Štev. 30.
V Mariboru 2D. julija t9?6.
Tečaj X.
Izhaja vsak četrtek
111 velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom /a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležuiki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Razsajanje magjarskili in nemško-judovskih Turkov!
Kedar so naš svitli cesar po shodu z ruskim čarom stopili v Bubeničkem kolodvoru v Pragi raz vlaka, Ro zbrani ljudje brž zapazili, da so jasnega in veselega lica. Zapazili so pa tudi, da se je magjarski grof, minister Andrassy, nenavadno čemerno in kislo držal, zaostajal in molčal. Vsak je hitro spoznal, da to nekaj pomeni. Par dni poznej smo brali v Dunajskem Tagblatt-u, da je pri shodu cesarjev grof Andrassy-jev predlog, naj ostane na Turškem vse pri starem, bil — zavržen in da bo Andrassy samo nekaj tednov še minister. Ob jednem je izišla knjižica z naslovom: Pet let Andrassy-j eve državne umetnosti. V njej se ministru na srce polaga: „sprava Magjarov in Nemcev s Slavjani na Avstrijskem na podlagi pravičnosti in djanskejednakopravnosti — preden bo prepozno!" Ta knjižica je vse usta-vaštvo in magjarstvo tem bolj nemilo zadela, ker se povsod šepatd, da je na povelje nekega visokega gospoda izišla. Poslednji čas so na dalje celó nemški ustavoverci začeli spoznavati, da bo dualizem le Magjarom na korist Avstriji pa v nesrečo. Začeli so ugovarjati zoper obnovljenje na-godbe z Ogersko, kakoršno so oboji ministri skle-noli. Sploh čedalje bolj se kaže, da bodo pri nas ljudje brž in skoro povsod siti magjarske predrznosti in šopirenja. Nek visok uradnik na Dunaju je djal ves nevoljen: „vsaj nimamo več dualizma, ' imamo le magjarsko nadvladstvo!" Vse karkoli pri nas ima srce, ki zvesto za Avstrijo bije, bodi kmet, duhoven, uradnik ali vojak, želi, da se mag-jarska drznost v prave meje zavrne; a brez Magjarov je tudi naše ustavoverstvo brez zaslombe in zato držita drug drugega, dokler bo le mogoče. Zato rečemo, da temu ne bodo konec storile ne pravna, pa tudi narodne stranke ne, ampak to bodo storile zunanje zadeve — turška vojska. Magjari in ustavoverci čutijo to že sami in tukaj imamo tudi uzrok, zakaj so Magjari in nemški i
ustavoverci, posebno pa jihovi judovski novinarski pisači, toliki prijatelji Turkov, da bolj za nje in jihovo zmago trepečejo, kakor sam turški sultan. Bojijo se za svojo gospodstvo.
Leta 1848. in 49. je avstrijska vojna, posebno s pomočjo vrlih Hrvatov in hrabrih Srbov, puntar-ske Velikonemee in Magjare slavno potolkla. Toda vsled nesrečne francoske in pruske vojske so nemški in magjarski gospodstvaželjni ljudje zopet prišli na vrh in strežejo že 10 let svojim namenom, katere so te dni tako jasno kakor ošabno izpovedali v svojih glavnih listih. Namera Magjarov po izjavi Pester-Lloyda je: die Bekämpfung der Slaven, t. j. krotenje ali pobijanje Slavjanov. „Neue freie Presse" pa piše: unser Programm ist die Niederhaltung des Slavismus, t. j. glavna točka našej politiki jer potlačenje Slavjanstva. Ko je tedaj lani buknila vstaja slavjanskih Kristijanov na Turškem, so naši ustavaki in Magjari takoj zatrepetali. Slaba vest jim je hipoma vzbudila misel na nevarnost, ki bi utegnila priti iz te vstaje za njihovo gospodstvo. Zato so, kakor iz jednega grla, zagnali krič zoper nekatere Avstrijane, ki so svetovali, naj Avstrija priskoči Kristijanom in bližnje turške dežele vzeme. „Tega pa ne, tega ne trpimo, so vsi kričali; imamo že itak preveč Slavjanov, koje silno težko krotimo". No, Avstrija je res ostala Turčiji prijazna tako, kakor poprej, in grof Andrassy je mislil, da bodo Turki vstaše sami pomirili. To se ni zgodilo in sedaj je vsta-šem šla Srbija in Crnagora na pomoč. Nastala je vojska, vsled katere namisli Srbija vzeti Bos-nijo, Crnagora pa Hercegovino. Nov trepet in nov strah po vseh magjarskili in ustavaških listih! Vzdignol se je nov krič: „tega pa še menj ne trpimo, slavjanske države se ne smejo osnovati na našej meji, in če Turki ne morojo Srbov pobiti, pa mora Avstrija meč potegnoti za turškega sultana". Vendar ta krič je ostal jalov in prazen. Avstrija ne bo zavolj Turkov vojske začela. Temu porok nam je shod našega cesarja z ruskim tern bolj, ker je vsled ovega shoda celó Andrassy prisiljen bil, Turkom morje pri Kleku v Dalmaciji
zapreti, da ne morejo več po morju do Hercegovine tako, kakor do sedaj. To je bil prvi pa budi udarec našim magjarskim in nemško-judov-skim Turkom, pravi blisk iz jasnega neba. Obstanek jibovega gospodstva je sedaj edino še mogoč, ako Turki zmagajo, Slavjane potlačijo in jib zopet vprežejo v stari jarem oOOletuega sužanstva. Da bi ovi res nekrščanski svoj namen dosegli, delajo sedaj na vse kriplje, psujejo in ščujejo na Srbe, kolikor jim je le mogoče; Turke pa hvalijo in v nebo povzdigujejo. Najhujši so Magjari. Ti so prepovedali vsako pobiranje za turške Kristijane in so že mnogo najizvrstniših Slavjanov zaprli: poslanca Miletiča, generala Stratimiroviča, pisatelja Marko-viča, več uradnikov v Pančevi, Bački in Novem-sadu. Magjarski generali Tur in Klapka in drugi delajo za Turke. Pri Bjelini je bilo 700 turških vojakov, preoblečenih Magjarov, od srbskega generala Alimpiča ubitih ali ujetih. V Srbiji ščuvajo Karadžordževiče zoper kneza Milana Obreno-viča, Črnogorce skušajo s Srbi spreti, v Bosni jo so poslali rogovilit med tamošnje Katoličane in so namenili pobirati podpise za pismo, v katerem bi naj ti izrekli, da hočejo, ali pod Turkom ostati, ali pod Avstrijo priti. Toda kakor iz Banjeluke iz gotovega vira poizvemo, je Magjarom vse spodletelo. Bodi jim! Vse iihovo in jihovih zaveznikov nemško-judovskih ustavakov razsajanje se bo na nič razkadilo — in menda skoro bo o njih v Avstriji veljalo: kdor visoko leta, nizko obsedi.
