Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA « JUGOSLAVIJA URADNI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 41 • kos. v LJUBLJANI, DNE 18. MARCA 1930. Letnik I. Vsebina 185. Zakon o zdravstvenih občinah. 186. Zakon o bolnicah. 187. Poslovnik glavnega sanitetnega sveta kraljevine Jugoslavije. 188. Pravilnik za izvrševanje zakona o zaščiti avtorske pravice 189. Pravilnik o ustanovitvi sveta strokovnjakov glede avtorske pravice po § 77. zakona o zaščiti avtorske pravice. 190. izpremembe v pravilniku za izvrševanje zakona o dobro-voljcih. Zakoni in kraljevske uredbe. 185. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o zdravstvenih občinah.* § L Za pospeševanje narodnega zdravja se ustanavljajo zdravstvene občine. Mesta in trgi kot upravno občino s preko 4090 prebivalci, občine na kmetih pa s preko 0000 prebivalci so samostalne zdravstvene občine. Mesta in trgi z manj kot 4000 prebivalci, občino na kmetih pa z manj kot 6000 prebivalci sinejo skleniti v treh mesecih, da ostanejo ali da postanejo samostalne zdravstvene občine, ter morajo priobčiti ta sklep banski upravi; o njem odloči dokončno ban, ko je zaslišal banski sanitetni svet. §3. Okoliši občin, ki po § 2. no postanejo ali ne ostanejo samostalne zdravstvene občine, se spoje z ba- * »Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 6. marca 1930., št. 52/NV11L novo odločbo po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in občinskih odborov v združene zdravstvene občine. Vsaka upravna občina sme zahtevati pozneje, naj se proglasi za samostalno zdravstveno občino. O tem odloči ban, ko je zaslišal banski sanitetni svet. Samostalne zdravstvene občine imajo te-le dolžnosti: 1.) postavljajo in plačujejo na vsakih 10.000 prebivalcev po enega občinskega zdravnika; 2.) postavljajo in plačujejo na vsakih 10.000 prebivalcev po eno sestro pomočnico; 3.) postavljajo in plačujejo na vsakih 5000 prebivalcev po eno kvalificirano občinsko babico; 4.) plačujejo bolnične pristojbine za zdravljenje svojih siromašnih pripadnikov, kakor se odredi to z zakonom o bolnicah; 5.) osnavljajo, grade in vzdržujejo same zdravstvene ustanove v svojem okolišu ali pa sodelujejo pri osnavljanju, gradnji in vzdrževanju teh ustanov; 6.) sodelujejo pri asanacijah in zatiranju nalezljivih bolezni. V samostalnih zdravstvenih občinah, ki imajo preko 15.000 prebivalcev, velja odredba točke 3.) § 4. samo za prvih 15.000 prebivalcev; preko tega števila pa se postavljajo babice per dejanski potrobi. O tej potrebi odloči dokončno v okolišu uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje, ko je zaslišal glavni saniteni svet, v banovinah pa ban, ko je zaslišal banski sanitetni svet. §5. Samostalne zdravstvene občino postavljajo vse razhodke iz § 4. v svoje redne občinske proračune. § 6. Vse osebje, določeno v § 4., izbira po razpisanem natečaju v samostalnih zdravstvenih občinah občinski odbor. Izbor zdravnikov potrjuje ban, ko je zaslišal banski sanitetni svet, v občini mesta Beograda, Zemuna' in Pančeva pa minister za socialno politiko in narodno zdravje, ko je zaslišal glavni sanitetni svet § 7. Če je v kakšni samostalni zdravstveni občini več občinskih zdravnikov, mora biti eden izmed njih odrejen za predstavnika občinske zdravstveno službe. §8. Če ima zdravstvena občina po številu prebivalcev večje število osebja, se morajo odrediti službeni kraji tega osebja tako, da so v vsem okolišu zdravstvene občine enako porazdeljeni. § o. Samostalne 'zdravstvene občine morajo predpisati s posebnimi štatuti prejemke in pravice do pokojnine osebja pod točkama 1.) in 2.) iz § 4. tega zakona. Te statute potrjuje ban, ko je zaslišal banski sanitetni svet, v občinah mesta Beograda, Zemuna in Pančeva pa minister za notranje posle. § io. Okoliš združeno zdravstvene občino ne sme ob-sezati praviloma manj od 6000 in ne več od 15.000 prebivalcev. § 11. Za vsak okoliš združene zdravstveno občine odredi ban sedež občinskega zdravnika. V okolišu, združene občine postavi banovina: 1.) zdravnika; 2.) sestro pomočnico. To osebje se smatra za banovinsko. Krediti .-.a njegove prejemke se postavljajo v banovinske proračune. § 12. Upravna občina z najmanj 1000 prebivalci v okolišu združene zdravstvene občine mora postaviti v breme svojega proračuna kvalificirano babico. Manjše upravne občine se morajo združiti zaradi plačevanja te babice po odredbi občega upravnega obla-stva prve stopnje. § 18. Ban skrbi, da se zavaruje zdravnikom združenih zdravstvenih občin na njih sedežu stanovanje v naravi. § 14. Občinski zdravnik v samostalni in združeni zdravstveni občini ima te-le dolžnosti: 1.) brezplačno zdravi siromašno prebivalstvo; 2.) zdravi ostalo prebivalstvo po pristojbinah, ki jih predpiše ban, ko je zaslišal zdravniško zbornico in banski sanitetni svet; 3.) opravlja na poziv javnih oblastev in ustanov tudi drugo javno zdravstveno službo, predpisano za državne zdravnike pri oblastvih občo uprave; 4.) zdravstveno izobraža prebivalstvo; 5.) skrbi za pospeševanja zdravja dojencev, malih in šolskih otrok; 6.) skrbi za pospeševanje higieno v okolišu svoje zdravstvene občine; 7.) podaja predloge o asanacnali ter sodeluje sam pri teh delih; 8.) vodi evidenco o rojstvih in primerih smrti v okolišu svoje zdravstvene občine ter podaja o tem predpisana poročila; 9.) odvrača in zatira nalezljive bolezni, vodi evidenco o njih in pošilja predpisana poročila; 10.) nadzira periodično s"oj okoliš, vzdržuje v po-edinih krajih ambulatorije, proučuje razmere prebivalstva glede njegovega življenja in prebivanja ter podaja o tem potrebno predloge; 11.) vrši v osnovnih šolah, kjer ni šolskega zdravnika, njegovo službo; 12.) ima ročno lekarno po veljavnih predpisih. Natančnejše odredbe o področju občinskega zdra vnika po tem paragrafu predpiše s pravilnikom minister za socialno politiko in narodno zdravje, ko je zaslišal glavni sanitetni svet, v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. S tem pravilnikom se predpiše, koga je smatrati za siromašnega po točki 1.) tega paragrafa in kako se ugotavlja siromaštvo pro krajevnih razmerah. Sestra pomočnica podpira zdravnika v vseh njegovih dolžnostih iz tega paragrafa pod njega nadzorstvom in upravo. Če opravlja občinski zdravnik dolžnost iz točk 3.), 9.) in 11.), se smatra za organa javnega oblastva; pri ostalih dolžnostih iz tega paragrafa pa ga morajo javna oblastva podpirati. § 15. Zdravniki in sestre pomočnice združenih