Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo! celoletno 180 din, za */• leta BO din, za >/* leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka Časopis za trgovino. industrllo Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pil post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953, — Tel. St. 25-52. Izhaja mio tal petek Ljubljanat petek 21, januarja 1938 Cena StevUU din VSO Za naše glasilo V ponedeljek bo občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«. Številne pristopnice trgovskih združenj in posameznih trgovcev v konzorcij pričajo, da se naši trgovci dobro zavedajo pomena lastnega stanovskega giasila in da s<> pripravljeni za svoje glasilo tudi nekaj žrtvovati. Ko izrekamo vsem tem zavednim trgovcem in trgovskim organizacijam svoje priznanje, pa moramo tudi opozoriti, da naloge našega stanovskega glasila vsak dan rastejo in da je zato treba tudi povečati skrb za naše glasilo. Vidimo, da so še vedno vse glavne zahteve trgovstva ostale nerešene. Ni še konec privilegijev nabavljalnih in konsumnih zadrug, tu še konec krošnjarstva, nikakor ni zmanjšan diktat kartelov in tudi davčno breme ni trgovini niti najmanj olajšano. Nasprotno dobivamo vsako leto nove davščine, a stare se zvišujejo. Vrhu vsega pa se z raznimi lokalnimi trošarinami in uvozninami ovira svoboden trgovinski promet. Položaj slovenske trgovine postaja zaradi tega vedno težji. Tu v Sloveniji ogromna bremena, mnogo večja ko v drugih pokrajinah, velikih javnih del in investicij pa vedno manj. 7. lahkoto segajo pri tej davčni neenakosti podjetja iz drugih bano-vin v Slovenijo! V industrijskih krajih se poleg tega Vedno bolj širijo konsumi industrijskih podjetij. Tudi v malih podeželskih občinah je trgovec hudo prizadet zaradi koruze za pasivne kraje. Vse trgovce brez izjeme je hudo prizadela nadalje kriza našega denarništva. Obresti za dolgove so ostale visoke, hranilne vloge pa so bile zamrznjene in zaradi kmetske zaščite tudi terjatve za kmetovalcem dobavljeno blago. Poleg tega pa se vedno bolj širi centralizacija na gospodarskem pplju, ki stalno znižuje zaslužek trgovcev Po centralizaciji šolskih zvezkov, naj dobimo sedaj še centralizacijo uradnih tiskovin, centralizirajo naj se vse dobave bolnišnicam in če se to posreči, bodo centralizirane tudi vse druge dobave. S centralizacijo raznih fondov se pospešuje odtok denarja iz dežele, da je gospodarska moč dežele vedno manjša. Takšne in slične nadloge tlačijo slovensko trgovino in te so povzročile, da slovenska trgovina ni več to, kar je bila. Toda zopet mora zavzeti staro mesto in izvrševati staro vlogo, da bo mogla v polni meri opravljati svojo narodno gospodarsko funkcijo. Zahteve in potrebe naše trgovine se morajo zopet začeti upoštevati! To je glasna in odločna zahteva vsega slovenskega trgovstva. A ta zahteva se more uresničiti le s pomočjo stanovskih in strokovnih organizacij trgovstva ter stanovskega tiska. Zlasti stanovskega tiska! V vseh teh letih krize se je več ko enkrat jasno izkazalo, da se more trgovstvo zanesti v resnici le na svoje glasilo — le na »Trgovski list«. Toda krog bralcev »Trgovskega lista« je še mnogo premajhen, vsej Sloveniji mora govoriti glasilo trgovstva, kakor so tudi zahteve trgovstva v interesu vsega gospodarstva Slovenije. Zato mora biti naloga trgovstva v novem letu, da z vso silo poskrbi za večje razširjenje »Trgov- skega lista«, za dvig njegove vsebine, da bo mogel vedno uspešneje in učinkoviteje braniti interese trgovstva. »Trgovski list« za trgovstvo, trgovstvo pa za »Trgovski list«. Najmanj, kar je treba doseči v letošnjem letu, je to, da bo vsak, ki hoče veljati za trgovca, naročnik vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. Trgovec, ki ne da niti 1 dinar na teden za svoje stanovsko glasilo, ne zasluži imena trgovec! Naloga združenj je, da to izvedejo. Nekatera združenja so to tudi dosledno izvedla in s tem dokazala, da more storiti isto vsako združenje, samo če ima zavedne funkcionarje. Kvaliteta dela združenj se kaže tudi v tem, koliko izvodov »Trgovskega lista« prihaja med njih člane! Skrb za stanovsko glasilo je skrb za napredek svojega stanu, je skrb za napredek lastnega podjetja in s tem samega sebe. Zato pa storite svojo dolžnost do »Trgovskega lista«, kakor ta zvesto opravlja svojo dolžnost do trgovstva! Tudi hrvatski gospodarski krogi proti fondom, ker preprečujejo tako potrebno decentralizacijo Kakor smo svoje dni odločno nastopili proti nameri, da se ustanovi centralistični cestni fond, v katerega bi vplačevale vse pokrajine, iz katere pa bi dobivale le nekatere pokrajine, tako smo sedaj nastopili tudi proti nameri, da se ustanovi centralizirani elektri-fikacijski fond. Ker je elektrifikacija dravske banovine zaradi dolgoletnih žrtev slovenskega prebivalstva primeroma na najvišji stopnji v državi, bi Slovenija posebno mnogo prispevala v ta nameravani fond, prejemala pa posebno malo, ker je pač v Sloveniji elektrifikacija še najbolj napredovala. Z novim elektrifikacijskim fondom bi bila torej Slovenija prav posebno udarjena in zato mora Slovenija tudi s prav posebno odločnostjo nastopiti proti temu fondu. A ne samo Slovenija, temveč tudi Hrvatska, ki je v primeroma istem položaju kakor Slovenija. In kakor dokazuje zadnja številka zagrebškega »Jugosl. Lloyda« ■ odo hrvatski gospodarski krogi v boju proti nameravanim novim centralističnim fondom popolnoma solidarni s slovenskimi. »Jugosloven-ski Lloyd« namreč piše: Z novim proračunskim letom naj bi dobili (lya nova centralna fonda za vso državo, in sicer: cestni fond in fond za elektrifikacijo države. O cosfnein fondu se je že lani mnogo razpravljalo. Kritika tega zakonskega predloga je zlasti ugovarjala centralističnemu ustroju tega fonda, ker bi imel za posledico. da se znatna sredstva ne bi uporabljala v krajih, v katerih so bila zbrana in kjer bi višina dohodkov sama dokazovala potrebo večjih izdatkov za vzdrževanje cest, temveč bi se ta sredstva uporabljala brez ozira na to, koliko prispevajo posamezne pokrajine v ta fond. Težišče tega zakonskega načrta je bilo v centralnem cestnem fondu, dočim bi imeli banovinski cestni fondi samo podrejeno vlogo. Boj proti temu centralističnemu fondu se vodi že cglo leto. Na številnih sestankih in anketah se je pokazal odločen odpor proti centralizaciji cestnega fonda. Razni predlogi, ki so bili predloženi glede cestnega fonda, so pred-'agali, da se dohodki, ki izvirajo direktno iz cestnega prometa, do-dele banovinskim fondom, držav-neJru_l cestnemu fondu pa samo občni dohodki. Namen državnega cestnega fonda naj bi bil samo ta, da bi pomagal finansirati posebna cestna dela v gospodarsko slabotnih krajih. Sedaj se poroča, da je predlagal gradbeni minister ministrskemu svetu, da se najkasneje 1. aprila uveljavi predloženi načrt cestnega fonda, da bi se mogla najeti posojila za nadaljevanje cestnega pro- grama, ko bo izčrpano enomili-jardno notranje posojilo za javna dela. Pri tem bi se najprej zgradila cesta iz Beograda v Zagreb, za kar bi bilo potrebno okoli pol milijarde din. Gradbeni minister pa je nadalje predlagal, da se v zvezi z načrtom elektrifikacije države odreče finančno ministrstvo dohodkom od trošarine na električni tok v korist posebnega fonda za elektrifikacijo države. Finančni minister je vzel ta predlog v pretres. Ustanovitev fonda za elektrifikacijo je vprašanje, ki prav za prav v znatni meri zadeva one banovine, v katerih je elektrifikacija že znatno napredovala, zlasti pa dravsko in savsko banovino. Ce bi vsaka banovina imela.svoj elektri-fikacijški fond, v katerega bi se stekale trošarine na električni tok, bi imeli ti fondi svoje lope dohodke, ki bi jih mogli uporabljati za nadaljnji napredek elektrifikacije. Ce bi se pa ustanovil centralni fond, bi bile banovine prav gotovo ob te dohodke ter bi se morale zadovoljiti z dotacijami, ki pa bi se najbrže delile po ključu, ki jih nikakor ne bi mogel zado- voljiti; To se pravi, da se nikakor ne bi upoštevalo to, koliko denarja pride v ta fond iz posameznih pokrajin. Vsak dan slišimo o potrebi decentralizacije, med tem pa se pripravljajo zakoni, katerih namen je čisto centralističen, zlasti v finančnem pogledu, najobčutljivejšem od vseh. Fondi nimajo samo ta smisel, da zagotove sredstva za določene namene, temveč imajo tudi ta namen, da ustvarijo podlago za najemanje posojil na podlagi njihovih dohodkov. Kakor hitro bi bili dohodki fonda že fiksirani za določena posojila, potem bi se ne mogel njih namen brez privoljenja posojilodajalca spremeniti, kar pomeni, da bi ostal centralistični ustroj fonda nespremenjen, dokler ne bi bilo vse posojilo plačano. Ce je res namera, da se izvede upravna in finančna decentralizacija, potem se ne smejo ustanavljati fondi, ki za dolgo dobo zahtevajo, tla ostane še nadalje v veljavi sistem centralizacijo finančnih sredstev z vsemi neprijetnimi posledicami glede razdelitve bremen in prejemkov na posamezne pokrajine. Kaj ie z d bolnišnicam ? Ali bodo v resnici tudi te centralizirane? Pred dobrimi 14 dnevi smo poročali, da je izšel odlok, da morajo biti vse licitacije za dobave bolnišnicam v Beogradu. Pri tej priliki smo odločno nastopili proti temu odloku, in sicer ne samo zato, ker pomeni ta centralizacija dobav krivično favoriziranje dobaviteljev v Beogradu, temveč tudi zato, ker je gospodarsko skrajno škodljiva. Bolnišnice nabavljajo vendar v veliki meri živila. Kakšen smisel naj vendar ima licitacija za dobavo živil ljubljanski bolnišnici v Beogradu? živila more vendar v resnici v dobri kakovosti dobavljati le firma v bližini, ne pa firma, ki je par sto kilometrov daleč. Ali pa naj se morda silijo zastopniki ljubljanskih firm, da se udeležujejo licitacij v Beogradu? Kdo pa naj plača stroške za bivanje v Beogradu? Odlok, da morajo biti vse licitacije za dobave bolnišnicam v Beogradu, je tako napačen, da bolj biti ne more in umljiv le iz one nepoboljšljive manije, da se mora absolutno vse centralizirati v Beogradu. Ta manija jGospa ministrovim« je dosegla na Dunaju prav takšen uspeh ko — v Beogradu, Ljubljani ali v Pragi. V Pragi je doživela celo ta uspeh, da so neke dame protestirale celo pri predsedniku Masaryku proti temu delu, češ da je prevajalec vpletel v Nušieevo komedijo stvari, ki so cikale na nekatere ministrovske gospe v Pragi. Pa se je izkazalo, da ni prevajalec prav nič dodal, temveč da je bilo vse Nušičevo. Toda »gospe ministrovke« niso le v Beogradu, temveč tudi v drugih mestih. Branislav Nušič je bil eden onih velikih mož najboljše srbske predvojne generacije, ki so ustvarili podlago za osvobojenje in za ZG' dinjenje. To je bila generacija, ki je živela le za ideale in ki ni znala za zarade. Kakšna sreča bi bila za Jugoslavijo, če bi še danes imeli več takšnih mož. Kako vse drugače bi veljala jugoslovanska ideja! Branislav Nušič je bil tudi večkrat v Ljubljani in je bil iskren in dober prijatelj Slovencev. A tudi Slovenci so bili vedno njegovi iskreni častilci in zato je smrt Branislava Nušiča vzbudila v Sloveniji globoko žalost. Pa drugače tudi biti ne more, ker je Slovenija Branislava Nušiča dobro poznala in ga visoko čislala ter spoštovala. Večna slava spominu velikega borca in velikega umetnika Branislava Nušiča! Ob jubileju našega največjega pesnika Težko da bi mogel še kdo od .