Cerkvene zadeve.
Posvečevanje nove cerkve bodo naš Milost-ljivi g. knez in škof opravljali v Frauheimu v nedeljo 30. julija. Cerkva je popolnem iz nova pozidana na prostoru stare, katero so pred 2 letoma podrla. Nova cerkva stoji že više 30.000 fl.
Katoliška družba gospa djanske ljubezni v Mariboru je objavila dveleten račun, iz katerega poizvemo veselo novico, da se je požrtvovalna družba vkljub sedanji denarni stiski za 19 udov pomnožila. Dohodki so pred lanskim znašali 2055 gld., lani pa že 3199 gld. To je lep napredek! Med dobrotniki družbe najdemo zraven Milostlji-vega gospoda knezoškofa, ki dolagajo vsako leto 100 fl., rajno baroninjo Jožefo Lannoy, ki je sporočila 200 fl. in neko neimenovano dobrotnico z darom 200 fl. Glavnica znaša 5460 fl. Največje zasluge si je družba pridobila z nastanovljenjem koristnih šolskih sester v Mariboru, utemeljenjem sirotišča in podpiranjem ubogih otrok z potrebno obleko. Samo na sveti večer so milosrčne gospe vsako leto razdelile med otroke obutala in obleke v vrednosti više 300 gld. Bog plati!
Nove orgle v Zdolali so izvrstno in hvalevredno delo orglarskega mojstra v Zavcu, g. Fr. Naraks-a. Pri teh orglah je principal 8' iz an-
N
gleškega cina, flauta duodecima 3' iz navadnega cina, oktav 4' tudi iz navadnega cina, gamba 8' od C iz navadnega cina, trompete 8' iz cina ter prav čisto pojejo, flauta 4' iz orehovega lesa, bor-don iz trdega lesa 8' odprt, mikstur cinast 2', kontrabas 16', oktavbas 8', kvintbas6'; trompete, gamba in flauta 4' lesena, so ločene v klavirju ; vsak spremec ima po 2 vlaka. Klavir obsega 54 tast; postava piščal je čuduo modro uredjena. Po sredi omare je most, po katerem se do vsake piščalke lehko pride. Mehanika je sprožna, živa, mehka in kaže posebno umetnost. Meh je le je-den, pa daje dovolj sape in ga lehke vsak fantič tlači; meh tudi ne škriplje in ne stoka, kakor marsikde, ampak gre tiho in gladko. Prišli so skušeui in zvedeni organisti, n. pr. gg. Kline, Tramšek, Cajhen, Mlakar, Kalinger in drugi ovega dela pregledovat, pa vsi so občudovali umetnost mojstra. Zato smemo z . dobro vestjo priporočati vsem, ki želijo dobiti dobre orgle po nizki ceni, izdelovalca Zdolskih novih orgei. Adresa mu je : g. Fr. Naraks, orglar v Arnivasi nad Celjem, pošta Sacbsenfeld.	J. K.
Laška vlada s Prusko vred se močno jezi, da sv. Očeta toliko in sicer zelo imenituih Katoličanov obiskuje, katerim potem Pij IX. v res čudovito krepkih besedah delajo pogum iu srčnost, trdno stati za vero in pravice sv. katoliške Cerkve ter se ne ustrašiti nobenih napadov. Veliko pozornost je vzbudil govor, kojega so Pij IX. spregovorili odličnim Katoličanom, ki so iz Nemškega prišli v Rim zarad papeževe tridesetletnice. Sv. Oče so z ozi-rom na grdo preganjanje sv. Cerkve na Pruskem rekli: „Bog je stvaril Cerkvo, zato jo ljubi, in ljubi toliko bolj, kolikor ona več trpi. Ljudie so vstajali zoper Cerkev, da bi nje ne pustili dalje. V takih nevarnostih prihaja Gospod Cerkvi na pomoč, zdaj z mehkimi zdaj z ostrimi sredstvi, kakor nas uči zgodovina. Vselej pa je ljudi rabil, da na pomoč pride Cerkvi. Tega najbolje dokaze imate v svoji domovini, kjer jih je v žalost še dosti, ki se štejejo med tiste, ki jim je rečeno: inter vos dormiunt multi (med vami jih veliko spi). Pa milost Božja in Vaš izgled jih bota prebudila, da se ganejo in začn6 misliti, kakor Vi. Katoličani so močni združeni z sv. prestolom, ter se morejo vselej spustiti v duhovni boj z nasprotniki. Pri tem pa se jim je priporočati blažeuej Devici; zakaj brez nje ne bodo tako lahko zmagali moči peklenske, ko neki vladarji, ganjeni od peklenskih moči, vse počenjajo, samo da bi Cerkev premagali. Peklenske moči bi jim izročile odgoj otrok, peklenske moči jim navdajajo zatirati bogočastje. Vse to godilo se je že v Judeji pod kraljem Antijobom. Hotel je zatreti nauk, hotel odpraviti praznike; zagnal se je v svetišča in skušal jih pozapreti; namerjal je potlačiti prepoved o vživanju nekterih jedil. Vse to se ponavlja tudi dandanašnji proti Cerkvi Jezusovi.
Pa kako je umrl ta kralj? Ne delam nika-
koršne primere, moja želja je samo, naj bi se grešnik spreobrnil, preden ga doseže smrt. Bog mu bodi milostljiv. Na svetu je bilo vselej hudobnih ljudi, ki so bili protivniki veri Jezusovi; molimo k Bogu, da spreobrne današnje protivnike, in ponavljajmo to molitev vsak dan. Da bo nam ta molitev uslišana, vzdihnem k našemu nebeškemu Očetu, naj blagoslovi Vas in Vaše."