zdrav-svenih občin prejemajo za opravljanje svoje službe po predpisih tega zakona potno povprečnino, ki jo odredi ban po krajevnih in prometnih razmerah, ko je zaslišal banski sanitetni svet. V banske proračune se postavljajo potrebni krediti za ]Kitne povprečnine iz § 15. in materialne raz-hodke za opravljanje službe zdravnikov in ostalega osebja v združenih zdravstvenih občinah po § 14. toga zakona. § 17. Banovine so pooblaščene, predpisati za pokrivanje razhodkov, izvirajočih iz ustanavljanja in delovanja združenih zdravstvenih občin po tem zakonu, z odobritvijo ministra za finance posebno zdravstveno doklado, ki se sme pobirati samo v okoliših združenih zdravstvenih občin. Prehodne odredbe. § 18. V banovinah, kjer že obstoje samostalno zdravstvene občine po dosedanjih zakonih, morajo prilagoditi te občine svoje delovanje odredbam teg-a zakona v treh mesecih. Okoliše združenih zdravstvenih občin po § 3. tega zakona odredi ban najkesneje v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ko je zaslišal banski sanitetni svet. V banovinah, kjer žo obstoje in delujejo združene zdravstvene občine, se odrede novi okoliši praviloma samo, če njih sedanji okoliši ne ustrezajo prometnim in krajevnim razmeram. Da se popolnijo mesta osebja v okoliših zdravstvenih občin, ki ne obstoje po dosedanjih zakonih ali ki no delujejo, se razpiše v nadaljnjih šestih mesecih natečaj, toda najkesneje tako, da se uvedejo zdravstvene občine po tem zakonu z dnem 1. aprila 1931. § 19. V proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se postavljajo letno krediti kot dotacije banovinam za pokrivanje razhodkov v banovinah, predpisanih po tem zakonu. Te dotacije se dovoljujejo po potrebah. § 20. Ko se uvedejo zdravstvene občino po tem zakonu, se sme število sreskih sanitetnih referentov skladno z odredbami § 49. zakona o notranji upravi po potrebi zmanjšati na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstva za notranjo posle v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. § 21. Ta zakon se ne nanaša na zdravstveno zadruge in tudi ne preprečuje njih obstoja. §22. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi trideset dni po razglasitvi v »Službenih Novinah*; takrat prestanejo veljati zakoni in zakonski predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu. V Beograd u, dno 27. februarja 1930. Aleksander s. r. Minister Predsednik za socialno politiko ministrskega sveta, in narodno zdravje: minister za notranje posle, dr. M. Drinkovič s. r. častni adjutant . . .. Njegovega Veličanstva Vidol m pritisnil kralja) državni pečat divizijski general: čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L. S.) Peter Zivkovič s. r. 186. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o bolnicah/ Obče odredbe. § 1. Bolnice so zdravstvene ustanove za zdravljenje bolnikov in strokovno izpopolnjevanje zdravnikov in ostalega sanitetnega osebja. §2. Bolnico so občo in specialne. Obče bolnice sprejemajo vse vrste bolnikov, specialne pa samo osebe s poedinimi boleznimi, katerim so te bolnice namenjene. § 3. Obče in specialne bolnice so javne ali zasebne. Javne bolnice morajo sprejemati v zdravljenje vse bolnike, ne glede na to, ali morejo sami plačati stroške za zdravljenje. Javne bolnice so: 1.) državne; 21) banovinske; in 3.) občinske. §4. Državne bolnice so: obča državna bolnica v Beogradu, državne bolnice v Nišu, Skoplju, Novem Sadu, Sarajevu, na Cetinju kakor tudi bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu, Kovinu, Toponici in Beogradu. Ostale javno bolnice, razen občinskih, so banovinske. Minister za socialno politiko in narodno zdravje smo prevzeti v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta sporazumno z občinsko upravo v Banji-luki kot državno sedanjo občinsko bolnico v Banji-luki, prav tako pa tudi prevzeti sporazumno s pristojno bansko upravo kot državno sedanjo banovinsko bolnico v Splitu, sedanjo banovinsko bolnico (občo in žensko) v Ljubljani in banovinsko bolnico za duševne bolezni na Studencu. §5- Državne bolnice se morajo izgraditi postopno tako, da omogočijo vsestransko zdravljenje bolnikov in strokovno izpopolnjevanje sanitetnega osebja. Obča državna bolnica v Beogradu in bolnica v Ljubljani služita tudi za potrebe medicinskega pouka na univerzah v Beogradu in Ljubljahi. * »Službeno Novine kraljevino Jugoslavije* z dne 6. marca 1930., št. 52/XVIIT. Javne bolnico imajo pravico, pobirati za stroške zdravljenja bolnikov predpisane pristojbine po oskrbnem razredu, v katerem se bolnik zdravi. Višino bolničiiih pristojbin v državnih bolnicah odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje, v ostalih bolnicah pa ban z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje. § 7. Bolnične pristojbine plačujejo: 1.) bolniki sami ali drugi, ki so po zakonu za to zavezani, razen če pristojna občina potrdi, obče upravno oblastvo prve stopnje pa overovi, da ne morejo plačati bolničnih stroškov; 2.) uradi za zavarovanje delavcev, humanitarni železniški fondi, bratovske skladnice kakor tudi ostale ustanove za zavarovanje delavcev in nameščencev za svoje zavarovane člane; 3.) ministrstvo za vojsko in mornarnico za zdravljenje častnikov, podčastnikov in vojakov po predpisih zakona o ustroju vojske in mornarnice; 4.) ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po členu 112. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih za državne uradnike in uslužbence, člane njih rodbin, nadalje za invalide in begunce; 5.) banovine za svojo uradnike in uslužbence in člane njih rodbin v mejah, predpisanih za državne uradnike in uslužbenco. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše, ko je zaslišal glavni sanitetni svet, v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta z uredbo natančnejše odredbe, ob kakšnih pogojih in kako sme izdati občina bolniku ali drugemu, ki je po zakonu zavezan skrbeti zanj, potrdilo, da no more plačati bolničnih pristojbin. § 8. Ce ne moro bolnik ne, sam (§ 7., točka 1.) ne, kakor je določeno v § 7., točkah 2.), 3.), 4.) in 5.), drugi, ki so zavezani, plačevati bolnične pristojbino, plačati teh pristojbin, se pokrivajo pristojbine: iz državnih sredstev, če je bil bolnik zdravljen: 1.) za duševno bolezen; 2.) za odprto tuberkulozo; 3.) za venerične bolezni. Prav tako so plačujejo iz državnih sredstev bol-nično pristojbine za bolnike, pripadnike tuje državo, s' katero jo sklenjena medsebojna pogodba o vzajemnem plačevanju bolničnih pristojbin, kakor tudi za bolnike, katerih občinsko domovinstvo so ni moglo ugotoviti v enem letu, pa ne gre za primer iz zadnjega odstavka toga paragrafa. Iz banovinskih sredstev se pokrivajo bolnične pristojbine, če je bil bolnik zdravljen' za drugo bolezen ter je pripadnik banovine, iz sredstev samostalne zdravstvene občine pa, če je pripadnik samostalne zdravstven e občine Banovina, in samostalna zdravstvena občina sta zavezani, plačevati bolnične pristojbine za zdrav- ljenje vsakega bolnika, dasi ni pripadnik banovine ali občine, toda je bival v banovini ali občini stalno pet let. § o. Ce zahteva javna bolnica od občine ali od ob-lastva obče uprave podatke o tem, ali more bolnik sam plačati bolnične pristojbino ali kdo drugi, ki je po zakonu zavezan, plačati zanj, mora poslati občina ali oblastvo obče uprave zahtevane podatko najtesneje v petnajstih dneh. Co so ugotovi, da so podatki ne ujemajo s pravim stanjem ali da so namenoma netočno navedeni, odgovarja odgovorni uradnik ali uslužbenec disciplinski in kazenski. § 10- Če pristojna občina potrdi in pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje overovi, da- more bolnik sam plačati stroške za zdravljenje v bolnici, bolnik pa ni plačal stroškov za zdravljenje do odhoda iz bolnice, pošlje bolnica račun za zdravljenje pristojni davčni upravi, ki mora bolnične pristojbino nemudoma izterjati ter jih poslati bolnici, ki je račun izdala. Proračuni bolnic. § H- Javne bolnice imajo svoj proračun dohodkov in razhodjkov. Ce jo bolnica državna, so odobri njen proračun obenem z državnim proračunom, če je banovinska, z banovinskim proračunom, če pa je občinska, z občinskim proračunom. Upravnik bolnico kot odgovorni nakazoval* c razpolaga po zakonskih predpisih z dohodki in razhodki, ki so odobreni s proračunom bolnice. Javnim bolnicam se smejo dovoljevati in izplačevati iz državnega ali banovinskega proračuna akontacije v mejah kreditov, odobrenih s tem proračunom. To akontacije se obračunavajo p. Osebje v bolnični službi sestavljajo: 1.) upravnik bolnice; 2.) šefi oddelkov in bolničnih zavodov; 3.) primarni zdravniki; 4.) asistenti; 5.) sekundarni zdravniki; 6.) lekarnarji; 7.) ekonomi; 8.) sestre strežnice; 9.) bolničarji-sestro bolničarke; 10.) ostalo strokovno in poslovno osebje. Število osebja se določa s proračunom bolnice. Poleg tega osebja sme biti v bolnični službi tudi volonterno osebje, ki nima pravice do prejemkov. Upravnik bolnice sme biti oni zd ra vrnili, ki je prebil šest let javne bolnične službe. Šef oddelka sme postati oni zdravnik, ki se je bavil najmanj štiri leta specialno s stroko, za katero se postavlja, pridobil pravico do naziva «specialista po uredbi o obveznem praktičnem stažu za medi-cince in zdravnike in prebil poleg tega najmanj štiri leta kot primarni zdravnik ali asistent bolnice. Primarni zdravnik mora imeti isto specialno kvalifikacijo kakor šef oddelka ter mora prebiti kot asistent bolnice najmanj dVe loti. ’ Asistent sme postati oni zdravnik, ki je prebil najmanj štiri leta v bolnični službi kot sekundarni zdravnik. Sekundarni zdravnik sme postati vsak zdravnik, ki je dovršil obvezni praktični staž; vendar pa sme ostati kot sekundarni zdravnik v službi javnih bolnic najdlje štiri leta. Bolnični lekarnar mora imeti kvalifikacijo za samostalno voditev lekarne. Ekonom bolnice mora imeti strokovno šolsko izobrazbo iz trgovinskih ali ekonomskih znanosti, ki ustreza dovršeni srednji šoli, v državnih bolnicah pa univerzi. Sestre morajo imeti dovršeno strežniško šolo, bolničarji in sestre bolničarke pa bolničarsko šolo ali bolničarski tečaj. ~ ' §21. V javnih bolnicah se postavlja zdravniško osebje samo po razpisanem natečaju in po predhodni oceni svoje kvalifikacije. Kvalifikacijo zdravniškega osebja, ki.se postavlja v državnih bolnicah, ocenja glavni sanitetni svet, zdravniškega osebja, ki se postavlja v banovinskih ali občinskih bolnicah, pa banski sanitetni svet. Če se postavlja osebje, navedeno v § 19., v državnih bolnicah, se postavlja na način in ob pogojih, predpisanih za civilne uradnike in ostale državne uslužbence, v banovinskih bolnicah na način in ob pogojih, predpisanih za banovinsko uradnike in uslužbence, v občinskih bolnicah pa na način in ob pogojili, predpisanih za občinske uradniko in uslužbence. § 22. Za strokovne uradnike I. kategorije v državnih in banovinskih bolnicah se določa položaj tako-le: 1.) upravnik bolnice (drugi odstavek § 17.), I./4., I./4. a), I./3.; 2.) šef oddelka in bolničnega zavoda I./5., I./4, I./4. a), I.A; 3.) primarni zdravnik, ekonom in šef lekarne I./6., I./5., I./4.; 4.) asistent, lekarnar I./7., I./6., I./5.; 5.) sekundarni zdravnik, lekarnar I./9., I./8. Kjer so določene v poedinih položajnih razredih razne skupine, se sme izvršiti napredovanje v okviru istega položajnega razreda čez štiri leta, prebita / isti skupini. — 52 G Šef oddelka ali bol ničnega zavoda sme napredovati v 3. skupino šele, ko je prebil v 4. a) skupini deset let. Položajna plača za 4. a) skupino je 18.000 dinarjev na leto. §23. V javnih bolnicah se sme postaviti en bolnični zdravnik na 25 bolnikov. Če se zdravi v javni bolnici manj kot 25 bolnikov, so sme poveriti služba bol-ničnega zdravnika tudi drugemu zdravniku, ki je v državni, banovinski ali občinski službi, dajo opravlja poleg svoje dolžnosti. §24. V državnih in banovinskih bolnicah z več kot 300 posteljami imajo upravnik bolnice, ekonom, tehnični uradnik in skladiščnik, v bolnicah s 150 do 300 posteljami ekonom in skladiščnik', -v bolnicah s 50 do 150 posteljami ekonom pravico do brezplačnega stanovanja v naravi, a do hrane zase in za rodbinske člane po režijski ceni. V vseh bolnicah, ne glede na število postelj, imajo sekundarni zdravniki pravico do brezplačnega stanovanja v naravi, a do hrane po režijski ceni; dežurni zdravniki, boinično in strežno osebje do brezplačnega stanovanja v naravi in do hrane. Če so te bolnice nad 3 km daleč od naselja, se smejo dovoliti izjemoma v teh bolnicah tudi drugemu osebju prejemki v naravi. Natančnejše odredbe o prejemkih v naravi po tem paragrafu predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo v soglasnosti z ministrom za finance. §25. Zdravniki in uradniki 1. kategorije, postavljeni v državnih ali banovinskih bolnicah, prejemajo službeno doklado, in sicer: v 3. skupini . . . 1720, v 4. a) » ... 1320, v 4. » ... 900, v 5. » ... 920, v 6. » ... 