živečih Slovencev reči, da je toliko storil za svoj narod kakor naš pesnik Oton Župančič. Kajti nje gove pesmi imajo večno vrednost in bodo vedno ponos vsega na roda in bistven del naše legitimacije pred svetom. Ogromno nam je dal Oton 2u pančič. A kaj smo dali mi njemu! Še toliko se ni storilo, da bi prišel tudi naš največji pesnik v legijo onih ljudi, ki jim je skupščina priznala narodna leta. Vsi mogoči ljudje so dobili to priznanje, le Oton Zupančič ne, ki je pri ustvar jnnju svojih najlepših pesmi pozabil na sebe. Zato mora še sedaj opravljati službo. Vsaj ob 60. jubileju naj bi se to popravilo in poskrbelo, da bo imel naš največji pesnik vsaj jesen življenja lepo in da bo mogel ve živeti svoji umetnosti. Oton Župančič Ob 60 letnici pesnikovega roistva Jaz sem globokih korenin, vem, da sem svoje zemlje sin, zato se ne bojim daljin. Oton Župančič. Epigram. Danes kakor pred desetimi leti, ko je obhajal svojo petdesetletnico in ko mu je slovenski narod izkazal čast, kakor jo more izkazati svojemu največjemu pesniku, nekoliko pa tudi zato, da bi se oddolžil Prešernu, Levstiku in Cankarju in vsem, ki za življenja te časti vsega naroda niso užili, je pesnik Oton Zupančič živ med nami, in ko se spet zavedamo ob 601etnici njegovega rojstva, kaj nam je dal in v čem je njegova veličina, vidimo, da je ta mogočni pesnik, doma tam iz skrajnega kota naše zemlje v Beli Krajini, še zmerom osrednja postava našega kulturnega življenja, ki predstavlja izza Cankarja vrh naše kulture. Pesnik Oton Zupančič, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti in upravnik Narodnega gledališča, zavzema v našem javnem življenju najvišje mesto. Lahko rečemo, da je pesnik Oton Zupančič edini Slovenec, ki so se v njegovem delu v najvišji meri razkrila široka evropska obzorja. V njem se je razodel evropski slovenski Človek, ki je videl daleč preko ozkih meja svoje male domovine, da je tam preko Evropa. Kakor v malokaterem Slovencu, ki bi tako globoko videl v jedro slovenskih problemov, je bil v njem živ smisel za realizem življenja, kar sam priznava. Tako sta doživljala življenje svojega naroda samo France Prešeren in Ivan Cankar. Prešeren v »Sonetnem vencu« in v »Krstu pri Savici«, Cankar v »Kurentu«, »Hlapcih«, »Dolini šentflorjanski«, »Hlapcu Jerneju«, Zupančič v svoji največ ji pesnitvi »Dumi«. Zal je ostal še nedokončan fragment veliki sati rični epos »Jerala«. Jerala, ta čisto slovenski junak! Tu je razkril Zupančič vso svojo filozofijo življenja, svoj nazor o umetnosti, za mislit se je v smisel življenja, umetnosti in vsega, v smisel gameti in neumnosti na svetu in slednjič vidi, da bo prišel čas, ko bodo ostali morda samo še arhivi, ki bodo molčali kakor ribe in kdo bo takrat dokazal, da je bil nekoč Jerala in da poetova pesem ne laže. Da, zato je pesniku težko. Vidi, da ni Jerala v resnici nikak upesnitve vreden heroj, poleg tega pa bo prišel profesor in nazadnje heroju in pesniku strgal zeleni lavor. Zgodovina gre preko vsega, v brezskončnost grmeče reke ritnskih cest so gnale s seboj usodo bodočih rodov in mlini so mleli meso in kosti sinov njegovih in ni ga zapekla očetovska vest Boga stvarstva. Ta. -na je teorija ustvarjanja! »Kdor ustvarja, ta govori iz viharja, nameni, z moralo in srečo se nič ne ukvarja, on trga in lomi in reže in gnete snovi, kaj to, če kd:j med prsti mu kaj zaječi.« To je umetnik, ki mu je vse samo »umetnost« in se ne zmeni za mu-šičji ples svetov pod seboj. Naš pesnik pa hodi z Jeralo po slovenskem svetli in bi ga rad dvignil iz njegove teme, toda Jerala, ta tipični slovenski človek zleze vase in se v svoji toposti sam zaduši. * Oton Zupančič se je rodil dne 23. januarja 1878 na Vinici v Be li Krajini, ki je bolj kakor katera koli slovenska pokrajina ohranila stare navade in običaje, kjer še danes nosijo žene narodno nošo bele barve, po kateri se poliraj! na imenuje. Tu je dosti narodnega blaga, pesmi, pripovedk. Tu je doma čist jezik, ki ga ni okužila soseščina tujega naroda. 2e v svo ji rani mladosti je Župančič kazal mnogo smisla za poezijo. V gimnaziji v Novem mestu je že z dvanajstimi leti ustanovil s sošolcem Fr. Dergancem literarni list. Sanjal je zmerom o beli Ljubljani, kamor je prišel jeseni 1891 kot učenec v četrti razred gimnazije. Že takoj v začetku svojega bivanja v Ljubljani se je Župančič spoprijateljil s sošolcema Kettejem in Murnom. Ko je bil v petem razredu, se je Oton Župančič spoznal z Ev. Jan. Krekom, ki mu je odprl nova obzorja. V tem času se spozna tudi z realčanom Ivanom Cankarjem, tako da se je pri Kreku zbrala četvorica: Zupančič, Kette, Murn in Cankar, ki je nekaj let pozneje stopila v slovensko literaturo. V gimnaziji je Oton Zupančič s 16 leti čital predvsem klasike, in sicer Prešerna, Levstika, Gregorčiča in Aškerca. To čtivo je posledica Krekovega vpliva. Nanj sta v mali meri tedaj vplivala Levstik in Aškerc. Levstik mu je dal zlasti krepak ritem za mladinske pesmi, ki jih je Zupančič izdal leta 1900. pod naslovom »Pisanice«. Tedaj je v mladi slovenski literaturi vrelo. Novo gibanje je nastalo. Naturalizem. Zupančič, Kette, Murn in Cankar objavljajo v »Ljubljanskem Zvonu« prve pesmi. Kette se je tedaj podpisoval kot Zvonoslav, pozneje kot Zor in nato kot Mihael Mihailov, Cankar je bil Ivan Saveljev, Župančič — Aleksis Nikolajev, Murn-Aleksandrov. Po dovršeni gimnaziji je Šel Zupančič na Dunaj in se posvetil študiju zemljepisa in zgodovine. Tam je bil tedaj že Cankar. Na Dunaju sta Župančič in Cankar prišla v stik z Evropo. Skupno sta čitala moderne francoske in -liske pisatelje in bila v stikih s '‘jima pesniškima tovarišema Murnom in Kettejem. V našem slovstvu se opaža tedaj nov, svež val novih misli, novih oblik, ki so kazale, da prihaja nova doba za naše slovstvo. Zato je to doba, ki jo imenujemo v našem slovstvu tli'55 nastop Moderne. Leta 1899. sta eden za drugim izdala: Cankar pesniško zbirko »Erotiko«, Zupančič pa »Čašo opojnosti«, Obe zbirki sta pomenili za tisti čas prevratno dejanje, uoa sta bila označena za dekadenta. Dekadent, to je bila beseda, ki je tedaj vsebovala in označevala mlade nezadovoljne ljudi, prevratnike, anarhiste, ki so prelomili s staro obliko v umetnosti,« v pojmovanju družabnega in političnega Življenja. Mladem’' Župančiču so očitali razne vplive. V tej zbirki so bile pesmi mladega zanosa, življenja, ki je trepetalo v novih oblikal in bilo polno novih drznih misli, zlasti pa iskrenosti in odkritosti. 0 tej knjigi je Župančič pozneje trdil, »da je ne ceni več«. Kar je na »čaši« dobrega, pravi, je to, »da je podala periodo mladeniškega zanosa Čisto odkrito, drugega ne vidim na njej«. Zato je razumljivo, da je pesnik iskal dalje. V naslednjih letih je nastala pesniška zbirka »Čez plan« (1904). V tem času sta umrla Kette in Murn za jetiko. Kakor pove že naslov, se pesnik vzpenja v nova obzorja doživetij. Osnovni toni te zbirke so bolečina, samota in moč. Oglaša se v tej zbirki pesem o rodni zemlji. Pesnik čuti, da ne more biti hladen do narave svoje male slovenske domovine. Tako opeva Kras in morje. V tej zbirki so pesmi Manom Josipa Murna, Dan živih. Ptič samo-živ, V teh težkih dneh. Štiri leta za zbirko »Čez plan« je zagledala svet nova pesniška zbirka »Samogovori« (1908). Peso iku je bilo 30 let. Mnogo je ta čas potoval. Ko je Zupančič 1902. leta dovršil vseučilišče na Duna- ju, je odslužil eno leto vojaščine, bil nato suplent na gimnaziji v Ljubljani, zasebni učitelj. Pesniška zbirka »Samogovori«, katerih višek je pesnitev »Duma«, predstavlja predvsem miselno liriko, katero preveva zdaj melanholija življenja, zdaj sarkastično razpoloženje. Pesniška zbirka »V zarje Vidove«, ki je izšla po vojni 1920. leta, predstavlja Zupančiča v najkrepkejšem stiku z domovino. Označujejo to zbirko domovinske pesmi Naša beseda, Vizija, Joži Bčrcetu v spomin. * Zupančič je leta 1924. izdal tragedijo v petih dejanjih »Veroniko Dcseniško«, ki je naša najboljša knjižna drama. V njej je v draniatsko, epsko-lirski obliki prikazal tragedijo hčerke malega plemiča z Desenic, ki postane žrtev intrig celjskih grofov. Poleg tega imamo od Župančiča več dramatskih poskusov. Omeniti moramo, da je pesnik leta 1920. sam zbral svoje pesmi iz zbirk Čaša opojnosti, Čez plan in Samogovorov pod naslovom »Mlada pota«, leta 1929. je Fran Albrecht za pesnikovo 501etnico uredil pesniško zbirko »Naša beseda«, lani pa je začelo izhajati pri Akademski založbi Zupančičevo »Zbrano delo«. Odlično mesto zavzema Zupančič kot mladinski pisatelj. V mladinskih pesmih »Pisanice«, »Lahkih nog naokrog«, »Ciciban« in »Sto ugank« je dal najpristnejše primere prave mladinske pesmi. + S svojo poezijo je Župančič segel v evropska obzorja, ostal pa je zvest domači grudi. Po pravici pravi Lucien Tesniere v svojem delu o Župančiču, dn je »tragedija Župančiča v tragediji malih jezikov«. Izven Slovenije, pravi, je Župančič le malo znan. »Veroniko Deseniško« so igrali ljubljanski igralci v Beogradu. Nekaj del je bilo prevedenih v češčino od Bo-reckega, v hrvaščino od Milako-viča, v nemščino od Glaserja, Andrejke, Funtka in Glonarja, na angleščino od Selverja, v srbšči- no, na slovaščino od Kičmerja, in na italijanščino od Itala Maffei in Fani Šinkovec Mayer. Končno imamo v češčini članek Wollmanna o Veroniki Deseniški in v italijanščini nekaj krajših študij o Župančiču od Urbanija in knjigo Arturja Cronie. V zadnjem času je Josef Hora prevedel »Dumo« na češčino, nekaj pesmi pa je bilo prevedenih v Rusiji. Omenimo naj še na kraju veliko delo, ki ga je opravil Župančič kot prevajalec, ne glede da tega dela do danes po njegovi vrednosti še nihče ni ocenil. Zupančič je naš najboljši prevajalec, ki ne prevaja samo iz tujega jezika, temveč tudi ustvarja in s svojimi prevodi bogati naš jezik. Njegovo največje prevodno delo so prevodi Shakespearejevih dram, tragedij in komedij. Julij Cezar, Beneški trgovec, Sen kresne noči, Othelo, Hamlet, Kakor hočete. Zimska pravljica, Komedija zmešnjav, Mnogo hrupa za nič, Macbeth, Ukročena trmoglavka. Njegovi prevodi so nadalje iz angleščine: Charles Dickens: Oliver Tvvist, Chesterton: četrtek. GaIssworthy: Saga o Forsitih. Iz francoščine: Guy de Maupas-sant: Lepi striček, Alphons Dau-det: Sapho, Gustave Flaubert: Tri povesti, Anatole France: Kuhinja pri kraljici Gosji nožiči, Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac, Raynal: Grob neznanega vojaka. Iz nemščine: Friedrich Schiller: Marija Stuart; Hoffmansthalov Slehernik. Iz španščine: Calderon: Sodnik Zalamejski. iz italijanščine: prvi spev in peti spev Pekla Divine comedie. Iz ruščine: Puškin. * Ob 601etnici rojstva Otona Žu-pančiča se spominjamo vsega njegovega ogromnega dela: kot umetnik je dvignil našo pesem do evropskih višin, ustvaril je Slovencem nov pesniški jezik, v katerem ga ni še nihče do danes dosegel. Nedosežen je tudi kot mladinski pisatelj, ki je zadel najbolje narodni značaj. Slovensko ljudstvo mu bo za miselno boo stvo in za vse, kar je storil, v” lo vedno zahvalo. Ob GOletnici želimo Otonu Župančiču, članu Akademije znanosti in umetnosti, še mnogo srečnih ir> uspešnih let! Poziv za udeležbo na mednarodnih sejmih v inozemstvu Kakor prejšnja leta, se bo tudi letos udeležila naša država s skupnimi razstavami vzorcev