnvckateigor-nik iz Maribora, Snajder Jože dr.u-getef egernik iz Maribora, Kržišnik Zvone, mojisitrski kandidat iz Ljubljane, Stuplica Janez, prvekategor-n:k iz Ljubljane, Vošpermik Zdr.av-ko, ,moj'steirski kandidat iz Ljubljane, Ačko Gregor, prvokatagoirnik iz Mar.ibop.-a, Slvec Janez, prvokate-- gornik iz Ljubljane, Izvekov Ivan, .■prvoiksileigcdinik iz Ljubljane, Mi-kunda Jože, prvokategornik iz Maribora, Primorsko zastopata oba letošnja prvaka ilre.tjekategornika Pet-kovšek Josip iz Elektrogospodarske šole v Cerknem im Kasltelec Štefan iz Rakeka. V naslednjem podajamo rezultate prvih treh kol: Petikovšek: Vošpernik 0:1, Ka-stelec: Aako 1 :0, Snajcler: Mikun-da 0 : 1, Stupioa: Sivee remis, Kržišnik: Iesvekov remis. Izvekov: iSlupica iremisi Ačko: Petikovšek .remis, Miišura: Snajder remis, Sivec: Kaste!ec 1 : 0, Miikun-da: Kržišnik 1 : 0. Kržišnik: Mišura .remis, Stupioa: Milkunda ¡remis, Kaistslec: Izvakov 0:»,. Pef.koivšek: Sivec 0:1, Vošpernik: Ačko 1 : 0. Igra se na teresi hotela Krn, ki je za take prireditve zelo primerna in se igralci prav dobro počutijo, pričakovali pa smo, da se bodo domačini boij zanimali za to prireditev, ki je vsekakor nekaj iarednega za Tolmin. Prvo 'in dnugoplasirani si bosta na tem tumiirjiu pridobila praviiico sodelovanja1 na finalnem prvenstvu Slovenije. Srečko Logar jugoslovanske cone TRSTA Spored, oddaj od 2. S. do 8. 8. 1952. SOBOTA 2. 8. 1952: 13.50 Domači zvoki; 11.20 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Morja široka ccsta; 21.30 Od sobote do sobote; 22.30 Glasba za ples in razvedrilo. NEDELJA 3. 8. 1952: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Najlepše pravljice »Romanje naše Jerice« ter pogovor s pionirji; 13.000 Promenadni koncert; 13.45 Glasba po željah; 17.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom. PONEDELJEK i. 8. 1952; 13.50 Domači zvoki; 11.20 Ob Soči in Žili; 18.30 Lahko glasbo izvajajo razni solisti; 21.00 Slušna igra: G. Sand: »Mala Fadette«; 22.00 Večerni koncert. TOREK 5. 8. 1952: 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža; 11.20 Kulturni razgledi; 18.30 Radijski roman A. Duinas: »Dama s kamelijami«; 19.00 Ciganski naperi; 20.00 G. Verdi: »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih. SREDA 6. 8. 1952: 11,20 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Za vsakogar nekaj; 21.00 Poje KUD »Jože Ilermanko« iz Maribora: 21.30 Glasbeni ¡portreti skozi svet i.n čas; 22,00 Lahkih nog naokrog. ČETRTEK 7. 8. 1952: 13.50 Igra kopališki orkester iz Sv. Nikolaja; 14.20 Po svetu okrog; 18.15 Polke in valčki: 18.30 Iz naše narodne revolucije; 18.10 Iz slovenskih oper in operet. PETEK 8. 8. 1952: 13.50 Domači zvoki: 14.20 Literarni obzornik; 18.30 Iz manj znanih oper. Križanka 30 'tr io i.: SSK Dua 16; ■A 13, 19 / 2 9 14 17 27 pssa DQS3 L." .