920, v 7. » ... 520, v 8. » ... 520, v 9. » ... 200 dinarjev na mesec. Uradniki II. kategorije prejemajo v teh bolnicah službeno doklado, in sicer: v 1. skupini .... 600, v 2. » .... 450, v 3. » .... 300 dinarjev na mesec. Šef oddelka ali primarni zdravnik, če opravlja dolžnost upravnika bolnice, prejema za opravljanje te službe specialno doklado 400 dinarjev na mesec. Sekundarni zdravniki prejemajo poleg službene doklado posebno nagrado 300 dinarjev na mesec. Upravniki bolnic, če so posebe postavljeni, in' sekundarni zdravniki se ne smejo baviti z zasebno zdravniško prakso. Upravniki in zdravniki v bolnicah za duševne bolezni ali na oddelkih za duševne bolezni državnih ali banovinskih bolnic kakor tudi prosektorji po svojih položajih prejemajo službene doklade iz prvega odstavka tega paragrafa v dvojnem znesku ter se ne smejo baviti z zasebno zdravniško prakso, čo prejemajo doklado v tem znesku. Od specialno doklado iz prvega, drugega in petega odstavka tega paragrafa dobiva, uradnik, če se upokoji, ko je dovršil 20 lot efektivne službo, 50 %, če se upokoji po dovršenih 25 letih efektivne službe, 60 %, po dovršenih 30 letih efektivno službe 70 % te doklade in končno po dovršenih 35 letih efektivne službo celotno doklado. Profesorji in zdravniki medicinskih fakultet, če vrše po sporazumu z ministrom za prosveto dolžnosti šefov oddelkov bolnice ali bolničnega zavoda ali dolžnosti bolničnih ali zavodskih zdravnikov, nimajo pravice do službene doklade iz tega paragrafa. § 26. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše pravilnik o organizaciji, notranjem redu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah, ko je zaslišal glavni sanitetni svet, ban pa za banovinske bolnice, ko je zaslišal banski sanitetni svet, Ban potrjuje, ko je zaslišal banski sanitetni svet, te pravilnike za občinske bolnice. Če je nameščen kakšen zavod ali nameščena kakšna klinika medicinske faktiltete po sporazumu z ministrom ža prosveto v državni bolnici ali če uporablja oddelke ali zavodo to bolnice, so mora vse osebje fakultetnega zavoda ali fakultetne klinike pokoravati odredbam pravilnika in hišnega reda, ki velja za državne bolnice. Ustanavljanje in gradnja novih bolnic. §27. Ustanavljanje in gradnja novih bolnic spada v dolžnost države, banovine in mostnih občin s preko 20.000 prebivalci. § 28. Čo se izda pristojna odločba, da je ustanoviti in zgraditi novo bolnico ali razširiti bolnico, se morajo pozvati zaradi sodelovanja in porazdelitve stroškov vsa tolosa, ki so po tem zakonu dolžna, ustanavljati in graditi bolnice. Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora dovoljevati iz svojih razpoložnih sredstev dolgoročna posojila za gradnjo in razširjanje državnih in banovinskih bolnic. § 29. Iz državnih sredstev se sme podpirati ustanavljanje in gradnja novih in razširjanje sedanjih bolnic s tem, da se dajo banovinam in občinam brezobrestna posojila, samo, če določijo banovine ali občine za gradnjo in ustanovitev nove bolnice ali za ražširitev bolnice v svojem proračunu najmanj polovico potrebnih sredstev. §30. Brezobrestna posojila so smejo dovoljevati iz kreditov, ki se postavljajo letno v ta namen kot dota- eija sanitetnemu fondu v proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Posojila dovoljuje minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in z ministrom za finance. Posojila se vračajo v desetih letih, njih odplačila pa se vlagajo v sanitetni fond pri Državni hipotekarni banki ter služijo za dajanje novih posojil v isti namen. §31. Če obstoji na sodežu mestne občine s preko 20.000 prebivalci državna ali banovinska bolnica, mora prispevati mestna občina za vzdrževanje te bolnice redno letno dotacijo v znesku 0 % rednih letnih razhodkov bolnice. Izjemoma, kadar zahtevajo to posebni razlogi, mora prispevati taka mestna občina tudi večjo dotočijo, vendar pa ne večje od 10 % rednih letnih razhodkov bolnice, če odloči o tej zvišani dotaciji minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. To dotacije mestna občina ni zavezana prispevati, če ima lastno ustrezno bolnico ali če sezida tako bolnico. §32. Pri zdravstvenih domovih v krajih, kjer ni javne bolnice, se ustanove postopno ob stroških države, banovine in zdravstvenih občin bo nični oddelki. § 33. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrom za gradbe uredbo o sanitetno-tehničnih predpisih za gradnjo javnih bolnic. Zasebne bolnice. § 34. Zasebne obče in specialne bolnice se smejo ustanavljati in graditi v banovinah, če dobe za to dovolitev banovo, v okolišu uprave mesta Beograda pa odobritev ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Te bolnice se morajo zgraditi po sanitetno-tehnič-nih predpisih, ki veljajo za javno bolnice. Zdravniki, ki opravljajo službo v zasebnih bolnicah, morajo imeti specialno zdravniško kvalifikacijo, ki se zahteva tudi za zdravnike v javnih bolnicah. Dovolitev za njih dolovanjo v zasebnih bolnicah sc • V vseh dolžnostih in pravicah nadomešča predsednika glavnega sanitetnega sveta podpredsednik. Če sta tako predsednik kakor tudi podpredsednik zadržana, ju nadomešča za tekoče posle najstarejši član sveta iz Beograda, seje pa vodi najstarejši prisotni član sveta ali sekcije. § 7. T a j n i k ima t e -1 e posl e: 1.) skrbi za redakcijo zapisnikov; 2.) jih prečitava v prihodnjih sejah ter jih, ko se sprejmejo, overavlja poleg predsednika; 3.) stiližira akte in dopise, poslane ministru za socialno politiko in narodno zdravje; 4.) referira za potrebe sveta o statističnem gradivu in o epidemijskem pojavu nalezljivih bolezni v državi in o ukrepih, ki so se odredili za njih zator; 5.) pripravlja letna poročila o delovanju glavnega sanitetnega sveta; G.) pripravlja po izprevidnosti in sklepu plenuma in sekcije glavnega sanitetnega sveta tudi druge strokovne referate za medicinske časopise; 7.) skrbi za nabavljanje zakonov, strokovnih časopisov in del za knjižnic/o sveta. §8. Tajnika nadomešča po letih najmlajši član sveta iz Beograda. . §*>• Delovodja ima t e * 1 e posle; 1.) vpisuje poslane predmete v vložni zapisnik (kdaj prispejo, kdaj se pošljejo članom v referiranje, kdaj se rešijo in kdaj se vrnejo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje); 2.) zbira in ureja akte in korespondenco glavnega sanitetnega sveta za arhiv; 3.) ureja knjižnico ter izdaja na reverz članom sveta poedine zakone, časopise in poedina dela v uporabo; 4.) skrbi tudi za