Gospodarske stvari.
Važnost mlatilnih strojev.
Med mnogimi stroji, ki se v novejšem času v kmetijstvu rabijo, zaslužijo gotovo mlatilniee veliko pozornost v tej stroki. Kako težko se dandanes zanesljivi in dobri delalci dobivajo, je gotovo vsakemu kmetovalcu znano. Večje zanesljivosti pa gotovo skoro nobeno delo ne zahteva, kakor ravno mlačenje, ki je le od delalca ali mlatiča odvisno, posebno pa ako gospodar sam ne more dela vedno nadzorovati. Kajti skušnje nas uče, da nezanesljivi delalci celo slabo mlatijo, v snopu še mnogo žita puščajo, katere kesneje pri premetavanju slame iz nje izpade, i popolnem v zgubo gre. Kolika zgubaje to za gospodarja, posebno za onega, kateri ima mnogo žita, če je vse le na pol omlačeno! Maisikdo si bode mislil, da si namesto slabega delalca dobi lahko boljšega, ali vendar se mnogokrat pripeti, da gospodar odgnavši slabega delalca, potem brez delalca ostane, ako uže ne dalje časa vsaj za nekoliko; kajti dobrega delalca povsod iščejo, i takih uže tako pomanjkuje.
Druga velika zapreka kmetijskega napredka je pa tudi velika plača, kakoršno delalci zahtevajo. Dober delalec hoče biti dobro plačan, slab delalec pa ne zasluži še one plačene, katera se mu da. Vsemu temu se z mlatilnicami lahko pride v okom. Kajti v kratkem času so se ti stroji tako zboljšali, da je mogoče žito prav dobro in po ceni omlatiti. Poleg tega je pa tudi še to velike važnosti, da se delo celo hitro opravlja, kar je gotovo dandanes zaradi pomanjkanje denarjev i časa velike vrednosti. Na Angleškem so uže leta 1843 imeli mlatilniee, katere so gonile parne sile. Kasneje 1. 1849 je zače* te stroje izdelovati tudi Clayton in Shuttleworth v Pragi.
To se ve, da mlatilniee z parnimi stroji niso za našega posestnika, ker so predrage. Tak stroj velja do 5000 gld in omlati na dan 600— 800 va-ganov. Vendar ako se mnogo občin združi, se tudi ti stroji kaj dobro izplačajo; tega dokaz nam je posebno na Ogrskem, kjer ima uže veliko občin take streje. Tudi na Goriškem imamo dve taki parni mlatilnici, in posestnik je prav zadovoljen, ker se mu prav dobro izplačujete. Za naše posestnike mnogo bol jše so ročne mlatilniee; tc goni človek, in na dan 30—40 vaganov žita omlati. Pod vrsto te mlatilniee je več sistemov; med temi se posebno odlikuje amerikanski sistem, ki se izde-
luje na Švicarskem. Mlatilniee tega sistema so majhne, prav nježno in močno izdelane. Tako lahko se gonijo, da tudi bolj slabe ženske delo lahko opravljajo. Kar se mlačenja tiče, spravlja ročna mlatilnica zrno prav dobro in čisto iz klasja, tudi slame ne trga nego le malo zmečka. Ta stroj se rabi z najboljšim vspehom ter ga iz prepričanja vsakemu priporočujemo. Koliko da se na dan omlati, odvisno je se ve da najpopreje od delal-nih močij, katere stroj gonijo in katere žito v stroj pokladajo. V obče se računajo pri stroju tri de-lalne moči; eden goni stroj, drugi žito vanj po-klada in tretji odstranjuje slamo in omlačeno žito.
Stroji, kateri imajo mahalna kolesa, nekoliko hitrejše delajo; tak stroj velja 132 gld. Mlatilniee brez mahalnih koles veljajo le 116 gld. Ako se pomisli, da tak stroj omlati na dan 30—40 vaganov, ako se obzir jemlje na to, da ne zahteva mnogo delalnih močij, in ako v poštev vzamemo tudi to, da je žito popolnem čisto omlačeno, i da gospodar dobi mnogo več, kakor pa. če ga mlatijo mlatiči, gotovo ti stroji zaslužijo, da jih vsem občinam, večim gospodarjem in združenim malim posestnikom iskreno priporočamo.
„Gosp. list."
Koliko je stelja vredna v denarjih? Vrednost stelje se ravna po tem, kolikor ima v sebi takih tvarin, katere so rastlinam potrebne, da dobro rastejo in zaželjeni sad rodijo. Take tvarine so posebno tri. Učenjaki imenujejo prvo dušeč (Stickstoff), drugo fosforovo kislino, tretjo pa kalij. Čem več je tedaj takih tvarin v stelji, tem boljša je, tem več ja vredna. Po najnovejših preiskavah zadržuje slama v sebi, po odstotkih ali procentih % računjeno, 0'5 % dušeča, 0-23°/o fosforove kisline, 0 82% kalija. Bukovo in hrastovo listje ima v sebi l'0°/o dušeča, 0 3%, fosforove kisline, 0'31 % kalija. V mahu najdemo 1-2 °/o dušeča, 0-76 °/o fosforove kisline in in 0.48% kalija. Borovo igličje kaže 1*3% dušeča, 015% fosforove kisline in 0'12% kalija. Smrekovo iglicevje zadržuje 1'5 % dušeča, 0-16% fosforove kisline in 0 21 % kalija. Jeden kilo dušeča v stelji je vreden 60 kr., 1 kilo fosforove kisline 20 kr. in 1 kilo kalija 15 kr. Po tem takem je kubičen meter slame za steljo vreden glede dušeča 23 kr., glede fosforove kisline 3 kr. in glede kalija 8 1/2 kr. skupaj 34 1/2 kr. Kubičen ineter listja je vreden gledč dušeča 40 kr., gledč fosforove kisline 4 kr. in glede kalija 21/2 kr. skupaj 46 /2 kr. Mahft kubičen meter je vreden gled6 dušeča 60 kr., gledč fosforove kisline 8 kr., in kalija 8 kr. skupaj 76 kr. Borovega igličja kubičen meter je vreden 91 */» kr. glede dušeča, 2 '/a kr. glede fosforove kisline, gledč kalija pa 2 kr. Največ vreden je kubjčen meter smrekovega igličja, namreč glede dušeča 1 fl. 13 kr., glede fosforove kisline 6 kr. in kalija 2 '/a kr. skupaj 1 fl. 21 '/a kr. Ako sedaj 5 kubičnih metrov
računimo na jeden voz ali peljaj stelje, potenj dobimo sledeče številke. Voz slame za steljo je vreden 1 fl. 72 kr., voz bukovega ali hrastovega listja 2 fl. ¿32 kr., voz mahu 3 fl. 80 kr. borovega igličja 4 fl. 80 kr., smrekovega pa 6 fl. 7 kr. Mlado, še zeleno igličje ima veliko več dobro gno-jivnih tvarin v sebi od že vsušenega in je tedaj taka stelja veliko več vredna!
