Gorenjska^* Banka Banka d poAubom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALIŠA ODPLAČILNA DOBA UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 61 1-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 j CCkt GLAS •LEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE 55 Td./fAX:064/881<910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 38 - CENA 180 SIT Kranj, petek, 16. maja 1997 Sporazum z Brusljem razburja Slovenijo Poslanci bodo čakali sodnike Državni zbor je v sredo preložil ratifikacijo evropskega sporazuma in prosil za mnenje Ustavno sodišče. Ponovno nepravilno vložena referendumska pobuda in ovadba dr. Janeza Drnovška. Ljubljana, 16. maja - Državni zbor je v sredo na predlog vlade in parlamentarnih strank za en teden prestavil izredno sejo in s tem sprejem zakona o ratifikacija sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Se v torek zvečer je vlada po dolgotrajni seji sporočila svoje mnenje, utemeljeno s stališčem pravne stroke, da sporaum ni protiustaven, saj sporni "španski predlog" uvaja postopnost in bi prvi del začel veljati šele čez eno leto, drugi del pa čez štiri leta, šele takrat pa bi bilo treba spremeniti ustavo oziroma sporni 68. člen. Poslancem je predložila posebno obra-zložitveno izjavo. V sredo, po posvetu s predsedniki strank, je vlada spremenila mnenje in glede na dvome o ustavnosti sporazuma sklenila, naj sporazum najprej presodi Ustavno sodišče. Možnosti sta dve: če bodo sodniki dali prav vladi, potem ratifikacija ni sporna, če pa je kršena ustava, potem pa je treba najti soglasje za spremembo ustave. Razumnikom, ki so za ratifikacijo, vendar brez španskega predloga, se je pridružila izjava Za Slovenijo, za Evropo, ki jo je podpisalo 116 politikov, javnih delavcev, znanstvenikov, športnikov in drugih znanih Slovencev. Gibanje 23. december je vložilo novo pobudo za referendum, ki ponovno ni vložena pravilno (manjka 200 podpisov), predstavnica gibanja Irena Virant pa je ovadila premiera dr. Drnovška zaradi delovanja zoper interese slovenskega naroda. • J.Košnjek STRAN 1 8 Kladi var ju zlata plaketa Žiri, 16. maja - Žirovski Kladivar je na sejmu Te-rotech - Vzdrževanje, ki v teh dneh poteka v Mariboru, prejel zlato plaketo. To sejemsko priznanje je ^irovsko podjetje prejelo ze drugo leto zapored, po besedah direktorja pa je bila nagrajena njihova celotna ponudba sestavin fluidne tehnike. Sejemska komisija je v obrazložitvi zapisala, da je nagradila tehnično izboljšavo, enostavnost pri zamenjavi magnetov različnih električnih napetosti, izboljšani design ter možnost modulne gradnje izdelkov podjetja Kladivar. • U. P. Preimenovanje ulic ni poceni Ce izgine Tito, izgine tudi 40 trgovskih plač Jesenice, 15. maja - V jeseniški Delikatesi so izračunali, da bi preimenovanje Titove ceste stalo podjetje 2 milijona tolarjev - kar je 40 netto plač tistih trgovk, ki najmanj zaslužijo. Ali bodo nekateri jeseniški svetniki še vedno dobrovoljno in brez slabe vesti glasovali za preimenovanje? • D.S. - Foto: J. Pelko STRAN 4 c3 J w* pi JL C3 iT «5 G! O «EJ *fc c3 I*""! €■ \/ «L 3.f^. «L ITI RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Janez Čarman je dobil invalidski voziček Stopnice niso več ovira Petošolec Janez Čarman iz osnovne šole Cvetka Golarja na Trati bo zahvaljujoč dobrodelni akciji v kateri smo zbrali več kot 25 tisoč nemških mark za invalidski voziček, lahko ostal na redni osnovni šoli. • Foto: Tina Doki STRAN 6 GLASOVA PREJA 1997, petič Slovenci in Marija Ob letošnjih brezjanskih jubilejih bo v soboto, 24. maja, ob 20. uri v dvorani bazilike Marije Pomagaj na Brezjah peta letošnja Glasova preja. Gost bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, gostitelj gvardjan Frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor bazilike Marije Pomagaj pater magister Ciril Božič, z njima se bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 GORENJSKI GLAS ni U A T II I 8 ANTON D6ŽMRN PATRIS d.o.o. TRDA IM TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel,:064 361 620 teM064 53 429 OA8MCAL.L || Novi danski GSM Telefon, ki zna tudi slovensko jDUJL nska postelja: Za vaše prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LETVENE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠČE -KRANJ Tel.: 311-377 311-159 »MERKLLB ® kavni avtomat, SIEMENS, tc 52001, maks. moč 2600 W, za kuhanje kave, espresso kave in kapucina, za 2 do 8 skodelic kave ali za 1 do 4 skodelice kave espresso kosilnica z bencinskim motorjem, AL-KO, TOP 3500 S, moč 2,6 kW oz. 3,5 KS, zavora za motor, kovinsko ohišje, širina reza 48 cm, stranski izmet trave, 5 višin košnje 24-delna nerjavna posoda, Eurostar, s termostati, težka, z večplastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, izdelana iz kvalitetnega jekla 18/10 sedežna blazina z naslonjalom, BlEBL dolžina 85 cm, širina 49 cm, debelina 5 cm, različni vzorci W vrtni stol, BlEBL, Aurora ali Shilla, iz PVC, bele barve akumulatorske škarje za travo, GARDENA, ACCU 6, širina striženja 100 mm, 6 akumulatorjev, za striženje do 60 minut vrtna miza, BlEBL. Monica, iz PVC, premer 90 cm, bele barve set za pranje avtomobila, CLABER, art. 8778 škarje za živo meio, BANDO, 620 1 W ali 620 1 WT cev za zalivanje, CLABER, art. 8865, s priključki, dolžina 20 m, premer 1/2 OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE KRANJ: Merkur, Globus in Gradbinka. NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica in Plevna. GORENJA VAS: Železnina. RADOVLJICA: Železnina in Elektro. LESCE: Kovina. JESENICE: Union in Universal. sekljalnik, SIEMENS, MK 35211, moč 500 W, delovna posoda 1 I, elektronska nastavitev, 3 stopnje vklopa in trenutni vklop, zelo tiho delovanje damski depilator, PHILIPS, HP 2836, depilacija po principu pincet, 19 vrtljivih ploščic, dve hitrosti, odstranjevanje dlačic do 0,5 mm likalnik, PHILIPS, HI 284, moč 1200 W, likalna plošča iz nerjavne pločevine, samočistilni sistem, izpust pare do 40 g/min prenosni predalnik iz PVC ZAG, art. 40420, kovček za orodje, ZAG, art. 22003, iz PVC vrtalnik, BLACK & DECKER, KD 574 RE, moč 680 W, vpenjalna glava 13 mm, udarno vrtanje, elektronska nastavitev hitrosti, levo-desno vrtenje vbodna žaga, ISKRA ERO, PZ 55 A, moč 420 W, hitrost 600 do 3300 gib/min, dolžina giba 17 mm pomično merilo, SOMET, od 0 do 160 mm tessarol, HELIOS, emajl, črne, čokoladno rjave, sive ali bele barve, vsebina 0,75 I v/ zidarska garnitura, MEGLIČ-TOKOS, ponev in žlica IGA ZfilicLV MTiADOPO&t ZAKAJ jo je uporabilo že več kot 150 parov? KER ženin in nevesta lahko zaupata svoje želje brez zadrege, odkrite in obzirno KER je tako poroka priložnost, da prejmeta tiste majhne in velike stvari, ki jih potrebujeta KER ni več neprijetnosti, ki nastanejo s podvajanjem daril KER so zadovoljni tudi svat je, ki bi radi poklonili zaželeno poročno darilo KER Merkur mladoporočencema pokloni poročna naznanila in izbrano darilo Kotičke za mladoporočenca poiščite v prodajalnah: GLOBUS v Kranju, BLAGOVNICA v Škofji Loki in UNION na Jesenicah. ,iaN lak za parket, C0L0R, Bukolit, garnitura za 10 m2 i kranjska kosa, T0K0S, Zilet, dolžina 65 cm ali 70 cm kontejner za smeti, EMO, prostornina 240 I • na 2, 3 ali 4 čeke • na Merkur je vo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, brez pologa z Merkurjevo kartico zaupanja nad 5.000,00 SIT še najmanj 4 % ceneje • s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur za 4% ceneje Tudi v Kranju so mamila čedalje hujši problem Lani bela smrt vzela tri mlade Gorenjce V mestu je uradno evidentiranih 135 odvisnikov. Gola statistika, neme številke. Toda ali kdo pomisli, da to pomeni pet polnih razredov mladih? Po nekaterih podatkih pa je to le vrh ledene gore, ki predstavlja le deset odstotkov tistega, kar se dejansko dogaja v mestu. Kranj, maja - "Ves otopel vstane okrog desetin, enajstih, in edina stvar, ki mu roji po glavi, je: kako bom prišel do svoje doze. Nato izgine, kdove kam, nazaj pa pride čez nekaj ur potešen, s steklenimi očmi in še bolj otopel. Dan za dnem... Ne dela, ne je, nezmožen je vsakršne komunikacije. Denar že leta skrivamo pred njim." Tako se mi je nekega dne zaupala kolegica, odlična novinarka, s katero sva dan za dnem delili mizo v redakciji, pa je bila šele po skorajda dveh letih pripravljena razkriti, kaj tiči za nenehnimi telefonskimi klici, kaj je vzrok neprespanim očem in kaj povzroča neznosno živčnost, ki je vsak hip grozila, da bo izbruhnila... "Moj brat je narkoman." Dejstvo, ki ga le malokdo zmore izreči naglas in ki ga večina prizadetih potiska globoko v osrčje osebne bolečine. Sramota? Nekaj, o čemer ne govorimo? "Odvisnost je nezavedna bolezen. Večina tistih, ki vidijo problem drog, si zatiska oči, ker je to sramota. Sramota za družino, sramota za šolo, za kraj, za občino. Le močni lahko priznajo in rečejo: Ni prav!" je na nedavni okrogli mizi, ki jo je v Kranju pripravil občinski odbor SKD, dejal Milan Krek, zdravnik iz Portoroža, ki že dolga leta požrtvovalno pomaga narkomanom. Tudi v Kranju ni nič drugače, so menili udeleženci okrogle mize, saj večina ljudi noče videti in priznati, da je tudi Kranj postal mesto droge. Lani zaradi "overdosea" na Gorenjskem tri smrtne žrtve V kranjskem Centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti je evidentiranih 135 odvisnikov, uživalcev drog pa je zagoto- Prvi Kranjčan, ki je uspešno končal program odvajanja od mamil v skupnosti Srečanje "Nikoli ne smem pozabiti, kaj sem bil" "Narkomani mislijo, da je najtežje premagati fizično krizo odvajanja od mamil. Kje neki. Najtežja pri vsem skupaj je odločitev, ali se zares hočem spremeniti" Kranj, maja - Vstopil je v lokal, visok, postaven svetlolasec. Čvrst stisk roke, pogled naravnost v oči. Škatlica cigaret, kava z mlekom. Imenujmo ga Goran. Še pred petimi leti narkič, džanki, odvisnik. Bil je na na dnu, ničla, kot pravi sam. Danes živi normalno življenje petindvaj-setletnika. Redno dela, ima dekle. A nikoli ne smem pozabiti, kaj sem bil, pravi. Začetek Začelo se je pri trinajstih, štirinajstih, z alkoholom in kdaj pa kdaj kakšno travo, pripoveduje. Zato, da bi bil drugačen, ker se mu je zdelo vse prazno, ker se je hotel s tem dvigniti, biti nekaj več. Pri osemnajstih mu je bil prijatelj že heroin. "Takrat pa me je začelo stiskati, ko sem ugotovil, da sem že globoko..." Zato se je odločil za vojsko, Niš. Prve pol leta ni imel časa misliti na drogo. V drugi polovici vojaščine pa se je zgodba iz Kranja ponovila. Alkohol, mamila. Ko se je po letu dni vrnil, so bili tudi mnogi prijatelji že dodobra v mamilih. Tako se je nadaljevalo. Na heroinu je bil štiri leta. "To je zgodba zase, nula od življenja. Saj je bilo, v začetku je bilo dobro, ko sem mislil: jaz ne bom tak kot drugi, ne bom zasvojen... Nato pa se je vse začelo podirati. Okrog sem začel prinašati starše, prijatelje, postal sem nula, vsem sem bil dolžan, nikomur nisem mogel pogledati v oči, moral sem paziti, po katerih ulicah hodim..." Nato se je prijavil na metadonski program in na metadonu ostal dve leti, zraven pa jemal še drogo. Dokler ni postal odvisen še od metadona. A svet se mu je medtem počasi, a zanesljivo rušil. Ni delal, ni hodil v šolo, lagal je doma. Starši dolga leta niso vedeli, da je narkoman. Kot pravi, so verjetno lagali sami sebi. Da je sin odvisnik, so izvedeli naključno, ko je moral na operacijo in je zdravnikom povedal, da je na metadonu. Skupaj s socialnim delavcem so začeli pritiskati nanj. "Dokler se mi ni enkrat nekaj premaknilo v glavi in sem rekel: grem v komuno." Komuna V komuno naj bi šel čist, zato je prvi korak detoksikacije opravil sam, doma, s pomočjo staršev, ki so bili ob njem 24 ur na dan. "Ko sem prišel v Italijo, se mi ni niti sanjalo, kaj pomeni komuna, nikogar nisem poznal... A Že sprejem je bil krasen." V komuni - po vsej Italiji je okoli 150 centrov skupnosti Srečanje, vodi pa jih znameniti Don Pierino - se fantje morajo držati določenega reda. Televizija dvakrat na teden, glasba enkrat, na dan deset cigaret. Vsak od skupine desetih do petnajstih fantov ima svoje zadolžitve in odgovornosti, od dela na vrtu, v hiši, kuhinji, do fizičnih del. "V prvem letu v komuni naj bi spoznal samega sebe, kdo si, kako čutiš, katere so tvoje boljše, katere slabe strani. Vse temelji na pogovarjanju, izmenjavanju izkušenj in mnenj med fanti. Bistveno je, da se nihče ne izolira, da se odpre, sprejme odgovornost zase, obenem pa pomaga novim članom." V centru ni nobenih psihologov, zdravnikov. "Sami sebi znamo najbolj pomagati. Nekomu z ulice lahko najbolj pomagam jaz, ki sem bil tudi tam. Zgodbe se ponavljajo. Ko prideš, ti pomagajo starejši, nato ti pomagaš novim članom. Vse temelji na zaupanju in odgovornosti." Po enem letu sledi nekakšen preskus, ko greš lahko za teden dni domov. "Vrnil sem zdrav, petnajst kilogramov težji. A nekaj mi je manjkalo. Vsi prijatelji, dekleta, so bili zunaj, na sceni. Videl sem, da še nisem pripravljen, da moram nazaj. Takrat sem prvič spoznal, da grem v komuno zato, ker to hočem sam, ne drugi. Odločil sem se, da hočem ven iz sveta mamil." V komuni je dobil nove odgovornosti, spoznal nove ljudi, šel v nov center. Po 30 mesecih Življenja v Italiji, spoznavanja samega sebe pa je bil predlani za Božič pripravljen, da gre domov. Doma "Kaj zdaj? Bil sem sam, brez prijateljev, brez družbe, brez dekleta, brez šole, brez službe." V komuni je imel vedno ob sebi skupino fantov, ki so mu pomagali, ga bodrili. Prav vrnitev domov je najpomembnejši del v celotnem zdravljenju, poudarja Goran. Postavil si je majhne cilje: končati šolo, dobiti službo, spet začeti s športom. Najbolj sem bil vesel, ko mi je to uspelo. Začel sem zdravo živeti, začel dobivati družbo, punco... Danes sem čisto noter v tem normalnem življenju. Pomembno je, da zastavljene cilje uresničiš. Ne smeš si postaviti prevelikih ciljev, a pomembno je, da se zanje boriš, da ne obupaš. Pa ga staro Življenje še kdaj zamika? "Na določene stvari bom moral paziti vse življenje. Počutim se dobro, a ne morem, denimo, iti trikrat na teden v disko. Svoje bivše prijatelje vidim vsak dan v mestu, a me ne ganejo. Njihove družbe ne iščem, ker so na drugem nivoju, z njimi se nimam kaj pogovarjati. Oni imajo drogo, jaz pa vse kaj drugega. Toda ne smem pozabiti, kaj sem bil. Bil sem odvisnik, to je del mene. A na to ne gledam negativno. Če ne bi bil džanki, ne bi bil to, kar sem. Bil bi flegmatik, brez delovnih navad. Ne bi si bil všeč. Prav zaradi mamil sem spoznal ogromno stvari. Tudi doma smo postali prijatelji, začel sem se pogovarjati z očetom, sestro. Goranu ni težko govoriti o svoji zasvojenosti z mamili. Kot pravi, še pred petimi leti na tem področju ni bilo storjenega prav nič -narkomane so poslali edinole v Begunje -, danes pa se stvari vendarle premikajo. Začeli so s programom detoksikacije, začel je delovati Karitas, skupnost Srečanje. "Naredi pa se še vedno premalo. Vsak dan jih gledam, v mestu, pri vodnjaku se zbirajo... Bistvena je preventiva, ne potem, ko je že prepozno. A kaj, ko je življenje tako noro, ko je vse zmaterializirano... Goran si danes želi majhne stvari. "Nočem veliko denarja in ne vem kakšnega avtomobila. Hočem normalno življenje z malenkostmi. " U. Peternel Zgodba mame, kije prenehala jokati... "Sem mama odvisnika, ki se zdravi v skupnosti Srečanje, in ki je včasih le jokala. Danes ne jočem več, kajti spoznala sem, da jok prav nič ne pomaga. Treba si je enostavno priznati, da je moj otrok narkoman. Dokler si tega ne priznaš, te otrok vrti in obrača, tako kot tudi vso okolico. Pri nas se je prepričevanje "si narkoman - nisem" vleklo štiri leta, sin je (neuspešno) hodil na metadonsko terapijo, a ni zdržal, saj je zraven jemal tudi trdo drogo... Dokler sam sebi ni priznal, da je odvisnik, ni nič pomagalo. Ko pa je sam ugotovil, da to nikamor ne pelje, da je narkoman in da je zabredel že pregloboko, je prosU za pomoč. Najprej smo se obrnili na državne ustanove, a so nas zavrnili, češ da nimajo prostora. Toda narkomanu je treba pomagati takoj, ne Čez dva meseca... Ugotovili smo, da je komuna prava rešitev. Zato: starši, ki imate odvisnike: komuna je pravi sistem, tam imajo otroci red, učijo se odgovornosti, imajo čisto, pospravljeno. Ne bojte se komun. Trdo je, zelo trdo, a to mladi rabijo, rabijo trdo roko, saj sami ne zmorejo. Starši, poslušajte svoje otroke, saj vedno nakažejo, da so v težavah, preden začnejo z mamili, le poslušati jih ne znamo. Priznajte si, da droga je, toda otrok te poti ne bo zmogel sam, moramo mu pomagati..." vo še več, le da so skriti v "sivem območju" izven uradne statistike. Kot je povedal Mile Hodnik s Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti Kranj, je na centru v obravnavi 116 odvisnikov, bodisi v individualnem bodisi v skupinskem programu. Nekaj narkomanov pa se takšnim programom vedno izogne ali pa jih prekinejo. Kot pravi Hodnik, so na Gorenjskem prisotni predvsem heroin, skunk oziroma marihuana, medtem ko kokaina še ni, tako kot denimo v Kopru. Lani so zaradi prevelike doze umrli kar trije gorenjski uživalci mamil. Porast je ogromen, statistično kar 300-odstoten, saj še v letu 1995 bela smrt ni kosila med gorenjskimi narkomani. Ko nevarno zamika že osnovnošolce... Tudi med kranjskimi osnovnošolci mamila že zdavnaj niso več tabu. Zlasti v nekaterih šolah v skoncentriranih blokovskih naseljih naj bi se dogajalo marsikaj. Ena od šol, katere ime se omenja v zvezi z mamili, je osnovna šola dr. Franceta Prešerna. "O teh stvareh vemo zelo malo. Kaj posebnega pri učencih doslej kljub trudu nismo našli, vendar pa zato še ne morem trditi, da mamil na šoli ni," pravi ravnatelj šole Aleš Žitnik. Vodstvo šole se je v zvezi z mamili dokaj angažiralo, saj so pripravili več predavanj po razredih, sodelujejo s policijo, učitelji so bili dvakrat na posebnem usposabljanju, sodelovali so tudi v projektu Človek. "Razen ene deklice, za katero pa se je kasneje izkazalo, da je simulirala, nismo zaznali ničesar. Med učenci smo sicer našli kup stvari, od nekega čaja pa do praška, a pravih mamil vendarle nismo našli. Pred približno dvema letoma smo odkrili veliko poskuskov jemanja mamil, ko so mladi - toda poudarjam, da ne naši učenci -za šolo in ob njej kadili travo in si vbrizgavali mamila. Odkar imamo na šoli varnostnika, pa so se te stvari k sreči močno zreducirale," še pravi ravnatelj. Mamila tudi med gimnazijci Ali se je mamilom uspela izogniti kranjska gimnazija, ki je še pred leti veljala za otok, varen pred drogami? "Nikakor ne, saj so prisotne vsaj mehke droge, verjetno pa tudi Lani je bilo na Gorenjskem podanih 51 kazenskih ovadb v zvezi z mamili, gre večinoma za prestopek omogočanja uživanja mamil drugim, torej preproda-janje, prijavljenih pa je bilo tudi 200 prekrškov v zvezi s posedovanjem drog. Skok je strahovit, saj je bilo še leta 1990 takšnih prekrškov le 40. kaj več," je dejal ravnatelj Franci Rozman. Po podatkih policije je sicer med gimnazijci manj drog kot na drugih srednjih šolah, saj jih pri racijah običajno ni zraven, a kot opozarja ravnatelj Rozman, so gimnazijci bolj prefin-jeni, tako da jih policija ne zasači. Tudi večina staršev je prepričana, da njihov otrok nima opravka z mamili, in tudi gimnazijci sami zanikajo, da bi jih uživali. Toda mamila so kljub temu prisotna tudi na gimnaziji, zatrjuje Rozman, kar dokazuje podatek, da so letos pri dveh dijakih prvič odkrili marihuano, zaradi problema mamil in drugih prekrškov pa so enega dijaka tudi izključili. "Zanimivo je, da imajo ti otroci normalne družinske razmere. Toda starši jih enostavno ne uspejo prepričati, slaba družba pa jih vse prevečkrat potegne za sabo. Tudi v šoli smo omejeni zgolj na gašenje požarov, saj nimamo uspešnih mehanizmov, da bi jim pomagali. Ker je sistem tak, učitelji vse prevečkrat le izobražujemo, ne pa tudi vzgajamo." Po Rozmanovem mnenju je tudi šolski pravilnik preveč mil, saj učenec lahko nabere kar 50 neopravičenih ur, da ga ravnatelj lahko izključi iz šole. Tudi uživanje drog se šteje le kot težja kršitev, ne pa najtežja, kjer se začnejo pogovarjati o možnosti izključitve. Rozman meni, da bi mlade morali čim bolj zaposliti, pomembno je, da šola čim bolj vpliva tudi na prosti čas dijaka, da si ta izoblikuje ideniteto. Toda v času tranzicije, ko ni vrednot, se tudi odrasli ne znajdejo najbolje, kaj šele otroci, se strinja Rozman. Ko je vrednota rave party z ecstasvjem... Milan Krek meni, da bi mlade morali usmerjati v zdrav šport, zdrav način življenja, v katerem ne bo prostora za droge. Gre za vrednote, je poudaril Krek, toda žal je danes za mlade vrednota rave party z ecstasvjem. "Svojega otroka pošljemo na pot mamil vsakič, ko mu rečemo, da nimamo časa," meni bivši minister za notranje zadeve Andrej Šter, ki se je v času ministrovanja pogosto srečeval s problematiko mamil. Toda policisti imajo pri svojem delu obilico težav: "V treh letih sem videl veliko primerov, ko so starši protestirali nad delom policistov, češ kaj vas briga, če je bil moj otrok ob petih zjutraj totalno pijan v diskoteki. Če jaz nimam nič proti, tudi vi nimate kaj!" Po Šterovem mnenju bi bilo pri nas treba doseči nov Tudi več kot 10 tisoč mark na mesec za mamila Gram heroina v Kranju stane med 80 in 100 nemških mark. Začetnikom dnevno zadostuje en "šut", to je 0,2 grama mamila. Kasneje pa odvisnik rabi že dva grama, da je "zdrav", če hoče biti še "zadet" zraven, pa tudi štiri grame na dan. Odvisnost od droge ga torej lahko stane tudi 400 mark na dan, 2800 na teden, 12000 na mesec... pristop k reševanju problematike mamil. Kdor je v zaporu zaradi mamil, to praktično pomeni doživljenjsko obsodbo, saj zapor odvisnika ne popravi, temveč potegne še globlje, meni Šter. Bivši minister zato pozdravlja predlog zakona, po katerem bi odvisnik, ki bi se tako odločil, kazni ne prestajal v zaporu, temveč v terapevtski skupnosti. "Morali bi pripoznati, da je narkoman bolnik, nesrečen človek, ne pa kriminalec," še meni Šter. Program skupnosti Srečanje končali tudi trije Kranjčani Kot so prepričani strokovnjaki, bi vsakršna legalizacija drog, za katero se zavzemajo nekateri, naredila nepopravljivo škodo. Droge niso legalizirane nikjer na svetu. Tisti, ki od blizu spoznavamo problem drog, starši in tisti odvisniki, ki so šli skozi ta pekel, smo ostri borci proti legalizaciji drog, tudi metadona. Že tako smo v Sloveniji visoko nad mejo dovoljenega, je dejal župnik Ivan Prelc iz Portoroža, ki vodi skupnost Srečanje v Kostanjevici na Krasu. Prav v tej skupnosti so zdravljenje od odvisnosti uspešno končali tudi trije Kranjčani. Vsi trije so danes "čisti" in skušajo čimbolj normalno živeti. Vsi trije so si tudi uspeli najti zaposlitev. U. Peternel IZ GORENJSKIH OBČIN Pri krivi scuki brez ščuke Praše, 15. maja - Ribiška družina Kranj je v nedeljo na Trbojs-kem jezeru pripravila tekmovanje v ulovu največje ščuke za pokal brunarice Pri krivi ščuki v Prašah. Tekmovanja se je udeležilo 15 ribičev, vsem pa je nazadnje bila v uteho le žajfa; ker so en drek ujeli. Zaradi slabega prijema bodo tekmovanje v Prašah ponovili 8. junija. A. Ž. Veliko zanimanje za plin Kranj, 15. maja - Podjetje za elektroin-stalacije, klimo ogrevanje, proizvodnjo in inženering Elkoterm, d.o.o., Brezje je konec tedna in v nedeljo v avli Srednje elektro in strojne šole v Kranju na Zlatem polju pripravilo predstavitev plinskih naprav in materialov. Praktična predstavitev naprav in materi-alov firm Junkers Bosch, Beretta, Varnost Elektronika Zagorje pod naslovom Plin vaš prijatelj, je privabilo na praktičen prikaz in razlago veliko obiskovalcev, predvsem iz Kranja. Še posebej zanimiva je bila predstavitev skupne kotlovnice na plin za več stanovanj v enem objektu, delovanje tehnike plinskih senzorjev, ki zagotavljajo dodatno varnost plinskih naprav v stanovanju. • A. Ž. Koliko časa še? Senično, 15. maja - Lani, po sanaciji odseka regionalne ceste Senič-no-Križe, je pred načrtovano ureditvijo črne točke (zavoja) ponovno nastal večji usad, na katerega je krajevna skupnost Senično takoj opozorila Družbo za državne ceste. Od odgovornih (Sajovic, Dra-žomerič) pa ni nobenega odziva, že zelo nejevoljen ugotavlja predsednik KS Janez Kalan. A. Ž. Dogovor za dva sejma Kranj, 15. maja - Med nedavnim sejmom Kmetijstva in gozdarstva v Kranju so se na pogovorih z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da bi bila v prihodnje v Sloveniji dva osrednja kmetijska sejma, na katerih bi podeljevali tudi nagrade, priznanja in štipendije iz sklada Janeza Bleivveisa. Za tako imenovana večja področja bo to Radgonski sejem, za Alpska območja pa sejem v Kranju. Avtorsko prednost pri oblikovanju pravil Bleivvei-sovega sklada za podel-jevanje osrednje slovenske nagrade za kmetijstvo pa bo na podlagi dogovora imel Gorenjski sejem. A. Ž. Preimenovanje ulic ni poceni Ce izgine Tito, izgine tudi 40 trgovskih plač V jeseniški Delikatesi so izračunali, da bi preimenovanje Titove ceste stalo podjetje 2 milijona tolarjev - kar je 40 netto plač tistih trgovk, ki najmanj zaslužijo. Ali bodo nekateri jeseniški svetniki še vedno dobrovoljno in brez slabe vesti glasovali za preimenovanje? Jesenice 15. maja - Jeseniški župan dr. Božidar Brudar je aprila pozval podjetnike, ki imajo sedež na Titovi cesti na Jesenicah, naj mu posredujejo svoje mnenje o preimenovanju Titove ceste v Gosposvetsko ali Slovensko. V dopisu, ki jim ga je poslal, med drugim ugotavlja, da se pojavljajo primeri, ko tuji poslovni partnerji odklanjajo sodelovanje s tistimi jeseniškimi podjetji in podjetniki, ki imajo firmo na Cesti Maršala Tita, saj tuji partnerji ob imenu "Tito" pomislijo na Jugoslavijo in so temu ustrezno - nezaupljivi! Župan ni povedal, kateri podjetniki imajo tako bridke izkušnje. Še več: zamolčal je, da sta mu že lani decembra, ko je bil na občinskem svetu spet vihar okoli preimenovanja ceste - ta vihar se na občinskem svetu ciklično ponavlja na najmanj vsake tri mesece - največji jeseniški podjetji na tej cesti, trgovsko podjetje Delikatesa in Rožca pisno posredovali svoje negativno mnenje o preimeno- vanju ceste. 23. decembra lani je Trgovsko podjetje Delikatesa, d.d., poslalo županu in občinskemu svetu svoje mnenje - svetnikom ni bilo posredovano - v katerem med drugim pravi, da je "sedanjih zaostrenih tržnih pogojih gospodarjenja v vsaki družbi treba veliko prizadevanja za obstanek podjetja. Preimenovanje ulic in s tem spremembe naslovov bi pomenilo velik dodaten strošek za vsako podjetje. Že sama spremembra statuta delniške družbe je povezana z visokimi notarskimi stroški - za srednje in velike družbe najmanj 300 tisoč tolarjev, podjetje bi imelo dodatne stroške v zvezi z nabavo žigov podjetja in poslovnih enot, novih obrazcev, spremembe je treba javiti Telekomu, Uradu za statistiko, poslovnim partnerjem... Ocenjujemo, da bi podjetje imelo zaradi preimenovanja ulic okoli 2 milijona tolarjev dodatnih stroškov!" Temu mnenju se je z enakimi argumenti pisno pridru- žilo tudi trgovsko podjetje Rožca Jesenice. Ko je bilo preimenovanje spet treba uvrstiti na dnevni red in ko je župan pisno pozval nekatere podjetnike - ne vseh! - naj mu pošljejo mnenje, je najbrž pričakoval, da sta se Delikatesa in Rožca premislili in da bosta tokrat veselo "skočili" v nepredvidene in zanju nemajhne stroške. A se nista. Delikatesa je 5. maja letos ponovno obvestila župana, da so stroški spremembe naslova v tem času le še narasli in županu pisala: "Menimo, da preimenovanje ulice nima vpliva na poslovno sodelovanje s partnerji, ker le - te v prvi vrsti zanima bonitetni razred in poslovno finančna korektnost našega podjetja. Iz podjetniškega stališča bomo lahko v primeru pokritja nastalih stroškov s strani občine podprli preimenovanje ulice."Torej - če županstvo preimenovanje plača, Delikatesa in Rožca nimata nič proti. V vsakem trenutku pa sta županu pripravljeni predstaviti poslovanje podjetij, ki skupaj zapo-slujeta okoli 200 ljudi. Delikatesa ima 96 zaposlenih, za zdaj, v težkih tržnih razmerah in ob nizki kupni moči še posluje rentabilno, pred delničarji pa v nobenem primeru ne more opravičiti 2 milijona dodatnih stroškov. Le kako? Primerjav o prometu Delikatese in stroških preimenovanja ne moremo predstaviti, ker je promet vseh trgovcev poslovna tajna. A so nam le povedali, da je povprečna brutto plača trgovk jeseniške Delikatese okoli 70 do 80 tisoč tolarjev. Tiste trgovke, ki so v poslovalnicah z manj prometa, ne dobijo več kot 50 tisoč tolarjev netto plače.Torej: stroški preimenovanja bi v grobem odnesli kar 40 netto plač trgovk jeseniške Delikatese. Radi bi videli tiste jeseniške svetnike, ki bi ob teh podatkih še dobre volje in brez slabe vesti glasovali za preimenovanje. • D.Sedej Občinski inšpektor je bil zgrožen, ko je prišel do evidence Zaradi malomarnosti poniknilo 170 tisoč mark Kranjskogorski občinski inšpektor Alojz Mertelj je odkril, da skoraj tretjina lastnikov stanovanj, hiš, vikendov in podjetij sploh ne plačuje ne nadomestila za stavbno zemljišče in ne davka od premoženja in je v tako v hipu "obogatil" občinski proračun za najmanj 17 milijonov tolarjev. Nezaslišano malomarna evidenca jeseniške občine. Kranjska Gora, 15. maja - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča smo po zakonu dolžni plačevati prav vsi in znese letno za. denimo, 80 kvadratnih metrov stanovanjske površine, okoli 3.000 tolarjev. Nekoliko dražje je za vikende, precej dražje za poslovne prostore. V sklad stavbnih zemljišč ali v občinskih proračunih se iz tega naslova zbere ogromno denarja, saj v večjih občinah ta davek predstavlja kar mali proračun. Hudo pa ste se zmotili, če mislite, da uporabo stavbnega zemljišča plačuje tudi vaš sosed ali poslovnež ali celo podjetje, ki ima poslovne površine v velikosti za deset ali več stanovanj! Ne - tega davka niti približno ne plačujejo vsi, kajti tovrstne evidence so očitno višek malomarnosti. Vsaj v jeseniški občini, od koder je nova kranjskogorska občina dobila podatke in kjer imajo zaposlenega uslužbenca, ki je zadolžen izključno samo za to evidenco. Naravnost šokantne podatke je zbral občinski inšpektor kranjskogorske občine Alojz Mertelj, ki se je lotil plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kranjska Gora. Ugotovil je, da skoraj tretjina lastnikov stanovanj še nikdar ni plačala stavbnega zemljišča, in da je je samo v vikendaških Čičarah 83 vikend stanovanj, katerih lastniki nikdar niso plačali ne stavnega zemljišča in torej tudi ne davka na premoženje! 23 odstotkov ali 647 stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Kranjska Gora ni nikdar plačevalo stavbnega zemljišča; od vseh podjetij je izpadlo kar 25 odstotkov ali 130 večjih ali manjših podjetij ter počitniških stanovanj! Ne plačujejo nadomestila in tudi davka od premoženja ne! Kar pomeni, reci in piši, okoli 17 milijonov ali več tolarjev letnega prihodka občine ali 3,5 odstotka kranjskogorskega občinskega proračuna. Naravnost nezaslišani podatki, ki kažejo na še nekaj drugega: po popisu je v občini Kranjska Gora 5.500 prebivalcev, stanovanjskih enot pa je v občini 2.839. Če vzamemo v povprečju tri stanovalce na eno stanovanje, je v Kranjski Gori stalno ali začasno nastanjenih kar 8.517 prebivalcev. Pomeni: toliko, kolikor znaša razlika je vikendašev, ki se nikdar niso ne za stalno in ne začasno prijavili v občini in torej ne plačujejo ne stavbnega zemljišča, ne vode in komunale in še najmanj turistične takse, kljub temu da imajo mnogi v vikendih leto in dan - goste! alpina 50 M športa in mode Alpina, d.d., Žiri kupi oz. najame v strogem centru Kranja poslovni prostor v izmeri 200 m2, primerne za prodajo obutve. Možno je tudi poslovno sodelovanje - prodajalna na osnovi franšizinga. Vse, ki bi tak prostor bili pripravljeni prodati ali dati v najem in interesente za poslovno sodelovanje na franšizing osnovi, prosimo, da oddate svoje ponudbe na naslov: Alpina, d.d., Žiri (MPM), Strojarska ul. 2, 4226 Žiri. Dodatne informacije dobite po telefonu 691-461, int. 700 (Aleš Dolenc). Domačini torej plačujejo davščine za številne viken-daše in tudi za druge, ki niso v evidenci in jim na pamet ni padlo, da bi plačali stavbno zemljišče, čeprav so ga po zakonu dolžni plačevati prav vsi. Številni, ki dajejo lokale v najem za visoko najemnino, so bili izpuščeni in so tako lepo državo "okoli prinesli" za lepe denarje. Lastniki najemnih prostorov bi morali plačati tudi davek od premoženja - a kako, če jih v evidenci ni? Kdo je kriv? Jeseniška občina, kdo pa! V nobenem primeru davkarija, saj davkar-ji terjajo plačilo po seznamu, ki ga po pogodbi z občino dobijo. Pristojne jeseniške občinske službe so zagrešile to nezaslišano "šlamparijo", vede ali nevede. Noben izgovor ne vzdrži - ne ta, da bi morala terjati davkarija in še najmanj ta, da so nekateri izpuščeni zaradi humanitarnih in drugih pomenov ali zato, ker so po zakonu dolžni sami prijaviti podatke. Ne po zakonu in ne po odloku ni nobenih izjem, na utemeljeno prošnjo se prispevek lahko le zmanjša, če pa kdo ne prijavi, imamo za to inšpekcije. Če je lahko kranjskogorski inšpektor Alojz Mertelj prišel do točne evidence občanov in podjetij, bi jo lahko že zdavnaj imela tudi jeseniška občina. Osupljivo je, da v evidenci za Kranjsko Goro ni ene največjih firm z največ poslovne površine, firme, ki je v Kranjski Gori že desetletja! Če je že tak nered, potem je čisto vseeno, če občani, ki deset in več let redno plačujejo stavbno zemljišče, poslej vržejo položnico kar proč -naj naslednjih deset let plačujejo tisti, ki do zdaj niso! Tovrstni izpad pa naj iz lastnega žepa pokrije tisti na jeseniški občini, ki dobiva plačo za to, da ne bi prišlo do take diskriminacije. Če je v Kranjski Gori pri 5 tisoč prebivalcih toliko izpada, koliko ga je šele na Jesenicah s 30 tisoč prebivalci! D. Sedej j Zgodba o podrti ograji Po krivem zmerjani z lenuhi Kranj, 15. maja - Pretekli teden se je v imenu štirih strank v hiši na Staneta Žagarja 12 v Kranju oglasil prof. Lado Čenčur z upanjem, da bo mogoče objava v Gorenjskem glasu rešila nad leto star problem podrte ograje. Kranjčani in naključni mimoidoči imajo stanovalce te hiše za lenuhe in zanikrneže, ker popravilo te ograje ni nikakršen gradbeni, niti finančni problem, pa tega ne storijo. Ob bolje urejenem Prešernovem gaju in hišah na Gregorčičevi ter lepo urejenih pločnikih in ograjah na cesti Staneta Žagarja tako proti Primskovem kot proti središču mesta podrtija res bode v oči, stanovalci sami pa, kot je povedal prof. Čenčur, ograje ne smejo popraviti, ker je objekt v denacionalizacijskem postopku. Če bi kdo smel kaj postoriti, bi bila to občina ali od nje pooblaščena organizacija. Zgodba se je začela v začetku marca lani, ko so takrat še neznani mladeniči s preveč energije ob petkih in sobotah zvečer med 19. in 21. uro uživali ob podiranju ograje. Stanovalci in policisti so postavili zasedo in fantiči so se ujeli. Prof. Lado Čenčur je šel na Domplan in prosil za popravilo. Obljubili so mu, da bodo skupaj z mestno upravo problem rešili. Mesec ali dva so čakali, nato pa je prof. Čenčur 17. junija pisal kranjskemu županu in prosd za popravilo, župan pa je 10. julija odgovoril, "da vas pozivamo, da nam sporočite imena storilcev, ker nam jih policija ni posredovala." Prof. Čenčur je osebno posredoval imena, župan pa mu je obljubil, da bo od staršev mladoletnih storilcev zahtavel plačilo za popravilo ograje. Ograja je danes še vedno podrta. Prof. Lado Čenčur je povedal, da je bil 24. aprila spet na županstvu, kjer so mu dejali, da naj se pospeši denacionalizacijski postopek, da se bo to lahko popravilo, in da so se starši otrok storilcev na pogovoru obnašali zelo nesramno. Na Staneta Žagarja 12 smo zaradi takega odnosa oblasti užaljeni, nam je povedal prof. Lado Čenčur. Prvič zato, ker jih ima očitno oblast za norca, in drugič, ker so po krivem ocrnjeni, da niso sposobni popraviti ograje. J. Košnjek, slika T. Doki Od obljub, da delavka nekaj let ne bo zanosila, do bianco odpovedi Ko si delodajalec privošči (skoraj) vse... "Ko sem iskala službo, so me običajno najprej vprašali, ali sem poročena in kdaj mislim imeti otroke. Šele nato jih je zanimala moja izobrazba in ■ delovne izkušnje." Tako mi je pripovedovala znanka z diplomo v žepu, ki se je znašla v nezavidljivem položaju mlade ženske, ki išče službo. Kranj, maja - Ista znanka je nato v nekem blejskem hotelu dobila redno službo, vendar je ob sklenitvi pogodbe morala dati ustno zavezo, da v roku dveh let ne bo imela otrok. Ker je delo krvavo potrebovala, se je s tem strinjala. In čeprav je takšna zahteva nezakonita, večina žensk nanjo pristane, saj pogosto nima druge izbire. V strahu za službo o tem raje molčijo, zato se o takšnih nezakonitostih le šušlja. Neuradno pa naj bi bilo delodajalcev s podobnimi zahtevami tudi na Gorenjskem precej. Toda delodajalci so v večini primerov dovolj premeteni, da takšnih zahtev ne obešajo na veliki zvon. Največkrat se zavarujejo tako, da od prosilk zahtevajo le ustno obljubo, ne pa tudi pisne, tako da je stvar še težje dokazljiva. V vseh naključno izbranih gorenjskih podjetjih, ki smo jih poklicali, so nam zatrdili, da česa takšnega od prosilk za delo ne zahtevajo. V Iskrae-meco nam je denimo Stane Habjan iz kadrovske službe zagotovil, da od prosilk nikoli ne zahtevajo, da ne smejo zanositi. Seveda pa vsako prosilko vprašajo, če že pričakuje otroka, saj je zaradi velikega števila rizičnih nosečnosti za delodajalca nesmotrno zaposliti delavko, ki bo že po mesecu dni odšla na bolniško. Kot je še zatrdil Habjan, po posebnem dogovoru celo ne odpuščajo nosečih delavk po izteku zaposlitve za določen čas, temveč jim pogodbo podaljšajo. Tudi v kranjski Planiki, kjer med zaposlenimi s 76 odstotki prevladujejo ženske, nam je Marina Miho-vec iz kadrovske službe zatrdila, da doslej od nobene prosilke za delo niso zahtevali takšne obljube; še več, nobene tudi ne vprašajo, ali je že noseča. "Menimo, da je to osebni podatek in da zato nimamo pravice spraševati o tem," pravi Mihovčeva, ki pa obenem opozarja, da je s stališča delodajalca to problematično, še zlasti če delavko potrebuje. Tudi tistim delavkam, ki so zaposlene za določen čas, običajno kljub nosečnosti delovno razmerje podaljšajo, če jo le potrebujejo. Ko izobraženka mora kuhati kavo... Pa se kakšna ženska opogumi in delodajalca zaradi nezakonite zahteve prijavi? Kot nam je povedal Tomaž Špiler s Sveta kranjskih sindikatov, se doslej še nobena ženska ni obrnila po pomoč na sindikat, čeprav so za primere takšnih diskriminacij že slišali. "Te primere je nemogoče dokazati, pa četudi bi katera delavka šla v tožbo, Inšpektor za delo Gorenjske Bozo Ahec Delavci zaščiteni le na papirju Vsakodnevna poplava klicev, dopisov in pritožb brezpravnih delavcev - Najpogostejše kršitve so nezakonito prenehanje delovnega razmerja, črno zaposlovanje in neplačevanje prispevkov Kakšne so pristojnosti inšpektorjev za delo? "Delo inšpektorjev za delo ureja tri leta star zakon, ki je nanovo opredelil pristojnosti ter drugače organiziral inšpekcijo, ki je bila prej občinska, po novem pa je republiška in sodi pod okrilje ministrstva za delo. Inšpektor za delo nadzira izvajanje predpisov na delovno-pravnem področju, predvsem zakonov, splošnih in panožnih kolektivnih pogodb ter vseh ostalih aktov, ki urejajo področje dela in zaposlovanja. Nadziramo delovanje zasebnih, družbenih, tujih in mešanih podjetij, samostojnih podjetnikov, skratka vseh, ki delo opravljajo legalno. Poudarjam pa, da inšpektor za delo nima pristojnosti za odkrivanje šuš-marjev, saj je to v pristojnosti trzne inšpekcije." Kako lahko ukrepate, ko odkrijete, da nek delodajalec krši zakon? "Ko inšpektor ugotovi stanje, napiše zapisnik in lahko izreče določene ukrepe, navodila ali razlage. Ukrepa z izdajo ureditvene odločbe, kršitelje lahko prijavi sodniku za prekrške ali pa poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje. Glavni cilj, ki mu pri svojem delu skušam slediti, je, naj bi se na podlagi mojega dela delovno-pravna razmerja bolje uredila. Ni moj cilj, da bi v podjetju naredil kraval, ampak želim, da se bo stanje izboljšalo." Poleg prijave sodniku za prekrške in vložitve kazenske ovadbe pa imate tudi možnost, da kršitelju prepoveste obratovanje. " Tako je. Pri možnostih ukrepanja gre večkrat za osebno presojo inšpektorja. Če denimo nekdo na črno zaposluje enega delavca, devet pa jih ima prijavljenih, napišem prijavo k sodniku za prekrške in zahtevam odstranitev delavca, dokler papirji ne bodo urejeni. Če pa nekdo na črno zaposluje večje število delavcev, lahko tudi začasno prepovem obratovanje in lokal začasno zaprem. Ravno pred kratkim sem zaprl obratovalnico na zgornjem Gorenjskem, ki bo zaradi hudih kršitev bržkone ostala zaprta. Toda zapreti obratovalnico ni težko. Problem pa je z zaposlenimi, ki r v takem primeru ostanejo brez dela. Zato se takšnega ukrepa poslužujem le takrat, ko presodim, da delodajalec ne bo nikoli izboljšal odnosa in razmer in ima poleg vsega dovolj denarja, s katerim bi lahko uredil status zaposlenih." Kdo lahko poda prijavo inšpektorju za delo? "Inšpekcija za delo je zaradi družbenoekonomskih razmer v Sloveniji že nekaj let ena najbolj izpostavljenih. Na Gorenjskem ta hip deluje samo en inšpektor za delo, medtem ko je še ena inšpektorica na porodniškem dopustu. Prav zaradi relativno velike obremenjenosti nimam možnosti za opravljanje rednih sistematičnih pregledov, za katere bi se dogovorili v okviru inšpekcije, denimo, da bi en mesec pregledali vsa podjetja s področja gradbeništva. Vsak dan dobim ogromno klicev, dopisov ter osebnih obiskov ljudi, tako da najprej opravim najbolj nujne zadeve. Na vse prijave se skušam odzvati, nobena ne gre v koš, vprašanje je le, kdaj kakšna prijava pride na vrsto. Če denimo pride k meni delavec ali skupina delavcev, ki so se nezakonito znašli na cesti, bom nedvomno reagiral prej kot v primeru kakšne domnevne krivice v pogodbah. Pri tem pa ljudje ne vedo, da se na vsako odločbo, ki jim jo izda delodajalec, lahko pritožijo v zakonitem roku in tako sami poskrbijo za svojo pravno varnost. Če v takem primeru prijavijo delodajalca inšpektorju za delo, jaz ne morem razsojati, ali je delavec res slabo delal, kot piše v delodajalčevi obrazložitvi. To bo ugotavljalo sodišče, če bo delavec sprožil postopke. V takem primeru inšpekcija za delo ukrepa le, če delavec sploh nima možnosti za pritožbo." Katere so najpogostejše kršitve, ki jih ugotavljate pri svojem delu? "V zadnjem času je naraslo število nezakonitih prenehanj delovnega razmerja. Če bi več hodili po terenu, pa bi bilo med kršitvami verjetno na prvem mestu črno zaposlovanje. Veliko je tudi primerov, ko delodajalci delavcem sicer redno izplačujejo plačo, a tudi mesec, dva ali celo nekaj let ne plačajo niti tolarja prispevkov. V takem primeru sledi obvezno kazenska ovadba in odločba, da je delodajalec za celotno obdobje za nazaj dolžan obračunati vse prispevke preko agencije za plačilni promet. Kar nekaj pa je tudi primerov nespoštovanja zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996, zlasti glede višine in datuma izplačila regresa ter izplačevanja minimalne plače." Dostikrat je slišati očitke, češ da je delovna inšpekcija zelo neučinkovita. Koliko časa običajno preteče od podane prijave pa do začetka ukrepan-ja? "Glede na pravi naval različnih pritožb je naš odziv relativno hiter. Za ilustracijo naj povem, da sem februarja letos podal kazensko ovadbo zoper nekega podjetnika zaradi hudih kršitev pravic iz delovnega razmerja, postopek pa je že stekel; javni tožilec je že poslal zadevo UJV-ju, na podlagi ugotovitev pa bo tožilec presodil, ali je zadeva zrela za izdajo obtožnice. V zadnjih dveh letih opažam, da tožilstvo na mojo pobudo reagira dokaj hitro in zadeve ne obležijo v predalih in ne zastarajo." Kakšne kazni lahko doletijo kršitelje? Včasih so bile tako nizke, da se je kršitev pravzaprav splačala... "Kazni so večinoma denarne ali pogojne, medtem ko so zaporne kazni zelo redke. Glede višine denarnih kazni imam občutek, da se v zadnjem času le zvišujejo in bolj udarijo po žepu kršitelje. V primeru črnega zaposlovanje denimo delodajalec lahko plača tudi 700 tisoč tolarjev kazni, sicer pa o višini odloči sodnik, ko presodi vse dejavnike." Kdo najpogosteje krši pravice delavcev, so to zasebniki ali (bivša) družbena podjetja? Zlasti zasebniki naj bi se privoščili marsikaj... "V družbenih podjetjih gre zlasti za probleme z izplačevanjem plač. Če denimo Peko ne izplačuje plač po pogodbi, lahko izdam odločbo, ki pa je neizvršljiva, saj vsi vemo, da denarja enostavno ni. Kršitve se torej pojavljajo tudi v družbenih podjetjih, a redkeje, ker v njih vendarle delujejo ustrezne službe in se spoštujejo predpisi. Bistveno več pa je kršitev pri zasebnikih, zlasti pri zasebnih podjetjih, ki so povsem izven vsakršnega nadzora." Kot se zdi, so delavci večkrat povsem brezpravni in prepuščeni na milost in nemilost delodajalcem. Kakšen je po vaši oceni pravni položaj gorenjskih delavcev? "Deklarirana pravna varnost je relativno dobra, vendar pa je zaradi relativne neučinkovitosti ustreznih služb konkretna varnost dokaj šibka. Večkrat gre tudi za strah, kaj se bo zgodilo, če bo delavec delodajalca prijavil in podobno. Po drugi strani pa moram reči, da dostikrat tudi delodajalci niso v zavidljivem položaju. Ko skušajo dobiti redne delavce preko zavodov za zaposlovanje, denimo vseh dvajset prijavljenih hoče le potrdilo, da iščejo delo, v službo pa noče nihče, saj zraven na črno opravljajo še dve ali tri službe in se jim enostavno ne splača v redno službo. Tako delodajalcem ne ostane nič drugega, kot da tudi oni na črno zaposlijo potrebnega delavca. Moram pa reči, da sem glede prihodnosti optimist, saj se stvari vendarle premikajo. Že v samem inšpektoratu smo se mnogo bolje organizirali in opremili, spreminjati pa se je začela tudi zakonodaja. Nenazadnje pa pričakujem tudi, da se bodo v prihodnjih letih spremenile družbene razmere, tako da se bo danes slabo stanje na področju delovno-pravnih razmerij vendarle uredilo." Neumnost nekaterih delodajalcev večja od premetenosti Odkrivanje tovrstnih kršitev je v pristojnosti inšpektorja za delo. Toda kot nam je povedal inšpektor za delo Gorenjske Božo Ahec, je takšne primere zelo težko odkriti. Doslej je bianco odpovedi odkril pri dveh delodajalcih, in sicer na osnovi nenadnega pregleda. Direktor nekega kranjskega podjetja in neki radovljiški podjetnik sta bila tako nepazljiva, da sta bianco odpovedi hranila kar v osebnih mapah delavcev, tako da jih je delovni inšpektor z lahkoto odkril. "Tak papir nima nobene vrednosti in je osnova, da takoj podam kazensko ovadbo zoper delodajalca. Prepričan sem, da je takšnih primerov na Gorenjskem veliko, žal pa jih je težko odkriti in dokazati," nam je povedal Božo Ahec. verjetno ne bi bila več dolgo v tej službi. Delodajalci poznajo različne metode psihičnega pritiska, med drugim tudi, da delavki z izobrazbo ne dajo dela in mora kuhati kavo..." Obenem pa Špiler opozarja tudi na drugo plat medalje, ko se čedalje več žensk na visokih položajih s fakultetno izobrazbo prostovoljno odloči, da otrok ne bodo imele, saj se zavedajo, da bodo v letu dni porodniške tako izgubile stik s stroko, da si nosečnosti enostavno ne morejo privoščiti. Tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak pravi, da je za takšne primere že slišal, čeprav konkretne pritožbe še ni dobil. Kot pravi, je takšna zahteva delodajalcev nezakonita in diskriminirajoča ter protiustavna. Če ženska, ki takšne izjave ne bi hotela podpisati, zato ne bi dobila službe, bi to pomenilo diskriminacijo glede na osebno okoliščino. Toda tudi Ivo Bizjak se zaveda, da so prizadete v zelo slabem položaju, saj jim v primeru, če sprožijo postopek zoper delodajalca, grozi, da se delovno razmerje ne bo sklenilo, ali pa pride do različnih vrst pritiskov in šikaniranj. Kljub temu varuh človekovih pravic meni, da je v takem primeru najbolje obvestiti inšpekcijo za delo. Tudi bianco odpovedi skorajda nedokazljive Seznam kršitev zakonov pa se s tem še zdaleč ne konča. Javno je znano, da je zlasti pri zasebnikih že kar ustaljena praksa podpis tako imenovanih bianco odpovedi. V tem primeru delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podpiše tudi sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, v katerega ob morebitnem sporu ali nezadovoljstvu z delavcem delodajalec samo vpiše datum in se delavca elegantno znebi. Ob tem pa se marsikdo ne zaveda, da v takem primeru delavec ni upravičen do nikakršnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, saj je bila odpoved "sporazumna"! S takšnimi primeri so se že srečali tudi na Svetu kranjskih sindikatov; po besedah Tomaža Špilerja si zlasti nekateri zasebni delodajalci privoščijo prave svinjarije, kljub konkretnim pritožbam pa običajno kaj dosti ne morejo narediti. Takšno bianco odpoved ima namreč običajno pri sebi direktor oziroma podjetnik, ki jo lahko enostavno uniči. Njen obstoj je mogoče dokazati le, tako Špiler, če je enake odpovedi podpisalo več delavcev in torej obstaja več prič. Kljub temu pa gre v tožbo le malokdo, zlasti zaradi visokih stroškov, saj denar mora založiti tisti, ki zadevo dokazuje. Špiler opozarja tudi na počasnost dela sodišč in tožilstev, saj "gre človek prej v penzijo, kot se zadeve rešijo". Na delovnem in socialnem sodišču se po podatkih sindikata postopki vlečejo od dveh pa tudi do osem let! K boljši pravni zaščiti delavcev pa po Špilerjevih besedah ne bo pripomogla niti nova delovna zakonodaja, ki je napisana po zahodnem vzoru. Špiler opozarja, da je zelo trda za delavce, saj kljub temu, da je v njej napisano veliko lepega, nikjer ne piše, kaj se zgodi, če se zakon ne izvršuje... U. Peternel DOBROTA NI SIROTA Gluhi iščejo nov prostor za svoje delo Društvo pomaga premagovati ovire Kranj, 16. maja - Auris, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko, sedaj še domuje v stari stavbi na Glavnem trgu 20 v Kranju, zaradi denacionalizacije pa se morajo preseliti. V to gorenjsko društvo je včlanjenih 580 gluhih in naglušnih, pomaga pa jim premagovati ovire pri komunikaciji. Gluhota ni invalidnost, ki bi bila očitna že na prvi pogled, a ti ljudje vendarle potrebujejo pomoč, saj se ne morejo sporazumevati kot slišeči. Društveni prostori, kjer se sedaj zbirajo k družabni dejavnosti, izobraževanju, športu ali prihajajo po strokovne nasvete, bi morali postati komunikacijski center za gluhe, kjer bi jim lahko ponudili različne oblike pomoči. O tem je tekla beseda z Zdenkom Tomcem, Martinom Dobnikarjem, predsednikom in podpredsednikom medobčinskega društva, ter profesionalno tajnico Zlato Cer-ljenko, tudi eno od petih tolmačev za gluhe na Gorenjskem. Sogovorniki so podrobno predstavili probleme gluhih in naglušnih, ki se zaradi komunikacijskih ovir velikokrat znajdejo v življenjski stiski. Toda o teh in podrobneje o delu društva prihodnjič. Tokrat se omejimo le na prostorski problem društva, ki se mora zaradi denacionalizacije preseliti iz dosedanjih prostorov. V 43 letih se je društvo večkrat selilo, sedanje prostore na Glavnem trgu pa je s prostovoljnim delom ter sredstvi Loterije^ Slovenije in Domplana preuredilo iz nekdanjih hlevov. Čeprav so sedaj kar lepo urejeni, vendarle niso najbolj primerni za vso dejavnost, ki se odvija v njih in za vse gluhe, ki se tu zbirajo, od otrok in njihovih staršev do ostarelih. Nadomestne prostore so že našli, in sicer v hiši na Hujah 23 a, katere cena pa je 26 milijonov. Polovico potrebnega denarja zanjo pričakujejo od matičnega društva in loterije, za ostalo pa so se začeli dogovarjati z gorenjskimi občinami (razen Bleda, Radovljice in Bohinja, ki so že lani prispevali sredstva), ki naj bi po ključu prispevale vsaka svoj delež. Gluhi in naglušni računajo na podporo občin, saj se odgovorni verjetno zavedajo, da so tudi gluhi njihovi občani in da so zaradi svoje invalidnosti prikrajšani za običajno sporazumevanje. Društvo pa bo potrebovalo tudi denar za adaptacijo omenjene hiše. Zbiralna akcija teče med samimi člani, obrnili pa so se tudi na sponzorje. Doslej so zbrali 170 tisoč tolarjev sponzorskih sredstev, prispevali pa so naslednji darovalci: Gorenjska lekarna Kranj; dr. Marjan Fabjan, Kranj; Pletilstvo Jakopina, Dvorje pri Cerkljah; Pizzerija Tonač, Grad; Franc Guna, Mengeš; Gostilna kepic, Dvorje; Gostilna Kern, Cerklje; Adolf saksida, Mengeš; delavci Kmetijske zadruge Naklo; Ivan Maleš, Komenda. Vsi, ki želiji pomagati gluhim, da pridejo do ustreznejših prostorov, lahko svoj prispevek nakažejo na žiro račun 51500-678-80298, Auris, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Kranj. Kdor v zvezi s tem želi dodatne informacije, lahko pokliče njihovo telefonsko številko 222-100 (uradne ure v kranjski pisarni imajo v ponedeljkih od 16. do 19. ure, v sredah od 9. do 12. in od 14. do 16. ure, v petkih pa od 9. do 12. ure). Sporočilo lahko pustijo tudi na telefonski tajnici. V jeseniški podružnici (na Titovi 66, telefon 82-873) pa uradujejo ob torkih med 9. in 12. uro. • D.Z.