važnejših mednarodnih velesejmov, in to: v Lipskem od 6. do 14. marca t. 1., v Milanu od 12. do 27. aprila t. 1., v Plovdivu od 25. aprila do 8. maja t. 1. in v Budimpešti od 29. aprila do 9. maja 1938. Razstavljale! dobijo za razstavo vzorcev brezplačen prostor na razpolago in poleg tega gredo stroški za prevoz vzorcev od Beograda do razstavnega mesta in nazaj na breme Trgovinskega muzeja ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu. Razstavljalci nosijo torej samo stroške za prevoz predmetov od svojega bivališča, do Beograda in nazaj. Kdor želi razstaviti vzorce svojih izdelkov na gori navedenih velesejmih, naj se neposredno obrne, in to čim prej na: Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29. Menični slovarček Spisal prof. Friderik Degen. V samozaložbi je izšel v Mariboru Menični slovarček, ki ga j® sestavil prof. na trg. akademiji Friderik Degen, ki je znan našim naročnikom tudi kot sotrudnik »Trgovskega lista«. Na 128 straneh je zbral prof. Degen vse strokovne pojme in izraze, ki imajo zvezo z menico. Posebno hvale vredno je, da je dodal tudi številne vzorce in obrazce besedila za posamezne vrste menic. Posamezni pojavi so tudi dobro pojasnjeni. Pri tem pa je opravil prof. Degen tudi veliko jezikovno delo, ker je po možnosti navedel slovenske izraze. Samo želeti bi bilo, da bi avtorji »Slovenskega pravopisa« pri prihodnji izdaji upoštevali tudi »Slovarček menic«, ker je že kar čudno, kako dosledno se »Slovenski pravopis« izogiba vsem besedam iz poslovnega in gospodarskega življenja. A baš tu bi mogel »Slovenski pravopis« nadomestiti prav občutno vrzel. V znatni meri, vsaj kar se tiče menic, jo je nadomestil prof. Degen, in to je prva zasluga njegovega dela. Druga in glavna zasluga pa je v tem, da je vsa velika in težka snov dobro obdelana, podana lahko in nazorno, in v pismeni obliki. Poslovni svet je knjige »Menični slovarček« vesel in upamo, da jo bo tudi pridno kupoval. S svoje strani priporočamo vsem Degenov »Menični slovarček« prav toplo. Iz »Zvončkovega« sklada morajo nešteti otroci naših izseljencev po vsem svetu brezplačno prejemati ilustrirani. mladinski mesečnik »Zvonček« in se po njem duhovno vezati s svojo daljno domovino. Podprite zato vsi to plemenito prosvetno in narodnoobrambno tiskovno akcijo in darujte v »Zončkov« sklad! Za vsak, tudi najmanjši dar vam bo slovenska deca v tujini hvaležna. Kako dvigniti Nekai drobtin za zbolišanie tuiskega prometa »Nikjer ne boste prisrčneje sprejeti kot v Ceholovaški.« — »Čeho-slovaška — dežela zdravilnih kopališč in mineralnih vrelcev. Sko-ro vsaka bolezen ima na Čehoslo-vaškem svoj zdravilni vrelec...« pravi drugi oglas. In tretji oglas: »Najhvaležnejši potni načrt? če-hoslovaška je vrt Evrope.« Napake naše propagande Mi smo imeli v letu 1937. nekoliko manj tujcev kot pa v prejš njem letu. V Švici pa je v 1. 1937. narastlo gostov do 40 odstotkov, kar ugotavljajo Einila Oescha »Briefe an den Chef« v prvi številki tega leta. Več gostov zazna muje tudi Italija. Od drugih držav nii ]>odatki manjkajo. Naš izpadek ima po mojem mnenju svoj izvor v napačnem geslu ta vabljenje. Dolgo smo namreč vabili pod naslovom, da smo najcenej.ša dežela. To vabljenje je imelo za posledico, da smo imeli po pretežni večini manj imovite goste kot so jih pa imeli drugod. Skušnja uči, da se vračajo le imovitejši ljudje po večkrat v en in isti kraj, dočim revnejši nimajo sredstev, da bi si mogli privoščiti počitnice na tujem vsako leto. Naša reklama, ki je kričala po revnejših gostih na vsa usta, je imela uspeh. Kar smo iskr1:, smo našli. Skrbeti bi morali nasprotno, da prihajajo k nam imovitejši ljudje. V ta namen je pa treba vso našo propagando preusmeriti in ji dati drugačno podlago. Imeli smo film o Dalmaciji, ki mu je bil naslov: »Dežela tisoč otokov«. To je posebnost naše države in bi ne bil napačen slogan. Takemu skupnemu geslu bi se pri kolektivnih oglasih moglo pripisati za vsako pokiajino ali kraj, če je večje zdravilišče, še posebno podgeslo n. pr. Dubrovnik — biser Dalmacije. Vse, kar bi se napravilo, bi bilo boljše od vednega poudarjanja cenenosti. V zadnjem letu sem videl nekaj zboljšanj pri oglaševanju v tujini. Skupni oglasi so imeli že slike ob svojem vrhu, prav posrečeni so bili naši oglasi v Švici, prav tako bi bilo pohvalno treba omeniti inozemsko oglaševanje za Crikvenico in Bled. Pritegnitev inozemskega turista, da bi več let obiskaval našo državo, se nam tedaj ni toliko ponesrečila, ker še zdaleka nismo izpolnili vseh pogojev za reeeptiv-ni turizem, kot pravi »Trgovski list« z dne 17. decembra 1. 1-, temveč v prvi vrsti radi tega, ker smo vabili na napačni osnovi. — Poleg tega mi ni znano, če kateri hotel ali zdraviliška uprava vodi evidenco o svojih gostih. Za nekatera zdravilišča vem, da so imela sicer vse goste zabeležene v svojih knjigah, toda teh naslovov nikdar niso izkoristila v svoj prid. Kako drugače je to v zamejstvu! Samo enkrat pojdite tja in na desetletja vas bodo vsako leto s posebnim pismom vabili k sebi! So zdravilišča, ki izdajajo svoj list. Pišite enkrat ponj in dobivali ga boste skozi leta, ne glede na to, ali kdaj tja pridete ali nikoli. Ino-zemci vedo, da je vsak že kandidat za prihod k njim, ki jim le enkrat piše. Pri nas individualnega vabljenja ni in to je velika škoda. Individualna reklama je najuspešnejša in tudi najcenejša. Poštar je najcenejši potnik, pravi Američan. železniška reklama ni dobra Po naših železnicah se vozi veliko inozemcev. Če pa pogledate reklamo na postajah, pa vidite da tam trgovinska reklama močno prevladuje tujsko-prometno, dasi je železnica kakor nalašč ustvarjena za povzdigo tujskega prome ta. Putnik ali, kdor ima v zakupu železniško reklamo, bi moral napraviti že iz državno-gospodarskih razlogov za letovišča in zdravili šča nižje cene kot za trgovinske reklame, ki zanje železnica ni najboljša reklama, če pa zakupnik tega ne vidi in ne ve, naj bi mu dalo potrebno direktivo ministrstvo za železnice, ki prostore za to reklamo oddaja. Ceste in tujski promet Za dvig tujskega prometa je dobro cestno omrežje odločilne važnosti. O tem ni treba izgubljati nobenih posebnih besed. Toda nekaj drugega je treba pri tej priliki pripomniti. Poleti vidimo, kako prihajajo k nam velikanski tujski avtobusi, ki pa so pri nas le malo ali skoraj nič ne ustavijo, temveč se vozijo le skozi našo deželo. Ti avtobusi silno kvarijo naše ceste, a za njih vzdrževanje ne plačujejo prav nič. Že prav, da gremo na roko avtomobilistom, ki ostajajo v naši državi, ki pri nas nekaj potrošijo, toda prav malo pametno je, če ne plačujejo nobene takse tudi avtobusni goliati, ki uporabljajo naše ceste le za tranzitna potovanja. Ta bi morala plačati banovini poseben prispevek in ta bi bil lahko lep vir dohodkov za banovinski fond ali pa se ne bi ceste tako zelo kvarile. Navsezadnje vendar ne smemo pozabiti, da potrebujemo ceste tudi za sebe in ne le za tujce. Če nam torej kdo kvari našo cesto, naj za to tudi nekaj plača, zlasti če pri nas niti ne ostane, temveč pusti ves denar v drugi državi. Malo egoistični moramo vendarle biti. (Konec prihodnjič.) Anketa o delovnem casu v Saraievu Zastopniki deiodaialskih organizacii proti skraišaniu delovnega rasa V zadnjem letu sem opazil veliko člankov, ki so ali grajali dosedanji način vabljenja tujcev ali pa so celo nasvetovali različna zboljšanja. »Trgovski list« jih je priobčil največ, a prinašali so jih tudi politični dnevniki. Ko sem se informiral o avtorjih različnih, predlogov, sem največkrat moral ugotoviti, da pisci zasledujejo tujsko-prometno panogo našega gospodarstva iz golega altruizma in da so prav redki med njimi takšni, ki bi bili člani Tujsko-prometne zveze ali banovinskega turističnega sveta. Med člani Zveze za tujski promet in v banovinskem turističnem svetu je tedaj mnogo premalo zanimanja, dočim jih je nekaj, ki svojih večinoma dobrih misli ne morejo povedati tam, kjer bi jih lahko ali težko uveljavili. Pri takem položaju bi bila pač naloga Zveze za tujski promet, da nedelavne ljudi izloči iz svoje sredine in da napravi mesto onim, ki bi na tujskoprometnem {»olju radi pozitivno delali. V »Trgovskem listu« z dne 17. decembra 1. 1. so izšli statistični Podatki o obisku tujcev za 1. 1937. Na podlagi takih statistik se ceni tudi dohodek, ki nam ga prinaša tujski promet. Taki podatki pa so človek brez ene roke, kajti manjkajo nam ugotovitve, koliko naših ljudi je bilo v inozemstvu in koliko so ti na tujem približno potrosili. Nikdo nam ne pove ne števila, koliko jih je šlo preko meje in tudi ne koliko nočnin so imeli v zamejstvu. To pa je zelo pasivna postavka v tujskem prometu, .d se brez nje stastistični podatki ne morejo prav oceniti. Ker niti približno ne vemo, koliko naši ljudje ,..t tujem potrošijo, nimamo opore, da bi kolikor toliko mogli oceniti naše dohodke iz tujskega prometa. To nikakor ni prav. Mi-diin, da bi bilo na mestu, da se uvede točna kontrola o tem, koliko naših gre preko moje in koliko časa ostanejo tam. To bi se dalo prav lahko dognati, ako bi vodili o tem evidenco na obmejnih postaj ' in o rezultatih poročali ali »Putniku« ali Tujsl o-prometni zvezi. Cim bi imeli te podatke v redu, bi šele lahko rekli s precejšnjo gotovostjo, kolike so naše resnične koristi. Kako znajo vabiti tujce drugod! Če bi imeli točne podatke, potem pa bi tudi šele lahko prijeli govoriti o tem, kako naj našo tujsko-prometno reklamo prav usmerimo. Izpadek na lastnih gostih je v zadnjih 1 'tih ugotovilo velmo držav. Če vzamemo za vzgled če-hoslovaško, vidimo, kako je že pred dvema letoma pričela z vso silo vabiti svoje lastne ljudi, naj ostanejo doma. Kar vrstili so se oglasi v domačih listih, kjer smo videli dan za dnem oglase: »Geslo za letošnje počitnice: Dopust doma — v Češkoslovaški!« Zopet v drugem oglasu sem čital: »Čemu se podajate na utrudljivo pot v inozemstvo? Ostanite doma, tu je svež zrak, tu imate vso udobnost in kar je glavno: prehrano, na katero se vam ni potrebno še posebej navaditi. Poleg tega pa morete dobiti še eno izmed 1050 daril.« Iz tega oglasa se vidi, da so v Čehoslovaški razpisali celo nagrade zn domače goste. Pri nas žal še nisem videl nobenega oglasa, ki bi domačinom nasvetoval, da ostajajo doma. Veliko pa sem videl naših domačih oglasov, ki so vabili za tujino. Menim, da je to napak in da je naloga tujsko-pro-metnih ustanov, da vabijo tujce k nam, ne pa, da domače vodijo v tujino. To zadnje naj bi bilo delo privatnih podjetij, ne pa javnih ustanov. Kako pa zna čehoslovaška vabiti tujce k sebi, smo lahko čilali lansko leto v domačih časopisih. V torek je bila v Sarajevu pod predsedstvom ministra za soc. politiko Cvetkoviča anketa o delovnem času ter o zapiranju in odpiranju trgovin. Anketo je vodil minister Cvetkovič, ki je anketo tudi otvoril z daljšim referatom. V njem je najprej omenjal, da je današnja anketa nadaljevanje svoječasne ankete v Zagrebu. Na tej anketi so nekateri trdili, da vprašanje delovnega časa še ni aktualno in da se more odložiti. Veseli ga, da more ugotoviti, da je prodrlo njegovo stališče, ki se s tem mnenjem ni krilo, kar more sklepati iz tega, da ni bil podan proti sedanji anketi noben ugovor. Predvsem pa mora naglasiti, da se v gospodarska vprašanja ne sme vnašati nobena politika. Vsa ta vprašanja je treba presojati tako, kakor zahtevajo naši osnovni interesi in socialni oziri. Pustiti moramo na strani vse razredne in druge ozire ter misliti le na občne interese države in naroda. Potem bomo mogli reševati to vprašanje brez osebnih in političnih vplivov. V Zagrebu smo bili soglasni v eni, da morajo složno delati oni, u. zastopajo kapital kakor tudi oni, ki zastopajo delovno silo. Mislim, da je takšno postopanje tudi v inteiesu obeh skupin. 