Tedaj 'm.'. -Šnjihacj, ,Uv4?)jon jo,, jrjlod,, kompromis*« med obrtnijskimi vuliyoj ^opiim&imi .iu Bovškimi, ktori. ppajedpji so priftJi u ,'XVnw nei zdrnžeui, ibiUgo^vi.^msgo poper.ktorč^a koli drgzpgit kaptlida^a, ki bt ga bili biroji v^UU .Ajdpvei iu Kanaloi. Gospod ttozmapov« volitev jo Vilif poannjo kakor 4rUgo ; op Je tzvoJjouaHni^ti Wvš prqdatpjpi^ Tpminakoga, gosp. Grosumaua. ■— 0 \V*nkUrji no vetn,; ali bi ^aj gpvoril, ali no, fr ■*f«ilJW>'j pregrobo no ofcita, nego d»,,jpirr^;k.. wadpjk./j|% radi)ik jo? Ptt ®*j j° 'ndi Uorrtaanu uradnik in vendar nam 'brisala Veliko Jioh^alš i »U^lttb' Wa«no. ^Bterenei adrene^ilj^o, iii vendar' urkdhMki' «mdaj narodnjaku ht1 poštenjaka :v njom tJiato ni fl1 no ds tem nuje in zakriva Kar pa"relja aa: SUjsrtkem,1 to toorA veljati' tadi pri nae ua IMiiiorskein.-^ Naši stonograti6n} "iajHB-niki zbornih obravnav prvega (61ethoi;a) liit sedanjega sejnega tečaja1 ti vo pričajo, kaj je- v goričkem zboru; in kaj tobtim njegovA poročfla v naj teiavnojših zadevah, ktOnh se druži Še dotakniti nočojO ali ne znajo. Kdo je v občinskih zadevah orakelj Slovehberri in I>ahom V Kdov.^Vi.l^a kaj bora vOdo' v Sočo nosili Samo 4v»je naJ omenim: 1. Dtf naše' slovenate občine Sploh po slovenski uradnjejo in da jirti dehtel ti i odbor po slovenski dopisuje, ta ve^epomenljlVi "prevrat je dognal uradnik To potrjuje njegov u^tsledjiik v odboru,'dr. Tonkli, ki na napravljeni podlagi slb^enakO uVadovanje nadaljuje. To pa ni bilo tako lahk'6, ka- JPodllstek. ~ !l / ; , . ' . ,.«ovi »vet*-* 6aloigra v III dejanjih. Spisal Anton Klodič; ' ' I. Tvarina in ;^apop^<|ek š«ioigi;e. je ta-le: Toter, vrl kovač, pa ^boiec, bi imel. rad za' žono P(odk^iKnikovo hčer;. Tudi'.ona. ga vidi rada i«, bi ga rada vžola, ali očo Podkuknik, bogat kmet, noŽo v to privoliti. Peter častiljuben, delaven mladcpeČ, hpČe o-ootu. Podkukniku zadostiti, ter ae napravi za po širokem Hyjc)jivda bi ai z delom kaj premoženja pridobil, Pred-nq ,Kobarid , zapusti, poda so še v krčrao, da Iii se za pot "okrepčal. KJotariea ipu pov^, da. jo, prinesel. Ponil volilu, rodu " oče V Uradnik W. In koliko umetnega jidgajauja Š Petrom in Pavlom j« bilo trebu, da smo la—A^/ipra-vioo dosegli, kiijti v /.boru ni sedelo kol H slovenskih poslancev, kterim pu Se ni bil vsem jasen aežaj Wiu aleijovoga nauveta Hntcr W. načrtu jo bil uratluik Gorjup, ktnri je v t<\j zadevi Ipigatcga, arsonula svojimi tiipu nar svitU^jše močo jintcgn)!. ('Poda o njen1) pozneje) Mislilo jrn, da, poletu ko je bil jiredlog v zboru Sprejet, jo bila pot t|o sankcijo žo prosta? Kaj. pa Sel LlJradpil^ " K||ukowHtr/bp v Trstu (jioit>Čev«ycc im-bieiiluifški o zborovih stvareh) jo zavalil vse polno ka-jnienja na,pot med Trstom in Dunujem; pa, fivala Bogu, da ifta ifapi" spet dvji druga „ uradnika " pppmgala, zapreko h poti spraviti; uamestuik b. Kollorsjierg sam, jpamroč, in baron Kllbcek- Toliko težav za—manjSino, -iu dnunt ulov- jiQ»fi(jcao! p^rečeto* Urtigi jtbori ni so Še ■^i toliko dostfgll- Pražkomti n« p'' niso 'vsi "njegovi Itio-gerji in l'ahicky-l iu vsi Sladkovski do sedaj