Žlebir Humanitarna prireditev Svetloba jutrišnjega dne Tržič - Območna organizacija Rdečega križa Tržič organizira pod pokroviteljstvom Občine Tržič in Švagu-la, d.o.o., Celje humanitarno prireditev "Svetloba jutrišnjega dne", katere izkupiček bo namenjen tržiškim otrokom iz socialno ogroženih družin. Prireditev bo jutri, v soboto, začela se bo ob 13. uri na drsališču za Virjem (v primeru slabega vremena bo prestavljena v halo Živila, pri tovarni BPT). Nastopile bodo številne znane skupine in posamezniki: Albartos, Monroe, The Drinkers, Kalifornija, Andrej Šifrer. Riko, Abrakadabra, Gimme 5, Orkester Mikola, Ansambel Mikola, Duo Free Styl, Vesele Štajerke, plesna skupina Pik Pok in folklorna skupina Karavanke. Vsi nastopajoči so se v korist otrok odpovedali honorarju. Vstopnine sicer ne bo, s prodajo spominkov in zbiranjem prostovoljnih prispevkov pa bodo prireditelji poizkušali zbrati nekaj denarja za otroke. Ker bo prireditev trajala ves dan, predvidoma vse do 22. ure, bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Pridite, se poveselite in namenite Vaš skromni prispevek ogroženim otrokom, ki vam bodo skupaj z organizatorji neskončno hvaležni. • L. Čolnar Pomagamo Janiju, Ninu in Sandiju Kranj, 16. maja - Za Janija Štularja iz Kranja, Nina Rakovica iz Kamnika in Sandija Kaštruna z Jezerskega še vedno prihajajo prostovoljni prispevki. Za Janija so tokrat darovali: Sava, d.d., Kranj (45.579), Bolero Oblak Kranj (25.000), Komplet, d.o.o., Kranj (15.000), Januška Strojan, Skofja Loka (15.000), Gruden, d.o.o., Kranj (10.000), Kamm, d.o.o., Žabnica (10.000), Irena Orešnik, Žabnica (5000), Albin Učakar, Kranj (5000), Ana in Zvonko Coralič, Pot v Bitnje (5000). Za Nina sta nakazala: Avant J&K, Kamnik (10.000) in Flok, d.o.o., Komenda (5000). Za Sandija pa so darovali: Proloco, d.o.o., Jezersko (l(K).OOO), Občina Preddvor (50.000), Tus, d.o.o., Zg. Jezersko (30.000), Anka Ščukovt, Vrhnika (5000), Rudolf Arh, Blejska Dobrava (5000). Vsem darovalcem iskrena hvala. Še vedno lahko nakažete svoj prispevek za tri invalidne dečke na račun Humanitarnega zavoda Vid, številka 51500-603-33738. • D.Ž. Janez Čarman je dobil invalidski voziček Stopnice niso več ovira Petošolec iz osnovne šole Cvetka Golarja na Trati se bo še naprej Zahvaljujoč dobroti soljudi ima sedaj invalidski voziček, s katerim Škof j a Loka, 13. maja - Invalidski pripomoček je njegovim staršem v šoli na Trati predala podpredsednica Rdečega križa v Skot ji Loki Majda Debeljak. S prijetno slovesnostjo v šoli so najlepše zaokrožili dobrodelno akcijo, ki smo jo šola, Rdeči križ in Gorenjski glas začeli pred novoletnimi prazniki. Z njo pa se končuje tudi letošnji Teden Rdečega križa. Janezovi vrstniki so ob tej veseli priložnosti zapeli in zaigrali na inštrumente, nato pa se je darovalcem, ki so Janezovim staršem omogoči nakup dragega invalidskega pripomočka (kar 2,3 milijona tolarjev) zahvalila ravnateljica šole Mara Potokar. Sekretarka Rdečega križa v Škofji Loki Marjeta Žagar je povedala, da je na Janezovo stisko opozoril Jure Svoljšak in predlagal dobrodelno akcijo. Tak način zbiranja sredstev je pri škofjeloškem Rdečem križu že dodobra uveljavljen. Žagarje-va je nanizala vrsto dobrodelnih akcij, ki tečejo prek njihove humanitarne organizacije in pojasnila, kako so se zbirala sredstva za Janezov voziček. Kar 119 darovalcev je prispevalo denar, od tisočaka pa do zelo visokih zneskov. Tudi Janez je premagal tremo in se pred zbranim občinstvom zahvalil vsem, ki so mu omogočili, da mu bo Janez z očetom: hvala vsem darovalcem. gibanje po šoli odslej lažje. V imenu 5. f razreda se je zahvalil tudi Janezov sošolec Tadej, saj so tudi vrstniki veseli, da bo Janez lahko nadaljeval šolanje skupaj z njimi. "Sem Janez Čarman in kljub temu, da imam od rojstva cerebralno paralizo, lahko šolal na redni osnovni šoli. lahko premaguje tudi stopnice. hodim v redno osnovno šolo. Z velikim razumevanjem vodstva šole, učiteljev in pomoči Centra za socialno delo iz Škofje Loke. ki mi nudi spremljevalca, obiskujem 5. razred osnovne šole na Trati," pravi deček v zahvali, ki jo je napisal za naš časopis. "Zaradi kabinetnega pouka v naslednjem šolskem letu se je pojavil problem stopnic, ki so zame največja ovira. Tako se je na pobudo ravnateljice gospe Mare Potokar in rdečega križa iz Škofje Loke, da že v letošnjem polskem letu rešimo ta problem, pričela prek Gorenjskega glasa in radia Sora dobrodelna akcija za nakup invalidskega vozička, ki premaguje tudi stopnice. Invalidski pripomočki so zelo dragi in starša ga žal ne moreta kupiti, saj je bilo potrebno zbrati veliko denarja. Vesel sem, da se je dobrodelna akcija uspešno zaključila in da se bom lahko še naprej šolal s sošolci, ki mi pomagajo in veliko pomenijo, saj se z njimi dobro razumem in prijetno počutim. Zahvaljujem se vsem darovalcem, ki ste prispevali denar za nakup invalidskega vozička, vsem pobudnikom, organizatorjem, ki ste kakorkoli prispevali in sodelovali pri dobrodelni akciji ter mi tako omogočili nadaljnje šolanje na osnovni šoli Cvetko Golar." Na torkovem srečanju pa je Janez zbranim tudi pokazal, kako bo upravljal invalidski voziček. Vozniški izpit je hitro opravil, vrstniki pa so se navduševali nad vozilom, s katerim bi se najraje že prvega dne rad vsakdo malo popeljal. • D.Z.Žlebir, Orlando Uršič Iz zavodskega zavetja spet v življenje Zgodba Orlanda Uršiča z Jesenic je zgodba marginalca, ki ga je socialna delavka pobrala s ceste in ga dala v zavod... Z njegovo pomočjo se je iztrgal obrobju in skušal zaživeti "normalno" življenje. Pri sedemnajstih letih je bil s petimi razredi osnovne šole tako rekoč na cesti. Živel jez očetom alkoholikom, mačeho, bratom in polsestro. Petnajst let star je že delal v železarni in oče mu je pobral ves zaslužek. Danes mu je 26 let, študira na poslovni fakulteti v Mariboru in piše o svojem grenkem življenju. Gosposka, mater si ozka, je grafit z enega mariborskih zidov, ki ga je vzel za naslov svoji zgodbi, v kateri popisuje zavodsko življenje in prehod iz doma v realno življenje. Kaj pomeni naslov Gosposka, mater si ozka? "Na začetku sem tej zgodbi dal naslov Ostržek, ki naj simbolizira preobrazbo lesene lutke v pravega človeka, kakor sem jaz doživljal prehod iz zavodskega v pravo življenje. Gosposka, mater si ozka, pa je grafit, v katerem sem prav tako začutil povezavo. Gosposka je ozka ulica sredi Maribora, tam se vse dogaja, tam je običajno velika gneča in prebiti se skozi to ozkost, je prava umetnost. Tako je tudi v življenju in tako je moč razumeti tudi naslov moje knjige." Iz kakšnih razmer si sedemnajstleten prišel v zavod v Slivnici? "Bil sem tako rekoč na cesti, z bratom sva bila v družini zapostavljena, oče alkoholik ni skrbel za naju. Že petnajst let star sem delal v železarni, oče mi je pobral ves denar. In ne samo to, starši mi tudi niso dajali nobene čustvene opore, ved- no sem le poslušal, kako nisem ničesar sposoben narediti, da iz mene nikoli nič ne bo. Da sem se samo s petimi razredi osnovne šole prebil na fakulteto, pa najbrž je dokaz, da sem sposoben narediti kaj iz sebe. Nisem hotel biti vse življenje hlapec ali se izgubiti, kakor se denimo dogaja nekaterim mojim vrstnikom iz zavoda. Socialnima delavkama Veri in Aniti, ki imata največ zaslug, da sta me rešili pred cesto in ljudem iz slivniškega zavoda, sem to že dokazal. Omeniti moram, da me kot bivšega gojenca, ki se je v življenju uspel prebiti malo višje, pogosto vabijo, moje ime obesijo na oglasno desko in potem mlajšim gojencem razlagam, kako je v zavodu fino. No, žene me, da bi dokazal tudi očetu, ki nikoli ni verjel vame." V zavodu si končal osnovno, poklicno in tehnično šolo... "Res je, najprej sem končal osnovno šolo, pa poklicno in srednjo šolo, vse v člasu, ko sem živel v zavodu v Slivnici. Tam imam med vsemi gojenci najdaljši staž, sedem let. Posebnost pa je tudi to, da sem vanj prišel star že 17 let. Veliko mojih vrstnikov, ki so odraščali v zavodih, do njih nimajo pozitivnega odnosa, jaz pa sem ga doživljal kot toplo in varno zavetje." Kakšen pa je bil prehod iz varnega zavodskega zavetja v resnično življenje? "Ko sem dobil svobodo, z njo najprej nisem vedel, kaj bi počel. V domu je vedno Orlando: Kadar mi je bilo težko, sem se zatekel v drevo. nekdo drugo poskrbel zame, lahko sem se oprl na vzgojitelje in socialne delavce. Saj tam nisem bil ves čas priden, rad sem nagajal in imel sem veliko težav, vendar sem dom vendarle občutil kot varno zavetje. Preden sem odšel iz zavoda, sem bil vključen v domsko skupino "odpustni-kov", kjer smo se pripravljali na realno življenje, vendar mi to ni dosti pomagalo. Ko sem zaživel po svoje, sem se znašel v praznem prostoru in dojel, da v dom več ne sodim, da Bog nima telefona in da se moram znajti sam." Iz tvojih grenkih življenjskih izkušenj je nastala knjiga, ali bo še kakšna? "Moj cilj je končati fakulteto in se zaposliti, še naprej pa bom tudi pisal, saj je prva knjiga na literarni sceni kar uspela. Imam že rokopis za naslednjo, imenovala se bo Mea culpa (Moja krivda), prav tako kot prva pa bo zadevala socialno tematiko." Se kdaj vračaš na Jesenice? "Ko se vračam, nimam občutka, da se vračam domov. Mesto je umrlo, zaradi propadle železarne je še več socialnih stisk. Maribor pa sem vzljubil, kar se očitno sliši tudi iz mojega pridobljenega štajerskega naglasa!!" • D.Z.Žlebir Borovlje postaja zaradi lovske razstave eno najbolje urejenih koroških mest Ponosni so na lov in pmkarstm Občina Borovlje želi tudi z deželno razstavo Vse je lov, ki govori o zgodovini lovske kulture in okolje, dvigniti tudi gospodarsko in turistično ceno samega mesta in Borovlje so spremenile svojo Kulturni teden koroških Slo- podobo. Mesto je olepšano, vencev, ki se končuje danes. Glavni trg je povsem nov, Slovenska prosvetna zveza in obnovljene so fasade in po- Krščanska kulturna zveza, še pravljene ceste, tudi križišče v posebno pa Slovensko pros- Kožentavri ni več gradbišče, vetno društvo Borovlje, so povsem sveži so cvetlični na- razen dežele Koroške in ob- sadi. Vse v čast deželne raz- čine prevzeli največje breme stave Vse je lov, ki bo odprta organizacije, do 26. oktobra v obnovljenem Slovenci v boroveljski občini gradu v središču mesta. Grad želijo biti prisotni in zaznavni je postal sodobno urejen raz- v dogajanju ob razstavi. V stavni prostor, Borovlje z bivši Posojilnici v Borovljah okolico pa imajo ambicijo bo razstava o prisotnosti Slo- doseči veliko več na področju vencev v Borovljah od leta gospodarstva in turizma. Puš- 1948 dalje, katere avtor je karstvo pa ostaja najbolj pre- ravnatelj Slovenskega znanst- poznavna gospodarska venega instituta v Celovcu dr. zaradi puškarske tradicije naravnost sodi v to vse rožanske doline. panoga Borovelj. Deželna razstava, ki so jo nadvse svečano o.dprli 25. aprila, je letošnja največja prireditev v deželi. Odprl jo je deželni glavar dr. Christof Zernatto. V kulturnem programu in govorih je bilo zaznati, da sta Borovlje in Koroška le stičišče dveh kul- Avguštin Malle. V kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati, streljaj od Borovelj, je več razstav. Prva je razstava o Nedeljski hranilnici, ki je bila ustanovljena leta 1898 v Glin-jah. Druga je razstava o lončarstvu in starih ljudskih glasbilih. Razstava je del narodopisne zbirke Slovenske Grad Borovlje - center koroške deželne razstave tur in dveh narodov. Župan dr. prosvetne zveze. Lončarstvo Helmut Krainer je goste iz bo predstavila Nežika Novak, Slovenije in slovensko govoreče udeležence pozdravil v slovenščini, bistvo govorov je bilo prevedeno v slovenščino, v bogatem kulturnem programu pa je bila slovenska plat Koroške dobro zastopana. Z ubrano pesmijo je navdušil na novo ustanovljeni Komorni zbor SPD Borovlje, ki ga vodi mag. Roman Verdel. Prvi javni nastop na tako pomembni prireditvi je odlično uspel. Razstava, ki je odprta med 9. in 18. uro pove o lovu vse. Človek je središče razstave, ker je bil lov prvo kulturno udejstvovanje človeka. V človeški zgodovini so nastajale različne oblike lova, od lova na živali do lova za preživet- Znak deželne razstave Gustav Januš, Jani Oswald in Florijan Lipuš. V Posojilnici bodo od 8. do 13. junija ter 2. oktobra pogovori o gospodarskih vprašanjih, 26. junija zvečer pa bo v boroveljski mestni hiši koncert ob dnevu gospodarstva. V Šentjanžu v Rožu pa je v KK centru razstava Krivi lov v Karavankah. Divji lovci so bili nekdaj junaki in so preprosti ljudje o njih spletali legende. Uvedena je tudi Rož Card oziroma Rosental Card za 170 šilingov, ki je obenem vstopnica za razstavo v Borovljah in še za 5 drugih razstav v okolici. Marsikaj se dogaja tudi zunaj Borovelj, v Rožni dolini. V gradu v Svetni vasi (grad Ebenau) je razstava o mitu diveje jage in mask, spominska razstava Kiki Kogelnik in razstava Valentina Omana. V Svečah bo odprta galerija Gorše, v tamkajšnji osnovni Lov je tudi varovanje narave. Foto: G.Šinik jem in uveljavitvijo, za dobrinami, za napredkom in nazadnje za ekološkim gospodarstvom. V deželno razstavo Vse je lov, zgodovina lovske kulture, so nekateri posamezniki vložili veliko truda. Omeniti je treba mag. Hartvviga Puckerja, znanstvenega vodjo razstave prof. dr. Guentherja Hoedla in dr. Avguština Mal-leja, ravnatelja Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu, ki je bil soavtor znanstvenega kataloga za deželno razstavo. Razstava in še kaj Sploh se v Borovljah hkrati z deželno razstavo dogaja še marsikaj drugega. V ponedeljek se je v Borovljah začel stara glasbila pa Hanzi Ogris iz Slovenjega Plajberka. Slovenci predstavljajo svojo dejavnost tudi v kleti nove zgradbe sedeža Boroveljske posojilnice. Na skupinski razstavi se predstavljajo znani likovniki Zorka VVeiss - Lois-kandl, Rudi Bcnetik in Gustav Januš, svoja dela pa bodo brali ZELO POMEMBNO: - štirijezične informacije - slovensko vodenje po razstavi - pri skupinah zaželena najava za vodenje (po telefonu 0043 -4227-4920) - informacija, kako je z dostopom Odprto: od 26. aprila do 26. oktobra 1997 od 9. do 18. ure Tema deželne razstave: Vse o lovu... zgodovina neke kulture POSEBEN SEJEM: Tema: Mednarodna strokovna razstava v okviru koroške deželne razstave "Vse o lovu" od četrtka, 29. maja, do nedelje, 1. junija 1997, od 9. do 18. ure dnevno. Kje? V mobilni razstavni hali med parkirnim prostorom in glavnim vhodom. To je prva mednarodna strokovna razstava pod geslom "loviti-ribariti-muzicirati" Informacije Karntner Landesausstellung, 9020 Klagenfurt Spitalgasse 14, telefon 0463/54954, fax 0463/512531 Turistične informacije CARNICA - Region Rosental 9170 Fertach, Kirchgasse 5, telefon & fax 04227/5119 Cene: odrasli ATS 90,- skupinske vstopnice ATS 70,-družinske vstopnice (starši s šoloobveznimi otroki) ATS 180,-Rosental-Card ATS 170,- OSEF JUST- FERLACH Prva in najstarejša a I pska puskarna BOROVUE/FERLACH, Hauptplatz 18, tel. 0043-4227 - 2273, faks 04227 - 4284 USTANOVUENO LETA 1790 (ODPRTO 8.30 - 12. in 14. - 18., sob. 9. - 12.) » ŠPORTNO IN LOVSKO OROŽJE • SVVAROVSKI OPTIKA DODATNA OPREMA IN POPRAVILA # SIGNALNE PIŠTOLE • OBLAČILA ZA LOV • STRELIVO ZA VSA OROŽJA šoli je razstava o oblačilni kulturi v Rožu, od avgusta dalje pa bo razstava dr. Petra Fistra o arhitekturi in prostoru v Svečah. Velik dogodek pa bo slikarska kolonija med 31. avgustom in 6. septembrom. • J.Košnjek Krivi lov v Karavankah Do konca oktobra bo v bližnjem Šentjanžu odprta razstava Krivi lov v Karavankah (Die VVilderei in den Karawanken). Avtorja razstave sta dr. Avguštin Malle in Romana Erhatič -Širnik. Razstava je popestrena Z risbami in slikami Antona Repnika. Kot so zapisali ob razstavi: Lov je bil skozi stoletja privilegij gospode. Prav tako dolga pa je zgodovina tistih, ki se za to niso zmenili -zgodovina divjih lovcev. So bili to socialni uporniki, ki jim je bilo v užitek, da so kljub grozečim drakoničnim kaznim odstrelili grofom pred nosom marsikatero žival in gospodo I provocirali s poredno zataknje-\ nim gamsovim čopom. Zaščit-I niki kmetov, dobrodelneži? Podobo pogumnega, skrivnost-\ nega "svobodnega moža" so \ opevale premnoge pesmi in \ zgodbe ter jo ohranile do j danes - ne povsem po krivici. j Kajpada: običajni vzrok, da so j kmetje, hlapci in reveži postali j dovji lovci, sta bila velika \ materialna stiska in beda. \ Vzrok pa ni bil lovska strast, i temveč lakota. SPAR-MARKT SPAR0VEC STRUGA - Strau 27 tel.: 9943-4227-23-49 IZ NAŠE SUPER PONUDBE 10 FILMOV KONICA 24/135.........neto ats 216,00 KEL0MAT PONEV 0 26,3xDN0...............neto ATS249,00 TOALETNI PAPIR DV0SL0JNI, 8 kosov.. neto ats 16,50 GILETTE SENS0R EXCEL...........neto ats 24,90 •RALNI PRAŠEK I0ND0MAT, 6 kg.....neto ats 65,00 LEKARNA ADLER - APOTHEKE Mag. pharm. JUTTA ROSIAN Hauptplatz 16 v Borovljah/Ferlach Tel.: 0043-4227-2225 NA RAZPOLAGO 24 ur DNEVNO! NA OBISKU V BOROVLJAH POSOJILNICA-BANK Posojilnica-Bank Borovlje/Ferlach VAŠA BANKA S TRADICIJO Posojilnica - Bank Borovlje ima več kot stoletno tradicijo, saj gredo njeni začetki v leto 1889. Dolgo življenje te kreditne ustanove pa pomeni v prvi vrsti trdno, dolgo in trajno zaupanje članov in strank v Posojilnico - Bank, pomeni pa tudi dobro, angažirano, strokovno in pošteno delo vseh sodelavcev, poslovodij in odbornikov. Ker deluje Posojilnica - Bank Borovlje v obmejni občini, je njena naloga tudi pospeševanje in financiranje gospodarskih odnosov s sosednjo Slovenijo, kar Posojilnica - Bank že do sedaj uspešno opravlja. Pri blagajnah opravljajo ves vplačilni in izplačilni promet na hranilne knjižice, žiro račun ter mezdne in pokojninske konte. Pri blagajnah lahko kupite tudi valute, devize in potovalne čeke. Visoko vrednost polagajo na to, da gotovinske posle lahko uredite diskretno. Vsaka stranka ima možnost, da vse bančne posle opravi pri svojem oskrbovalcu. V svetovalnem centru Vam svetujejo strokovno šolani sodelavci o možnosti nalaganja denarja, nalaganja v vrednostne papirje, možnosti financiranja, vodenje kont itd. Posojilnica - Bank Borovlje aktivno poleg gospodarskih neguje tudi kulturne stike s Slovenijo. V večnamenskem prostoru v kleti Posojilnice so pozimi rastavljali svoja dela člani Likovnega društva Kranj. POSOJILNICA-BANK Posojilnica-Bank Borovlje / Ferlach Hauptplatz 16 Poslovni čas od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 13.45 do 16, četrtek do 17. ure Pokličite nas med poslovnim časom po tel. 0043-4227-32 35, FAX 0043-4227-3338 http://www.zvezabank.co.at/zb • Poslovalnica BRODI - Loibltal ob Ljubeljski cesti - v stari gostilni Malle Tel./fax: 0043-4227-6227 Odprto tudi v soboto od 7.30 do 10.30. • Poslovalnica CELOVEC - Klagenfurt Bahnhofstrasse 1 . Tel.: 0043-463/57356, fax 0043-463/573568 Banka, ki povezuje! Die Bank, die verbindet! Kot moderna univerzalna banka nudijo široko ponudbo dodatnih storitev. • na bankomatu dobite gotovino z Euro-čekovno kartico ter s kreditnimi karticami Visa, Eurocard, Zvruss, Mastercard • na voljo so vam depozitne omare za varno shranjevanje hranilnih knjižic ter šefi v velikem trezorju, kjer lahko shranite druge vrednosti različnih velikosti • lastna parkirišča za stranke so neposredno pred vhodom • devizne naložbe v valutah DEM, LIT, USD, ATS • zelo ugodna menjava, nakup in prodaja deviz Posojilnica - Bank se trudi nuditi strankam kompleten servis, to se pravi, individualno financiranje, usklajeno na vsako posamezno stranko. Kondicije, višina kredita, obrestna mera, rok trajanja ipd. so odvisni od bonitete kreditojemalca, od podlag, od razvoja na kapitalnem trgu in od načina zavarovanja kredita. Inozemska prenakazila -preko SVVIFTA lahko v najkrajšem času izvedete prenakazila po vsem svetu. Naložbe denarja v Avstriji Zakaj naložiti denar v Avstriji? • Stabilna valuta v nevtralni državi • Dobro obrestovanje • Most k mednarodnemu finančnemu tržišču za kapital • Prosto razpolaganje Prenos kapitala vsak čas možen (tudi v inozemstvo) • Individualno svetovanje in osebni servis V banki podpirajo tudi otroško varčevanje in z raznimi prireditvami za otroke v sodelovanju s šolami tudi skrbijo za ohranjanje slovenščine, njihova dejavnost pa je odprta tudi za nemško govoreče otroke. V avstrijsko Raiffeisenovo denarno organizacijo včlanjene Posojilnice - Bank ter Zveza Bank doprinesejo s svojim dvojezičnim delovanjem važen del k avstrijski manjšinski zgodovini. Po njihovi tradiciji se že 125 let vključujejo v domače športne, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter jih pospešujejo. Povezujejo avstrijsko prebivalstvo in ljudi iz sosednjih držav. Preko Posojilnic-Bank in Zveze Bank, ki so strokovnjaki za področje Alpe -Jadran in specializirani na slovenski in hrvaški trg, najdete tudi brez težav gospodarske kontakte z zastopniki podjetij v sosednjih državah. ZANIMIVO ZA VSE SLOVENSKE OBISKOVALCE!! Posojilnica - Bank Borovlje se je aktivno vključila tudi v pripravo deželne razstave obenem pa je glavni pokrovitelj ROSENTAL CARD - kartice ugodnosti. Z nakupom kartice imate brezplačen vstop na deželno razstavo, brezplačen vstop v slovito sotesko Čepa/Tscheppaslucht, brezplačen obisk puškarskega muzeja v mestni hiši v Borovljah, brezplačen ogled tehniškega muzeja Historama v Borovljah, brezplačen ogled razstave SPD Borovlje "Kultura-delavstvo-enotnost", Borovlje od 184S do danes in etnološke razstave in nedeljske posojilnice v kulturnem domu SPD pri Cingelcu na Trati, brezplačen ogled čebelarskega muzeja v Kožentavri/Kirschentheur, stalne skupinske razstave slik Gustava Januša, Zorke L.-Weiss in Rudija Benetika v kletni dvorani Posojilnicc-Bank in še vrsto ugodnosti, ki so predstavljene v posebnem prospektu. Rosentaler card lahko kupite v poslovalnicah Posojilnice - Bank in na blagajni deželne razstave za 170 šilingov za osebo in 340 šilingov za družinsko karto 12 odrasla + 2 otroka do 15. leta. Kartica velja do 26. oktobra 1997. Sprehod po razstavi Vse je lov Zgodovina lova je zgodovina človeštva Zaslutimo, da tiči lovec v vsakem od nas, sicer ite tak s puško v roki, a vendar tak, ki se bori za plen, za izgubljene zaklade in divje avanture, za rekorde in slavo, za denar in za tisto, kar imenujemo sreča ... Tipična boroveljska puškama Razstava v Boroveljskem gradu Vse je lov je zelo smiselno razporejena. Uvodoma posega na področje 'ova in jezika. Lov se je marsikje vgnezdil v jezik. Lovska kultura je globoko zakoreninjena v zgodovini. Razstava nato prikazuje odnos med človekom in živaljo, še posebej pa bitko za preživetje. Podoba boja za preživetje postaja vedno bolj model tudi za človeško družbo. Pogosto se je dogajalo in se dogaja, da se darvvinistične analogije prevzemajo kot argument za nebrzdano tekmovanje med državami, družbenimi sloji, gospodarskimi podjetji in posa- mezniki. Posebno mesto na razstavi imata klavec volk in nemirni človek. Volk je namreč še vedno, z nekaj izjemami, izven lovskega zakona. Kjerkoli naletijo nanj, ga lahko ubijejo. V njem je še vedno za človeka sovražni lik. Volka klavca, ki zgrabi svoj plen za goltanec in ga podre na tla, ki je zvijačen kot lisica, kot ga prikazujejo pravljice, je lahko vedno in povsod vsak lovil in preganjal. Razstava potem nazorno prikazuje nekdanje načine življenja lovcev (najstarejše slike so stare nad 20.000 let), pa uporabo lovskih veščin v športu. Zanimiv je na razstavi predstavljen podatek, da se je nad milijon let star lov spremenil v visoko spretnost, in da je bila prača za kopje izumljena pred 40.000 leti. To je bilo prvo, na daljavo dokaj zanesljivo delujoče orožje. Na razstavi je mogoče videti 150.000 let staro sulico. Lovec v ledu in kamnu Človek je že lovil v mlajši kameni dobi. Razstava pove, da naj bi takrat poznali že prave lovske ekspedicije. Človek je lovil v ledu. Hkrati je bil tudi pastir, pove zgodovina, predstavljena na razstavi. Lokostrel oziroma samostrel so iznašli v stari kitajski kulturi. V zgodnjih visokih kulturah Bližnejega vzhoda in Egipta je bil lov privilegij oblastnikov, grška in rimska antika pa sta uvedla v lov konja in psa, kar pomeni liberalizacijo lova. V 7. stoletju in že prej je postajal lov privilegij. S tem je bilo končano obdobje, ko je bil lov nujen meču, kopju, loku in puščici se v 12. stoletju pridruži lokostrel, ki je prišel s Kitajske. Začne se lov s Sokoli, v 19. stoletju pa so prvi primeri poklicnega lovstva. Lov z ujedami izvira verjetno s Kavkaza. Uporabljali so jastrebe, sokole in orle, najbolj znani pa so sokoli. Razstava pripoveduje obiskovalcu o lovu na ptice, plemiških lovskih zabavah in začetkih lovske pravičnosti. Marsikje sb uvedli svoboden Rož, ki je nesporno med najbolj očarljivimi predeli Koroške, vas vabi na srečanje med človekom in naravo. Rož ob vznožju mogočnega gorskega masiva Karavank, kjer je domovina slavne čebele carnica, ki je tudi dala ime tej pokrajini. Naravni biser s svojim prebivalstvom, ki neguje svoje šege in navade, živeta gostoljubnost in pester program. Mimogrede: z "Rosental - Card" (Rož -Card) je vse to inkluzivno... Lovske trofeje Hgbsburžanov - foto: G Konjiček s štirimi kolesci (7. stoletje pred našim štetjem) iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani za preživetje. Lov je postal s strogimi predpisi urejena plemiška veščina, ki je bila potem dolgo nadoblast. Razstava potem prikazuje zanimive utrinke iz lova (Heraklova gorja-ča - antična lovska tehnika, kakršno sta imela Orion in Herakles), stare lovske slike in prizadevanja lovcev za urejene gozdove. To je uvedel cesar Karel Veliki (747 - 814). Frankovski užitki Predvsem frankovski vladarji so v 8. in 9. stoletju razglasili velike površine gozda za zaščitene. Tam so smeli loviti le oni. Pojavlja se zaščiten gozd in lov, svobodni lov pa je bil dovoljen le v gmajnah s skupnim vaškim lastništvom. Pojavijo se nove oblike lova in orožja: sulici, lov, vendar se je izkazalo, da je to nevarno za popolno iztrebitev divjadi. Tako so začeli lov omejevati. V dvajsetih letih 20. stoletja so bili sprejeti prvi ustrezni zakoni, uvedeni pa so bili tudi lovski izpiti. Razstava govori o Habsburžanih in lovu, divjih lovcih, ki so svoje življenje stavljali na kocko (danes se krivo lovi s skritimi pastmi, žarometi), in lovstvu na Koroškem. Poseben pomen je dan lovu kot gospodarski dejavnosti in varstvu narave. Na razstavi lahko vidimo izdelke ljudske umetnosti na temo lova, lovske prizore in trofeje, pa glasbena dela na temo lova. Posebno mesto imata ribolov in turistično območje Carnica, ki obsega Borovlje in Rož. • Zbral J. Košnjek Borovlje - pravi partner za denarne zadeve Prava denarna naložba je odvisna tudi od pravega partnerja, partnerja kot je Volksbanka v Borovljah. Že več kot 100 let nam pripada pomembno mesto na južnokoroškem območju. Za nami stoji močna avstrijska finančna zveza Volksbank z bilančno vsoto nad 200 milijard šilingov. Mi imamo bilančno vsoto v višini 1,726 milijarde šilingov, ter nudimo naš servis v šestih poslovalnicah, med drugim tudi na Ljubelju. Že skoraj samoumevno je, da se z našimi strankami iz Slovenije pogovarjamo v slovenskem jeziku. Avstrija je že od nekdaj znana po svoji politični in gospodarski stabilnosti, tako da je inflacijska stopnja trenutno pod 2 %. Da bi omenili vse možnosti poslovanja z nami, bi bilo preveč obširno, zato bi omenili samo nekaj ponudb: • vse vrste vrednostnih papirjev • hranilne knjižice v vseh valutah • tekoči računi • prenakazila v tujino • investicijski fondi • krediti za obrtnike in firme na območju Gorenjske Še posebej pa bi radi opozorili, da smo leta 1994 ustanovili na Bledu firmo VB Leasing, d.o.o., (naslov Ljubljanska c. 7, tel. 064/741 165), ki se ukvarja z leasingom premičnin (avtomobili, stroji itd.). THOMAS TRAVNIK POSLI S STRANKAMI HERMAN KELIH KREDITI VOLKSBANK BOROVLJE, HAUPTPLAZT 61 GLAVNI TRG 6, tel.: 0043 4227 - 3756-18 RAUSCH BOROVLJE Klagenfurterstr. 42, tel. 0043-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV ODPRTO: pon. - pet. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sob.: od 8. do 12. ure GLANZNIG A-9170 BOROVLJE/FERLACH VVERKSTR. 9 WILFRIED tel.: 0043-4227-2639, fax: 0043-42-27-4851 • PATRONI: HORNADV, SIERRA, RVVS, SPEER, NORI LAPUA, RO' • STRELIVO • OPTIKA • LOVSKO IN ŠPORTNO OROŽJE • ZA PONOVNO POLNJENJE RCBS, LEE, LYMAN OGLASI ŠPEDICIJA ZA TRETJE TISOČLETJE V mesecu maju praznujemo svoj jubilej - 20 let delovanja. Zaokrožitev jubileja pa bo septembra dograjen poslovno skladiščni objekt v Škofji Loki, ki bo ponudbo EUROŠPED 2001 še razširil. Z izgradnjo se bo zaposlenim uresničila želja po združitvi vseh potrebnih elementov špedicije na enem mestu, saj EUROŠPED 2001 trenutno deluje na dveh lokacijah v Škofji Loki. Center bo vseboval tako prostore za carinsko operativo, kot transportni in komercialni oddelek. Največja pridobitev pa bo sodobno carinsko skladišče z vsemi potrebnimi dovozi za čim hitrejše razkladanje oziroma nakladanje blaga. To bo obenem tudi edino carinsko skladišče v Škofji Loki. ____ —i_£i___: £i//rOŠPED 2001 mednarodna špedicija, transport in trgovina, d.o.o. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7 - Slovenija V NAŠIH POSLOVALNICAH: SK. LOKA BRNIK LJUBLJANA KRANJ JESENICE MARIBOR SEŽANA VRTOJBA KOPER: tel. tel. tel. tel. tel. tel. tel. tel. tel. 064 631 064 261 061 446 064 221 064 861 062 306 067 72 065 35 066 38 112, fax: 705, fax: 690, fax: 011, fax: 170, fax: 181, fax: 541, fax: 523, fax: 005, fax: 064 631 565 064 224 466 061 444 545 064 221 087 064 861 244 062 306 130 067 31 828 065 35 533 066 38 008 ZA VAS OPRAVIMO: CESTNE TRANSPORTE ZBIRNE PREVOZE LETALSKE PREVOZE LADIJSKE PREVOZE CARINSKO POSREDOVANJE CARINSKO SKLADIŠČENJE vami prek vseh meja Hitra In tiha. Kar zagrabi drži mM ~*~>"s—^--^s^-/ V——i Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM AvtOServiS Bledi Ribensko. 6, 4260 Bled Tel.: 064/741-116, 741-317, Fax: 064/741-625 AVTO KADIVEC, Šenčur pri Kranju 064/411-573 <@>HYUnDHI V MESECU MAJU VELIK HYUNDAI-jev KREDIT POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA 5% POPUSTA ZA LETNIK 1996 §,. „ , ■ POSEBNI POPUSTI do konca maja HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE UGODNO RABLJENA VOZILA Tel.: 064/411-860 non-stop, 411-573 HY PONY 1.3 I. 90 6.700 HY PONY 1.5 I. 90 6.700 HY PONY1.5 I. 92 10.500 HY PONY 1.5 I. 94 11.700 HY LANTRA 1.5 I. 92 12.900 FORD ESCORT 1.3 I. 88 7.200 ALFA ROMEO 155 I. 93 14.800 OPEL KADET 1.8i I. 91 10.600 R - CLIO 1.2 I. 93 10.400 R - 19 TS I. 89 8.400 SUBARU JUSTY I. 86 3.900 AX 11 TRE I. 88 4.600 JUGO 55 SKALA I. 88 2.200 LADA NIVA 1.6 I. 92 5.900 LADA NIVA 1.7 I. 95 12.900 PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVAN|A ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA! Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu 1.2(X).(XX) prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev. Zavarujemo bogastvo zdravja. /AVOI) /\ /l)RA\ S rvl NO ZAVAROVANJI- MDVIMJI Mateja Prem - Kolar Ženska, katere harmonika igra klasiko "Precej garanja je bilo. Ampak moram reči, da se mi niti en dan ni zgodilo, da bi rekla, oh spet moram vaditi harmoniko. Vedno sem to počela z voljo, željo in tisto veliko ljubeznijo, ki jo imam do tega inštrumenta." Nedvomno je pri nas harmonika zelo razširjen inštrument, saj ima vsaka vas vsaj dve in vsaj enega, ki bo znal raztegniti meh. V mislih imam seveda harmoniko na narodnozabavni način, naj bo klavirska ali pa diatonična. Vendar pa je igranje na harmoniko lahko tudi povsem drugačno. In prav to je za Slovenijo prav redkost in če gre za žensko, še toliko bolj. Mateja Prem - Kolar, Primorka na Gorenjskem, igra klasično harmoniko, ob kateri se je izobraževala tudi v tujini, na glasbeni akademiji v nemškem VVeimarju. Poučuje harmoniko na Srednji glasbeni >n baletni šoli v Ljubljani, se predstavlja na koncertih, sama, v duetu... Tokrat se v intervjuju predstavlja vam drage bralke in bralci. ' Najprej vas bom vprašal o nečem, kar bržkone nima neposredne povezave z glasbo, ali pa tudi? Namreč tisto o Goričanki v Kranju. "V bistvu sem si želela živeti nekje v Ljubljani, zaradi službe seveda. "Krivec" za to, da živim v Kranju, pa je pravzaprav moj mož Roman, ki je iz Kranja doma. Situacija je nanesla tako, da sem se vrnila iz študija v Weimarju in je bilo potrebno na hitro poiskati stanovanje. Nikoli pa se ne ve, mogoče bova šla kdaj v Ljubljano? Ne vem, to bo prinesel čas." Igrate harmoniko, inštrument, ki je pri nas sicer zelo razširjen, pri tem mislim na narodnozabavno glasbo. Vi pa na harmoniko igrate klasično glasbo, kar je za nas nasprotno precej neobičajno. "Prva asociacija, ki jo pri nas dobimo ob harmoniki, sta najbrž res imeni Avsenik in Slak. Klasičnih harmonikarjev je v Sloveniji zelo malo, jaz sem celo edina ženska med štirimi profesorji, ki na srednjih šolah učimo klasično harmoniko. Dva sva v Ljubljani, dva sta v Mariboru, vsi pa smo študij končali Y tujini, saj pri nas visokošolski studij harmonike še ni mogoč. Koncertirava pa v glavnem jaz in moj profesor Erno Sebastian. Ne smem pozabiti še na gospoda Francija Žiberta, ki pretežno deluje in poučuje v Nemčiji. Mislim, da bomo predvsem s koncerti morali dokazati, da je tudi harmonika inštrument, ki ga je vredno postaviti na koncertni oder." Vi ste bržkone najmlajša med njimi? "Jaz sem najmlajša, gospod Ži-bert je star med štirideset in petinštirideset, Sebastian okrog petdeset, moram pa reči, da prihaja mladi rod, saj so trije moji kolegi, dva celo bivša moja učenca, trenutno na študiju v VVeimarju." In edina ženska? "Ja in prav na to sem ponosna, hmmm... nenazadnje pa je harmonika tudi fizično precej težak inštrument. Čeprav moram priznati, da je moj novi inštrument kake tri kilograme lažji od prejšnjega. To pa se kar precej pozna. Še sreča, da vadimo in igramo v sedečem položaju, saj je igranje zelo naporno. Predstavljajte si, da vadite tudi po osem ur na dan. Ko sem študirala v Nemičiji, sem velik del dneva preživela ob harmoniki, takrat sem imela še to srečo, da sem imela čas samo za harmoniko, v celoti sem se lahko posvetila inštrumentu in študiju. Štiri letnike akademije sem končala v dveh letih." Ampak, preden rečeva kaj več o vašem študiju, od kod pravzaprav sploh navdih za harmoniko. Ponavadi se kdo od staršev ukvarja z glasbo, pa že zato svoje otroke spodbuja k igranju inštrumenta. "V družinah obeh staršev so strašno dobri pevci, taki z dušo. Moj oče bi vse dal za petje. Moje navdušenje nad glasbo pa najbrž izhaja iz nastopov, ki sem jih kot majhna deklica videla v glasbeni Šoli, ko sem spremljala starejšo sestro, flavtistko. Starši pravijo, da sem že od majhnega govorila harmonika, harmonika in nič drugega kot harmonika." Tudi v glasbeni šoli ste začeli s harmoniko? "Seveda. Začela sem z devetimi leti, najprej smo se eno leto namreč učili teorijo. Dobro sem napredovala, končala nižjo glasbeno šolo v Novi Gorici, takrat pravzaprav še v Solkanu in potem odšla na Srednjo šolo za glasbo in balet v Ljubljano. Prav na srednji šoli sem, kot večina mladih do zdaj, doživela velik preobrat. Dobesedno padla sem v klasično glasbo. Bach, Scarlatti, pa izvirna literatura za harmoniko. Srednja šola je preobrat v življenju, tam se začne zares, ure in ure vadbe, vsak dan... Srednja šola je tista, ki mlademu glasbeniku prva da vpogled v pravo klasično glasbo, v tistih štirih letih lahko zelo napreduješ. Posebno pri igranju harmonike, če vemo, da pri nas na akademiji sploh ni študija harmonike. V trejtem in četrtem letniku srednje šole se tako že igra snov, ki se pri drugih inštrumentih igra šele na akademijah. Potem se velika večina odloči za študij glasbene pedagogike na akademiji za glasbo v Ljubljani. Drugega pač ni, le redki se odločijo za študij v tujini. Tudi sama sem najprej končala študij pedagogike. Pravzaprav sem ves ta čas čakala štipendijo." Študij pedagogike. Imam občutek, da druge poti ni, če se želiš ukvarjati z glasbo in preživeti. Z nastopi je najbrž nemogoče "priti skozi"? "Sebe v prihodnje vidim kot pedagoga, a je pri tem spet prisoten minus ženske, enkrat imaš tudi otroke, to pa pomeni, "spakiraf kufer" vsaj za eno leto, spraviti harmoniko in se je ne dotakniti. Spet je tu namreč teža harmonike, saj dvigovanje le-te med nosečnostjo ni priporočljivo. No, upam, da bom postala dober pedagog in izkoristila tudi znanje, ki sem ga pridobila na oddelku za glasbeno pedagogiko. Izpadlo je, da sem šla študirati pedagogiko, ker nisem imela iti kam drugam, v tistem momentu je mogoče to res bil izhod v sili, zdaj pa vidim, da sem s tem ogromno dobila. Na akademiji skoraj nisem igrala harmonike, ampak le klavir in flavto. Vendar pa tisto pedagoško, metodiko in didaktiko, sedaj s pridom izkoriščam in tudi, ko sem prišla v Weimar, sem imela mi je znanje iz akademije prišlo prav. V Nemčiji sem imela specialno metodiko harmonike, katero sem lepo povezala z vsemi predznanji splošne glasbene metodike. V tem sem imela celo prednost pred ostalimi študenti." Študij v VVeimarju je torej čakal na štipendijo? "Ja. Končala sem akademijo v Ljubljani, se potem tudi zaposlila, nakar se je zelo na hitro pokazala možnost, da bi šla v VVeimar. To je bila moja večna želja, nikoli na glas izrečena. To se mi skoraj ni zdelo možno, to so bile sanje, ki pa so se uresničile leta 1993. Odšla sem v VVeimar z več kot skromno štipendijo, saj štipendiranje za tujino takrat na žalost pri nas še ni bilo urejeno in še danes ni. Imela sem štipendijo tristotih mark ministrstva za šolstvo, po zakonu pač nista bili možni dve štipendiji. Odobreno sem imela tudi Zoisovo štipendijo, a sem jo morala zavrniti. Tako sem šla v VVeimar s tristo markami in podporo sorodnikov, babic in staršev. Od tam sem kasneje pisala dolgo pismo ministru Gabru, nakar so mi štipendijo le povišali, kot bi imela dve." Po tem sodeč je bilo razlogov, da ste čim hitreje končali študij v tujini več kot dovolj. V dveh letih ste tako končali visoko šolo. "Precej garanja je bilo. Ampak moram reči, da se mi niti en dan ni zgodilo, da bi rekla, oh spet moram iti vaditi. Vedno sem to počela z voljo, željo in tisto veliko ljubeznijo, ki jo imam do tega inštrumenta. To me je gnalo. Študirala sem v čisto normalnem oddelku harmonike na visoki šoli za glasbo. V letniku sva bila dva, vseh skupaj pa osem do deset. V obdobju mojega študija sem bila edina tujka, po dolgih, dolgih letih..." Ko ste prišli domov, vas je čakala služba v Srednji šoli za glasbo in balet? "Služba me je res čakala in zdaj že drugo leto učim na srednji, hkrati pa tudi na nižji glasbeni šoli. Lani sem imela več srednje, letos pa imam več nižje šole. Tarnali so pravi biserčki in rekla sem si, da tudi, če bom v življenju ne vem kaj počela in ne vem koga učila, vedno moram imeti nekaj tamalih tako za dušo. Tako zelo so mi pri srcu. Mislim, da imam v sebi pedagoško žilico, otroci me imajo radi in jaz imam rada njih. Z njimi delam kot z velikimi." Koliko poleg pedagoškega dela delate v smeri svojega izpopolnjevanja, napredovanja v igranju harmonike. Naj gre pri tem za koncerte, kot za študij novih skladb? "Živim zelo delovno življenje, dopoldan posvečam predvsem vadbi, popoldan pa poučujem. Živim tako rekoč na minute, zjutraj zgodaj vstanem, naredim, kar je potrebno po hiši, vadim toliko in toliko ur, kolikor le uspem, potem pa v avto, v službo in nazaj. Pred osmo zvečer nikoli ne pridem domov. Dopoldnevi in vikendi so tisti, ko največ časa posvečam učenju novih skladb, oziroma se pripravljam na nove koncerte." Kako je z notami za harmoniko, ali uporabljate dela, ki so napisana za klavir, čembalo..., torej note za druge inštrumente oziroma, kako je pri nas z izvirno literaturo? "Izvirne literature za harmoniko je v svetu zelo veliko in vsako leto je je več. Harmonika je v velikem številu držav že dobila položaj, ki si ga zasluži, namreč harmonika kot koncertni inštrument. Pri nas pa je to literaturo skoraj nemogoče kupiti, no, možno je seveda naročiti iz tujine. Sama sem veliko nabavila, ko sem bila na študiju v tujini, kajti, če se le da, segam raje po izvirni literaturi. Včasih nama tudi kolega Sebastian napiše skladbo za kakšen duo, mogoče malo bolj poznano, a še vedno v mejah klasike. Navsezadnje pa je težko sestaviti program za koncert, ker je treba misliti tudi in predvsem na ljudi, ki so prišli poslušat. Ostati mora klasično, hkrati pa mora biti ljudem dovolj blizu. Dobro je treba premisliti, zdaj igram v Ljubljani, zdaj na podeželju, spet drugič na otvoritvi razstave. Glede na namen koncertov oziroma igranja se izbira program. Zato je na zalogi treba imeti več skladb z različno minuta-žo. Ne igram pa rada stvari, ki se igrajo v nižji glasbeni šoli, kot so čardaš, turški marš... Če se že napiše kakšna priredba, se napiše zahtevnejše delo." Ali kdo od slovenskih skladateljev piše izvirne tekste za harmoniko? "Glede na to, da je to inštrument s sistemom melodijskih basov, ki se uporabljajo pri klasični harmoniki in ne standardnih basov, ki jih vsi dobro poznamo, in glede na to, da se je inštrument v svetu začel uveljavljati šele v 60. letih, se izvirna literatura še ne piše dolgo časa. Starih mojstrov torej v tem primeru ni. Precej literature je nastalo in še nastaja v Nemčiji in v Skandinaviji. Pri nas se je pred kakimi desetimi leti s tem začel ukvarjati g. Primož Ramovš, ki je napisal kar nekaj skladb, piše jih Ernb Sebastian, pa tudi Vitja Avsec, moj kolega skladatelj, ki je trenutno tudi Kranjčan. Napisal je daljšo suito za harmoniko, saj je tudi sam v srednji šoli igral harmoniko. Mislim, da bo on v prihodnje prvi slovenski skladatelj, ki bo napisal skladbo za dve harmoniki in simfonični orkester..." Eno od dveh harmonik boste igrali vi? "Jaz in drugo Sebastian. Če bo vse po sreči, naj bi se to zgodilo letos. Za slovensko območje je to nekaj novega, revolucija. Res upam, da bo prišlo do tega, se že veselim." Koncerti? Nova Gorica je malo daleč iz koncertnega centra, iz Ljubljane, Kranj je sicer bližji, prav veliko koncertov pa ni. O razlikah? "Nova Gorica ima zavidljivo mesto, kar se tiče koncertnega življenja. Gospa Saksidova, direktorica kulturnega doma je spravila koncertno kulturno življenje v Novi Gorici na zavidljivo raven. Koncertov, koncertnih ciklusov je ogromno, skozi vsa ta leta se je izoblikoval krog stalne publike. Ko sva igrala skupaj s Tomažem Lorenzom, je rekel, da je Nova Gorica takoj za Ljubljano in Mariborom. V domačem okolju sem velikokrat igrala, prvič leta 1988, ko sem imela prvi javni izvenabonmajs-ki nastop. Mogoče je najtežje igrati prav pred domačo publiko, moram pa reči, da me vedno lepo sprejmejo, ker me poznajo od majhnega. Pa še edina sem iz tamkajšnje glasbene šole, ki učim na Srednji šoli za glasbo in balet v Ljubljani. Res pa je, da so vsi pričakovali, da se bom vrnila domov. Na Gorenjskem? "Najbrž bo težje, predvsem, ker praktično ne poznam nikogar iz glasbenih krogov. Upam pa, da mi bo uspelo v naslednji koncertni sezoni organizirati nekaj koncertov na Gorenjskem. S Sebastianom igrava v duetu, poimenovala sva ga "Duo Fisacco", kar pomeni fis kot fisarmonica (it.) in acco kot accor-dion (ang.). Fis pa v grščini pomeni tudi zrak, in harmonika potrebuje zrak, da lahko igramo nanjo." Precej energije usmerjate tudi v to, da bi harmonika prišla na akademijo. "V bistvu vsi delamo na tem, vsak po svojih močeh. Zadeva traja več let, saj je bil s strani samega vodstva akademije odgovor vedno negativen. Sedaj je na akademiji novo vodstvo in mislim, da so prišli tudi novi časi. Vsaka srednja šola ima nadaljevanje, moja srednja šola tega ni imela, zato je potrebno, da na akademijo pride tudi harmonika. Menda je harmonika edina, ki še ni na akademiji, že pa so uspeli saksofon, kitara, tolkala... Pred letom dni smo tako zeleno luč z akademije dobili tudi mi. Seveda pa bo preteklo še nekaj časa, preden se uredijo vse administrativne stvari, se zastavijo programi, potrebno bo habilitirati profesorje." Se boste tudi vi vključili? "Če ne takoj na začetku, pa kasneje. Glavni razlog zato je najbrž moja mladost, mogoče me zato še ne bodo. Vem pa, da bi na področju didaktike harmonike, lahko naredila veliko dobrega. Enostavno bi povezala znanja iz obeh fakultet tako pedagogiko kot harmoniko. Mogoče čez 10 let, to je odločitev drugih, ne mene." Vi ste že odločeni? "Ja. Delovala bom na področju harmonike, od nižje stopnje naprej, to, kje bom najbolj potrebna, pa bo najbrž pokazal čas. Sem še premlada, da bi se o tem lahko odločila sama. Zagotovo pa bom življenje posvetila harmoniki. • Igor K. Rastko Tepina za kranjske komedijante Povezovalne niti na Gorenjskem so najrazličnejše. Vendar je prav, da stkemo tudi nove pokrajinske mreže. Eden do kulturnih spodbujevalcev gorenjskega sožitja je kranjski igralec in lajnar Rastko Tepina. Rastko, zgodaj pomladi letos so župani gorenjskih občin (ki so kot taki navedeni v Glasovem letopisu Gorenjska) dobili tvoj dopis, v katerih jih seznanjaš z načrtovanim projektom Gorenjskega amaterskega gledališča (GAG). Zakaj? "Kot lajnar veliko hodim po Sloveniji. Ko se pogovarjam z ljudmi, opažam, da so male občine dobro sprejete in da župani veliko energije vlagajo v razreševanje predvsem infrastrukturnih vprašanj. Kultura ni toliko v ospredju, vendar pa sem prepričan, da lahko v novih občinah tudi kultura veliko pridobi. Zato sem gorenjske župane obvestil o svoji zamisli o Gorenjskem amaterskem gledališču. Od njih sem želel dobiti odgovor, če se jim zdi taka oblika kulturnega življenja v naši pokrajini zanimiva in vredna njihove podpore. S tem pismom sem želel dobiti predvsem moralne spodbude. Županski odziv je bil kar zadovoljiv. Odgovori so prišli iz Domžal, Mengša, Medvod, Železnikov, Šenčurja, Tržiča, Jesenic, Bohinja. Zlasti sem bil vesel zadnjega odgovora, kjer mi Bohinjci prijazno svetujejo, naj se povežem z gledališčniki iz njihove občine. In prav tu je jedro moje pobude." Gre torej za projekt, ki bo povezal Gorenjsko. Kako ga utemeljuješ? "Že vsaj deset let zagovarjam tezo, da mora biti Gorenjska za Slovenijo to, kar je Bavarska za Nemčijo. To je nedvomno Gorenjcem zaradi njihove skromnosti težko povedati naglas. Ampak s svojim delovanjem pa dokazujemo, da smo take ocene vredni in radi tekmujemo s komerkoli, posebej s prestolnico. Desetletje nazaj je bila takrat še ljubiteljska igralska skupina Prešernovega gledališča v Kranju ena najboljših skupin tedanje Jugoslavije. Danes številni kvalitetni ljubiteljski gledališčniki, če se ne odločijo za študij in profesionalni angažma, nimajo možnosti, da bi ustvarjalno rasli. In to naj omogočilo gorenjsko amatersko gledališče. Poskrbeli bomo za simbiozo med poklicnimi ustvarjalci (režija, scenografija ...) in najboljšimi ljubiteljskimi." Kako si predstavljaš organizacijo takega projekta? "Glede na to, da ni neke stalne dvorane, ki bi bila lahko matična gledališka hiša, v tem trenutku ni videti, bomo med številnimi lepimi in vzdrževanimi dvoranami iskali tiste, ki bi nas bil pripravljene gostiti. Princip dela bo projektni in na ta način bo tudi omogočeno, da bodo predstave živele toliko časa, dokler bo obstajal interes zanje. To omogoča gospodarno poslovanje in istočasno bomo lahko nastopali tudi na najmanjših odrih. Poleg občin, donatorjev ipd. se bomo potegovali za svoje delež tudi v proračunu ministrstva za kulturo." In katere so gledališke sladkarije, ki jih boste ponudili? "Sprva bomo posebno pozornost posvetili dvema gledališkima zvrstema, ki sta po moje pri nas tržni niši. To je klasično gledališče za otroke in visokokvalitetno ljudsko gledališče. Pod prvim si predstavljam, da bi igrali Kekca, Sneguljčico, Rdečo kapico, pod drugim pa npr. Razvalino življenja, Divjega lovca, Domna. Brez dvoma bo potrebno poskrbeti za takšno tehnično opremo, ki bo ustrezno podprla izvedbo. Moje izhodišče je, da je osnova vsakega dobrega gledališča red, doslednost, natančnost - torej stare dobre prvine, na katerih je potem možno graditi tudi inovativnejše gledališke prijeme." Koga si ali boš povabil k sodelovanju, kakšni so dosedanji odzivi? "Dosedaj sem se o zamisli pogovarjal z nekaterimi kolegicami in kolegi. Ti so bili navdušeni in zagotavljajo, da bodo pri projektih sodelovali. Strokovne sodelavce bomo iskali med ljudmi, ki v tem prostoru že delujejo in imajo dovolj ustvarjalnih uspehov za seboj." In kdaj lahko pričakujemo prve uresničitve? "Jeseni bomo začeli z vajami za otroško predstavo, s katero bomo nastopali v prednovoletnem času. Sočasno pa bomo začeli pripravljati Razvalino življenja v režiji Petra Militar-ova. Glede na to, da je besedilo zelo gorenjsko tako po avtorju kot po vsebini, predvidevam, da bo to t.i. predstava železnega repertoarja in da jo bomo lahko igrali več sezon. Upam pa, da bomo zbudili k življenju tudi katero od uspešnih uprizoritev gorenjskih skupin iz zadnjih let." • Jože Dežman Tina Lušina, drugačna knjižničarka v kranjski Gimnaziji Jaz tukaj, v šoli, vsak dan skoraj pregorim Zjutraj, ko se odpravim od doma, sploh ne pomislim na to, da grem v službo - v šolo hodim, pravi knjižničarka Tina Lušina, ki je življenje v kranjski gimnazijski knjižnici, in ne le tam, postavila na glavo. Kranj - Tisti, ki so še pred nekaj leti zaključili šolanje na kranjski Gimnaziji, si najbrž komajda predstavljajo, kakšno vzdušje nekaj zadnjih let vlada v gimnazijski knjižnici. Ko človek prestopi prag prostora, za katerega si predstavlja, da je tih, strog, morda celo malce dolgočasen, se mu prvi hip zazdi, da je najbrž zgrešil vrata. "O, Unči, kako si kaj," je tulil Porenta. "Tina, a lahko vzamem tisti papir z mize, pa lepilo in folmastre potrebujem," je vztrajal drugi. Una je vmes tipkala, izposojala knjige, telefonirala, se dogovarjala za najrazličnejše majhne dogodke, ki se bodo v prihodnjih dneh odvijali v knjižnici. Pa ne kakšna sošolka Tina, kljub temu, da z vsemi tistimi pentljami, nakitom in drugimi okraski, pa seveda večnim nasmehom na ustih izgleda vse prej kot stroga knjižničarka. "Ko sem začela z delom na Gimnaziji, sem se sama sebi zdela premlada, da bi me dijaki vikali. Potem sem ugotovila, da jih je treba nekako /motivirati, če hočem, da se kaj dogaja. No, tako sem se odločila, da bom stopila na njihovo raven, da jim bom enaka, da se bomo tikali, ker se mi je zdelo, da lahko ob sproščenem odnosu veliko več dajo od sebe," zatrjuje. Tina Lušina je v nekaj letih, kar kraljuje v gimnazijski knjižnici, spoznala tako rekoč vse dijake. Če jih že ne pozna po imenu, pa vsaj po priimku, nekatere kar po številki izkaznice. Je mentorica literarnega in novinarskega krožka -štirikrat letno kranjski gimnazijci pod njenim vodstvom izdajo zajetno glasilo -organizatorka brezštevilnih majhnih dogodkov v knjižnici, po potrebi pa tudi inštruktorica za skoraj vse predmete, predvsem pa za vse letnike. Knjižnica, odkar si ti v njej, pravzaprav ni več samo knjižnica. "Ni samo knjižnica, kljub temu da sem ponosna tudi na knjižnico samo, dobesedno. Skrbi za knjižnični fond in tovrstne potrebe dijakov namenjam kar se da veliko pozornosti. Da je knjižnica center življenja na šoli, pa se človek brez dvoma lahko prepriča že po desetih minutah tukaj. Ta stalni vrvež mi sicer malce otežuje delo - to pomeni, da moram potem določene stvari, za katere dopoldan ni časa. narediti popoldan. Me pa po drugi strani seveda ta vrvež zelo veseli, ker tudi knjige same nič ne pomenijo, če stojijo na policah in ni dijakov, ki bi se zanimali zanje." Si prišla v gimnazijsko knjižnico prav z namenom, da iz nje narediš družabni prostor, ali si pač takšne vrste človek, da tovrsten nemir kar pride s teboj? "Ko sem pred slabimi tremi leti prišla sem v službo, sem govorila s knjižničarko in jo seveda povprašala, kako kaj poteka delo tukaj, pa mi je rekla, da ni preveč naporno, da v knjižnico pride tam nekje od trideset do petdeset ljudi dnevno, da so to dijaki, ki si večinoma znajo sami poiskati knjige. Kar je seveda res, ampak potem sem ugotovila, da je treba dijake nekako zmotivirati, če hočem, da se kaj dogaja. No, tako sem se odločila, da bom stopila na njihov nivo, da jim bom enaka, da se bomo tikali, ker se mi je zdelo, da ob bolj sproščenem odnosu lahko veliko več naredijo, mnogo več dajo od sebe. Raje naredijo, če imam do njih prijateljski odnos, če hočeš... " Iz učiteljskih vrst je zadnja leta marsikdaj slišati pritožbe čez vedenje dijakov. Vedno hujši in težje obvladljivi naj bi bili. Se strinjaš, se nisi bala, da bi s tikanjem prišel tudi nespoštljiv odnos, če Že ne kaj hujšega? "Ne. Takrat sem se sicer sama sebi zdela premlada, da bi me gimnazijci vikali. Saj sem vedela, da bi naj dijaki v principu človeka, ko postane njihov profesor, vikali, ampak jaz sem takrat že poznala nekatere, ki so se odločili za tikanje, pa potem v razredih niso imeli nič večjih problemov kot ostali kolegi. Saj je res, da so dijaki zdaj drugačni in hitro rečejo stvari, ki naj jih ne bi, ampak jaz vsega skupaj pač ne vzamem tako, kot da nam hočejo kaj hudega. Saj vsakemu od nas kdaj uide kakšna napačna beseda - če je slabe volje, če se mu je tisti dan kaj slabega zgodilo, pa vreme in luna.... tudi dijaki so pač običajni ljudje." Se ti torej nikoli ne zgodi, da obupana odideš iz šole in potem vse popoldne doma premišljuješ, zakaj za vraga si se sploh odločila za svoj poklic? "Kje pa. Saj me včasih zjezijo, priznam, ampak zares redko in če že, je vse skupaj začinjeno s humorjem. Kakšno pikro jim odvrnem nazaj in jim dam misliti. Vedno vedo, da so ga polomili." Tudi ti si bila nekoč dijakinja kranjske gimnazije? "Ja, in če primerjam, kako je bilo takrat.... Po vsej šoli je čutiti spremembe, ne le v knjižnici. Samo tukaj, v knjižnici, kamor sem jaz tudi kot dijakinja veliko zahajala, je bilo povsem drugače. Kot v knjižnici pač. Režim in red na šoli sta v bistvu še vedno precej stroga, le življenje na sploh je postalo bolj dinamično, sproščeno in predvsem priljudno. Še vedno je absolutno obvezno nositi copate, ampak dogaja se na Gimnaziji zdaj veliko več kot v mojih časih. Saj zdaj vem, kaj je vzrok za to. Nikogar ni bilo, ki bi se ukvarjal s povzročanjem vrveža. Logično vprašanje je, zakaj, odgovor pa prav tako jasen: zato, ker je takšno delo zastonj. In to je edini razlog. Jaz tukaj, v šoli, vsak dan skoraj pregorim. Pa je moja plača ravno toliko visoka, kot če bi zjutraj prišla, sedla za mizo in dijakom avtomatično odgovarjala, naj si sami poiščejo tisto, kar jih zanima. In pika. Nič več in nič manj od tistega, kar naj bi delala knjižničarka. Saj vem, mlada sem še in najbrž me bo vsa ta silna volja do dela kdaj minila, ampak ko me bo, prav gotovo ne bom več vztrajala v šoli." Kaj je tisto, kar te vleče v to, da vsak dan "pregorevaš" v knjižnici? "Najprej to, da zjutraj, ko se odpravim od doma, sploh ne pomislim na to, da grem v službo. Jaz grem pač v šolo. Zato, ker je delo zelo raznoliko, komunikativno, nikakor enolično. Vsak dan se zgodi kaj novega. Ne le v knjižnici, tu je še časopis, ki ga pripravljamo z dijaki, pa številne prireditve. Toliko stvari je, da ni dneva, za katerega bi lahko zjutraj natančno predvidela, kako se bo odvijal. Ravno včasih, ko si rečem da pa morda današnji dan ne bo posebej divji, odpove računalnik, pride nenapovedan obisk... Zabušavati se tukaj enostavno ne da. Vsaj meni." Katere so tiste lastnosti, ki so ti pri dijakih najbolj všeč? "Najbolj so mi všeč dijaki, ki so energični, komunikativni, razgledani in ki si upajo naglas vprašati tisto, česar ne vedo. Ki ne blefirajo. Nihče me ne moti, ker ponavadi vzamem človeka natančno takšnega, kakršen je, z dobrimi in slabimi lastnostmi vred. Vsak dijak je svoja osebnost in z vsakim pravzaprav komuniciram na malce drugačen način. " Kako kolegi profesorji reagirajo na tvojo drugačnost tu v Gimnaziji? "Med njimi se počutim točno tako dobro kot med dijaki. Tudi sama sem mislila, da mi bo mogoče glede na to, da delam tako veliko stvari, kdo metal polena pod noge. Pa ne. Vsi so me lepo sprejeli in ves čas poudarjajo, da so potrebovali prav nekoga takšnega, kot sem jaz. In ravno ta čas, ko se je v šoli govorilo o potrebni novi predavalnici -postavili naj bi jo kar v del knjižnice - so bili vsi na moji strani. Drug drugemu so potrjevali, da v Gimnaziji potrebujemo prostor za knjižnico, ki je center in srce šole, polna ne le med odmori, ampak prek vsega dopoldneva in še doberšen del popoldneva... Hitro pa sem ugotovila še nekaj: več stvari počneš, več ti jih nalagajo. " Še nehvaležno vprašanje: kaj bi spremenila, če bi bila teden dni ravnateljica Gimnazije Kranj? "Uh... Pravzaprav ne vem, če bi kaj dosti spreminjala. Če morda pogledam na stvari iz povsem svojega stališča, bi bila bolj pozorna do prireditev in do knjižnice, seveda. Ampak pri nas se je tako ali tako ravno pred kratkim zamenjal ravnatelj. Normalno je, da je tudi zato, ker je nov na tem položaju, poln energije, poskuša narediti in spremeniti kar se le da veliko stvari. Če ne bi bila zadovoljna z delom tukaj, bi najbrž takoj naštela tisoč stvari, ki bi jih rada spremenila, tako pa ...ne bi naredila nove predavalnice prav v knjižnici..." In če se postaviš na stališče dijaka? "Zdaj imajo pa že toliko več ugodnosti, kot smo jih imeli mi - najrazličnejši statusi, opravičevanja, celo napovedano spraševanje - in o čemer naša generacija, pa nikakor nismo stari, še razmišljala ni, da si spet ne predstavljam, kaj bi popravila, če se postavim v njihovo vlogo. Pa da ne bi mislili, da je kaj manj slabih ocen, zato, ker je spraševanje napovedano..." Kdaj razmišljaš o tem, kako bo, ko boš stara petdeset let, na primer, in boš več kot trideset let starejša od svojih dijakov. Misliš, da bodo še takole prihajali k tebi, ne le po knjige, temveč tudi po nasvet, nasmeh, prijazno besedo? "Seveda sem že razmišljala, če bom zmeraj imela toliko energije, ki jo bom vlagala v življenje šole, knjižnice. Pa sem prišla do takšne ugotovitve: ko mi enkrat to delo ne bo več všeč - in najbrž je normalno, da takšna energija, kakršno imam jaz sedaj, enkrat uplahne - bom nehala. Če je človek naveličan, ljudje to zagotovo začutijo in prenehajo prihajati. Potem, mislim, ne bi bila več tukaj. Ne bi prenesla prazne knjižnice. Seveda pa si lahko predstavljam, da bom stara petdeset let in čisto lahko si predstavljam, da bom tudi takrat po naravi prav takšna, kakršna sem zdaj." Ti pri vsej energiji, ki jo porabiš v šoli, sploh ostane še kaj časa in volje zase, za tistih nekaj uric, ki jih preživiš doma? "Saj me doma res včasih vprašajo, ali sem že spet vso energijo pustila v šoli, toda po kratkem počitku sem kmalu spet "na nogah". Kaj pojem in popijem - za te stvari v šoli tako nikoli ni časa - in sem spet navadna Tina. Ne vem, pravzaprav, od kod mi toliko energije. Morda od tega, ker sem se vedno toliko ukvarjala s športom. Aktivno rokometa sicer ne igram več, si pa še vzamem čas za odbojko, badminton in tenis. In če zares kdaj nisem ravno najboljše volje - slabe tako nisem nikoli - sprehod z mojim psom stvari spet postavi na pravo mesto. • M. Ahačič, foto: T. Doki _^ ____ _ _ JgL — REPORTAŽA i J robe', opazili pa smo edinole enopomanjkljivost - prednja žarometa sta bila stilno nekoliko mlajša od avtomobila. In nagrada - model fička s slovenskimi tablicami. Z najbolje ohranjenim fič-kom se po mnenju žirije menda vozi Franc Kejžar. Upravičeno, saj je avto v svojih dvajsetih letih menda videl le enkrat sneg, pa še takrat povsem ponesreči. Pozimi počiva v garaži, poleti pa z lastnikom prevozita kakšen kilometer po vsakdanjih opravkih. Tako, da se ventili sčistijo. Tudi gospoda Franca smo nagradili z eno od maket iz ponudbe podjetja Hribar in otroci. Prvo srečanje fičkov, fičkarjev in fičkaric 600 ■ številka naših sanj Naslov s prve strani glasila članov slovenske Avto-moto zveze pred tridesetimi leti. Pred dvajsetimi leti so kraljevali na naših cestah. Pred desetimi leti jih je bilo še zelooo veliiiikoooo. In dandanes še vedno lahko opažate bolj ali manj osamljene primerke na cesti, ni kaj, fičo je ena od slovenskih avtomobilističnih legend. V slovenski avtomobilski zgodovini bi na prste ene roke lahko prešteli avtomobile, ki so nas Slovence popeljali v razvito avtomobilistično družbo. In čisto na vrhu te lestvice trdno kraljuje FIAT 600. Oziroma, kasneje, nekoliko boljši 750, ter nazadnje zadnji 850. Bil je majhen avto, ki je lahko s seboj popeljal štiri potnike, oziroma pet, če je lastnik nanj namestil zunanje vzvratno ogledalo. Vožnja z njim je bila poceni, njegova mehanika enostavna, tako da ga je v pogon ob morebitni okvari lahko sprani v pogon skorajda vsakdo, ki je imel vsaj nekaj osnovnega tehničnega znanja. Približno štiri desetletja so minila, odkar je prvi ličko zapustil tekoči trak v italijanski tovarni avtomobilov v Torinu, ter trinajst, odkar je tekoči trak kragujevške Crvene zastave zapustil še zadnji avto. In zaradi že kar sentimentalnih spominov na to malo legendo na štirih kolesih sta se letos zgodili dve stvari - prva, predstavitev fička s slovenskimi registrskimi oznakami, je botrovala drugi - prvemu srečanju lastnikov fičkov, ki smo ga pripravili v našem uredništvu skupaj s podjetjem Hribar in otroci ter centrom Fiat Pančur na Blejski Dobravi. Do srečanja smo v uredništvo prejeli precej prijav. V soboto zjutraj se je vreme kisalo, tako da se je na Blejsko Dobravo prikotalilo enajst fičkov. Za prvo srečanje Povsem solidna udeležba. v Slo je zares Srečanje smo zastavili kar se da resno. Vse pomembne odločitve smo prepustili zares strokovni žiriji, ki ji je predsedoval Bojan Pančur, lastnik Fiat centra Pančur. Pod njegovim vodstvom so avtomobile (in njihove posadke) ocenjevali še direktor Gorenjskega glasa Marko Valj-avec, lastnik podjetja Hribar in Otroci Jože Hribar ter urednik avtomobilističnih strani Gorenjskega glasa Matjaž Gregorič. Nastopajoči so se, kot verjetno že veste, pomerili v treh osnovnih disciplinah - izbirali smo najstarejšega fička, najbolj ohranjenega ter najboljšo ekipo nasploh. In nazadnje smo za spodbudo podelili še nekaj izrednih - eno za najlepše negovanega fička, drugo za zares dosledno sledenje modnim smernicam časa izdelave fička (in zato, ker je bil lastnik mlajši od avtomobila) ter eno za največ kilometrov skupaj z novo in izvirno tehnično izvedbo. Pa kar lepo po vrsti... Redne kategorije... V kategoriji najstarejši fičko je s tremi leti prednosti zmagal rdeč FIAT 600 Franca Breceta, ki so ga menda še v Torinu izdelali daljnega leta 1961. Avtomobilu se vrata odpirajo seveda 'na rekelc' oziroma 'na- je Jaku zagotovo izplačalo, saj bo po zaslugi podjetja Fiat Pančur dva dni skupaj s svojo soprogo preživel v toplicah. Njegov sin bo vozil čisto pravi Ferrari Maragnello, resda le po preprogi, saj je njegov osem-najstkrat manjši od tistega, s kakršnim se po cestah običajno vozi 'Šumi'. ... in nekaj izrednih In za prvo srečanje smo za spodbudo pripravili tudi nekaj izrednih nagrad. Najbolje opranega, očiščenega, posesanega in nasploh vzdrževanega fička je imela gospa Alojzija Ravnik. Zasluge za to gredo menda njenemu možu, ki mu bo najverjetneje pripadla tudi čast, da bo fička odpeljal v Pančurjeve Garaže, kjer mu bodo zamenjali olje. Zastonj seveda. Boštjan Aljančič , ki je svojo spremljevalko na sobotni dopoldanski izlet pripeljal v fičku in ustrezni modni opravi je prejel model eneda od avtomobilov tudi zaradi mode, predvsem pa zato, ker je kar nekaj let mlajši od svojega jeklenega konjiča. In nenazadnje, zadnja posebna nagrada gre Roku Demšarju iz Radovljice, ker je ima njegov fičko med vsemi na svojem vplinjaču in menjalniku največ kilometrov, predvsem pa tudi zaradi najnovejše inovacije zak- Najbolj atraktivna kategorija, pri kateri so nekateri menda skušali tudi malo 'gli-hati', pa je bil tako imenovani izbor Naj naj. Po tihem smo si želeli, da bi nas polegi fičkov obiskal še kakšen starejši fiat, vendar pa so se iastniki očitno ustrašili nekoliko slabšega vremena. Tako je žirija tudi tokrat izbirala med lički, odločitev je bila zelo težka, nazadnje pa so se vsi štiri modre glave zedi-nile, da je edini ustrezen kandidat pač lahko samo Jaka Be-ravs s svojim sinom in nenazadnje Fičkom iz daljnega leta 1965. Oba Jaka in njegov sin sta bila oblečena prav tako, kot so bili fičkarji oblečeni v tistem času, s seboj pa sta imela tudi čisto pravi star fotoaparat. Ampak sta po gorenjski maniri film pozabila doma, ker ni, da bi poleg bencina plačevali pa film. Pa šalo na stran - nekoliko truda se imutm VOZILA lepanja motornega pokrova. Za njegovo zares trdno zaprtje poskrbi poseben ključ, ki je obenem tudi ključavnica v obliki dobro znanega kniping vijaka. Ne smemo pa pozabiti, da je njegov fičko redno barvan s čopičem, da ne zarjavi. In kako naj zaključim tole reportažo. Z vabilom na naše prihodnje srečanje, seveda, če imate fička, pa tudi če ga nimate. Če spadate med slednje, lahko prihodnjič pridete past le firbca, če pa imate kakih dvesto ali tristo mark viška, pa si lahko omislite svojega konja. Ker tako poceni, pravijo lastniki fičkov, se zagotovo ne boste nikoli več vozili, pa še vsak vaški kovač vam ga ponovno spravi v red. In če fička nekateri uporabljajo v korist svoje politične promocije, zakaj ga ne bi vi za svoje vsakdanje poti. Do prihodnjič torej HUP! HUP! v upanju, da nam ne ukinejo še zadnji bencin s svincem! • U. Spehar Pomladanski potep po Benetkah Izlet za romantike Benetke, pravijo so eno tistih mest, ki so večna. Vendarle se, žal, bojim podvomiti, da to v ne tako oddaljeni prihodnosti ne bo povsem držalo. To znamenito mesto, ki so ga zgradili na treh naravnih otokih (in kdo ve koliko umetnih), se namreč vsako leto posede za približno štiri milimetre. Najbolj priljubljen način potovanja v Benetke je že nekaj časa zagotovo plovba z menda edino pravo potniško ladjo, ki v mednarodnem pomorskem prometu pluje pod slovensko zastavo. S katamaranom Prince of Venice. Dve urici in pol prijetnega sedenja v udobnem sedežu, kakršnega poznamo iz avtobusov in letal, mineta presenetljivo hitro. Postanek na carinski postaji je zgolj formalnost, manjša ladja pa potnike prepelje do samega Trga svetega Marka, ki je središče Benetk. In prav tako kot vse druge poti po svetu vodijo v Rim, tako menda skorajda vse (označene) poti v Benetkah vodijo sem. Za reportažo o enodnevnem potepu po Benetkah je pol strani odločno premalo. Skorajda nemogoče je namreč z eno besedo opisati nepopisen vrvež, ki vlada na mestnih ulicah. Pa naj bodo te namenjene sprehajalcem ali pa takšnim in drugačnim plovilom. Težko je predstaviti nenehno oziranje navzgor, proti štuka-turam in okenskim policam, kjer čepijo golobi in 'streljajo' na one, ki se tisti usodni trenutek nahajajo pod njimi. Pa neštete trgovinice s pravim in nekoliko manj pravim mu- ranskim steklom, neštete lo-kalčke, kjer vam skozi okno postrežejo z najrazličnejšimi pizzami, pa piškoti... Če ste v Benetkah že bili, zagotovo veste, o čem govorim. Mojstri steklarji Pa pustimo vse te radosti in čare za trenutek ob strani. Med največje značilnosti Benetk zagotovo sodijo izdelki iz pravega beneškega oziroma mur-anskega stekla. Muransko steklo je zgodovinsko doma na istoimenskem otoku, dandanes pa steklarske delavnice najdete po vseh Benetkah. Obisk tamkajšnjih steklarskih delavnic se zagotovo izplača, saj vam mojstri nazorno razložijo postopek pridobivanja stekla ter osnovno recep-turo. Posebni dodatki seveda ostajajo skrivnost posameznih delavnic, osnova za pridobivanje stekla pa sta v vseh delavnicah pesek in pa silicij ter še nekaj 'drobnarij'. Osnovna barva stekla je prozorna. dodajanje različnih kovin in njihovih oksidov, pa paleto barv razširi še na modro, zeleno, vijolično, rdečo in rumeno. Vse surovine, potrebne za izdelavo stekla, mojstri stalijo v peči, segreto tekočo maso pa kot sladkorno peno navijejo na votle kovinske palice. Tisto, kar tako 'ujamejo' na palico spremenijo v celo vrsto najrazličnejših izdelkov s pomočjo tehnike upihavanja (vaze, skodelice, vrči...) in vlečenja (različne figure). S cenami njihovih izdelkov pa tokrat ne bi želel trošiti prepotrebnih časopisnih vrstic. Za naše razmere se utegnejo včasih zazdeti nekoliko nedosegljive... Kjer cvetijo posli Med najbolj markantnimi znamenitostmi, ki si jih ogleda prav vsak turist, je zagotovo tudi most Rialto. Ta je bila precej dolgo edina povezava med eno in drugo stranjo Grand Canala, tako dolgo, da so okoliški prebivalci ta del Benentk spremenili v pravi trgovski center. Še dandanes tam okrog turistom poleg razgleda, nudijo še cel kup (včasih prav kičastih) stvari, ki jih sicer ne bi potrebovali. To pa je pravzaprav lastnost skorajda vseh beneških trgovinic s spominki. Plastični in z električnimi lučkami okrašeni modeli gondol so verjetno višek tega. Ampak, da ne bo nesporazuma in krivice, če si le vzamete čas, v vsem lahko najdete tudi kar nekaj zares pravih in kvalitetnih stvari. Bližje kanalu stoji miza, dražje je Pravo potovanje je treba izpopolniti tudi s pokušnjo lokalnih kulinaričnih dobrot. In pri slednjem v grobem velja zgornje pravilo - če ob obedu vidite kanal, boste poleg oku-šalnih plačali še očesne užitke. Dve sorazmerno poceni varianti za zadovoljitev želodca sta - ali majhne picerije brez miz, kjer vam postrežejo kar skozi okno v roko, druga pa mednarodna veriga hitre prehrane. (Ekonomske propagande tokrat ne bomo delali). Če ste za svoje beneško kosilo pripravljeni odšteti nekoliko več, se seveda lahko odpravite v eno mnogih restavracij brez pogleda na morje. Kulinarika je tam praviloma prav tako dobra, če ne še boljša, kot ob samem velikem kanalu, cene pa se lahko primerjajo z našimi. Sedenje za mizami restavracij brez naročila je seveda obsojeno na neuspeh, prav tako kot tudi moj poizkus, da bi izza ene od gostinskih miz slikal gondoljerja, ki je vkrca-val potnike. Natakar Mario je, ko sem sedel na stol, prav pritekel do mene z debelim jedilnikom, in ko sem mu z rokami nekako razložil, da bom samo enkrat pritisnil, mu je krvni tlak skočil na tristo. Gondoljer je seveda odpeljal, preden sem ga uspel ovekove-čiti. Več sreče prihodnjič... In ko romantika začne bledeti Benetke so, z eno besedo fantastične. O kakšni kanalizaciji v večjem obsegu, vsaj zaenkrat očitno še ne razmišljajo. To se najbolje začuti z nosom ob kakšnih manjših kanalih, kjer se voda bolj umirjeno pretaka. In če je mesar pravkar pomil po tleh svoje mesnice, je po svoje povsem logično, da bo ostanek rjavkaste vode, ki je ostala v vedru, preprosto zlil skozi vrata v kanal. Vse prej kot romantični so bili tudi zelo resni in s strojnicami oboroženi policisti. Natančno tisto jutro, ko smo se odpravili proti Benetkam, se je nekaj mojstrov z zastavo spravilo na zvonik in zahtevalo svojo republiko. Policiste je to seveda tako razjezijo, da so jih menda ročno zaprli, za kazen pa se turisti nismo mogli odpraviti do vrha zvonika. Več sreče prihodnjič, bi lahko rekel sebi in golobom, ki me po čudnem spletu srečnih okoliščin niso zaznamovali z belo rumeno rjavimi značkami. Ja golob je v Benetkah zelo spoštovana žival, ki bi si zaradi svoje številnosti že zaslužili status narodnostne manjšine, če že ne vsaj avtonomije. Ena od velikih atrakcij je seveda njihovo hranjenje, saj ptiči, ki ves čas meljejo kruh in zrnje vsakega, ki jim je pripravljen odstopiti kakšen grižljaj, in ga dobesedno okupirajo. Glava, roke, trup - ni važno, dokler ima dotični kaj za v kljun. Zadnje nekoliko večje razočaranje je bilo zagotovo vreme zadnjih dvajsetih minut obiska v Benetkah, saj se je ulilo kot iz škafa. Pa smo ugotovili, da vreme ni bil problem le za dvajset minut. Čakala nas je še plovba domov, valovi, ki so prišli z vetrom in dežjem pa si našo ladjo po mnenju nekaterih potnikov kar preveč nagibali. Ampak, preživeli smo vsi, izlet pa se je kljub nagibom v vseh možnih kombinacijah) lepo končal. • U. Špehar NAJST NAJST NAJST Je kdo doma? 9 • • A glasbeni svet, druge razvedrita šport Seveda, saj na vso moč resno tiščimo nosove B đ\ r in namva< tretJi tia slabe stvari sploh ne mislijo, v učbenike, kar nas je starih med eNAJST MLi W %J W m \9 • četrti SV0Je medletne cilje nekoliko prilagodijo in devetNAJST let, zlasti še tisti slednji, ki jim t/ realnosti... Vse bi še šlo, ampak zakaj se mora vse zdajle mala ali velika matura trkata na vrata. resno in stresno dogajati prav spomladi, ko imamo Maj in še kos junija sodita v maksimalno stresno obdobje, kajti mi NAJSTniki toliko opraviti s čustvenimi zadevami! dogajanje v šoli postaja neusmiljeno. Takšne in drugačne napetosti si Upamo, da vam nekako uspeva usklajevati eno z drugim. Medtem pa naj vas tešimo vsak po svoje: eni se priklopljeni na vvalkmanih preselimo v malce razvedri tudi foto dogajanje na naši strani za NAJSTnike! Kako nas vidijo drugi Z odštekanim vedenjem delamo vtis na odrasle Kako se obnaša današnja mladina in zakaj podlega mamilom, cigaretam, alkoholu, je zanimalo sedmo-šolce v Gorjah, zato so o tem opravili anketo. Kako nas vidijo drugi, kaj si mislijo o našem obnašanju, kje vidijo razloge, da se zatekamo h kajenju, mamilom, alkoholu? Enotnega odgovora ni bilo: medtem ko so nekateri anketiranci prepričani, da se mladi obnašamo cool, drugi menijo, da je naše obnašanje, grdo, prostaško, otročje, neodgovorno, skratka porazno. V odvisnost pa nas po mnenju drugih potegne dolgčas, nezainteresiranost za delo, pomanjkanje ciljev, preveč denarja in preveč časa, premalo družinskega življenja, družba, dejstvo, da nam starši tega ne prepovedujejo ali pa preprosto želja, da bi bili frajerji. Preberimo si o tem nekaj izjav, ki so jih zbrale Monika Frčej, Lea Beznik, Polona Pogačar in Ema Zupan. Gospod: Ker hočejo nekaj pomeniti v svetu odraslih, zato se s takimi sredstvi skušajo narediti za odrasle. Gospa: Nekateri se dobro obnašajo. Doma naj bi ukrepali starši, ker je prva šola doma. Mladenič: Premalo imajo kontrole. Gospa: Denar imajo. Gospa: Do mamil pride, ker nimajo perspektive. Gospa: Niso vsi enaki. Da podležejo mamilom, ali doma ni vse v redu ali pa jih zavede družba. Gospa: Večina mladih se lepo obnaša, so pa tudi odpadniki. Za tiste, ki podležejo alkoholu, mamilom in cigaretam, žal prepozno izvemo. Tem bi lahko mladi tudi sami pomagali. Osnovnošolec: Nekateri mislijo, da niso frajerji, če ne kadijo in ne pijejo. Učiteljica: Mislim, da se današnja mladina obnaša neprimerno. Tega pa je kriva družba, pa tudi njihova družina. Pripravimo se na poletje Lahkotne in sveže v poletni čas Rafaela, klinična nega obraza in telesa, Reševa 9, Kranj, tel. 326-683 vas neguje na različne načine * SOLARIJ: pripravite kožo na nevarne sončne žarke, pojdite na morje že zagoreli; porja-velost v medicinskem solariju vam nudimo za zelo ugodno predsezonsko ceno; * ODPRAVIMO CELULIT celulit, spremljevalec prekomerne telesne teže; še tako trdovratni celulitni vozli se dajo odpraviti; z ekskluzivnim elektromagnetnim delovanjem za vsesplošno fizično vitalnost telesa, izboljšanje krvnega obtoka in izločanje strupov iz telesa vam ponujamo: - terapijo z eteričnimi olji - lipolizo - limfno drenažo - body slim line - aromaterapijo (z glino, algami) - elektroferozo po metodi Andree Lapasset Še je čas, da se izognemo tudi prekomerni dlakavosti: s trajnim odstranjevanjem dlačic kjerkoli na telesu bo naša koža spet gladka in nežna. * AKCIJA biti lepa in urejena ob vsakem času, je želja vsake žene; to omogoča trajni make-up, ki poudari našo lepoto; s trajnim make-upom: - poudarimo oči ~ - optično povečamo, zmanjšamo ali zgolj poudarimo ustnice - korigiramo linijo obrvi Več o akciji, ob kateri bomo pobliže spoznali trajni make-up, sodelovale pa bodo tudi naše JK bralke, pa prihodnji mesec. Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Draga mladenka, dragi mladenič! Res ste NAJ NAJ NAJSTniki, odlično opazujete in ste nasploh IN. Pravilen odgovor na vprašanje, kaj je nova pridobitev Studia M a, je: STOJEČI SOLARIJ. Veliko je bilo pravilnih odgovorov, izžrebali pa smo: Anjo Gosar, Kovorska cesta 19, Tržič, ki naj svoj NAJ nahrbtniček dvigne v Studiu Ma, Bleivveisova 6, Kranj, IV. nadstropje kranjskega nebotičnika. Sončni dnevi vedno bolj vlečejo v naravo in vse NAJ NAJSTnice se že sprehajajo z NAj nahrbtniki (tuli je dobr', je rekla naša nagrajenka). Kot sem obljubila, bomo danes pre-mlevali umetno sončenje ali pa sončenje kar nasploh. Dejstvo je, da sonce, naj bo tako ali drugačno, dezinficira površino kože (si se že kdaj vprašal-a, kako da imam poleti tako dobro kožo). Zakaj je umetno sončenje boljše? Vedno ga lahko uporabljamo, pa če je zunaj še bolj mrk dan (prinese nam pozitivno sončno energijo). Žarki, ki jih sprejemamo od solarija, so natančno umerjeni (saj si že slišal-a za ozonsko luknjo, če pa še ne, se spomni na opekline, ki ti pokvarijo začetek počitnic, pa tako si se veselil-a morja). Zelo pomembmo je kožno barvilo, ki ga spodbudi umetno sonce. Še veliko prednosti bi lahko naštela. Mnoge se sprašujete, kako boste izgledale v svojih črnih oblekah na maturantskem plesu (ne vem, zakaj so vsi butiki polni črnine, že res, da je svečana barva, toda privoščite si malo mladostne domišljije), pa še izrez imate in da ne govorim o mozoljih po hrbtu. Tudi v tem primeru je solarij primerna pomoč. Malo barve, ki si jo hitro pridobiš, ti bo prav prišlo na maturantskem plesu. Ni vseeno, kateri solarij uporabljamo, med seboj se razlikujejo kot fičo in mer-cedes. Zelo pomembno je, da zaupate ponudniku solarija. pa malo ga lahko tudi povprašate po kvaliteti. Za danes dovolj, če vas bo zanimalo kaj več, pa pripišite svoje vprašanje k nagradnemu odgovoru in vam bom prihodnjič odgovorila. Še eno nagradno vprašanje smo navrgli zadnjič. Kje ste videli viseti poster: Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika. Ker doslej nismo prejeli nobenega odgovora, sodimo, da ga še niste videli. Torej vam ga objavljamo še enkrat, da vam osvežimo spomin. Nagradno vprašanje torej še velja, odgovore pričakujemo v Studiu Ma, Bleiweisova 6, Kranj, kjer vas Čaka tudi nagrada: NAJ najhrbtniček. Pozdravlja vas vaša NAJ -čarka • Mojca Zaplotnik STUDIO Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV. nadstropje), S 226-794 Še nekaj za fante Kako narediš vtis Fante v NAJSTniških letih pogosto zanima, kako narediti vtis na punce, ki se jim motajo po glavi. Nekaj predlogov! * puncam je všeč, če fantje storijo prvi korak * ugaja jim, če fantje že takoj na začetku niso preveč napadalni * pričakujejo, da se z njimi pogovarjaš kaj več kot zgolj o avtomobilih in športu * na dekle ni pametno delati vtisa s svojimi (domnevnimi) bivšimi puncami * pričakujejo duhovitost * prinesi ji kakšno rožico, ne glede na to, ali si jo kupil ali ukradel na kakem vrtu na poti v šolo * povabi jo na pijačo, v disko, v kino, na sprehod v park, v slaščičarno... Dekletom je všeč, če so fantje samozavestni, duhoviti, dostopni, da ne igrajo velikih frajerjev, da se znajo pogovarjati, da skrbijo za svoj videz, da jih ni sram čustev, da so iskreni in pozorni. Ne marajo pa: tipov, ki se hvalijo okoli s svojimi osvojitvami, cinikov, brezobzirnežev, domišljavih in napihnjenih tipov, grobijanov, takih, ki ne držijo obljub, neurejenih ali pa takšnih, ki pretiravajo s svojim zunanjim videzom. Skrčim Skrajni čas je že, da malo pomodrujemo o letošnjih oblekah za valeto in maturo. Nekatere najbolj zgodnje lastovke smo sicer že zamudili, nekatere pa veseli dogodek še čaka. Prav tako pomemben je kot matura (ali mala matura) sama, zato se nanj kaže skrbno pripraviti od nog do glave, da ne govorimo o psihični pripravi Mi vam danes ponujamo nekaj idej, ki jih je naš jbtoreporter Gorazd zabeležil na modni reviji Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole v Kranju. Nekaj je prav imenitnih in s pomočjo spretne šivilje lahko nastane čudež... Naj vam uspe in veliko zabave ob izjemnem dogodku! Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA (METKA SPARAVEC PLAVALKA, SLOVENSKA DRŽAVNA REKORDERKA IN OLIMPIJSKA REPREZENTANTKA) „IMELA BOM SVOJO HIŠO Z ZAVAnCVAJJMCA MAHB0R d.d 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, d.d.|tel: 062/224-111 VEČ KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR 1. Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev! 2. Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani! 3. Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto! 4. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku! 5. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let], za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo! 6. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje! 7. Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvarU»lno, polletno ali letno! 8. Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob roistvii otrok;i Zavarovalnica Maribor podari vsoto zn operno novorojenčka! IN SE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ZIVL JENJSKIH ZAVAROVANJ: 9.0I) hujši bolezni si Inltko / ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izptoctfa dela zavarovalne v.utr' ZLATA NALOŽBA jo v;iv... pot do zaklada, '»ii življenje ni pravljica! LIMPIJSKIM BAZENOM" ...ker ima pestro izbiro dobrega blaga, ... ker mi pri nakupu «. znalo svetovati. ...ker z Merkurjevimi karticami kupujem še ceneje. © + @i,r © ...kerlahko nakupujem tudi na 12 obrokov. ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, - ...ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ...ker lahko najamem orodje in stroje za domača delali >MERKUR Z zaupanjem do uspeha! i NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA II M W Im JMI nr H Ml KRIŽANKA II Im I Jb Ml II II Hi KOMENSKEGA 4, 1000 LJUBLJANA, tel./fax: 061/131 62 46 ZA REŠEVALCE KRIŽANKE RAZPISUJEMO SLEDEČE NAGRADE: 1. nagrada: dve kaseti ali CD plošči 2. nagrada: dve kaseti ali CD plošči 3. nagrada: ena kaseta ali CD plošča, tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas. Lep pozdrav vam pošiljamo s Sveta glasbe, d.o.o., kjer se ukvarjamo s kataloško prodajo CD plošč in kaset vseh glasbenih zvrsti, najrazličnejših glasbenih knjig in video kaset. 0 naši ponudbi vas štirikrat na leto obvestimo preko brezplačnega barvnega kataloga. V katalogu je do 1000 naslovov vseh glasbenih zvrsti - pop, ročk, jazz, rhythm & blues, klasika, kot tudi etno glasba, countn/, glasba iz risank studia Disney„ popularna glasba iz Hrvaške. Ne manjka pa tudi obilo domače, to je slovenske glasbe vseh zvrsti. Vsi ljubitelji glasbe se lahko včlanite v klub Svet glasbe. Članarine ni. Novi člani ob vpisu dobijo darilo, stari pa lahko kupujejo izdelke po 10 - 30 % nižjih cenah. Občasno pripravimo tudi akcijske prodaje, kjer glasbo lahko kupite po še bolj ugodnih cenah. Informacije in brezplačni barvni katalog dobite, če pokličete Svet glasbe kataloška prodaja po telefonu (061) 1316246. Na to telefonsko številko in odslej tudi na e-mail naslov svet.glasbe(a)siol.net pa lahko oddate tudi svoje naročilo. petek, 16. majal997 AKTUALNO 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Na Gorenjskem je več počitniških domov v hrvaški in srbski lasti Veriga bratstva in enotnosti je počila, domovi so ostali Na Bledu, v Kranjski Gori, v Bohinju in drugod na Gorenjskem je več počitniških domov v lasti hrvaških in srbskih (jugoslovanskih) podjetij, občin in ustanov. Le redki so prazni, zaklenjeni, večina koristi različnim dejavnostim, predvsem gostinstvu in turizmu. Nekateri lastniki bi jih radi prodali, vendar prodaja do sklenitve meddržavnih dogovorov m možna. je v Jugoslaviji še vladalo "bratstvo in edinstvo narodov in srodnosti" in so meje med republikami obstajale le na emljevidu, je bila Jugoslavija tudi "enotni turistični prostor", lovenska podjetja in premožnejši posamezniki so gradili srh'i!1^6 domove in hiše v hrvaškem Primorju, hrvaška, (("ska, bosansko-hercegovska in druga podjetja so za neposredne proizvajalce in samoupravljalce" gradila in in upovala počitniške domove v Slovenijii, največ v znanih lunstiČnih krajih, kot so Kranjska Gora, Bled, Bohinj... t'VM° S0 v Za^et^u devetdese- gu) do kratkega stika in so vsi ln jet počili še zadnji "členi načrti padli v vodo. Vila je od er|ge jugoslovanskega bratst- 1991. leta dalje zaklenjena, v a m enotnosti" in je Jugosla- njej domuje le nekdanji up- na razpadla na več manjših ravnik in od novega leta dalje rzav, so republiške meje upokojenec Leko Džoganović Postale prave državne meje. z ženo, Blejko po rodu, in s p. venski počitniški domovi v sinom, ki ima tudi slovensko ^si, Pineti, Dajli, Maredi in državljanstvo. Vila ima pet- drugih obmorskih krajih so najst sob z okoli štiridesetimi e.naenkrat znašli na ozemlju ležišči ter še okoli štiristo ^uJe države, prav tako tudi P°dobni hrvaški, srbski, bo 5^nski domovi na Slovenskem, i*ednost premoženja, ki ga -^ajo slovenska podjetja v Počitniških domovih na ^vaškem, po približnih oce-nah presega tri milijarde kvadratnih metrov zemljišča. Stavba na zunaj še kar dobro izgleda, znotraj bi bila potrebna temeljite obnove. Kaj bo z vilo naredil lastnik, podjetje Elektrodistribucija Beograd? Skrbnik vile na to vprašanje ne ve odgovora, ve le to, da je ?ark- Čeprav je.hrvaška vla- v Srbiji v postopku zakon, po a Že 1991. leta prepovedala katerem naj bi vsi počitniški Pfodajo tega premoženja ali domovi podjetij postali sindi- *akrŠnokoli oddajanje v na- kalna lastnina. Za nakup vile Jem, dobri poznavalci razmer je veliko zanimanja, največ pa Utrjujejo, da premoženje pro- je predlogov, da bi jo slovens- Pada ih se lastnini. Dovolj P°Ve že podatek, da so slovenska podjetja še pred leti imela v počitniških domovih J? Hrvaškem 54 tisoč počit ka podjetja prodobila kot zamenjavo za izgubljeno premoženje v Srbiji. Romi zasedli Viških postelj, medtem ko jih del prostorov RK Osijek LzdaJ Po približnih ocenah Rdeči križ iz 0sijeka ima v Kropi, nedaleč od letnega plavalnega bazena, počitniško naselje s številnimi hišicami in barakami. Čeprav je premo- Samo še od 35"do~36 tisoč. ^ vili Encian domuje le nekdanji upravnik j r--------------j-.-. i~ r.-----; rrecej počitniških domov, ki ženje v slabem stanju, lastni 0 lastnina podjetij, občin in kom očitno ni vseeno, kaj se z ?stanov s Hrvatske, iz Srbije njim dogaja. Ko so slišali, da vugoslavije) in iz drugih so se v nekatere hišice začasno rzav nekdanje Jugoslavije, je (?) naselili Romi, ki so nekdaj pdi na Gorenjskem. Delavci živeli v Kamni Gorici, so se lektrodistribucije iz Beogra- oglasili na radovljiški občini, Encian na Bledu je v lasti Elektrodistribucije Beograd V ty domuje le nekdanji upravnik z družino. d» . (j ter njihovi partnerji iz srugih jugoslovanskih krajev v° Nekdaj radi hodili dopusto-na Bled, v vilo Encian, ki (j. na imenitni lokaciji v sre-j> kraja, med domom TVD arUzan in Festivalno dvora-^> le nekaj sto metrov proč 3 Blejskega jezera, skrita j ed mogočna drevesa. Vila K°ila do 1961. leta v lasti Lektro Pula, poletj so jo j jj*Pili beograjski elektrikarji, b.s° njeni lastniki še sedaj. V 'ektrodistribuciji so že pi-t sijali načrte za posodobili vile, ko je med Joslovanskimi republikami l5'o (v elektrikarskem slo- kjer so hoteli zvedeti tudi to, ali jim je vselitev dovolila občina. Na občini so jim povedali to, kar so sicer že nekajkrat povedali občinskim svetnikom: občina jim za vselitev ni dala nikakršnega dovoljenja. Ko so Osiječani še pojasnili nekatere načrte z objekti v Kropi, so tudi ra- Nekdanji počitniški dom Jugovinila v Stari Fužini, sedaj Penzion Bohinj, od sredine januarja dalje koristi Center šolskih in obšolskih dejavnosti. dovljiški občinski možje razkrili "svojo bolečino": občina ima na Hrvaškem, natančneje v Crikvenici, svoj počitniški dom, v katerem so begunci in je menda v precej slabem stanju. Problem torej ni samo hrvaški, je tudi slovenski. Za rešitev ni dovolj samo občinski vpliv, potrebni bodo meddržavni pogovori o tem, kakšna bo usoda slovenskega premoženja na Hrvaškem in hrvaškega v Sloveniji. Najbolj idealno bi bilo, če bi vse države spoštovale lastnino, tudi premoženje tujih držav na svojem ozemlju, lastniki pa zakonodajo držav, v katerih imajo domove. na enem od 24 ležišč in hrano v bližnji Alpinumovi restavraciji Triglav. Najemnik kaže zanimanje tudi za odkup, vendar ta za zdaj še ni možen. Tudi pri sosedu, nekdanjem počitniškem domu Jugovinil in sedanjem Penzionu Bohinj, v katerem je 58 ležišč, je bilo ob našem obisku zelo živahno. V domu, ki je bil precej časa prazen, nekaj časa pa so bili v njem tudi hrvaški begunci, so od sredine januarja dalje otroci iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Tako bo vse do konca šole in tudi med počitnicami, ko pričakujejo slušatelje poletne jezikovne šole, posamezne goste, skupino z Danske, plesno skupino Bolero... Kako bo jeseni, je veliko odvisno od lastnika. Mladinski turizem v domu Pionir Sombor V telefonskem imeniku za Kranjsko Goro najdemo tri počitniške domove, za katere bi že po imenu lahko sklepali, da so v hrvaški in srbski lasti. Večkrat smo poklicali v Počitniško odmaralište Naša djeca na Borovški cesti 48, telefon je zvonil v prazno. V počitniškem domu Odmor RO Zren-janin se nam je na telefonski klic odzvala Borka Tasić in pojasnila, da dom s 110 ležišči ni več srbska lastnina. "Pred sedmimi leti sem ga kot slovenska državljanka kupila od delovne organizacije Zren-janin in preimenovala v Penzion Borka," je povedala Borka in še dodala, da ga odtlej koristi in oddaja. Počitniški dom Pionir Sombor v Kranjski Gori je še vedno v srbski lasti, že več kot pet let pa ga ima v najemu Zveze prijateljev mladine Ljubljana -Bežigrad, ki ga uporablja za mladinski turizem, predvsem za letovanje in zimovanje predšolskih in šolskih otrok. Trenutno je v njem okoli petdeset otrok iz ene od od ljubljanskih osnovnih šol. Kot je povedala Nada Slatner, vodja Zveze prijateljev mladine Ljubljana - Bežigrad, imajo z lastnikom iz Srbije pogodbo, po kateri bodo dom lahko uporabljali do ,4 MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Počitniški dom Zagrebačke banke je od danes dalje Garni penzion TTI. ureditve premoženjskih vprašanj med Slovenijo in Srbijo (Jugoslavijo). Najemnina ni visoka, z lastnikom imajo redne stike, prodaja pa zaenkrat ni možna. O najemu in o tem, kar se dogaja v domu, je dobro obveščeno tudi slovensko ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Dom Zagrebačke banke odslej Garni penzion TTI Iz Kranjske Gore gremo v Bohinj, kjer je med številnimi slovenskimi počitniškimi domovi tudi precej hrvaških. V Staru Fužini se najprej ustavimo pri počitniškem domu Zagrebačke banke. Delovno vzdušje že na zunaj kaže, da se nekaj dogaja. Banka je z novim letom dom za pet let dala v najem podjetju TTI, d.o.o., Radovljica, katerega lastnika sta Almira in Tone Jelar iz Radovljice. Dom je bil šest let zaprt, med vojno so bili v njem leto dni begunci iz Bosne. Po odhodu beguncev je bil v precej slabem stanju, Jelarjeva sta ga uredila, obnovila in danes, v petek, ga bosta odprla, tokrat kot Garni penzion TTI. Penzion bo odprtega tipa, del prenočitvenih zmogljivosti bodo lahko koristili uslužbenci Zagrebačke banke, ostale bodo prodajali na trgu. Gostom bodo ponujali polpenzion: prenočevanje Tone Jelar Dom je še vedno v lasti nekdanjega Jugovinila iz hrvaškega Kaštel Sučurca, ki dom prodaja že štiri leta in je začetno ceno 1,9 milijona nemških mark znižal na 1,5 milijona mark. Dom zagrebške Ine je zaprt, počitniš-k i dom nekdanjega Centralnega komiteja ZK Hrvatska, ki ga je nasledila stranka SDP oz. ZLSD, pa je v oskrbi enega od bohinjskih podjetij. Dom ima štirinajst ležišč in je odprt, v njem lahko prenoči kdorkoli. Lastniki bi ga radi prodali, začetna cena več kot dva milijona mark pa je že nekoliko padla. • C. Zaplotnik -j tCINGER It M"* •MARKIZE •ROLOJI ♦ZAVESE •LAMELE •P05TEUMIMA 17.5 17% POPUST ZA ROLOJE V CENTRU RADOVLJICE OBlKlTE PRODAJNO RAZSTAVNI SALON! s s GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Od torka do danes so morali delavci AMZS z gorenjskih cest odvleči 16 vozil, 3-krat pa so nudili pomoč ob okvarah. GASILCI Kljub sušnemu vremenu gasilci po Gorenjskem problemov zaradi požarov k sreči niso imeli. Tudi sicer velikega števila intervencij tokrat ni bilo. Še največ se je dogajalo v Kranju in okolici, tako so kranjski gasilci pohiteli na olimpijski bazen, kjer se je sporil požarni"alarm, vendar požara ni bilo. Na pomoč so pohiteli tudi v Selško dolino, kjer je do prometne nesreče prišlo na cesti Bukovica -Ševlje, vendar so že med potjo prejeli obvestilo, da njihova pomoč ni več potrebna. Zaradi suše pa ponekod primanjkuje pitne vode, tako tudi na Pangerščici, kamor so jo prepeljali kranjski gasilci. Jeseniški gasilci so prejeli klic zaradi najdenega nevarnega eksplozivnega telesa, tokrat iz Škofje Loke. Pirotehnika sta posrbela za to, da je eksplozivno telo končalo v skladišču na Jesenicah. Peljali so se tudi na Dovje, kjer so kmeta le opozorili na nevarnost ob kurjenju odpadnega vejevja. NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 10 otrok, od tega dve dvojčici. Sicer pa je bilo skupaj 6 deklic in pa 4 dečki. Najlažja je bila ena izmed dvojčic, ki je tehtala 2.370 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala kar 4.570 gramov. Na Jesenicah se je rodila 1 deklica in 2 dečka, izmed njiju je lažji tehtal 2.980 gramov, težji pa 3.570 gramov. URGENCA Na internem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli 55 urgentnih primerov, na kirurgiji 189, na pediatriji 16 in na ginekologiji 10. VAM NUDI: - malice - kosila - jedi po naročilu in sprejemamo tudi zaključene družbe. ODPRTO VSAK DAN VLJUDNO VABLJENI Hotemaže 3a, tel. 431-267 BGOSTIŠČE TAVERNA. AKHUi Žerjavica 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:064/491-068 del. čas od 12h do Olh PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Ljubljana, 16. maja - Ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske sta predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Tit Turnšek priredila v predsedniški palači sprejem za častnike SV. Tam so razglasili povišanje načelnika generalštaba SV Albina Gutmana v čin generalpodpolkovnikcu Osrednja proslava je bila včeraj opoldan v dvorani kina Šiška, kjer sta zbranim spregovorila načelnik Gutman in minister Turnšek, svečanosti s koncertom orkestra SV pa se je udeležil tudi predsednik Kučan. • S. S., foto: Tina Doki V Ameriko tudi Gorenjec Ljubljana, 16. maja • Za štiriletno šolanje na vojaških akademijah v ZDA so bili sprejeti trije Slovenci. Med njimi je tudi Matej Hajdinjak z Bleda, ki bo odšel na Akademijo ameriškega vojnega letalstva v Colorado Springsu. Slovenski študentje bodo junija odpotovali na uvodno usposabljanje, septembra pa bodo pričeli študij na akademijah. • S. S. Jelinčiča zanima Born Je državljanstvo nezakonito Ljubljana, 16. maja - Predsednik Slovenske nacionalne stranke in državnozborski poslanec Zmago Jelinčič sprašuje vlado, zakaj pošiljajo na domače naslove uradne dopise s predlogi, naj spremenijo priimke v nemško obliko. Znani so primeri sprememb Veber v Weber, Šric v Schriez, Hric v Hrietz. Ali je to slovenski prispevek k nastajanju nemške manjšine v Sloveniji, ali je to cena za nemški pristanek vključitve Slovenije v Nato, sprašuje Jelinčič. Ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja pa sprašuje, ali je zaradi ničnosti že odpravil odločbo o vračanju posestev Karlu Bornu oziroma njegovim dedičem. Na tržiški občini so namreč konec leta 1992 izdali nezakonito odločbo o državljanstvu. Kako je Born lahko slovenski oziroma jugoslovanski državljan, če je že marca 1941 iz Tržiča pobegnil v tujino. Bil je namreč Žid in se je bal Nemcev. Poslanca zanima, če so začeli disciplinski ali kazenski postopek zaradi nevestnosti v referatu za osebna stanja v občini Tržič. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA (MUMMMIGLAS S° Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike "dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen že več kot pol leta. NAROČAM (M za najmanj eno leto »IMGLAS Ime in priimek: Naslov: Podpis:......................................................... će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih Izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobilfa):............................................ Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Prestavljena ratifikacija Evropskega sporazuma Bomo morali na hitro spremeniti ustavo Parlamentarne stranke in vlada so pristali na ustavno presojo pridružit vene ga sporazuma i Evropsko unijo zaradi utemeljenega dvoma o ustavnosti. Bomo morali na hitro spremeniti ustavo, kar smo Bruslju že obljubili. Usoda referenduma še naprej negotova. Ljubljana, 16. maja - Predvsem opozicijske stranke, Slovenski krščanski demokrati, Združena lista socialnih demokratov in Socialdemokratska stranka Slovenije, so poudarjale, da so za ratifikacijo Evropskega sporazuma, vendar morajo biti stvari pravno in ustavno čiste, brez kakršnegakoli dvoma. Temu je v sredo pritrdila tudi vlada. Ratifikacijski sporazum, predvsem tisti del, ki predvideva postopno sprostitev slovenskega trga nepremičnin za državljane držav, članic Evropske unije, naj bi bil ustavno sporen, saj ustava v 68. členu izrecno prepoveduje tak promet nepremičnin. Vlada je še v torek trdila, da ustavnost Za sredo napovedano odločanje o sprejemu zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma na izredni seji je bilo zato prestavljeno predvidoma na prihodnji teden. Vlada sama je zahtevala presojo ustavnosti na Ustavnem sodišču. Prihodnji teden bo znano, ali je evropski sporazum "čist" ali ni. V prvem primeru bi vse ostalo tako, kot je, v nasprotnem primeru pa bi morali spremeniti ustavo. Ustavno sodišče ima tako sedaj v rokah škarje in platno. Sloveniji se mudi, če hoče biti pogovorni partner za članstvo v Uniji že sedaj. O tem bodo prve odločitve že junija in julija. Bo referendum Dogovor o spremembi ustave Liberalna demokracija je zahtevala od predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika, da uvrsti na dnevni red zbora že vloženo zahtevo po spremembi ustave. Spremembo ustave oziroma 68. člena, ki prepoveduje tujcem lastništvo nad nepremičninami v Sloveniji, je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek predsedniku Evropske komisije Santerju zagotovil Že decembra 1995. V sedanjih razpravah se to dejstvo pogosto pojavlja. Socialdemokratska stranka Slovenije pa je parlamentarnim strankam predlagala podpis izjave o skupnem delovanju pri vključevanju v Evropsko unijo. S to izjavo, podoben akt so stranke podpisale ob sprejemanju v Nato, naj bi določili ravnanje Slovenije glede vstopanja v Unijo, predvsem pa določili načine zaščite interesov Slovenije in njenih državljanov, na katere morajo biti enakomerno porazdeljena bremena včlanitve. ni sporna, saj so določila ustavil ratifikacijo sporazuma za zdaj samo še deklarativna in naj bi začela veljati predvidoma čez eno leto (možnost nakupa nepremičnin za tujce, ki so najmanj tri leta živeli na ozemlju Referendum, ali smo za ratifikacijo evropskega sporazuma, ki ga je v sredo že drugič zahtevalo Gibanje 23. december, daje sprejemanju zakona o ratifikaciji nov vi- vlada sama predlagala protir-eferendum z vprašanjem, ali smo Slovenci za Evropo ali za osamitev. Predstavniki Slovenske ljudske stranke so v sredo povedali, da so Gibanju 23. december, predlagatelju referenduma, priporočili, nal zahtevo po glasovanju spre* meni v naknadni referendum-da bi se tako izognili zastoje^ pri sprejemanju sporazuma, P je za Slovenijo velikega p0' mena. • J.Košnjek Slovenije) in čez štiri leta za dik. Če je bila druga pobuda državljane ostalih držav, do vložena pravilno (prva ni bila), takrat pa naj bi bila ustava spremenjena. Sploh naj bi bilo to določilo o postopnosti, ki ga bolj poznamo kot "španski kompromis" (Španija je bila lani predsedujoča v Evropski uniji in je umirjala spor med Slovenijo in Italijo), tako tolmači vlada, način premostitve dokler Slovenija ne bi spremenila ustave. Če Slovenija kot edina med kandidatkami za sprejem v Evropsko unijo ne bi imela te ustavne prepovedi, španski kompromis sploh ne bi bil potreben. bo moral predsednik državnega zbora določiti rok, dolg mesec ali mesec in pol, za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Ne glede na to, ali bo zadostno število podpisov zbranih ali ne, mora sprejemanje ratifikacijs-kega zakona čakati. Državni zbor lahko o zakonu razpravlja, ne sme pa ga sprejeti. Sprejemanje sporazuma se zato lahko prestavi na julij. Kaj lahko pa se zgodi, po napovedih predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da bo Kompromis ali prisila V razpravah o pridružitvenem sporazumu je pogosto ugibanje, ali je španski predlog kompromis ali določilo, vneseno v sporazum na zahtevo Italije. Ta je lani hudo pogojevala pridružitev Slovenije Uniji. Predvsem v opozicijskih in nekaterih zunajparlamentarnih strankah trdijo, da smo pokleknili pred Italijo (slovenske nepremičnine bi lahko kupovali tudi ljudje iz bivše skupne drŽave, ki so bil' vsaj tri leta pri nas) in pristali na pogoje, ki drugih 1 pridruženim Članicam niso bili postavljeni. Vlada odgovarja, da je španski kompromis slovenski uspeh, saj se jc Italija (po Ogleju) odpovedala zahtevam po odškodninah in vračanju premoženja. Zunanji minister Zoran Thalet pravi, da dobiva Slovenija vedno bolj sloves zaprte države, kar kaže tudi podatek o minimalni prisotnosti tujega kapitala. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna demokracija Jesenice Praznik naj bo maja Jesenice, 16. maja - Liberalna demokracija je ponovno predlagala, da se Titova cesta preimenuje v Gorenjsko, Cesta revolucije pa v Slovensko cesto. Glede občinskega praznika pa Liberalna demokracija Jesenice meni, da naj bo praznik 12. maja, saj je tesno povezan z nastankom Jesenic. Brez železarske industrije Jesenice ne bi nikoli postale mesto. Praznujmo uspehe naših prednikov, so menili. Predlog za praznik 20. marca ni primeren. Pobuda za zmanjšanje števila delovnih teles pri občinskem svetu je bila sprejeta. Pri združevanju teles je treba oceniti aktivnosti posameznih članov. Neaktivni naj se zamenjajo, sestava šestih delovnih teles pa naj odraža volilne izide in sestavo občinskega sveta. Slovenska nacionalna desnica Referendum o džamiji in smrtni kazni Ljubljana, 16. maja - Slovenska nacionalna desnica z veliko zaskrbljenostjo spremlja razvoj približevanja Slovenije Natu in Evropski uniji in zato javno sprašuje Gibanje 23. december, če Želi postati grobar plebiscitne volje slovenskega naroda, ki se je pred sedmimi leti odločil za samostojno državo v svobodni Evropi. SND pripravlja referendum o vprašanju uvedbe smrtne kazni v Sloveniji in prepovedi graditve džamij v Sloveniji. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa je 26. maja razpisan narok za glavno obravnavo o pravdni zadevi SND proti Radioteleviziji Slovenija. SND zahteva 25 milijonov SIT odškodnine. Kongres Zelenih še razburja Pojasnili Gošnika in Kukovca Ljubljana, 16. maja - Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije zanika trditve Boža Dukiča, da je tržiški župan Pavel Rupar naročil varnostni službi, da mu prepreči vstop v dvorano. Vstop naj bi mu preprečili, ker je želel razkrinkati nezakonita ravnanja generalnega sekretarja, Rupar pa naj bi nezakonito trosil denar tržiške občine. Gošnik pravi, da so kongres zavarovali na običajen način in da so imeli vstop na kongres samo delegati s poverilnicami, vabljeni gostje in kandidati. To je varnostnikom naročil organizator in ne tržiški župan. Dukič ni bil delegat, je pa grozil, da bo kongres razsul. Vse stroške so Zeleni plačali sami, na sedežu stranke pa je na voljo dokumentacija o "zanimivem" finančnem poslovanju Dukiča. Podpredsednik Zelenih Slovenije inž. Ivan Kukovec pa sporoča, da so stranko iz krize vedno reševali najzvestejši in najde-lavnejši člani. Hoteli so nas izbrisati, vendar smo ostali, piše. Na tržiškem kongresu sta med 4 kandidati za predsednika največ glasov dobila Miha Jazbinšek in Ivan Tomše, ki gresta v drugi krog v nadaljevanju kongresa čez dva ali tri tedne. Podpredsedniki stranke so Ivan Kukovec, Žare Lipovšek in Sonja Re-cek, za predsednika sveta stranke pa je dobil največ glasov Vane Gošnik. Na kongresu se ni dogajalo nič dramatičnega. Naš cilj je, da postanejo Zeleni moderna stranka. • J.K. Konferenca socialdemokratov Medvode, 16. maja - V sredo, 21. maja, ob 19. uri bo v novi občini Medvode letna konferenca občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije. Na konferenci bodo sprejeli delovni program in volili vodstvo organizacije. Izjave, sporočila Združena lista zaupa L'*' tavnemu sodišču - Združen3 lista socialnih demokratov Je dala Ustavnemu sodišču v? sežno dokumentacijo, s k3' tero želi dokazati, da nje°a referendumska vprašanja, *. jih je podpisalo nad 50.0^ volivk in volivcev, niso pf0 tiustavna. Dokumentacija 0» sega 15 strani, priloženih Pa je 186 strani prilog. Ustavj1*] presojo vprašanj je terj3 državni zbor. Združena l»st* meni, da je s tem politih odgovornost prenesel na °s tavno sodišče, ki mu Zdru# na lista zaupa in računa ^ korektno odločanje. Demokrati zaman čakali ^ odgovor - Na javno vprašanji zakaj vlada ne predlaga držav' nemu zboru sprejem prora^' na, ampak uvaja začasfl financiranje, kar ni skladno ustavo, po treh tednih n' predsednik ali podpredsedn' vlade, niti minister za finaflc in predstojnik vladne sluŽ15 za zakonodajo, niso odgovof ili. Demokrati opozarjajo, P* to počno ljudje, ki so se predvolilni kampanji zavze mali za pravno državo » spoštovanje zakonitosti. J.Košnjek yM£H GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direk'U Marko Valjavec I Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanov", i Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Ž.argi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kr* l. Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: tele«^ 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trini<-'se j obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v c časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 180 SIT > Škofja Loka se vključuje v srednjeevropski turistični projekt V Škofji Loki se bo oglasil srednjeveški klicar Od sredine maja bo vsako soboto klicar oznanjal škofjeloške dogodke in prireditve, za konec junija pa pripravljajo srednjeveški letni sejem. Škofja Loka, 15. maja • Na minulem sejmu Alpe Adria so prvič javno omenili vključevanje Škofje Loke v turistični projekt srednjeevropskih mest, ki naj bi v popolnosti zaživel z letom 2000. Od letos pa naj bi se vključena mesta z raznimi prireditvami pripravljala na to in zlasti učila, kar posebno velja za sedem mest iz Slovenije, ki imajo s takim načinom privabljanja turistov s srednjeveško dediščino bolj malo izkušenj. Osrednja prireditev v Škofji Loki bo letni sejem. Turistični projekt Venerina pot je mednarodni turistični projekt srednjeevropskih mest Avstrije, Češke, Slovenije in Italije, ki naj bi v Srednjo Evropo privabil Čim več turistov, zlasti !z Japonske in Amerike, ki srednjega veka ne poznajo. Projekt je poimenovan po pesnitvi srednjeveškega viteza Urlicha Von Lichtensteina iz konca 15. stoletja Ženska služba - Venera, ki opisuje to pot in mesta, ki jih je obiskal. V celoten projekt tega kulturnega turizma (v Sloveniji je zanj pobudnik Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) je vključenih 52 mest, v Sloveniji pa sedem mest: Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Ljubljana, Komen, Postojna in Nova Gorica, vsa, ki lahko turistu prikažejo srednjeveško dediščino. Celoten projekt naj bi sicer Mestni klicar, ki se bo oglasil v Škofji Loki Z bobnarji in fanfaristi bo Janez Debeljak. zaživel v letu 2000, tri leta do tedaj pa so namenjena pripravam in predvsem učenju v organizaciji. V vsakem mestu naj bi pripravili vrsto dogodkov -prireditev, ki so vezana na srednji vek. V Škofji Loki so se v prvem letu priprav odločili, da kot osrednjo prireditev tega tisočletnega mesta poskušajo oživiti Letni sejem, ki je bil v srednjem veku tradicionalna dogodek za okoliške kmete in roko- delce, ko so lahko na takem sejmu Erodajali brez omejitev. Letos naj bi il sejem v okviru prireditev ob občinskem prazniku 28. junija na dveh mestih: rokodelsko - obrtniški s predstavitvijo cehov na Mestnem trgu in živilski sejem ob Kašči na Spodnjem trgu. Kašča je bila namreč žitnica in za začetek sejma naj bi pripravili "odpiranje Kašče" ter "začetek prodaje žita". Na obeh sejmih naj bi poskrbeli za resnično prireditvi primerno ponudbo, (povabljeni) prodajalci pa naj bi bili tudi odeti v srednjeveška oblačila. Za vzdušje naj bi poskrbel tudi ansambel za staro glasbo, nastopilo bo srednjeveško gledališče, za popestritev pa pripravljajo tudi "mestnega zabavljača". Že sredi maja pa naj bi začel nastopati mestni klicar, ki naj bi vsako soboto s primernim spremstvom (bobnarji in fanfaristi) opozarjal na dogodke v Škofji Loki, vredne omembe. Tudi ti naj bi bili opravljeni v srednjeveška oblačila, ki jih prav v teh dneh z nemalo truda izbirajo in pripravljajo. Prireditve pripravlja delovna skupina v kateri sodelujejo Mateja Hafner, višja svetovalka za prenovo na občini, Janez Jocif iz Zveze kulturnih organizacij ter Marko Pleško iz Turističnega društva. Ni pa letni sejem edina prireditev: v sklopu projekta Vener- ina pot so se v Škofji Loki odločili, da vsako leto poskušajo oživiti eno od starih obrti - letos je to izdelovanje papirja, ki bo potekalo v delavnici konec tega tedna pod vodstvom mojstra Jožeta Valanta, tu je še nastop komornega pevskega zbora Loka v Nunski cerkvi, ter razstave o loškem simbolu in Brižinskih spomenikih na gradu ter glasbeni nastopi v juniju, predvsem na starih instrumentih. Niso pa pozabili tudi na mlade in zabavo: oživili naj bi zabavne igre (te naj bi bile pred občino): streljanje z lokom in fračo, balinanje s kamni, "koza klamf", pripovedovanje pravljic, srednjeveško gledališče, vožnja s konjem, stara glasba, itd.. Vse našteto je zagotovo kar velik zalogaj, zastavljen z veliko poguma. Šest od sedmih slovenskih mest je skupaj pripravilo tudi zanimivo zloženko - prospekt, ki opozarja na te prireditve. Omenili smo že, da so leta do 2000 učna leta, pri čemer je potrebno opozoriti še na potrebo, da se v ta dogajanja vključijo tudi sami meščani. To pa bo v Škofji Loki, po izkušnjah v preteklosti kar težka naloga. Ker se tega zavedajo, pripravljajo za meščane poseben "spoznavni večer", na katerem naj bi prireditve predstavili in jih povabili k (aktivnem) sodelovanju. • Š. Žargi Alpetour Remont na Laborah gradi sodobnejšo tehnično bazo Kako državno upravo približati občanom Bohinja Prestavljeni tehnični pregledi "Potovanja" v Radovljico Zaradi gradbenih del bodo od ponedeljka naprej do avgusta tehnične um greao vse doii na živce preglede na Laborah opravljali v sosednji (nekdanji) Petrolovi črpalki. „ .. .v. . ...v.. . .. r ' J J r Bohinjska občina predlaga radovljiški upravni enoti, da bi ^ranj> 16. maja - V Kranju sta 28 tehnične preglede motornih vozil pooblaščena Alpetour Remont na Laborah in AMZS ta Zlatem polju. V ministrstvu *a notranje zadeve, ki nadzoruje njuno delo, že nekaj let °Pozarjajo na neprimerne Prostore pa tudi opremo. Medtem ko AMZS načrtuje preselitev ob novi gasilski dom, pa So v Remontu februarja začeli 8raditi novo tehnično bazo. Grdnjo so zaupali SGP fržič, celotna naložba pa bo Vredna okrog 120 milijonov tolarjev. Sedanje prostore teh-mčne baze bodo povsem obno-Pfij na prostoru, kjer je bila Pralnica avtomobilov, pa bodo Pndobili še drugo testno stezo, ^ko da bo ena rezervirana za Pregled tovornjakov in avtobu-s°v, druga pa za osebna vozila. V obnovljene oziroma dograjene prostore bodo v Re-montu vgradili tudi najsodobnejšo tehnologijo, podano z računalniškim programom, cartech. Z njo bodo y.°zila lahko vsestransko temelji pregledali, denimo, tudi Amortizerje in izpušne pline. \°znike "tolažijo", naj se no-y.m naprav ne bojijo, saj kriter-JJ1 za potrditev tehnične brezhibnosti ostajajo nespremenjeni. "Doslej smo v Remontu °pravili povprečno 26 tisoč tehničnih pregledov na leto. V n°vih prostorih in z novo "Premo, kjer bo šlo delo mtreje od rok, načrtujemo od do 35 tisoč pregledov vozil. Pooblaščeni smo za preglede j^il z območij upravnih enot jranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica in Kamnik, kjer je registriranih okrog 66 tisoč krajevni urad v Bohinjski Bistrici preoblikovala izpostavo upravne enote, ki bi občanom svetovala v upravnih postopkih, sprejemala vloge in jih pošiljala v reševanje v Radovljico. vozil," je povedal direktor Remonta Mohor Bogataj. Na Laborah bodo razen novih testnih stez uredili še novo pisarno za podaljšanje registracije, pomembna novost pa bo tudi ta, da bo v pisarni mogoče vozilo tudi na novo prijaviti, tako da lastnikom ne bo več treba v občinsko hišo. V pisarni bodo delali štirje ljudje, torej tudi čakanja predvidoma ne bo več. In kdaj bodo odprli novo tehnično bazo? "1. avgusta," odgovarja Mohor Bogataj. "Zaradi gradnje bi morali sedanjo bazo od prihodnjega tedna do avgusta zapreti. To bi bil infarkt, ki si ga ne moremo privoščiti. Zato s privoljenjem notranjega ministrstva tehnične preglede začasno selimo v sosednjo stavbo Petrola, nekdanjo črpalko. Selili se bomo v soboto popoldne in v nedeljo, v ponedeljek ob sedmih zjutraj bomo ze tam." V Remontu hkrati urejajo tudi okolico nove tehnične baze in prodajalne rabljenih vozil. Med njima je že speljana nova cesta, več prostora kot doslej pa bo tudi za parkirišča. O vnovični postavitvi pralnice avtomobilov ne razmišljajo, zadošča jim interna ročna pralnica, v kateri umivajo nova in rabljena vozila, namenjena kupcem, ter vozila, ki prihajajo v Remontov servis. H. J. Bohinjska Bistrica - Občani Bohinja zdaj večino upravnih zadev urejajo na sedežu upravne enote v Radovljici. Ker morajo v postopkih pogosto predložiti dodatna dokazila, soglasja, potrdila in podobno, to zahteva nemalo truda, dragocenega časa in nadležnih "potovanj" iz Bohinja v Radovljico. Bohinjcem gredo očitno ta "potovanja" vse bolj na živce, zato je občina pred kratkim na Upravno enoto Radovljica naslovila pismo s predlogom, kako bi državno upravo približali občanom Bohinja. V občini predlagajo, da bi krajevnemu uradu Bohinjska Bistrica, ki se za zdaj ukvarja le s področjem matičnih zadev, dali še nekatere druge naloge s področja pristojnosti upravne enote. V Bohinju ocenjujejo, da so za to zakonske možnosti, le izpostavo bi morali informacijsko povezati z Radovljico in delavko na krajevnem uradu toliko usposobiti, da bi občane lahko seznanjala z upravnimi postopki, jim svetovala, kaj vse potrebujejo za določeni postopek, sprejemala vloge in jih pošiljala upravni enoti v nadaljnje reševanje. Spremembe bi po mnenju bohinjske občine lahko uresničili v kratkem času, če bi se naloge lotili skupaj z ostalima dvema občinama, še zlasti z Bledom, ki ima podobne, a zaradi manjše oddaljenosti, le ne tako velike probleme kot Bohinj. Z reorganizacijo bi občanom prihranili veliko časa in denarja, hkrati pa bi zabrisali mejo med pristojnostmi države in občine. V Bohinju predlog za preoblikovanje krajevnega urada v izpostavo upravne enote utemeljejo s tem, da je Bohinjska Bistrica kot središče občine od sedeža upravne enote oddaljena približno trideset kilometrov; Ribčev Laz, Stara Fužina, Ukane, Koprivnik in nekateri drugi kraji pa še od šest do deset kilometrov več. C. Zaplotmk POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Z izredne seje OS Gorenja vas - Poljane V.d. ravnatelj (ica) jutri zagotvo bo Občinski svetniki so v tretjem poskusu končno le odločili, kdo da bo v.d. ravnatelja v bodoči osemletki Poljanah. V drugem krogu tajnega glasovanja je bii rezultat 9:7 v korist Ivanke Oblak Gorenja vas - V številkah bi torkova izredna seja (druga v zgodovini) občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane izgledala takole: 16,11,7:7:1:1,9:7; Ali s kratko obrazložitvijo: 16 prisotnih svetnikov, 11 jih je za glasovalo za tajno glasovanje, v prvem glasovanju sta kandidata Oblak Ivanka in Prevc Miha prejela po 6 glasov, en glas je dobila Metka Debeljak, ena glasovnica je bila neveljavna. Po drugem krogu pa je bil rezultat 9:7 v korist ženske kandidatke. Poljanci so končno dobili tudi v.d. ravnateljico njihove nove osemletke. Svetniki so v.d. ravnatelja (ico) sicer uspeli izglasovati v čisto zadnji možnosti, no bržkone je pomembno to, da so končno le nekoga izglasovali. Precej mrkih obrazov so bili občinski svetniki, ki so se zbrali na torkovi izredni seji, kako tudi ne, saj je edina točka na dnevnem redu imenovanje v.d. ravnatelja OŠ Poljane, po dveh neuspešnih poskusih, začela povsem konkretno zanimati tudi tiste, ki se prej ruso kaj dosti brigali za to, kdo bo "komandiral" poljanske otroke. Nasprotujoča si mnenja v razpravi so dala slutiti, da prvi krog glasovanja ne bo dal rezutlata, kar se je tudi zgodilo. Ivanka Oblak iz Gorenje vasi, edina od kandidatov iz domače občine, je na koncu dobila največ glasov. Igor K. Podjetja pomagajo gimnaziji Jesenice, 15. maja - Na jeseniški gimnaziji bi radi opremili multimedijsko učilnico, ki ne bo namenjena le gimnazijcem, ampak tudi izobraževanju drugih izven gimnazije. Oprema velja 2 milijona tolarjev, zato je jeseniška gimnazija že zaprosila podjetja, da ji pomagajo. Do zdaj so se odzvali Color Medvode, Sava Kranj, Acroni Jesenice, In-terevropa in Meting in tako na gimnaziji upajo, da bodo vendarle kmalu zbrali milijon tolarjev, kolikor jih potrebujejo. Zato, ker so izobraževalna ustanova, morajo za opremo zbrati le polovico cene - polovico v teh primerih, ko gre za izobraževalne predstavitve, namenja Minisrstvo za šolstvo in šport. • D.S. Vršiško cesto upravlja občina Kranjska Gora, 15. maja - Zaradi zapletov, ki so nastali letošnjo zimo na cesti na Vršič, ko je upravljalec, Cestno podjetje Kranj moral fizično zapreti cesto, saj je zasebna agencija po njej zaradi organiziranega sankanja sama plužila, so na občini Kranjska Gora dolgo časa potekah pogovori, kako urediti zimski režim na tej cesti. Nihče, razen zakonitega upravljalca, ceste namreč ne sme sam plužiti in jo kakorkoli drugače vzdrževati, na vršiŠki cesti pa so bile problem tudi tiste visokogorske postojanke, ki so bile odprte in so morale biti oskrbovane. Oskrbniki so se nad fizično zaporo pritoževali. Kranjskogorska občina, ki se zavzema za dopolnilno turistično ponudbo in torej tudi za sankanje, se je s Cestnim podjetjem j zdaj dogovorila, da bo prevzela v zimsko upravljanje tudi cesto na Vršič. Občina bo posleh podeljevala koncesijo za dodatno turistično ponudbo na tej cesti in skrbela za ustrezen režim. • DJ§. Mladi raziskovalci danes v Muenchen Kranj, 16. maja - V torek se je oseminštirideset najboljših na tekmovanju mladih raziskovalcev, kije bilo v sredini aprila na Srednji elektro in strojni šoli Kranj, pod vodstvom Mirka Meglica in Marka Ferjana odpravilo na nagradni izlet v Muenchen. Deutsche Mu-seum, ki so si ga ogledali dijaki, govori o razvoju nemške znanosti in tehnike, enodnevni izlet v Nemški muzej pa je bil nagrada za vse, ki so se med številnimi udeleženci aprilskega tekmovanja še posebej izkazali. • WLA. Tržičanl o razvoju šolstva in športa Tržič, 16. maja - Občinska uprava v Tržiču je pripravila obsežen dokument z naslovom "Strategija dolgoročnega razvoja infrastrukture na področju izobraževanja, vzgoje in športa v občini Tržič". Načrte za izgradnjo objektov, ki bodo namenjeni tem dejavnostim, bodo predstavili najprej danes dopoldan na redni mesečni tisKovni konferenci, ob IS. uri pa bodo pripravili v dvorani tržiške glasbene šole še javno predstavitev projekta. Na srečanju bo sodeloval tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. • S. Saje lm LIT \3 RjAl UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V recepciji hotela Čreina razstavlja najnovejša dela akad. slikar Vinko Tušek. V Galeriji Pungert je na ogled razstava posvečena tednu mladih. V Beli dvorani gradu Khislstein je na ogled razstava Likovna delavnica dijakov dveh kranjskih šol V knjižnici kranjske Gimnazije razstavlja risbe z naslovom B3 Grafit Petra Hudobivnik. JESENICE - V prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Hokejski plakat. V razstavnem salonu Dolik je na ogled likovnih del članov Društva slikarjev amaterjev Tolminske in Stanke Golob. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava kopij panjskih končnic izdelovalca Milana Plešca. V Galeriji ŠivČeva hiša je na ogled pregledna razstava stripov in risank kiparja, ilustratorja in karikaturista Mikija Mustra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Niko Rupel, član FD Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike akad. slikar Janez Hafner. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Metod Frlic. V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Terra mirabilis Andrej Perko. V Galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja risbe na pesmi Simona Gregorčiča slikar Peter Jovanovič. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja mlada fotografinja Špela Mohorič slike na temo Študija portreta. TRŽIČ - V Galeriji paviljona NOB razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golija. KAMNIK - V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. V razstavišču Veronika je odprta razstava otroški akvarel. ŽIRI - V Galeriji Svoboda je na ogled razstava slik Jožeta Peternelja- Mausarja, ob avtorjevi 70-letnici. MEDVODE - V Knjižnici Medvode je na ogled razstava grafik in reliefov v lesu učencev Vzgojno izobraževalnega zavoda Fran Milčinski Smlednik. 250 prireditev v dvainpetdesetih dneh ZAČEL SE JE EVROPSKI MESEC KULTURE Sinoči se je z dvema glasbenima dogodkoma - nočno glasbo ljubljanskih zvonov, ter uradno otvoritveno slovesnostjo v Cankarjevem domu, kjer so nastopili simfoniki Slovenske filharmonije, pevci APZ Tone Tomšič in skupina Laibach ter solisti pod vodstvom Marka Letonje uradno začel Evropski mesec kulture Ljubljana 1997. V dvainpetdesetih dneh trajanja Evropskega meseca kulture se bo v slovenski prestolnici na dvaindevetdesetih prizoriščih zvrstilo več kot dvesto petdeset kulturnih prireditev: osemdeset razstav in več kot sto glasbenih dogodkov, petinširideset prireditev z gledališko plesnega področja, na ogled bodo številne multimedijske stvaritve, številni bodo dogodki s področja filmske in video umetnosti, simpoziji, javne tribune in otkrogle mize. Katalonski skladatelj Llorenc Barber je tako za otvoritveno slovesnost pripravil koncert, ki so ga z okoli šestdesetimi zvonovi, razporejenimi na petnajstih različnih krajih po Ljubljani, eno uro izvajali člani ljubljanskega Studia za tolkala, študentje akademije za glasbo, teološke fakultete in pritrkovalci. Kot je pred prvo slovensko izvedbo skoraj uro trajajoče skladbe poudaril avtor Barber, gre pri omenjenem delu za glasbo, ki je nastala v stiku z mestom, neposredno v izbranem okolju. Sicer pa je potrebno še posebej poudariti, da je v bogati program Evropskega meseca kulture pomembno vključena tudi Slovenska kinoteka. Kar 150 izbranih filmov, katerih nastanek datira od začetka šestdesetih let do danes, si bo moč ogledati v retrospektivi evropskega filma,ob tem pa še množico drugih dogodkov, povezanih z evropskim filmom. Dvainpetdesetdnevni mesec kulture se bo tudi sklenil z glasbo, 5. julija namreč, prav tako kot se je začel s Koncertom mesta zvonov, na večer zadnje prireditve v okviru EMK, slavnostnega odprtja 45. mednarodnega poletnega festivala v Križankah. Informacijska pisarna EMK bo vse dni, kolikor bo trajala prireditev, v blagajni Križank, vstopnice pa bodo, kot pravijo prireditelji, v večini primerov za 20 odstotkov cenejše kot sicer. • M.A. Začel se je Teden slovenske drame LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi v Visoko upravno šolo (1. letnik 1. semester in 1. letnik 2. semester) Q 715 265 FESTIVALU SE OBETAJO NOVOSTI Kranj - Sinoči se je z otvoritveno predstavo Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v izvedbi mariborske Drame začel letošnji 27. teden slovenske drame, v katerem bo občinstvo tja do 25. maja videlo še enajst predstav. Na letošnji otvoritvi niso podelili Grumove nagrade, kot je bilo v navadi vsa leta, saj žirija med 36 dramskimi teksti ni našla nobenega vrednega te nagrade. Ne sprašujte po vstopnicah za komedije, te so že razprodane. Se pa seveda dobi še kakšen sedež za vrsto drugih zanimivih gledaliških predstav, ki so se uvrstile v letošnji program. Le-tega dobro razgledano kranjsko občinstvo pozna do potankosti, zato se je pogovor z Milanom Marini-čem, direktorjem Prešernovega gledališča, organizatorjem festivala, sukal okoli drugih vprašanj, ki zadevajo ta kulturni dogodek v Kranju. Teden slovenske drame se je sicer uspešno začel, poteka pa že nekaj let brez kakšnih spremljevalnih prireditev. Tokrat je manjkala tudi podelitev Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo. "Žirija ni mogla izbrati nobenega besedila med predloženimi, njeno odločitev je pač treba sprejeti. Vendar pa je bil prvotni namen, ki ga ima Grumova nagrada, vseeno dosežen, namreč nastajanje dramskih besedil in seveda evidentiranje izida vseh besedil, ki ga za nas opravlja Osrednja knjižnica Kranj. Letos jih ni bilo prav nič manj kot pa prejšnja leta, celo nekaj več. Žal se je letos dogodilo, da podelitve kot ene od osrednjih slovesnosti otvoritvenega dne pač ni moglo biti." Z Grumovo nagrado lani nagrajeno dramo Iva Svetine Tako je umrl Zaratuštra so pred kratkim uprizorili v ljubljanski Drami, v programu festivala pa je ni. Zakaj? "Predstave iz tehničnih razlogov ni mogoče prenesti na oder kranjskega gledališča. Seveda se zavedamo tega, da bi bilo še kako umestno to predstavo imeti v festivalskem programu, pa žal ni mogoče. Je pa seveda razveseljivo, da je bil nagrajeni tekst bil tako hitro uprizorjen, saj vemo, da nagrada nikakor še ne zagotavlja tudi uprizoritve - za to je kajpak lahko cela vrsta razlogov." V meščanski drami Drage Potočnjak Metuljev ples, predstava SNG Drama Ljubljana, nastopata Marijana Brecelj in Silva Čušin ( na sliki), poleg njiju pa še Zvezdana Mlakar, Vesna Slapar, Tone Gogala in Janez Albreht. Režiser predstave je Boris Cavazza. - Foto: Tone Stojko Vsi ti razlogi seveda krojijo podobo festivala slovenske drame. Bi bila lahko drugačna? "Prav gotovo pa velja glede organizacije takšnega festivala v prihodnje razmisliti in poiskati načine, da se festival ohranja v Kranju, da pridobiva na pomembnosti tudi s tem, da na primer nagrajena in uprizorjena drama pride kot otvoritvena predstava na naslednji festival. To pa med drugim tudi pomeni, da bi kranjsko gledališče imelo tudi takšno tehnično opremo, ki bi omogočala izvedbo tudi zahtevnejših predstav - za sedaj jih še ne." Drugačen, aktualnejši pro- Bohinj - Danes, v petek, se v Bohinju začenjajo 2. Ravnikovi gram Tedna slovenske drame dnevi, ki jih Društvo Jarina prireja v spomin Janka in Antona membe, izboljšave in novosti glede festivala po skoraj treh desetletjih res že potrebne. Vse doslej se tudi s tako majhno ekipo ni bilo mogoče lotiti kakšnih večjih sprememb. Idej ne manjka, gotovo tudi poguma ne. Kdaj bo festival drugačen, prenovljen, je težko reči, trdim pa, da bo ob naslednjem jubileju, tridesetletnici, vsekakor že imel novo podobo." Vrsto let je Prešernovo gledališče festival izkoristilo - v dobrem pomenu besede - za svojo promocijo. Otvoritvena predstava, velikokrat je bila tudi krstna, vsekakor je promocija gostitelja. Je gledališče to lepo navado zdaj opustilo? "Ko se je začetek festivala preselil iz zgodnje spomladi v sredino maja, ko so vse premiere v slovenskih gledališčih že mimo, si seveda čakanja na tako pozno premiero tudi pri nas nismo mogli dovoliti. Če je bila poprej otvoritvena predstava izziv in afirmacija za Prešernovo gledališče, zdaj že lahko trdim, da smo dovolj uveljavljeno gledališče, ki to stalnico zdaj že lahko opusti. Stvar se je obrnila. Zdaj smo se odločili, da bomo poslej kot gledališka institucija bolj kot sebe promovirali festival." Napovedovati, kako bo občinstvo sprejelo novi termin festivala, je še prezgodaj-Eden od kazalcev pa je gotovo prodaja vstopnic. "Po vseh treh takoj razprodanih komedijah bi Že lahko sklepali, da premik festivala na maj ni bil zgrešen. Zanimanje občinstva je enako kot, če bi festival, ki ima letos še dve predstavi več kot lani, potekal februarja ali marca kot doslej. Za končne ocene je res Še prezgodaj, vendar pa se zdi, da kranjsko občinstvo vedno lepo in radovedno sprejmi program festivala in napolni dvorano." • Lea Mencinger RAVNIKOVI DNEVI je eno, pestro festivalsko do gajanje pa drugo. Se rTodo v prihodnje na festival spet priselile kakšne spremljevalne prireditve kot nekdaj? "O spremembah in novostih seveda že nekaj časa razmišljamo. Vsa leta smo se veliko ukvarjali z afirmacijo lastnih uprizoritev, naše gledališke hiše sploh, zato so spre- 3. slovenski muzejski sejem IZOBRAŽEVALNA VLOGA MUZEJEV Na 3. slovenskem muzejskem sejmu, ki se začenja 19. maja v Narodni galeriji v Ljubljani, trajal bo do 24. maja, se predstavlja kar 37 slovenskih muzejev, med njimi tudi vsi gorenjski muzeji. Za letošnjo skupno predstavitev, ki se je po dveh predstavitvah iz Cankarjevega doma preselila v galerijske prostore, je bila izbrana tema - izobraževalna vloga muzejev. Program na to temo so pripravili tudi vsi muzeji na Gorenjskem, ki so ob tej priložnosti izdali tudi skupni plakat, ki vabi v gorenjske muzeje. Gorenjski muzej Kranj predstavlja stare otroške igre, ima tudi predavanje o animaciji odraslih na primeru študijskih krožkov in predstavlja rezultate dela študijskega krožka Rodoslovje, Gorenjski biografski leksikon in Stare kranjske družine. Predstavili bodo tudi etnografski film Studor v Bohinju. Muzej Jesenice bo na sejmu prikazal multimedijsko predstavitev dela Čopove zbirke. Program, ki je sicer stalno postavljen v rojstni Čopovi hiši v Žirovnici, bo za teden dni preseljen na muzejski sejem. Tržiški muzej bo na sejmu predstavil opuščeno oglarjenje V tržiški okolici. Na sejmu bodo pokazali tudi žlefe, vlečne sani s pletenim košem za prevažanje oglja. Muzeji radovljiške občine so svojo predstavitev razdelili v tri sklope: Galerija Sivčeva hiše predstavlja izbor ilustracij slovenskih ilustratorjev, Čebelarski muzej s predavanjem o čebelarski dediščini, spremljajo pa ga ilustracije Marjana Mančka iz knjige o čebelah, ki bo v kratkem izšla, Kovaški muzej pa se v otroški delavnici predstavlja z delovanjem vigenjca. Loški muzej bo predstavil svoj obsežni pedagoški program, v katerem ima pripravljenih kar 14 tem, posebej pa bosta na sejmu predstavljena izdelovanje cehovskih ključev in slovenska narodna noša. • L.M. Ravnika. Prireditve se bodo vrstile tja do začetka junija. Prireditve, ki jih organizator namenja spominu na oba bohinjska rojaka, katerih življenje je zaznamovala glasba, fotografija in film, se bodo odvijale v Domu Joža Ažmana, v Domu v Stari Fužini, na Češnjici in drugod. Samo danes, v petek, se Ravnikovi dnevi začenjajo kar s tremi prireditvami: v Domu Joža Ažmana - z recitalom, razstavo risb Martine Sodja, Nežke Rijavec in Maje Fajdiga ter fotografsko razstavo Franceta Urbanije. Med drugimi prireditvami v naslednjem tednu velja posebej opozoriti na petkovo predvajanje filmov iz Arhiva Slovenije in nedeljski (25. maj) koncert Bohinjskih kosezov z naslovom Koseške podoknice na vasi. Prireditve se bodo zaključile z dvema koncertoma - jubilejnim nastopom Mešanega pevskega zbora Stanko Premrl m spominskim koncertom Moškega pevskega zbora Svetega Martina. • L.M« Na filmskem platnu ANGLEŠKI PACIENT Režija: Anthonv Minghella Angleški pacient se začne nekako tako kot Mali princ. Sred' puščave se zruši avion, pilot za silo preživi in potem malo blodi-Tudi nadaljuje se približno tako kot Mali princ. Govori o samih velikih rečeh. O ljubezni, spoštovanju, zaupanju, prijateljstvu, ja, prav take teme dozorevajo v dolgih, neskončno dolgih dnevih pod vročim afriškim soncem sredi Sahare. Moško družbo razrahlja prihod ženske. Ampak niti ta ženska ni ves svet. Tam je še vojna in cela vrsta grozot. Lepo povezanih v enega največjih, najlepših in najuspešnejših filmov vseh časov. Angleški pacient je veliki zmagovalec letošnjega boja za oskarje, dobitnik devetih oskarjev, prav vse pa je zagotovo dobil zasluženo. In sploh ni potrebno naštevati kategorij, saj je film prava, skladna celota in prav lahko bi odnesel še ostale oskarje. O tej magični, pretresljivi in osupljivi epski ljubezenski drami režiserja Anthonvja Minghelle se je veliko govorilo, in se še bo. Nekako tako, kot še en velik film - Casablanca. Tudi ta, po mnenju mnogih najboljši film vseh časov, se je večji del dogajal v severni Afriki, govoril o veliki, strastni ljubezni in ne bo nikdar pozabljen. Angleški pacient je film o čustvih, o zaupanju in izdajstvih-pogumu, avanturizmu, vojni, trpljenju, je film o agoniji in je predvsem film o ljubezni. Toda - tokrat je ljubezen prava, velika in vsemogočna. Ljubezen je tokrat čez vse. Ljubezen je gonil0, sveta. In le ena sama stvar je še močnejša od nje. Smrt. Potem n> nič več. Ničesar. Angleški pacient je pač film, ki ga je treba gledati, videti m doživeti. Nič več in nič manj. • Janez Čadež Plače gorenjskih občinskih funkcionarjev Svetnik hočem biti, to ni reven stan... Občinski svetniki na Gorenjskem - z redkimi izjemami - so kar dobro plačani za svoje sejanje. Največ, 24 tisoč tolarjev za sejo, dobijo kranjski svetniki, kjer za eno samo sejo in nekaj odborov potrošijo kar 10 tisoč nemških mark. Dobro plačani podžupani in predsedniki svetov. Bohinjski in kranjskogorski župan sta edina, ki se še vedno nista izneverila predvolilnim obljubam... Želeli smo izvedeti, kakšne so danes, po dveh letih od nastanka novih občin, plače nekaterih gorenjskih občinskih funkcionarjev: županov, koliko prejemajo svetniki za seje, kako jim sejnine obračunavajo. Podatke so nam večinoma posredovali tajniki občin in tudi občinske finančne službe. Ponekod je bilo treba kar nekaj potrpl- jenja in prepričevanja, da so vse plače in prejemki funkcionarjev javni in da ne more biti nobenih zadržkov pri posredovanju teh podatkov javnosti. Najbolj so nekateri 35. let tovarniškega časopisa Alpine "Najstarejši" urednik na Gorenjskem V teh dneh se na različne načine kar precej sliši o tem, da praznuje Žirovska tovarna obutve Alpina svoj 50. rojstni dan, zelo malo pa je slišati za še en zelo lep jubilej: 35. let že neprekinjeno izhaja tovarniški časopis Delo in življenje. 16. maja - Prav v prvih dn?h maja leta 1962 je Prizadevna skupina mladih Z Nejkom Podobnikom na čelu ves teden na roko "tiskala" prvo številko tovarniškega časopisa tovarne Alpina, ki vseh teh 35 let redno mesečno izhaja, kar enaindvajset let pa je njegov urednik Nejko Podobnik. Časopis je že zdavnaj prerasel tovarniško ograjo in v Zadovoljstvo njegovih ustvarjalcev postal vpliven v celih Žireh. Zagotovo dober razlog za pogovor z nJegovim urednikom. Kdaj in kako ste torej začeli? "Obletnica tovarne in časopisa je resnično skoraj na isti dan, saj smo se v aktivu Zveze mladine potrudili izdati prvo številko na 1. maj 1962, uradna obletnica same tovarne, ko je bila izdana listina o ustanovitvi državnega industrijskega podjetja, pa nosi datum 30. april. Posebej nii je ostalo v spominu, kako smo glasilo tiskali: v okvir smo pripeli matrico in tiskarsko barvo nanašali ročno z valjem, za vsako stran posebej. Kar ves teden smo morali Pošteno delati, tudi ponoči, da smo natisnili vseh 24 strani v 600 izvodih. Takrat so bile Zelo aktualne ekonomske e-note in njihovi medsebojni odnosi, in mi smo jih pospremili kritično s karikaturo ter Podpisom: Psi lajajo, karavana gre dalje... Pisali smo tudi o požarni varnosti, pa o Športu, pri čemer je bil zanj posebej navdušen Konrad Peternelj. Tudi pesem ni manjkala. Napisal jo je naš slepi telefonist Toni Žakelj - Vsak Začetek je težak..." Kako ste postali urednik? "V Alpini sem bil zaposlen Pri izobraževanju kadrov kar nekaj let in tedaj imenovan za predsednika tedanje Ljudske mladine Slovenije v Alpini. Ker smo se mladi smo se Želeli dokazati, smo se lotili najprej izgradnje srednjega trakta, vendar smo po štirih tovornjakih na rokoodkopa-nega materiala nad napori obupali. Na očitek direktorja, da smo samo nekaj razkopali, smo sklenili, da se pač lotimo nečesa, čemur bomo kos, in to je bil časopis. Ob tem je potrebno dodati, da so bili to za Alpino prelomni časi, saj se je pripravljal prav tedaj prvi proizvodni trak, zato ni bilo vseeno, kako preseči stare navade, kako delavcem prikazati potrebnost industrijskega načina dela. Neuspeh pri gradnji nam je vlil še večjo vztrajnost, da idejo o časopisu uresničimo in to celo mimo partijske skepse. Pomembno je seveda bilo, kako bo sestavljeno uredništvo. K sodelovanju smo povabili kulturniško nastrojene-ga Antona Zajca, Tonija Zaklja, Konrada Peternelja in Majdo Jesenko, ki je tudi naslednje leto za tem za 14 let prevzela urejevanje časopisa. Prvo leto smo izhajali na dva meseca, nato vsak mesec in šele pred petimi leti smo se odločili, da en mesec v letu izpustimo. Koliko številk smo izdali, pravzaprav natančno ne vemo, bližamo se 400. številki, izračunal pa sem, da smo napisali več kot 6000 strani." Na roko dolgo ni šlo... "Seveda ne. Že naslednje leto smo začeli tiskati na ciklostilu v KLI-ju, leta 1972 pa s tiskanjem v Gorenjskem tisku v Kranju Delo in Življenje dobi pravo časopisno obliko. Čeprav ta tiskarna ni specializirana za tak tisk, smo si ostali zvesti vse do sedaj. Posebej bi rad omenil Stojana Pertovta, ki je bil vodja splošnega sektorja, saj se je kot odgovorni urednik izredno potrudil, da je naše glasilo dobilo pravo časopisno podobo. Hkrati pa je časopis začel spremljati tudi dogajanje v celih Žireh. Kot pomeni Alpina veliko za kraj, se je tudi njen Časopis med ljudmi kar uveljavil. Zlasti stalna rubrika Za urednikovo mizo je bila zelo odmevna in celo vplivna, da se je večkrat potrdilo, da so dobili dogovori zapisani v njej celo status nekakšnega političnega dogovora. Tudi rubrika Naši rojaki v kateri so nastopali vidni in uveljavljeni Žirovci je pripomogla k kasnejšemu oblikovanju Skupine za razvoj kraja, v kateri so sodelovali tudi zunanji strokovnjaki." Kakšen je bil odnos vodstva Alpine do časopisa. Niso redki primeri tovarniških glasil, ki so bila izpostavljena različnim pritiskom? "Ko se v tem pogledu oziram nazaj, moram reči, da ni bilo nič takšnega. Bili so različni pogledi na to, kar nekajkrat sem bil povabljen na razgovor k direktorju, ki je imel pred seboj časopis ves rdeč od popravkov, vendar sva se vedno dogovorila, na kakšen način bomo objavili tudi njegovo plat. Kar nekajkrat se je tudi zgodilo, da sem vodilnim zavrnil objavo posameznega prispevka, saj je bila moja odgovornost, da je objavljeno dovolj razumljivo za večino bralcev. Tudi npr. objavo basni enega od direktorjev, za katero sem ocenil, da bo povzročila le prepire, nisem dovolil objaviti. Imel pa sem eno prednost: velika večina vodilnih je bila, ker sem bil organizator izobraževanja, nekoč "mojih"pripravnikov in zato smo se dobro poznali ter imeli dobre odnose. Vse to je prispevalo k temu, da smo morebitne nesporazume reševali korektno in kulturno." Kaj pa pomenijo nove družbene razmere, novi lastniški odnosi in nova podjetniška miselnost za vaš tovarniški časopis? "Jasno je, da smo morali spremembam slediti, zlasti pri uveljavljanju podjetniške miselnosti, prilagajanju trgu, razvoju in odpiranja novih perspektiv. Ko smo ugotovili, da je v časopisu za vse to premalo prostora, smo začeli izdajati poseben bilten za strokovne delavce z naslovom Manager, ki ga poleg strokovnjakov prejemajo vsi, ki na različnih ravneh vodijo delo v Alpini. Večina je moj izbor iz aktualne strokovne ''literature, nekaj pa je tudi avtorskih sestavkov strokovnjakov v hiši. Poleg tega pa za občasno interno obveščanje delavcev skrbimo tudi še z Informatorjem, ki izhaja tudi po večkrat na teden. Trudimo se torej, opraviti svojo nalogo obveščanja čim bolj učinkovito in korektno. Na vsakem sestanku uredništva je vedno prvo vodilo: Kaj lahko s časopisom prispevamo k razvoju Alpine." Za konec še to: Gorenjski glas je začel za občino Ziri izdajati posebno prilogo Ži-rovske novice. Je to vašemu časopisu, ki je tudi krajevni, konkurenca? "Mislim, da ne gre za konkurenco, pač pa predvsem za dopolnjevanje pri obveščanju. Jasno je namreč, da imamo na žirovske dogodke različne poglede, in če se to zrcali tudi v medijih, to obveščanje le bogati." Š. Žargi sogovorniki ovinkarili pri plačah županov. Vsaka občina ima količnik, ki je odvisen od števila prebivalcev in drugih kriterijev, izhodiščna plača je 38 tisoč tolarjev in če vemo, da imajo naše občine večinoma količnik od 6 do 8, potem smo kmalu pri približni plači gorenjskega župana. Seveda je k županovi plači treba prišteti še minulo delo, predvsem pa stimulacijo ali delovno uspešnost, ki je lahko največ 50 odstotkov. In večini naših županov so komisije in svetniki priznali 50 odstotkov pribitka za delovno uspešnost. 