0 delovnem času smo imeli že več uredb. Uredba iz 1. 1928. je določala deveturno delo, izjemoma pa tudi deset in osemurno delo. Nato je prišla uredba iz 1. 1929., ki je uveljavila kot načelo deseturno in kot izjemo osem in deveturno delo. Mislim, da so težke gospodarske razmere tedaj povišanje delovnega časa zahtevale, toda sedaj so se te razmere zboljšale in zato je treba na novo presoditi, kako dolga bodi delovna doba. Pred začetkom razprave pa mora posebej poudariti, da anketa nikakor ne more spremeniti obstoječih zakonov. To pomeni, da nikakor ne bi mogla skleniti’ da bi se delovna doba znižala pod osem ur. Takšen sklep bi mogla storiti samo skupščina. Vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin ne spada v njegov resor. O tem odloča trgovinski minister, ki bo vsekakor upošteval vse momente, ki zahtevajo spremembo uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin. 0 tem vprašanju je tudi govoril s trgovinskim ministrom, vendar pa tu ne more meritorno razpravljati o tem vprašanju. Glavno vprašanje sedanje ankete je vprašanje delovnega časa. Referat o tem vprašanju so izdelale organizacije delavstva, elaborata delodajalskih organizacij nimamo. Zato pa bomo slišali po njih delegatih njih mnenje. Nato bomo konstatirali, kar je izven vsake debate in kaj je sporno in o teli slednjih vprašanjih se bomo kasneje razgovarjali v komisijah. Zato danes ne bo padla nobena definitivna odločitev ter bomo v generalni debati govorili o splošnih vprašanjih, nakar bomo izvolili komisije po strokah. Za ministrom Cvetkovičem je kot prvi govoril gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij Djoka Čurčin. V. dolgem, skrbno sestav- ljenem in duhovitem referatu je orisal aktualna vprašanja pri nas in v tujini ter pri tej priliki dejal: »Tudi mi zahtevamo izvajanje veljavnih zakonov, toda ne samo zakona o zaščiti delavcev, temveč tudi vseh ostalih zakonov, tako zakona o minimalnih mezdah, ki izrečno določa, da se mora pred vsako stavko apelirati na razsodišče, prav tako pa tudi o predpisih glede volitve samoupravnih organov delavskega zavarovanja itd. Nato je govoril v imenu beograjske obrtniške zbornice Krsta Gi-novič. Dejalo se je, da je v obrtništvu nastalo zboljšanje. Toda nova fiskalna bremena, davek na poslovni promet, zvišanje železniške tarife in nova socialna bremena obremenjujejo v največji meri bal obrtništvo. Zato ne more biti o nekem zboljšanju za obrtništvo niti govora. Gospodarska kriza je pri nas najbolj zadela obrtništvo. To se zlasti vidi v velikem številu likvidiranih obrtniških podjetij. Pa še ona nova obrtniška podjetja, ki so nastala, so nastala samo zato, ker se pomočniki niso mogli več zaposliti. Na koncu svojega govora e poudarjal tudi veliko vlogo, ki jo imajo obrtniški mojstri, ker vzgajajo vajence. 200.000 obrtniških mojstrov so učitelji vajencev. Izjavlja, da obrtniki ne morejo sprejeti nobenega novega bremena in da morajo zato predlog o skrajšanju delovnega časa odkloniti. Tajnik beograjske industrijske zbornice Steva Popovič pravi, da se mu zdi, da je stanje trgovine, obrta in industrije takšno kakor treh rib, ki se kuhajo v istem loncu. Dodal bi k tem ribam še četrto — delavce. Boj med njimi se mu zdi kot prošnja ene ribe: »Odmakni se od mene, da bo meni manj" toplo!« Vse ribe se kuhajo v kropu tiskalnih bremen. Ves fiskalni pritisk velja v glavnem le mestnemu gospodarstvu. Industrijska podjetja so se spremenila v davčne uprave. Dr. Svetislav Marodič, gen. tajnik trg. industrijske zbornice v Beogradu dokazuje v daljšem govoru, da se odpiranje in zapiranje trgovin ne sklada z efektivnim delom pomožnega osebja v teh obratih. V mnogih trgovinskih in deloma tudi gostinskih obratih je samo deloma nominalni delovni čas tudi efektivni delovni čas. V rudarskih, industrijskih in deloma tudi v obrtniških obratih se nominalni delovni čas popolnoma sklada z efektivnim, ne pa v trgovinskih in gostinskih obratih. Zato je prepričan, da skrajšanje delovnega časa v trgovinah in gostilnah ne bi povečalo zaposlenosti v teh obratih, ker na to vpliva le efektivni delovni čas. Sicer pa je mnenja, da se more skrajšati delovni čas samo s spremembo zakona. Zato je mnenja, da je najbolje, če se sedanja uredba nič ne spremeni. Na koncu svojega govora kriti-kuje definicijo pomožnega osebja, ker je nejasna. Ko je govoril proti skrajšanju delovnega časa šd zastopnik zagrebške obrtniške zbornice, so bile izvoljene tri komisije, ki naj razpravljajo podrobno o skrajšanju delovnega časa za posamezne stroke. Nato se bo sestal zopet plenum ankete. Nemčija bo zvišala uvoz jugoslovanskega lesa Nemški državni gozdni urad sporoča nekatere podrobnosti o zasedanju nemško-jugoslovanske-ga gospodarskega lesnega in gozdnega odbora, ki bo zboroval od 26. do 29. januarja v Eisenachp. Ta kraj je izbran, ker bo baš takrat kongres nemških gozdarjev. V odboru, ki bo pod državnim vodstvom, bodo tudi zastop-. niki lesnih producentov ter lesnih preddelavcev in trgovcev. Danes uvaža Nemčija iz Jugoslavije lesa za 157 milijonov din in je glede lesnega uvoza iz Jugoslavije na 3. mestu. Nemški uradni krogi in lesni interesenti pa so mnenja, da bi se mogel uvoz jugoslovanskega lesa še povečati. V Eisenachu naj bi se napravili v ta namen potrebni sklepi. Mednarodni lesni trg Zaradi zvišanja francoske železniške tarife za les za 25%, se bo. izvoz našega lesa otežkočil. Poleg tega pa namerava Francija povečati razne uvozne carine na les in zmanjšati lesne uvozne kontingente. Nemčija je sklenila s Finsko pogodbo, s katero je Finski zvišala kontingente za uvoz lesa v Nemčijo. Tudi Italija je podpisala več pogodb, ki so važne za njeno lesno trgovino. V Švici računajo, da se bodo razmere za les zboljšale, ker bodo zaloge lesa v večini držav, ki kupujejo les, kmalu izčrpane, dočim ho potreba po lesu v Nemčiji in Italiji še narasla. Švica je v prvih 11 mesecih 1937 uvozila 52.782 Ion celuloznega lesa, 22.893 ton iglastega rezanega lesa, 11.315 ton lesa listnatega drevja in 11.300 ton hrastovega lesa. Na južnoafriškem lesnem trgu je položaj zelo ugoden, kakor poroča durbanska tvrdka A. Blaikie & Comp. Lit. Gradbena delavnost je zelo velika in zelo živo je tudi povpraševanje po pohištvu. S lem je bodoča ugodna prodaja lesa na trgu zagotovljena. Cene so sicer nekoliko popustile, vendar pa je splošno razpoloženje optimistično. Računa se, da se bodo cene v kratkem popravile. Politične vesti Svetovni tisk, ki obširno poroča o obisku predsednika vlade doktorja Stojadinoviča v Berlinu, poudarja zlasti, da dokazuje obisk stremljenje vseh narodov Srednje Evrope, da si zagotove čim večjo svobodo in čim več varnosti. Narodi Srednje Evrope hočejo živeti z vsemi drugimi narodi v miru. Romunski zun. minister Micescu je izjavil gen. tajniku Zveze narodov Avenolu, da Romunija sama zahteva, da se vprašanje židovske manjšine v Romuniji razčisti. V komisiji naj bosta zastopani tudi Anglija in Francija. Nova francoska vlada je dobila ime vlada meščanske ljudske fronte, ker niso komunisti v njej več zastopani in ker tudi niso obljubili novi vladi svoje pomoči. Nova vlada se smatra samo kot prehodna. da uredi najbolj nujna gospodarska vprašanja, zlasti vprašanje franka. Chautcmps sam je izjavil, da hoče biti njegova vlada »vlada državljanskega miru in varnosti«. Za svojo glavno nalogo smatra ohranitev francoske valute. Vlada pa namerava izdati tudi socialne zakone, da se z njimi zagotovi sožitje med delom in kapitalom. Zato se bo izogibala vsemu, kar bi moglo poslabšati odnosa je v ljudski fronti. Vso pozornost pa bo vlada posvetila tudi obrambi domovine. Da se bo ta program laže izvajal, je reorganiziral urad ministrskega predsedstva ter ustanovil nov resor, ki ga bo vodil bivši finančni minister Bonnet. Njegova naloga bo, da spravi v sklad finančne in gospodarske potrebe ter v tem srni slu usmerja politiko vlade. Na koncu svoje izjave je napovedal Chau temps, da se bo nadzorstvo nad tujci poostrilo. Tuji listi pišejo zlasti, da nova vlada ne bo dolgo trajala. Mnogi obžalujejo, da ni sestavil nove vlade Herriojj, Splošno sodijo listi, da bo sodelovanje med Anglijo in Francijo trajalo še nadalje. Italijanski listi pišejo, da je nova vlada ujetnica socialistov, če bodo stranke desnice razumele svojo nalogo, da se bodo trdno oprijele nove vlade, potem bo mogla ta živeti. Nemški listi presojajo novo vlado razmeroma ugodno. Vladi Nizozemske in Belgije sta sporočile Angliji in Franciji, da bosta v kratkem oficialno priznale italijansko aneksijo Etiopije. Mussolini je sprejel člane letalskega odposlanstva, ki so več mesecev organizirali kitajsko letalstvo, ter se jim zahvalil za njih delo. Ne morejo pa se več vrniti na Kitajsko, ker Italija iz poli tičnih razlogov ne more več dati Kitajski vojaških inštruktorjev, Gen. Franco je začel močno ofenzivo proti Teruelu, ki ga hoče zopet osvojiti. Po silni artilerijski pripravi so njegove čete dosegle znatne uspehe. Bitka se vodi okoli 14 km pred Teruelom. Nemška vlada namerava razpisati plebiscit, s katerim bi nemški narod potrdil, da v celoti so glaša s politiko vlade. Zlasti naj bi nemški narod poudaril s plebiscitom svojo zahtevo po vrnitvi nemških kolonij. Plebiscit bi bil še pred Hitlerjevim odhodom v Rim. Na seji parlamentarnega odbora je izjavil predsednik Roosevelt, da bo zahteval poleg rednega kredita za mornarico v višini 553 milijonov dolarjev, še izredne kredite v višini 300 milijonov dolarjev. Predsedniki 20 južno- in srednjeameriških držav so se pridružili Rooseveltovemu predlogu, da se priredi dne 14. aprila panameriški dan. Po izvolitvi Kalinina za predsed nika vrhovnega sovjeta, je bil Sta lin izvoljen za predsednika komunistične stranke, Molotov za predsednika sovjetske vlade, Litvinov pa zopet za zunanjega komisarja. Osrednji odbor ruske komuni stične stranke je sklenil, da je »čistke« konec. V bodoče treba vsak primer posebej proučiti. Ovaduhe, katerih navedbe bi se izkazale kot napačne, je treba strogo kaznovati. Predsednik novo izvoljene zun politične komisije sovjetov Ždanov je ostro nastopil proti izzivanjem Japoncev. Dejal je, da mora Ru sija napraviti konec vsem inciden tom ob vazalni mandžurskl državi. Prišel je čas da sovjeti energično opozore Japonce, da se morajo obmejni incidenti enkrat za vselej nehati. .laponski admiral Jamamoto je bil sprejet od vatikanskega drž. tajnika kardinala Pacellija. Admi ral je izjavil, da Japonska ne bo nikjer ovirala katoliških misijonov na Kitajskem. S Formoze prihajajo vesti o velikih uporih delavstva, ki da vodi proti japonskim četam gerilsko vojno. Proračun mini gozdove in rudnike Iz ekspozeia ministra Bogoliuba Kuiundžiia Minister Kujundžič je v svojem ekspozej u najprej govoril o delu ministrstva ter o izdanih ukrepih za dvig gozdnega in rudarskega gospodarstva. Nato