do take pridobitve''pripomogli. - Ljubši -se voda—bi bil tudi nam tak volilni red, da bi nam absolutno večina v zboru zagotovljal, pa, kar ne gre, no gre. (Tiskarji nie pritiskajo; ni drngaoo, ko da spiB protržom) Delegaciji v PeSti imate .s Številkami opraviti. Obravnujela so, nekaj še le v odsekih, nekaj pa že v javnih občnih Be-jah preračuna za ardthdo in za pomorstvo. Obe delega -eiji so vjemato v tint, da vsakemu preudarku kaj mi-Inouov.oUbijeLe, pa no obo ravno, toliko. Popravki euo delegacije romajo potlo v drugo, dokler se na zadnjo olio v istih Številkah zedinite- Bistveuih različnost pa porabi Miroslav, eden izmed dijakov, da bi že izpraz-1 nioni skupni denarnici z zvijačo pripomogel; pravi, da *opa tlva ata inženirja,, ki sta prišla naroČcvat dela in-uajemal delavccv za železnico, d& po Petru kovače akup sklicati, napravi jih, da mu aro dajo, da vsak svoje prevzeto delo resnično in kakor so tiče dovrši, in postavi Petra za nadzornika uad vae druge delavco. P"dkuknik, ki pozneje v krčmo pride, sliši vso to in j^ Bkoraj zadovoljen hčer, ker ata ga dijaka prosila, Petr^ prepustili, kajti gotovo so mu jo zdelo, da Poler kot ftddeornik obogati; samo Šo obrnaln časa si izprosi^ da vao reč dobro premisli; povabi za ob H. uri vse na-zo.Čo k sobi na dom na večerjo, rokoč, da .Petru domA zatrdno in določno odgovori. Ta čas gresta dijaka gledat po trgu., Peter pa" no more do osmih čakati, gro koj k Podkukniku i ga prosi, naj mu reče: da. Pod-kpknik mu v prošnjo privoli. — Vsi gosti sc počasi zbirajo in učitelj pripeko Ludi Naeestnika, ki sit jo bil liqti hip zarad žcloznlčnih zadev v Kobarid pripeljal. Namestnik pripoveduje vsem v Podkoknikovi sobi zbra-niny da _jo on /.urad železuieo poslan in da so kovači zgoljufanu. Vsi, so osiipojcul. V tem Ircnutku stopila čez prag dijakd. Ko vidi Naeestnik, tla sta bratranca njegova, ki sta so inženirja delala, prosi ju, nnj povrneta brŽ vsakemu svoj denar in prosila vse za odpu-ščenje; pravi dalje, da, kar sta dijaka o železnici po- ue 1)0. Javno seje niso posebno zanimive; navadno He potrjuje, kar odseki. poročajo i n našvettUejp. Vkrat-Lom bo delo dovršeno, kajti z drugimi zadevami M pv boste pečali leto« delegaciji. Pa tudi ko bi ae hoteli še v kaj druzega spustiti, zmanjkalo bi jima sape, kajti ogerakim delegatom potečo 12. t. m. zborovo poobla-ščeujo; sedanjim zbornikom namreč izteče doba, zli ktero so voljen«,, in se bodo toroj začolo novo volitve. Državni zbor. Zbornica gotpojaku je potrdila brambovno postavo prav tako, kakorŠna Ji je došla iz apodnje zbdralloai ilazgovarjanja ui bilo v občni soji skoraj ulČ. Zavoljo nekih popravkov dunajskega zbora mora jo predložiti ogerako miniaterBlvo še enkrat ogerskemit zboru, kteri uo pa muuda ue bo obotavljal, vdati še sklepom du-uajakim, kajti, ču ne, morala bi vsa reč nazaj na D** nu) preu obu.državni zbornici romati. ^ Og«mkl zbor. Ogerski zbor je po težkem porodu enoglaaoo zavrgel postavo zarad narodnosti, kakor jd je PaavetOYi-la veČina dotfčncga odseka; z 267 glaaori pKJtl 24 pa je padci tudi predlog manjšino; sprejel