-.T Tj khj33 22 24 tjeon 20 25 t - 6 r-i 28 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. glavno mesto balkanske države; 7. telovadec, 8. žensko pokrivalo, 9. pamet, znanje, 10. .glas domače živali, 11. podred-mi veznik, 13. litaranna zvrst, tudi moško ime, 15. okrajšan veznik, 17. vrednostni psipirji, 18, tujka za če-tverokotnik, 20, dva samoglasnika, 21. pozitivni električni pol, 23. mala vodna žival, 24. dva enaka so-glaisnika, 20. pijača starih Slovanov, 27. ižllahtni ipliin, ki se uporablja za razsvetljavo ireklamnih napisov, 29. geometrijsko telo, 30. država v ZDA. Navpično: 1. mento v črnogorskem primor.ju, 2. škatljica, tulec (franc, tujka), 3. pi-ostor za verske obrede, 4. grška boginja zemlje, 5. skrajni del celine, 6. samoupravna država v britanskem imperiju, 9. poljski konjjeniki s sulico, 11, ljubim (lat.), 12. vnsita 'testenin, 14. kosilo, 16. prekop, voidni jarek, morska ožina, 19. iermin. 22. mesto ob reki Arno v Italiji (foneit,). 25. dva udai, 27. latinska nikalnica, 28. osebni ¡zalimek »mi« v sklonu, 29, oziral-ui zaimek. ■REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. slatina, 7. rak, 8. ton, 9. et, 11. Ri, 12. Damijan, 15. aga, 16. ¡zdoma, 18, katar, 20. mid, 22. pleizati, 25 le, 26. Ir, 27. atomist. 30. vod, 31. Aka. Navpično-: 1. areda, 2. lata, 3. ak, 4. Ht., 5. .Nora, 6. Anina, 10. bi-gotiszem, 13. madame, 14. Jamada. 16. Z. K., 17. ar, 19. splav, 21. mirta, 23. leto, 24. tisk, 28. od, 29. ia. w î- NE SILI OTROKA Z JEDJO Andrejček je Lil ljubek iu prijeten otrok. Vedno je bil dobre volje, zlasti rud pa jc jedci. Pri teru ni bil posebno izbirčen, toda resnici na ljubo moramo povedati, da sla bila z močnikom, ki mu ga je mama skoraj vsak večer pripravila za večerjo, liu-da nasprotnika. Očka jc razumel An-drejčka, da se je močnika proobje-del, toda mama je le poskušala, da bi sinka zlepa prepričala, kako dobra in okusna jed je močnik. Audrejček, ki je bil sicer dobro vzgojen fantiček, jo je poslušal le z enim ušesom in mami se je zdelo, da se ji zadnji čas celo posmehuje. Zato se je nekega dne razjezila in, tebi nič meni nič, zahtevala, da inaj otrok poje zvrhan krožnik močnika, sicer ga čaka palica. Andrejček je bil v veliki zadregi. Kaj naj slori? Da bi pospravil ves močnik pod streho, ni bilo misliti, enostavno se mu jc uprl. Toda še Dober tek! bolj se je bal palice. Tedaj mu je šinila v glavo misel, ki je bila po njegovem vredna samega suhega zlata. In ko je ¡mama stopila iz kuhinje v sobo, se je Andrejček s krožnikom vred neslišno splazil v stranišče in zlil močnik v školjko. Tedaj je na hodniku nekaj zaropotalo. Andrejček se je prestrašil in jo naglo popihal v 'kuhinjo. Šele pri mizi, ko je naredil najbolj nedolžen obraz, se je spomnil, da je pozabil potegniti vodo. Toda bilo je prepozno. »Andrejček, Andrejček,« je zaslišal mamin razburjeni glas, »kaj si vendar storil?« Andrejčku so se za-šibila kolena, okoli srčka mu je vztrepetalo tako močno, da mu je zadrhtelo vse malo telo. Že se je iskreno pokesnl svojega dejanja, toda bilo je prepozno. Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadranu v Kopru. Naslov uredmštva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. V kuhinjo jc stopila mama. »Tako torej,« je dejala in že je prijela za palico. Naj jc Andrejček še tako prosil in se otepal, mama jc bila neizprosna. Palica je pela in pela in, da bi bila tragedija še popolnejša, mu je mati ukazala, naj se spravi od doma, češ da ona ne mara takega sinka. Andrejček jc milo zajokal in prosil odpuščanja, toda mama se ni dala tako lahko omečiti. Seveda se je še tisti večer med njima vse izravnalo, zlasti ko se je vrnil domov očka. Toda med nami rečeno, ali se vam Pepe Spiček gre po ulici ves zgr-bančen. Sreča ga prijatelj Bolta, ki se ne more načuditi temu, da bi vedno zdravi Spiček nenadoma tako zbolel in postal grbast. Zato mu svetuje, naj gre k zdravniku. »Ke.i sva ravno pred zdravnikovo hišo pa naj bo,« pravi Spiček, »ti Bolte pa me počakaj, da ti povem, kako je bilo. ker zdravnikom prav male zaupam.« Se prej kot v petih minutah je Spiček zdrav pritekel po stopnicah: »To je .pa res dober doktor Bolta, samo pogledal me je in takoj je ugotovil, 'da sem si suknje prnpel za hlačni gumb.« * Žena: »Kaj pa si sinoči tako ropotal, ko si prišel domov, klada pijana.« Mož: »Vžigalice so se mi raatres-le.« Zena: »No, te vžigalice so morale biti celi telegrafski drogovi.« * Učitelj telovadbe: »Ce naredim stojo, rni steče vsa kri v glavo. A zakaj mi ne steče v noge, če se postavim .nazaj v normalni položaj?« Učenec: »Ker vaše noge niso prazne1.« * K zdravtniku se je zatekel možak, čigar višnjevi nos je že na daleč nanznanjal prijatelja dobre vinske kapljice. Po natačni preiskavi mu je zdravnik izjavil: — Vodenico imate! — Ta 'bo pa bosa, gospod doktor, saj vse življenje menda nisem popil treh kozarcev vode. * Skot je po petindvajsetih letih bivanja v Ameriki obiskal svojo domovino. Po povrattku je pripovedoval svojim ameriškim prijateljem: »Šale o škotski skoposti so dejansko utemeljene. Kiupil sem si cigaro, a ■trafikant mi je ni hotel prižgati. Ko sem miu dejal, da v Ameriki dobim, če kupim cigaro, kar celo škatljico vžigalic zastonj, me je zavrnil, češ tukaj žal ni Amerike. Pomislite, moral sem hoditi celih 20 miniujt, da sem si lahko prižgal cigaro v hotelu, kjer sem stanoval.« * Ne vem, če se je to pripetilo na istrski ali dolenjski železnici. Zaradi polževe hitrosti sta obe na »dobrem glasu«. Sprevodnik pregleduje na vlaku ZbKflVNIŠKI KOTIČEK 27. j.uilija, na dan obletnice vstaje na Hjpvatek'em, so v splošni bolnici v P.ulju odprli novi otroški oddelek. Stara otroška bolnica je .poslala pretesna. Agitai upravitelj bolnišnice je dozidal itn opremil s (pomočjo mnogih zaslužnih delavcev nekdanjo mCaisa pa'g.amiti«, sanatorio privatnih patcientov med cedrami, v moderno otroško bolnišnico s 60 posteljami in vsemi potrebnimi sltramiákimi prostori. V nekaj dneh bo prevzel oddelek novi šef, kn ga je liizbrai Svelt za zdravstvo NRH. 8. marca je pričela z delom v novih prostorih puljska porodnišnica. Zanjo so pregrad ili in odlično opremili moderno trinad-stropmo stanovanjsko hišo v neposredni bližini' bolnišnice. V kratkih petih