je podal statistiko naših gozdov. Prave gozdne površine je v Jugoslaviji 7,258.790 ha, od česar je državnih gozdov 2,8, občinskih 1,9 in zasebnih 2,5 milijona ha. Vsa gozdna površina znaša 29-3 °/o vse državne površine ter pride na enega prebivalca okoli pol hektara gozda. To jasno dokazuje, kako velik pomen imajo gozdovi za našo državo. Stanje gozdov je v mnogih krajih države slabo ter povzroča dosti skrbi, tako državni gozdni upravi kakor tudi resni javnosti. Posebno velike skrbi povzroča to, da si v nekaterih krajih ljudje vedno bolj pogosto prisvajajo državne gozdove ter v njih po mili volji sekajo. (To je posledica one politične demagogije, ki se iz strahu za kmetske kroglice ni nikdar upala nastopiti proti temu prilaščanju državnih gozdov. Op. ured.) Zaradi tega nedopustnega in roparskega izkoriščanja državnih gozdov je vsako racionalno go spodarstvo v nekih gozdovih ne mogoče, ponekod pa tudi ogrožen obstoj samih gozdov. Poleg velike gozdne ploskve pa ima naša država tudi zelo veliko goličav, nerodovitnega, skalnatega in peščenega sveta. Takšne površine je nad 1 milijon ha. Pogozdovanje je zato nujno po trebno ter veliko gospodarsko in tudi socialno delo. Zlasti še, ker je ta nerodovitni svet večinoma v krajih, kjer je prebivalstvo itak najbolj revno. V ozki zvezi s pogozdovanjem je tudi vprašanje ureditve hudournikov, ki povzročajo vsako leto novo škodo. Minister je na povedal, da bo predložil predlog, da se ministrstvo pooblasti za najetje posojila v višini 35 milijonov din, s katerim bi se ure dili hudourniki Južne Morave ' Vranjski kotlini. S tem bi se tudi zavarovala obstoječa železniška proga ter zavarovala mednarodna cesta, ki se namerava tu zgraditi. Premoženjske občine v Hrvat-ski, Slavoniji in Sremu so v težkem finančnem položaju že več let. Dolg teh občin je narastel že na 61 milijonov din. Ministrstvo je zato izdelalo uredbo o sanaciji premoženjskih občin Predlog uredbe je sedaj pred gospodarsko-finančnim odborom skupščine. Gozdovi premoženjskih občin merijo 459.000 ha, gozdovi zemljiških zajednic pa 258.000 ha. Stanje zemljiških gozdov je zelo slabo in dohodki teh gozdov ne zadostujejo niti za kritje rednih izdatkov. To prihaja od tega, ker so davki, doklade in druge davščine, ki obremenjujejo te gozdove prevelike. Ministrstvo pripravlja potrebne ukrepe, da se to vprašanje pravilno reši. (Tudi gozdovi v Sloveniji so od davščin preveč obremenjeni. Tudi tu bi bila pomoč nujno potrebna! Op. ured.). Nato je omenil minister Kujundžič, da se izkoriščajo državni gozdovi vedno bolj v državni režiji. Sistem sklepanja dolgoročnih pogodb z zasebnimi podjetji se je izkazal kot zelo škodljiv in popolnoma neumesten. Les ima kot izvozni predmet posebno velik pomen, ker nje gova proizvodnja ne zavisi od rodovitnosti posameznih let ter more zato les nadomestiti ev zmanjšanje izvoza deželnih pridelkov. Zaradi tega ter zaradi naše narodne obrambe moramo zagotoviti trajnost produkcije naših gozdov. Z drugimi besedami se pravi to, da moramo z gozdovi gospodariti tako, da so nam trajno zagotovljeni in se morajo zato gozdovi redno obnavljati. To se najbolje doseže z državno upravo. Ta se stalno veča. Dočim je znašala proizvod nja lesa v državni režiji preje samo 6 %>, znaša sedaj že 27 %>, t. j. okoli 1,375.000 kubičnih metrov. Nato Je govoril o pašnikih, ki pomenijo za pravilno gospodarstvo na gozdovih veliko breme. Pripravlja se pospešena kolonizacija na ozemlju bosenske direkcije državnih gozdov. Državno gozdno zemljišče bodo dobili predvsem oni vojni prostovoljci, ki še niso dobili zemlje ter revno prebivalstvo na ozemlju direkcije gozdov v Sarajevu, Tuzli in Banji Luki. Minister Kujundžič je nato prešel na ekspoze o našem rudarstvu. Tako po količini ko tudi po vrednosti svoje proizvodnje je rudarstvo ena naših najvažnejših gospodarskih paijog. Glede bakra je Jugoslavija v Evropi na prvem mestu, na vsem svetu pa sedma. Ista mesta zavzema Jugoslavija tudi glede proizvodnje koncentrirane svinčene rude, dočim je glede proizvodnje cinkove rude v Evropi na drugem mestu, a šesta na svetu. Tudi glede proizvodnje železne rude zavzema Jugoslavija važno mesto v Evropi, glede kakovosti rude pa je na prvem mestu, tako da je postala dobaviteljica mnogih evropskih železarn. Za svoje potrebe pa ima vedno dovolj rude. Vsa vrednost rudarske proizvodnje je znašala v 1. 1936. 1426 milijonov din. V prvih devetih mesecih 1. 1937 je bila vrednost rudarske proizvodnje večja za 405 milijonov din ko v istem času 1936. Proizvodnja premoga je rastla skoraj neprestano do 1.1929., ko je dosegla svoj višek. Nato je padala do 1. 1933., ko je dosegla svojo najnižjo točko. Od takrat proizvodnja stalno narašča, če prav ne v veliki meri. Kakor je za industrijo, ki potrebuje pre mog ter za potrošnike premoga ugodno, če cena premoga pada tako pa je tudi tu postavljena meja, čez katero se ne sme iti Interesi narodnega gospodar stva zahtevajo, da se ublaži konkurenca med premogovnimi podjetji in zato bo ministrstvo v kratkem storilo potrebne ko rake, da se naš premogovni trg po možnosti uredi ter proizvodnja regulira. Proizvodnja bakrene, svinčene in železne rude je v prvih devetih mesecih 1937 v dvigu ter je v primeri z 1. 1936. narasla pri bakreni rudi za 23.879 ton, pri svinčenem koncentratu za 5592 ton in železni rudi za 144.358 ton. Proizvodnja teh rud šele začenja dobivati za naše gospodarstvo svoj pravi pomen, prav tako pa tudi za našo narodno obrambo. Vsem je znano, da se sedanja vlada trudi, da ta rudna bogastva čim bolj izkoristi. Tako je bila sklenjena z družbo borskih rudnikov pogodba, po kateri se je družba zavezala, da zgradi v najkrajšem času potrebne instalacije za elektrolizo 20.000 ton bakra na leto. V kratkem bodo te instalacije tudi dokončane. Na ta način se bo polovica vse pri nas izkopane bakrene rude predelala pri nas. V vsaki toni surovega borskega bakra je 50 gramov zlata in ko se bo vsa bakrena ruda v naši državi doma predelavala v baker, bo proizvodnja kmalu presegala na leto 2000 kg zlata, kar pomeni v današnji vrednosti nad 100 milijonov dinarjev. Nato je navajal minister Kujundžič še druge ukrepe vlade, da se poveča proizvodnja rud v naši državi. Zlasti je govoril o delu družbe Trepča Mineš ter zgraditvi topilnice v Za j ali pri Ložnici. Obramba države je, v kolikor se tiče teh kovin, po polnoma zagotovljena. Končno je izjavil minister Kujundžič, da je zaradi izvajanja enotne rudarske politike v vsej državi že izdelalo mi nistrstvo načrt rudarskega zakona, ki se sedaj nahaja pred ministrskim svetom. Zaradi aktivne politike, ki jo izvaja ministrstvo za gozdove in rudnike, je tudi nastala potreba da se proračun ministrstva poveva. Zvišanje proračuna pa je postalo potrebno tudi zaradi nacionalizacije velikih gozdnih podjetij ter končno zaradi ustanavljanja velike nacionalne ko vinske industrije. Potrdila za izvoz naj se izdajajo sporazumu s tozadevnimi legitimnimi organizacijami posameznih strok. Posebno naj velja to za cenik in za ustanovitev ustrezajoče težine lesa. Potrdila za les naj se sestavljajo v kubičnih metrih in ne po teži. Cena pa mora odgovarjati dejanski, resnični dnevni ceni. Na ta način bodo odpadle pogostne krivične devizne kazni, za kar navaja primere. Nemčija dovoljuje uvoz s plačilnim terminom mesecev. Na izplačila po italijanskem kliringu je treba čakati že nad 3 mesece. Vsemu temu je potreba nujno odpomoči z intervencijo resornega ministra na odločujočih mestih. Narodna banka mora zopet eskomptirati klir. »uput-nice« z ozirom na dolgotrajno plačilo v kliringu in še s posebnim ozirom na pomanjkanje potrebnih kreditov zbog še vedno trajajoče nelikvidnosti denarnih zavodov. Uredi in pojači naj se naš lesni eksport v Italijo s posebnimi kompenzacijskimi nabavami s strani naše države v tej deželi. Govornik je nastopil odločno proti izkoriščanju gozdov v lastni državni režiji, ker ima to po njegovi izkušnji in sodbi velike ne-dostatke. Država ali samoupravno telo je v tem primeru obenem podjetnik, nadzornik in kolavda-tor, kar je nepravilno. Razen tega pa je to delovanje tudi predrago in so od tega odstopile že vse previdne samoupravne edinice. V ostalem je govornik razpravljal še o veliki važnosti pogozdovanja, o uporabi slabega premoga za pridobivanje električnega toka na kraju samem pri rudnikih itd. Poslanec Zupančič, ki je član Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj, je s tem povedal glavne zahteve slovenskih lesnih interesentov. Njegove predloge in zahteve je zato treba smatrati kot zahteve vseh slovenskih lesnih producentov in trgovcev in ; ih tudi temu primerno upoštevati. Upamo, da se bo to tudi zgodilo. Zunanja trgovina Kako treba pomagati slovenskemu lesnemu gospodarstvu Prvi govornik poslanec inž. Fran Zupančič se je v svojem daljšem govoru posebno bavil s težavami, s katerimi se bori že dolgo let slovensko lesno in gozdno gospodarstvo. Opisoval je vse težke udarce, ki so zaporedoma zadeli našo gozdno produkcijo počenši s strahovitim sunkom ruskega dum-pinga, nakar je sledilo povišanje italijanskih carin, italijanski pre-ferencial Avstriji in naposled še nesrečne sankcije. Slovenija je med vsemi pokrajinami v državi največ trpela zaradi sankcij, ki jih je morala izvajati dočim so drugi kraji v državi dobavljali skozi Solun in po Donavi blago brez posebnih ovir. Obljubljenih reparacij za nepopisno, po sankcijah povzročeno škodo, Slovenija še do danes ni prejela, dasi je bilo to od odločujočih čini-teljev izrečno obljubljeno. Rane. zadane po gori navedenih občutnih udarcih, se niso še najmanj zacelile, pa že zopet se hoče s predlogom o zvišanju železniških blagovnih tarif postaviti našemu lesnemu gospodarstvu nova nepremostljiva zapreka. To nameravano zvišanje bi povzročilo naravnost usodne jmsledice. Saj so poleg medkrajevnih tarif v nameri težko prizadete tudi luške tarife, pri čemer bo še posebno prizadet izvoz. Poslanec Zupančič opozarja g. ministra na to dejstvo in ga prosi, da v nujnem gospodarskem interesu podpre enodušno akcijo vseh strokovnih organizacij proti povečanju železniških tarif in da z vsem svojim vplivom prepreči to nepremišljeno nakano. Režijski stroški v lesnem poslovanju so z ozirom na razne ogrom ne dajatve že danes neprenosljivi Ugotavlja, da je vsako zboljšanje gospodarskih razmer brez avto nomne uprave in avtonomnih fi nanc nemogoče. Opozarja na veli ko važnost standardiziranja di menzij in tipiziranja blaga, ka naj izvoli izdejstvovati in vzpostavili poklicano ministrstvo samo s svojo avtoriteto. Ostro je kritiziral delovanje Narodne tanke, ki obračunava samo-lastno devize po svojem uradnem tečaju namesto po pravem mednarodnem, in to na ogromno škodo izvoznikov in izključno le v svojo lastno korist. V drugih državah se delijo izvoznikom posebne premije za izvršen izvoz. Pri nas pa se s krivičnim odtegovanjem Narodne banke nalagajo izvoznikom nova neupravičena bremena. Poudaril je. da je tako delovanje Narodne banke brez pravne podlage in je tudi proti dobrim običajem. Na ta način oškoduje Narodna banka naše gospodarstvo letno za par sto milijonov dinarjev. Posebno slaba politika Narodne banke je glede določevanja tečaja nemške marke ker to nasprotuje eminentno interesom našega izvoza v to deželo. Stalni madžarsko-jugoslovanski gospodarski odbor se bo v kratkem sestal, najbrže še v januarju. Madžarska je izrazila željo, da bi se sedanja kompenzacijska pogodba povečala od 20 na 50 milijonov dinarjev. Madžarska bi povečala svoj izvoz industrijskih izdelkov, dočim Jugoslavija svoj izvoz lesa. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je dovolilo, da se prevozi skozi Avstrijo 5000 jugoslovanskih ovc v Francijo. Bolgarska je imela v začetku 1. 1937 2902 osebna in 742 tovornih avtomobilov, v 1. 1937 (prvih 11 mesecih) je bilo uvoženih 349 osebnih v vrednosti 19,3 milijona levov, 9 avtobusov v vrednosti 2,6 in 124 tovornih v vrednosti 17,7 milijonov levov. En avtomobil pride na Bolgarskem na 1705 prebivalcev. Češkoslovaška zun. trgovina je dosegla v decembru rekordno ugodno stanje. Uvoz se je v primeri z lanskim decembrom povečal od 1016 na 1072, izvoz za 908 na 1200 milijonov Kč. Trgovska bilanca je bila torej aktivna kljub zvišanemu uvozu surovin za 128 milijonov Kč. Romunsko finančno ministrstvo je prepovedalo izvoz lesa, ki se uporablja za izdelavo letal. Turška bombažna žetev je dala 300.000 bal. Ker potrebuje Turčija za svoje potrebe samo 200.000 bal, ji preostaja za izvoz 200.000 bal. Italijanska vlada je odpravila izvozno carino za izvoz oljčnega olja. Pomorski promet v poljskem pristanišču Gdinja narašča neprestano. Tako je znašal v novembru 1937 797 tisoč ton, v decembru pa že 803 tisoč ton. V vsem letu 1937 je znašal 9,137.000 ton, kar je za 16 % več kakor v 1. 1938. Umetna svila se je v Ameriki zopet pocenila. Cena je bila znižana, ker so mogle dosedaj tvor-nice izkoristiti samo 65°/o svoje kapacitete. Argentinski finančni minister je odredil, da se bo pobiral pri uvozu posebni carinski dodatek v višini 10 »/o dosedanje carine. Ce argentinski parlament tega poviška ne bi odobril, bodo carinarnice plačani dodatek vrnile. Braziljski izvoz kave se je zaradi znižanja izvozne takse na kavo močno dvignil. V novembru je izvozila Brazilija le 0,93 milijona vreč kave, v decembru pa že 1,42 milijona. Denarstvo Izvozniki omogočili večji dobiček Narodne banke Kakor smo poročali že v prejšnji številki, je dosegla Narodna banka v letu 1937. za 15,5 milijona din ali za 37,8% večji dobiček ko v letu 1936. Znatno večji dobiček pa ni dosegla Narodna banka od posojil, kakor bi bilo naravno, temveč od dohodkov klirinškega prometa. Posojila so v letu 1937. celo padla, čeprav ne v znatni meri, vendar pa toliko, da so dohodki Narodne banke od posojil nazadovali. Zato pa so se povečali njeni dohodki od klirinškega prometa, in sicer od 15,7 na 28,7 milijona din ali za 82,8%. To je skoraj toliko, za kolikor se je povečal njen čisti dobiček. Nobenega dvoma ni, da bodo klirinški dohodki Narodne banke v novem letu še narasli, ker narašča tudi naša zunanja trgovina. Zato je tembolj upravičena zahteva gospodarskih krogov, da se provizije Narodne banke znižajo in da Narodna banka s svojimi prevelikimi odstotki ne otežkočuje trgovine. Zlasti pa je treba, da že začne enkrat plačevati Narodna banka devize izvoznikov po dejanskem, ne pa po nižjem tečaju. Mislimo, da že to zadostuje, če priskrbi izvoznik državi devize, da bi za vse delo in za ves riziko, ki ga ima pri tem, še'plačeval poseben davek v obliki nižjih tečajev za odstopljene devize, je pa vendar malo preveč zahtevano. Ponavljamo zato znova, da mora Narodna banka že enkrat ustreči zahtevam izvoznikov in plačevati njim devize po dejanskem tečaju. Obrestno mero naj zniža Narodna banka Diskontna mera Narodne banke je bila zadnjikrat znižana 1. februarja 1935. Od takrat so minila že skoraj tri leta. Od takrat so se razmere zelo spremenite in že takrat previsoka obrestna mera je danes tembolj občutna ovira za dvig gospodarskega življenja. Posli so se tako zelo reducirali, da sedanje obrestne mere ni skoraj mogoče zaslužiti. Zato ludi vidimo toliko prostega kapitala, ki pa se nikjer ne more plodovito naložiti. Veliki mrtvi kapitali, ki leže v državnih denarnih zavodih, naravnost zahtevajo znižanje obrestne mere. Da je obrestna mera Narodne banke previsoka, se vidi tudi že iz tečajev vrednostnih papirjev, ki so se že tako dvignili, da se bodo kmalu obrestovali po obrestni meri Narodne banke. Narodna banka naj zato zniža obrestno mero, da bodo mogoči krediti in se s tem poživila gradbena delavnost. Pravilnik o zamenjavi 7% posojila iz leta 1921. Finančni minister je izdal pravilnik za zamenjavo obveznic 7% investicijskega posojila iz 1. 1921. /.•unenjave se začno 1. februarja. Obresti se bodo v bodoče izplačevale na podlagi novih kuponov. Ker se prvi kupon št. 33 8 teh obveznic plača 16. marca, je v interesu lastnikov obveznic, da jih še pred tem dnem zamenjajo z novimi. Ta dan namreč izgube stare obveznice svoje pravice do obresti in tudi do amortizacije. Drž. uradi in samoupravne ustanove bodo sprejemale v kavcijo in kot depozite le nove obveznice. Zamenjava starih obveznic je obvezna in se mora izvesti do dne .14. septembra 1942. Frank se je popravil Sestava nove vlade je pomirja joče vplivala na finančni svel. zlasti pa navzočnost bivšega fin. ministra Bonnetta v vladi, kar daje jamstvo, da se bo nadaljevala prejšnja finančna in valutna politika vlade. Zboljšanje se je zlasti pokazalo v deportnih postavkah, ki so znatno popustile. Tečaj franka se je popravil od 149 na 148*6 za angleški funt. ludi v drugih mestih se je tečaj franka popravil. • Delnice Narodne banke so narasle na beograjski borzi na 7735 dinarjev, njih nominalna vrednost pa znaša 3000 din. Pri dividendi 400 dinarjev se obrestujejo delnice po 13'33 %>, po njih sedanjem tečaju pa le po 5'17 %>. Kapital je začel zopet močneje bežati iz Francije. Tako je prišlo Malo pred božičem je izšel Ul, del H. G. Wellsove Svetovne zgodovine in s tem je pred nami vse veliko delo. Ze pri oceni prvih dveh delov knjige smo poudarili razne prednosti Wellsove Svetovne zgodovine pred drugimi enakimi deli. Sedaj, ko je pred nami vse delo, in zlasti III. del, ki obravnava najnovejšo zgodovino, so prednosti dela še zlasti vidne. Wellsova zgodovina nima nobene zveze s starimi zgodovinami, ki so predvsem obravnavale boje vladarjev in narodov ter intrige, ki so si jih vedno dovoljevali razni diplomati. Wellsova zgodovina nasprotno postavlja vse te dogodke v pravo luč in s prostodušnostjo modernega človeka gleda na vse te dogodke. Poudarek Wellsove zgodovine je v kulturnih in gospodarskih dogodkih, da pokaže razvoj človeštva, vpliv iznajdb in dognanj človeškega duha na zgodovino narodov. S čisto posebnega vidika bo zato presojal zgodovino narodov in držav, kdor je prečital Wellsovo Svetovno zgodovino in kdor je čital kakšno drugo po starem načinu napisano zgodovino. Naj samo z nekaj primeri iz III. dela pokažemo nekaj teh prednosti Wellsove Svetovne zgodovine. Na primer na opis razvoja Združenih držav Sev. Amerike. V tej veliki državi ni niti sledu kakšnega separatizma in čeprav je prebivalstvo silno mešano po krvi, saj ga tvorijo izseljenci iz evropskih in drugih držav, je vendar njegovo mišljenje vedno bolj enotno in lip Amerikanca vedno bolj značilen in viden. In vzrok? Na to vprašanje lepo odgovarja Wells, ko opozarja, da se je začel razvoj Združenih držav v času velikega napredka tehnike. Združene države so takoj začele vse pridobitve tehnike izkoriščati, železnice so zvezale vzhod z zapadom, sever z jugom, telegraf, telefon in sedaj radio so premagali vse daljave. Vsa tehnika je služila spajanju prebivalstva in železnice se niso ustavile ne pred velikimi gorskimi grebeni, ne pred prerijami. Evropa se je razvijala, ko teh tehničnih pridobitev ni bilo, in zato živi vsaka dolina še tisto svoje življenje ko takrat, ko je bilo potovanje naporno in ko so ljudje potovali le prisiljeno. Isto se vidi tudi v Indiji. Gospodarstvu Vzhodne indijske kompa-nije so napravila konec hitra prometna sredstva, ker so sedaj mogli uradniki potovati na počitnice nazaj v domovino, Anglija pa je mogla pošiljati vedno nove čete. Kontakt je bil z domovino zopet uposfavljen, dočim ga preje ni bilo. S posebnim zanimanjem bo vsak bralec čital tudi poglavja o Kitaj-sk in Japonski. Posebno najnovejši napor Kitajske, da postane moderna država in da se dvigne blagostanje kitajskega naroda, je v VVell-sovi Svetovni zgodo\ ini opisan s priznanjem, ki ga ti napori tudi zaslužijo. In kdor bere poročila o sedanji japonsko-kilajski vojni in o neverjetnem odporu, ki ga dajejo kitajski slabo opremljeni vojaki l>o razumel to iz Wellsovega pri- v London pretekli teden samo en dan za 880.000 funtov zlata. Zaradi tega se je zvišala cena za unčo za 1 peni na 139 šilingov 8 5 penijev. Naslednji dan pa je povpraševanje po zlatu močno padlo, v glavnem zaradi nove vlade v Parizu. Nato se je zopet znižala cena zlata na 139 šilingov 7'5 penijev. Nemško notranje eno milijardno posojilo je bilo prepisano za najmanj 100 miljonov mark. Najbrže bo zaradi tega posojilo zvišano. Nemško finančno ministrstvo je odpravilo zlato klavzulo pri tujih posojilih. Tudi se ne smejo več sklepati nobene pogodbe z zlatimi klavzulami. Upnik ima izjemoma pravico na plačilo v zlati vrednosti, če dokaže, da bi sicer pretrpel škodo. Italija išče posojilo v Londonu, kakor to poročajo »Financial News«. znanja, da ni morda v nobeni evropski državi posvečeno toliko duševnega dela in dobre volje napredku naroda in blagostanju dežele kakor na Kitajskem. A tudi neverjetno hitri dvig Japonske iz fevdalne države v državo z moderno civilizacijo je v Wellsovi Svetovni zgodovini dobro pojasnjen. S posebnim užitkom pa bo bral bravec Wellsove opise zadnje vojne in povojnih dogodkov. Brez vsakega predsodka analizira dogodke in pove na kratko, v čem je bilo bistvo in jedro dogodkov. Pri tem pa Wells vedno presoja dogodke kot moderen človek, kot človek, ki spoštuje vse kulturne pridobitve in državljanske svoboščine ter zato ludi reducira razna gesla na njih pravo vsebino. Wellsova Svetovna zgodovina daje jasen pogled na zgodovino človeštva ter brez vsakega obotav- ,Beograd, dne 19. januarja. Žitni trg. Na domačem trgn pšenice ni nobenih sprememb. Poslovanje je minimalno, cene so ostale nespremenjene. Izvozna pariteta v primeri z marčnim tečajem v Liverpoolu je bila 131*26, Rotterdamu 143 oz. na podlagi cene za efektivno blago 147 din. Na tujih trgih se razvija položaj zelo neenako z znatnim gibanjem tečajev. Manjši izvozni presežek Argentine je ostal dosedaj brez posledic za učvrstitev tečajev, ker močno pritiska na trg avstralska pšenica. Koruza: Na domačem trgu vlada mirna tendenca. Ker je povpraševanje iz tujine popustilo, so se kupci umaknili. Prodano so bile majhne količine za rnare po 103 in za april po 1045 din. Cene za promptno blago so naslednje: posušena 107, miksed 101, deloma posušena koruza 95, vse pariteta Indjija. Izvozna pariteta proti marčnemu tečaju v Rotterdamu je bila 101 din, proti efektivnemu blagu pa 109 franko vagon Indjija. Tuji trgi kažejo zaradi slabotnega povpraševanja še nadalje slabotno tendenco. Ce bi povpraševanje še nadalje nazadovalo, ni izključeno, da bodo nazadovale tudi feene. To je tem bolj verjetno, ker je prvo popuščanje cene v prejšnjem tednu vplivalo psihološko na kupce, da so takoj poslali bolj vzdržljivi. Sadje in povrtnina. Kupčija s