druge administrativne posle pisarne glavnega sanitetnega sveta, § 10. Vsi predmeti, poslani glavnemu sanitetnemu svetu, z vsemi akti in prilogami se morajo predložiti seji sveta ali odseka, čim prispejo referati o njih. § 11. Plenarne seje glavnega sanitetnega sveta sklicuje minister za socialno politiko in narodno zdravje; poslovne seje poedinih odsekov sklicuje po potrebi predsednik glavnega sanitetnega sveta, vendar pa vedno tako, da delo ne zastaja. Glavni sanitetni svet ima dvoje seje: 1.) plenarne seje; 2.) poslovne seje poedinih odsekov. Tako pri eni kakor tudi pri drugi vrsti sej funkcionira isto poslovništvo. § 13. Na plenarne seje glavnega sanitetnega sveta se sklicujejo vsi redni člani (eventualno njih namestniki in potrebni izredni člani ali drugi strokovnjaki), na poslovne seje pa samo člani poedinih strokovnih odsekov (eventualno namestniki in specialni strokovnjaki). § 14. Plenarne seje razpravljajo o predloženih predmetih, ki jim jih pošlje minister za socialno politiko in narodno zdravje, ter podajajo predloge o vprašanjih po § 5. zakona o glavnem sanitetnem svetu. § 15. Poslovne seje poedinih odsekov glavnega sanitetnega sveta proučujejo in rešujejo redne tekočo predmete po §§ 16., 17. in 18. zakona o glavnem sanitetnem svetu kak Or tudi posle banskega sanitetnega sveta za okoliš uprave mesta Beograda. § 1«. Poslovne sejo poedinih odsekov se sklicujejo pogosteje po nujnosti predmetov, o katerih naj razpravljajo. Ti predmeti se ne smejo odlagati, zlasti ne, kadar to zahteva minister za socialno politiko in narodno zdravje in kadar gre za zatiranje naglih, nevarnih nalezljivih bolezni ali za kaznive primere, če so obtožene osebe v preiskovalnem zaporu. § 17. Vsak predmet in vsako vprašanje, ki se pošlje glavnemu sanitetnemu svetu, so mora oddati v refe-riranje strokovnemu referentu. Šele na podstavi takega pismenega in obrazloženega referata ga je dopustno pretresati v sejah. § 18. Referent sme biti tudi izreden član glavnega sanitetnega sveta. § 19- Kjer se pokaže potreba, jo dopustno odrediti dva ali več referentov. § 20. Za referate, ki se tičejo vprašanj in predmetov, poslanih svetu po ministru za socialno politiko in narodno zdravje od zasebnikov ali društev, podjetij itd., gre referentu (referentom) posebna denarna nagrada sorazmerno z vrsto poslov, uporabljenim trudom in časom. Višino nagrade odredi odsek ter sporoči to ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ki jo pobere, preden odda svet svoje mnenje. Ce se pokaže potreba, proučo odrejeni člani sveta izvestna vprašanja ali izvestne predmete tudi izven sej na licu mesta. Odposlanim članom gre za ta posel posebna nagrada, če so sprožile predmet zasebne stranke. Poleg potnih stroškov, vožnje in ostalih prejemkov po zakonu o glavnem sanitetnem svetu jim gre tudi posebna nagrada, ki jo odredi pristojni odsek, odobri pa minister. §22. Po vsestranskem pretresu vseh posameznosti predmeta in po končni besedi dotičnega referema (dotičnih referentov) izreče glavni sanitetni svet o njem obrazloženo mnenje bodisi z aklamacijo, bodisi s poimenskim glasovanjem. § 23. Plenarne in poslovne seje sklepajo polnoveljavno samo, če je dovolj prisotnih članov po § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju glavnega sanitetnega sveta. Sklepi so veljavni, če so se sprejeli z nadpolovično večino prisotnih članov. §24. Vsi prisotni člani so dolžni glasovati. § 25. Manjšina, pa tudi vsak poedini član sveta (najsi bi bil izreden) ima pravico, oddati svoje ločeno mnenje. Vendar pa ga mora takoj v isti seji narekovati v zapisnik, točno formulirati v glavnih točkah ter podkrepiti z razlogi. §26. Vsak rešeni predmet se pošlje s spremnim dopisom ministru za socialno politiko in narodno zdravje v nadaljnje postopanje z obrazloženim mnenjem; obenem pa se vrnejo vsi akti in dodatki tega predmeta. * § 27. Tudi ločeno mnenje manjšine ali poedinega člana se mora celotno priložiti aktom. § 28. Odmor glavnega sanitetnega sveta je isti kakor uradni odmor sodišč. Samo v izjemnem primeru ga smo minister za socialno politiko in narodno zdravje prekiniti ter pozvati glavni sanitetni svet na delo. § 29. Poslovnik sveta se sme po izprovidnosti glavnega sanitetnega sveta ali na zahtevo ministra za socialno politiko in narodno zdravje izpremenit.i ali dopolniti. Revizijo izvrši plenarna seja glavnega sanitetnega sveta. § 30. Nov ali izpremenjen poslovnik sveta stopi v veljavo, ko ga odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje. Odobrujem ta poslovnik glavnega sanitetnega sveta- Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovic s. r. 188. Na podstavi § 73. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1920. predpisujemo Pravilnik za izvrSevanje zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929/ A. Vpisovanje razmnoževanih ali reproduciranih književnih in umetniških del in priprav za razmnoževanje in za reproduciranje takih del in njih opremljanje s pečatom. § i. Po §§ 73. in 74. zakona o zaščiti avtorske pravice vpisuje razmnoževana in reproducirana književna in umetniška dela kakor tudi priprave in filme za razmnoževanje ali reproduciranje književnih ali umetniških de! obče upravno oblastvo prve stopnje onega kraja, kjer posluje podjetje ali obratovalnica, ki prodaja ali daje v promet razmnožena književna ali umetniška dela ali priprave, služeče izključno za razmnoževanje ali reproduciranje del, ki so po sedanjem zakonu prepovedana. § 2. Ta vpis se izvrši na podstavi pismeno in pravilno kolkovane prošnje prizadete osebe, ki jo je treba vložiti do dne 27. marca 1930. § 3. Prijavilec mora priložiti prijavi v dveh izvodih seznamek, v katerem mora označiti vse predmete, ki jih je treba opremiti s pečatom, da jih sme v bodoče nadalje prodajati, odnosno uporabljati po §§ 73. in 74. (seznamka, prilogi I. in II.). Zlasti je treba navesti vse izvode razmnoženih ali reproduciranih del književnosti in umetnosti, odrejeno za prodajo, vse priprave, služeče izključno za razmnoževanje ali .reproduciranje dotičnih dol (plošče, kamenotiske, negative itd.), če so že obstajale dne 27. decembra 1929. kot dne, ko je stopil zakon o avtorski pravi-i v veljavo, in če je bilo njih izdelovanje dovoljeno po doslej obstoječih zakonih, toda je po novem zakonu o avtorski pravici prepovedano. Dotične predmete je treba označiti tako jasno, da jih jo moči identificirati. § 4. Prizadetim strankam je po § 74. zakona o zaščiti avtorske