M.; Nekaj vzrejevalcem mladih telet. Pri vzre-jevanju mladih živinčet v obče gre pred vsem na to gledati, da se živinčeta od prve svoje mladosti krepko razvijajo in rastejo. V dosego tega namena služi pred vsem drugim obilna in krepka hrana in zadastno gibanje v primernem, ograjenem okolu, na paši in v hlevih, v katerih zamorejo živinčeta prosto sem ter tje hoditi. Teleta se morajo pa po spolu ločena vzrejevati. Gibanje živce in mišice mladim živinčetom močno krepi in jači. Kakor pa je gibanje mladi živini koristno, v isti meri je kravam mlekaricam mir in počitek v hlevu koristen in bolj mastno mleko naredi. Prosta hoja krav mlekaric po hlevu sem ter tje in tudi pokladanje klaje tako, da krave žr6, kedar in kolikor se jim poljubi, se od skušenih živinorejcev ne priporoča.
Wien. Landwirth.-Zeitung.
Sejmovi. 25. jul. v Kozjem, v Lipnici, v Zavcu, v Setalah, v Svetincih (ptujski okraj), SI. Bistrici. — 26. jul. v Frauheimu, pri sv. Križu na Murskem polju, v Teharjih. — 31. jul. v G. Ko-strivnici, v Konjicah, v Mahrenbergu, v Zagorju in pri sv. Martinu pri Wurmbergu.
Dopisi.
Iz Monsberga. (Dva pogreba, —cesta). Bilo je 22. junija, ko smo Monšberžani h grobu spremljali rajno gospo Marijo Svaršnikovo, a 16 dni pozuej, t. j. 9. julija smo zopet iz tiste hiše nesli mrliča na pokopališče; pokapali smo še le 29 let starega sina ranjke — preblagega Franca Svaršnika. Ljudi je bilo veliko pri pogrebu zbranih in bili so vsi močno genjeni, posebno ko so č. g. župnik nekoliko besed na grobih spregovorili. Res snfo imeli uzrokov dovolj, da smo žalovali ; ubogi so zgubili dobro mater in očeta, naša farna cerkva pa dva velika dobrotnika, sploh zgubili smo dva dobra človeka. Naj njima za vse storjene dobrote ljubi Bog obilno plača, naj počivata mirno v hladnem grobu do veselega vstajenja na sodni dan! — Kdor želi po taki cesti voziti, po kakoršni se še ni nikdar vozil, ta se naj pripelja v Mostečno blizu Statenberga. Svetujemo pa mu, naj poprej sledeče pomisli: meter je daljši od vatla in kilo težji od funta in pri cesti v Mostečnem je treba namesto jednega za-preči dva ali tri konje in vzeti drog seboj, da si je voznik kos iz blata voz vzdignoti. Tako svetuje jedeu, ki je ovo cesto dobro premeril na široko in globoko.
Iz Kamee. (Seial). Že 70 let so naš g. župnik imeli pravico deliti Otičeve štipendije za 4 pridne učence. To pa Seidlu, kot šolskemu nadzorniku, ni šlo v glavo, posebno sedaj ne, ko je cerkva od šole ločena. V svoji nemško-liberalni togoti je šel pred okrajni šolski svet in temu vso reč pismeno na srce položil. V pismu toži med drugimi neslanostmi tudi o tem, da so Otičeve štipendije nekdaj dobivali gimnazijski dijaki in — strah in groza — celó bogoslovci. Kedaj? Tega ne vé ne on, pa tudi g. župnik ne. V pismu zahteva I pravico, po katerej bi naj pri razdelitvi štipendij tudi župani Kamške fare in okrajni šolski svetovalci smeli svoje nose vzmes vtikati. Sklep pisma se namreč glasi: „versteht sich von selbst, so wie es wohl auch selbstverständlich ist, dass die Gemeindevorstehungen und Ortsschulräthe beigezogen werden". Toda tukaj je bistra glava Seidl zopet zastonj papir mazal. Kajti po testamentu Otiče-vem in po odločbi c. k. gubernija 22. junija 1847 ima samo župnik pravico štipendije deliti: der betreffende Ortspfarrer mit Einverständniss des Kaplanes . . . Tako, tedaj ima še kaplan tukaj več govoriti, kakor mogočni Seidl! — Ljudje govorijo, da je majhen in reven posestnik Seidlu dal 8 goldinarjev za dačo (bržčas ima ta njegove dačne knjižice). Vkljub temu je na posestnikov dom prišel „štakucijon". Zato je prestrašeni posestnik pretečeno nedeljo hitel pred „gnadljivega" gospoda Seidla, ter djal: „bas ist daj?, ich hob' ihnen s'geld für die Steuer geben ? — Solo so nam letos že hotli prodati, ker ima Mariborska hranilnica vsako leto 350 fl. obresti dobiti. Predstojniki so Seidlu vsi svoje doneske plačali. Seidl je tedaj gotovo pozabil na 350 fl. in na Mariborsko hranilnico, dokler ga ni dr. D. opomnil, čemur se pri 14 službah, koje Seidl opravlja, ni čuditi. Iz sitnobe se je takrat izkopal, ker še šolo imamo.