se je z .'veliko večino predlog Deakov, ki med uulm iu tem bodi aredvjo pot. Ko je bila splošna razprava pri, kraji, ae vzdignejo srbski in rumunaki poslanci, rekši, da ae ne vdoležijo več razprav. Iu zapustili ao dvorano, ko je Miletič žo poprej te-lo besede Magjaro« zaklioal : ,,Narodi ae nikdar ne lx>ji> potrpožljvo dali tlačiti od tnj-Čove pflto,, in čo jih aila prižene do zadqjega^ ae bojo raji potopili v kak včlik narotL ki ima ieliko prihodnost. Narodno čtitjo jo tako Živi) in inoČuo, da1 narodi raji za nekoliko Časa uklonejo absolutizmu, kakor da bi žrtovali narodnost svojd. Temu Jeriča ao Nemci, ki se edinosti nemški na ljubo uklaniajb Bisinarkovd-niu regimentu. Nikdar nikoli se narodi ogersk« krone »e bouo dali pomagjaritil" — Le šo dober, teden, ih sodatgi deželni zbor ogerski se ražpusti, fo bojo volftvfe nove- To bode ravs! pravijo „Noyice."'(Qlej zgordj IV.) ' Obleti po »vetu. , Z Dunaja >28. nov. 3 ae piše „ Navieam": Dvo zadevi Bte, o kterih je ravno zaaj največ besedi. En* jo sprava h Čehi, druga pa rdeča knjiga. Vmea Ičta sicer tudi sprava s Poljaki; ali dokler Poljaki aami no vejo, kaj da bi hoteli (doruA so drngačni, na .Du* naji pa spet drugačni), kdo more o njih kaj več govoriti? — Vlada sama Čuti, da nova ustava nima prihodnosti, dokler so sedeži Cehov prazni v držvnem zboru. Treba jo tedaj skusiti poravuavo fspravo)vi njimi. Nedavno je počil ghta, du ta in uni minister skuša porazumčti se s češkimi'prvaki; jpienovalae je enkrat minister Bcrger, drugikrat minlgte^ Giskra, in da me- lamo, kdor v6, kottkrat se Je „ Alendpost« že zlagala. Ko so pa različne prftvljice ačm ter tje Švigale, so prinesli Ji. Ll»tyu novico, da za gotovo vejo, da esmusam je a ministrskem zbora, v ktoran »o Jo.govorilo o poklica i^jemnegaatauttua Ceskcrn, omenil potrebe, daaaj U Čekov in Nemca V sestavljena komisija zaupnih mož skašanapo- .. titi spravo s Čehi. Ali je popolnoma reauiea ta noviea ali ue, tega' vam ne vem povedati, a to jo gotovo, da vča avet, ktersmu jo .'aa Avstrijo thalr, čati žlvo potrebo, da so Čehom di, kar jim grč po zgodovinskem pravu. Če se Jo zavoljo Ogrov prenaredlla februarska ustava, zakaj bi ae zavolj Cehov ne prenerodna decemberska? ; eln Ju-Ogrov Prav jasno brošarlpat „Die blJhmiselie Fp-***; c liusbriof an Frefltorti "v. Beuirt" razlaga stalllče n Čehov. JPo smrti p pri Mohaču 11)26. lota hodni usladn^oga Jagoloaa, Ludevika, je habsburški Ferdinand po svobodni volltvi bil sprejet za kralja bohcmakega (takega): BolftmU« je z vsend drugimi deftelami a topila v osobuo (Peraoual-Union) le pb kralju svojem, In Čehom noarečna' bitka na. Beli gori jd pravo krondČeške tako malo vnifllla, kakor pravd ogersluj krone fn vničlla nesrečna bitka ptiutarakih Ogrov pri Ym»£oi-f.1 (O „ rndefil kbjlgi" J« *Dom:w ie uni pot nekaj omenila Vr.) / _ * 7:.v • ; Jk, UVila. Vrodniku vladnega tržaškega čaanlka „ GsašrVatore Trieattao". tprbf. Voglleviim-i, so- 27. t. ' m. nekteri labonski smfkovei v gledišči vsera IzrekM in kričali „rth ž njitn"M\> Operi ae mu jo ponudil on policijski komisar za riražo in ae mu