pravice dovoljeno, prijaviti tudi pozneje * «Službene Novino kraljevino Jugoslavije* z dno 6. marca 1930., št. 52/XVlIl. — Zakon o zaščiti avtorske pravice glej v Uradnem listu z dne 25. januarja 1930., št. 109/24. izdelane razmnožke in posnetke, toda samo najdlje do dne 27. marca 1930., če so bile priprave, uporabljene za njih izdelavo, prijavljene občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, zapisano in opremljene s pečatom po predpisih tega pravilnika. § 5- Obče upravno oblastvo prve stopnje, ki se mu predloži prijava, se mora uveriti o pravilnosti se-znamka in preskusiti, ali ustreza seznamek odredbam § 3. Predmeti, ki jih ni bilo treba prijaviti, se morajo izbrisati iz seznamka. § 6. Pravilno prijavljene razmnožke in posne.ke kakor tudi priprav^ za razmnoževanje in reproduciranje opremi oblastvo na primeren način z uradnim pečatom. Predmeti se žigosajo z mokrim pečatom; na predmetih, na katere se no more pritisniti moker pečat, se postavi pečat na vosku. Oblastvo obdrži en izvod predloženega seznamka, drugega istovetnega pa vrne stranki s potrdilom o dnevu predložitve. § 7.’ Po tretjem odstavku člena 13. bernske konvencije za zaščito književnih in umetniških del ni treba prijavljati in vpisovati po §§ 73. in 74. priprav, plošč, valjev, trakov in temu podobnega, ki služijo za mehansko reproduciranje glasbenih del, prenesenih v naši državi na omenjene priprave na neprepo-vedan način, preden je stopil zakon o zaščiti avtorske pravice v veljavo. § 8. Osebe, ki niso prijavile razmnožkov in posnetkov kakor tudi priprav za razmnoževanje in reproduciranje pravočasno po tej naredbi in ki jih po izteku treh mesecev od dne, ko je stopil zakon o zaščiti avtorske pravice v veljavo, prodado ali javno uporabijo, kaznuje na oškodovančevo zahtevo obče upravno oblastvo prve stopnje v denarju od 10 do 1500 dinarjev v korist fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin (§ 53. zakona o zaščiti avtorske pravice). § f>- Prijav, ki so ne predlože v zgoraj odrejenem roku, ni vpoštevati. B. Registriranje avtorjev del književnosti in umetnosti, ki so izšla anonimno ali psevdonimno. § 10. Vpisnik avtorjev, določen v § 78. zakona o avtorski pravici za to, da še ugotovi pravo ime avtorja književnega ali umetniškega dela, ki je izšlo anonimno ali psevdonimno, se vodi v ministrstvu za trgovino in industrijo pri upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu po prilogi pod III. 4.) leto in kraj, kdaj in kjer jo delo izšlo; 5.) avtorjev psevdonim, odnosno označbo, da je izšlo delo anonimno; 6.) če ni predložil prijave avtor sam, prijavilčevo iino, njega poklic in bivališče. § 14. Vpis se opravi proti plačilu takse, določene v zakonu o taksah za vsako poedino delo, ki se smatra po § 4(5. zakona o avtorski pravici za samostulno delo. Taksa sb prilepi na prijavo. § 15. Da seje vpis opravil, o tem izda prijavilcu na zahtevo uprava za zaščito industrijske svojine v Beogradu potrdilo, iz katerega je razvidna vsebina vpisu. Vpisi se objavljajo občasno v »Službenih Novi-nah», in sicer tako, da se objavijo prijav.e, predložene v enem koledarskem letu, najdlje v mesecu januarju prihodnjega leta. § 16. Vsakdo sme vpogledati vpisnik avtorjev ter zahtevati proti plačilu predpisne takse overovljene pre- | Priloga II. Seznamek, predložen po § 74. zakona o avtorski pravici z dne 26. decembra 1929. Priimek in ime lastnika obratovalnice: Točna označba obratovalnice, .kraja, natančnejšega naslova: Priprave, ki so bile izdelane, še preden je stopil zakon o avtorski pravici v veljavo, in ki služijo za razmnoževanje po uveljavitvi tega zakona' izključno za reproduciranje in razmnoževanje književnih in umetniških del, če tega ne izvršuje ne avtor originalnega dela'- ne kdo, ki ga je avtor pooblastil, in če ni še minilo 50 let, odkar je avtor originalnega dela umrl3, z navedbo točnega naslova ali v Ul e B a '3 o B > * A) •p MO b * o — ► ° «- O ‘J3 ■pr o a. B > t» a s B n ŽP S in O D >N • M C ja J2 "3 , a Pripomba ci | Piijavilčevo ime, njega poklic i.i bivališče 00 Avtorjev psevdonim ali j podatki ! o anonim-j nosti dela t-* •—O 3 2 V-Sio ° iuAa)§ - Pravilnik o_ustanovitvi sveta strokovnjakov glede avtorske pravice po § 77. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929.* § l. Pri ministrstvu za prosveto se ustanavlja svet strokovnjakov glede avtorske pravice, ki daje kot posvetovalno _ telo ministrstvu strokovna mnenja, katera zahtevajo sodišča in druga javna oblastva od ministrstva za prosveto v spornih vprašanjih avtorsko pravice, pokienjenih v civilnih ali kazenskih sporih. § 2. Svet strokovnjakov ima svoj pečat, ki ga čuva predsednik in ki ima razen državnega grba napis: «Svet strokovnjakov glede avtorske pravico v Beogradu® (Savet stručnjaka u oblasti autorskog prava, Beograd). 3. Svet strokovnjakov sestavljajo predsednik, podpredsednik in potrebno število članov sveta. Postavijo se z ukazom za dobo petih let na predlog ministra za prosveto izmed odličnih književnikov z znanjem potrebnih jezikov, znanstvenikov, glasbenikov, zastopnikov likovne umetnosti, arhitektov in inženjerjev, fotografov in pravnikov. § 4. Predsednik, podpredsednik in člani s veta prisežejo, ko nastopijo dolžnost, pred ministrom za prosveto ali njegovim pomočnikom. Prisega se glasi: «Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom oddajal, opravljajoč dolžnost predsednika (podpredsednika, člana) sveta strokovnjakov glede avtorske pravice, svoje mnenje po najboljši vednosti in-vesti. Tako mi Bog pomagaj!