hruškami je na domačih trgih zelo slal>a. Cena se giblje med 4 in 10 din po kakovosti in vrsti. Najvišjo ceno ima »tiran-ka«, ki se uvaža izključno iz Resna. Povprečno pa se prodajajo hruške po 4 do 6 din. Na angleških trgih se opaža v zadnjih dneh velik dovoz iz U.S A. Cena za ameriške hruške pa je popustila in se prodajajo po 9 do 10 šilingov za zaboj. Na domačem trgu je povpraševanje oživelo ter Pogajanja vodi prijatelj italijan-sko-ameriškega bankirja Gianinia. Kakor znano, se je poskus Giami-nia ponesrečil, da bi dobil za italijanske državne bone na dotoro-imetja italijanskih državljanov v tujini ameriške devize. Baje se je neka skupina londonskih bančnikov izjavila, da je pripravljena dovoliti posojilo v višini 500 do 700 tisoč funtov. Kanada je položila v London v podpisovanje svoje posojilo, ki naj služi v konsolidacijo 1. julija 1938 zapadlega posojila. Posojilo je 3 in pol odstotno, se bo amortiziralo v 20 do 25 letih in se razpiše po tečaju 98'5. Gre za posojilo v višini 10 milijonov funtov. Prvič po letu 1934. išče Kanada posojilo v Angliji in zato so sprejeli v Londonu razpis posojila z velikim zadoščenjem. ljanja pokaže na napake. Zato ima tudi veliko vzgojno vrednost in tudi to bodi poudarjeno s priznanjem. Wellsova Svetovua zgodovina je poleg tega vzorno opremljena, bogato ilustrirana ter ji je dodan še register osebnih imen, zgodovinskih terminov in dogodkov, da more vsakdo hitro najti, kar išče. S tem je vrednost knjige zelo dvignjena. Ker se more sedaj dobiti Well-sova Svetovna zgodovina še po nižji subskripcijski ceni, jo še posebej priporočamo vsem. Naj bo vsakdo prepričan, da jo bo z zanimanjem bral, a ludi še potem dostikrat vzel v roke in jo vedno z veseljem čital. jModri ptici« pa Čestitamo, da je izdala in založila to knjigo ter dala Slovencem občno zgodovino, ki smo jo že toliko let tako zelo pogrešali. dosega domače blago višjo ceno ko ameriško, namreč 11 do 14 šilingov za zaboj. Na nemških trgih se opaža dovoz iz tujine, a je domačega blaga še vedno zadosti. Hruške za vkuha vanje se prodajajo po 12 do 35 RM za stot. Namizne hruške pa dosegajo tudi ceno od 40 do 70 RM za stot. Orehi. Na domačih trgih so zaloge oreha v precejšnji meri izčrpane. V vzhodni Bosni je še okoli 15 vagonov srednjega in prvovrstnega blaga v Srbiji pa okoli 5 vagonov. Prodajna cena na debelo je za srednje blago po 4*20 do 4*50, za boljše po 5 din za kg. Na dunajskem trgu se še vedno pojavljajo samo romunski orehi. Jabolka. Na domačem trgu je položaj nespremenjen. Izvoza v tujino, ni, vendar je dovoz na trg nekoliko živahnejši, ker je povpraševanje večje. Trgovsko izvozno blago se prodaja na debelo po 400 do 430 din za 100 kg. franko Beograd. Najboljše in izbrano blago po 500 do 550 din. Na angleškem trgu se jabolka mnogo zahtevajo, tudi namizna. Po kvaliteti dosegajo ceno od 8 do 9 in pol šilinga. Dovozi kanadskih in ameriških jabolk so večji ko druga leta ter dosežejo tudi boljšo ceno ko domača jabolka. Prodajajo se po 10 in 11 in pol šilinga za zaboj. Na nemških trgih se prodajajo poleg domačih tudi italijanska, jugoslovanska, danska, nizozemska. švicarska in ameriška jabolka. Blago se plačuje različno po izvoru. Najboljšo ceno ima nizozemsko blago, ki se plačuje po 30 do 40 RM za stot. Jugoslovanska jalmlka se z ozirom na vrsto in kakovost prodajajo po 22 do 40 H M za stot. Karfiola. Na dunajski trg so prišli trije vagoni italijanske kariio-le. ki se je prodajala zelo počasi in po visoki ceni 12 50 do 13 šilingov za zavoj 18 kartici. Cena karfiole je tudi v Italiji zelo vi- soka ter se plačuje po 130 do 140 lir za 100 karfiol. Konoplja. Na domačem trgu je povpraševanje naraslo zaradi prejetih novih uvoznih dovoljenj za Nemčijo. Cene za konopljo srednje kakovosti so bile sredi januarja (v din za kg): kmetska La po 6*50 do 7, II.a 5'50 do 6, navita l.a po 8*50 do 9, 1 l.a po 7*50 do 8. odpadki od kmetske po 3*25 do 3*50, odpadki od navite po 5 75 do 6*25, česana št. 5 po 11 do 11'25 din. Živina in živalski proizvodi. Goveja živina. — Na reški trg je bilo postavljeno 1.033 madžarskih goved, ki so se prodajala: izredni voli po 4*75 do 4*96. l.a po 4*35 do 4*65, Il.a po 4*10 do 4*30, krave La po 3*55 do 3*70, Il.a po 3 ‘25 do 3*50, mlada živina po 4 05 do 4*35 lir za kg. V italijanske kolonije je bilo 1. 1937 prodanih 878 glav živine, ki se je prodajala po 5 do 7*10 din za kg žive teže. Na praškem svinjskem trgu dne 17. januarja je bilo iz Jugoslavije 750, iz Romunije pa 400 težkih svinj. Prodalo se je: 28 jugoslovanskih svinj po 6*30 do 6*60 Kč, 51 po 6*70 do 6*95, 272 po 7 do 7*20, 105 po 7*25 do 7*40 in 36 po 7 45 do 7*50 Kč. Cena za prvovrstno živino je ostala nespremenjena, srednja živina pa se je pocenjla za 15 do 20 stotink. Cena je padla zaradi velikega dovoza domačega blaga. Na češkoslovaškem trgu je povpraševanje po masti nekoliko naraslo, vendar pa so ostale cene neizpremenjene. Za Nemčijo je bilo disponiranih 7 vagonov masti. Perutnina. Na domačem trgu so cene nekoliko bolj čvrste. Za dobro blago se plača od 8*50 do 9 din. V Italiji se zahteva trenutno samo zaklana perutnina. Jajca. Nemčija vzdržuje do 22. januarja še ceno po 94 RM ter se je po tej ceni prodal en vagon. Češkoslovaška plača za blago 54/55 ex 880 do 900 Kč. Ponudb od tujih izvoznikov ni. Gospodarsko stanje češkoslovaške leta 1919. in 1937. Kako je napredovalo češkoslovaško gospodarstvo, o tem samo par številk: 1.1919. 1.1937. Število pre- bivalstva 13,613.000 15,200.000 proizvodnja ton ton premoga 14.000.000 16,548.000 proizvodnja železa 947.000 1,800.000 predelava »surovega • železa 1,044.000 1,644.515 (v 1.1936.) število govej e 2,437.000 živine 2 300 000 na ha zasejane ploskve stotov žetev rži 8,5 17 ječmena 11,9 19,5 število elektrarn 1.027 1.157 proizvodnja električnega toka 581 milijonov 3 milijarde kW ur kW ur Davčne karte za služkinje Vsi službodajalci, ki imajo služkinje (stalne postrežnice) morajo do 31. januarja 1938 nabaviti davčne karte za služkinje. Karte se dobe samo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/II nadstr. soba št. 9. Davčna karta stane 52 din. Istočasno morajo plačati tudi prispevek za bednostni sklad po 25 din. Davčna uprava opozarja, da mora takoj po 31. januarju po razpisu ministrstva financ štev. 88.681 /III od 28. decembra 1937 uvesti strogo kontrolo. V sled smrtnega slučaja se proda dobro vpeljana, s potrebnimi stroji urejena ((■hmhmbIm v Mnriboiu s celotnim inventarjem. Ponudbe Ogtasn. zavod«, S»x. Maribor We//|ova Svetovna zgodovina Tržna poro Iz poročila Zavoda za pospeševanje zun. trgovine lema in po svetu Nj. Vel. kraljica Marija je obiskala razstavo upodabljajočih umetnic Male antante. Med razstavljal-kaml je tudi mnogo Slovenk. Kraljevič Tomislav je dopolnil te dni 10 let. Iz vse Jugoslavije je prejel ob tej priliki obilo čestitk. Tudi naše čestitke! Tuji listi še vedno obširno poročajo o sprejemu in o obisku doktorja Stojadinoviča v Berlinu. Tako piše »Prager Tagblatt«, da se more v zgodovini narodnega socializma po svojem zunanjem sijaju primerjati sprejem dr. Stojadinoviča samo še s sprejemom Mussolinija. Stojadinovič je bil sprejet s častmi suverena. Treba samo spomniti na gala-sprejem, ki ga je pripravil državni kancelar, nadalje na vso veliko množico ministrov pri sprejemu na kolodvoru in na sprejem Goringa ter končno na obisk Kruppovih zavodov, ki so bili dosedaj razkazani samo Mussoliniju. Komentarji nemških listov ne prikrivajo namene Nemčije glede južnovzhodne Evrope. Jugoslavija se proslavlja kot prednja sila na južnem vzhodu, njeno prebivalstvo pa kot Prusi Podonavja Obisk jugoslovanskega minitrskega predsednika se mora tolmačiti kot demonstracija, s katero izjavlja Nemčija, da hoče prevzeti vodstvo v južnem vzhodu Evrope. Pravoslavna duhovščina je razvila veliko agitacijo med narodom in prireja vsak dan velike cerkvene shode, ki se zaključujejo s pro cesijami. Na teh shodih se kliče k edinstvu vseh pravoslavnih pod geslom: država, kralj in cerkev. Dostikrat pa dobivajo ti shodi tudi oster političen značaj. »Novi list« v Nišu, ki velja kot glasilo ministra Cvetkoviča, ostro nastopa proti temu političnemu delu pravoslavne duhovščine ter zlasti za merja, da se teh shodov udeležu jejo tudi nekateri pravoslavni škofje. V zvezi s temi shodi se v politični javnosti pričakuje s posebnim zanimanjem zasedanje sv. sinoda, ki se začne dne 23. januarja. Za senatne volitve je bilo skupno vloženih 10 kandidatnih list. Bivša HSS je vložila listo za sav sko banovino in jo bo še vložila za primorsko. Vse druge liste pripadajo JRZ. Nosilec kandidatne liste JRZ ’ savski banovini je finančni mini ster Letica. Predsednik turške vlade Dželal Bajar bo v kratkem obiskal nekatere balkanske prestolnice, med drugimi tudi Beograd. V Banatu je začel izhajati nov list političnega gibanja »Zbor«: nemški list »Der Angriff« namesto ustavljenega lista »Der Sturm«. DOBER ZIMSKI PRORAČUN •p«- —*Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. Koncem 1. 1937 je štelo prebivalstvo Jugoslavije 15-4 milijona ljudi, za 3,415.000 več kakor v 1. 1921. Najbolj se je povečalo število prebivalstva drinske banovine, ki se je povečalo za več ko pol milijonu duš. Primeroma najmanj pa je naraslo prebivalstvo Slovenije, namreč samo od 106 na 119 milijona duš. Seveda pa je treba upoštevati da je mnogo Slovencev bilo prisiljenih poiskati si kruh v drugih banovinah. Po najnovejših statističnih podatkih ima Zemun 32.000 prebivalcev. Nove plavže za Ljubijo bo dobavil Krupp. Gozdno podjetje »Slavonia«, ki je bilo ustanovljeno od Prve Hrv. štedionice, je prešlo v angleške roke. Praštediona je ostala lastnik samo neke njene podružnice. Angleži nameravajo zelo povečati sečnjo ter si v ta namen pridobiti nove pravice. V Šibeniku se natovarja parnik »Preradovič« z 2500 m:! in »Ivo Matkovič« s 4500 m5 gradbenega lesa, ki ga je prodal šipad v Anglijo in Južno Ameriko. Bitoljske ulice so zopet dobile električno razsvetljavo, ker je občina plačala del svojega dolga elektrarni. V Besarabiji je bila baje prepovedana raba židovskega in ruskega jezika. V ladjedelnici v Tržiču je bila spuščena v morje nova italijanska podmornica, ki je dobila ime »Nani«. Romunski kmetijski minister je izjavil, da bo odpravljen davek na zemljišče in nadomeščen z davkom na blago, ki se prodaja na podeželskih sejmih. Seveda bodo tudi ta davek plačevali kmetje, da dejansko njih davčno breme ne bo prav nič zboljšano. Ali v politiki je bilo vedno tako, da je treba napraviti videz, kakor da bi se kaj naredilo. II. internacionala, t. j. amsterdamska, je sklenila, da bo skušala vplivati na vse države, da se začno izvajati proti Japonski sankcije, zlasti na finančnem polju ter da bi se ustavila vsaka dobava orožja in vojnega materiala Japonski. V Šangaju se vodijo pripravljalna dela za ustanovitev češkoslovaške trgovinske zbornice v Šan-gaju. Zbornica bi veljala za vso Kitajsko. Za zbornico dela s posebno vnemo češkoslovaški poslanik dr. Šeba. Japonski listi se pritožujejo, da vse države dobavljajo Kitajcem orožje. Tako je bilo od 18 ladij, ki so med 25. decembrom in 15. januarjem iz Hongkonga odpeljale orožje Kitajcem 7 angleških, 3 ita-ljanske, 2 nemški, 2 ameriški, ena danska in nizozemska ter 2 norveški ladji. 