avotovalo, nsi hi šel po nekih strin«k!l| dorih ven; on pa ni hotel, šel je po gfavnft vratih: «11 v veti ga šakajo J«-naci, ga vnovič zaaramtyejo in eden ni pos^o poo-brazu vdarir („Otfkan«ga Slovanoa" & *mame,»daj hi tiebalo. da bi kdo šo novega „ olikanega I>abonaH spisal, kajti doaedanjl izvrstni italijanski Mf*1*004" kterim ljudem ^ zadostujejo). O v^tfl „pil lovoft", Iti ;f*o jO vposladiufi*, listu omenili, jiiše^Primorae* tako n le: ,„Tcšašk* lica Še ni videla lepšega dne od včerajšnjega, (22. . t m.). Ta dan ae je elovcauo odprla čitalnica v Koeoli v palači wFerdinandcuina pri loveu. Tržaško mestno starešinstvo je podalo onergičea protest doielnema poglavarju zoper to, da se jo V tem pal«# izbrala čital-, niea narodni svoj dom in da se ima slovesna ustanovitev obhajati v, velrkej in kraaaej dvorani. Daielni poglavar pa j« rekel: MPoatava jim n# brani, Udij jim tudi jaz ne morem^,k , Uko protestante zavrnil. Caaoik -CiUadino« ae. je strašno. jtzil, nO. »arad 100; mesarskih hlapcev,, kteri ao »e meseca jaliia v r*jBa, tej d.voputi j gostili, ampak, a»to, da alovenski glasi ne oakraaijo te kijfana dvorape. Oaaoilc „Gambero" jo vedala, vresničl sc gotovo, da to^oj Podkuknik, hčerko lahko brez. skrbi Petru za ženo dd. PodkUkdik jo. sa-dovoljcn, i-vsi veseli sedojo k večerji. • IL Dejanje Bamo na sobi, kakor vidimo, nT tako, da bi se svet pod njim tresel, priproBto je, domače. Pa glasovitih činov tudi ni treba, kedar gre zi igeriko . tvarino, vsaka malenkost je lahko naj kraanejšimskladbam povod. Razvoj—to je glavna reč. Preglejmo torej razvoj in obravnavo našo tvarino.!'••:i ' - Prvo dejanje je'dritzemu psiholO^na podlaga In pripravlja gledavea na drugo, soznani ga z osebami. Tretji prizor (kvartanje v krčmi) ni neobhodno !jiit«le'-ben za razvoj dejanja/ vendar pa je gledaveo aa-njžo po poprejšnjih besedah „Kamor se kv^tači ahajajo" pripravljen; kvartanie samo pa pripravlja'na prihodnje, kor kaže, da obrtniki pohajajo lu čas tratijo, ker nt v trgu opravkov^ ves prizov je pa tudi satn na sebi mikaven, ker nam predstavlja nar navadnejšo igro na$ih levartačev, „treščt." Kar pripoveduje Podknknm, da bodo namreč železnico delali, pripravi ljudi, da inženirjem, U v II. dejanji na oder stopijo, radi verujejo. Dejanje se pa prav za prav začenja razvijati Šo le v li;. aktu (dejanji). TA poslušamo samogovor Podkukaikov, kterega srčno vbaell, da gre Peter iz Kobarida; — Peter v krčmi ravno izve po kletarioi, da se ima železnica delati in zt^jci, ravno ko' mu železnica po glavi roji, stopita v aobo di- jaka. Jtaj hočapio priraernejlega? In 'pa vaa '_ta|co,'. ravao in,-neprisiljeno 1 Jako mikaven m edno naj bo^ib izmed mnogih izvrstnih mest v apeljavi je razvozljaj' v prizoru VII; vse prav' paihhlagično; V tem ko dejanje napreduje, zapleta' so zmirom boli. Enajsti prizor zanimiv; dvanajsti prizor: Podkjuknik se prikaže, vse se mu podira ; trinajsti prizoi : pogovor treh. kovačev je tak bodi; v 14. prizora.pelje Podknknika lakomnost skopec. Konec II. dejanja se vidi, da ae bo JPodkttknik ll ritt oAndav 'na!'I ■■ Iralrii ''b*' ' '»nKaKla' zanimiva; sta enajsti pa 12: pritir. . -"'^.Apr- III. Ako ima: biti dramatično' delo dobro,.;tforiifi prinašati ^niraj kkj novega, ter Mslušaveerih' jrloda^' veo ne sme že naprej tedeti ali, klatiti, kaj pride v na-sledt\jem prizoru^ * eno besedo gledard mori»jo l)iti akoz in skoz napeto pazljivi i to zarad* razvoja Igre. In temu zahtevsnju ta igra popolnoma' zidoatuje. Vsak čitatelj je to gotoiro sam skusil, kajti teCko mu dč, Če je prialBen, 'brinje pretrgati. 1"-.'': ' ',' IV. Značaji o»čh. Poabboo dobro izražen iu izpeljan je značaj Podkaknikov. TA ga imate živega prod očmi atarbkopitueža, sebfčnikk. ki se vda občnemu pridu (intereserj. ie le po tem, ko vidi, da tudi njemu kaj dobička doleti. Podkrnik ne sega nikjer nepo- Iti] t si polomil išipaliu Vo* jo bilo zastonj \ O* _______,_k. govori, dr« tiaoA slovaaakik . rodoljubov w jo tnks^acšlo včesaj, donele so navdušeno slovanske pasmi s d voh galerij in iz sto grl in « tretjo galerijo sla-Tuuks godba. Odmevali so se slo r suski govori od stau in uslU: odmev iu pravo mesto v rodoljubnih, arcih. Cu<-dilLanpo ac kmeta staršu, kako je ia dna avojeganraa in svojih skušenj govoril, stnneli smo, kako jo proaU mladeuoč — govornik, kakor bi ga bil Bog nalašč salo ustvaril. — uavdušjl vso mooiiof. — Dosti i dan meacea. novembra ja zgodovinski dan: mi uismo še videli lepšega dneva; Uiuški okolišaiu ao mod Hlovcnci prvi rodoljubi.? Daljo piša „Prip»oreo": GitaLniea. pri ov. Iv^au. iS«> jo 2f). duo L in. slovesno odprla. S«r ilo ao je okoli 1XXK> ljudi, Čo tudi jo bilo vreinu neprijetno. Is okolice ao so vdelaiilo va« čitaluie«, njihovi pevski »bori ao prišli a prapori v sv. Ivan. Ita-xuu govorov in (»olja so igrali kmečki fajutjo Vilkarjovo igr« „Slop ni lep" prav dobro. — lx ,,1'rioiorea" po-zvedamo daljo, da je bilo po nekterih ulicah v Trstu pretekle dui „MurU a Nabrgoj", to ja, „smrt Nabrgo-ja" nabito. Poauajao juaakc, ki labijo tako oroije, ali vodita, da se Sluvau taocga orulja ua boji, ampak, zaničuje ga. Če nimate boljšega orožja, poj t« rakom žvižgat vi, jatrahljivi vojaki!'- — Dn- Tomau prejme od okolico tria* k C zahvalno ummo, da je psovaojo Oon-ti-a v državnem zboru duiuyskeMi zoper slovouaku okoli-čauo spodubuo zavrail. — „ Danica" plšo, da jc nnida* o. k. d«ftelna sodidja tudi ia ljubljanske kaaaoško(\jaka pisarnice po storjenem protestu vzela uekaj pisem, ki zadovajo aod-be v zakonskih rešbh- VuO"Jr driav«. Lani o Času, ko so se bližali garibaldovci Uimn. ■oje bilo vgpjezdilo akrivii nokoliko njih privricuoev tudi v Rimu, da hi tndi v mesta samem vao za vstajo pripravili. riemenito svoje namene aa osrečeuje Rimljanov so pokazali a tem, da so podkopali eno kaaartyo zuavov, smodnik pod njo spravili in podžgali, toda po aroti sc uiau vneli val' aodoki smodnika, iu niso rajtgoali ko en del poslopja in 27 vojakov. Eimaka, policij^ j gaasaČila nektero tistih junakov, ki so ao bili a tim grozovitniui dqjaniom poslavilL Celo leto je tokla pravda, na zadnjo sta bila dva k smrti obsojous, tedaj za 27 življouj dvoje življenj. Ta dva obsojenca se kllčota