mesecih si je priborila nova porodnišnica velik sloves, ki stoji na trdnem in požrtvovalnem detlu tmlaidiih zdravnikov, sester in vtsega bolniškega osebja. Puljski zdravstveni delavci, ki so se šolali večinoma v Zagrebu in ki so izpopolnili svoje tananje v inozemstvu, dvigajo iz leta v leto vtrednost mediainiskega dela v puljskih bolnišnicah. S (tem tujtrjujejo' zaupanje domačinov v ljudsko oblaisit. Njiihovo delo je zelo uspešno ¡in ¡pomembno v medicinskem in v političnem oziru. Istega dne kot otroško' bolnišnico v Puljiu so- odiprii tudi. okrevališče za zavarovanec . v nekdanjem hotelu »Stala manis« pri Umiagu. Stavba, ki je iz leta 1935 leži na kralsirieim prostoru, na polotoku na odprtem morju med Umagom ,in med Savudinijo. Po ,naročilu lin z denarjem okrožne uprave Zavoda za sooiatno zavarovanje v Kopru, z dragoceno pomočjo' mizarjev koprskega. »Stila« in domačih delavcev ■ .j e preuredil in opremil učenec mojstra Plečnika novo okrevališče v udoben in okusen dom, ki bi ga bili veseli v Opatiji ali v Dubrovniku, Ce bo uprava okrevališča, dorasla svoji nailo-gii itn če bo dosegla zasaditev in pogozditev najbližje okolice doma, bosta ostali okrevališči ZSZ pri Umaigu (in v Savudtijii trajna spomenika slovcmsko-hrvaitskega Sodelovanja v Is,tri. zdi pametno siliti otroka z jedjo, ki se jo je preobjcdcl in ga potem zaradi pregreška, ki ga res nc gre pozdraviti. tako močno kaznovati? Mislim; d', i .'.no vsi istega mnenja, da jc bila Andrejčkova mama neuvidevna, da, celo trmasta in da se je s svojim ravnanjem prenaglila. Končno je tudi uvidela svojo napako in sama pri sebi obljubila, da nc bo nikoli silila sinka z jedjo, ki mu je postala zoprna. Resnici na ljubo pripominjam še to, da je moral tudi Andrejček obljubiti, da kaj takega, kot je storil z močnikom, nc stori nikoli več. vozne listke An prav.i neki ženici: .»Pravikair isrruo • izvedeli, mam'ca, da je pogorela postaja, na kateri boste izstopili;« ■»O, nič hudega zato-. Preden bo ta vlak prilezel do tam, bo že zgrajena nova 1« * Par novoporočencev se je vračal z .ženijlovanjskega potovanja. '»Da*agec,« je rekla ona, ko sta stopila iz vlaka, »dajva se tako obnašati, kakor da sva že dolgo poročena.« .»Dobro,« je dejal on. »Kar poberi kovčke in ju nesi za mano!« * Gospa Kokoševa. je šla posetit prijateljico gospo Kurelovo. Ko je prišla na nijen dom, je gospa Kure.ova obešala nove izavese na okna, urejala pohištvo, postavljala vaze cvetlic na mize in pri .tem prepevala ko škrijanček. »Ježešta, gospa Kuretova! Ali boste imeli obletnico poroke ali kaj?« »Ne, ne, gospa Kokoševa. imeli pa bomo islavUje, ker jultiri ae moja sinova vrneta iz zapora.« i»Oh, jutiri ida se bosta vrnila? Pa saj-sta bila izaradi tistega roparskega napada obsojena na sedem let.« »To 'je res, pa zairadi lepsiga vedenja so jima odpustili dve leiti.« »Oh, srečna mati, keir imate tako vrle sinove!« * Popotnik v vlaku neprestano strmi v obraz neznanca, ki sedi pred njim. Temu je .to postalo nadležno in se je obregnil': i»Kaj pa tako zijate vame?