1800 ton municije je prišlo iz Italije, 800 iz Vel. Britanije, 620 ton iz Nemčije, 450 iz USA, 400 iz Danske, 250 ton iz Holandske in 100 ton municije iz Norveške. Italijanska vlada je darovala egiptskemu kralju Faruku kot poročno darilo star rimski kip cesarja Dioklecijana. Množe se vesti o grozovitostih, ki jih uganjajo japonski vojaki. Kamor pridejo, plenijo in značilno je, da plenijo celo v že dalj časa zasedenih velikih mestih, že skoraj pred očmi svojih oficirjev. Uganjajo pa še mnogo hujše stvari, kakor poročajo angleški in ameriški listi zelo obširno. V Saint Hyacintu v Kanadi je nastal v jezuitskem samostanu, v katerem je bila šola, velik požar, ki je imel strahotne posledice. Požar je nastal v noči in so se otroci zbudili, ko je bilo že vse poslopje v plamenu. Nekateri so skočili kar iz 4. nadstropja. Okoli 30 otrok je zgorelo, mnogo je nevarno opečenih, mnogi so se pa tudi prehladili, ker so v silnem mrazu pobegnili iz hiše le na pol oblečeni. Ogenj je nastal zaradi neke eksplozije. Povpraševanje po našem blagu v tuiini 13 — Thessaloniki: seme konoplje, 14 — Kodanj: svinjske ščetine, surove in napol predelane, 15 — Altriucham: beli jesen, 10 — šangaj: bolhač v cvetju (ponudba z vzorcem ter cenami cif Šangaj), 17 — Detroit (Midi. Združ. drž. Sev. Amerike): igračke (glasbene), novosti, električne posebnosti, 18 — Pariz: živila išče zastopniška tvrdka, 19 — S. A. D.: salovec in steatit, v prvi vrsti homogeni steatit za izdelavo gorileev, izolatorjev, porcelana in steatila in podobno. Zanima se za steatit neka tvrdka iz Združenih držav Sev. Amerike. Salovec ne spie imeti preveč železa, ‘20 — Thessaloniki: živa živina za Palestino, 21 — Carigrad: emajlirana posoda, radiatorji, bela in pocinkana pločevina, žično pletivo, T in U železo, železna žica. leseni vijaki, kadi, primoži, igralne karte, les za zidne opaže, modra galica, brizgalke za drevesa, separatorji za mleko, bombažno predivo vseh vrst vse to išče zastopniška tvrdka, 22 — Pariz: pšenični otrobi, 23 — Sotia: lesene posode iz finega lesa ter borov in jelov les za izdelavo lesenih posod, 24 — Berlin: proso, 25 — Reka: les in živina za zastopniško firmo, 26 — Remscheid: juta za zavijanje, plošče iz trdega kartona za izdelavo kovčegov, kavstična soda, zemeljske barve (oker, rdeča zemlja), težke kemikalije, 27 — Aleksandrija: volnena in bombažna blaga išče zastopniška tvrdka, 28 — New York City: slivovico steklenicah (večje količine), gobe in vse proizvode, ki se morejo plasirati v Združenih državah Sev. Amerike, išče zastopniška firma, 29 — Berlin: svinjska koža za jermene, za izvoz v Argentino, 30 — Sydney: leseni zobotrebci, zaostreni na obeli koncih, 31 — Amsterdam: sukanec za kvačkanje, 32 — London: koruza (10.000 ton), mesne konzerve, gnjat, perutnina, jajca, tobak na podlagi kom penzacij za pomaranče, grozdje, paradižnike, banane, plulovino in pirit, 33 — Hamburg: *med, 34 — Varšava: leseni ročni iz delki, drobnarije in novosti za darila. Ponudbe tujega blaga: 1 — Akron (Ohio, U. S. A.): tvrdka išče zastopnika za prodajo radijskih aparatov, ribje kože in kamenin za sanitetne svrhe v Jugoslaviji, 2 — Milan: neka tvrdka želi plasirati pri nas svoje moderne svečnike in lestence ter išče zvezo s trgovci, ki prodajajo le predmete • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. ter na pri tem navedejo: 1 številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način em balaže z ozirom na tržne uzance 4. količino razpoložljivega blaga 5. ceno. franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pri de blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Trgovinski register Izbrisale so se naslednje firme: Franc Grošelj, sejmarstvo z nta-nufakturnim blagom in čevlji v Ljubnem pri Radovljici. ' Ing. Pipan Boris in Živic Ivan ml. gradbeno podjetje in tehnična pisarna v Mariboru. Okorn Marija, trgovina z mešanim blagom Tržišče pri Mokronogu —r vsi zaradi opusta obratovanja. 26". "sg Frančiškanska ulica 3 Oddaja prostorov za pošto Na podlagi določb čl. 86. zak. o drž. računovodstvu poziva poštna direkcija v Ljubljani vse interesente, ki imajo primerne, zračne, svetle in suhe prostore in jih želijo oddati za III. telegr. telef sekcijo v Ljubljani v najem, da se zglasijo pri ekonomskem odseku direkcije, kjer dobe pogoje v pogled. Prostori morajo biti po mož n osti v bližini glavnega kolodvora, Interesenti naj izroče ponudbe, v katerih naj navedejo zahtevano najemnino pri ekonomskem odse ku direkcije, soba št. 43 (Sv. Ja koba trg štev. 2), najkasneje do 5. februarja do 11. ure dopoldne Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom za 10 din. LICITACIJE: Dne 3. februarja bo v intedan turi štaba dravske divizijske obla sti v Ljubljani licitacija za dobavo 900.000 kg ovsa. Dne 8. februarja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Ze munu licitacija za dobavo plin skega, motornega in turbinskega olja ter čistega petroleja. Že v 24 urah barva, pleilra Id kemično mai obleke, klobuk? Ud. Škrobl In svetlolika srajce, ovraf alke ln manšete. Pere. snšl, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICE Poljanski nasip 4-6 Selenburgova ul Telefon it 22-72. Lesne cene na liublianski borzi dne 20. januarja Smreka, jelka: din di n Hlodi I., II., monte . 145— 175 — Brzojavni drogovi . . 155— 175— Bordonali merkanlilni 180— 200'— Filerji do 576' . . . 180-— 200 — Trami ostalih dimenzij 165’— 195 — Škorete, konične, od 10 cm naprej . . . 345’— 385 — Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 390- 440- Škorete, podmerne. od 10 do 15 cm . . . 290 — 320 — Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 300— 330 — Deske-plohi. par., od 16 cm naprej . . . 340— 380— Brusni les za celulozo 130 — 140'— Kratice, za 100 kg . . 50 — 80- Bukev: Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 250- 300 — Desue-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . 390'— 450 — Deske-plohi, parjeni. neobrobljeni, monte 290"— 340 — Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . Gl 0'— 7G0‘— Hrast: Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . 300'— 350'— Bordonali 820 — 920'— Deske-plohi, boules . 900— 1000— Deske-plohi, neobrob- ljeni. I. in II. . . 750 — 850- Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 850— 950— Frizi I., širine 5, 6 ln 7 cin 800— 850— Frizi I., širine od 8 cm do 12 cm naprej . . 850- 900'- Oreh: Plohi, neparjeni, ne- obrobljeni i., II. . . 810'— 910'— Plohi, parjeni, neob- robljeni I., II. . . 920— 1010*— Brest: Plohi neobrobljeni I., II 450- 540*— Javor: Plohi neobrobljeni I., II 510- 610- Jesen: Plohi neobrobljeni I., II 690- 790*- Lipa: Plohi neobrobljeni I., II 500— 600'— Parketi: hrastovi, za m5 . . . 60— 68— bukovi, za m’ . . . 40‘— 45'— Železu, pragi 2”00 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . 40'— 44'- bukovi, za 1 komad . 25”— 27'- Drva: bukova, za 100 kg . . 15 — 16'- hrastova, za 100 kg . 13— 14'- Oglje: bukovo, za 100 kg . . 45 — 55'- »canella«, za 100 kg . 50- 60— Razvoj tečajev na borzah neenoten Dviganje tečajev, ki se je začelo ob novem letu, so poznejši dogodki ustavili. Deloma je to povzročila negotovost glede bodoče ameriške gospodarske politike, deloma pa tudi francoska vladna kriza. Tečaji pa se niso razvijali na vseh borzah enakomerno. O gi-anju tečajev daje jasno sliko naslednja tabela. Koncem 1927 = 100°/« 31.12. 8.1. 15.1. Ix>ndon 69'1 69'4 68'0 Pariz 51'3 520 525 Berlin 467 478 477 Milan 130'8 1301 1307 Praga 58'8 85'0 855 Dunaj 56‘6 557 555 Curih 627 64'2 64'3 Amsterdam 60'9 63'0 627 Bruselj 44'9 47'4 48'2 Slockholin 26'9 27'2 27'5 New York 71’0 77‘9 80‘1 Mednarodni borzni indeks se je neznatno popravil od 65’4 na 657 odstotkov. Povpraševanja: lite se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4' naprej medija, 6" šir Večje količine madrijerov v pred pisanih dimenzijah. I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm tn od 1 m dalje. Parjena, ostrorobo paralelno reza na bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 min debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II Hrastovi boulesi. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi. Deske smreka-jelka v III. in IV kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna. Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru. Škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava proinptna. Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti. Zahvala Podpisana se iskreno zahvaljujem Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč", reg. pomožni blagajni v Ljubljani, za izplačano posmrtnino po mojem umrlem sinu Antonu Šereku, trgovcu v Ljubljani. Obenem priporočam društvo „Pomoč“ vsem trgovcem. S članstvom pri »Pomoči si bodo zagotovili denarno pomoč svojim najbliž-jim ob svoji smrti. Ljubljana, dne 20. jan. 1938. ROZALIJA ŠEREK, mati. Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča J ling arjeva ulica št. 1 Radio Ljubljana Sobota, dne 22. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 17.00: Radijski orkester — 17.40: Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu (Vojko Jagodič) — 18.00: Slovenski Šramel kvartet — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi in poročila — 19.30: Nar. ura: Srbski rudarji v Španiji v srednjem veku — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30-Jože Vombergar: Naš uljnjak, če bi slike zaživele. Revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev. Sodeluje: Radijska igralska družina in kvintet Hmtadra — 22.00: Napoved in. poročila — 22 15: Radijski orkester. Nedelja, dne 23. januarja. 8 00' Oddelek godbe »Sloga« — 9.00: Napovedi in poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor (prior Vale-rian Učak) — 10.00: Glasbeni drobiž. Na kitaro igra g. Filip Bernard — 11.00: Teta Marička kramlja in prepeva — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi — 13.20: Trboveljski jazz-kvartet — 16.00: Plošče — 17 00: Slinavka in parkljevka — 17.20-Poročila o tržnih cenah — 17.30: Slovenske narodne (Sodeluieio: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnikova, gg. Ladislav Rakovec in Ivan P-erlot, Radijski orkester in nlošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Sv. Sava, prvi duhovnik. prosvetitelj in državnik — 20.00: Slavnostni večer v spomin 601etnir.e Otona Župančiča —21.30: Koncert radijskega orkestra __________ 2200: Napovedi, poročila — 22 15: Plošče. Ponedeljek, dne 24. januarja. 12: Angleški skladatelji (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 18 00: Zdravniška ura: zle tvorbe (dr. Anton Brecelj) __ 18.20: Plošče — 18.40: Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (prof. Fr. Yodnik> — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: O Ivanu Gunduliču (dr. Lu-jo Vojinovič) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.00: Plošče — 21.10: Ljubljanski godalni kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. Štev. 257/38. Nabava. Drž. rudnik Velenje razpisuje na dan 16. 2. 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2500 kilogramov čistega bencina 0715 do 0720, plačan je takoj po prejemu bencina. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. janfiarja 1938. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar iunhnu>it vsi v Ljubljani