Monti in Togoetti. Sv. Oče papež kot drtavni glavar bo obsodbo potrdili. Zarad tega pa vganjajo sovražniki sv. očota po vseh deželah strašen hrup, češ, da naj bi jih bili pomilistili. Milostjo rea lepa reč, ali nregr^zovitno in v nebo v-pjoče je bilo hudodelstvo. Ni sc torej čuditi, dajo obveljala ojstra pravica na mesti milosti. Dokler ni obso-jevanje k smrti sploh in povsod odpravljeno, velja pra- sredt^je v dajanje, vendar pa jo on potrebna podoba, da je vsa slika popolna, uola sebičnost ga je, v tej prekosi Podkuknika, kteri jo veliko voljnejši in mehkejši--Jako živa, prav po dijaškem Življenji posneta je podoba dijakov — inženirjev. Kako jc tO brž tndi govor po dijaško zasnkiuen I I* pa Jlioa! ni li to rea vesela, priljudna nagajlvka , kakoršne so navadno gostilniške kletarioo.? — Igra. mora biti zer kal o življenja, kakoršno jo, a ne kazati prenapetih izmišljij. -Novi Bvet" je tako zrkaio; vse sega v vsakdanjo djanjsko življenje in jo po njem posneto,- nič ni pro-in prisiljenega, nič nenaravnega. — Igra mora pa biti tndi podučna, 6e ne, nima vrednosti. Te nalogo iz-pohrujejo v našem „Novem svetu " povsod primerno V-pletoni jedernati prigovori, modri reki (sentencije). V. Ako je igra v verzih zložena, mora biti versi-flkacija gladka, naravna, to jo. da ae ne dela aila ne jezikn, ne misli; tako morajo biti besede ubrane, da bravce ali poslnšavee včasih akoraj ne ve, ali so rea stihi. To velja skoz in skoz v naši igri; nikjer se umni čitatelj ne spotakne. O nmetniji verzov in kitic, ki jih razlaga pri-djani komentar, nc bo znal vsak soditi, ali to ne krati delu eeuo, marveč je umetniku in jezikn našemu na Čast, temu, da se mu ataroklaMični metrom tako prilega, unema, da zna jotik tako izvrstno vklepati. Sicer pa ni čitatelj ni poslušavec pri tem nič ne zgubi, če vlca, amrtao kazen potrditi, fa,rOQeg% kakor za drozega vladarja; vai ao pop enako lložjp. postavp, vse vežejo v tem oziru enako dolžnosti. Sicer pa jo veš hrup in vsa razdraženost le prekanjena lilimba, za ktero se skrivava« nokaj drusoga, upgo to, kar se trdi in očita. Stopiš*. ■z {Umitjl 2; dcc. Veselilo nas je, ko amo prt>-tekH teden videli okrožnico a prošujo do državnega zbora, ktero so pod pisavah vai župani spadajoči pod okrajno glavarstvo goriške, (poprejšnje okraje goriškega, ajdovskega iu kanalskega) zastran žclezniee faz Predel ua Gorieo in Trat, d« bi se zbor zdaj, ko prido pripravni čas, »n ujo potegnil. Nadjamo se, da bosta zlaati uaša poalanoa v tej zadevi vas žile napela. Tu je ua tudi. lapo, da naši župani lako radovoljno to stvar podpirajo. He nekaj n^j oznanim, namreč, da ae v naši ao dniji v Ajdovščini vaa Iojk» jm> slovenski rešijo. Ravno te doi aoin imel. zopet priložnost, videli, da tu |ht. g. adjnnkl II. našemu jeziku (laja, kar mu gra. Da bi m ie ljudje sami bolj poprijsli nvojoga jezika; v uradih bi In Alo, moralo l»i Ui. p. L. Iloma^l n*»vl£i»r. (/<1 rf/itijV ,'«:» Leta IB48. jo napočila nova doba, svolioda jo sa- i'J sijala vaein narodom; tudi: Slovence jo spoznal svojo sužnnst ter so začel zavedati, vpri ae jo nontrpljivi go-aposkl iu.srečno se jo! je f muči nov, kajti absolutistična vlada jot zvesta svojemu1 načelu „divjdo et iiupcra."