« »Oh, oprostite mi. Vaš obraiz veste, če bi nie bilo zaradi brk, je nati?.nono tak, kakršen je obraz moje ženiej« »Jaz vendar nimam ibrk.« »\/i ne, moja žena jih pa ima.« Moda poletnih oblek je v širokih črtah. Za poletni popoldan si bomo omislili tako črtasto obleko, ki je v pasu stisnjena, a se hitro in zelo razširi. Zivotek je čim enostavnejši (SI. 1.). Posebnost letošnje mode so zelo široki črni pasovi, ki jih zapenjamo s svetlo lcovinasto zaponko (SI. 2.). Nekaj za gospotSmje Nadevana paprika. 5 paprik zbrišemo, jim pr.i cepljenju odrežemo pokrovček, izdcibemo .noMumrišči.no obli jemo z vročo vodo in jih vložimo za 1 uro v mrzlo vodo. Na masti prepražimo žlico čebule, precej zelenega pejteršiltja, dodamo 20 dkg surovega sesekljanega mesa, eno jajce, soli, popra, 4 dkg napol dušenega riiža in eno žlico klisle'smetane. Zmes dofbro (premešamo, napolnimo z njo paprike in jih pokrijemo s pokrovčki. Vložimo jih v (ko/zico, dbflijemo e omako in duši-mo pokrite 1 uro. o Omaka. 3 srednje velike paradižnike pražimo na čebuli in zelenem peteršilju in pretlačimo. Iz 3 dkg masti in 2 dkg moke napravimo svetlo prežganje, zalijemo z juho, rdečim vinom, limoninim sokom, pridenemo pretlačane paradižnike, osolimo (po okusu), osladimo in prekuhamo. * Nadevane kumare. Kumare lahko nadevamo z dušenim rižom, s prepraženimi mesnimi ostanki, ali pa tudi z dušenimi gobicami. Najbolj uporabne so srednje velike kumare, ki jih olupimo, izdolbemo, osoSiimo, nadevamo in dušimo v paradižnikovi omaki do mehkega. Ser-viramo jih kot dodatek k mesu ali pa samo kot predjed. • Vlago odpravimo iz stanovanja, če razmestimo v vsakem vlažnem prostoru v plitvih posodah negašeno opno, ki vlago vsrka. Ko apno razpade, ga Obnovimo, XV. OLIMPIJSKE IGRE Jugoslovanski nogometaši ¥ borbi za zlato medaljo Vse naše športmo občinstvo, pa tudi nešporrtniki, z velikim zanimanjem spremljajo rezultate jugoslovanskih repreizenltantov na olimpijskih igrah na Minskem. Mirno lahko itrdimo, da velja dobršen del te pozornosti jugoslovanskim nogometašem, ki iso s svojimi zmagami v dosedanjih .tekmah iin z izvinstno dgro navdušili desdlt tisoče finskih gledalcev ter športne funkcionarje An zastopnike tiska vseh držav, ki sodelujejo na olimpiadi. Po zmagi nad reprezentanco Danske s 5:3 se je jugoslovanska nogometna reprezentanca v torek zvečer srečala v poi£inai'iu z reprezentanco Nemčije. Jugoslovani so zmagali z rezultatom 3:1 (3:1) in se s tem plasirali v finale Odločilna tekma za zlato .medaljo z reprezentanco Madžarske bo v soboto zvečer v Hal sinkih, V igri z Nemčijo je zopet prišla do «izraza premoč Jugoslavije v prvem in popuščanje v drugem polčasu. Jugoslovanski napada'ci Mlldč,' Bosbek, Vukas, Ze.beo in Ognjanov so s kraisnitmi kombino.djamii navdušiti gledalke In it-nikrat potrt-s-li mrežo borbenega,- nasprotnika. Po tretjem go-liu .pa so se -nekako zadovoljili z dosežen,um rezultatom ter dopustila Nemioetm, da so orešili v ofenzivo. Le požrtvovalnosti obrambe, zlasti