50 odstotna stimulacija je seveda nekakšen unikum -le kje, za vse na svetu, boste v državnih službah še našli 50-odstotno stimulacijo, a to tokrat ni naša tema. Naša tema so številke, ki bolj kot vse drugo zgovorno pričajo, kako je pri očitni revščini okoli nas navsezadnje draga občinska oblast. Presodite sami. Kranjski svetniki: 24 tisoč tolarjev plus potni stroški Na območju nekdanje občine Kranj tudi sicer na Gorenjskem so rekorderji svetniki Mestne občine, saj prejemajo 24 tisoč tolarjev sejnine in potne stroške. Mestna občina Kranj ima 33 svetnikov, sejnino pa so si določili na osnovi količnika. Za predsednika občinskega sveta velja količnik ena ali 38 tisoč tolarjev bruto, svetniki prejemajo 0,80 količnika, predsedniki odborov 0,40, člani odborov 0,30, predsednik nadzornega odbora 0,85 in član nadzornega odbora 0, 80 količnika za eno sejo. Bližji so nam še vedno netto zneski: predsednik občinskega sveta tako prejema 29.600 tolarjev in 33 svetnikov po 24 tisoč tolarjev na sejo, povrnejo jim tudi potne stroške. Seja sveta občine Kranj torej kar veliko stane, če prištejemo tudi odbore in potne stroške pa material in pripravo, smo resnično pri številki milijon tolarjev ali kar nam je spet bližje: pri 10 tisoč nemških markah na eno samo sejo! V občini Šenčur dobi predsednik občinskega sveta 10 tisoč tolarjev za sejo, člani občinskega sveta 6 tisoč tolarjev za sejo, predsedniki odborov 6 tisoč tolarjev in člani odborov 4 tisoč tolarjev. V Preddvoru prejema predsednik občinskega sveta za sejo 14.900 tolarjev, svetniki okoli 5.000 tolarjev, člani odborov 3.000 tolarjev. V občini Cerklje predsednik občinskega sveta dobi za sejo 7 tisoč tolarjev, svetniki po 5 tisoč tolarjev, v odborih prav toliko. Sejnine so decembra povišali od 3 tisoč na 5 tisoč tolarjev. V občini Naklo prejme predsednik občinskega sveta 16 tisoč tolarjev za sejo, svetniki po 8 tisoč tolarjev, člani in predsedniki odborov pa ničesar - razen ob novem letu nagrado. Najbolj skromni so v Gorenji vasi Če bodo na naslednji seji svetniki občine Tržič sami sebi zvišali sejnino, potem bo predsednik občinskega sveta namesto sedanjih 12.500 tolarjev prejel 25 tisoč tolarjev, člani sveta pa namesto dosedanjih 10 tisoč tola- Bohinjski in kranjskogorski župan nočeta ničesar Gorenjski profesionalni župani dobijo od 250 tisoč do 300 ali več plače, neprofesionalni pa nagrado, ki se giblje od 60 do 140 tisoč tolarjev. Župan Mestne občine Kranj dipl. inž. Vitomir Gros kot nepoklicni župan dobi mesečno tretjino ah točno 33 odstotkov funkcionarske županske plače; izplačilo znaša okoli 140 tisoč tolarjev mesečno. Tudi v občini Šenčur imajo nepoklicnega župana Franca Kerna, ki prejema nagrado v zakonski višini 33 odstotkov od plače, ki bi mu pripadala, če bi redno delal, svetniki mu priznajo najvišjo, 50-odstotno stimulacijo in tako skupaj dobi mesečno okoli 119 tisoč tolarjev. V občini Cerklje so svetniki priznali stimulacijo svojemu nepoklicnemu županu Francu Cebulju, prejema pa nagrado v višini 65 tisoč tolarjev. Nakelski župan Ivan Štular je postal profesionalni župan, količnik nakelske občine je po republiških normativih 6,5 in če pomnožimo z 38 tisoč tolarji, dodamo minulo delo, priznano 40-odstotno stimulacijo, dobimo 380 tisoč tolarjev bruto plače nakelskega župana ali neto približno 250 tisoč ali nekaj več tolarjev. Tržiški župan Pavel Rupar dobi nagrado, zadnje mesečno izplačilo je znašalo 75.269 tolarjev. Škofjeloškemu županu Igorju Drakslerju pripada bruto plača 304 tisoč tolarjev, z zakonitimi dodatki, 30 odstotno stimulacijo - torej dobi okoli 230 tisoč tolarjev neto. Mesečna nagrada župana Gorenje vasi Jožeta Bogataja znaša okoli 90 tisoč tolarjev. Mesečna nagrada župana Železnikov Alojzija Čufarja je 100.024 tolarjev. Župan občine Žiri Bojan Starman ima tisoč nemških mark nagrade bruto, kar je v izplačilni kuverti seveda za 25 odstotkov manj. Radovljiškemu županu inž.Vladimirju Černetu zdaj priznajo 40-odstotno stimulacijo, medtem ko je bilo pred časom prav njegova delovna uspešnost velik problem. Prejema toliko kot vsi profesionalni gorenjski župani, odvisno tudi od minulega dela. Blejski župan Vinko Gole dobi 125 tisoč tolarjev mesečne nagrade s stimulacijo vred. Bohinjski župan Franc Kramar se je sam odpovedal stimulaciji, vso mesečno nagrado v višini 65 tisoč tolarjev - ki bi bila lahko višja, a je župan ni želel - v celoti pokloni dobrodelnim ustanovam. Jeseniški župan dr. Božidar Brudar ima okoli 300 tisoč tolarjev neto plače, z vsemi dodatki, tudi 50 odstotno stimulacijo. Kranjskogorski župan Jože Kotnik noče čisto nič, njegova plača se vsa nameni humanitarnim organizacijam - sam ne dobi niti kilometrine, vozi pa se z lastnim avtomobilom. riev 15 tisoč tolarjev. Predsednik občinskega sveta danes dobi 12.500 tolarjev le v primeru, če sejo vodi, če seje ne vodi, prejme 10.500 tolarjev. Predsedniki odborov dobijo po 5 tisoč tolarjev na sejo, člani pa 3 tisoč tolarjev. Le en svetnik ne dobi nič, ker se je v korist Karitasa sejnini odpovedal: to je tržiški svetnik Tomaž Verbič. V občini Škofja Loka dobijo svetniki za sejo okoli 12 tisoč tolarjev, predsednik občinskega sveta 13.500 tolarjev, člani odborov pa polovico zneska, ki ga prejemajo svetniki, predsedniki odborov pa polovico zneska, ki ga prejema predsednik sveta. V občini Gorenja vas so najbolj skromni: predsednik sveta prejme 4 tisoč tolarjev, svetniki po 3 tisoč tolarjev, predsedniki odborov 3 tisoč tolarjev in člani odborov tisoč tolarjev. V Železnikih dobijo vsi enako: po 6 tisoč tolarjev na sejo, vendar imata predsednik občinskega sveta in podžupan še mesečno nagrado, ki je za predsednika sveta 30.007 tolarjev in za podžupana 20.005 tisoč tolarjev. Občina Žiri namenja za predsednika sveta in za svetnike po 7 tisoč tolarjev za sejo, predsedniki odborov prejmejo 3.500 tolarjev, člani odborov pa nič ali vsaj do zdaj sejnine ni še nihče uveljavljal. Radovljiška posebnost: sejnina po uri Radovljiški svetniki so ubrali drugo pot: plačani so po uri. Predsednik sveta tako dobi bruto 2.340 tolarjev na uro ali okoli 1.700 tolarjev neto, svetniki pa 1.560 tolarjev ali 1.170 tolarjev neto. Predsedniki odborov 1.950 bruto, člani odborov 1.820 bruto tolarjev. Več ur se seja vleče, več tudi dobijo. Blejski svetniki prejmejo 8 tisoč tolarjev, člani odborov 4 tisoč tolarjev, predsedniki odborov 8 tisoč tolarjev. Predsednik sveta prejme mesečni pavšal v višini 35 tisoč tolarjev nagrade, vendar predsednik blejskega sveta Franc Pelko svojo nagrado v celoti in redno nameni Karitasu. In tako kot vsi, ki se nagradi ali sejnini odpovedujejo, plačuje dohodnino.Po pravilniku občine Bohinj ima župan 65 tisoč tolarjev nagrade, predsednik občinskega sveta 50 odstotkov županovega zneska in svetniki po 20 odstotkov. Se pravi: svetniki okoli 13 tisoč tolarjev, njihov predsednik pa okoli 32 tisoč tolarjev. Če je svetnik član komisije, ima 25 odstotkov županove osnove, člani nadzornega odbora dobijo na eno sejo 12 tisoč tolarjev. V jeseniški občini so si svetniki zvišali sejnino od 8 tisoč na 12 tisoč tolarjev, člani odborov dobijo 6 tisoč tolarjev, podžupan 28 tisoč tolarjev mesečne nagrade in predsednik občinskega sveta 58 tisoč tolarjev nagrade. V kranjskogorski občini dobi predsednik sveta 8 tisoč tolarjev, svetniki in predsedniki odborov po 4 tisoč tolarjev, člani odborov pa 2 tisoč tolarjev. Sejnini se v korist mojstranškega gasilskega društva odpoveduje Miro Eržen iz Mojstrane. • D.Sedej TURIZEM Odisejev katalog "Moje poletje" Turistična agencija Odisej je letos pripravila katalog Moje poletje oblikovno zelo zanimivo, prekrasna naslovnica s čudovitimi posnetki in je predlagan za nagrado! Prav tako so ga pohvalili tudi drugi partnerji iz tujine! Vsebina kataloga predstavlja najpestrejšo ponudbo na slovenski in hrvaški obali. Z akcijo 10.000 apartmajev od Portoroža pa do Dubrovnika zadovoljujejo še tako zahtevne kupce. Imajo zelo podrobno razčlenjen in pregleden cenik za sladokusce, ki si želijo na otoke, le pri njih na Gorenjskem se dajo kupiti karte za trajekte! Kot posebnost so edini v Sloveniji organizirali avtobusni prevoz, ki so ga poimenovali Night Express, ki bo le za borih 70 DEM vsak petek drvel za Dalmacijo! Seveda imajo za otoke Hvar, Brač, Korčulo in Dubrovnik organizirane letalske prevoze! Se dodatno možnost pa so prevozi na Hvar, Korčulo s hidrogliserjem, res pestra ponudba vseh prevozov! Posebna ponudba Odisejevih klubov, kjer imajo svoje športne animatorje v Bernardinu Portorož, Rovinju, Rabu, Hvaru, Korčuli! So eni prvih, ki so podrobno razčlenili severno Dalmacijo, otoke, kot so Ugljan, TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 KRANJ Tel 064/221-1C3, 221-139 faks: 064/211-790 AKCIJA APARTMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA Posebni klubi za družin« Rovinj - Vilas Rubin 7 polp. 315 DEM Crveni otok HTL. Istra Rab San Marino 7 pol. 299 DEM Krk, Cres, Mali Lošinj, Pag Vilu na Ugljanu, Pašmanu, Silbi Kamp! v Puli, na Hvaru, Pelješcu 7 pol. 160 DEM Murfur - Korneti robinzonski turizem Letalski prevoz za Hvar, Brač, Korčulo, Dubrovnik Avto. prevoz - night express Korčula 70 DEM Makarska, Tučepi, Podgora, Neum Križarjenj« Pašman, Silba, Dugi otok, Božava... Tukaj nudijo posebne vile s razgledom na morje! Komati - robinzonski turizem, kjer ste lahko gospodar otoka v majhni ribiški hišici s možnostjo najema čolna! Odisejeva posebna ponudba so tudi kampi v Puli - Tašalera, Hvaru - Jurjevac, Pelješcu, kjer nudijo v glavni sezoni 7 polpen-zionov za 160 DEM. To je tudi novost, ki je ne zasledimo v drugih turističnih katalogih! Imajo posebne hotele in bungalove, ki jih priporočajo za družine z majhnimi otroki, s peščeno plažo in mivko - Rajska plaža na Rabu, Kukljica na Ugljanu, na Korčuli, Krku, Cresu in Malem Lošinju, Makarski! Za sladokusce pa nudijo križarjenja z oldtimerji z Reke in Splita! TA Odisej zastopa tudi Club Mediteranee, Francoski klub iz Francije, ki ima 70 klubov po vsem svetu! V teh klubih imajo Odisejevi gostje stalno športno in zabavno animacijo od jutra do večera! V ceno je vključen polni penzion, pijača pri obrokih in vsi športni rekviziti! Taka najbližja kluba sta Pakoštane na Hrvaškem in Donoratico v Italiji! Seveda v TA Odisej lahko dobite zelo ugodne letalske karte, pa letovanje v tujini, dolga potovanja, o tem pa drugič! Vruil hit ud 17. S. dalje Rdeče morje 8 dni pol. 1099 DEM Sri Lanka 11 dni pol. 1599 DEM Tajska 12 dni 1550 DEM Grčija, Španija, Turčija, Tunis Z avtom na izlet Izletniško gradivo Slovenskih novic je izvr sten vodič tudi za družinske izlete z avtom. Vsako sredo v Slovenskih novicah v prilogi Kaj Kje Kdaj objavljajo tudi kupon, s katerim lahko naročite izletniško gradivo, ki ga pripravlja njihov sodelavec, znani turistični novinar in izvrstni organizator izletov Slovenskih novic Drago Kralj. Trenutno je na voljo gradivo o Grossglocknerju in Veroni z Gardskim jezerom, v pripravi pa je še gradivo o Koroških jezerih, o Salzburgu, o Ogleju, o Ziljski dolini in o Gospe sveti. PIAUA IAGUNAI SPOMLADANSKE POČITNICE V POREČU so nehaj posebnega, so doživetje! za Vas smo pripravili tudi posebno ponudbo in jo popestrili z obilico rekreacije in zabave. HOTELI cene polpenziona na osebo na dan ZORNA 29." do 34.- GALIJOT 32." do 38.- MEDITERAN 30." do 36." MATERADA 30." do 32." APARTMAJI CITADELA ASTRE cene dnevne najemnine 2 os. 3 os. 4 os. 5 os. 27.- 31.- 39.- 47.-- 35.- - cene so v DEM in veljajo za vsaj 3-dnevno bivanje VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja ali pa: Plava laguna Poreč TeLOO 385 52 410-101, 410-202 k, fax:451-044 A lliltek nrdttUiknjtne n tirni r POMLAD POD POHORJEM V TERMAH ZREČE posebna ponudba do 30. maja 1997 5 ali 7 x polni penzion • posvet pri zdravniku • kopanje v vseh bazenih • 5 x skupinska gimnastika ali hidrogimnastika • zeliščna kopel v vodni postelji • 2 individualni terapiji • pohodne ture za utrjevanje zdravja • malica na kmetiji • izlet Cena po osebi v dvoposteljni sobi: 5 dni hotela Dobrava 34.000 v Vilah Terme 30.000 - upokojenci Republike Slovenije imajo 5 % popusta Doplačilo: Turistična taksa in zavarovanje znaša 160 SIT/osebo/dan 7 dni 46.000 SIT 42.000 SIT UMOR TURIZEM, Cesta na Roglo 15 3214 Zreče Te!.: 063/768 20 Fax: 063/762 446 Predst. Ljubljana, Slovenska 56 1000 Ljubljana Tel.: 061/329 264 Fax: 061/315 389 GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETA VSE i S kuponom, ki ga lahko pošljete na TA Odisej, Maistrov trg 2,4000 Kranj ali vržete v njihovo KOLO SREČE, ki stoji pred agencijo, pridobite 5 % POPUST za katerekoli ipočitnice iz njihovega kataloga MOJE POLETJE, Pravilni odgovor na spodnje vprašanje (odgovor lahko najdete v katalogu MOJE POLETJE).pa vam prinaša možnost, da prejmete SUPER NAGRADO: 7 dni počitnic v Tuniziji z letalom. Žrebanje bo 21.6. Vprašanje: Naštejte tri dalmatinske otoke: 1. S. J- Priimek in ime:........................................................................................................ BEŽEN BIOENERGET1K JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 0904270 TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PE VAS POSLOVNI PARTNER ZABIROOPREMO! m naišli nas hosle nn Blelwelsovi 6 I (licliol i( lllL ) ieL225-064.225-454 L«225-454 Škofja Loka Kidričeva 56 ^1® m0 Prodajalna LIO - Skorja Loka na Trati obvešča, da ima v mesecu maju in juniju odprodajo opuščenega pohištvenega programa, hkrati pa obvešča, da so na zalogi vse vrste ograjnih elementov, oblog in zaključnih letev. Za nakup i& ptipo^oama! Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 0 8 0 8 0 8 0, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta. Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko števi Iko 0 8 0 8 0 8 0 kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN piiključka in dostopa do interneta. Telekom^) Slovenije PE Kranj PSAMUJM0 Pprmr.A GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Župan Franc Čebul) ob prazniku obilne Cerklje Zaradi večjih projektov niso okrnjene drobne potrebe ljudi Cerklje ob današnjem prazniku kažejo bolj delovno kot praznično podobo. Kaj trenutno delajo v tej občini in kaj bodo še v prihodnje, je bila tudi tema prazničnega pogovora z županom Francem Čebuljem. "F-i^i " I Praznik v čast Davorinu Jenku Trenutno so gradbena dela sredi Cerkelj v polnem teku. Kaj se dogaja? "Gre za rekonstrukcijo ceste skozi Cerklje, od črpalke do odcepa za Grad, ?J>enem pa smo končali in razgrnili tudi Jdejne načrte za ureditev središča Cerkelj po skicah arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt - krajinar, ki jih je pri projektu Vzel za osnovo, jih je uspešno vključil v sodobno veduto Cerkelj. Ureditev središča predvideva tri jedra: prvo zajema območje okoli zadruge, ki bo tudi najteže uresničljivo, saj na tem mestu *e ni rešeno denacionalizacijsko vpra-šanje. Drugo jedro zajema trg okoli cerkve, kjer bo ohranjenega največ Plečnikovega izročila. Dogćvbriti se *aŽe le o več parkiriščih, za katere bo treba razen tistih ob vodnjaku dobiti še j^kšno drugo lokacijo. Tretji del pa je takoimenovani bodoči šolski in kulturno Center, kjer bo ob sedanjih in novih °bjektih muzej v naravi, v njej pa ooprsni kipi osmih znanih mož, ki so Povezani s Cerkljami. V tem delu bomo *e letos začeli urejati šolo (z zamenjavo kritine in izdelavo podstrehe bomo Pridobili več novih učilnic), z izdelavo finske knjižnice in pozneje kulturne gorane, Je vedno pa tudi verjamem, da bodo nared in potrjeni načrti tudi za *Portno dvorano. Dokončna podoba Zapornica na Ambrožu Povod za najin pogovor je občinski praznik. Kakšen odnos imate do tega, glede na to, da ste se ogrevali za drug datum praznovanja? "Občinski praznik ob 16. maju (ko naj bi skladatelj Davorin Jenko uglasbil pesem Naprej) je potrdil občinski svet. Meni se je primernejši datum zdel rojstni dan Davorina Jenka, saj se mnoga njegova dela lahko merijo s skladbo Naprej, ki je bila svoje dni tudi slovenska himna. Kot župan pa spoštujem odločitev občinskega sveta, praznik pa bom slavil z vsem spoštovanjem do Davorina Jenka in vseh njegovih del." Povejte še kaj o dolgoročnejših načrtih občine Cerklje? "V prihodnje nameravamo urediti kanalizacijo s čistilno napravo, dogradili bomo osnovno šolo z dvorano, s TELE TV Kranj se dogovarjamo za kabelsko televizijo, z občino Šenčur in letališčem pa za plinifikacijo. Nadaljnji projekti obsegajo tudi rekonstrukcijo preostalega dela republiške ceste (na odseku Spodnji Brnik - Zgornji Brnik), v dolgoročnem planu je tudi prestavitev trase ceste Lahovče - letališče - Kranj..." Dokončujete tudi cesto na Ambrož. Kako daleč ste pri teh delih? "Zaključujemo, razen na odcepu sag ar^ass s^t& om u w» bo* i*«**«. °koli šole in cerkve, bo narejena državo, da za sanacijo priskrbi svoja sredstva, saj je šlo za elementarno Prihodnje leto, saj v letošnjem proraču nu ne bo dovolj denarja. Izvedba Poslovnega centra pa je dolgoročnejši Projekt. Dogovarjamo se tudi o možati prestavitve zdravstvenega doma in lekarne v kompleks ob šolskem centru." saj , nesrečo. Kar pa je bila občlina dolžna asfaltirati, pa je Že storjeno. Otvoritev načrtujemo 14. junija, ko naj bi imeli na tej cesti kolesarsko dirko z veliko veselico." Koliko vas je stala ta cesta? Kako so se poleg občine odrezali še drugi Rdeča nit je cesta v J ... se poieg vse te projekte povezuje rekonstruir- f,nancerji? cesta. Ob občinskem prazniku njene urmctl nfl Amhrn* Wi ie ie skorai otvoritve še ne bo, kdaj torej? Cesta na Ambrož> P PJC. sk?raJ 'Dokončno zgrajena naj bi bila do ^rieva državnosti 25. junija, in sicer od CrPalke do odcepa za Grad in del ceste Vhodno do Čamernika. Druga cesta, ki Se tudi ureja, pa je v vasi Grad, kjer Urejamo tudi odvodnjavanje in bo P°tem položenega tudi poldrugi kilometer asfalta. Cesta od črpalke pa vse gostilne Rezar bo letos končno a°bila dostojno podobo. Občina pa ^°ra temu primakniti zajeten kupček enarja. Ocenjujem, da bo izgradnja ?este stala najmanj 120 milijonov tolar-}ev> koliko tega pa je obveznost občine, Je ta hip še težko reči." Ob velikih projektih pa občina ver- j^np ni opustila "manjših del, ki so za JUdi vendarle pomembna? . Zaradi večejih projektih ni okrnjeno pel° na ostalem območju občine Cerklje. faykar je bil denimo položen asfalt na esti na Ambrož, trenutno se asfaltira Pr°ti Štefanji Gori, začetek gradbene pezone pa bo v kratkem tudi na cestah £oženik, Zgornji Brnik, Vopovlje -£al°g, Velesovo, Dvorje - Cerklje. £aČenja se akcija posipanja poljskih P°|r (nanje bomo navozili okoli 10 tisoč *ubikov peska), nasuli bomo maka-amske ceste, skratka drugje ne bodo Pnkrtajšani. Sofinancirali nai bi tudi Qruge načrte, tako naj denimo obnovo to*- uavi ic, ionu uuuunu u^""» ^ ^erkve v Stiski vasi, dograditev vaškega QOrna na Šenturški Gori in v Češnjevku, ^aptirarno tudi znamenje v Češnjevku, s°financirali smo restavriranje oltarja v ?:rkyi na Ambrožu. Tudi k dokončanju ^!arijinega vrtca bo šlo še nekaj občins-sredstev. Ob tem poteka tudi redno v*drževanje cesta in druga opravila." sedem kilometrov, nas bo veljala okoli 70 milijonov (brez saniranja plazu). RTC Krvavec je dal desetino tega zneska, nekaj smo zbrali tudi pri vikendaših, vse ostalo pa je bilo na račun občine." Beseda je bila tudi o tem, da bi omenjeno cesto podaljšali še naprej na Krvavec, do Jezerc. Se bo to kdaj zgodilo? "Odvisno je tudi od RTC Krvavca, ki najbolj potrebuje to cesto. Sicer pa bo treba najprej urediti planske prostorske dokumente in če se bo cesta urejala, je treba sočasno misliti tudi na parkirni prostor. Vse pa naj bi bilo narejeno po ekoloških normativih, saj smo pod Krvavcem zainteresirani, da ne bo onesnaževanja. V tem primeru se bo treba dogovoriti tudi za red, ki bo veljal na Krvavcu, kjer se ne bo več mogoče nekontrolirano voziti z avtomobili. Vožnja bo dovoljena, dokler bo cesta, tam pa bo avtomobile ustavila zapornica." Že ob gradnji sedanje ceste ste napovedovali zapornico. Jo boste postavili na Ambrožu? "Zakonodaja nam ne dovoljuje postavitve zapornice. Zakon bo najbrž treba spremeniti. Za zapornico pa menim, da bo nujno potrebna na vhodu na Krvavec, pa ne le z avtomobili, tudi siceršnji red bo treba vzpostaviti na tem območju, kar bomo uredili s posebnim odlokom. Glede na obremenitev okolja lahko dokažemo, da je zapornica na tem mestu potrebna." županov poslanski položaj Ste eden od slovenskih županov, ki je tudi poslanec. Kaj kažejo polletne izkušnje: se da početi oboje? "Mislim, da sem s svojim delom dokazal, da se da. Vpliv županov je v parlamentu zelo velik, saj izhajamo iz problemov, ki jih doživljajo občine, in te stvari tudi dovolj prepričljivo (konkretno) dokažemo." V nekaterih občinah so že bile volitve za nove župane, kjer so le-ti tudi poslanci. Ne boste sledili temu zgledu? "Mislim, da ne bi bilo pošteno do mojih volivcev, tako tistih, ki so me volili za župana kot onih, ki so me volili v državni zbor, da bi se odrekel eni od teh funkcij. Moj položaj v državnem zboru bi lahko moja domača občina bolje izkoristila. Kdove kdaj bo imela občina Cerklje spet kakega poslanca v parlamentu." • D.Z.Žlebir Prireditev ob prvem občinskem prazniku Zdravica za praznik Občina Cerklje in Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka prirejata jutri, 17. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Cerkljah prireditev ob prvem občinskem prazniku in podelitev občinskih priznanj. Moški zbor bo uvodoma zapel Jenkovo pesem Naprej, s katero je občinski praznik 16. maja najtesneje povezan. Slavnostni govornik bo Miha Zevnik, predsednik občinskega sveta, zatem pa bo cerkljanski župan Franc Čebulj podelil letošnja priznanja. V nadaljevanju se bodo v izvedbi Komornega moškega pevskega zbora (z zborovodjem Jožefom Močnikom) zvrstile zdravice za praznik: Vinska, Zdravica za Slovence, Veseli hribček, Kadar vince duše vnema, Napitnica, En starček, Na Vipavskem, Rokova zdravica, Nikdar ne bom pozabil očeta svojega, Bratci veseli vsi, Vinček moj, O Ja! zmeraj vesel, Sam Bog je vince ustvaril, Mi, Slovenci, vinca ne prodamo.. Program bosta povezovala Urša Vidmar in Franci Kern. Ob prazniku dva nagrajenca Občina Cerklje ob prvem občinskem prazniku podeljuje nagrado občine in naziv častnega občana. Občinsko nagrado podeljuje JOŽETU JEŽU iz Cerkelj za dolgoletno delo na področju zvonarjenja in skrbi za cerkveno uro. Občina Cerklje na Gorenjskem podeljuje naziv častnega občana JOŽETU VARLU iz Kranja za dolgoletno delo na področju vzgoje in mentorstva pri glasilu Odmevi izpod Krvavca. OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM OBČANOM OBČINE CERKLJE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Župan občine Franc Čebulj Predsednik občinskega sveta Miha Zevnik OKREPČEVALNICA ZIMZELEN Adergas 22 4207 CERKLJE tel.: 422-082 ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Občina Cerklje prvič praznuje 4n, d\o.o.y Trgovina, gostinstvo in turizem Sp. Brnik 80, 4207 Cerklje, Slovenija tel: 064/421-197, fax: 064/421-197 Modna ^ oblačila Modna oblačila Lady Man, Tavčarjeva 3 4000 Kranj, tel. 064/221-490 Modni S VE Modni svet Lady Man, Koroška 2 4000 Kranj, tel. 064/222-680 VIKTOR URANIČ CERKLJE Krvavška cesta 19 tel. 064/422-040 *** FOTOGRAFIRANJE *** * Fotografiranje za dokumente, veselih in žalostnih dogodkov * Razvijanje filmov, Izdelava fotografij po vaših željah *** FOTOKOPIRANJE *** * Fotokopiranje na vrhunskem fotokopirnem stroju MINOLTA * Format kopije A6 - A3 * Možnost pomanjšave oz. ovečave 50 - 200 % MIGO d.o.o. Tez/ca in lahka gradbena mehanizacija vsa zaključena gradbena dela ter urejanje okolice Cerkljanska Dobrava 13 tel.: 061/841 384 tel., fax: 064/422 887 mob. 0609/649 656 ŠIVILJSTVO JULIJ ANA Krmelj Zvonka, s.p. Grad 9 4207 Cerklje tel. 422 281 IZDELAVA ZAVES PO MERI ČEVLJARSTVO KORITNIK Koritnik Matičič Janja, s.p. Pšenična Polica 23, 4207 CERKLJE tel. 422-594 IZDELOVANJE COKEL IN COPAT ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU KOVINC ■ ŽVELC PAVEL, s.p. Ključavničarstvo, razrez in oblikovanje pločevine, krivljenje cevi LAHOVČE 87 4207 CERKLJE tel.: 421 019 Praznik poman % imenom Davorina Jenka Maja lani so se v občini Cerklje po daljšem premlevanju odločili, naj občina praznuje 16. maja* Cerklje, 16. maja - V igri je bilo sicer več predlogov za občinski praznik, od prvotnega, naj bi praznovali 9. novembra na rojstni dan skladatelja, rojaka Davorina Jenka, do poznejših, naj bi bilo praznovanje povezano s prvo omembo kraja Cerklje v pisnih virih (27. oktobra 1271) ali pa s kakim drugim znamenitim rojakom. Iz Cer- kelj jih namreč izvira kar nekaj, med njimi tudi igralec, režiser in dramaturg Ignacij Borštnik, ki ga bolj kot v rojstnem kraju cenijo v Mariboru, pa glasbenika Andrej Vavken in Franc Kimo-vec, pa Franc Barle, začetnik gasiltva v teh krajih, in še bi lahko naštevali... Lani so v Cerkljah o tem veliko polemizirali, dokler niso na občinskem svetu izglasovali predloga Danijele Močnik, naj bo praznik 16. maja, v spomin na dan, ko je mladi skladatelj Davorin Jenko leta 1860 na Dunaju uglasbil pesem Simona Jenka Naprej zastava slave. Pesem je postala tudi slovenska himna. Pri tej odločitvi je veliko odtehtal tudi spomladanski termin, ki je za taka 1° podobna praznovanja vsekakor primernejši od jesenske- Občina Cerklje letos tako prvič uradno praznuje. Praz-nik bodo obeležili z jutrišnjo slovesnostjo, ki jo skupaj % občino pripravlja Komorni moški pevski zbor, ki nosi ime Davorina Jenka. D.Z.Žlebir Naslov častnega občana učitelju Jožetu Varlu Odmevi so vzgajali generacije cerkljanskih otrok Odmevi izpod Krvavca, ki že 40 let izhajajo v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, sodijo med najboljše tovrstne publikacije daleč naokrog. Brez Jožeta Varla bi ne bili tisto, kar so. Cerklje, 16. maja - Učitelj Jože Vari si jih je pred desetletji zamislil in dolgih 27 let vešče vodil mlade urednike pri snovanju večkrat nagrajenega šolskega glasila. Čeprav so od leta 1984, ko se je dolgoletni mentor upokojil, že v tretjih rokah, so ohranile veliko tistega, kar jim je vdihnil njihov duhovni oče. Ob Odmevih so vzgojene v ljubezni do jezika, krajevne zgodovine in drugih vrednot, ki jih je neprisiljeno vsaja v zavest priljubljeni učitelj, rasle tudi generecije cerkljanskih otrok. V Cerkljah se tega zavedajo, zato so Jožeta Varla ob občinskem prazniku, ki sovpada s 40-letnico Odmevov, sklenili razglasiti za častnega občana Cerkelj. Jože Vari, ki je kot mlad učitelj služboval v več slovenskih krajih, od Haloz do Sorskega polja, je v Cerklje prišel leta 1955, dve leti zatem pa je nastala prva številka Odmevov. Pravi, da je imel tisto leto na tedaj še nižji cerkljanski gimnaziji izredno dober razred z le 22 učenci, rezultat njihovega veselja do pisanja pa je šolski časopis. Predtem so namreč izdajali le stenske časopise. Prvi Odmevi naj bi izšli že 5. aprila, a so se zaradi slabih matric skazili, prav tako 20. aprila in šele 20. maja so res ugledali beli dan. Natanko na ta datum bo letos izšla tudi slavnostna številka, h kateri so sedanji snovalci povabili tudi nekdanjega mentorja. Sedanja ekipa, ki ustvarja Odmeve pod mentorskim vodstvom Danijele Močnik, ima spet uredniški koncept, kakršen je bil blizu Jožetu Varlu. "Šolski časopis mora imeti vs eod resnih do zabavnih tem, vsebinsko ustvarja kroniko šole in kraja, kjer izhaja, ob tem pa naj neprisiljeno uči in vzgaja," pravi dolgoletni mentor. "Vesel sem, da se tradicija Odmevov v cerkljanski šoli nadaljuje, kar kaže, da imajo otroci ob vsem, kar imajo danes na voljo in jih zaposluje, še vedno radi takšno branje. S tem tudi moje dolgoletno delo ne gre v pozabo." Jože Vari ima skrbno shranjene vse letnike šolskega časopisa, o njem je pisal tudi zanimivo kroniko, ki bi si zaslužila javno objavo. Ob vsem, s čimer se ukvarja v pokoju, imajo Odmevi posebno mesto. Z njimi je na neki način še vedno povezan s šolo, za katero v pokoju čuti kanček nostalgije, pa tudi s Cerkljami, kjer se je pred mnogimi leti lepo vživel. Tam je nekaj časa z družino tudi živel in brez pomisleka pritrdi, da se je štel za Cerkljana. Žena je bila namreč domačinka, tam si ie ustvaril družino, z ljudmi je našel pristen stik in človek si ne more kaj, da ne bi imel rad teh lepih krajev pod gorami. Kakšen učitelj je bil? Sam pravi, da je najbrž dajal strog videz, a delal je po načelu: v razred pridi resen, iz njega pojdi nasmejan. Tudi poučeval je na prijazen in neprisiljen način, otrokom pa skušal privzgojiti ljubezen do slo-venskegga jezika, zgodo; vine, narodopisja, da bi imeli radi svoj kraj in ga cenili. Opozarjal je na vrednote, ki človeka plemenitijo in pravi, da je vesel, ko danes vidi odrasle ljudi, kaj vse so v življenju dosegli, in ponosen, kajti to je tudi kanček njegove zasluge. D. Z. Žlebir Občinski nagrajenec Jože Jež \sak dan v cerkveni zvonik Edina nagrada ob občinskem prazniku gre letos Jožetu Ježu, preprostemu domačinu, ki v farni cerk^ Marijinega vnebovzetja že tri desetletja skrbi za zvonjenje in navijanje cerkvene ure. Cerklje, 16. maja - Jožetu Ježu je pred tremi leti cerkljanski žunik za dolgoletno zvestobo tem opravilom v farni cerkvi že izročil pohvalo, ki jo mož skrbno hrani in s ponosom pokaže obiskovalcem. Jože namreč sodi med tiste skromne ljudi, ki pridno in prizadevno delajo leta in leta, njihov trud pa običajno ni nikoli poplačan. Zvonovi so Jožetovo veselje in že njihova pesem poplača dolgoletni trud, ki ga ima z njimi. Čeprav je sedaj zvonjenje že avtomatizirano, še vedno velikokrat zvoni, skrb za cerkveno uro pa je tako ali tako njegova vsakdanja dolžnost, še vedno se vsak dan vzpne v cerkveni zvonik, kamor mu že dolgo ni več treba šteti številnih stopnic (104 vodijo vanj), te svoje naloge pa ne jemlje samo kot dolžnost, saj mu prinaša obilo veselja. "Oče ni nikoli zvonil, v družini se je s tem ukvarjal stari oče, mene pa je naučil sosed Belečan, Franc Košnik, "pripoveduje Jože Jež, ki se je zvonjenja naučil že kot otrok, zvonar in cerkveni urar pa je že tri desetletja. "Še vedno je dovolj ročnega zvonjenja, zlasti za mrliča, posebna mojstrovina pa je pritrkavanje. Če bi želel, bi lahko zvonil v kateremkoli zvoniku, saj imam za vstop izdano posebno dovolilnico. Toda doslej sem zvonil večinoma v domači farni cerkvi in sem in tja po podružnicah." Do cerkvene ur6 pa ima Jože poseben odnos. Pomembn0 je, da je vselej točna, navijati jo je treW ob polni uri, pa tudi sicer jo je treba vjl čas vzdrževati. To Jože že dolga des^' tletja počne skrbno in odgovorno-zavedajoč se dejstva, da se cerkven1 zvonik daleč vidi in da ni vseeno, kolik* kaže ura na njem. Mnogim namre^ ravno cerkvena ura kaže čas in zagot°' vo ne drži misel, da je ura samo M berače "na turnu". Jožetu, ki živi v majhni hiši sreo Cerkelj skupaj z ostarelo materjo, s* cerkveni zvonovi in ura dodaten opi"3' vek. Še vedno je namreč zaposle?' upokojitev se mu je zaradi povečanj starostne meje odmaknila. Letos je sta* 55 let in še invalid povrhu, pa mu kaz6' da bo nekaj Časa še delal. Ves čas pa de» tudi na majhni domači kmetiji. Edini Cerkljah ima še konja, s katerim obdeL kmetijo, z njim pa priskoči na Pon1<^ kmetom pri manjših delih in vrtičkarje^ pri njihovim opravilih. V voz zapreŽ^ konj je Jožetov zaščitni znak, P katerem ga prepoznajo daleč naokrOp Tudi na konje je navezan že od male« privlačijo ga tako, kot ga že od ma'1 nog mika pesem cerkvenih zvonov. , D.Z.ŽIebi' Dobri dve leti občine Cerklje Gradbeni stroji so brneli do tisoč metrov nadmorske višine V dobrih dveh letih, kar je občina Cerklje samostojna, v krajih pod Krvavcem mrzlično UreJojo ceste, obnavljajo cerkve, načrtujejo boljše čase za otroško varstvo in šolanje otrok... E^Je» 16« maja - Če vprašaš 'Judi iz teh krajev, seveda še vedno niso zadovoljni. Radi bi vrtec za večje število otrok, asfaltirali bi še kak kilometer cest, po katerih se še praši Makadam, radi bi uredili struge vodotokov, radi bi urejeno kanalizacijo s čistilno napravo, pa takšen odvoz smeti, ki bo upošteval podeželsko naravo zbiranja odpad-*°v, mladi bi radi večje možnosti za gradnjo, spet dr«gi lepši oltar v tej ali oni vaški cerkvici... Vsem željam zaenkrat pa je težko ustreči. Lani v hribih, letos v dolini V dobrih dveh letih pa se je yendarle veliko premaknilo na b°lje. Lani so bili nad tem veliko bolj navdušeni ljudje v hribovskih vaseh, saj so dodala do tisočih metrov nadmorske višine dobili asfalt. se ga bodo ljudje izogibali po bližnjih in daljnih obvoznicah. Ob dnevu državnosti pa bo slovesna otvoritev nove republiške ceste z veliko slovesnostjo, otvoritvijo 30. praznika cvetja in drugimi kulturnimi in zabavnimi spremljajočimi dejavnostmi. Gradbeni stroji pa še vedno brnijo tudi na tisoč metrih, kjer bo lani začeta visokogorska cesta na Ambrož gotova sredi junija. Skoraj sedem kilometrov je dolga, vsak kilometer pa je veljal domala 10 milijonov. Dodatnih 15 milijonov bo vredna sanacija plazu, ki se je sprožil proti koncu trase, vendar je ta vložek skrb države, ki je dolžna sanirati takšne in podobne naravne nesreče. Asfaltirali sp tudi na Štefanji Gori, kjer je bila cesta od spodnje postaje žičnice pa do vasi že močno potrebna Trg sredi Cerkelj je spremenjen v gradbišče. Prebivalstvo se pomlajuje Še bodo gradili Osnovna šola Davorina Jen- Lani je občina od bivšega ka v Cerkljah je v tem šolskem lastnika, ki je po denacionaliza-letu slavila 30 let, pravzaprav ciji dobil vrnjeno stavbo, odku- Spomenik Davorinu Jenku v Dvorjah, kjer je stala njegova fjstna hiša. Njegovo ime nosi tudi šola, pa cerkljansko *uhurno društvo in moški pevski zbor. Asfaltirali so ceste na Štefan-P Goro, Šenturško Goro, na ^.enart, iz Sidraža proti kam-m§ki strani, največ prahu pa je p'gnilo urejanje visoko-?0rske ceste Ravne - Am-°r°ž. Občina, ki jo je morala n.aPosled skoraj v celoti finan-?lrati sama, je namreč pričakala denarna vlaganja ^odroma, RTC Krvavec in .?stnikov počitniških hišic, ki {* je na tem območju kakih risto. Medtem ko od prvega g cesto ni dobila nič, je RTC ^rvavec primaknil vsaj del redstev, prav tako pa so jih ^Kaj uspeli pobrati tudi od £endašev. Medtem ko so se ""adali s težavami financiran-j • .Pa so se ljudje v dolini prti, zakaj se vlaga je toliko stara stavba, v kateri je sedanja šola, medtem ko ima šolstvo v teh krajih sicer veliko daljšo tradicijo. Vanjo je bilo v začetku šolskega leta vpisanih 637 otrok, 111 pa še v podružnično šolo v Zalogu. Šola je postala premajhna, pa ne morda zaradi demografske eksplozije (čeprav se prebivalstvo na tem območju pomlajuje), temveč zaradi sodobnejših zahtev pouka. Če namreč želijo v prihodnje zadostiti zahtevi po enoizmenskosti pouka in pripraviti teren za novo devetletno osnovno šolo, bo treba v njej več prostora. Načrti so že narejeni: šola bo dobila dodatne učilnice, ob njej bo zrasla velika športna dvorana, v celotni kompleks pa naj bi zajeli še knjižnico in dvorano j.l°ovske kraje, namesto da . slednjič uredili hudo raz-t aPano cesto skozi Cerklje. Ob vsakoletnem prazniku cvetja in obrti v Cerkljah (letos bo že trideseta jubilejna prireditev) radi pokažejo nekdanje običaje. Takole so svoje čase predle hribovske kmetice. ^ l°s so to vendarle dočakali (oriVes maJ k° sreclišče Cerkelj ro,% bencinske črpalke pa do "lr»ske stavbe) gradbišče, ki takšnega posega. V dolini, kjer je gradnja ceste skozi Cerklje zasenčila vse ostale gradbene posege, pa se bo krpanje na več cestnih odsekih prav kmalu začelo. osnovna šola Davorina Jenka v Cerkljah postala Vedetka, jo bo treba obnoviti in povečati. za kulturne prireditve. V okolici ima občina namen urediti park z muzejem na prostem. Projekt je vreden veliko denarja, razen občine pa pričakujejo, da mu bo del sredstev primaknila tudi država. Še veliko bolj kot šola pa postaja tesen cerkljanski vrtec, ki sedaj sprejme 68 otrok, skoraj prav toliko pa so jih morali ob zadnjem vpisu odkloniti, ker zanje žal ni prostora. Mlade družine v Cerkljah in okolici upajo, da bo problem rešen z novim Marijinim vrtcem, za katerega je občina podelila koncesijo župnišču v Cerkljah in v katerem bo prostora za štiri ali pet oddelkov, med njimi tudi za jaslične. Obnova "farovških stal" se je zavlekla, vendar je pričakovati, da bo do jesni odprt, čakajoči starši z majhnimi otroki pa rešeni negotovosti. pila zdravstveni dom. V prihodnje naj bi ta objekt vključili v sklop poslovnega centra, ki bo nastal okoli sedanjega zadružnega doma. Lani je občina vlagala tudi v obnovo občinske stavbe, ki so jo pred koncem leta slovesno odprli in v kateri sedaj poleg županstva uraduje tudi državna upravna enota in policija. Tudi okolica tega objekta je še potrebna dokončne ureditve. Ker pa se bo v Cerkljah očitno še zelo veliko gradilo, je pričakovati, da bo tudi okoli občine kmalu lepše, kot je sedaj. Urejali bodo namreč tudi oba cestna odseka, tistega, ki pelje proti Gradu in onega, ki pri občini zavije levo proti zahodnemu delu Cerkelj. Slednji bo sicer zelo kratek, saj se bo urejanje končalo pred Zormanom, medtem ko bodo cesto v Grad obnovili prav do gostilne Rezar. Pozneje (župan pravi, da dolgoročno) bo na vrsti še cesta, ki v Cerklje pripelje iz Spodnjega in Zgornjega Brnika. Tudi najstarejšim kulturno zgodovinskim spomenikom, cerkvam, v občini Cerklje namenjajo veliko pozornost. Občudovanja vredna je lepo obnovljena farna cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah. Tudi velesovska cerkev in samostan z okolico, ki so jo uredili v okviru projekta CRPOV (začenši še v bivši kranjski občini), zbuja pozornost, vsako leto pa obnovijo tudi katero od podružničnih cerkva. Po delu tudi zabava Bodo v Cerkljah večno le delali ali pa se jim obeta tudi kaj praznikov in zabave? Današnji občinski praznik bo svečan, z njim se bodo poklonili spominu rojaka Davorina Jenka. Pod Krvavcem sicer deluje več kulturnih društev, najbolj pa so predani pesmi, kjer je očitno čutiti dediščino znanih skladateljev in pevcev. Tudi v mnogih športih so odlični, zabavo, družabnost in kulturno-zgodovinsko dediščino pa združuje tamkajšnje turistično društvo. Ko že govorimo o delu in zabavi, omenimo vsakoletni tradicionalni praznik cvetja, ki bo letos jubilejni, trideseti. Ob koncu junija, ko bomo slavili dan državnosti, bodo v Cerkljah s slavjem okronali letošnje delo. Tedaj bo namreč tudi otvoritev ceste skozi Cerklje, zvrstile pa se bodo številne prireditve. Cerkljani bodo dokazali, da znajo ne le delati, ampak se tudi zabavati. • D.Z.Žlebir Skoraj dva milijona za sadike Cerklje, 16. maja - Da imajo v Cerkljah do rož poseben odnos, ne priča zgolj vsakoletna tradicionalna razstava cvetja (tudi na letošnjo že tečejo priprave), pač pa tudi velik odziv občanov ob nedavnem dnevu Zemlje. Tedaj so namreč ljudem brezplačno razdelili 13.150 sadik, kar je občino veljajo 1,8 milijona tolarjev. Kot pravi župan Franc Čebulj, ki je hkrati predsednik prireditvenega odbora letošnjega tradicionalnega praznika cvetja in obrti, je bilo to dejanje ena od priprav na razstavo. Bil je prijetno presenečen nad velikim odzivom občanov, slednji pa so bili prav tako zadovoljni nad dejstvom, da so dobili brezplačne sadike, s katerimi bodo pred praznikom cvetja lahko olepšali svoje domove. • D.Ž. Osem znamenitih mož Cerklje, 16. maja - Praznik občine Cerklje je sicer povezan z ustvarjanjem skladatelja Davorina Jenka, a ta znameniti mož ni edini, na katerega so ponosni v Cerkljah in okolici. Tod so se rodili, živeli ali ustvarjali še Ignacij Borštnik, Andrej Vavken, Josip Lapajne, Franc Barle, France Kimovec, Janez Mežan, Janez Čebulj in Ivan Zorman. V Cerkljah že dolgo razmišljajo, kako bi se oddolžili spominu velikih mož. Rešitev so našli, ko so snovali ureditev podobe središča Cerkelj, ko naj bi ob šolskem, družbenem in kulturnem centru zrasel muzej v naravi. V tem parku med šolo in že sedaj zgledno urejeno Hribarjevo hišo bodo stali kipi osmih uglednih mož. Da jih bodo občani bolje spoznali in si predstavljali njihovo dokončno podobo, jih bodo v mavčni izvedbi razstavili že ob letošnjem prazniku cvetja in obrti. Tako bodo tudi obiskovalce od drugod opozorili na znana imena, povezana s Cerkljami. • D.Ž. H£TEOB Marko Remic Andrej Remic Cerklje NOVA tel. St. 423*048 ■ ## r.riliJjM Lahovče 11, 4207 Cerklje, tel.: 421-714 AVTOKLEPARSTVO Martin Jenko Praprotna Polica - Cerklje tel.: 064/422-280 avtokleparstvo za vse vrste vozil na ravnalnih mizah GLOBALJIG avtoličarstvo kvalitetni karoserijski deli, hladilniki, stekla in svetila montaže tretje zavorne luči VALEO akumulatorji HALY EUROPA Čestitamo občanom obline Cer^fje za občinski prazniki Aerodrom Ljubljana Iskrene čestitke vsem občanom občine Cerklje ob njihovem prazniku, z željo po uspešnem razvoju občine Aerodrom Ljubljana, d.d. Uprava družbe REPORTAŽA KLUB ŠTUDENTOV KRANJ Študent naj bo? "In zares je večina sinov našega naroda deležna take slovenske usode. Ko zahrepeni otrok od doma, ko se je v rodni hiši po dolgem modrovanju izreklo: 'Študent naj bo!' v tistem hipu se je redno podpisalo pismo: Izročimo to mehko srce trpljenju in boju; morda zmaga, morda pade, morda je ta dan začetek sreče domu in rodu, morda pa so udarili z usodno palico po skali, iz katere privro solze." Navedeni stavki so z začetka Finžgarjeve povesti Študent naj bo, ki je prvič izšla v šolskem letu 1909/10, v dijaški reviji Mentor. Navajamo jih, da bi ponazorili, kako vznesene so bile nekoč okoliščine, v katerih so naši mladeniči odhajali od doma, študirat. Kaj pa danes? Je ostalo še kaj od te patetične štimunge? Morda, na osebni ravni; starši in/ali otrok, ki odhaja, to dejstvo morda še doživljajo kot zanosno. Na širši, družbeni, krajevni ali nacionalni ravni, ni to nič posebnega. Včasih so študentje nekaj pomenili, sami po sebi in za kraj, iz katerega so izhajali. Bili so redkost, nekakšne "pojave". Danes so samo še eden od komaj opaznih delov populacije. Zakaj je temu tako? Preprosto zato, ker neki pojav, ko postane množičen, ne more biti "nekaj posebnega". Drugi razlog je kakovost "izbrancev". Včasih so šli študirat tisti, ki so bili bogati, pa tudi tisti, ki so res nekaj obetali. Danes gre študirat vsak drugi, večina zato, ker si obeta, da ji tako "ne bo treba delat". Tretje in nemara odločilno je dejstvo, da je družba, ki z mehanizmi potrošništva, medijev in informatike intenzivno nadzira in usmerja svoje člane, pod zanesljiv nadzor postavila tudi študente. To se je zgodilo v desetletjih po prelomnem letu 1968. Tedaj so študenti v številnih evropskih in svetovnih prestolnicah marsikatero družbo vrgli s tečajev. Dobesedno. Sledila je "reakcija". V Parizu, kjer je bilo nejhuje, se je država odzvala tako, da je dotlej enotno in veliko univerzo, osredotočeno v Latinski četrti, ob stari Sorbonni, razbila na petnajst manjših univerz, raztresenih širom po megalopolisu in njegovih predmestjih. Povsod pa so nepredvidljive študente privili še tako, da so intenzivirali študijske programe. Danes študent ni več "mladi gospod", ki si lahko privošči tudi razkošje brezdelja (četudi strada), ampak mora "trdo delat". Kako nespodobno za študenta! Pri nas, na gorenjskem jugu, med ljudmi v spominih še danes živijo naši znameniti študenti. Dr. Ivan Kavčič (1883-1977), "Špicarjev dohtar", denimo; visok državni uradnik, nazadnje je živel v svoji vili na Bledu. Ko je bil še študent prava, je v Žiri zanesel sokolstvo. V kroniki piše: "Sokolsko vzgojen v zlati Pragi je širil in udejstvoval sokolska načela v svoji rodni vasi. Kot naobraženec in vnet sokol je skrbel, da so se člani odseka sestajali in se medsebojno spoznavali. Deloval je med člani kot načelnik pri telovadbi, na cesti, sprehodih, izletih, povsod, kjer je mogel. Za nalogo si je postavil: izobraziti ljudi do kar najvišje telesne in duševnepopol-nosti... Ker je bilo v zimskem času težko zdržati redni obisk telovadbe, ljudi pa treba na vsak način obdržati, je vpeljal br. Ivan Kavčič, stud. iuris, igre: gledališke predstave... Vrh tega ni pozabil na najpotrebnejše: ob dolgih zimskih večerih je predaval bratom o sokolstvu, njegovem namenu in cilju, učil jih je dostojnosti, spoštovanja in bratst\>a, kar je bilo zelo težavno umeti mladim fantom, prepojenim s takratnim vaškim sovraštvom. Par analfobetov je bilo med njimi - Ivan Kavčič je prijel za abecednik ter jih pričel učiti v branju in pisavi..." Ja, pa kaj potem! porečete morda. Saj danes vsega tega ni več treba. - Že res, odvrnem, gre mi samo za to, da bi ponazoril, kaj je bil študent nekoč in kaj je/ni danes. Bil je animator in provokator. S svojo drugačnostjo je dražil in dramil zaspano sceno. To bi po mojem lahko bil in moral biti še danes. Nekoč tako, danes drugače. Ali je ali ni, boste morda izvedeli na naslednjih straneh. Večina študentov to gotovo ni. To so posamezniki brez posebnih darov in nagnjenj, brez tistega notranjega vzgiba, ki človeka žene v drugačnost in s tem v provokacijo in animacijo. Kadar ravno ne študirajo, se pač dolgočasijo in tožijo, da se nimajo kam deti. S temi se ni vredno ukvarjati. To je "kanonfuter", ki ga bodo pogoltnile in prebavile razne službe. Zanimajo nas tisti, ki so "drugačni". Tu, na gorenjskem jugu, včasih še opazim kakšno študentsko "pojavo", ki sicer ni Kavčičevega formata, ni "fenomen", pojava je pa le. "Biti drugačen" je dragoceno že samo po sebi; če se dotični vrh tega sprašuje, kaj lahko stori za skupnost, iz katere izhaja, mestno ali vaško, potem se ima tudi kam deti. Izzivov pač ne manjka. • Miha Naglic loj (o KUMU o KLUB STUDENTOV KRANJ Teden mladih v Kranju KLUB ŠTUDENTOV KRANJ Izkoristite poslednja dneva Teden mladih se bliža koncu, preostala sta le še dva dneva, zato se splača obiskati še kakšno prireditev* Kranj, 16. maja - Organizatorji Tedna mladih v Kranju, Klub študentov Kranj, znajo presenetiti s svojo kreativnostjo. Medtem ko so lani organizirali spust z gorskimi kolesi z vrha veleblagovnice Globus, skozi mestno jedro do Zlate ribe, so se letos odločili za podobno atraktivno akcijo - prosto plezanje na Glavnem trgu. Odločitev za športa, ki imata med mladimi vedno več privržencev, je bila pravilna. Lanska dirka z gorskimi kolesi je vzbudila ogromno zanimanje, tudi letošnje prosto plezanje pa kranjsko mladino in ostale ni pustilo ravnodušno. Pohvalno pa je tudi, da so obakrat tekmovanje izpeljali na svoj, inovativen način. Tri stene, ki stojijo ob vodnjaku na Glavnem trgu, so na prvi pogled mala malica za športne plezalce. A so se gledalci na tekmovanju, ki je potekalo minulo soboto popoldne, prepričali, da so kar zahtevne, za vsako od sten so imeli tekmovalci na voljo pet minut, da jo Martina Čufar uspešno premaguje eno izmed treh sten. premagajo, a se je dogajalo, da so bile zanje zelo trd ali celo pretrd oreh. O končnih rezultatih ne bomo govorili, saj je bilo plezanje bolj družabne kot tekmovalne narave, čeprav se je plezalo na čas, raje povejmo, da smo na stenah videli tudi najboljšo slovensko plezalko Martino turnir trojk je že končan, danes je na vrsti tudi finalna tekma v odbojki. Vse dni Že poteka turnir v pikadu, ne manjka niti koncertov, tako ročk, akustični kot tudi etno-Drugi so lahko šli na projekcijo filmov, včeraj smo npr' prisluhnili Mladinovcu Alijj! H. Žerdinu, ki je predstavu svojo novo knjigo Generali brez vojne, da ne bomo na*' tevali vsega. Ne spreglejte pa razstave v Galeriji Punge^' kjer so izobešene fotografije z minulih študentskih demonstracij v Beogradu. Fotografij je s seboj prinesla osmerica beograjskih študentov, ki so seveda tudi demonstrirali, kateri študent pa bi zamudil tako DLcieland je bil v Kranju v sredo. Pred študentskim šotorom na Glavnem trgu so mize vedno polne. Mednarodni dan družine v Vodicah Čufar. No, plezali pa niso le profesionalci, ampak tudi čistokrvni laiki, ki so bili bolj ali manj uspešni. Navsezadnje je bil uspeh že, da so vsi sestopili nepoškodovani. Sicer pa se je v tem tedno zgodilo in se dogaja ravno ta trenutek še marsikaj zanimivega. Obvezni košarkarski priložnost. Beograjčani sC bodo prav danes pomerili na košarkarskem turnirju z ekipami KŠK, ŠKIS in ŠOU Ljubljana. Bodo maščeval' svoje profesionalne koša1" karske rojake, košarkarje Paf' tizana, ki so bili letos občutn0 slabši od naše Olimpije? • S. Šubic, slike: T. Doki Družina - ognjišče ljubezni Danes bodo v knjižnici odprli razstavo, po pogovoru o skrbi za družine in ostarele pa bo v dvorani v Vodicah dobrodelni koncert Družina - ognjišče ljubezni. Vodice, 16. maja - Občina Vodice, župnijska Karitas Vodice, Gorenjski glas in Prosvetno društvo Vodice bomo danes z dobrodelnim koncertom obeležili mednarodni dan družine. Pred koncertom, ki bo ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah, bodo ob 18. uri v knjižnici v Vodicah odprli razstavo knjig na temo družine, po odprtju razstave pa bo v knjižnici tudi pogovor o skrbi za družine in ostarele. Na koncertu bodo nastopili: - ansambli Gašperji, Blegoš, Zarja, Maroni, - citrarki Tanja in Katja Kokalj, - harmonikarji, - pevski zbor Vodice, - godba Vodice in - pesnica Antonija Smel Vstopnice za koncert so v prodaji v trgovinah Bergant v Vodicah in na Skar-ucni, v Emoni v Utiku, v trgovini Erce v Vodicah in v trgovini Pri Bredi v Zapogah. Naprodaj pa bodo tudi pred začetkom koncerta pri vhodu v dvorano. Izkupiček s kon certa je namenjen izključno pomoči družinam v stiski. Svoj delež bodo prispevali tudi tisti, ki bodo kupili vstopnico ali pa Med ansambli bodo nastopili tudi Gašperji. prispevali za Karitas. Vsi nastopajoči se bodo odpovedali honorarju. Sredstva vsi, ki bi radi pomagali, lahko nakažejo na Župnijski Karitas Vodice, ŽR št.: 50100-620-133-05-1141116-686794 pri Novi Ljubljanski banki - Enota Mestna hranilnica ljubljanska. Prispev* ke lahko nakažete do 31. maja, darovale1 pa bodo objavljeni v Kopitarjevem glas«* in v Gorenjskem glasu. * A. Žalar k. GOSPODARSTVO UREJA: Manja vblčjak Včeraj redna letna skupščina Gorenjske banke Kranj Še eno uspešno leto banke s posluhom Lani ustvarili za dobro milijardo tolarjev dobička, vsakemu delničarju 1.500 tolarjev dividende na delnico - Živahna rast kreditov se je umirila, še naprej se bodo širili izven gorenjske regije Kranj, 14. maja - Delničarji Gorenjske banke Kranj so na včerajšnji redni letni skupščini z veliko večino potrdili vse predlagane sklepe uprave. Med drugim so sprejeli letno poročilo o poslovanju ter predlog delitve dobička. Lani je banka ustvarila za 1.073 milijonov tolarjev dobička, med delničarje pa bodo razdelili 418 milijonov, kar znese 1500 tolarjev na delnico. Za Gorenjsko banko je še eno uspešno, a razburkano leto. Uspela je zadržati štiriodstotni tržni delež, medtem ko je po bilančni vsoti, ki znaša 72 milijard tolarjev, na sedmem mestu med slovenskimi bankami. Rast bilančne vsote je bila lani devetodstotna, bila pa bi 18-odstot-na» če ne bi prišlo do umika lastnih delnic. Za primerjavo: povprečna rast v slovenskih bankah je bila lani 15-odstot-na. Po jamstvenem kapitalu, ki je znašal 13,1 milijarde tolarjev, pa Gorenjska banka zaseda kar četrto mesto med našimi bankami. Lani je banka povečala obseg poslovanja; tako so se sredstva podjetij povečala za 23 odstotkov, tolarsko varčevanje občanov za 28, devizno pa za 14 odstotkov. Umirilo pa se je povpraševanje po posojilih, ki je bilo značilno za leto 1995, kar je bil tudi namen posojilne politike banke. Za Gorenjsko banko sta bila lani ključnega pomena dva dogodka. Po dolgem obdobju osamosvajanja od nekdanje banke matere Nove Ljubljanske banke se je z umikom lastnih delnic Med vzhodno- in srednjeevropskimi bankami je Gorenjska banka na 35. mestu, v Evropi pa zaseda 360. do 380. mesto. vendarle povsem osamosvojila. Poleg tega so lani od države vendarle dobili za 95 milijonov nemških mark obveznic za izplačane devizne vloge. Lani pa je bilo za Gorenjsko banko pomembno še po nečem - uspešno se je razširila v prestolnico, kjer je odprla svojo ekspozituro. Po podatkih Gorenjska banka že nekaj časa ni več zgolj lokalna, saj ima več kot 40 odstotkov naložb izven Gorenjske. In kakšni so načrti za letošnje poslovno leto? Še naprej naj bi povečevali obseg poslovanja, s čimer naj bi se povečevala bilančna vsota. Varnost naj bi imela prednost pred donosnostjo (le-ta je bila lani desetodstotna). Poleg tega pa so delničarji sklenili, naj bi se Gorenjska banka letos vključevala v "procese reorganizacije in statusnih sprememb nekaterih bank v Sloveniji". Banka pa naj bi še naprej širila svojo mrežo izven regije. • U. Peternel Štirje blejski hoteli dobili ugodno posojilo ministrstva za gospodarske dejavnosti Denar za pogasitev najnujnejših potreb Večino denarja bo šlo za poplačilo dobaviteljev in izplačilo neizplačanih plač, za pripravo na sezono pa bo verjetno ostalo bolj malo. Bled, 16. maja - Štirje blejski hoteli - Grand hotel Toplice, Jelovica, Krim in Lovec - so pred kratkim od ministrstva za gospodarske dejavnosti dobili za skupaj 30 milijonov tolarjev dolgoročnih posojil. S tem denarjem naj bi se pripravili na sezono, a večina °d njih bo z denarjem poplačala stare dolgove do dobaviteljev ter poravnala dolg do zaposlenih. In čeprav bi hoteli potrebovali nekajkrat toliko sredstev, da bi si opomogli od preteklih šestih sušnih let, so s pridobljenimi sredstvi vendarle zadovoljni. Gre za dolgoročno posojilo države za prestrukturiranje in sanacijo, zanj pa so se blejski hoteli potegovali na javnem fazpisu. Posojilo bodo vračali deset let z dveletnim moratorijem, obresti pa so zelo ugodne, saj bodo hoteli morali Pokriti le temeljno obrestno Hotel Jelovica se lastnini Hotel Jelovica je sredi aprila dobil prvo soglasje k lastninjenju, pred dnevi pa je bil objavljen tudi lastninski program. Po njem bodo lastninili 216 milijonov tolarjev družbenega kapitala, kolikor ga je ostalo po izločitvi denacionalizacijskih zahtevkov (vrnili so ie bivši hotel Jekler, zaradi česar so bilanco zmanjšali za 60 milijonov tolarjev, Blegoš v vrednosti 30 milijonov, rezerviranih pa je še za 16 milijonov premoženja). 