Iz savinjske doline. Okrajni šolski svet v Celju tirja od župnijskih uradov, opirajé se na šolsko postavo od 14. maja 1869, naj mu naznanijo obhajanje duhovnih vaj v dotičnih očitnih ljudskih šolah; to pa zato, da se doseže potrebna in zaželjena enakoličnost v oziru na duhovne vaje v vseh ljudskih šolah celega šolskega okraja. Nam se ta tirjatev čudna zdi, ker v vseh rečeh, ki zadevajo krščanski nauk in duhovne vaje, ima po postavi pravico določiti knez. šk. konzistorij, — in je tudi določil, kar je bilo potrebnega, in kar bi šolski okr. svet v Celju moral vedeti. Tudi nam ni prav jasno, kaj hoče okr. š. svet s tem doseči, ko je enakoličnost v vseh verozakonskih zadevah v šolah naše škofije po naučnih pravilih in po knez. šk. ukazih zapovedana in uredjena. Zatorej nam si, c. k. š. svet naj ne zameri, ako očituo sprožimo prašanje: 1. ima li on pravico od župnijskih uradov kaj takega tirjati, kar že otroci vedó iu kar ne spada v njegov delokrog? in 2. imajo župnijski uradi dolžnost na take vloge odgovarjati? Nam vsaj se ta tirjatev sum'jiva zdi;
ni prav razvidno, hoče li to vedeti okr.. š. svet, ali okr. g. glavar? Kajti ob koncu svoje okrožnice zagotavlja on, c. k. okrajni glavar — župnijskim uradom posebno svojo udanost in spoštovanje. Do zdaj nam ni znano, da bi bilo to pri uradnem dopisovanju navada; je tudi nepotrebno. —
Nas spominja ta okrožnica na uradovanje teharskega župana, ki neki osebne zadeve v imenu srenjskega odbora rešuje. Pritožil se je neki pri knezoškofijskem konzistoriju v Mariboru zavoljo dopisov v „SI. Gospodarju", kteri so njegovo nesposobnost za župana neusmiljeno razkrivali! O ti ubogi revež! Ta župan pač tiskovno — pa menda še marsiktero drugo postavo malo pozna.
Letos 12. in 14. avg. so štajerski nemški pevci hoteli v Celju obhajati svoj letni „Bundes-sangerfest". Celjani so v ta namen nabrali veliko denarja, da bi pomagali pevcem proslavljati veliko Nemčijo. Tudi se govori, da je štajerski deželni odbor za to namenil lepe denarje. — Pa celjski župan je naznanil dotičnemu odboru, da s tega „Sangerfesta" ne bo nič, zavoljo — čujte, čujte! — zavoljo homatij na Turškem! Slovenci v Celju bi utegnoli rogoviliti, je baje celjski župan rekel, da se Nemci vesele, ko njih bratje na jugu kri prelivajo. — Ta izgovor nas spominja na basen: Lisica in grozdje. Ko lisica ni mogla do grozdja, je se tolažila in izgovarjala, da je še kislo. — Govori se, da pride v Celje v kratkem brigada vojakov.
Iz Rogatca. Volitve okr. zastopa so se vršile pri nas v soboto 15. jul. Trg je izvolil 10 zastopnikov in okolica, namreč rogačka, sv. Flo-rijan, sv. Križ, Kostrivnica, sv. Rok 12. Zraven teh še ima par velikih posestnikov glas pri vo-litvi prvomestnika (Obman), ki pride drugi teden na vrsto. Okolica je izvolila 10 narodnih mož kmečkih in 2 Slatinčana. Najbržej bo zopet in to tretjokrat izvoljen za predsednika obče spoštovani g. Praprotuik, c. k. okr.- sodnik kojega je trg izvolil, in kateri ima občno zaupanje. O vetrni gospodu se pravicoljubnost od nobene strani odreči ne more, nesebičnost, požrtvovalnost in je v 2 dobah dognal, da zast.op ni zašel v nobene nepotrebne homatije ali v slab sloves. Gospodarenje z denarjem je pod njim bilo varčno in se ovemu gospodu imamo zahvaliti za ustanovljenje hranilnice. Celemu okraju bo na čast in korist, ako se g. Praprotnik zopet izvoli za prvomestnika in če on ta posel prevzame!
Iz ormuške okolice. (Letina). Ta teden se je pri nas pričela žetva. — Zimska poljščina je poškodovana po hudem mrazu, in je slaba; to velja posebno o žitu (rži). — Pšenica pa, ki se je v spomladi povoljno kazala, je na mnogih krajih smetljiva. — Jarina se pa sploh povolnejše kaže; tako tudi kuruza in krompir. — V seuožetih letos nismo bili prav zadovoljui; dobili smo manj sena, kakor dozdajua leta, in tudi o otavi ljudje nič kaj
dobro ne govore. — V vinogradih se pa kaže lepo; o po mrazu poškodoVanih vinogradih so ljudje obupno sodili, in ker je mraz na premnogih krajih vinograde, posebno po nižinah, zelo uničil, je bilo tedaj le na slabo trgatev upati. Zdaj pa se v vinogradih primerno prav povoljno kaže, in če nas Bog hudega vremena obvaruje, ne bomo črez letošnjo trgatev nevoljni. Se ve, da je po v nižinah ležečih vinogradih slabo. — Bolezni se letos v naših vinogradih ne nahajajo. Ko bi nam le Ogri, ki k nam premnogo vina dovažajo, ceno ne kvarili! — Naših pridelkov, vina in zrnja, se pri nas le kaj malo dobi; tu in tam še se dobi kak sod vina, in le kje kak žakelj zrnja. — Vino se dobi do 120 fl. štartinjak zrnje pa: pšenica po 5 fl., žito po 4 fl., koruza po 3 fl. 20 kr., ajda po 4 fl. in oves po 2 fl. stari vagan.
Politični ogled.