izvrstnega vratarja Beare se je zahvaliti, da je rezultat prvega polčasa ostail -neizpremonjen. Banalno itekmo z M.adžansko pričakujejo mešamo pni nas, temveč tudi po vsem svetu z ogromnim zanimanjem. Srečali se bosla dve enaj-slonici, toi sla na letošnjih olimpij- VlKidimir Beara je v tekmi j Nemčijo zopet odlično branil sloih igrah prikazali nedvomno najboljšo .igro. Favorita v tej (tekmi ni, zmagal bo le t i sli, ki se bo do zadnje miiiraute bori'1 z vsema silami, zlsstii pa še — kakor menijo nekateri nogometni strokovnjaki — ki bo odločnejši in pogumnejši v startu. Naši,igralci se nedvomno zavedajo, da bo nj.ihovo igro sprenitljalo ob radijskih apara-' > vse naše ljudstvo in bodo zato vložiti vs-e sile, da priborijo naši socialistični domovini najvišje priznanje na XV. Oiimpijsk igrah. Jugoslovanski vaterpolisti v finalu Razen nogometašev so nas na letošnjih olimpijskih igrah vesela presenetili tudi naši vaterpolisti, ki so visoko porazili vse s.vo-je nasprot-niiike ,im ,se plasirali! v finale. Tekmo s Holandisko, ki je glavni favorit za osvojitev zlate medalje, so naši va-•ierpolislii SiOeir 'izgubili z rezultatom 2 :3, (vendar je mednarodna plavalna zveza ugodila našemu pro-tesltu in to itekmo razveljavila, V zadnji minuli itega dvoboja je namreč s oidinilk nepravi'no dosodil kazenski -strel v korist Hotandcev, iz katerega so zabili zmagoviti gol. ■ -Mati Agala se je blazno nasmihala. Vzela je Toniševo glavo v svoje roke in mu božala porastlo brado, lica in kito, ki mu je padala po hrbtu. »Ne norčuj se iz mene, Toniš, moj dragi; vsi se norčujejo iz mene, vsaj ti mi prizanesi! Ulonil si in jaz sem jokala za teboj, da je nastala povoden j in je voda izvrgla človeka, ki nisi bil ti in so ga ribe že načele. OJi, sem dejala, ubogi Toniš, vsega bodo pojedle ribe in voda in črvi, kako ga mora lo boleti. In sem bila huda na ribe in sem te povsod iskala po vodi.« Toniš ni mogel ničesar več reči. Tiščal je glavo k materi, kakor da prisluškuje bitju njenega srca, in je samo stokal, srečen, da še enkrat sloni na prsih žene, ki ga je rodila in od trpljenja zblaznela. »Pa kje si bil skril, da se tako dolgo nisi oglasil, ko sem te klicala? Nisi prav storil svoji materi . . .« Tonišu se je zazdelo, da je zaslišal glasove in korake, zato je dvignil glavo in pokleknil; mati Agata pa se je zbala, da pojde proč od nje, zato se ga je trdo oklenila in vpila: »Ne pojdeš! Težko sem te priklicala, ne pojdeš! Joj, pa postaral si se; ali se tudi tam, na onem svetu, starajo ljudje?« Toniš se je bal brata in vaščanov. »Mati!« je šepetal. »Še pridem, pustite me! Jaz sem živ. živ, živ!« Mati Agata je slišala samo besedo »živ« in ponavljala: »Živ, živ! Ne ttide mi! Ali si že jedel? Ali sem ti zastonj postiljala v podstrešju, tebi in Ljuboti, ki pride! Ali sem ti zastonj . . .