40 odstotkov kapitala bodo prenesli na sklade, po 20 odstotkov bodo namenili interni razdelitvi in notranjemu odkupu, preostanek pa naj bi ponudili javnosti v javnem odkupu (koliko, naj bi bilo znano po 24. maju). Poleg tega po direktorjevih besedah iščejo 30-odstotnega dokapitalizatorja, s pomočjo katerega bodo dokončali začete investicije in izboljšali likvidnost. Dokapitalizator - zaenkrat imajo Štiri ponudnike, čeprav bo javno zbiranje ponudb objavljeno v prihodnjih dneh - naj bi tudi pomagal Jelovici pri preusmeritvi v zdravstveno-turistični program. mero, medtem ko jim realnih obresti ne bo treba plačevati. Hotel Jelovica je, kot nam je povedal direktor Mirko Rima-hazi, dobil šest milijonov tolarjev. S približno tremi Celje V sejemsko mesto OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, PRIVOŠČIMO JIM ŽE EN POŠTEN SEJEM! SEJEM VSE ZA OTROKA CEUE OD 21.-25. MAJA 1997 ČAKA VAS KUP PRESENEČENJ IN ZABAVE NAJVEČJA RAZSTAVA IGRAČ IN IGRAL 200.000 KOCK V DEŽELI LEGO MODNE REVIJE, GLASBENA DELAVNICA FRIZERSKI STUDIO, OPREMA BIVALNIH PROSTOROV milijoni naj bi poravnali dolg do dobaviteljev in zaposlenih, s preostalo polovico pa se bodo pripravili na sezono. Sicer so zaprosili za deset milijonov tolarjev, a so kljub temu zadovoljni. "Dejstvo je, da bomo s posojilom pogasili le najnujnejše potrebe. Vsaj še enkrat toliko denarja pa bomo morali zbrati iz lastnih sredstev," pravi Rimahazi. Tudi v Grand hotelu Toplice so s posojilom - ta hotel je dobil največ, 12 milijonov tolarjev - zadovoljni, čeprav bi tudi oni potrebovali več denarja. Kljub temu direktor Zvone Špec meni, da večjih težav letos ne bi smeli imeti, če bo le sezona kolikor toliko uspešna. Stanje rezervacij vzbuja optimizem, saj kaže, da bo sezona boljša od lanske. Šest milijonov posojila je dobil hotel Krim, ki naj bi bil po objavah v nekaterih medijih v katastrofalnem položaju. O tem, kolikšna naj bi bila izguba hotela, direktorica Ljudmila Potočnik noče govoriti, pravi pa, da je po letu 1990 prav vsak blejski hotel posloval s tekočo izgubo. S posojilom bodo delno poplačali dobavitelje, delno poravnali dolg do zaposlenih (za samo enomesečne bruto plače vseh zaposlenih bi rabili šest milijonov), delno pa se bodo pripravili na sezono. Sicer bi potrebovali vsaj petkrat toliko denarja, pravi Potočnikova, a zaradi težav z denacionalizacijo do bančnih kreditov ne morejo priti, saj premoženja ne smejo obremeniti s hipotekami, ki jih zahtevajo banke. Hotel Krim je od države prav tako dobil šest milijonov posojila, po besedah direktorja Matjaža K on de pa so v kombinaciji z rednimi prilivi poplačali dobavitelje, izplačali plače ter uredili sobe in restavracijo. V Krimu so pred sezono optimistični, saj je stanje rezervacij zelo dobro; povprečna dnevna zasedenost je ta hip polovična, od junija naprej pa naj bi bila 70- do stoodstotna. Krim pa je tudi edini blejski hotel, ki je dokončno uredil odnose z denacionalizacijskimi upravičenci ter se olastninil -čakajo le še na vpis v sodni register. • U. Peternel Sejmišče bo odprto od 9. do 19. urevsok dan! ^1 i 0LCW sejem Prva petletka hranilnice Lon Nocoj se bodo delničarji zbrali na redni skupščini, lani skoraj 14 milijonov tolarjev dobička Kranj, 15. maja - Kranjska hranilnica Lon, prva zasebna in obenem največja hranilnica v državi, praznuje peti rojstni dan. Ob tem jubileju so v sredo zvečer pripravili koncert v Prešernovem gledališču, na katerem sta se predstavila vrhunska ruska umetnika Mihail Gantvarg in Irina Rjumina ter igralec Polde Bibič. Sicer pa se bodo delničarji Lona nocoj zbrali na redni letni skupščini, na kateri bodo med drugim obravnavali letno poročilo in razdelili dobiček, ki se ga je lani nabralo za 13,9 milijona tolarjev, kar je skoraj za polovico več kot v letu prej. Hranilnica je tudi po drugih pokazateljih lani poslovala nadvse uspešno; bilančno vsoto so povečali za 37 odstotkov, na račun izdaje delnic pa je povečala tudi osnovni kapital. Kapitalska donosnost znaša 17,7 odstotka. Po predlogu uprave naj bi med delničarje razdelili 9,4 milijona tolarjev dobička oziroma 1200 tolarjev na delnico. Med prihodnje načrte so med drugim zapisali, da bodo v letošnjem letu, predvidoma jeseni, odprli novo poslovno enoto v strogem središču Ljubljane (dve enoti že imajo v Grosupljem, eno pa v Postojni). • U. P. Mnogi drobni delničarji so zaradi neznanja in pomanjkanja informacij povsem nemočni Prek Kluba malih delničarjev do pravih informacij Gre za prvi tovrstni klub, ki ni nastal v okviru olastninjenih podjetij - Dajanje informacij, pa tudi zastopanje interesov malih delničarjev na skupščinah Ljubljana, 16. maja - Oktobra lani je v Ljubljani začel delovati prvi klub malih delničarjev, ki ni nastal pod okriljem kakega od olastninjenih podjetij. Gre za Klub malih delničarjev, ki ga je po zgledu iz tujine ustanovil Center za finančno in borzno svetovanje v Ljubljani, doslej pa se je vanj včlanilo nekaj sto Slovencev, ki so v procesu privatizacije postali drobni delničarji. Poznani so klubi, ki jih za svoje delničarje ustanovijo v podjetjih, tako so denimo naredili v Unionu, v Leku in drugod. Klub malih delničarjev pa je po besedah direktorja Mira Prinčiča povsem neodvisen klub, ki zares skrbi za interese malih delničarjev. Za ustanovitev takšnega kluba so se po Prinčičevih besedah odločili, ker se je izkazalo, da novonastali slovenski delničarji potrebujejo več informacij, saj se pogosto ne znajdejo v poplavi novih pojmov in ustanov. Kaj je delnica, kaj je nematerializir-an vrednostni papir, kaj je KDD, kako poteka trgovanje? Taka in podobna vprašanja mali delničarji naslavljajo na razne (neprave) naslove, od borze do borznih posrednikov. Kot pravi Miro Prinčič, naj bi nanja odgovarjali v Klubu malih delničarjev; prav informiranje ljudi je eden glavnih namenov kluba. "Trudimo se, da bi ljudje prišli do znanja in da bi začeli razmišljati kot delničarji. Po podatkih naj bi namreč kar 40 odstotkov državljanov svoje delnice obdržalo vsaj nekaj časa, zato vsa ta množica ljudi še kako potrebuje prave informacije," pravi Prinčič. Tiidi zastopanje delničarjev na skupščinah Poleg informiranja pa naj bi Klub malih delničarjev v prihodnje zastopal svoje Člane tudi na skupščinah ter predstavljal njihove interese. Kot pravi Prinčič, se pri različnih s strani uprave določenih uradnih pooblaščencih poraja dvom, v čigavem interesu glasujejo: v interesu uprave ali malih delničarjev. Kot zatrjuje Prinčič, bo Klub malih delničarjev zastopal prave interese drobnih delničarjev, pri tem pa jim bo tudi svetoval, kakšna odločitev bi bila najboljša. "Neki zdravnik Klub malih delničarjev deluje v Ljubljani, na Dunajski 21. ali inženir ne zna denimo prebrati bilance stanja ali letnega poročila tako dobro, kot mi. Nima ne znanja ne časa, da bi se ukvarjal s tem, zato za to poskrbimo mi. Problem obdelamo, se poza-nimo v samem vrhu podjetja, osvetlimo ozadje..." pravi Prinčič. Klub malih delničarjev pa se po drugi strani obrača tudi na podjetja, da bi njihove delničarje povezali v klub, ki ne bi deloval znotraj podjetja, temveč bi bil samostojen. Prednosti za podjetje naj bi bilo več; zlasti naj bi se s tem uprava izognila očitkom, da je organiziranje delničarjev pod vplivom uprave. Poleg tega naj bi s tem' podjetje imelo manj stroškov, saj je delničarje lažje obveščati prek kluba kot posamično, pa tudi vodstvo se lažje dogovarja z enim človekom kot množico neobveščenih delničarjev, meni Prinčič. Po prvih odzivih pa mnoga podjetja za takšno organiziranje svojih delničarjev niti niso zainteresirana. Ponavadi ustanovijo svoj klub notranjih delničarjev, še pogosteje pa zgolj podpišejo delniške sporazume z delničarji, ki pa v večini primerov po Prinčičevih besedah le prepovedujejo določene stvari, nudijo pa bolj malo. Zunanjim delničarjem pa podjetja običajno Eošljejo zgolj seznam poo-laščencev, za katerega naj bi se odločili. V Klub malih delničarjev se je doslej včlanilo nekaj sto novonastalih slovenskih delničarjev, želijo pa si, da bi bilo članov čim več. Prinčič poudarja, da so gibalo sodobnega trga kapitala prav infor-macije, ki jih sleherni delničar potrebuje za racionalno odločanje. Poleg informiranja (vsak član lahko dobi vsakršne informacije po telefonu, izdajajo bilten z informacijami z borznega in privatizacijskega področja) Klub malih delničarjev članom omogoča tudi popust pri prodaji delnic. Članarina v klubu znaša 3900 tolarjev, ob prodaji večjega števila delnic pa se strošek (na račun tako pridobljenih popustov) povrne. • U. Peternel Likvidnostne težave v BPT Tržič Sredi maja marcevske plače Tržič, 15. maja - Potem ko so začetek aprila delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič dobili plače za mesec februar, so morali počakati na plače za naslednji mesec kar do 14. maja. Vzrok za zaostanek pri izplačilu plač je v velikih likvidnostnih težavah, ki so se zaostrile zaradi zastojev v proizvodnji, je povedal direktor Janko Maček. V tkalnici imajo namreč že od februarja probleme, ker ni moč zagotoviti zadostnih količin preje z domačega in tujega trga. Manjša proizvodnja vpliva na delo v oplemenitilnici in konfekciji, posredno pa je zmanjšan tudi obseg prodaje izdelkov. Glede na načrte bi morali ustvariti mesečno okrog 100 milijonov prihodkov, vendar je zaradi omenjenih težav priliv denarja za 25 do 30 odstotkov manjši. Poleg tega podjetje bremenijo dolgovi do kreditorjev, zato je pravočasno zagotavljanje denarja za plače skoraj nemogoče. Vodstvo podjetja se bo s predstavniki sindikata še dogovarjalo tudi glede izplačila regresa za letošnji dopust. V nekdaj veliko večji tržiški tovarni sedaj dela 315 delavcev. Letos poteka obsežen program prekvalifikacij in dokvalifikacij. Vanj je vključenih kar 185 delavcev iz proizvodnje, ki se usposabljajo za bolj zahtevna dela, 18 delavcev iz uprave pa obiskuje tečaje poslovnega vodenja podjetja. • S. Saje POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votčjak 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Seatov karavan je Cordoba Vario Španski Seat, sicer del nemškega koncema Volkswagen, bo na bližnjem avtomobilskem salonu v Barceloni predstavil svoj prvi avtomobil v podobi petvratnega kombija. Imenuje se cordoba vario, kar seveda pomeni, da je novinec nastal na osnovi štirivratne limuzine cordoba, nekoliko nenavadno oblikovani kombijevski zadek pa izraža španski temperament skupaj z udobjem in prostornostjo. Cordoba vario ne ustreza značilni predstavi petvratnega kombija, čeprav je v prtljažnikum do 1250 litrov prostra, široka zadnja vrata pa omogočajo tudi prevoz zahtevnejših tovorov. Avtomobil je s 4,14 metra zunanje dolžine enako dolg kot štirivratna limuzina, po njej pa povzema tudi vse tehnične rešitve. Avtomobilu so namenili pet različnih motorjev, tri bencinske in dva dizelska motorja, ki prihajajo iz matičnega koncema Volksvvagen. Osnovni je 1,4-litrski Štirivaljnik s 60 KM, sledita dva 1,6-litrska motorja s 75 in 100 KM, ter 1,9-litrska dizelska motorja z zmogljivostjo 64 KM, oziroma 90 KM v različici z dodanim turbinskim polnilnikom. Podobno, kot je na osnovi limuzinske cordobe nastal Volksvvagnov polo classic, se bo kmalu zgodilo tudi z novim kombijem, ki bo ob malenkostnih spremembah nosil Volks-wagnov znak in mu bo ime polo variant. • M.G. Napovedani davki pospešili prodajo avtomobilov Avtomobilskih zalog ni več Napovedano dodatno obdavčevanje avtomobilov, prihod številnih novih modelov in predstavitve na nedavno minulem 20. Slovenskem avtomobilskem salonu, so botrovale rekordni prodaji štirikolesnikov v prejšnjem mesecu in skupno večji prodaji v prvi tretjini leta. Aprila je bilo v Sloveniji registriranih skupaj 8719 novih avtomobilov, kar je precej več kot v marc (6512), februarju (5690) ali slbem januarju (3000). Tolikšen skok prodaje, ki v prvi tretjini leta zdaj presega lansko primerljivo obdobje za dobre 3 odstotke so zabeležili domala pri vseh avtomobilskih znamkah, zastopniki pa ga po večini pripisujejo napovedanim dodatnim davkom. Teh za sedaj še ni, zaloge avtomobilov pa so skoraj povsod izpraznjene. Najboljše prodajne številke so v minulih štirih mesecih zabeležili pri Renaultu, sledijo pa Volksvvagen, Fiat, Škoda in Hvundai. Med najbolje prodajanimi modeli je na vrhu lestvice Renaultov duet clio in megane, tretji je volksvvagen polo, tik za njegovim repom škoda felicia in na petem mestu hvundai accent. Dobra prodaja avtomobilov se nadaljuje tudi v tem mesecu, po uvedbi novih davkov, ki obetajo občutna povečanja končnih cen, pa se utegnejo prodajne krivulje spet usmeriti navzdol. Pristop k odnosom z javnostmi Ljubljana, 16. maja - V teh dneh je pri družbi Pristop izšel prvi upravljalski priročnik za odnose z javnostmi v slovenščini z naslovom Pristop k odnosom z javnostmi, ki je namenjen seznanjanju bralcev z osnovami odnosov z javnostmi. Avtorji so Brane Gruban, Dejan Verčič in Franci Zavrl iz družbe Pristop, priročnik pa je osnovan na slovenski praksi in v njem so opisani primeri slovenskih organizacij. Delo je v prvi vrsti namenjeno menedžerjem, praktikom, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi v podjetjih in agencijah, pa tudi študentom in ostalim. Priročnik, ki je izšel v nakladi 1500 izvodov, ima pet glavnih poglavij: opredelitev odnosov z javnostmi, odkrivanje problemov in priložnosti pri odnosih z javnostmi, načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje odnosov z javnostmi. Poleg tega knjiga vsebuje še pregled stotih najpomembnejših orodij odnosov z javnostmi ter prvič v slovenščini objavlja najpomembnejše kodekse in mednarodne listine s tega področja. • U. P. Obiskovalci salona tudi kupci Ob vsakem dvigu tudi stanje na računu Na bančnih avtomatih BA se bo odslej vsem, ki bodo dvigali gotovino, samodejno izpisalo tudi stanje na tekočem računu po opravljenem dvigu. S tem naj bi se zmanjšale vrste pred 340 bankomati BA, saj strankam, ki bodo želele tudi informacijo o stanju na tekočem računu, ne bo treba opravljati dveh avtorizacij. Če bodo uporabniki bančnih avtomatov želeli le preveriti stanje na tekočem računu, bodo seveda lahko opravili samo to storitev, so sporočili iz Nove Ljubljanske banke, kjer je procesni center za bančne avtomate BA poola. TRŽIČ, Predilr/iiška 16 tel.: 53-334r Po podatkih organizatorjev minulega 20. Slovenskega avtomobilskega salona, si je prireditev ogledalo okoli 95.000 obiskovalcev. Po rezultatih ankete, ki so jo organizatorji izvedli v salonskih dneh, je kar tretjina obiskovalcev na salonu iskala konkretne informacije v zvezi z nakupom novega avtomobila, več kot polovica vprašanih pa je bila s prikazanimi avtomobili in ponudbo spremljajoče industrije zelo zadovoljnih. Največ obiskovalcev je prišlo z osrednje Slovenije in Gorenjske, najmanj pa s Koroške in Prekmurja. • M.G. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, 4000 Kranj, tel.: 64/242-277, 64/241-530 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ALMERA 1,4 LX 3V že za 21.490,00 DEM motor 16V, 64 kW/87 PS servo volan, airbag, el. ogledala, tonirana stekla, metalna barva, zaščita proti kraji, garancija 3 leta ali 100.000 km 1000 DEM popusta za vozila iz zaloge ZIBERT Servis in prodaja vozil N0V(VH0NDA t^*^ H V T Vi *||0NDA CMC 5 VRAT *H0NDA CRV-JEEP (KOPNO: JtTO0-H.C.3Y že za 21.990 PEM o@^m mm :mm& BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 ŠKOFJA LOKA -HYUnDni GOSTEČE 8 064 632 286 Pooblaščen servis in prodaja Hčarske in kleparske storitve • promocijsko znižanje Lantra - 3 % popust • popusti na gotovinsko plačilo • ugodni kredit • lizing Kompletna ponudba dodatne opreme za vozila Hvundai - avtoprevleke, vlečne kljuke, prtljažniki, avtoradiji, avtoplašči Marangoni si/h JESENICE MH C.J.Finigarja 2 MM O .O .O. NOVO IN UGODNO! MEGANE ALIZE ZA 26.700 DEM, LAGUNA ALIZE ZA 34.700 DEM. TVVINGO IN CLIO DOBAVA TAKOJ! KREDITI DO 5 LET OD T -h 0% DALJE! TEL.:064/861-570 A Šcdet} SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.Ml/716-221 - prodaja Om^T^tM tcl:06I/7U-666 - servis 4*UrW» MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi že od HYUnDHI SALON JAVORNIK Do konca maja priznamo 3% popusta na cene vozil LANTRA, za modele 97 carinjene lansko leto priznamo še dodatnih 5% popusta + gotovinski popust 500 DEM Vozila LANTRA LAHKO VOZITE TUDI DO 3000 DEM CENEJE! Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G d.o.o. Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE tcl./fax:064/863-430 KREDITI že od T + 5% MEŠETAR Le še nekaj dni časa za vlaganje prijav Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je rok za vlaganje prijav za pridobitev nekaterih državnih podpor za kmetijstvo skrajšal za en mesec, z 20. junija na 20. maj. Skrajšani rok velja za premije za prirejo mleka na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji in za prirejo mesa (krave dojilje, drobnica in konji). V Ljubljani bo spet vinski sejem Na Gospodarskem razstavišču se bo v ponedeljek začelo mednarodno ocenjevanje vin, ki pomeni uvod v junijski vinski sejem. Degustatorji iz različnih držav sveta bodo v šestih dneh ocenili okoli tisoč vzorcev vin iz 24 držav. Slaba polovica vzorcev je iz Slovenije, med tujimi pa so poleg evropskih vin še vina iz Avstralije, Brazilije, Čila, Japonske, Južnoafriške republike, Kanade, Nove Zelandije, Urugvaja in ZDA-Ocenjevanje se bo končalo 24. maja z izborom šampionov. Vinski sejem bo tako kot tudi lani v poznem spomladanskem času, od 3. do 7. junija. Na njem se bodo predstavili vsi najpomembnejši slovenski vinogradniki in vinarji, sodelovali pa bodo tudi razstavljala iz Avstrije, Italije, z Madžarske, s Hrvaške ter po dolgem času tudi iz Jugoslavije in Makedonije-Sejem bodo spremljale številne prireditve. Razglasili bodo zmagovalca v akciji za izbor najboljše vinske karte in najlepše vinske kleti. Ker je geslo letošnjega sejma Sozvočje vina in hrane, bo Ljubljanski sejem skupaj s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter Hišo kulinarike Jezeršek postavil kulinarično hišo, v kateri bodo pripravljali jedi, ki jih bodo sommelierji oplemenitili še z izbranimi vini-Vsak obiskovalec sejma bo brezplačno prejel knjižico Vino in hrana, skupaj z vstopnico pa še kupon za mednarodno pokušino in tri pokušine pri poslovni skupnosti. Vsak petdeseti in vsak petstoti obiskovalec bo prejel simbolično nagrado. Za kilogram pšenice okoli 30 tolarjev stroškov Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva nadpovprečni neto hektarski pridelek 5,3 tone in nadpovprečno produktivnost (velikost njive en hektar in oddaljenost od kmetije en kilometer), ocenili, da so ob koncu aprila stroški pridelovanja ozimne pšenice znašali 30,19 tolarja za kilogram. Stroški so bili za 3,4 odstotka višji kot oktobra. Na porast so najbolj vplivale povprečno 5-odstotna podražitev mineralnih gnojil in 16-odstotna podražitev nafte ter za 11.6 odstotka višji obračunani stroški kmetovega domačega dela. Porast stroškov dela je večji od dejanske rasti plač in je posledica tega, da statistični urad od začetka leta dalje ne prikazuje več podatkov o plačah ločeno za gospodarstvo in negospodarstvo, ampak le povprečje za vso Slovenijo. 3 PEUGEOT NOVI PEUGEOT 406 BREAK in PEUGEOT 406 LIMUZINA z bogato serijsko opremo VAINJ^ ZANiSL OB NAKUPU VOZILA I $ ■-® ac^ 5» D KI WB®MmW@mB Z ZALOGE KUPEC PREJME VOZILO PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MILJE 45. VISOKO PRI KRANJU. tel.:064/431 -142 ■VIICHELINI Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639,331-662 MICHELIN VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno jasno s temperaturami od 25 do 30 stopinj C. Tudi Jutri in v nedeljo naj bi bilo še lepo, le proti večeru se lahko pojavi kakšna vročinska ploha. LUNINE SPREMEMBE V sredo je prvi krajec nastopil ob 12.55, to pa sicer po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje veliko dežja. LJUBEZEN V PESMI Življenje brez ljubezni je kot leto brez pomladi, pravi ruski pregovor. Najlepši pomladanski mesec pa je maj, ki je tudi mesec ljubezni in kar ne moremo mimo Tofove zakladnice realno revolucionarne ljubezenske poezije. Zjutraj ne jem, ne čutim potrebe, ko sem tako zaljubljen v tebe! Opoldne ne jem. Res ne. Ker sem zaljubljen še pa še. Zvečer ne jem, veš; ker sem zaljubljen do ušes! Ponoči sem drugačen. Ponoči ne ljubim, ker sem tako hudičevo - lačen... GLASBENA ANEKDOTA Francoski pevec Louis Lablache je po vsem svetu doživljal "speh Za uspehom. Po koncertu v windsorski palači je °ngleška kraljica podarila pevcu zlato tobačnico. "Hvala!" je dejal Lablache, "sprejmem jo z največjim veseljem, čeprav jih imam že tristo petinšestdeset ...po eno Za vsak dan v letu." "Tole boste imeli za prestopna leta," je odgovorila kraljica. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Maj je mesec ljubezni, le EDINA te lahko ozdravi tudi take bolezni. Sonja Perko, Koper Nedeljski klepet ob kavi ■ ^jutrišnjem, v nedeljo, 18. maja, ob 9. uri dopoldne, bo spet na sporedu ttadia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", fcl ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. c=?arij 913 Frt Gostja oddaje bo Tina Gašperšič iz Radovljice. Je študentka četrtega letnika klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. ^Jena mise\:"Spadam med posebno srečne, ker sem nadarjena fa glasbo. Ves čas sem natančno vedela, kaj hočem. Pred *°ncertom seveda občutim tremo, po koncertu se počutim lzPraznjeno, vmes v čudoviti napetosti pa je veliko čara." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA Loka kava ■ zdrami in premami Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov:.................................................... ODLGATi A veste, odkod beseda uvod? Ne veste? Sledi kratka, ne raje obširna razlaga. Pravkar sem namreč pisal uvod k enemu od člankov, pa se mije porodilo, razglabljati o tem, od kod beseda uvod. Aja, vse to, kar vam sedajle pišem, sem izvedel na telefonski številki 988. Ja tele-komovci so pa res od sile. Uni na informacijah vse vejo. Saj sem napisal, da bo razlaga obširna. Uvod je beseda, ki je nastala, ko je neki predpotopni novinar pisal neki tekst, ki naj bi bil na začetku članka. Kako se takemu tekstu reče, takrat še ni bilo izumljeno oziroma besede za to ljudje še niso poznali. In ta tip (predpotopni novinar) piše, piše, pa se na sosednjem bregu "uhtrga" zemeljski plaz, zvizz v potok, potok narase in poplavi travnik, na katerem je stal omenjeni predpotopni novinar, ki je pisal tisto, še brez imena. Nakar možakar le konča s pisanjem in študira, kako bi tisto, kar je napisal poimenoval. Pogleda okrog sebe in ugotovi, da stoji u vod'. No, da skrajšam, od takrat naprej se tekstu na začetku članka reče uvod. Pa požrebajmo malo, pravilni odgovor je bil seveda Tanja Ribič je dosegla 10. mesto, kar je dost' dobro, mar ne? Torej žrebam. Nagrado prejme, prejme... Lara Bešič, Kovorska 3, 4290 Tržič. Čestitamo TOP 3 1. World In Motion -Dj Bobo 2. Pop - U2 3. Ultra - Depeche Mode NOVOSTI Po vrst', kot so hiše v Trst'. Torej pri a začnemo, Alexia "Fun club", Blum-chen "Verliebt", ma .... pa vrstni red, Maxi Dance 25 -kompilacija pa to, Viva Dance 7 - isto, Pop Design - Nebo je žalostno, White Town - Wbmen in Technol-ogy, Obituary - Back from the death. In še koncerti, pravzaprav vstopnice za lete. 27. maja, Kreslin, Pre-din, Lovšin v ljubljanskih Križankah, 24. maja Caught In The Act - Hala Tivoli, mesec kasneje Neil Young + Crazy Horse, 16. avgusta pa U2 na Dunaju prevoz organiziran, gremo pa to...Aja še DJ Bobo bo pa 16. junija. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 262 Spet se mi je porodilo vprašanje po sistemu da ali ne. Torej ali je skupina Pop design izdala novo kaseto ali ne - Kva je pol, ja ali ne? Rešitve pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, do srede 21. maja, pripis "Jodlgator". Mojca o Gini G pa naslednjič, velja. Čav. LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 16. 5.1997 ob 18.30 Domača: 1. ROK'N'BAND: JAGODE IN ČOKOLADA 2. KINGSTON: KAM HITIŠ? 3. ADI SMOLAR: KONGRES PIJANCEV 4. PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES 5. SMRKCI: O TVOJIH OČEH 6. ANJA RUPEL: BREZ LJUBEZNI 7. POP DESIGN: KJER JE SREČA, TAM SI TI 8. FARAONI: SREČNA Tuja: 1. CAUGHT IN THE ACT: BABE 2. KATRINA & THE VVAVES: LOVE SHINE A LIGHT 3. SPICE GIRLS: VVHO DO YOU THINK YOU ARE 4. N-TRANCE: D.I.S.C.O. 5. M. JACKSON: BLOOD ON THE DANCE FLOOR 6. GINA G: FRESH! 7. NO DOUBT: JUST A GIRL 8. BRYAN ADAMS: 18 TILL I DIE lattcUa =fdDIO mm* 913 Fn 3LTSRSO KUPON ŠTEVILKA 27 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: 24 UR DOBRE od 19. 5. 1997 do 24. 5. 1997 LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. DAZ. - PODOBEN SEM ZMAJU 2. NEVV/MICHAEL JACKSON - BLOOD ON THE DANCEFLOOR 3. U2 - STARING AT THE SUN 4. TANJA RIBIČ - ZBUDI SE 5. SAVAGE GARDEN -1 WANT YOU 6. MAGIC BEAT- MLADOST NA STOPNICAH 7. R. KELLY -1 BELIVE I CAN FLY 8. TIC TAC TOE - WARUM? 9. GINA G. - FRESH 10. NEVV/CAUGHT iN THE ACT - DO IT FOR YOU 11. DEPECHE MODE - ITS NO GOOD 12. CHICO Y CHICO - BESAME 13. NEW/DJ PIERRO - HUMAN UNDER PRESSURE 14. DANIEL AMINATI -1 WANT YOU BACK 15. BOYZONE - ISN'T IT A VVONDER LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DR DJ CERLA - THE DJ ITS SATURDAY NIGHT 2. NO MERCY - PLEASE DON'T GO 3. 2 FABIAOLA - FREAK OUT 4. DJ PANDA feat. NADIR - TRUE LIFE 5. N - TRANCE - D. I. S. C. O. 6. SCOOTER - FIRE 7. LE CLICK - CALL ME 8. POVVER DANCERS - NE ŽELI SI ME 9. HARDEA - MR. FUCKER 10. DISCO NATION - ROČK THE JAM 11. NEW/ALEXIA - UH LALA LA 12. SEXMAN - l'M NOT A TAXMAN 13. NEW/DJ OUICKSILVER - FREE 14. BROOKLVN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE 15. NEVV/CAPTAIN JACK - HOLIDAV 16. PRINCESS HORTENSIA - COME ON ALL OVER ME 17. DJ MARX - TONY PROBLEM 18. BLACKVVOOD - MY LOVE FOR YOU 19. GALA - LETA BOY CRY 20. IMPERIO - VVINGS OF LOVE 21. SPACE FROG - FOLLOVV ME 22. FUTURE BEAT- 100 % PURE LOVE 23. NEW/JOSSY- INDIAN POVVER 24. SHEENBOVV - GET IT ON 25. NEVV/LIBRA - A SECOND CHANCE 26. NEVV/DAFT PUNK - AROUND THE WORD 27. TASHA - LISTEN TO YOUR HEART 28. NEVV/THE JUNKPROJECT- JUKHUNTERS 29. AQUA - ROSES ARE RED 30. NEW/NANCY - NEVER (DONT NEED YOUR LOVE) TRZISKI HIT LESTVICA NAJ GLASBE RADIA TRŽIČ vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Živjo! V ponedeljek smo v oddaji Tržiški hit z našo "nadomestno voditeljico", oz. gostjo Sabino naredili res pravi show in se obenem od srca nasmejali. Napovedovali in vrteli smo odlično glasbo, prijetno poklepetali z vami in nenazadnje podelili tuid prijetno nagrado našega pokrovitelja AGROMIX Ljubno, ki jo prejme Mirja Kokelj, Jezersko. ČESTITAVA! Ponovno se slišimo naslednji ponedeljek z obiiico "sveže" glasbe in humorja. Do takrat pa vas lepo pozdravljava. Vesna in Dušan Lestvica:1. Together and forever - CAPTAIN JACK (2) 2. Prosim, ostani - NAPOLEON (1) 3.1 believe I can fly - R. KELLY (4) 4. Saturday night - SOUEEZER (3) 5. Don't let go - EN VOGUE (12) 6. If I ever see you again - WET WET WET (11) 7. Vzela bi te - 2 ALIVE (5) 8. Mama - SPICE GIRLS (6) 9. Staring at the sun - U2 (15) 10. Brez ljubezni mi živeti ni - MONI KOVAČIČ (old) 11.1 don't want to - TONI BRAXTON (8) 12. Jagode in čokolada - ROK'N'BAND (novo) 13. Listen to your heart - TASHA (novo) 14. Love shine a light - THE VVAVES (novo) 15. Natural - PETER ANDRE (7) 16. The opera - CENTRAL SEVEN (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 19. maja. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM KRANJ, 3. 5. - MARKO NAHTIGAL in NATALIJA CONI, Kranj, Tetljeva ul 9; RAJKO KEPIC in MOJCA PODJED, Luže 37 PREDDVOR, 3. 5. - JANEZ TR1LLER in ANITA KEJ ZAR, Dorfarje 43; ANDREJ KARNIČAR in POLONA VIRNIK, Zg. Jezersko 47; ANDREJ BIZIU in SANJA MILOŠEVIĆ, Ljubljana, Celovška c. 125 KRANJ, 10. S. - ROBERT POKLUKAR in ANA LIKO ZAR, Kranj, Struževo 9 PREDDVOR, 10. 5. - MIHA MALOVRH in MIRJAM MUC, Ljubljana, Ovčakova ul 3; LADISLAV ZUPANČIČ in SUZANA MALOVRH, Ljubljana. Ovčakova ul. 3; TOMAŽ JERIČ in SIMONA OVNIČEK, Štefanja Gora 19; MARKO ŠENK in PETRA KERN, Hotemaže 50; ZVONKO MEZEK in BETKA KRIŽAJ, Škofja Loka, Frankovo nas. 41. Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporoča le upravna enota Kranj. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. VSE SORTE Pri Romani so vsaj trije petelini zlati... Ja, kakšne so pa potem njene pesmice Pa ne, da bi se pri Krajnčanih vrgli v vzrejo perutnine. Nak. Na njihovi "farmi" se ukvarjajo s povsem drugimi stvarmi... ... pesmicami, ki jih poznajo in prepevajo vsi otroci od tistega dne naprej, ko prvič rečejo A.E.I.O.U. Romana Krajnčan je že davno dokazala da je prva pri otrocih, s tremi Zlatimi petelini, ki jih je nedavno v Celju prejela za glasbene stvaritve v letu 1996, pa se je tudi v očeh strokovne žirije pokazala, kot prva dama glasbe za otroke pri nas. Trije petelini, dva, za najboljšo pesem za otroke in najboljši album sta si pravzaprav prislužila skupaj z možem Lojzetom, tretji pa je prav njen - Romana je tudi najboljša izvajalka glasbe za otroke. No, kateri ti je najbolj drag, sem jo najprej vprašal, Romana pa: "A veš, da so mi v bistvu vsi petelini zelo, zelo dragi, tudi zaradi mojih sodelavcev. Skladba AEIOU, ki sta jo napisala Kajetan Kovic, glasbo pa Lojze, ki sta napisala že toliko dobrih pesmic, je le še ena pika na i, in tudi njima iz srca privoščim petelinčka, mislim, da si ga tudi zaslužita." Za najboljši album, naslovljen z naslovno skladbico A.E.I.O.U. je bil petelin pravzaprav neizogiben, glasbena izvedba je namreč izredna, če pa gremo na ovitek gledat', kaj zaeni tipi so odigrali inštrumente (in ne sintetizatorje), potem dileme ni. Sodelovali so odlični tekstopiscvi pesmic, pa zborček Pinocchio... "Vse je bilo narejeno z ljubeznijo in z veseljem, hkrati pa odlično tudi s strokovne plati." Kaj pa izvajalka, nadaljujem, ona pa:"Ta je najbrž res moj osebni Zlat' petel'n, dobro mi dene še posebno zato, ker za najmlajše ustvarjam z ljubeznijo, poleg vseh teh petelinov pa mi je v veliko zadovoljstvo to, da me imajo otroci radi, da me veliko, veliko vabijo v vse konce in kraje Slovenije, da radi poslušajo moje pesmice in da skupaj uživamo na teh nastopih." Najlepšo čestitko so Romani poslali iz založbe Panika Records, poleg napisanega tudi eno super bonboniero z griottki. Trije Krajnčani s tremi petelini "To bo posla?" pošpikam. "Mislim, da vsaka nagrada nekaj pomeni, to je zelo pozitivna stvar, saj smo tako ali tako vzgojeni, da velikokrat nimamo svojega mnenja. Če ti je nekaj zelo, zelo všeč, ne upaš na glas povedat', da ti je všeč, ampak čakaš, kaj bodo drugi rekli. In če so tokrat rekli drugi, potem je to že super, tako da mi kar godi, tega ne skrivam. Kar pa se posla tiče, težko rečem, da se bo kaj poznalo, nastopov imam namreč vedno zadost'. "Kaj pa sta ob petelinih rekla tvoja največja kritika, najbolj strokovna ocenjevalca Kristjan in mali Žiga?" "Tarnali točno ve, kje so petelini in če ga vprašaš, Žigi, kok je pa mami dobila petelinov, pa reče tli in pokaže, kje so. Dobro ve, da jih ne sme "šlatat", le potežka jih lahko, u kolk' so težki... Kristjan, ki je že odličen čelist, pa je zadevo spremljal pri učiteljici, saj je imel ravno nastop. A veš, kako sem za vaju z očijam držal pesti, mi je povedal. In naprej? Za jesen Romana že pripravlja novo kaseto, skladbice so Že napisane, nekaj jih je napisala tudi sama in kot smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov, je domača strokovna komisija ocenila, da so v redu. Kakšna bo kaseta? Upam, da vam bo všeč, pravi Romana, mi pa že vemo, kako je s tem, ali ne. • Igor K. foto: Tina Doki Gorenjca v kraljestvu Teda Turnerja Za Američane sta pomembna samo prihodnost in denar CNN- va mreža je neverjetna; kjerkoli na svetu bi se ta hip začela vojna, bi jo CNN že naslednji hip prenašal v živo. - Vse je samo pehanje za denar. Kranj, 16. maja • Janja Koren, dopisnica Televizije Slovenija za Gorenjsko in njen kolega, snemalec Tine Golob, sta se konec aprila vrnila s petdnevnega študijskega potovanja v Atlanti, ki ga je pripravila tamkajšnja organizacija za promocijo Atlante po olimpiadi. Skupaj z osemdesetimi novinarji in organizatorji turističnih potovanj z vsega sveta, poleg njiju je bil v slovenski ekipi še Drago Bule, so si ogledali, kaj se leto dni po olimpiadi dogaja v Atlanti. Atlanta po Atlanti "V Atlanti še vedno na vsakem koraku močno čutiti olimpijski utrip. Ponosni so na prireditev, radi se je spominjajo in vso turistično ponudbo gradijo na olimpijskih igrah. Kar seveda ni presenetljivo, saj so na primer samo za olimpijske igre dodatno zgradili hotele s skupno šest tisoč posteljami. Ogledali smo si olimpijske objekte in nekaj znamenitosti, med njimi seveda muzej Coca cole, kjer smo imeli priložnost poskusiti kakih petdeset različnih Coca colinih okusov," je povedala Janja Koren. "Snemati nisem imel kaj, ker bi bila vse skupaj ena sama propaganda, mehurčkov Coca cole pa smo se lahko napili do onemoglosti," dodaja Tine Golob. Janja Koren, Tine Golob in Drago Bule pred poslopjem CNN v Atlanti. "Ogromno se spreminja. Tisti, ki so bili med olimpijskimi igrami v Atlanti, so bili presenečeni nad tem, koliko se je spremenilo v tako kratkem času. Vidi se, da prebivalci Georgie niso naklonjeni preteklosti, saj tudi nimajo tako bogate zgodovine kot mi, Evropejci. Zanje je pomembna samo prihodnost. Mirne duše porušijo kolikorkoli stavb je potrebno, če se odločijo, da bodo zgradili nekaj novega," pravi Janja Koren. Kot sta skorajda potožila, je bil program neizmerno natrpan. "Vsekakor sem si Ameriko pred tem potovanjem predstavljala precej drugačno, kot je v resnici. Mesto je bilo mrtvo, brez pravega življenja, brez običajnih centrov, starih delov mesta, kakršnih smo navajeni v Evropi. Vidi se, da je vse novo, da je v mestu ogromno kapitala. Na vsakem koraku je čutiti slo pa dobičku. Sicer pa so nam Američani v nekaj dneh pokazali vse najlepše točke Atlante, tiste druge, revne plati Amerike pa nismo imeli priložnosti videti." Helo, Jane Fonda Kot sta poudarila Janja Koren in Tine Golob, Atlanto najbolj zaznamujeta prav Coca cola in televizijska hiša CNN. Zato ni čudno, da je bil eden osrednjih trenutkov obiska skupine novinarjev in turističnih delavcev prav na sedežu omenjene televizijske hiše, v kateri samo za CNN dela okoli 4 tisoč novinarjev. "Večina od njih je izjemno mladih, saj tu zaposleni novinarji ne zdržijo dolgo norega tempa. Po ogledu prostorov, tudi tistih, v katerih delajo novinarji, smo se seveda srečali z lastnikom Tedom Turnerjem, katerega bogastvo ocenjujejo na okoli 8 milijard USD. Srečanje je potekalo v nekakšnem amfiteatru, areni, ki sprejme več kot sto ijudi. Ted Turner je bil - to je verjetno ustaljena metoda - osrednja zvezda. Zavrteli so film o njem in potem smo imeli nekaj minut časa za postavljanje vprašanj," pravi Janja. "Mislili smo, da bomo posebej z njim lahko kasneje posneli pogovor za slovensko televizijo, toda tisti hip, ko so se iztekle napovedane minute, nas je pozdravil, se obrnil in izginil. Podobno kot Franjo Tudjman. Neverjeten je, naši politiki bi se morali česa naučiti od njegovega nastopa," dodaja Tine... "veselo razpravlja z novinarji, vmes pomaha tja nekam gor pod strop ter zavpije 'zdravo Jane', čeprav je menda sploh ni bilo, ter v isti sapi pojasni, da je pozdravil svojo ženo Jane Fonda, da je v poslopju CNN kot doma in da mu ta imperij pomeni vse," je dopolnila predstavo o osupljivo bogatem in pomembnem Američanu Janja. Kaj menite o konkurenci, gospod Turner? Janja Koren je Teda Turnerja vprašala, kako se spopada s konkruenco. "Ljudje Turnerja imenujejo tudi Gobec z juga (Mouth from the South), ker je napovedal, da bo uničil vse ostale močne televizije v Ameriki. Zanimalo me je, kako se spopada s konkurenco, zlasti z Billom Gatesom, katerega Microsoft se je povezal z družbo NBC in postal eden močnejših konkurentov. Predvsem z gesto je povedal, da jih ne mara, in dodal, da sicer v izzivih konkurence uživa." Strmina z novo glasbo in videospotom Obljubljal si nebo in raj Skupina Strmina pridno igra po Sloveniji, pogosto pa se nahaja tudi v studiu, kjer snemajo nove skladbice. Kar nekaj izmed njih bi jih lahko uvrstili v slovensko varianto countrvja, med njimi tudi njihova zadnja uspešnica "Obljubljal si nebo in raj". Tekst za skladbo je napisal bobnar Beno Oblak, glasbo pa je skomponiral Igor Potočnik. In kot se dandanes za uspešnice spodobi, so se tudi fantje in prikupna pevka iz Strmine, odločili, da se postavijo pred kamero. S pomočjo generalnega sponzorja Eurošped 2001, ki jim je finančno priskočil na pomoč, je torej začel nastajati videospot, za katerega scenarij je napisal basist skupine Strmina Igor Franko. S snemalci iz Pop TV so celotno zgodbo posneli v enem dnevu in sicer predvsem v okolici Škofje Loke, ob zaključku Na Šmarjetni gori nad Kranjem pa so se vse skupaj poveselili na Šmarjetni gori nad Kranjem. Seveda je tudi tam nastalo nekaj Čudo- vitih prizorov. Ja, tudi te si lahko ogledate na večini televizijskih postaj po Sloveniji. • Igor K. "Vse, kar smo jedli, je imelo okus po sladkem. Če smo že enkrat samkrat celo dobili za zajtrk sir in salamo, je bil pa vsaj kruh sladek. Američani jedo biskvite, marmelade, sladke solate, ne poznajo juh in so seveda po večini zelo debeli. Fast Food smo si privoščili enkrat samkrat in še Mc Donalds' je bil tam precej slabši kot pri nas -lokal je bil neurejen, hrana slabša, vse skupaj pa zanikrno in zanemarjeno. Vsekakor sem v Ameriki še enkrat ugotovil, kako lepo je doma," je povedal Tine Golob. Če bi čakala pet, deset minut, bi bilo vse izgubljeno "V tistih nekaj minutah, ko smo imeli možnost spraševati Teda Turnerja, je bilo potrebno reagirati izjemno hitro. Tine je postavil kamero, mikrofon sva namestila malo stran od njega, ker se je ves čas pogovora vrtel v okroglem prostoru. In če z vprašanjem ne bi pritegnila njegove pozornosti, ga ne bi imela v kameri. Če bi čakala pet, deset minut, bi bilo vse izgubljeno. Po petnajstih minutah je namreč odšel. Ted Truner je vsekakor pustil prijeten, profesionalen vtis, toda tako kot sicer v Atlanti, tudi pri njem (H bilo opaziti nobene domačnosti, prijaznosti, vse v Ameriki, kot smo jo videli mi, je namreč samo industrija in pehanje za denarjem, kar smo čutili na vsakem koraku." Marjanca Lovska družina Jezersko Zaceli so šteti ruševce Pozimi so pokrmili 50 ton hrane. Plan odstrela niso v celoti uresničili, v programu pa imajo tudi čiščenje pašnih površin. Letošnjega rednega letnega občnega zbora Lovske družine Jezersko, ki je danes ena redkih lovskih družin s programom čiščenja pašnih površin, so se udeležili domala vsi člani. Na zboru so sprejeli nova društvena pravila, v družino pa sedem novih pripravnikov. Sicer pa Lovska družina Jezersko deluje na obmejnem področju, za katerega je podpisan mednarodni sporazum o gojitvi jelenjadi. Nov takšen sporazum pa vključuje tudi velikega petelina, ruševca in planinskega zajca. Ob pregledu dela v minulem letu so na zboru ugotovili, da so v skrbi za zimsko krmljenje divjadi porabili kar 50 ton krme. Plan odstrela niso v celoti dosegli, sicer pa na območju komatevre zelo motijo divjad v revirju tudi vojaške vaje Ministrstva za obrambo. Lovska družina Jezersko je danes tudi ena redkih družin, ki ima v programu tudi čiščenje pašnih površin. Tako bodo na primer letos očistili okrog 40 hektarov območja Jenkove in Stularjeve planine ter Komatevre. "Posebno skrb in pozornost v naši družini namenjamo podružabljanju v lovstvu. Tako na primer na športnem področju organiziramo poletni veleslalom za kristalnega gamsa. Poznana je že med Na zadnjem sejmu kmetijska in gozdarstva v Kranju je bila tudi prva seja upravnega odbora Lovske zveze Slovenije. Vodil jo je novi predsednik Jože Strle. Na seji so za predsednika IO potrdili Milana Jenčiča iz Mengša. V organih Lovske zveze Slovenije pa imajo Gorenjci tudi (na sliki od leve proti desni) Vilija Tomata, Andreja Ariha in Miha Bizjaka. Na občnem zboru LD Jezersko so za častnega Člana družine imenovati Jožeta Roglja-Resmana. Ob 70-letnici pa so Jožetu Par te tu podelili plaketo lovskih družin Gorenjske. V zadružnem domu na Jezerskem je lovska družina ob 40-letnici delovanja dobila tudi nove prostore za delo izvršnega odbora, komisij za arhiv in knjižnico. Pisarna ima tudi računalniško opremo. Prostore, ki jih je pred nedavnim slovesno odprt starešina Franc Ekar, so opremljeni s trofejami, ki so jih podarili lovci. lovci tudi Hubertova maša. Na Štefanovo priredimo vsako leto skupni lov. V vse naštete oblike in dejavnosti Ob 70-letnici so podelili plaketo lovskih družin Gorenjske Jožetu Partetu. Na sliki: Jožetu Partetu čestita starosta jezerskih lovcev Nace Nahtigal. vključujemo tudi druge lovce oziroma družine iz območja Lovske zveze Slovenije," pravi starešina Lovske družine Jezersko Franc Ekar. V družini skrbijo tudi za sodelovanje in dobre odnose z lastniki zemljišč, kjer deluje družina in so podelili že več priznanj za pomoč in sodelovanje. Priznanja so podelili tudi krajevni skupnosti Jezersko, postaji Gorske reševalne službe Jezersko, Zavodu za gozdove, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Jezersko in Policiji Kranj. V družini pa so začeli tudi s štetjem pernate divjadi. Ker v Avstriji ni prepovedan lov ruševca in petelina, se je ta divjad preselila v revir LD Jezersko. Zaradi povečanega staleža divjadi pa je večja tudi nevarnost različnih bolezni. * A. Žalar Praznovanje v LD Udenboršt Izdali bodo kroniko, bilten in značke. V začetku junija bo srečanje lovcev, ob prazniku občine Naklo pa bodo pripravili razstavo. Z izdajo kronike, biltena, značke, srečanjem lovcev, ki bo 7. junija, in z razstavo, ki jo bodo pripravili ob prazniku občine Naklo od 26. junija do 2. julija, se bodo lovci v LD Udenboršt spomnili lanskega 50-letnega jubileja. Sicer pa je bila LD Udenboršt ustanovljena iz bivše LD Kranj sredi novembra 1954. leta. Družina ima danes 78 članov in dva Eripravnika. Lovišče pa obsega 4.867 ektarov in meji z lovskimi družinami Jošt, Kovor, Tržič, Storžič in Šenčur. Lovnih površin imajo v lovišču 3.956 hektarov, najbolj številna divjad pa so srnjad, ruševec, gams, muflon in mala divjad. Družina ima tudi svojo kočo na Veternem in manjšo v Udenborštu, kjer imajo tudi valilnico jerebic in fazanov. V Naklem ima družina hladilnico, strelišče za vadbo pa v Struževem. Ena od posebnosti družine, v primerjavi z drugimi, je tudi, da na praporu nimajo tako imenovanih žebljičkov sponzorjev, marveč trakove z vezenimi imeni.V družini gospodarijo na podlagi petletnega načrta in letnih načrtov, sicer pa delujejo na podlagi zakona iz 1976. leta. Člani družine, ki imajo tudi 52 psov, morajo med letom opraviti 30 delovnih ur. Polovco ur morajo opraviti do sredine maja. V program sodijo saditev drevja, urejanje stez, pašnih površin, vzdrževanje prež in krmišč ter tudi preizkus orožja m usposobljenosti. Družina ima 9-članski upravni odbor. Že 10 let je starešina v družini Janko Troha, tajnik pa je 20 let Franci Šarabon. Gospodar družine je Marjan Markič. V družini imajo tudi ustanovnega člana. To je Franc Tratnik iz Struževa, ki je tudi častni član družine. • A. Žalar Skrb za čebelarski podmladek Dobra paša3 zdrave čebele Regrat je letos pod Krvavcem dobro medil. To bi bila lahko tudi napoved, da bo letos tudi sicer dobra paša za čebele. "Sicer pa je znano, da so ob dobri paši in mladih maticah tudi čebele običajno zdrave. Tja do sredine junija velja krepiti moč družin oziroma panjev in jih pripravljati na pašo. Po letošnjem medenju regrata bi lahko pričakovali morda tudi medenje na smreki in jelki. Če bo tako, potem si čebelarji z močnimi družinami letos lahko obetajo dobro leto. Sicer pa pri čebelah vedno velja pravilo: kolikor daš čebeli, ti leta potem dvakratno povrne." Franc Zorman, predsednik ČD Cerklje je zadovoljen, da je njihovo društvo med tistimi redkimi, ko posvečajo še posebno skrb podmladku in kjer je za to skrb tudi posluh v občini. Na nedavnem sestanku v Lljubljani so namreč predstavniki iz ČD Komenda ugotavljali, da bi morala Zveza čebelarskih društev namenjati večjo skrb vzgoji podmladka. Če ne bi bilo občin, bi še v tistih redkih društvih, kjer delujejo krožki, le-teh ne bilo. V ČD Cerklje imajo čebelnjak pri šoli, na šoli pa deluje krožek, kjer praktični pouk vodi Andrej Repnik, teoretičnega pa Milena Kožar. To zimo so družine v šolskem čebelnjaku slabo prezimile, je povedal predsednik Franc Zorman. Vzrok, da so kar tri (polovica) družine odmrle oziroma niso preživele zime, je bil nemir okrog čebelnjaka. Čebele namreč pozmi bolj kot hrano, potrebujejo mir, da lahko prezimijo in dočakajo pomlad. A. Žalar Vzorčni oziroma šolski čebelnjak imajo tudi v Komendi. RD Bistrica Domzale-Pododbor Pšata Tudi ribiči bodo sodelovali V pododboru so že do zdaj imeli precej obsežen tekmovalni oziroma prireditveni program, zdaj pa so ga dopolnili še s tekmovanjem za gluhoneme. V Pododboru Pšata RD Bistrica Domžale so letos v program uvrstili več akcij. Ena najpomembnejših poleg stalnih čiščenj in ponbljavanj oziroma vlaganj je ob letošnji 30. jubilejni razstavi cvetja v Cerkljah tudi priprava programa ribičev na razstavi. Sicer pa so že imeli očiščevalne akcije tako na ribniku kot v tekočih vodah. Največja tovrstna je bila letos na območju potoka Pšata v Mengšu, kjer je pododbor odprl tudi ribnik, kjer so nekdaj izdelovali opeko. V ribnikih Češnjevek in La-hovče bodo letos vložili po programu 600 kilogramov krapov in 20 kilogramov smučev, v tekoče vode pa 300 kilogramov postrvi. Težave pri gospodarjenju z vodami in vlaganjih pa so, ker že nekaj časa opažajo, da v poletnih mesecih primanjkuje vode. Druga težava pa so sive čaplje, ki so jim tudi to zimo cvetja v Cerkljah. Sicer pa so na nedavnem občnem zboru, ko so za predsednika pododbora izvolili Franca Guno iz Mengša, gospodar tekočih voda in čuvaj je Marjan Zupan, gospodar in čuvaj v Češnjevku pa Janez Zupan, sprejeli tudi program letošnjih prireditev. Že prihodnjo soboto, 24. maja, bo tekmovanje za člane pododbora v ribniku v Lahovčah. 21. junija bodo v pododboru organizatorji prvega državnega prvenstva v ulovu rib za gluhoneme iz Slovenije. 5. julija bo spet tekmovanje za paraplegike iz območja ljubljanske regije, 12. junija pa bo odprto prvenstvo v ulovu somiča. Vsa ta tekmovanja bodo na ribniku Lahovče. Odprto, že 8. tekmovanje za pokal Vinka Stareta pa bo 31. avgusta na ribniku Češnjevek. • A. Žalar Marjan Zupan, gospodar tekočih voda in čuvaj v pododboru, Janez Zupan, gospodar in čuvaj v Češnjevku vode domala spraznile. Kljub naporom pa ugotavljajo, da tudi pri čiščenju in regulacijah potokov ne uspejo "stroke" prepričati, da izravnavanje strug, brez pragov in zavojev, ni prava regulacija. Ribiči se bodo predstavili tudi na razstavi Tekmovanje bo junija Ribiška družina Kranj je v nedeljo organiziralo v Prašah na Trbojskem jezeru tekmovanje v ulovu največje Ščuke. Ker petnajst ribičev ni ujelo nobene ščuke za pokal brunarice Pri krivi ščuki, bodo tekmovanje ponovili 8. junija na Trbojskem jezeru. Po tekmovan ju bo piknik ob brunarici Pri krivi ščuki. SOBOTA, 17. MAJA 1997 TVS 1 7.45 Včeraj, danes, jutri 7.50 Radovedni Taček 8.05 Male sive celice 8.55 Zgodbe iz školjke 9.30 17. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, 1. oddaja 10.00 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.50 Hugo, TV igrica 11.20 Tednik 12.10 Trend 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Taborniki in skavti, 16. oddaja 15.10 Sprehodi v naravo, 9. oddaja 15.30 Ameriška pravljica, ameriški barvni film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.10 Res je! 21.35 Za TV kamero 22.00 Poročila 22.30 Zlata naveza, angleška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronevvs 11.00 Roka ročka 11.00 Roka ročka 12.00 Kaspar Hauser 13.30 Izzivalci, francoska nanizanka 13.55 Polfinale turnirja ATP v tenisu, prenos iz Rima 16.55 Košarka NBA Action 17.25 Teniški magazin 17.55 Dan slovenskega rokometa, prenos iz Ljubljane 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Johnnv 1000 pesov, čilensko-ameriški film 21.30 Življenje na zemlji, zadnji del japonske dokumentarne serije 22.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - scenograf Jože Spacal 23.20 V vrtincu 23.55 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Gorila Magila, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooper-jeva druščina, ponovitev 11.45 Princ z Bel Aira 12.10 Sobotna matineja: Restavracija Sunset, ponovitev filma 14.50 Kako je bil osvojen Divji zahod 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Diana Ross 17.00 Disnev predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Fawlty Towers, 7. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Maščevanje je sladko, ameriški barvni film; Rossana Arquerte, Carrie Fisher 21.30 Piratje, ameriški film 23.15 Vroči pogovori, 8. del erotične nanizanke 23.45 Josefine Mutzenbacher, erotični film POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Re-boot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Peter Pan 10.00 Parker Lewis, mladinska serija 10.30 Flipper, mladinska serija 11.15 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 Grand prix 13.00 Samski stan, numoristična nanizanka 13.30 Gola resnica, 7. del ameriške nanizanke 14.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Lois & Clark- Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.45 Herkul, ameriška nanizanka 18.30 Xena, 5. del ameriške nanizanke 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Poslednji mohikanec, ameriški avanturistični film 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Se spominjaš Dolly Bell, jugoslovanski film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 Tv prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Videoboom 17.30 Obletnica papeževega obiska v Sloveniji, 1. del 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Charles in Diana, film 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.20 Leteči medvedki 8.45 Klub D.D., ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Risanka 11.10 Ubijati za hrano, dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.25 Tarzan in ženska leopard, ameriški film; Johnnv Weissmuller 13.35 Gaudeamus 14.10 Briljantina 14.55 Filipovi otroci 15.25 Smerokazi 15.50 Mučeniki hrvaške banovine, dokumentarna oddaja 16.40 Televizija o televiziji 17.10 Poročila 17.10 Prva služba 17.30 O življenju čisto resno 18.15 Potujmo po Hrvaški 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Coca cola, žrebanje dobitkov nagradne igre 20.25 Miss univerze, posnetek 22.40 Opazovalnica 23.40 Poinočna premiera: Heda Gabier HTV 2 duša, ponovitev nadaljevanke 16.40 Zakon v L.A., ponovitev 17.30 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 17.55 Potovanje skozi kitajsko umetnost, dokumentarna oddaja 18.50 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Na koncu sveta, dokumentarna oddaja 20.50 Vojna zakoncev Rose, ameriški film; Michael Douglas, Kath-leen Turner 22.50 Ograje našega mesta, ameriška nadaljevanka 23.45 Zlati gong AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.05 Harry in Hendersonovi 12.25 Klic v sili, Kalifornija 13.10 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel Aira 14.25 Kirk 14.50 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Beverlv Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Savannah 18.00 Nogomet 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.02 Sport 20.15 Skoraj popoln skok čez plot, avstrijsko-nemš-ka komedija 22.00 Midnight Run - 5 dni do polnoči, ameriško-akcijska komedija 0.00 Maserka, ameriški erotični film 1.25 Potovanje v onostranstvo, ponovitev ameriške TV grozljivke 2.50 Klic v sili, Kalifornija 3.35 Melrose Place 4.20< Rdeča pentlja, ameriška kriminalistična komedija 5.30 Krik, ponovitev AVSTRIJA 2 12.50 Salve smeha 13.00 Čas v sliki 13.10 Dekleta za rešetkami, nemška filmska drama 14.30 Mikosch, ponos čete, nemška komedija 16.05 Okoli narodnega parka Eisenvvurzen, Narodna glasba s Štajerske, avstrijski dokumentarec 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Sissi, mlada cesarica, avstrijska ljubezenska melodrama 21.55 čas v sliki/ Po premieri 22.05 Smem prositi, zvezde se predstavijo 23.25 čas v sliki 23.30 V senci dvoma, ameriški psihološki TV triler 1.05 Pogledi od strani 1.10 Modem Times, ponovitev 1.35 Schiejok 2.40 Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 4.20 V senci dvoma, ponovitev ameriškega psihološkega trilerja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 480 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 50. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 1. obletnica obiska: Papež Janez Pavel II. na Gorenjskem 21.20 EPP blok - 3 21.30 Taborniški festival - Kranj 97 22.00 Odprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja - 77. oddaja: Malčki med metuljčki 22.30 Odprti ekran - 2. del (v živo) - Ali me poznate? 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 142. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film 1.32 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - mladinska kontaktna oddaja v živo iz studia Loka TV. Tokrat bodo Sandra, Eva, Rok in Boris v studiu gostili priljubljeno pevko Sendi in njeno prijateljioc Gogo, predstavili bodo osnovnošolske državne prvakinje v rokometu, seznanili se boste, kako smo Ločani pripravljeni plesati Makareno kar na ulic in horoskop in lestvica in nagrade in še in še... Ne zamudite, Too Much je oddaja, ki jo z zanimanjem pogledajo tudi odrasli. TV ŽELEZNIKI 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Regijsko tekmovanje mlaidh tehnikov na Jesenicah 18.40 Srečanje oldtimerjev (fičkov) na Blejski Dobravi 19.05 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda (mali živalski vrt v Oš Bled, ponovitev) 20.45 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe -ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja KINO 18.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.25 Kronika, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Tomaža Zavrla 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Začetek posvečamo problematiki odvoza komunalnih odpadkov, nato pa utrinkom s kolesarske tekme. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset Radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili, tokrat so ga v studiu Zelda pripravili posebej za Radio Tržič. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 8.45 Ura srednjih šol 10.00 Pogled v prihodnost 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice, novice, vreme 13.00 Glasba je življenje 13.45 F 1 HELP 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Zlati zvoki 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 17.00 Moja je lepša kot tvoja (gost: ansambel Odmev) 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 2. jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinarike 11.25 Skriit mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinskih cestah do 15.00 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko Kraški Mozaik 17.00 "S totega konca...", štajerski mozaik 17.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Rick dees - ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program 11.00 IV koledar 11.10 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 14.10 S knjigo v glavo 14.55 Acapulco - telo in CENTER amer. kom. ZVERINE ob 17. in 19. uri, amer. erot. spekt. SLAČIPUNCE ob 21. uri STORŽIČ amer. rom. kom. EMMA ob 16., 18. in 20. uri, amer. drama LJUDSTVO PROTI LARRYJU FLINTU ob 22. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 17. in 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA koncert SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN BLED, BOHINJ IN RADOVLJICA; Vstopnine ni! BLED znan. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. uri, pust. film PRIKAZEN IN SENCA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ROMEO IN JULIJA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. film VOJNA ZVEZD ob 20.30 uri NEDELJA, 18. MAJA 1997 TVS 1 7.15 Vremenska panorama 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Ozare, ponovitev 8.00 Željko, avstralska nanizanka 8.30 Živ žav 9.20 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.30 Na vrtu, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Laškega 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet In, ponovitev 15.15 Apaluza, ameriški barvni film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nani- 17.35 Alpski večer '97, 2. del 18.25 Korenine slovenske lipe, 5. oddaja 18.45 Barmani na Bledu 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme 22.15 Zaslepljene, ameriški barvni film; Clint Eastvvood, Geraldine Page TVS 2 8.00 Euronevvs 8.05 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 8.50 Lahkih nog naokrog, ponovitev 9.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 10.35 Izzivalci, francoska nanizanka 11.00 Nibelunški prstan, 3. dejanje opere 12.25 Mugello: Motocik-lizem za VN Italije 15.00 Rim: Finale turnirja ATP v tenisu 18.00 Šikijev memorial v atletiki, posnetek iz Celja 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramwell, angleška nadaljevanka 20.55 Slovenski magazin 21.25 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.50 šport v nedelja 22.35 Evropski mesec kulture 1997: Koncert VViener akademije 23.15 Tok noč tok -TNT, ponovitev 0.15 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 8.00 Video strani 8.40 Gorila Magila, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.10 Maldivi, dokumentarna oddaja 11.40 Nedeljska matineja: Maščevanje je sladko 13.10 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.20 Daktari, nanizanka 14.10 Miza za pet, ponovitev 15.00 Ta čudna znanost, ponovitev ameriške nanizanke 15.25 Najstniki proti vesoljcem, 26. del serije 15.55 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.15 Alf, 50. del 16.40 Muppet show 17.10 Disnev predstavlja: Dvojna zamenjava, 2. del ameriškega barvnega filma; Alizabeth Shue 18.00 Korak za korakom, nanizanka 18.25 V objemu glasbe, ameriški barvni film 20.00 Mantis, nanizanka 20.50 Kung Fu, nanizanka 21.35 Avtovizija, ponovitev 22.55 Vročica noči. nanizanka 22.55 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov 23.55 Odklop, ponovitev POPTV 8.00 Pujsi dol, 4. del 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Felix, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Brez zavor, ponovitev 13.30 Odpadnik, ponovitev 10. dela ameriške akcijske nanizanke 14.30 Gola resnica, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 15.00 Gorski zdravnik, 30. del nemške nadaljevanke 16.00 Na jug, kanadska nanizanka 17.00 Povratek iz divjine, ameriška drama 18.45 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverlv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Oče na službeni poti, jugoslovanski film 0.15 Faust, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 12.00 Angelus, prenos iz Vatikana 12.15 Obletnica papeževega obiska v Sloveniji, 2. del 13.15 Mož z železno masko, risani film 14.15 TV prodaja 14.30 Šport: Mednarodni športni dogodki 15.00 TV prodaja 15.15 Utrinek z razstave slikarja Vinka Hlebša 15.30 Izziv, ponovitev 16.30 Stikalo, ponovitev filma 18.00 Zabavna glasba z velikim orkestrom 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Fenix, 18. del avstralske nadaljevanke 21.00 Prizori iz družinskega življenja, ponovitev 22.00 Angelus, ponovitev 22.15 TV prodaja 22.40 Dnevnik 22.50 Video kolaž HTV 1 9.10 Nebeški dih, dokumentarna oddaja 10.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarno-folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Show 15.45 Velika sprememba, avstralski barvni film 17.15 Poročila 17.25 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 18.15 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Komedije 20.50 Oddelek za umore, ameriški barvni film 22.40 Opazovalnica 23.10 Cannes: 4000 udarcev, dokumentarna oddajaa 0.35 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Sveta maša, prenos iz Trogira 11.35 Film, ponovitev 12.35 Na koncu sveta, ponovitev 13.15 Dosjeji X, ponovitev 13.50 Polnočna premiera: Hedda Gabier 15.30 Zlati gong, ponovitev glasbene oddaje 16.30 Raziskovalec 17.20 Koncert klasične glasbe 17.35 Havajski grbavi kit, dokumentarna oddaja 18.35 Popaj, risana serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.55 Vidikon 23.40 Spolno življenje Belgijcev, belgijski barvni film AVSTRIJA 1 12.30 D'Artagnova hči, francoski pustolovski film 14.30 Vročica Cannonball - pekel na avtocesti, ameriška akcijska komedija 16.00 Preklet, oresnet in aleluja, italijansko-francoska vestem komedija 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 čas v sliki 20.15 Skoraj popolna ljubezen, ameriška družinska drama; Meg Ryan, Andy Garcia 22.10 Cannes - posebna oddaja 22.20 Predator, ameriški akcijski film; Arnold Schvvarzeneger 1.20 Midnight Run - 5 dni do polnoči, ponovitev ameriške akcijske komedije 4.50 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 5.35 Fantastične zgodbe, serija AVSTRIJA 2 10.00 Katoliška binkoštna maša, prenos 11.00 Praznični koncert, dela Mozarta in Schuberta 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 13.55 Heidi, 1/2 del ameriškega družinskega filma 15.30 Dvojčici iz Zillertala, nemški zgodovinski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer: Kjer veje duh, blnkošti 20.15 Sissi - cesaričlna usodna leta, avstrijska filmska melodrama; Romy Schneider 22.00 Vse je komedija- Najboljše..., posebna oddaja 23.15 Čas v sliki/Šport 23.25 Sladki vonj smrti, ameriški TV triler 1.20 Hello Austria, hello Vienna 1.45 Pogledi s strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 480 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 50. oddaja 11.25 Top spot 11.30 Iz produkcije lokalnih televizij Slovenije: TV Novo mesto 12.00 EPP blok - 3 12.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 142. oddaja 13.05 Z vami smo bili... nasvidenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.07 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Nedeljski film: Hladen znoj... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Obiskali smo Bled - turistični zalogaj ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Regijsko tekmovanje mladih elektrotehnikov na Jesenicah, ponovitev 20.20 Srečanje oldtimerjev (fičkov) na Blejski Dobravi, ponovitev 20.45 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja KINO 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Potovanja - Kenija 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Pregled dogodkov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi - gostja Heike Grašič 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska - Kranj 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu v izbor narodnozabavne glasbe 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPP 17.05 Oglašanje s 14. finančno borzne konference v Ljubljani 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila ponovitev ene izmed oddaj S'm Trži-čan. Ob 11:20 bomo lahko prisluhnili oddaji Minute za nase zdravje. Točno opoldne, torej ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli. Sledil bo pogovor z gorenjskimi muzealci o bližnjem Slovenskem muzejskem sejmu. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Sledile bodo glasbene čestitke, nato pa še oddaja založbe Igor in Zlati zvoki. Za prijeten zaključek programa bomo ob 14:30 poskrbeli tako, da bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV Dan muzejev tudi na radiu Triglav. 6.30 Dobor jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Uvod 10.00 Trgovina Triglav 11.00 Mali oglasi 12.00 Osmrtnice, BBC voščila 13.00 Nedeljska tema - Dan muzejev 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 17.00 Nedeljska tema: Dan muzejev 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Zaključek programa R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Čevljarski spomini 14.00 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.00 Glasbena zmešnjava 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, ceste, vreme, avtobusni promet 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra-Slovenija 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 Nedeljsko jutro 8.35 Skriti mikrofon 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.05 Duhovna misel 11.00 Nedeljski pogovor 12.00 Dvoglavi levji car - rglov kviz 13.00 Mladi RGL 15.00 Nedeljske informacije 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Nedeljska reportaža 17.15 Novice 17.25 Nedelj-sak dežurstva 17.45 Dee - Jay tirne 18.25 Skriti mikrofon 19.15 Novice 19.35 Vreme 20.00 Od San Rema do San Rema, pripravlja in vodi Tomo Pire 21.00 Ponovitev pogovora z nedeljskim gostom 22.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. ZVERINE ob 17. uri, amer. erot. spekt. SLAČIPUNCE ob 19. in 21.15 uri STORŽIČ amer. rom. kom. EMMA ob 16. in 20.30 uri, amer. drama LJUDSTVO PROTI LARRYJU FLINTU ob 18. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 17. in 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA pust. film PRIKAZEN IN SENCA ob 18. in 20. uri BLED znan. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. In 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ROMEO IN JULIJA ob 18. in 20. uri DOVJE amer. akcij, drama MICHEL COLINS ob 19.30 uri ŽIRI amer. znan. fant. film VOJNA ZVEZD ob 18. in 20.30 uri Mag. Franci Rozman, STRAN 36 ravnatelj Gimnazije Kranj Da smo dobri, moramo pokazati tudi navzven Novi ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franci Rozman končuje svojo prvo "ravnateljsko sezono". Od septembra *<*ni, ko je nastopil mesto ravnatelja, pa do danes je bilo že veliko postorjenega, nekaj izzivov ga še čaka. Na kranjski gimnaziji je bilo v teh dneh živo Raziskovalne naloge kranjskih gimnazijcev Kranj na starih razglednicah Šolska geološka zbirka Vsaka šola, ki je kaj vredna, nekaj da na Svoje obletnice, na korenine, iz katerih je zastala. Toliko, kot na to le leta daje Kfonjska gimnazija, pa le malokatera. To jnaniro" je uvedel mag. Valentin Pivk, dolgoletni zaslužni ravnatelj, in kot kaže, °° Z njo nadaljeval tudi njegov naslednik, ^g. Franci Rozman. Tako so se spomnili, da jih je že 1810 (kot "gymnase", "lycee" so Postali pozneje), za časa Francozov, z dekretom ustanovil maršal Marmont, guver-ner Ilirskih provinc. Lani so obhajali 95-ktnico prve mature (1901), letos pa mineva PO let od 1897, ko je bila zgrajena nova stavba, danes že stara, a času primerno Polepšana avstrogrska dama, ki tako regi-^entno stoji sredi mesta. Vrh pročelja, pod Uro in nad napisom GIMNAZIJA ponosno izkazuje letnico MDCCCXCVIl K podobi mesta torej prispeva že sama po Sebi, s prenovljeno fasado. Pedagoški Pfoces, ki teče za to fasado, nas to pot ne Zanima. Pozornost zbuja ambicija, ki jo oznanja novi ravnatelj: da °* ustanovo "odprl" mestu, ki se mu potem ne bi prikazovala le z fovo fasado, temveč z dejavnostjo, s prispevkom k mestnemu Mripu". Pa da ne bo nesporazuma: gimnazija mestu in okolici največ daje, če vzgaja in izobražuje "zrele" maturante, ki slej ali prej Poskrbijo tudi za povišani utrip. Zdaj gre verjetno predvsem za fenomen "odprtih vrat", skozi katera lahko javnost občasno vstopa v kanovo, slednja pa v javnost, na različne načine, s številnimi kožnimi dejanji... . Koliko bo v tem dobrem namenu uspel, bo pokazal čas. Vprašanje te> ali in koliko bodo "kadri" kaj navdušeni nad tem dodatnim delom? Tudi to nas ne zanima, ker je "interno". Lahko pa ^Postavimo čisto načelni problem: ali lahko dijaštvo po svoji Naravi sploh kaj daje, ko pa je vendar znano, da človek v tej starosti Pfedvsem sprejema. Ko sem bil še animator kulture v Žireh, sem ^vletel na neko trdo dejstvo. Dalo se je "animirati", za nastope na r°Znih prireditvah pridobiti osnovnošolsko mladino in njene Mentorje. Manj pogosto, a vendarle in včasih presenetljivo močno so se na kulturni sceni pojavljali študenti, združeni v svojem klubu. Wadenk in mladeničev, starih od 15 do 20 leta, pa na tej sceni ni ~fk>l Kot bi poniknili v kako črno luknjo. Čeprav so bili vsaj del dneva v kraju, saj je večina dijakov iz naše doline "vozačev" in ne 5l(*nuje več po internatih kot v mojem času. Tako se zdi, da je to °odobje, ko človek nekako izgine iz javnega življenja in se ukvarja Pfedvsem sam s seboj. Tudi ko se in kjer se pojavlja, v šoli, v disku, Kje so meje dijaškega sveta? na športnih terenih..., je to v funkciji "čaščenja" samega sebe. Za kraj stalnega bivališča so torej ti posamezniki začasno "izgubljeni". Kaj pa tam, kjer jih imajo "na broju" in "pod nadzorom", v gimannaziji, denimo. Tu je po mojem iskati odgovor v psihologiji mladostnika. V t. i. adolescenci. Ta se pri deklicah začne okoli 16., pri dečkih pa šele z 18. letom. Tako dr. Anton Trstenjak (Oris sodobne psihologije, II, 1971, 96-97), ki nadaljuje: "Mladostniška doba je doba 'kritičnega realizma'... Mladostnik dokončno dobi pravo razmerje do zunanjega sveta, bodisi do neosebnega ali osebnega, to se pravi, dobi pozitiven odnos do njega in je zato ta doba res pozitivna. V tej dobi ni več nezaupljivosti nasproti družbi, ni ljubosumnosti v njem in ne upornosti naproti vsemu, kar ni njegov jaz, temveč nasprotno: mladostnik družbo afirmira in zato tudi do vzgojiteljev in sploh do avtoritete dobi pozitivno razmerje. Ker zna svoje možnosti že ocenjevati, se zaveda tudi svojih meja." Kaj pa pubertetnik? "Nasprotno pa pubertetnik meja sploh ne pozna in je zato tudi v zahtevah, ki jih stavi na svoje vzgojitelje, brezmejen, s čimer je v zvezi druga lastnost pubertetnika, namreč da je strašen kritikant. Šele v adolescenčni dobi pride človek do spoznanja svojih zmožnosti in takrat tudi jasno čuti, da je to, kar se mu je kot pubertetniku zdelo edino prav, edino lepo, pravzaprav le manjvredno." Razlika se izraža tudi v načinu govorjenja. "Pubertetnik govori v samih superlativih in tem enako močnih izrazih, kot so: kolosalno, obupno, katastrofalno, perfektno, čeprav zanje nima realne podlage; mladostnik pa opusti tako izražanje in je v skladu s celotno usmerjenostjo tudi v govorjenju stvaren..." Navedene besede, objavljene pred dobre četrt stoletja, najbrž držijo. "Kolosalno" je sicer postalo "mega", "obupno" je po novem "shit", "katastrofalno" gorenjski "poden", "perfektno' bi lahko bilo "ful kul"... Sodeč po starosti osebkov, ki te besede izgovarjajo, se je starostna meja v tem oziru dvignila nad 16. oziroma 18. leto. Sicer pa to najbolj vedo pedagogi, ki imajo s temi rečmi opraviti vsak dan. Zato bodo skupaj s "prizadetimi" našli tudi odgovor na vprašanje v naslovu. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 35 / Kranj, Ik maja 1997 Gimnazija zunaj in znotraj O kranjski gimnaziji je tokrat besedi. Besedi in slike v Glasovi prilogi Gorenjska. Povod je v zadnjem času vse bolj pestro dogajanje za zidovi in kot želijo in si prizadevajo v Gimnaziji Kranj na Čelu z novim ravnateljem mag. Fran-cijem Rozmanom, da se sliši tudi na ono stran zidov častitljive stavbe, ki bo letos jeseni praznovala svojo stoletnico. Zares trdni temelji so vsa ta leta "gor držali", tako stavbo kot ustanovo, ta je še starejša. In sto let ni tako malo. Kar vprašajte, katerega od stoletni-kov, ki jih kažejo na televiziji. Tako stavbo kot ustanovo so tekom let pretresali taki in drugačni dejavniki. Socializem je stavbi dodal balkon, za govornike pač, mlada slovenska država ga je vzela, čeprav ne vem, ali zato, da govornikov ne bi bilo več. Spreminjala se je tudi gimnazija kot institucija, z njeno "oblastjo" vred. Ampak. Najsi je bila Gimnazija taka ali drugačna, z napisom ali brez, vedno je Kranjčanom pomenila nekaj posebnega, Strahospoštovanje pred pristovično avtoriteto ali zagotovljen uspeh v življenju za tistega, ki je uspešno opravil maturo. Tudi mnogi med dijaki, ki so v teh dneh pripravili razstave in prireditve, se intenzivno pripravljajo na maturo. A so našli čas, da gimnazijo pokažejo svojim staršem, Kranjčanom, Gorenjcem, javnosti. Prav odpiranje navzven, se je piscu teh vrstic zdela prva karta, na katero igra novi ravnatelj mag. Franci Rozman. Preberite si torej intervju z njim na naslednji strani. In če pogledate v časopis proti desni, boste videli, da se tisto, o čemer govori ravnatelj, v Gimnaziji Kranj že dogaja. Naj se in naj še dolgo živita, stavba in ustanova. Naj velja tisto, kar velja za ljudi, da ženske živijo dlje, gimnazija pa veste, katerega spola je. Igor K. Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Mag. Franci Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj Da smo dobri, moramo pokazati tudi navzven Novi ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franci Rozman končuje svojo prvo (lravnateljsko sezono". Od septembra lani, ko je nastopil mesto ravnatelja, pa do danes je bilo že veliko postorjenega, nekaj izzivov ga še čaka. O dijakih pa pravi: "Opažam, da imajo naši gimnazijci vrednostno predstavo, da so frajerji tisti, ki največ znajo in jih zato ne zavračajo." Vaš predhodnik mag. Valentin Pivk je bil nedvomna avtoriteta kranjske gimnazije, ki jo je kot ravnatelj vodil kar dvaindvajset let. Vi ste njegovo mesto zasedli septembra lani. Ko ste prevzeli vodenje šole, kot je Gimnazija Kranj, za človekom, kije užival ugled in hkrati tudi strah med dijaki, vam zagotovo ni bilo lahko? "Mogoče je določena obremenitev že to, da šola ima ime, da je bila šola od nekdaj uspešna, lahko bi rekli izredno uspešna. Ko prevzemaš vodstvo take ustanove, pride do določenih strahov predvsem v zvezi s tem, ali bomo obdržali tako raven, kot ga je šola imela, hkrati pa tudi, ali je mogoče popraviti določene pomanjkljivosti. Ampak ravnateljstvo sem prevzel, ker sem bil prepričan, da to zmorem. Seveda sem pričakoval, da bo morda na začetku uspešnost malce padla. Potrebno je namreč, da se jaz navadim na kolektiv, kolektiv name in da tudi dijaki sprejmejo nekoliko drugačne razmere. Le-te se na vsak način pri taki menjavi, ki ni le menjava v vodstvu, ampak tudi generacijska menjava, spreminjajo, z njimi pa tudi politika šole. Seveda to še ne pomeni, da mislim, da gospod Pivk ni zadev vodil v pravo smer. Tudi čas zahteva določene spremembe in tudi on bi jih moral uvesti, če bi še ostal. Pravzaprav si kakšnega velikega strahu sploh nisem mogel privoščiti. Že takrat sem imel precej idej, ki sem jih navedel tudi v programu. Videl sem, da učiteljski zbor stoji za temi idejami, morda so ideje veliko bolj podpirali, kot pa mene kot osebo. Do določene skepse med učitelji je prihajalo zaradi moje mladosti, še vedno sem med najmlajšimi kolegi v zbornici, včasih hitro reagiram, morda prehitro..." Kakšen sistem oziroma način dela in reda na šoli ste ubrali vi, glede na to, da se gimnazije že od nekdaj drži skoraj že prislovična avtoritarnost, posebno v odnosu na relaciji profesor dijak? "Odnosi na naši šoli so res, rekel bi, kar precej formalizirani, določeni s pravilniki. To ostaja. Konec koncev le določen red omogoča uspešno delo. Profesorji so različni, eni so bolj strogi, drugi manj, seveda pa spoštujem sistem, ki ga posamezni profesor zavzema v razredu. Določeni profesorji bi z demokratizacijo dosegli samo anarhijo, nekateri profesorji pa se lahko dijaku spustijo malo bližje. Sam z dijaki kar veliko kontaktiram v moji pisarni. Velikokrat pridejo do mene bodisi zaradi problemov bodisi zaradi uspehov ali drugih stvari. Na splošno se odnosi na relaciji profesor dijak in obratno niso kaj dosti spremenili. Poskušamo pa se približati staršem. So pač taki časi, da s tem, da si zaprt, nekaj zase, nekaj več, nisi več popularen, ljudi ne zanimaš. Kljub temu da se cenimo, in prav zato, ker se cenimo, moramo to pokazati tudi navzven. Mi sami moramo pokazati, kaj zmoremo, ljudje nas ne bodo iskali." Na kakšen način, s kakšnimi potezami nameravate spremeniti odnos do javnosti? "Kratkoročno bomo največ delali prav na odnosu šola - starši in šola - javnost. Več prireditev, ki jih bo pripravljala gimnazija, prevzeli bomo del kulturno-umetniškega življenja v Kranju. V celoti smo spremenili koncept informativnih dnevov, letos smo se bolj odprli, sodelovali so dijaki in profesorji. Ustanovili smo pevski zbor, imeli bomo dve dramski skupini, za vrtce in nižjo osnovno šolo in za starejše. Še od prej ostajajo literarni popoldnevi, približno enkrat mesečno jih imamo. V prihodnje bomo dodali še seminarje, najbrž tematsko bolj vezane na naravnoslovno področje. Ustanoviti pa nameravamo tudi nekakšen klub, naprimer klub prijateljev Gimnazije. Družba bi nasploh morala večjo pozornost posvečati identiteti, v vseh segmentih. Znaše strani to pomeni dijaku ponuditi aktivnosti in mu na neki način omogočiti tudi neko pripadnost šoli. V resnici sem glede na tisto, ker sem zapisal v program, mislil, da bomo v prvem letu uspeli postoriti več, no, profesorji in učenci pravijo, da nam gre čisto dovolj hitro. Prvi del šolskega leta smo delali predvsem na izboljšavi materialnih pogojev. Učencem smo izboljšali higienske pogoje, opremili smo kabinete za učitelje, posodobili smo računalniško opremo, v materialna sredstva smo investirali okrog deset milijonov tolarjev, kar se v gimnaziji že nekaj let ni zgodilo. Seveda s pomočjo sponzorjev. Razveseljivo je, da kranjska podjetja še vedno najdejo poslu za nas in nam pomagajo." Ko gre za sponzorstva oziroma tako ali drugačno sodelovanje, bržkone prav pride, da so na vodilnih mestih nekaterih podjetij tudi bivši gimnazijci. "To šteje največ. Če sem povsem odkrit, največ šteje prav ta pripadnost. Ko se pogovarjam z ljudmi, jih ima precej lepe spomine na gimnazijo in čutijo določeno pripadnost. Ko se menimo o plesu bivših maturantov, ki ga bomo pripravili konec maja, enostavno nisem mislil, da bo zanj tako veliko zanimanje. Ljudje ogromno sprašujejo, pa še ni nobenih obvestil zunaj. Skrbi nas, da vseh ne bomo imeli kam dati oziroma, da bo najbrž primanjkovalo vstopnic.'* Neki marketing je torej za šolo, kot je kranjska gimnazija vsekakor potreben. Šola se mora tržiti, mar ne? "Če smo čisto odkriti, prav malo štejejo potrebe družbe, prav malo štejejo naše kvalitete in naši uspehi, če šola tega ne zna pokazati. Pritiski so z vseh strani zelo veliki, agresivnost je na vseh področjih zelo velika in ljudje so pač navajeni agresivnosti, navajeni so močnega pristopa, samo tistega še opazijo. Ko gre za Šole, ni čisto nič drugače. Osebno mi je škoda vsakega odličnega učenca, ki mi je pobegnil v Ljubljano ali na kakšno drugo srednjo šolo, čeprav mi bodo sedaj zamerili ravnatelji, češ ali morajo biti ravno vsi odličnjaki na ravno naši gimnaziji. Seveda ni potrebno, če je nekdo pač izrazito tehnično usmerjen, naj se pač šola na temu primernejši šoli in naj bo tam uspešen." V kakšni meri ste, če ste, spreminjali predmetnik na gimnaziji. Zdi se mi, da še vedno velja tisto, kar je bilo še posebej poudarjeno v času usmerjenega izobraževanja, da je bila kranjska gimnazija vedno bolj usmerjena v eksaktne vede z razliko od naprimer škofjeloške gimnazije, ki je bila bolj humanistična. "Trend nove gimnazijske usmeritve je po Sloveniji različen. Večina gimnazij je šla v delne usmeritve, mnoge od teh kar v precejšnje. Mi smo ena redkih gimnazij, ki smo ostali splošna gimnazija in seveda najbrž bi v primerjavi s škofjeloško morda res lahko rekli, da smo majčkeno bolj naravoslovni. Večina šol daje poudarek na obvezne matur-itetne predmete, kot so slovenščina, angleščina, matematika in v višjih letnikih dodaja ure. Mi pa smo dodali dve uri računalništva, za katerega mislim, da postaja najbolj pomemben predmet v šoli. Dodali smo tudi dve uri umetnosti, ker naj bi bila šola splošna izobraževalna ustanova, umetnost pa je med predmeti, ki bogatijo mladega človeka in dajejo občutek za estetiko. Dodali pa smo še tisto, kar naši dijaki najbolj sovražijo. V 4. letniku imajo vsi naši dijaki po štiri ure fizike na teden. Okrog fizike se bo bržkone gibala tudi prva sprememba v prihodnje, ko bomo predmetnik le morali prilagoditi in se malo usmeriti." GORENJSKI GLAS / Danes je na gimnaziji zagotovo drugače, kot takrat, ko ste jo obiskovali vi, ampak če se nekoliko vrnem nazaj, ali kdaj kot ravnatelj podoživljate tisti čas, ko ste bili v obratnem položaju kot danes, kajpak dijak? "Sam mislim, da zadeve sicer presojam precej subjektivno in po občutkih. Moja ravnanja pa se izredno vežejo na izkušnje iz preteklosti. Menim, da je pristop profesorja do dijaka v ogromni meri odvisen od tega, kako se je imel, ko je on hodil sem v to šolo. Jaz sem se imel v tej šoli zelo dobro, razumel sem se s profesorji, odnosi so bili pravzaprav takrat zelo podobni, nič bolj strožji kot sedaj. Tudi takrat se je dalo nekaterim profesorjem približati, nekateri so bili zaradi svoje mladosti veliko bolj dostopni, nekateri pa so preprosto ravnali po občutku, ko je dijak take in take stvari zmogel, mu je profesor tudi stopil bližje in to je tisto, kar recimo jaz zdaj v največji meri podpiram. Dijaki, ki pri meni delajo projekte in raziskovalne naloge, si tudi vpričo ravnatelja smejo nekaj privoščiti. Lažje komuniciram z dijakom, ki se me ne boji, tudi učinkovitost dogovorov je s tem večja. Z dijaki sem se pogovarjal naprimer o uniformah in sliši se smešno, ampak dijaki sploh ne nasprotujejo uvedbi določenih uniform oziroma uvedbi določenega znaka, ki bo govoril, jaz sem pa gimnazijec. Mislim, da to, da si gimnazijec, ne sme biti sramota, češ to so pa kranjski "piflarji" ali kaj podobnega. Opažam, da imajo naši gimnazijci vrednostno predstavo, da so frajerji tisti, ki največ znajo in jih zato ne zavračajo." Doslej sva se pogovarjala predvsem o odnosu šola - okolje, profesor - učenec in obratno..., kako pa je z odnosi med vami učitelji. Zadnje delitve po plačilnih razredih so na prenekateri šoli izzvale precej ogor-čenja. Kako ste vi rešili ta problem, dali starejšim, obetavnim mlajšim... "Me veseli, da ste me vprašali tudi o tem. Na to temo je bilo po Sloveniji ogromno komentarjev, razprav in hude krvi. Eno je pogovarjati se, ali je bil sistem pravilen, drugo pa, kako ga uresničevati. V začetku, ko se vpeljuje karkoli novega, je tisto za večino vedno napačno, a drugače se ne da. Sam bi plačilne razrede vpeljal na drugačen način, razporedil bi jih bolj linearno, prva razdelitev bi morala biti 0,1,2,3, 4 in 5 ne pa 0,1,2, potem pa 5. Sam sem pri tem razmišljal in deloval pragmatično, v okviru možnosti. S strani države nisem dobil nobene zavrnitve na moje predloge za višji plačilni razred, tako je bil sprejet prvi predlog, hkrati pa tudi s strani kolektiva ni bilo niti ene uradne pritožbe. Ne rečem pa, da niso bili nekateri profesorji užaljeni, z nekaterimi učitelji pa sem opravil tudi razgovor. Tudi meni je bilo hudo, da nekaterih nisem mogel napredovati v 5. razred. Kar nekaj dni sem razmišljal o različih kriterijih in se na koncu odločil za kriterij starosti. Nobeden od starejših učiteljev ni tak, da ne bi bil delaven, marsikdo je zdaj sicer že popustil, ampak če so imenovani za svetovalce, potem so morali do sedaj že ogromno narediti. Jasno je, če ni nobenega priznanja, da človek lahko tudi popusti. Starejši učitelji pred dvema, tremi leti niso vedeli, da bodo plačilni razredi, niso oni krivi, da ti sedaj so. Nekdo, ki je tri leta pred upokojitvijo, če ga zdajle redno napredujem, bo čez tri leta kvečjemu v 3. razredu in s tem bo šel v pokoj. Eden, ki ima deset let delovne dobe, pa je lahko še bolj priden, še bolj koristen, pa napreduje z nazivi. Prav zato ne razumem takih profesorjev, ki so se pritoževali. Če je sedaj v 2. plačilnem razredu, bo ob rednem napredovanju z devetnajstimi, nekateri celo petnajstimi leti službe, v najvišjem plačilnem razredu." Gimnazija Kranj se navznoter le spremin-ja, medtem ko je sama zgradba na prvi pogled pravzaprav taka kot pred sto leti. Hm mm... če malce hudomušno izvzamem številne hodnike, ki človeku, ki ni bil nikoli gimnazijec v Kranju^ naredijo kar nekaj preglavic, preden uspe prijeti za kljuko, ki jo je iskal. "Znotraj se je zgradba zagotovo toliko spremenila, da bi se tudi gimnazijec, ki je v šolo hodil pred dvajsetimi leti, kaj lahko izgubil. n / Kranj, 16. maja 1997 Na zunaj pa, če gledamo stare slike in sedanjo podobo stavbe, ni nobene razlike. Sama oblika stavbe in pročelje se tako rekoč nista spreme-nila. Razen stvari, ki so bile pogojene s političnimi razmerami, namreč balkon g°r> balkon dol, enako napis Gimnazija... Ko seru jaz v začetku osemdesetih obiskoval gimnazij0; je bil ravno dodan osrednji del z devetim1 novimi učilnicami, v "enaintridesetki" s° razmontirali predavalnico, ter za potrebe usmerjenega izobraževanja namestili stojal2 in podobne stvari ter prostor predelali/ fizikalno učilnico. Žal so takrat podrli klasih no predavalnico s spuščenim sedežnim redom-s katero je gimnazija veliko zgubila. V novem prostoru sta nastali tudi telovadnica in knjižni' ca. Od leta 1985 naprej so podirali *>e podstrešje, kjer so poleg osmih učilnic pridO' bili še konferenčno dvorano in še del nekakšne knjižnice. V učilnicah na podstrešju so razmere precej slabe, v poletnih mesecih nevzdržni zato bo potrebno kupiti klimatsko napravo. -Je pa res, da je na ta način prejšnjemu vodstvu uspelo, da smo bili ena redkih šol, ki smo vseskozi imeli le enoizmenski pouk. Če se vrnem v začetek stoletja, so na gimnazijo vpisovali po dva oddelka, po trideset do štirideset dijakov, še dolgo po vojni jih m bilo več kot sto. Zdaj Gimnazijo Kranj obiskuje tisoč štirideset dijakov. Prostorske razmere so trenutno take, da z lahkoto prenesejo devetsto dijakov, s tisočimi pa pokrijemo materialne stroške. Če govorimo o oddelkih, imam0 trenutno štiriintrideset oddelkov, drugo let0 bomo šli na dvaintrideset, idealno za stavbo pa bi bilo osemindvajset oddelkov. Letos smo za profesorje uredili kabinete, H imajo velik pomen tako za učitelje kot dijake-Prav kabineti so tisto mesto, kjer se dijak lahko pogovori z učiteljem, v njih ima aktiv učiteljev, sestanke, tam so interne knjižnice, vsi kabinet' pa so tudi računalniško opremljeni. Druga naloga je projekt, za katerega bomo izkoris*^ I letošnjo obletnico, posebno pa ples bivšin gimnazijcev konec maja. Želimo namreč P0' novno postaviti klasično predavalnico s spuščenim sedežnim redom." To je torej tisto, kar kranjski gimnazijjjZ manjka? "Zagotovo. Gimnazija kot pomembna stavba mora imeti klasično predavalnico za sto ljudi. Glede na naše aktivnosti in projekte ter prihodnje načrte, vemo, da bomo predavalnic? potrebovali, in da jo potrebuje tudi Kranj-Narediti želimo elitno predavalnico, z vso razpoložljivo tehnologijo, večino tega *e imamo na šoli, s premičnimi tablami, projek' torji, videorekorderji, z računalniško opremo- Tokratnim prireditvam, ob dnevih odpdj!l vrat, konec maja sledi ples nekdanjjjl gimnazijcev? "Ja. Že večkrat sem slišal pobude, da bi $e dobili bivši gimnazijci in izkoristili smo stoto obletnico stavbe. Sama stoletnica je pravzaprav septembra, ko bo tudi zaključna slovesnost, $c prej, 30. maja pa bo ples nekdanjih gimnazijce^ Pravtako bomo eno od septembrskih sob0} namenili spoznavnemu dnevu med dijaki-starši in profesorji, v obliki piknika.'* Ste že kdaj razmišljali o dvaindvajset^ letih ravnateljevanja? "Ne. Sicer sem že dalj časa razmišljal v smef| ravnateljevanja, vsaj štiri leta je že tega, v tej smeri sem tudi prej že deloval, sodeloval sem pri organizacijskih zadevah in podobno. Del? na tej šoli pa me tudi nasploh zelo veseli-Izredno sem zadovoljen, da imam za pomočnika izkušenega mag. Slavka Brinovca, ki je bij tudi Pivkov pomočnik. Veliko mi pomaga, saj je kar precej časa potrebno, da vzpostaviš vse pomembne osebne vezi. Nekaj še tudi učim; mnogi so me namreč spraševali, ali bom to kaj pogrešal. Imam toliko dela, da pravzaprav nobene stvari ne pogrešam. Seveda imam ^ naprej tudi še načrte, ki pa jih bom mora1 usklajevati s svojim zdravjem. In ko razmišljam o tem, koliko časa biti ravnatelj? Zdajšnji je tudi nekoliko nevaren, ne le za ustanovo-tudi za človeka samega. Konec koncev je ma£ Pivk ustanovo čisto dobro peljal, ampa" mislim, da moraš po nekaj letih svojo dejav' nost malo spremeniti. Utrudiš se in nimaš vec takih spodbud, ne daš več toliko od sebe-kolikor bi lahko dal. Saj, vse skupaj lahko H vedno odlično -funkcionira, ampak tebe ^ mogoče kje drugje še bolj potrebovali, lahk0 bi bil kje drugje še bolj koristen." DAN ODPRT ur T Raziskovalne naloge kranjskih gimnazijcev Razstavo raziskovalnih nalog kranjskih gimnazijcev medleti11991 in 1997je pod mentorstvom prof. Barbare Basat pripravil dijak J. letnika Miha Grčar, kije tudi eden izmed mladih računalniških strokovnjakov kranjske gimnazije. Za razstavo raziskovalnih nalog kranjskih gimnazijcev je bllo zbranih kakih 40 nalog, ki So jih dijaki gimnazije izdelali 0(1 leta 1991 do danes, mnoge ^med njih pa so bile tudi nagrajene na tovrstnih področji in državnih tekmovanjih. Nekaj nalog so odstopili gim-nazijci sami, nakaj nalog pa smo vzeli iz gimnazijskega arhiva," je povedal Miha Grčar. Naloge so razstavljene P° posameznih letih, njihove teme pa so iz različnih podro-H' računalništva, zgodovine, biologije, kemije, matematike, slovenskega jezika, psihologije... Miha pa se je že lani, pa tudi fctos, odlično odrezal na različ-P računalniških tekmovanjih. Letos je bil na slovenskem računalniškem festivalu v najožji 3. skupini četrti in si s tem Prislužil obisk poletne šole umetne inteligence v Litvi. Ze lani pa je z raziskovalno nalogo 2lnagal na regijskem in državam tekmovanju, bil pa je tudi drugi na tekmovanju v programiranju, prav tako pa se je na dodatnem tekmovanju uvrstil med najboljše, ki so se udele- Dijalc Miha Grčar in mentorica prof. Barbara Bašar žili poletnega izobraževanja v Ameriki. Lani se je udeležil tudi računalniške olimpiade na Madžarskem in se uvrstil v zlato sredino. "Prvi; dan sem imel precej treme in mi ni šlo, drugi dan pa sem bil med najboljšimi, a kaj ko sta v skupni rezultat štela oba dneva," komentira Miha Grčar. Letos je olimpiada v Južnoa- Na letošnjem 3. regijskem srečanju raziskovalcev so bili za svoje raziskovalne naloge nagrajeni:DaŠa Šuput zal. mesto "<* področju biologije, prav tako Tanja Dreiič za nalogo na področju kemije, Nina Zupan za zgodovinsko nalogo, Polona in Monika Kavaš sta tu zasedli 3. mesto, v računalništvu P« so se najbolj izkazali Gašper Fele - Zon in Miha Grčar, ki sta s svojimi nalogami dosegla 1. mesto in Grega Jerše 3. mesto. Raziskovalne naloge so razstavljene v hodniku v III. nadstropju. friški Republiki in zaenkrat še ni padla odločitev, kdo od mladih slovenskih računalnikarjev bo odšel tja, no, Miha je tudi tokrat v ožjem izboru. "Z računalništvom se sicer ukvarjam že od sedmega leta naprej, seveda pa tudi sedaj veliko časa presedim pred domačim računalnikom. Tudi za naslednje leto bom pripravil raziskovalno nalogo, a zaenkrat še ne vem, s čim se bom ukvarjal, ponavadi se odločim čim kasneje, saj se ponavadi ukvarjam s tistim, kar je v tistem trenutku najbolj "in" zadeva v računalniškem programiranju." Kje bi najraje študiral? V Ameriki, a kaj, ko je tak študij predrag zame. Ampak, če bo Miha kje dobil potrebno štipendijo... Zbirka starih fizikalnih učil <(Šolaje zelo stara, zato seje nabralo ogromno učil," je povedal Jernej Porenta, kije skupaj z Vladimirjem Djeričem pripravil zbirko starih fizikalnih učil Jernej in Vladimir, dijaka 2. letnika, sta pod mentorstvom Prof. Oliver) a Ogrisa, uredila razstavo starih fizikalnih učil, ki so jih nekoč uporabljali r dijaki kranjske gimnazije, a so dandanes zastarela. Ze več kot deset leti se jih ni nihče dotaknil, na njih se je le nabiral prah. Kakih petdeset Jernej in Vladimir ob zbirki fizikalnih učil učil sta uredila v pet vitrin, ampermetre, barometre, re-ostate... Razdelila sta jih po smiselnem redu, v prvih treh vitrinah so učila za elektroniko, katerih je največ, sledijo tista za mehaniko, v zadnji vitrini pa so optična učila. Dijaka sta najprej poizve-dela, za kaj se je določeno učilo uporabljalo, kje je nastalo, kako je prišlo na gimna-zijo, od kod izhajajo. Najstarejši je reostat iz leta 1950, večina učil pa je iz tujine, nemških, ruskih... "Midva z Vladekom sva k učilom pripravila komentarje. Mislila sva, da bova od profesorja dobila kakšno fizikalno nalogo, kakšne formule, izračune..., dobila pa sva fizikalno zgodovinsko zadevo in moram reči, da sva pri delu prav uživala." V GIMNAZIJI KRANJ Foto: Tina Doki v Šolska geološka zbirka Pravi naslov za vse kar se tiče mineralov, kristalov, fosilov povezanega z geologijo je Andrej Kristan, dijak 3. letnika, kije pripravil Šolsko geološko zbirko. iVa kranjski gimnaziji je bilo v teh dneh živo "Dnevi odprtih vrat" so gimnazijci poimeno-VaH skupek prireditev v okviru 100-letnice 2?radbe kranjske gimnazije. Razstave, predsta-vrtve in druge prireditve so pripravili dijaki pod Mentorstvom svojih profesorjev. Tako so že v ?redo popoldan odprli štiri razstave. V prostorih knjižnice je na ogled razstava "Podobe Kranja 111 gimnazijskega poslopja na starih razgledni-Cah", na hodniku v II. nadstropju si je mogoče °gledati šolsko geološko zbirko, v fizikalni silnici 31 so razstavljena stara fizikalna učila, £a hodniku v III. nadstropju pa so na ogled Raziskovalne naloge kranjskih gimnazijcev. Vse Razstave bodo na ogled predvidoma do sobote, *?