* Administrativne dolžnosti sveta strokovnjakov vrši predsednik. Ce je zadržan, ga nadomešča podpredsednik, če pa je tudi ta zadržan, po letih najstarejši član sveta. Predsednik zastopa svet pred oblast-vi in poedi-nimi osebami. Sprejema vse akte, poslane svetu, ter odreja, naj se vpišejo v vložni zapisnik sveta. Predsednika podpirajo uradniki ministrstva za prosveto,' ki so dodeljujejo v ta namen svetu strokovnjakov. Enega izmed'njih postavi minister za prosveto za delovodjo sveta. ti. Sodišča in druga javna oblastva morajo točno označiti vprašanje, o katerem iiaj se odda mnenje, * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne (5. marca lf>30., št. 52/XVIIl. ter poslati z zahtevo vred potrebne akte in gradivo za oddajo mnenja. § 7. Predsednik odredi za vsak predmet, ki je prispel zaradi oddaje nmenja, po naravi predmeta referenta-člana strokovnjaka, kateremu odda akte z naročilom, naj predloži v odrejenem času svoj pismeni in obrazloženi referat. § 8. Ko prejme predsednik referat, sestavi za vsak predmet odbor strokovnjakov, ki je sestavljen iz najmanj petih in največ sedmih članov, vštevši predsednika ali njegovega namestnika ali reforenta. En član mora biti pravnik. Predsednik odredi dan, ko naj se vrši seja odbora za rešitev prispelega predmeta. § *>• V primerih, določenih v §§ 449., odnosno 417. in 451., sodnega postopanja v civilnih pravdah, sme vsak član sveta, v primeru § 15. istega zakona pa tudi mora zahtevati od predsednika odbora, naj ga razreši ali izloči od oddaje mnenja in naj odredi drugega člana. § 10. Seje odbora so tajne, prisostvovati pa jim smejo tudi drugi člani sveta strokovnjakov brez pravice glasovanja in brez pravice do dnevnice. Odbor je sklepčen, če je prisotnih s predsednikom in referentom vred najmanj pet članov. Če ni zadostnega števila članov, sme pozvati predsednik v nadomeščanje druge člane. ' § H- Če predsednik sodeluje v odločujočem odboru, predseduje. Sicer predseduje njegov namestnik. § 12. Ko predsedujoči član otvori sejo, opozori člane odbora na predpise § 9. tega pravilnika ter jih naprosi, naj se, če so zadržani po § 9., ne udeležujejo seje niti kot poslušalci. § 13. V seji predloži referent referat in poda svoj predlog. Predloge sme podajati vsak član odbora. Ko se konča diskusija o predmetih, odda odbor svoje mnenje. Mnenje se odda z večino glasov prisotnih članov odbora. Predsednik glasuje poslednji. Če se odda za vsako mnenje enako število glasov, se smatra za sprejeto ono mnenje, za katero jo glasoval predsednik. § 14. Če se odda ločeno mnenje, gre članu ali članom, ki so oddali ločeno mnenje, pravica zahtevati, da se pošlji njih ločeno mnenje skupno z mnenjem večine ministrstvu za prosveto. V tem primeru morajo predložiti najdlje prihodnji dan svetu pismeno svoje ločeno mnenje. Odbor ima pravico, pozvati na svojo sejo s posvetovalnim glasom drugega strokovnjaka izven sveta strokovnjakov, da pojasni izvestno vprašanje, ali pa smo zahtevati od njega pismeno pojasnilo, ki se vzame ob oddaji mnenja v poštev. § 1«. V vsaki seji vodi zapisnikar zapisnik, v katerem se navedejo prisotni člani in vpišejo podani predlogi in sklepi z uspehom glasovanja. Zapisnik podpišejo predsednik in člani odbora in zapisnikar. Sprejeto mnenje, .ki se pošlje ministrstvu za pro sveto, mora navajati imena članov odbora in razloge za oddajo takega mnenja. Mnenje podpišeta predsednik in zapisnikar in opremi se s pečatom, sveta strokovnjakov. § 17. Ko prejme ministrstvo za prosveto mnenje sveta strokovnjakov, ga pošlje sodišču ali javnemu ob-lastvu, ki ga je zahtevalo. § 18. Člani sveta in zapisnikar prejmejo za vsako se„o posebno dnevnico iz proračuna ministrstva za prosveto. Velikost dnevnice odredi minister za prosveto. § 19. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah*. V Beograd u. dne 26. februarja 1930.; P. br. 7333. Minister za prosveto: B. Maksimovič s. r. 190 Na podstavi člena 10. zakona o dobrovoljcih iz leta 1928. predpisujem te-le . Izpremembe v pravilniku za izvrševanje zakona o dobrovoljcib D. D. br. 1 z dne 1. decembra 1928.* Člen 1. Ta člen se izprominja ter se glasi: «Po členu 1. zakona o dobrovoljcih so smatrajo za dobrovoljce: 1.) Oni, ki so vstopili kot inozemski državljani prostovoljno v srbsko ali črnogorsko vojsko med vojnami od leta 1875. do leta 1878., od leta 1885. do leta 1886., od leta 1912. do lota 1913. in od leta 1914. do vštetega dne 5. novembra 1918. ter so se udeleževali kot taki operacij in bojev ali bili tudi na * «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 13. marca 1930.. št. 58/XX. Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 18. decembra 1928., št. 393/118. drugih odrejenih vojaških dolžnostih pri srbski ali črnogorski vojski. Za dobrovoljco po tej točki se smatrajo tudi dobrovoljci iz sestavov: srbske dobrovoljske divizije in korpusa v Rusiji, dopolnilnega bataljona na Mur-manu, odreda podpolkovnika Vojislava Andelkoviča, •ki so došli v Dubrovnik, bataljona, ki ga je privedel iz Italijo kapetan dr. Ljudevit Pivko, dobrovoljci, ki jih je privedel s Korzike prota Mitrovič, in častniki, inozemski državljani, iz ujetništva v Italiji, iz Nocere Umbre, ki so došli s prideljenimi vojaki v Mikro. če izpolnjujejo tudi ostale pogoje, določeno s tem pravilnikom. 2.) Oni, ki so vstopili kot inozemski državljani prostovoljno med poslednjo našo vojno najkesneje do konca leta 1917. v srbsko orožništvo, in sicer samo oni izmed njih, ki so vstopili kot orožniki ali odrejeni v bojne edinice srbske vojsko tor so so udeleževali kot borci bojev za našo- osvoboditev in naše ujedinjenje. 3.) Oni, ki so bili ob prehodu srbske vojske v Srem, odnosno srbsko in črnogorske vojske v Bosno, med našo poslednjo vojno vzeti s svojo živino in priprego v službo pri naši ali črnogorski vojski ter so ostali prostovoljno pri njej do konca mobilizacije, odnosno do konca vojne. 4.) Oni državljani prejšnje Srbije in Crne gore, ki so vstopili prostovoljno v vrste srbske ali črnogorske vojske ter so se borili v njih ali so bili tudi la drugih odrejenih vojaških dolžnostih mod vojnami od leta 1875. do leta 1878., od leta 1885. do leta 1886., od leta 1912. do leta 1913., in ml leta 1914. do vštetega dne 5. novembra 1918., a niso bili ob vstopu v vojsko v osebni vojaški obveznosti bodisi icot stalno nesposobni, bodisi kot maloletni, bodisi kot taki, ki so prestopili leta osebne obveznosti pri vojski. Osebna vojaška obveznost se računi: a) pri državljanih prejšnje kraljevine Srbije: od dovršenega 18. do dovršenega 50. leta starosti; b) pri državljanih prejšnje kraljevine črne gore: od dne 1. januarja onega leta, v katerem dovrši mladenič 18. leto od rojstva, do vštetega 31. decembra onega leta, ko dovrši 62. leto od rojstva. 5.) Oni inozemski ali srbski, odnosno črnogorski državljani, ki so do vojno leta 1912. očividno pomagali in pospeševali prostovoljno z aktivno udeležbo in uspešnim delovanjem, združenim s požrtvovalnostjo, odnosno •/, nevarnostjo za življenje in imovino, ostvariti našo narodno osvoboditev in našo ujedinjenje, kakor tudi vsak oni inozemski državljan, ki jo pomagal in pospeševal v vojnah ml leta 1912. do dne 5. novembra 1918. na isti način z aktivno udeležbo in uspešnim delovanjem ostvariti našo narodno osvoboditev in našo ujedinjenje. To pravico imajo tudi srbski, odnosno črnogorski državljani, ki so podpirali in pospeševali v vojnah od leta 1912. do dne 5. novembra 1918. na isti način našo narodno osvoboditev in naše ujedinjenje, toda samo, če niso bili v> tem času v osebni vojaški obveznosti pri vojski kot stalno nesposobni za službo pri vojski, kot maloletni ali kot taki, ki so po točki 4.) tega pravilnika prestopili leta osebne obveznosti. 