« Toniš je slišal glas pogovora in korake. Ali so se bližali ljudje iz Tolmina ali se je prebudila vas? Planil je in se materi iztrgal iz objema. Hotel jo je še enkrat objeti, tedaj pa se ga je ona oklenila, da se ji ni mogel več iztrgati. Če bi hotel bežati, bi jo moral vleči s seboj, s tako močjo se ga je oprijela. »Toniš, moj dragi! Postaral si se! Blagoslovljene ribe, ki te niso pojedle! Nisem te zaman klicala.« Končno se je osvobodil. Planil je na pot, ne daleč od njega je nekdo ltkresoval ogenj, plamenica je zagorela s prvim plamenčkom. »Toniš, moj dragi, ostani!« je vpila mati in tekla za njim. Toniš pa je tekel, veje so ga teple po obrazu; ko je dosegel most, je bilves krvav; kriki za njim so poneliavali. 6. Mater Agato so nezavestno pobrali na cesti in so jo prenesli v kočo. Ko se je zavedela, jo je tresla mrzlica, bledla je s pogledom na ljudeh, ki so se nabrali okrog njenega ležišča. »Ujemite ga!« je vpila. »Zgrabite ga! Kako se je postaral, a kako mehki so njegovi lasje! Psst! Tiho! Da slišim, kako pojeTT. Ali ne vidite konja, ki sili skozi okno? Ta konj je smrt na štirih nogah... Zvonite in kembelj bodi mrtvaška kost! Vidim Marijo devico, ki sedi na tronu iu dela točo, ki jo podaja usmiljenemu Jezusu, da jo stresa na zemljo . . . Jaz jo lovim. Jaz jo lovim. Čemu ste jo natrosili po mojem životu, da me tako mrazi in peče . . . mrazi in peče . . .« Ljudje, ki so prisluhnili vsaki besedi, so se spogledali in so jo vprašali: »Kdo dela točo?« Agata je utihnila, kakor da jo je to vprašanje predramilo iz omotice. »Kdo dela točo?« je vprašala tudi ona. »Kdo?« so ji odgovorili. »Ali nisi dejala, da jo delaš ti?« Znova se je zmedla in oči so ji gledale nekam v daljavo, onostran vidnega sveta, usta so ji govorila: »Jaz! V resnici — glejte — ali ne vidite njenih vrvi, ki gredo čez Volče ... Iz teh vrvi je spleten plašč lakote!« »Čarovnica je!« so dejali nekateri. »Pustite jo!« so sočustvovale nekatere ženske. »Revica je!« Eden izmed mož se je ozrl, da vidi, če ni Štefana v bližini, nato se je nagnil do Agate in ji pošepetal v uho: »Ti si pomorila mojo živino. Priznaj in Bog ti bo odpustil!« Agata pa je iskala z očmi in bledla z izsušenimi ustnicami: »Živina . . . Ženite proč živino! Glejte, 'gnus nosi na gobcu, rdečo slino cedi za seboj, črna je pod kožo, modrikasta postaja in gnojni parklji se vlečejo za njo . . . Ne pustite, da me voha, zakaj sokrvica ji teče iz oči, po mrtvaškem smradu zaudarja.« Ljudje so se znova spogledali; ženska, ki je imela kozav obraz in neznansko veliko spodnjo čeljust, se je nagnila k nji in dejala: »Ti si mi umorila dele, da je umrlo od božjasli!« Bolnica se je znova predramila: kakor da gleda v širno proslranost in nekaj išče z očmi. je vprašala: »Kaj?« »Otroka: mojega otroka si umorila.« »Otroci bodo prišli v nebesa,« je dejala. »Tisočkrat jim blagor, ki mladi gredo in jim je prihranjeno vse hudo. Hvalijo naj kugo, časle naj hožjast . . . Angelci se mi smejejo!« Izba se je nagnetla ljudi, vsi so se spogledovali; prikazal pa se je Štefan in nihče več se ni tipal izpraševati bolnice; le med seboj so šepetali: »Čarovnica je bila.« »Kaj naredimo z njo?« so se vpraševali. Usmiljeni, ki so videli smrt na starkinem čelu, so odgovarjali: »Pustite jo, saj bo umrla.