Vojska na Turškem. Pretečeni teden so Turki in jihovi prijatelji na Dunaju in v Budapeštu z lažmi in Iažujiviini zmagami Srbe skoro uničili. Več so Srbov na papirju ubili, kakor jih je pred sovražnikom stalo. Vstašev Hercegovinskih bilo je k večem 8000, a turški listi so jih v krtovo deželo poslali najmanj 90.000. V Bosni je po njihovih poročilih padlo 20.000, čeravno vsi tamošnji vstaši štejejo še le 12.000 mož. Pri srbski vojni so do sedaj poklali 60.000; med tem ko je samo 323 Turkov mrtvih ostalo. Tako debelo se sedaj laže! Resnica pa je — Turčija je premagana. Kajti če država, ki zapoveduje po 3 delih sveta in mahne s vso silo, katero premore, po sovražniku, kateri ima deželico komaj kakih 420 □milj veliko, pa ga 14 dni zastonj napada, ta je že premagana. In tako se je Turčiji zgodilo. Do sedaj še Turk ni mogel na srbsku zemljo prodreti. General Črnajev drži 30.000 Turkov v Nišu zaprtih; pri Ak-palanki je njim vzel 200.000 patron, in če je res, kar nekateri listi pišejo, se pomika nekoliko nazaj, kar ni nič nenavadnega, ampak dobro in potrebno, da vojake zbere in združi za večji sovražnikov napad. In to pričakujejo sedaj Srbi. Turški general Keritn paša je namreč vse boljše vojake zbral pri Sofiji in se bliža črez Ak-palanko Nišu, da zgrabi Črnajeva. Ob jednem se tudi ob Timoku pripravlja odločilna bitka. Lješanin je Osmau-pašo sicer 13. julija po groznem in velikem krvi-prelivanj i iz njegovih šanc pregnal; toda po Donavi je ta dobil celo iz Azije 12.000 divjakov na pomoč in srbski prostovoljci, ki so že do Vidina prodrli, so se morali črez reko Timok vrnoti. Vendar tudi Lješanin je dobil 10.000 mož. General Alimpič stoji ob Drini in je 11.000 dobro oro-žanih Bosnijakov odposlal blizu do Travnika. General Cah ni bil tako nesrečen, kakor smo zadnjič poročali, ampak bil je le preslab, da bi napredoval. Sjdaj je dobil pomoči in nalog mahuoti na Turško in zasesti 16 ur široko pokrajino do
Črnegore, da tako Muktar-pašo v Bosniji od ostale Turčije popolnem odreže. V Črnogoro so 11. jul. botli Turki vdreti s 6000 vojaki. Črnogorci so se jim s 3500 junaki postavili v bran. Okoli poldne so Turki začeli zmagati, ali v tej sili prilomasti vojvod Marič, uredi splašene brate, naskoči Turke, jih pobije 600, da so se ostali brž v pobeg spustili. Ali tudi Črnogorcev je veliko mrtvih obležalo. Nikola se je med tem v Hercegovini vojskoval; pri Zalomu je obkolil Selim - pašo, da mu je ta komaj všel; pri Nevesinjah si je knez potem sotesko do Mostara, glavnega mesta, odprl in stoji pri Blagajn, kder se mu bo turški general še enkrat v bran postavil. Peko Pavlovič je turški bataljon pri Kleku na morju posekal in sedaj skuša Trebinje vzeti, kder je 3500 Turkov za močnim zidovjem. Črnogorcem je došlo 7000 Dalmatincev na pomoč. Knez je vsakemu vodji izplačal 50 Napoleondorov, ker denarja ima neki veliko; bržčas ga je dobil od Rusov, ki sploh Slavjane močno podpirajo. Iz Moskve so gospč in gospodične na potu, da bodo ranjencem stregle. Tudi živeža se bo od ondot poslalo. Dukič stoji v svojih šan-cah pred Novim-varošom, kder Turki krščanske žene in otroke na mestno zidovje postavljajo, da si Srbi streljati ne upajo. Antič strela v Novi-pazar, Beničanin pa je zasedel dolino Topolniški, katera se od Novega-pazara vije do Niša, kder stoji Črnajev.
Avstrijske dežele, \ndrassy je ukazal luko na Kleku v Dalmaciji turškemu brodovju zapreti — in vendar je ostala turška ladja, ki je krogle metala na Peko-Pavleviča in jegove junake. K sreči ni ničesar opravila. — Cesar so 171 kazno-vancem ostalo kazen odpustili. — Včeraj 19. jul. bili so cesar v Salcburgu, kamor so odšli pozdravljat nemškega cesarja, ki je prišel zopet v Go-stinjske toplice. — Tirolski zbor bo meseca avgusta sklican, čeravno to ustavovercem ni po volji. — Štajerski volilci v Lipnici so svojega poslanca, ministra Stremajerja, povabili, naj pride brž v Lipuico in jim povč, kaj da misli o novi nagodbi z Ogersko? Med Nemci se je namreč začelo čedalje bolj živo gibanje zoper magjarske zahteve. — V pondeljek bil je okoli dveh na Du-naji tolik potres zemlje, da so ljudje strahu iz hiš bežali, več dimnikov se je zrušilo, pri D.iminika-nih je zvon od nam sebič zazvonil in na borzi so vsi denarni mogotci in Judi pobegnoli — pri ministru Andrassyju pa so se visoki kupi pisem raz miz zvruoli. — Magjarski ministri iščejo že pol leta nekoga, ki bi jim par milijonov posodil. Do sedaj še ga niso našli, pač pa marljivo zapirajo srbske uradnike, pisatelje in poslance. Hrvatje so že precej nezadovoljni s sedanjo večino hrvatskega zbora v Zagrebu, ker preveč z Magjari vleče. Čvrsti Makanec se je pritožil, zakaj se Krajina še vedno ni pridjala Hrvatskej in zakaj se ne stavi krajiška železnica! Povedal je uzroke rekoč: ker Nemec in Magjar tega ne dopuščata.
— Kraj Save pri Mitrovici stoji 1 divizija avstrijske vojne. Poveljnik njej je magjarski grof Szapary.
Vnanje države evropske vse pravijo, da se ne bodo v turško vojsko nič vtikale, a vere ne najdejo — Rusi so močno razjarjeni in želijo vojsko zoper Turka. V Kijevu so 4 regimenti za-slišavši, da so bili Srbi pri Zaječaru tepeni, razkačeni pridrli pred poveljnika in kričali: proč s sedanjim mini s te rstvo m, živila vojska, živil Fadejev, živil carevič, za njega gremo v smrt in ogenj — Tur k mora po-ginoti od naše roke . . . General si ni vedel drugače pomagati, kakor da je ponarejen telegram od careviča predčital in povedal, da je turška zmaga laž! Romunija se pripravlja resnobno na vojsko, da ide Srbom na pomoč. — Tudi Grki ne bodo dolgo mirovali. — Novi turški sultan je samega pijančevanja in babjevanja obnorel. Minister Midhad-paša vladari namesto njega. V Bolgariji so Turki poklali 12.000 ljudi, vstaja pa vendar raste. V Bosniji razsajajo Baši - bozuki, ubijajo starce, skrunijo žene in dekleta, otroke pa v zrak poganjajo in jih z bajoneti nabadajo. Tako beremo v poročilih listov, ki so Turkom prijazni. Kako še mora le v resnici biti! Greh in sramota je, da krščanska Evropa to mirno trpi!