6.) Vsi vstaši iz vojn od leta 1875. do leta 1878., ki so bili rojeni do vštetega leta 1860. ter so še živeli dno 30. marca 1924. Od oseb, spredaj omenjenih v tem členu pravilnika, se v o bče izvzemajo in nimajo pravice do d o b r o v o 1 j s k i h svojstev: a) Oni, ki so izstopili iz sestava edinie naše dobrovoljske divizije in korpusa v Rusiji ter vstopili bodisi v razne odrede, ki so jih tam zbirale nepooblaščene osebo brez vednosti in odobritve naših pristojnih vojaških oblastev, bodisi v češkoslovaške odrede ali v armijo generala Kolčaka. b) Inozemski, odnosno srbski ali črnogorski državljani, ki so jih ustrelila med poslednjo vojno okupatorska oblastva, razen oseb, ki so navedene v točki 5.) člena 1. tega pravilnika. c) Inozemski državljani, ki so zbirali med poslednjo vojno dobrovoljce in vršili propagando v ta namen, a se sami niti niso vpisali med dobrovoljce niti niso vstopili v vrste srbske ali črnogorske vojske. č) Srbski in črnogorski državljani, ki so bili med poslednjo vojno v osebni vojaški obveznosti ter so ostali po okupaciji Srbije in črne gore v državi, pa so odpadli ml vojske in četovali. d) Inozemski državljani, ki so vstopili kot dobrovoljci v srbsko ali črnogorsko vojsko ter so ostali med umikom in okupacijo leta 1915. v Srbiji in Črni gori, razen onih, ki so ostali kot ranjeni in bolni v bolnicah. e) Inozemski državljani, ki so bili po zlomu Av-stro-Og-rske po naredbi narodnih svetov še nadalje pridržani na vojaški dolžnosti ali uporabljani za sestavljanje novih edinic. f) Dobrovoljci - bolničarji kakor tudi drugi na pisarniških in raznih drugih administrativnih dolžnosti, ki so se dali prostovoljno na službo vojski, in sicer samo za take dolžnosti, niso pa prevzeli osebne obveznosti zaradi razporeda tudi na druge borske in neborske dolžnosti pri edinicah in ustanovah operativno vojske tor se tudi ne vodijo v vojaških seznam-kih kot dobrovoljci-obvezniki.* Člen 2. Ta člen se izpreminja ter se glasi: «Vsem onim, ki so navedeni spredaj v točkah 1.), 2.), 3.) in 4.) člena 1. tega pravilnika, se priznavajo dobrovoljska svojstva samo, če so ostali v vojaški službi do demobilizacije, odnosno do konca vojne, ali: 1.) Če so bili tudi pred odrejeno demobilizacijo, odnosno pred koncem vojne, oproščeni: a) osebne obveznosti pri vojski zaradi starosti, toda samo, ako so je izvršila ta oprostitev po vseh končanih operacijah, odnosno izza dne 5. novembra 1918. za dobrovoljce iz vojno od leta 1914. do lela 1918.; / b) kot nesposobni za službo pri vojski, če je nastopila ta nesposobnost med vojno brez njih krivde in zbog dobljenih ran, poškodb in pohab ali tudi drugih raznih bolezni; c) puščeni na začasen dopust ali na odsotstvo do demobilizacije; č) oproščeni vojaške dolžnosti med vojno od leta 1914. do leta 1918. kot dijaki in odposlani zaradi nadaljevanja študij. 2.) O katerih je ugotovljeno, da so padli ali izginili v bojih, pa se niti do danes niso javili svojcem. 3.) Ki so pfišli iz tehtnih razlogov med operacijami in v bojih v sovražniško ujetništvo ter se niso uporabljali v boju zoper Srbijo in njene zaveznike, ampak so ostali stalno v ujetništvu do demobilizacije, odnosno do konca vojne, ali so med ujetništvom prešli ali umrli. 4.) Ki so bili zbog' državnih potreb in na zahtevo državnih upravnih oblastev in z odobritvijo, odnosno z izrečno naredbo, naših pristojnih vojaških oblastev med dobrovoljsko službo puščeni ali poslani v razne kraje ter uporabljani za svoje redne ali tudi druge razno dolžnosti po državni potrebi, kakor tudi oni, ki so bili prideljeni raznim našim ali zavezniškim misijam, uradnim organom, komisijam, ustanovam, bolnicam, tvornicam itd. in se zaradi tega do konca vojske, odnosno do demobilizacije, niso mogli vrniti v sestav vojske. Prav to velja za doorovoljce v Rusiji, ki so jih uradoma pridelila naša pristojna vojaška oblastva raznim našim organom in misijam, pa se zbog tedanjega revolucionarnega stanja niso mogli do konca demobilizacije, odnosno do konca vojne, vrniti v državo.* Člen C. Drugi odstavek točke 1.) tega člena pravilnika se izpreminja ter se glasi: «Izmed maloletnikov po točki 4.) člena 1. tega pravilnika je priznati dobrovoljska svojstva samo onim, ki so imeli ob vstopu v srbskQ ali črnogorsko vojsko popolnih 16 let starosti, a niso bili v osebni obveznosti po točki 4.) člena 1. tega pravilnika; izmed onih, ki so prestopili leta osebne obveznosti, pa jih je priznati samo onim, ki so dovršili v letu. ko so vstopili v srbsko ali črnogorsko vojsko, popolna leta osebne obveznosti ter so bili kot taki izbrisani iz vojaških seznamkov. Za one, ki so bili ob vstopu v srbsko ali črnogorsko vojsko kot dobrovoljci stalno nesposobni in oproščeni osebne obveznosti, služi potrdilo o njih nesposobnosti, če pa tega ni, izjava starejšine, pri katerem so služili, ali naposled izjava, podana pod prisego, dveh naših polnopravnih državljanov, ki sta služila z njimi vred.* Člen 8. Poslednji odstavek tega člena pravilnika, so izpreminja ter se glasi: «Vsa potrdila o priznanju dobrovoljskih svojstev in vse odločbe po členu 2. zakona o dobrovoljcih podpisuje pooblaščeni pomočnik ministra za vojsko in mornarnico: ,Z ministrovo pooblastitvijo* (Po ovlaščenju ministra) in tako izdelano potrdilo in tako izdelana odločba se pošlje takoj s posebnim aktom prosilcu po njegovem pristojnem krajevnem ali vojaškem oblastvu, odnosno po zvezi vojnih dobrovoljcev, da mu vroči potrdilo proti podpisu akta; tega pa vrne neposredno ministrstvu za vojsko in mornarnico za dobrovoljsko sekcijo.* Člen 13. Ta člen se izpreminja ter so glasi: «Vso korespondenco glede priznavanja dobrovoljcev, ki nima značaja odločbe ali naredbe ali ki je vobče po tem pravilniku ni pristojen podpisovati pooblaščeni pomočnik, podpisuje šef dobroveljske sekcije: ,Po ministrovi zapovedi* (Po žapovesti ministra).* If: Te izpremembe stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah*. . V Beogradu, dne 6. marca 1930.; D. D. br. 9491. Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: Stev. S. Hadžič s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani