226
Tinea: Pomlad v srci.
trupla in nosi na glavi greben. Barve je zelene in nekako z dlako pokrit; strupen pa tako, da človek takoj omahne, ako ga je zadel. Prebiva najrajši v grmovji in skalovji po vinogradih in jezen zažvižga tako silno, da mu devet drugih pride na pomoč Ako ga razdražiš, meče se za teboj in gorje ti, kajti ne uideš mu nikdar.
Na levem bregu naše rečice stoji sedaj osamljeno selo Govče. Takrat, ko je zorel bob še v klasji in pšenica v stročji, bilo je ondu vse drugače. Lepa vas z župno cerkvijo je krasila bližnjo okolico. Toda stanovniki so bili brezbožni in so ravnali z ljudmi liki z živino; zato jih je strašno kaznoval. Ravno je bil semanji dan. A na semenj niso prignali živine in ne pripeljali in prinesli raznovrstnega blaga kakor je to sedaj povsod v navadi, ampak bil je »babji semenj«. Ženske so imeli v vrečah in jih prodajali kakor drugje blago. Zavoljo tega v nebo vpijočega greha se je pogreznila vas s cerkvijo vred. Zvonik je sprva gledal še iz iz zemlje in pogumni Godomljanje so si osvojili mali zvon, ki je neki od čistega zlata. Celjski zvonar jim je pre ponujal druzega iste velikosti in še toliko starih dvajsetic, kolikor bi jih držal. Ali zaman!
Ložničanje vedo priti do vsakega zaklada na poseben način. V ta namen so si ustvarili ptice posebne vrste, ki stanujejo po žlam-borih. Te se hranijo z »mavričinim korenom«, ki raste ondu, kjer se mavrica dotika tal. Ako prideš o pravem času na omenjeni kraj, vidiš vse živo lepo pisanih ptic, ki pobirajo koren in nosijo v svoja dupla. Tudi ti ga lehko nabereš in ž njim vsako ključanico odpreš, ako se je le dotakneš. Stopi li konj na tak koren, odleti mu podkev in ni je moči zopet pribiti.
^L
Pomlad v srci.
ima nemilo besnela je,
V srce mi vesna privela je;
S tvojih pogledov mi je blestela,
Dušo po sili meui razgrela.
Cvetje ledeno cvetelo je, Lice na lici žarelo je: Burja ledena zunaj je brila, Pomlad zelena v srci mi klila.
V  sladkih se čutih zibala sva, Sanje presrčne sanjala sva; Gladila lice roka mi tvoja,
Lrla v oči — nebesa sem svoja.
V  sreči tej ves svet zabila sem, Tebe gorkd poljubila sem. . . Kadar zdaj  snežna zima nastaja, Sladek spomin srce" mi obhaja!
Tin ea.
~%^y^f^-^