• -zmerom akrboliij rila ae. bi •>! so med ljudatvom in vladnimi zuslopniki> prevelika pri-1 1 jaznoat gojila; pošiljala nam ju tujcev, da bi nasimeli tem bolj v ulrahu. Imeli amo tudi nekoliko -domaČih u-radnikov, ali tuja kidturp jjh je^ ukradla arpji maturi, kojo so se Hramovali,' in koj o so pri vsaki priliki zaničevali« : t•« • J ..« ,.'. \ -.-'....m' -Ai l{cč«ui,> Časi birokratovško gosposko^ so bili časi u skušnjo; uiaraiktor i kmot si jo upal < trditipda i|e;bil<> i: lioljo ppd staro gospiujkjp,, nogo ppd vlado uripiništva, »li lo nn. pravici, ..kaj^.buo^racij^., tlači j,kakor^|ino^.;ri (Ifa ii ».-., UjhnJsns / in. .'u Oaairavno ttvimo r.daj v ustavpi (državi, sp.jcp-; | dar reč gledč.,|irfidni^tva iij dosti zboljfiala.,h ;|\j; io .^ • Naniejitii da,hi jijlj jiradnjki ljudstvu prkvijjjrij telji,, učitelji in *vcsli -varhi, so mu večidel jicprijatni gospodovalci., ! , i;............-..„,. \ ]■, , Z glcfi preziranja naših svetih pravic so uamuc- .. kteri dobro znani Goriški uradi. Potl,0orjšlio jMCturo,•..',. to jo okrajno sodnijp, spadajo skoraj sami Slovenci; tam'gro' Slovencu dostikrat za kožo, pa ga uradnika ni, ki bi bil slovenščino v jeziku in pisavi' zmožen; slugo včnsili tudi stranko So'rabijo za tolmače, kakor' da fn so''hotelo pokazati, da Slovencu ni treba uradnica," šai,^ y.anj zadostuj*i tudi šlnga. (Tega nočemo! daljo trpeli) Tudi po družili gorifikiji uradjh no ,U$iyaSibywčc tistili ptavlc, tistega spoštovanja, kterega zasluži^ kpt zvesti ilrŽuvljan in dober plačaleč svojih davkov.*...'!, Navedel bj Ichko šo dosti' druzih ' rCsriic, pa kaj bi jih tukaj razlagal, vsaj jo dobro znano, da so ho-hteri goriški uradniki Blovonsko besedo bolj bojč, nego hude uro« '• / ; r • - r • Da so tam triko godi, jo zraVend rirtJhJ^&čV"'. tudi dosti kriva neugodnost, da imanio vcčitto tujih u-radnlkov, kteri našega jezika iu naših razrčorW poztit4jp.' • Dokler vlada' ostshe pri1 starih- načelih, •' dokler' se1 bode Blovencc v laško in nemške,: Nemce iu Lah' pk V slovenske krajo pošiljal,'tako ;dOlgo se bOde težkjb.'zaželena ravnopravnost uresničila. (Pa šo morit uresničiti!) Zbrtili smo se dehcs: tnkaj, da zahtevamo; kar nam ' nove postave žagolovljajO; mi hočemo denes-Od" ylade tirjati, da' znani g. 19. no ostane na papirji, ampak da zadobi tudi za nas Slovcncti praktično .'veljavo:' Tv'! " . J Od tabora sprejeta resolucija čeatitoga predgbVor-nita.' zahteva, naj so brez odloga, kli pa vsaj y euem " letu po slovenskih uraduijah čisto slovensko nraduje.1 Da ^lada tcrtiu lože v okoin - prld^', riasvctujem taboru drugo rcsolucijo ; tab6r zahteva v ta namipn, naj te ■ podeljujejo javne eluibe' domačinom,, kterih je veliko -iitevilo tiidi■ ziinaj Mloventkih krajev- i.-^.i.i::.- mi G/ predsednik i bore 4. resolucijo, i ki jo tabor eho-glasno šprčjmči:': r'' ' ' '' (Dalje prih). : !. . Kdo; np:pQzni|.izv^Btne tp duhovske žakladpice^No sme je mapjjtati, ne,, pri ^obenem duhovnem. Po.s|ušf»jtp,, kaj pravi :za l.,j.8601v'u.; jvli: -.'is «mV~/.1*jIi > _J.