« »Zapirajte okna in vrata, da hudiči ne odnesejo njene duše in bo hodila nazaj: gorje nam!« »Vse to nič ne pomaga. Zaklenili bi morali njeno dušo.« Ozirali so se drug po drugem: »Kdo jo bo zaklenil?« Pristopil je kmet in dejal: »Čarodej Matevžek je pri meni. Pri-bežal je iz Tolmina. On je vešč takih reči; če je 011 ne zaklene, kdo bi jo drugi?« Ko Štefana ni bilo v izbi, so poslali po čarodeja. Ta je vstopil, še od prejšnjega večera ves plah, in ji prijel Agato za roko; bolnica je zavpila: »Tiščite mi dušo, da mi ne uide! Ali ne vidite, da segajo kremplji po nji?« »Ali so hudičevi kremplji?« je vprašal čarodej. »So,« je dejala. »Pri nogah in pri glavi stojijo, a tudi angelci so vmes in se grizejo z vragi. Hudičem teče črna kri.« Ljudje so se prestrašili in polovica jih je zapustila izbo, čarodej pa je vzel blagoslovljeno svečo in vodo, prekrižal roke bolnici in molil: »O sveti, neumrjoči Bog, jaz ubogi grešni človek se ti priporočam in zaklenem to ubogo grešno dušo v zasluženje tvojega večnega življenja in v moč tvojega grenkega trpljenja, amen!« To je molil sedemkrat in sedemkrat napravil križ čez bolnico. Ta se je pomirila, njene navskriž ležeče roke se niso zganile. Čarodej pa je šel k mosUi, kjer je pod skalo ob vodi živel človek, o katerem so trdili, da se mu je zmešalo in ni drugega delal kot molil. »Kaj si videl?« ga je vprašal. »Videl sem vse polno hudičev, ki so plesaje šli mimo mene v Mo-drejee,« mu je ta odgovoril. »In sem jih vprašal: .Kam greste?' Odgovorili so mi: .Po dušo, ki je že naša.' In so še bolj veselo plesali.« »In kaj si videl dalje?« »Videl sem jih, ko so se vračali in niso več plesali, lomili so drevje in šumeli, bili pa so praznih rok. Vprašal sem jih: .Kje imate dušo?* In so mi odgovorili: ,Ne moremo je vzeti, ker je s sedmimi ključi zaklenjena! '« »Kdo umira v Modrejcah?« je nato vprašal puščavnik. »Mati Agata,« mu je odgovoril čarodej. '»Bolj je angel ko mi vsi,« je sveti mož sklenil roke, čarovnik pa ga ni poslušal, šel' je v Štefanovo hišo in videl, kako je Agata umrla. Razklenila je bila roke in poskušala peti pesem, ki jo je preinnogokrat pela, nazadnje je vzkliknila: »Pomagajte mi v nebesa!« Roke so ji padle na odejo. »Rešena je!« so se oddahnili ljudje. Deli so ji kos svinca na prsi, pogrnili z belim prtom in obrnili križ, da je gledal skozi okno iz hiše, v strah hudičem, ki so še vedno oprezali za zaklenjeno dušo . . . Pozno v noč drugega dne so ljudje iialrpali izbo do zadnjega kotička, fantje in dekleta pa so sedeli pred hišo in peli: »Priš/n je štima ocl nebes, da bom moral dat' življenje čez, da bom moral umret', slovo jemat' in v večnost se podat'.« -Med zvoki te pesmi, ki je bila bolj žalostna kot grenke solze, so se ljudje pogovarjali okrog mrličke, katere duše so se bali in njenega telesa. »Hodila Lio,« so dejali, »v naše hleve, v naše izbe; prinašala bo moro in hožjast, kugo in točo; duša je zaklenjena, dokler telo ne segnije, potem bo prosta.«