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu.
XLVII. Milan, laški Milano, nemški Mailand, nekdaj glavno mesto naše Lombardije, štejejo med najbolj bogata mesta. Stanovnikov ima 260.000 in je razdeljen na staro in novo mesto. Staro ima visoke hrame, ozke ulice ter je vse umazano, nesnažno in nekako zapuščeno, novo mesto pa je lično, po novi šegi zidano ter ima široke, gladke in snažne ulice. Cerkev je vseh 80, najlepša je stolna — Materi božjej posvečena. To znači že od daleč 4 metre visoka Marijina podoba iz bakra in lepo pozlačena, ki stoji na tenkem pa visokem zvoniku. Nad velikimi vratami se blišči ua-pis: Mariae nasceuti — Mariji naiodivšej se. Cerkev slovi po v°em svetu zarad krasne in veličastne svoje stavbe. Človek mora res strmeti, kedar pred njo stopi. Za cerkvo sv. Petra iu sv. Pavla v Rimu spada Milanska med največje v Evropi. Kupla je 68 metrov visoka, zvonik nad njo pa se 110 metrov globoko spenja v modro nebo. Pokrov ali streha cerkvena je nekaj posebnega. Na strehi stoji namreč 98 menjših stolpov ali turnov v go-tiškem slogu iu 200J podob svetnikov iz belega marmorja. Vse še sedaj niso dodelane. Naš voditelj in čuvaj cerkve nam je djal, da je dela še za 20 let. Vsako leto se nekaj novega postavi. Cerkev, popolnem gotiška, ima podobo križa. Tla so vložeua iz raznoliarvanega marmorja. Močnih 52 stebrov deli cerkvo v 5 ladij. Kamorkoli pogledaš, povsod najdeš rezau maimor. Na sredini pod visoko kuplo je grob sv. Ambrozija, nek-
danjega Milanskega škofa. Kapelica v jami se kar blišči samih dragocenih kamenčkov, lepo brušenih. V žagredu nam je stražnik pokazal podobo s v. Ambrozija in sv. Karola Boromejskega, iz čistega srebra zliti.
Sedaj smo šli mesta ogledovat. Toda nič me ni več moglo zanimivati. Bil sem sit samega gledanja mest in zidovja. Zato omenim le edino galerijo — gallería Vittorio Emmanuele. Ova galerija je prostorna široka ulica v podobi križa. Na vsa-kej strani se nahajajo prodajalnice najlepšega in cenejšega blaga. Vsa ulica pa je z glaževnato ali stekleno kuplo pokrita tako, da se po slabem vremenu tudi lehko po suhem hodi pod prozorno streho. Res čaroben je pogled ob večerih, kedar na tisoče lučič sveti, da je vse svetlo, kakor po dnevu. Je pa tudi ljudi takrat kakor mravelj.
Od Milana smo se 24. aprila mimo raznih mest pripeljali v Desenz-'no. Od ondot se vidi široko, dolgo in krasno Garda jezero z mičnim polotokom Sermione, ki se le za trohico kopnega drži. Tukaj blizu je stal geueral Beuedek v krvavi bitki 24. junija I. 1859. Imel je tudi slovenske korenjake pod seboj in je Pijemonteze vrlo nakle-stil in jih podil nazaj. Toda na srediui bojišča so prodrli Francozi in vse je bilo zgubljeno. Kakih 20 minut od Desenzana je trduiava Peschiera. Ob njenem obzidju so si sovražniki Avitrije mnogo-krati že glave do krvavega natolki. Hitro za trdnjavo prestopi železnica reko Mincio. Sedaj se začnejo polagoma kazati prijazni hribčeke in za njimi staroslarna Verona. (Pristavek prih.1
Mihael Grigorjevič Črnajev, sedanji višji poveljnik si bske vojne se je rodil 1. 1828 na Ruskem iz staroslavne, plemeuitaške ruske rodbine. Od-gojen je bil v vojaških šolah, poslednjič na akademiji v Nikolajevem. Leta 1851 v rusko-turški vojski je prišel v k generalnemu štabu ruske vojne, ki je Turke napadala ob Donavi. Tukaj je bil v 23 bitkah navzoč. L. 1855 je hrabro pomagal braniti Sebastopol; poznej 1. 1863 je v 24 bitkah pobil Črkese v Kavkazu in 1. 1865 je kot namestnik ruskega cara v Turkestanu zmagal v 20 bitkah in je po dvadnevnem boju z krvavim naskokom vzel Taškend, glavno mesto, in tako rusko oblast v Turkestanu utvrdil. Leta 1866 je kot general-major stopil v pokoj, nadarjen z zlato sabljo, z briljanti nasajeno. Potem je nekaj časa bil glavni urednik velikega lista: Ruski mir (ruski svet) in vodi sedaj krvavi boj jugoslavjanskih Kristijanov zoper Turke.
Smešničar 30. Nekokrat so novi gospod faj-mošter tako genljivo pridgali, da se je vse po cerkvi jokalo. Le eden deda, ki je blizu vrat slonel, bil je kot drva neobčuten. Ko ga nekdo praša, zakaj se ne joče, mu brž odgovori: eh, kaj se bom jaz jokal, jaz nisem iz te fare doma!
Razne stvari.
(Za bosenske in hercegovins/ce rodbine) so darovali č. g. župnik Jož. Golinar pri Mariji snežni 1 gld. č. g. kaplan Kolenko 1 gld., g. nadučitelj Majcen 1 fl. vdova Treza Leber 1 gld., kmet J. Schrei 1 fl., cerkovnik Pihlarič 50 kr., Marija Er-ženjak 50 kr., Juri Perko 40 kr., Marija Ladler 25 kr., Fr. Lorber 15 kr. Veronika Lorbek 10 kr. Treza lloškar 10 kr. Več neimenovanih 1 goldin. Prenesek 6 fl. 30 kr., skupaj 14 fl. 30 kr.