__.i.*:..'- • iifUiiA "vile > ") Po napiki je priJel Ia govor 2c le po g. Klavtarjevem na vrato. Vr. ' iVio^ij w1i. t ' j*•• ^V••jf-StobmsUi 'jf^fsM^ pride k abren« Idi mm koledovai na' rfuri preljubih Sloveueev. Tadi' leta i 80011 bode r Slov: Prijatel" izhajal kakor letos In douašpl:' J j 'Popolnoma izdelati* pridige' za vte nedelje in prašnih* celega leta. V* ta namen ImatnO že pripravljene rokopise od • raznih sloveči h pridigarje«^ i* Vseh rto-venakih dežel.«- ' n,-.; „., X J!,„-. ,< < 1 2. Pod aapisbm:' Kratko pa dobro" otndvdn* pridige tudi za!Y^e nedelje iu prasnilte. Silna ]>otreba je, da naše dei'gg. pridigarji večkrat in goreče govo-rč o Jezosn Kristusu, o kat. cerkvi, sainnih verskih resnicah. To priporočajo m; ai voditelji dohodnih 'vaj in t' Pridige ta druge cerkvene prilotnosti, pri 'kterih so govori v navadi : o cerkvenih ■ shodih, pri uovih mašah, pri poroUah, jiri pogrebih, pri| darovanjih za. a-boge u<(. ' i . i'fi-v.. •■irun 'orm>o(. > 4. Kerfrtiitk* nauke Od sv. aSkrameatoV naprej. Tikcršanski nauki So'osndvsni tako jaderno i u jasno, so pisani tako' gladko In amevnd in donašsje toliko zgledov iu povostnic, da se lahko' In'no vsej pravici merijo alkert. nauki7kteregii koli jozikk ali splsatelja. ■ fl. Vse ogltise d družbi sv.; Mhbora v toab godi posebno zavoljo tega, da 'tisti gospodje,'1 ki io1 nam vsaj ' za f» druZnilcov ob enoin letnino poslali, berej9; da nam' jo 'd<4uar> v rbke' prišel.'1 "'i ! (•'I-.- • •"I 0. Prestave M. F ,i;i'i..:/{. jidu« rf?w nl»6J<.-. | r. ' „ Blovsnski >Prijatel'\ velja za nerptej '4 gold: dO kr." Poštnina je že letos poskočila; za- posamne naročniko jo to. lo nekaj krajearie^/ika *M pa- f naša to šo čez 200 gld. Povečali smo Slov. Prijatla" za celo tiskano tesno iCikati,^ervptne ^ftičo" Svlšsll. Zdaj ija helriortmo VC&' ak6 nočemo zk vcii trud še očituč'1 žgubc.1' 11'!!" ' gg. stari narofiniki ostanitd uaff^dr/ za'W'-"l prej zvfeatTf rib^mM tt.-T'. ^ * '•>■■ L*. »..^MLtLVUfJi/jJ'■■ Kovlin ČČ. kk. nsroChikoiu!daj' leta, 1808 litflfč ^ 1 kerŠanskf nauki obsegajo žo ^iie dd kocfl'a' goldinarjev. TI' lfii iiškahfli; pol1.' tako da onit' tiskana pola Šo nar ftiti Irajoarje idij "pride. Po1 do-" končanem ddii pena Veliko viŠej poskoči; z^torčj /le ' urno M ' "''.'" ' • ;' ' m •.:: Vso čč. gg. naročnike lepo'prosimo, Ual nsrdčrn^ ntf^Uojh pošljejo ob novem Utu; tiste gospode ha,' ki' bo1 kkj ,10 ua flolgu, lopo prosimo) iikj stoj dolg tudi zdi;- ib'Mtwm iioSvhajb. A 6 ■f J^aradiimk 4 Vd.M kr. ttkj šč'niiinpošiljav to-kirahih listihAio! '". v'. '' : " ' 'Akd.' EihipieUr. 'VCeMtf •Bo;^i'i.l,:k'ai^i ".-ž.-t1, m J Metali. 68:70/nsrodno po-' sojllo '64i J>5; krtbt*MV7 t/.ui U>&i i j .i:i;I /1 . I.-;.'.,..,:^.!; V. '!'j .[.• Iv •Ifc^J.i i itn; .■■,■! t,! - '»;,■'. —.' ' ■ j " jii>i',ii;*i m U, Vi "t -il jii ■ : 'OJj.?»ibi>'«;q- n>yo£ uiif i.V./rr ijš..■ i-;.m""Bfl,!^' • flntetjn iif '. -rMišj / :!:>. 1,1 H«s1' i.iu! j.';;Gprici i »&J vefi. kg+,peljfi fiO.soldavj,m v^tpJp, | Ki 26 toldov. — V Cervittjanu so dobiva pri g. Lovi-