(Besedo in veselico v Ptuju) napravijo vrli slovenski gimnazijalci Mariborski 30. julija po tem načrtu; 1. izlet v Turnišče ob treh, zbirališče je v gostilnici „Stadt AVien". 2. slovenski večer v čitalnici, kder se bode popevalo, govorilo in igrala šaloigra: Oproščeni jetnik. Začetek veselice je ob 8. uri.
(Slovenec g. Fr. SimoniS) rojen v Ivankovcih pri Otmužu bil je preteklo soboto na Gračkem vseučilišču promoviran za doktorja filozofi|e.
(V Ormužu) so pri volitvah za okr. zastop zmagali — nemčurji. Prihodnjič več!
(Strašna nesreča.) 18. julija je v Kacijanerjev kozolc v Mahrenhergu strela udarila in je od 12 ljudi 3 usmrtila in 5 krav ubila. Prihodnjič več!
(iOstrupila) se je hišna Marija Napostil v gostilnici „zum Lamm" v Ptuju.
(Obesil) se je v gozdu pri Radgoni usnjarski delavec Anton Pauc od sv. Marjete pri Krškem.
(Razpisani) ste fari: sv. Križ nad Mariborom in sv. Jošt na Kozjaku do ¿2. avgusta t. 1.
(Družbi, duhovnikov) so pristopili vsi bogo-slovci 4 leta; vplačala pa sta čč. gg.: Mastnak 20 fl. (ustan. in letu. dopl.), Presečnik 1 fl.
(Spremembe v Lavantinski škofiji). C. g. P e-ter Gostenčnik stopi zopet v službo in pride za kaplana v Brežice, in č. g. A mu ž Fr. za kapi. v Ulimje. Na novo vmeščeni so čč. gg.: Borseč-nik Ant za, 2 kapi. v Brašlovce, — Feuš Fr. za 3. kpl. v Celje, — Napotnik Mih. za 2. kpl. v Vojnik, — Presečnik Greg. za kapi. v Galicijo, — Vodušek Andr. za 2. kpl. v Vozenico.
(Dražbe). 22. jul. Juri Steiner v Sclnvar-zensteinu 4291 fl., Marija Damiš 5810 fl. pri sv. Lenartu. — 24. jul. Jan. Osim 4600 fl. (3). — 26. Joh. Benedikter 32.775 fl. v Mariboru. — 27. jul. Juri Draž v Kamci 7386 fl. (3), Fr. Predanič v Neubraunschweign 280 fl. (3), Fr. Kieslinger v Mahrenbergu 4775 gold., Stef. Rieser v Starivasi 9950 fl. (3), Anton Šmigoc v Skorišnjaku 500 fl. 28. jul. Blaž Jelen v Sedlašeku 1690 fl. Jan. Gsel-man v Slivnici 800 fl. (2), Marija Šimandl 3520 fl. pri sv. Lenartu. Jož. Jakopina v Bučah 1440 fl. Cene Hamer 450 fl. (2)., 29. jul. Tom. Pušenjak v Ljutomeru 2220 fl. in Andrej Krašek 4495 fl, v Laškem.
ročne (ki se z roko gonijo) pa tudi z vlakom ali za votlino mo<* po patentiranem sistemu okroglih evokov imata vedno v zalogi
trgovca z železjem v Celju.
To so najpopolniše mlatilniee, ki so se dozdaj izdelovale; gonjač so pri
ročnih mlatilnicah malo utrudi, ker so lahke; mlatijo popolnoma čisto 4 do 5 vaganov v eni uri.
Dobijo se letos mnogo bolj po ceni, kakor lani. Imava tudi mašine za delanje rezanice na prodaj[!

Važno za kmetovalce!!
Listič uredništva: G. M. R. p sv. 11 imena oseb, o katerih je govor, se nam morajo popolnem izpisana naznaniti, sicer ne sprejmemo ničesar. Dopisi od Dravmje Mahrenberga, iz Koroškega, od Pesnice in opazka iz Runča prihodnjič. < est od virov Sotle bodeino porabili! —
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih.
(1 HI. = l«V.oo vag.)
Mesta
Maribor . Ptuj . . Mahrenberg Gradec . . Celovec . . Ljubljana . Varaždin Zagreb Dunaj Pešt
Najnovejši knrzi na Btunajn.
Papirna renta 66 75 — Srebrna renta 69'80 — 1860-
letno državno posojila 118---Akcije narodne banke 862 —
Kreditne akcije 146'---Napoleon 10-02 — Ces. kr. cekini 5-84 — Srebro 101-10
KiOterijiie Steiillke:
V	Trstu 15. julija 1876: 65 83 55 69 4.
V	Lincu „ „ 2 34 40 25 52.
Prihodnje srečkanja: 29. julija 1876.
Podučiteljska služba.
je razpisana v Framu (Frauheim). Prosilci naj vložijo svoje prošnje do lo. avgusta t. 1.
Krajni solski syet'y Frainn. *>»«■<• «ivjau.
__načelnik._
Javna zahvala.
Gospod Juri Šuler, po domače Bogateč, po-sestuik v Kozjem vrhu pri Spodnjem Draubergu, je družbi požarne straže v Spod. Draubergu podaril gotovih 15 goldinarjev, za ktere se blago-srčnemu daritelju tukaj očitna zahvala izreče.
Družba požarne straže
v Sp. Draubergu.
Hiša in vinograd
je na prodaj pri cerkvi sv. Heme v Smarijskem okraju pri Celju hiš. stev. 57. Hiša je za vsako trgovino. Gorica da po 80—130 veder vina na leto in je postavljena v I. red katasterski. Hiša ima 2 sobi in je 6 sežnjev dolga, 4 pa široka, pod njo se nahajate dve obokani kleti. Cena je 3400 fl. Kdor hoče posestvo kupiti, naj se pismeno oglasi. Napis je: N. 12 Windisch-Landsberg Poste restante.
Ijieeii kolcielj.
še malo rabljen, krit (da se tudi popolnem zapreti) in za dvojad priredjen se z dvema angleškima homotoma vred proda po prav nizki ceni. Kde? To se zvč pri gospej Alojziji Koller, kložnjarici na velikem trgu v Mariboru, v Heu-majerjevi hiši štev. 80.