• maja. . Včeraj so celo dopoldne potekale tako Jirienovane "Odprte ure pouka" s področja "iologije, kemije, slovenščine, tujih jezikov, Računalništva..., popoldan so v knjižnici prestavili delo krožkov na šoli, izpostavili pa so tudi najboljše dijake v tem šolskem letu. Sledila je literarna ura in zvečer recital sodobne poezije. Danes, v petek, 16. maja, bo ob 11. uri v konferenčni dvorani Gimnazije Kranj okrogla miza pod naslovom "Kako naprej?", ki naj bi se je udeležili tudi gorenjski župani. Ob 18. uri bo v učilnici 8 prireditev Kranj in gimnazija na Internetu, zvečer ob 20. uri pa bo v večnamenski dovrani koncert gimnazijskega pevskega zbora. V prostorih kranjske gimnazije pa se bo dogajalo tudi jutri v soboto, 17. maja, ko se bo nadaljevala predstavitev Kranj in gimnazija na Internetu, otrokom pa so gimnazijci z začetkom ob 10. uri v namenili predstavo Sneguljčica. Predstava bo v konferenčni dvorani. Pravzaprav gre za dve razstavi, mi je povedal Andrej. Prva je zasebna zbirka mineralov, kristalov in fosilov, ki so jo skupaj pripravili člani naravoslovnega krožka, ki deluje v okviru OŠ Lucijan Seljak, Jure Žiohar, Jaka Zevnik, ki predstavljata tudi raziskovalno nalogo, France Stare, Đavo Preisinger in Andrej Kristan. Gre za kamnine najdene na različnih koncih Gorenjske (Besnica, škofjeloški konec, okrog Tunjic, Crngrob...) pa tudi z Rodosa, Kanarskih otokov, Savojskih alp. Prav slednje je prinesel Andrej, ki vedno, ko gre na počitnice, s seboj vzame kladivo in lopato. Za vsak pri- Andrej Kristan ureja šolsko geološko zbirko mer, če vidi kaj zanimivega, seveda. Andrej, ki se z zbiranjem kamnin ukvarja že od petega razreda osnovne šole, pa ureja tudi že precej časa pozabljeno Šolsko geološko zbirko. "Vse je bilo zaprašeno, pometano po predalih, škatlice in listki, ki so govorili, kaj za en je posamezen kamen, so bili pomešani...," pripoveduje Andrej. Tokrat je na ogled pripravil sto najlepših primerkov, ki jih je izbral med več kot 800 kosi. "Geologija me sicer zelo vleče, a jo imam raje za hobi, v naravi, kot pa da bi sedel za pisalno mizo in se s tem ukvarjal tudi poklicno." Kranj na starih razglednicah V knjižnici Gimnazije Kranj je odprta razstava "Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah (1895 - 1942)". Avtorica razstave je dijakinja drugega letnika, Lea Remic, kot mentor pa je sodeloval prof. Marjan Šiling. Stari del gimnazijskega poslopja je bil postavljen leta 1897. Ker je bil Kranj včasih majhen, je nova gimnazija s svojo arhitekturo (danes je stavba zaščitena, je spomenik 1. kategorije) mimoidoče takoj zbodla v oči. Prav zato, k temu pa je prispevala tudi pomembnost same stavbe, se je gimnazija kmalu začela pojavljati tudi kot motiv na razglednicah Kranja. Gradivo za razstavo je izbor iz zbirke razglednic, ki je last prof. Šilinga. Sama postavitev pa je jedro bodoče raziskovalne naloge ali pa celo knjige. Pri postavitvi je upoštevana tako strokovna kot estetska raven, pri vsaki razglednici je navedena letnica izdaje, založnik, tehnika tiskanja, izmere, najpomembnejše stavbe ali predeli mesta pa so tudi opisani. Izstopajo razglednice, na Stavba kranjske gimnazije levo spodaj katerih je šolsko poslopje, tudi dve hkratni razstavi foto- med njimi je najstarejša ravno grafij. Črno bele fotografije s iz leta 1897. Predstavitev je podobo Gimnazije razstavlja enotna na rumeni podlagi, ki dijak tretjega letnika Aleš naj bi ustrezala sedanji fasadi Serajnik, barvne pa maturant- šole. Razstavo dopolnjujeta ka Mina Tušak. Mi najboljši dijaki Rada bi na kratko predstavila naše najboljše dijake, ki izstopajo po znanju in sodelovanju v različnih dejavnostih in so ponesli ime gimnazije tudi izven naše šole, je zapisala Tina Lušina, med dijaki zelo priljubljena knjižničarka v Gimnaziji Kranj. Naši računalniški strokovnjaki so Grega Jerše, Gašper Fele - Žorž in Miha Grčar. Grega je z računalniško raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju zasedel 3. mesto, Gašper in Miha pa sta si na regijskem tekmovanju raziskovalnih nalog razdelila 1. mesto. Uspešno se z raziskovalnimi nalogami ukvarjajo tudi: Lea Remic (zgodovina - etnologija: Stare razglednice mesta Kranja), Andrej Kristan (geologija: Geološka zbirka), Daša Šuput (biologija: Morski akvarij, Morske veternice), Tanja Deržič (kemija: Vpliv količine vgrajenega bakra na velikost osnovne celice zeofita 4A), Nina Zupan (zgodovina Dr. Gregor Oglar in njegov čas), Polona Čuk in Monika Kavaš (zgodovina: Kaj vem o Porabju), Jure Žalohar in Jaka Zevnik (geologija: Tunjiš-ko Gričevje)... Za kulturno življenje kranjske gimnazije in za šolski časopis pa so najbolj zaslužni: Lidija Goljat, Mira Delavec, Tadeja Rozman, Vesna Maček, Jana Zupančič, Tanja Pompe, Torij Štupar in Matjaž Zaplotnik. Na področju materinščine in s tem na Cankarjevem tekmovanju v letošnjem letu pohvalo zaslužita Uroš Ferjan in Andreja Avberšek. Najboljši dijak pri angleščini je Matej Pfajfar, ki svojega znanja žal, še ni mogel pokazati na tekmovanjih. Maša Senčar je glasbeno zelo nadarjena in igra violo ter je na letošnjem tekmovanju mladih violistov osvojila prvo mesto v svoji starostni kategoriji. Na Gimnaziji Kranj je tudi veliko zelo dobrih športnikov. Ne smemo pozabiti naslednjih: Katarine Štremfelj (športno plezanje, novembra 1996 je dosegla 2. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Moskvi), Alenke Kejžar (plavanje, najboljša plavalka v Sloveniji, ima 150 državnih naslovov, prvo in drugo mesto na svetovnih pokalih), Boštjana Križaja (smučanje, državni prvak v VSL, in SVSL pri mlajših mladincih, član državne reperzentance) in Polone Kalan (jahanje, državna prvakinja v dresuri za mladince, 2. mesto na mednarodnem turnirju na Dunaju). Urban Bren je dosegel 1. mesto na državnem tekmovanju iz kemije. Na področju kemije je zelo uspešen tudi Anže Koselj, ki je bil na kemijski olimpiadi na trejtem mestu in tudi pri fiziki dosega dobre rezultete na regijskih in državnih tekmovanjih. Andreja Avberšek in Marijan Vešligaj sta odlična matematika in logika in sta se uvrstila na državno tekmovanje. MERKUR KRANJ ŽIVILA KRANJ OBČINA KRANJ GORENJSKI GLAS SKB POŠTA ISKRATEL MEHANIZMI INFONET LON Država ponuja premijo kupcem novih avtov Skrb za čisto okolje Statistični podatki so neusmiljeni: povprečna starost avtov, s katerimi se državljanke in državljani vozijo po (bolj ali manj dobrih) cestah in ulicah, je kar 12 do 14 let! Večina teh avtov ima vgrajene uplinjače, motorje poganja osvinčeni bencin, katalizator je za te avtomobile španska vas. Iz motorjev in menjalnikov teh avtov veselo kaplja olje, ki ga dež in sneg spirata v podtalnico. Skratka, desettisoči starih avtov so stalna grožnja okolju in prometni varnosti. Država je ukrepala: vsakemu lastniku starega avta, ki le-tega odda na avtoodpad, vlada ponuja premijo za nakup novega avta. K temu nekaj primaknejo tudi avtomobilske tovarne, ki želijo povečati prodajo vozil. Rezultat je že na dlani: dnevna prodaja novih avtomobilov se je povečala na 11.000! Tudi čakalne dobe za dobavo novih avtov so se krepko podaljšale: kar 60.000 kupcev čaka na passata, 36.000 imen obsega lista čakajočih na scenica, povprečna čakalna doba za večino avtov, od punta do forda ka, znaša najmanj pol leta. Ker bi kdo od bralk in bralcev utegnil sklepati, da v tem članku pišemo o Sloveniji, ga moramo razočarati. Vlada predsednika Romanija Prodija v sosednji Italiji je letos posnemala lanskoletno francosko finto z državnimi premijami kupcem novih avtov. Vsakemu, ki svoj, več kot deset let star avto, odda na avtoodpad, italijanska država primakne 2,4 milijona lir, dva milijona pa še tovarna. Skupaj to znaša, preračunano, skoraj pettisoč mark! Ker naj bi ukrep veljal le do 30. septembra, je seveda učinek strahotno pozitiven: ogromno starih avtov gre na avtoodpade in v reciklažo, prodaja novih vozil se je silovito povečala. Tudi davkov od novih avtov se v državni proračun nateče veliko več. V državici na sončni strani Alp pa je oblast spet izumila toplo vodo. Luknjo v proračunu namerava pokriti z davkom na novoregistrirane avtomobile. Temu se bo reklo "ekološki davek" - in veseli davkoplačevalci lahko le upamo na to, da se bo po Prodijevi vladi morda kdaj zgledovala tudi slovenska. Danny, Kanal A in (M^MJKHGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedenskocvsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja:v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldamvklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyievih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON MAJ 1997 Nagradno vprašanje življenju je Moj predlog: Kdo v slovenskem javnem Vam najbolj pri srcu? Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Maja izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA APRILA 1997 Glasujemo za Matejo Burja in za Fedja Vraničarja FEDJAVRANIČAR MATEJA BURJA Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV - od tega tedna naprej pa tudi vsi, ki spremljate program televizije ATM Kranjska Gora. Do zadnjega dne v mesecu maju, do sobote 31. maja, traja izbor GOREN-JKE/GORENJCA za mesec APRIL (1997). Glasujete lahko ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lijano TRONTELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatoirkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Televizijsko glasovanje za "Gorenjko ali Gorenjca meseca" je vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK. Z mesecem majem 1997 se je v NAJ-NAJ gorenjsko akcijo popularnosti vključila tudi kranjskogorsko-jeseniška televizija ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu". Kontaktna oddaja, v kateri lahko glasujete, je na sporedu vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno, saj je možjio kadarkoli, pa je glasovanje na poštni dopisnici. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico postlje na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah Pomlad no-polet na akoija Hujšajmo skupaj Kranjske ženske čedne narediti Program je primeren za vse Kranjice, estetsko učinkovit in cenovno sprejemljiv. 10 POSTOPKOV: * 5 mišičnih stimulacij * 5 limfnih drenaž celega telesa * spremljano s kromoterapijo in prehtrambenim programom CENA 39.000 SIT. To je stimulacija vsem ženam, ki jo nudi ga. Mojca Zaplotnik ob 10-letnici dela. mm Studio za nego p OBRAZA IN TELESA* NEBOTIČNIK IV. NADST. BLEIUJEISOUA 6. KRANJ. Tel.: 226-794 LLL1 ■ * Na enodnevnem obisku v Sloveniji je bil sredi aprila glavar avstrijske dežele Koroške dr. Christopher Zernatto. Med glavarjevim obiskom na sončni strani Alp se je srečal z najvišjimi predstavniki slovenske države. Med obiskom Andreja Malija v Celovcu (Andrej je zaposlen v Gorenjskem glasu in je aprila pripravil dvostransko celovško prilogo), sta se s koroškim deželnim glavarjem dogovorila o letošnjem sodelovanju Koroške in Gorenjskega glasa. Tako kot minula leta bomo v poletnih mesecih v sodelovanju z deželo Koroško in njenim glavnim mestom Celovec pripravili več enodnevnih izletov za bralke in bralce Gorenjskega glasa v avstrijsko deželo jezer -Koroško. Če bo le utegnil, bo tako kot tudi predlani, Glasove izletnike sprejel tudi koroški deželni glavar dr. Zernatto. Pojdite z nami na Glasov izlet po avstrijskem Koroškem in se prepričajte! PRVI GLASOV IZLET V BOROVU E IN V CELOVEC BO ŽE NASLEDNJO SOBOTO, 24. MAJA !!! Do včeraj smo prejeli že 159 glasovnic na dopisnicah tet iz radijskih in televizijskega glasovanja za izbor GO" RENJKE/GORENJCA meseca APRILA 1997. MATEJ} BURJA ste dali kar 122 glasov, FEDJI VRANIČARJf pa 37. Nekaj zanimivosti iz glasovanja: od dvanajst® gledalk in gledalcev Tele-TV Kranj, ki so glasovat* prejšnji petek, se je enajsterica odločila za Mateja * oddaji na Radiu Sora so sprejeli 16 glasov, kar ducat poslušalk in poslušalcev seje odločil za Matejo - čeprav vi pri glasovanju pričakovali nekaj lokalpatriotiztna «? glasove za najbolj znanega škofjeloškega brigadirja SV! pri desetini glasujočih na Radiu Kranj je bilo razmerje 9j 1, natanko tako tudi na Radiu Triglav, saj Lijana trontetJ vsak petek dopoldan v kontaktni oddaji sprejme le prvi* deset telefonskih klicev za GORENJKO/GORENJCA MESECA. 1997 stfjj gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodeluj^ mo, pa privarčujete tudi znamko. Oziroma znamke, če oddate ic več glasov. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj' ^ Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radov''^ jica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jes.eIllC0^ in Veronika Kamnik. Vsak teden, od petka, do vključi1 ^ četrtka, upoštevamo kot en glasovalni krog. Za GORENJKO/GORENJCA meseca APRILA predlagana: MATEJA BURJA, doma iz Zasipa pri Bledu, dijakinji tretjega letnika Srednje ekonomsko turistične šole v Rado1'55 jici, državna prvakinja na tekmovanju iz gospodarske^ poslovanja /tekmovanje je bilo aprila v Ljubljani/; MateJjT je pod mentorstvom profesorice Darje Koren takšen odličen uspeh na državni ravni dosegla tudi lani. .JI) FEDJA VRANIČAR, doma iz Škofje Loke, častnij* Slovenske vojske s činom brigadirja, že dve leti povelji^1 gorenjske pokrajine (pred njim je najvišjo vojaško dolžnost \ gorenjski vojski opravljal Janez Kavar, ki ste ga pred dvern o letoma izbrali za Gorenjca meseca!); Fedja je aprila obelc^ peto obletnico, odkar poklicno opravlja častniško delo ^ Slovenski vojski, zdaj pa zastopa Slovensko vojsko v skup0e^9' poveljstvu vojaških sil v Rimu. X Po prvem majskem glasovalnem krogu smo z žrebom spe.j razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarji' \ prejmejo: BERNARDA POGAČAR, Tenetiše 5, GolnjJJj VESNA CERKOVNIK, Prečna 5, Boh. Bistrica; STEFANCIOSA, Tavčarjeva 8, Jesenice; MINKA Vll^Jj; MAR, Pionirska pot 1, Žiri in MARIJA GRIL, Cankarje^ 15, Radovljica; Glasove reklamne majice po pošti pošiljaj, K naslednji peterici srečnih: MANCA HOSTNIK, Podvasca }*' » Tržič; PAVLI BRGLEZ, Ljubljanska 84a, Domžale; DA^J JANA BERGANT, Bukovica 3a, Selca; SABINA BE^^I Kropa 45, Kropa in BRANE GUBANC, Šorlijeva 13, KranJf V večnamenski dvorani gostilne Avsenik v Begunjah je sinoči ansambel Vita pripravil veliko glasbeno prireditev ob peti obletnici delovanja ansambla in ob izidu svoje tretje glasbene kasete "Bom! Ja, nocoj pa". Vita je prvi koncert ob svojem petem rojstnem dnevu pripravila prejšnji petek na , Dovjem. Vrti so se sinoči na jubilejnem koncertu pridružili tudi Miha Dovžan, Jože Burnik, gorenjski duet Monika in Alenka, Sabina Berce ter povezovalec Jože Galič. JZ Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38 a, 4000 Kranj objavlja prosto delovno mesto VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas z naslednjimi pogoji: - višja medicinska sestra - opravljen strokovni izpit - opravljen tečaj iz anestezije Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka. PONEDELJEK, 19. MAJA 1997 panorama il5 p onn9 E °Polna tujca, ameriška nani- •20?r^P!jene' ameriški film 5uwpVkamB,° Sfer"3 K 2oom ponovitev ^ '9rice !i!SI? * zeml'a' Ponovitev S Kg1«, ženske S Opornik ' dan, Koroška ift ^ L povedni Taček: Leča kli 4 Vnostnež z oklepom - pola *• nemška dokumentarna od- .19ač8naravi ln ok°IJu tokrat nekoliko ^Ur>90 Kgbarde3x: K Pivnik, v™„ .06 u'ttvi2ijska konferenca f)u mo tunsticus, oddaja o tur 105 unevnik, vreme, šport .^dmevi K i2S°P Street, ameriška humor- ^adaljevanka ^0*5?J>,°Pade' finski film I dan. ponovitev leoring Ir ^ Na r^* * arhiv,. P016? Po spominu..., oddaja H*£ otroškega in mladinskega Y«v 15.1c a15 Znanje je ključ, pono- 1301? Sport v nedeljo, ponovitev 1 Orki>.»sreCanJe tamburaških skupin ilUss ?r°.v Sl0ven»ie 14-00 Clive i'4son^le5ka dokumentarna odda- r ponovitev 16.05 dk ."'!• angleška nadaljevanka -25 i lvalci' francoska nanizanka Eni,**? 'n debeluh, ameriška i tort 8-15 Sedma steza, oddaja tani! ..e in debeluh, ameriška - 18.15 Sedma steza, oddaja V »S ".o19-00 RecePt za zdravo feiM 19,30 Simpsonovi, ameriška '' 822? 2000 Komisar Rex, nemška 8«ih!?Ka 20.45 Kamikaze, angleška Rentama oddaja 21.40 Roka u WL9'asbena oddaja 22.40 Brane 'C JZ2a odra 0.10 Recept za ' *< prfdrih*18- ponovitev TV Sloveni- Varria Savico do spremembe H„av Prodaja 10.15 Gorila Magila, W> n'a 10.35 Rajska obala, i 11 T, 11-05 Oprah Show, ponovita £° Daktari, ponovitev 12.4! 45 lntis^?muraj 13.05 Kung fu 14.00 Jrah Je*00 nannyjeve zvezde 16.00 l i»now: "Tretji vogal" 16.50 Drzni ^'Ponovitev 17.15 Drzni in lepi, 'a^aKa 17.45 Rajska obala, nadal-W m 10 Očka major, nanizanka '•OS v!°ra hiša, 131. del nanizanke '•3$ fužinske zadeve, nanizanka '■Oo p°°Perjeva druščina, nanizanka fn j"nc z Bel Aira, nanizanka 20.30 Mkfe? mojster, nanizanka 21.00 •tna 1 0Va filmska uspešnica: Pol-% Biasnina, ameriški barvni film; l5o°er9. Kovin Dillon, Ethan Hawke ^cj ^o, alo, nanizanka 23.20 Tiho-K • del nanizanke 0.15 Dannyjeve ■> Ponovitev 1.15 TV prodaja j5ra^.°')ro jutro, Slovenija, jutranji W0 * na MMTV, Tele 59 in TV Robin * s?an 'n c k k t: MODRI-KAV0ST 25 AMER. PIS BLVTON 19 Pet*k, 16. maja 1997 -- Diplomacija ter boj za preživetje IVI ar k: o Jenšterle, z. vinariji sodelavec Predsednik na pasji hrani Jože TVovafc, zunanji sodelavec i Ob vses- i iP*ošni vročici, ki nas je zajela ^ Zvezi z ratifikacijo pridružit-,pi Ve«ega sporazuma z Evropsko J Unijo so bile novice o previd-^nem vzpostavljanju diplomat-,t*«ih vezi med Slovenijo in Wugoslavijo postavljene na Pbrobje. V kakšnem bolj mir-^ vzdušju bi novinarji to m° pograbili veliko bolj, kot 10 h tokrat, še posebej, ker sta Mitika in gospodarstvo druž-n°prebijala zid, kije nastal po P sf°venski osamosvojitvi med obijano in Beogradom. Slovensko-jugoslovanski Pogovori so bili označeni kot [spesni, saj so se končali ?iz oprijemljivih dogovorov. Y*U še vedno zavrača predlog, bi v glavnih mestih odprli W-°nzularna predstavništva, Yaradi česar imajo probleme Jfodvsem ljudje, ki iz različnih i vMokov potujejo v Ljubljano JJ1 Beograd. Samo lani je iz Jugoslavije v Slovenijo potovalo okoli sto tisoč ljudi, ki so korali vizume poiskati v Bu-^pešti ali Skopju, v obratni yeri pa je potovalo okoli 50 ljudi. i Neurejeni diplomatski od-s seboj prinašajo še kup W*rugih težav, od socialnega Wj*stva do neurejenega gospo-mrt^kega sodelovanja. ■ Očitno je, da se strasti, ki so W med obema državama raz-*wmenele v tistem trenutku, AK° so jugoslovanski tanki odšli 7 slovenske ulice, danes ven->r/e umirjajo. Čas povsod \yavi rane in zato jih tudi v >'oveniji. Ker je po slovenski Wjni prišlo do veliko hujše in ^cej bolj tragične vojne na Jotnočju Hrvaške in predvsem °osne in Hercegovine, so tudi ,l°venci ugotovili, da naša ^ostrofa ni bila tako huda s*[o začeli Srbom odpuščati nnhove grehe. Zgodilo se je r° to, da so ljudje ugotovili, ,7° bo imela Slovenija več '*lav s sosednjo Hrvaško (z yJ;o "aj bi nekoč celo šla v ^ ^federacijo), kot pa z od-^ Q//e«o Srbijo, s katero nima-3Ej n°benih meja. Zato ni fudn0, da smo s Hrvati pred kratkim podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, ki naj bi med drugim praktično reševal življenjske interese ljudi, ki živijo na območju obmejnega pasu. Teh je okoli 200 tisoč. Problemi se očitno rešujejo po malem in počasi. Šele na koncu na vrsto pridejo največje težave. Pri odnosih s Hrvaško sta to nedvomno Piranski zaliv in Trdinov vrh. Tako kot s Hrvati se je Slovenija tudi s Srbi lotila počasnega urejanja odnosov. Najprej naj bi poskrbeli za zaščito naših ljudi, ki potujejo na tuje ozemlje, vse skupaj pa naj bi se nekoč končalo s postavitvijo veleposlaništev v Ljubljani in Beogradu ter normalnim pristajanjem letal na letališčih Brnik in SurČin. Zdaj jugoslovanska letala letijo le do Trsta, gospodarsko vzporednico tokratnim diplomatskim otipavanjem pa je mogoče videti v prvem poletu letala družbe Smeli Air v Beograd. V njem je resda prostora le za sedem ljudi in verjetno so med potniki predvsem poslovneži, saj povratna letalska karta stane kar 870 dolarjev. Za precej manjšo vsoto je recimo mogoče priti iz Evrope do New Yorka in nazaj.Nevarnost, ki jo slovenski politiki prinašajo njeni kontakti z Beogradom v tem trenutku tiči predvsem v tem, da bodo nasprotniki tega sodelovanja hitro začeli razglašati, kako se znova povezujemo z Balkanom. V teh kritikah zna biti celo kakšno zrno resnice, saj slovensko gospodarstvo nujno potrebuje trg za naše izdelke. Za Evropo še ni jasno, kaj sploh misli z nami, na področju bivše Jugoslavije pa še zdaj poznajo kvaliteto slovenskih blagovnih znamk. Boj za preživetje ni nujno povezan s političnimi interesi posameznih držav in očitno se to dogaja tudi zdaj, ko politika išče pot v Evropo, gospodarstvo, ki ne more čakati, pa skuša preživeti s pomočjo Balkana. Janez Čuček je bil v ponedeljek ___N .zvečer v osrednjem dnevniku TVS videti resen in bled, pa ne zato, ker bi ves dan preiivel v lokalih okoli televizijske hiše. Celo tisti, ki so medtem podili otroke v posteljo, so začutili, da je nekaj narobe. TVS je namreč prekršila pravilo, po katerem naj bi v dnevniku posredovali le informacije in nikoli komentarjev, na kar smo se le navadili. Zato je mnoge začudilo, ko so poslušali Čučkov glas, ki je po sili hotel biti dramatičen, kot nekoč v časih gibanja neuvrščenih. Gledalci so s težavo sledili Čučkovemu nizanju samostalnikov, o Evropi, o demokraciji, o nekem gibanju 23. december in tako naprej. Obrazec za Čučkov komentar je bil tak kot v svinčenih časih, situacija je namreč brezupna, ni pa resna. Večina je brezdvoma razumela zadnji del, da bomo prišli v Evropo, če bodo poslanci takoj sprejeli sporazum o pridruženem članstvu k Evropski uniji. Dan kasneje so mnogi razumeli, zakaj je Čuček prekršil zlato pravilo, kajti predsednik driave Milan Kučan se je s posebnim pismom, dolgem osem strani in polnem vljudnostnih fraz, obrnil na poslance in seveda z isto zahtevo kot Čuček In še najbolj lenim političnim opazovalcev je postalo jasno, da je nomenklatura histerična, in da počasi izgublja livce, kajti tokrat se je znašla v pasti. Zato je posegla še po zadnjem sredstvu. V sredo so mediji objavili izjavo, ki jo je podpisalo kar stošest-najst znanih Slovencev, sicer tako ali drugače povezanih s Kučanom. Izjava je polna lepih besed, vendar pa, tako kot v Kučanovem pismu, ni niti besedice o bistvu sedanjega političnega zapleta. Gre namreč zato, da skuša Drnovšek z ratifikacijo, oz. potrditvijo sporazuma o pridrule-nem članstvu Slovenije v Evropski uniji v parlamentu istočasno potrditi tudi "Solanov predlog". S tem predlogom bi Italijani, ki so kadarkoli tri leta Uveli na območju Slovenije, dobili pravico do predkupne pravice nepremičnin. Dosedaj mediji, tej posebni pravici Italijanov, ki jim jo je obljubil Drnovšek, niso posvečali pretirane pozornosti. Tudi Drnovšek je do zadnjega čakal z ratifikacijo sporazuma, ker se je zavedal, da gre s tem po vroč kostanj v lerjavico in tako reč je najbolje opraviti tako, da javnost postaviš pred izvršeno dejstvo. Gorenjska grča in tako rekoč oče naše ustave, dr. France Bučar, je le dve leti nasprotoval takšnemu popuščanju Italiji. Tokrat pa je direktno nastopil proti predsedniku driave Milanu Kučanu in jasno povedal, da gre za italijanski diktat in da je sporazum "protiustaven". Tudi mi smo v zadnjih dveh letih opozarjali na to dejstvo. Gre namreč zato, da EU in prek nje Italija od Slovenije zahteva nekaj, kar niso zahtevali od nobene driave, ki je hotela postati pridružena članica EU. Celotna zadeva ima tudi čisto praktično plat. Če parlament le sedaj odpre mol-nost, da bodo imeli Italijani prednostno pravico pri nakupu nepremičnin, potem bodo kmalu pokupili veliko slovenske zemlje, ker imajo veliko višji standard. Tudi zaščitna zakonodaja ne bo bistveno zaustavila ta proces, kajti slovenske uradnike je lahko podkupiti. Seveda ima celotna zadeva tudi simbolično plat. Vedno znova nas tisti, ki sedaj ponujajo slovensko zemljo Italijanom, opozarjajo da nadaljujejo tradicijo antifašizma. Italija je po prvi svetovni vojni okupirala tretjino Slovenije. Desetletja so Slovenci ječali pod fašizmom in naši vrli komunisti nikoli niso bili sposobni od Italije izterjati vojne odškodnine za zlo, ki so ga Italijani povzročili med drugo svetovno vojno. Po letu 1945 nikoli nismo mogli izvedeti koliko denarja je po Savi odplavalo v Beograd. Odnose z Beogradom je slovenska nomenklatura ves čas skrbno skrivala, le včasih so direktorji jamrali, da dajejo preveč za nerazvite, ali pa da so izgubili ogromno denarja zaradi tečajnih razlik. Danes, ko imamo svojo drlavo, pa spet taista komunistična nomenklatura poskuša na isti način voditi politiko vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, Beograd hočejo zamenjati za Bruselj. Nekoč so se sklicevali na bratstvo in edinstvo, danes pa na evropske standarde. Za novimi frazami pa se skriva balkanska štamparija, saj Drnovšek še sedaj nima ministra za evropske zadeve, čeprav je to obljubljal pred nekaj meseci. Tudi evropske norme jim pretirano ne dišijo. Ko je naftna drulba Shell skušala v Sloveniji zgraditi svoje črpalke}so to preprečili, ker bi s tem dreznila v monopol Petrola. Tudi zakonov o finančnem poslovanju, o zavarovalnicah in številnih drugih, ki bi omejili monopole finančne nomenklature še ni od nikoder. V sredo Janeza Čučka nismo več opazili v Dnevniku, ampak le Darjo Groznik s frizuro a la Danica Simšič. Gibanje 23. december je izbojevalo prvo bitko v boju za evropske norme, da se bo namreč točno vedelo>. kakšen je zapite k in kdo, ga plača. In predvsem da je vstop Slovenije v pridruleno članstvo EU stvar vseh Slovencev. Pod pritiskom javnosti je Drnovšek moral pristati na to, da bo ustavno sodišče presojalo o ustavnosti pridrulitvenega sporazuma in še posebej Solanovega predloga. Milan Kučan pa je bil rajši modro tiho. Jože Novak je simpatizer SDS Pogled z drugega brega Sedem dolgih suhih(?) let Peter Čolnar, zunanji sodelavec Jutri bi bil lah-'ko dan obračuna. Ne gre verjeti, da ga bo res kdo polagal, pa vendar... Minilo bo sedem let, odkar smo Slovenci dobili svojo prvo demokratično izvoljeno vlado. Poleg predsednika je imela tri podpredsednike in 22 ministrov. Lojze Peterle je bil predsednik, kot predsednik tiste stranke (SKD), ki je dobila na volitvah med Demosovimi strankami največ glasov - samo za 0,34 odstotka več kot Slovenska kmečka zveza, sedanja SLS. Šlo je za Demosovo vlado, vendar ni bilo nepremostljivih nasprotij, kot so skušali nekateri prikazovati. V njej so bili tudi trije iz vrst ZKS-Stranke demokratične prenove, eden iz vrst ZSMS-Liberalne stranke, pet pa jih je bilo neopredeljenih. Slovenska skupščina je bila sestavljena še iz treh domov. V družbenopolitičnem zboru, ki ga štejejo za nekakšnega predhodnika sedanjega parlamenta, je imel večino Demos s skupaj 47 poslanci. Opozicijske stranke starega režima so imele skupaj 41 glasov. Danes obstajajo kar precej enotne presoje, da prva demokratična vlada ni bila učinkovita. Njeni pristaši tako ocenjujejo zato, ker je naredila (pre)malo, nasprotniki, ker so pač dokazovali, da so sami sposobnejši, ostaja pa tudi dejstvo, da je bila skupščina trodomna in so morali sprejeti pomembne odločitve v vseh treh zborih. Ker so so imele "stare sile" v domu združenega dela večino, je bilo učinkovito delo praktično povsem onemogočeno. Po takratni zakonodaji naj bi v takšnih primerih odločali z večino glasov na skupni seji vseh treh zborov. Demos je imel tudi v takšnem seštevku večino, vendar "tovariši" v zboru združenega dela enostavno niso dali na dnevni red zadeve, če se s ponujeno rešitvijo niso strinjali. Tako ni bilo mogoče sklicati skupnega zasedanja vseh treh zborov. Ker so še naprej učili, kaj in kako je prav ali ne, so trdili, da je to demokratično... Kljub vsem kritikam na račun prve slovenske demokratično izvoljene vlade ostane dejstvo, da je vlada, oziroma Demos, pod predsedstvom dr. Jože Pučnika, naredil dva zgodovinska koraka, ki je ne bo mogoče nikoli ponoviti. Če demokratizacijo življenja, oziroma uvedbo večstrankarskega sistema in zlom komunizma lahko pripišemo takratnim splošnim evropskim gibanjem, pa je nasta- nek samostojne slovenske države povsem slovenski dosežek. Demos je torej dosegel demokracijo in samostojnost. Danes si osamosvojitev Slovenije pripisujejo vsi. Drli, da bi prišlo do nje težje, če ne bi bilo širokega političnega soglasja, vendar je tudi očitno, da je bilo kar nekaj poskusov metanja polen pod Demosove noge. Spomnimo se, da so stranke kontinuitete zahtevale in uspele, da se je na referendumu odločalo z večino vseh in ne samo tistih, ki pridejo na glasovanje. Uspele in dosegle so, da so dobili volilno pravico tudi priseljenci, ki so bili razumljivo nekakšni naravni nasprotniki osamosvojitve. Pred bližajočim spopadom z jugoslovansko armado je večina predsedstva Slovenije (izjema je bil samo Ivan Oman) na čelu s predsednikom Milanom Kučanom podpisalo deklaracijo, ki se je zavzemala za samorazor-ožitev Slovenije. Nekatere radijske oddaje so se začenjale z "Dober dan, revščina!", časopisi so bili polni podtikanj in žalitev. Vodilni ljudje starih političnih strank so pisali o nezmožnosti Slovenije za samostojno življenje in grozili, da bomo postali nekakšna afriška primitivna država. Javno so objavljali, da se ne bodo udeležili proglasitve neodvisnosti. Kasneje so postali takšni ljudje slovenski veleposlaniki v tujini in eden tudi podpredsednik parlamenta. Prva demokratično izvoljena vlada je zdržala samo dve leti, ker je prišlo do samorazpusta Demosa. Nekateri pravijo, da se je potem obrnilo v Sloveniji po starem, ker so prišli na vrh ljudje, ki so bili na to "obsojeni" že v starem režimu. Po dveh letih "slovenske pomladi", je nastopilo pet let "zgodbe o uspehu". Vsebina te "zgodbe o uspehu" je močno podobna doživetemu v vladavini enostrankarskega sistema. Medtem, ko oblast prepričuje in tudi prepriča večino o tem, kako ji gre dobro, je vse več brezposelnih. Plače so sramotno nizke. Veliko jih dela, plač pa ne dobivajo. Število samomorov narašča, število rojstev pada. Obstaja vsesplošna kritika pravnega sistema. Vrstijo se afere, prihaja do kraje družbenega premolenja. Nekateri nesramno bogatijo, med-tem,ko drugi nimajo za kruh. Poziva se k "diskvalifikaciji in likvidaciji"... Minilo je sedem dolgih su-hih(?) let. Pravijo, da smo zreli za Evropo!? 155 Ko se nam svet podre Včasih je naše življenje ena sama nera-Zumljiva tragedija. Najprej si ustvarimo 5Qnje. V mislih ali v besedah si rišemo, našo Prihodnost, načrtujemo in hrepenimo po "levu, ko bo vsaj približno tako, kot smo 51 zaželeli. ,ln potem, ko smo vse svoje moči vgradili v hišico, v zanikrn avto, v pomivalni stroj in v ^to, v kateri se ob vročih večerih pohladimo ln odpočijemo, udari kar naenkrat, kot strela * jasnega med nas: vse to ni imelo prav ^kakršnega smisla. Trud, odpovedovanja, Mukotrpno zbiranje prepotrebnega denarja, neprespane noči zaradi skrbi, pa tudi veselje Zaradi doseženih uspehov, izniči ena sama Samcata beseda: ločitev. Branka je še zelo mlada, pa je doživela že Marsikaj. In ker vem, kako lahko nekateri tfdarci bolijo, jo še toliko lažje razumem. \rvič sva se srečali v času, ko se je samo >°kala. Vzela si je dopust, sedela doma, hodila iz sobe v sobo, s skrajnimi močmi Poskrbela za Matejko in Simona, se potem ^edla v kakšen kot in se začela spraševati, Zakaj. Njena vprašanja, brez pravega odgovora, marsikdo med nami dobro pozna: Zakaj se je to zgodilo ravno meni, kaj sem ^redila narobe, zakaj me življenje tepe, ko se morala, po dolgih letih odpovedovanja, USODE Piše: Milena Miklavčič imeti še malo lepo. "Ko sem ju včeraj zvečer videla, kako sta prišla v roko v roki, iz trgovine, sem mislila, da me bo ubilo," je zahlipala. Da bi On šel kdajkoli prej v trgovino!? Ne, kaj takega mu ni padlo niti na kraj pameti! Potem sta se uvsedla v avto in se odpeljala. Obsedela sem za volanom in buljila za njima kot tele v nova vrata. Mislila sem, da me bo zadušilo, tako me je zabolelo pri srcu. Prekleta kurba, sem si rekla, a tako daleč si ga že omrežila!" "Meni se bo še zmešalo zaradi tega! Nikogar nimam, ki bi me razumel in me poslušal. Moji domači držijo z menoj in vem, da bi ga oče ubil, če bi se mu prikazal pred oči, pri njem je drugače: pravijo, da sem bila že sama kriva, da je do tega prišlo. Kako, te vprašam. Ko sem vse dneve garala pri bajti, ko nisem imela niti za frizerja, ko sem zvečer samo "padla" v posteljo in zaspala od utrujenosti?! Ali bi mi, barabe, to radi očitali?" Branka je morala takoj po osemletki iti v službo. Oče je sicer imel obrt, toda za kakršnokoli šolanje ni imel nobenega posluha. V nekaterih stvareh je bil zelo nazadnjaški. Svojim petim dekletom je zmeraj govoril, da je le tisto pravo delo, kar človek naredi z rokami, vse ostalo ne šteje. Branka, ki je bila najstarejša, mu je morala po službi pomagati v delavnici. Prenašala je težko lončeno posodo sem ter tja, in jo prodajala tudi po raznih sejmih in pred cerkvami. V Tekstilindusu jim je na začetku dobro šlo. Plače so bile solidne, pa še blago je dobila po ugodni ceni. Ni še imela osemnajst let, ko je začela hoditi z Janezom. Doma so ji ga branili, češ da ni pravi zanjo. Sama pri sebi pa je vedela, da se ga bojijo zato, ker je imel doma kmetijo in so se bali, da jim ne bo mogla več pomagati v delavnici. Toda usoda je posegla vmes. Janez se je ponesrečil s traktorjem malo za tem, ko ji je zdravnik povedal, da je noseča. Bila je še mlada, neizkušena in ni vedela, kaj naj stori. Zaupala se je kolegicam v službi. Svetovale so ji, naj naredi splav. Z otrokom te nihče več ne bo maral, so ji prigovarjale. Ubogala jih je. In tako na silo pretrgala še zadnjo nit, ki jo je vezala z Janezom. "Postala sem zagrenjena in vase zaprta. Bila sem prepričana, da se je zame življenje ustavilo. Po splavu sem bila še dolgo časa slabotna, tako da so šc doma negodovali, ker da sem bila taka "lenoba". Zdelo se mije, da bo že kako. Sem in tja sem še šla na Janezov grob, toda vedno redkeje. Ko bi, mogoče, bila v tesnejših stikih z njegovimi starši, bi gotovo naredila drugače..." je med jokom pripovedovala Branka. Potem ko si je poiskala nove robčke, je nadaljevala: "Z Njim sem se spoznala za prvi maj na Joštu. S prijateljicami se nismo imele kam dati, pa smo šle tja gor. On je bil tam s harmoniko. Strašno rad je posnemal Henčke in tudi pozneje je bil zmerajja prepričan, da bi uspel, če bi imel priložnost za to. Fantje, s katerimi je bil, so bili že malo nažgani, toda nam, ki smo se dolgočasile, za to ni bilo mar. In tako se je začelo..." Hodila sta že več kot pol leta, ko sta šla prvič v posteljo. Bil je prepričan, da je Branka še nedolžna. "Bilo nama je zelo lepo. Toda jaz, koza I neumna, sem mu šla povedat za otroka in za Janeza. Bila sem zaljubljena in hkrati sem želela, da med nama ne bi bilo nobenih skrivnosti. Čisto je ponorel..." Branka se spominja, da se ga je takrat napil, in da je povsod, kamor je prišel, | izzival prepir. "Jaz pa sem sedela doma, ga čakala in I jokala. Ko je nekega večera končno prišel, ? me je objel, in mi rekel, da me noče izpustiti -iz rok in da se morava takoj poročiti. Bila ', sem v devetih nebesih. Njegovi domači so f| nama prepustili gornje nadstropje, ki sva ga ■ za prvo silo opremila. Toliko, da sva imela |j kam iti. Domači so ga mi spet branili, češ da je muzikontar in zato nič prida. Toda bila •> sem trmasta in gluha za vse pripombe." Nadaljevanje v naslednji številki PREJEU SMO Razkol "dvojkarjev in odličnjakov" v zbornicah -tokrat drugače Odločbe o napredovanjih v plačilne razrede, ki so jih na osnovi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede izdali ravnatelji šol, so resnično marsikje razburkale zbornice, vnesle nemir vanjo in skalile na mnogih šolah Zgledne medsebojne odnose. Vsega omenjenega je bilo manj tam, kjer so imeli ravnatelji večji posluh za dosledno upoštevanje Pravilnika, kjer so prisluhnili Komentarju sindikata k Pravilniku in se z njim posvetovali. Kjer pa so ravnatelji delali po svoje, videli morda pri napredovanju učiteljev tudi krog ljudi, ki mu v bližnji (ali daljni) prihodnosti lahko koristijo, so izgubili orientacijo za objektivnost in rezultat odločitev so nezadovoljstva in razbitje homogenosti kolektiva. Šele iz članka RAZKOL "DVOJKARJEV IN ODLIČNJAKOV" V ZBORNICAH smo "deseterica" učiteljev zvedeli, da je zaradi ugovora posameznih učiteljev na Odločbo o razporeditvi (kar je bil pravni pouk Odločbe), ravnatelj osnovne šole A. T. Linharta Radovljica g. Srečko Toman"... doživel pravi upor deseterice zaposlenih, peticije ter časopisno obračunavanje..." "Deseterica zaposlenih" (žal od seje Sveta šole samo še "deveterica") moramo povedati, da nismo uprizorili nikakršnega "upora". Poslužili smo se samo pravnega pouka iz Odločbe in napisali ugovore na razporeditev na pritožbeni organ, v tem primeru na Svet šole. Svet šole je na svoji seji naše ugovore ocenil kot dokazane, ravnateljeve Odločbe razveljavil in mu naložil ponovno razporeditev. Svet šole je s takim dejanjem verjetno ocenil, da ravnatelj svoje dolžnosti in diskrecijske pravice ni korektno opravil. Torej "upora" ni bilo. Omenjena "peticija" je bilo zbiranje podpisov k naši oceni, da prva razporeditev v plačilne razrede ni bila korektno opravljena. Podpisi pod > 22 I Kmetija ŠTORMANČK Ena zadnjih kmetij, ki jo najdemo v i Stražišču, se nahaja na Delavski cesti štev. 38 in ima domače ime "ŠTORMANČK", to je tam, kjer se cesta iz Stražišča prevesi proti r. Gorenji Savi. To je sicer nova kmetija, vendar izvira iz stare kmetije "Štormančk" na Gorenji Savi To, kar je sedaj, je bilo na novo zgrajeno «§ leta 1928, na mestu starega poda te kmetije iz I Gorenje Save. To je bila njihova njiva, na "peticijo " so potrditev več kot polovice kolektiva, da naloga ni bila dobro opravljena. Podpisov bi bilo še več, če jih posamezniki ne bi kasneje umaknili. Zakaj so tako storili, prepuščamo v presojo bralcem. S "časopisnim obračunavanjem" je verjetno mišljena tiskovna konferenca, ki smo jo sklicali. Na tiskovno konferenco so bili vabljeni predstavniki javnih sredstev obveščanja, člani delovnega kolektiva in tudi ravnatelj. Ravnatelj se tiskovne konference ni udeležil, ker je bil bolan. Kakšno pa je bilo to "obračunavanje", pa si lahko bralci preberejo v Gorenjskem glasu 1. aprila na 28. strani. V članku je tudi ravnateljeva izjava "... ministrstvo je vse breme preneslo na ravnatelja, obenem pa ni določilo meril..." Ne moremo se strinjati z izjavo. Ministrstvo za šolstvo in šport je postavilo objektivna merila, le odločitev je bila subjektivna. Tudi tisto o delovni dobi, česar v članku ni navedeno. Zato pa so lahko na šoli napredovali izjemno tudi učitelji s šest let ali manj delovne dobe, učitelji s trideset in več leti dela v razredu, pa ne. "Na torkov svet šole so prišli celo z odvetnikom...!" Res smo prišli. Vendar nekdo ne pove, da je šola prva uporabila pravnika zoper svoje delavce. V zaščito koga? Nas ne, zato smo morali ravnati enako. Izjava "... od sindikata bom zahteval, naj vsi člani s tajnim glasovanjem določijo merila..." je skrajno smešna. "Sindikat" na šoli je bila do sedaj samo sindikalna zaupnica brez izvršnega odbora. Zato govorjenje v množini nima smisla (posebno, ker je tudi "sindikat" v petem plačilnem razredu). Merila za razporejanje v plačilne razrede je postavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Zato sindikatu ni treba s tajnimi glasovanji določati meril. Treba je samo spoštovati že določeno. Če pa ravnatelj ne želi imeti več diskrecijske pravice in kompetence "prve moči", ki mu jo je dal in zaupal minister Slavko Gaber, naj temu primerno po(od)stopa. "Deveterica" učiteljev OŠ A. T. Linharta Radovljica (podpisi v uredništvu) Dva člana potrdila miniranje (Odgovor na članek g. Jožeta Javornika, dipl. oec, predsednika Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance, objavljenega dne 6. maja 1997) G. Jože Javornik, dipl. oec. v svojem ponovnem prispevku znova dokazuje zmote okrog vprašanj t.i. Dogovora o ureditvi medsebojnih pravnih razmerij (dogovor) bivše občine Kranj. Povrh vsega pa si dovoli še deliti ocene o delu občinskih svetov ter o obeh piscih odgovora na njegov prispevek, objavljen 22. aprila 1997. Dejstvo je, da do delitvenega sporazuma še doslej ni prišlo, čeprav je zakonsko določen rok konec septembra 1995. Kdo je zato kriv? Na nikogar ni mogoče pokazati s prstom, kajti gre za dokaj zamotana vprašanja, ki se nanašajo na predpise, metodologijo, ki ni predpisana, ampak priporočena po vladni službi za lokalno samoupravo. Dejstvo pa je, da je g. Jože Javornik doslej sklical samo 6 sej "Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance", v nadaljevanju: Komisije, na katerih še zdaleč niso bila obravnavana operativna vprašanja pa še za te seje, ga je bilo potreba naprositi oz. podati (za dve od njih) inicativo. Občane podrobnosti ne zanimajo. Pač pa jih zanima, kdaj bo delitev v resnici opravljena. Na žalost ima g. Jože Javornik prav, ko meni, da do nje ne bo prišlo niti do konca leta 1998, Če bo šlo takšno pot, kot kažejo dogodki. Ko je g. Jože Javornik dal "nalogo" občinskim svetom "podeželskih občin", kakor jih imenuje, naj obravnavajo "dogovor" do 31. 3. 1997, si nihče ni mislil, da sam ne bo poskrbel za izvršitev te naloge. Namreč Mestni svet Mestne občine Kranj doslej uradno gradiva še ni dobil in torej "dogovora" tudi ni mogel obravnavati. Po informaciji, ki jo je dal podpisanemu, naj bi se to zgodilo konece maja 1997. Toda vmes so "podeželske občine" to nalogo opravile. Sprejele so sicer "dogovor II", to je v bistvu "dogovor I", ki so ga deloma spremenile in prilagodile glede na svoja stališča. Še več. Nekatere občine so si celo drznile poseči v kriterije delitve. Tako je npr. Občinski svet Občine Preddvor sprejel stališče, da naj se uporabi kot edini kriterij "ključ", ki določa glede na ponderirane deleže dohodnine, števila prebivalcev in površine posameznih novih občin naslednji procentualni ključ: MO Kranj 69,29 %, Cerklje 7,85 %, Naklo 6.21 %, Preddvor 6,07 % in Šenčur 10,58 %. Vse premoženje, ki je predmet delitve, ima svojo ceno, ne glede na to, kje leži Če je ovrednoteno (kar tudi je), potem bo pravično delitev možno opraviti na podlagi ključa, morebitne finančne razlike pa izravnati s finančnim poračunom. Tak način in to logiko delitve je uporabilo že kar nekaj občin, kjer so delitev izvršili. G. Jože Javornik nikakor nima prav, ko odreka občinskim svetom pravico, da se povsem svobodno odločajo oz. dogovarjajo z enim ali več partnerji (drugimi občinami) o principih delitve. To je njihova legitimna pravica in je povsem odveč užaljenost, češ da bi morali izključno obravnavati "dogovor I", to je tisti, ki ga je on poslal v obravnavo in se povsem disciplinirati glede na njegove želje. Prav nasprotno je res. Počakati bo treba še na obravnavo v Mestnem svetu Mestne občine Kranj, ki bo skoraj s trimesečno zamudo obravnaval gradivo (poslano 18. 2. 1997), potem pa bo očitno na vrsti uskladitev stališč vseh občinskih svetov. Šele po uskladitvi teh stališč, bo možen zapis "dogovora III", kot usklajenega dokumenta, ki bo lahko služil konkretni razdelitvi premoženja. To usklajevanje bo naporno, potrebno pa bo upoštevati, da gre za enakopravno udeležence, upoštevati bo potrebno načela pravičnosti poleg elementov metodologije, ki je ponujena kot pomoč pri odločanju. G. Jože Javornik se ne sme spraševati, "kdo je dovolil oblikovati nov dokument "dogovor H" izven skupne komisije. Če se tako sprašuje, potem ne ve ničesar o pristojnostih organov lokalne samouprave. Če se sprašuje, zakaj je bilo potrebno zavajati in pianipulirati s svetniki občinskih svetov, potem naj obrazloži, v čem vidi zavajanje in kdo je vršil manipulacije. Sicer pa je potrebno takšne besede previdno uporabljati, ker se lahko obrnejo v drugo smer, kot to želi pisec povedati. Nadalje, dajati oceno, naj bi sostavljalci "dogovora H" bili toliko pošteni, da bi ga poslali skupni Komisiji, je od g. Javornika res nekorektno. Podpisani pisec odgovora sem se zares potrudil, da ne bi bil žaljiv do nikogar, ampak, da g. Jože Javornik ob koncu članka predlaga županu občine Preddvor in občinskemu svetu, da analizira moje delo in oceni, če sem resnično pravi "graditelj" in če delujem v korist čimprejšne in pravične delitve premoženja bivše občine Kranj - je pa kar drzna želja ali pa predlog, ki kaže, da se pisec ne ustraši tudi nizkih udarcev, če meni, da bo s tem opravičil svoja stališča. Taka želja tembolj preseneča, ko v istem članku zatrjuje, da je podpisani do vključno 6. seje Komisije sorazmerno tvorno sodeloval v skupni Komisiji, opomba: zadnji doslej. Kako se g. Jože Javornik poglablja v delo podkomisij (delujejo oz. ne delujejo tri: za nepremičnine, za premičnine in za pravice ter denar), je razvidno že iz tega, da je bil na seji Komisije, ki ji predseduje, sprejet sklep, da se morajo te podkomisije sestajati dvakrat mesečno. Ta sklep se flagrantno krši, saj je v vsem obdobju od leta 1995 do danes bilo vseh sej, vseh teh komisij manj kot za prste ene roke. Poleg tega tudi ne ve, da sem podpisani Borut Gradišar namestnik predsednika podkomisije za nepremičnine (namesto takrat obolelega g. Ferda Rauterja), nikakor pa vršilec dolžnosti. G. Ferdo Rautar je namreč po mojih informacijah na delu in torej kot namestnik, nima nobene možnosti sklicevanja sej, še zlasti pa nimam na razpolago gradiva (doku-mentarij), ki se lahko uporablja le po predhodnem dovoljenju župana Mestne občine Kranj.Premoženje, ki je predmet delitve znaša okrog 20 milijard tolarjev, takšni so pač finančni podatki. Gre za to, da se premoženje pravično razdeli. Če hočemo to nalogo opraviti pošteno in predvsem hitro, potem bo potrebno opustiti neproduktivno samoljubje in užaljenost ter se posvetiti poglavitnim nalogam (toda brez uporab besed, ki dajejo vrednostne sodbe o sodelujočih, ki delajo s poštenimi nameni, seveda pa tudi brez žaljivk). G. Jože Javornik bo storil največ, če bo v kratkem dal napotilo za izvajanje sklepov po rednem sklicevanju sej Piše: Mirko K r i ž n a r Kmetije na straziskih ulicah podkomisij dvakrat mesečn°> če bo dobil dovoljenje župo"* g. Vitomira Grosa za ustreli® dokumentacijo, brez ^ ,« podkomisije ne morejo de® in če bo v kratkem sklical se] Komisije, ki ji predseduje- ^. sklic te komisije že seda]" nobenih ovir. Kot prvo j" potrebno obravnavati zoprni k 6. seje, ki sploh še ' potrjen, čeprav g. Javori na tem zapisniku gradi svo] ^ trditev. Kot drugo točko p& dlagam obravnavo in anwu; sklepov občinskih sveto* morda tuid že Mestnega svW Mestne občine Kranj in ; kanje poti za pogajanja Ttt legalnimi predstavniki 0^x\nS vprašanjih, kejr se med sev ' v stališčih ne strinjajo. y Ta javni poziv g. ' Javorniku ponavljam, w^ sem mu ga predlagal že y oddaji v Radio Kranj, dne ■ 5. 1997 o tej problemafr Bomo videli, kdaj bo skl^ na nova seja. Upam, da ne P letnih počitnicah. Borut Gradišar, dipl. iur. član komisije za izdelavo ženjske delitvene bilance in dveh podkomisij iz občine Preddvor Demanti V zvezi s člankom, objm jenim v časopisu GorenjS I glas, 13. maja 1997 P°\ naslovom Strankin šef °sy.. Gošnik oz- v zvezi z objavi] no izjavo g. Boža Du-iu Želimo, da v naslednji števm Gorenjskega glasa obja^1 sledeč popravek: Naročnik in plačnik v(H nostne službe za čas kongi sa Zelenih Slovenije, dne ID-. 5. 1997 je bila stranka Zel** Slovenije. Vstop na kongres, po tančnih navodilih Žele" ■ Slovenije, so imeli le deleg kongresa z ustreznimi p0^ J ilnicami, ki pa je omenjeni l Božo Dukič ni imel. '.' mu ni bil dovoljen izključW | iz tega razloga, ne Paxl.(^ naročilu župana obeti* Tržič, g. Pavla Rupar ja. Varnostna služba Orbita I varovala izključno v skladu; j omenjenimi navodili naroČi1, j ka, to je stranke Zelen'1 Slovenije. Vodja službe varovanj* I Branko Božnik Ana Mali, Letence 4a, OolnlK Tel. št.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEčA. kateri so leta 1906 zgradili pod. Sedanji lastnik Janez Benedik in žena Martina s hčerko in sinom poizkušajo kar najbolje izkoristiti ok. 3 ha gozda in malo več kot pol ha obdelovalne zemlje tako, da nakrmijo tri krave, včasih kakšna več včasih kakšna manj. Mleko oddajajo v mlekarno, nekaj pa ga oddajo doma. Kadar je delo težje, mu pomagajo znanci in prijatelji - kmetje, na primer spravilo koruze za silos itd. Nikdar ni imel konja za pomoč pri kmečkih delih in prevozih, pač pa se spomni, da so za ta dela imeli le krave in vole. Žitaric ne seje, ker ima premalo zemlje, in kar pridela, je le za živino, da mu daje čimveč mleka. Kmetija kot taka seveda nima posebne prihodnosti, ker bi s temi dohodki ne mogel preživljali niti posamezen član družine, kaj šele cela družina. Je pa tipičen primer vzraščenosti slovenskega človeka z obdelovanjem zemlje in veseljem do kmečkega dela in te dejavnosti, čeprav je ekonomska korist v tej majhnosti kmetije (vsega skupaj niti 4 ha z gozdom vred) zelo, zelo majhna. Brez zaposlitve v industriji bi se celotna družina verjetno zelo težko preživljala. Iz zgodovine pa tole: Kmetija spada sicer po svojem izvoru na območje Gorenje Save, vendar, ker je sedaj na stražiškem območju, smo jo pripisali k stražiškim kmetom. Lahko bi tudi rekli, da se Štormančkovi pravzaprav le ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo poleg ostale zaposlitve. Zanimivo je še to, da je na tem koncu pod Šmarjetno goro obstajala poleg Štormančka Še majhna kmetija "NA PODOVŠ", ki je danes ni več, imela pa je na dokaj lepem pobočju gore cca 2 ha obdelovalne zemlje in neka] gozdov. Bila je pa vseskozi ena od kmeti] šentpeterske graščine. Verjetno ena izmed tistih, ki sploh ni prišla v urbar loškega gospostva. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Kako so zavarovane bančne vloge občanov v ■ i v Za denar občanov na bankah (zaenkrat) jamci država rKOJJKO JE VREDEN TOLAR h Kfanj, 16. maja - Kaj se zgodi 1 denarjem varčevalcev, če Popade banka, tako kot se 1* to zgodilo lani Komercialni banki Triglav? To vprašanje Ve"jetno zanima marsikaterega slovenskega varčevalca, ki ,n»a svoje prihranke naložene * eni od 29 slovenskih bank. ^enkrat lahko mirno spijo, ?aJ za bančne vloge občanov Jamči država, zaradi česar je P'av varčevanje v bankah 'Vsaj zaenkrat) ena najbolj varnih naložb denarja. Če se banki kaj pripeti in Naa nima zadosti sredstev, da bl Poplačala varčevalce, denar Prispeva proračun, je zagotovi! predsednik Združenja °ank Slovenije Srečko Kor-Jer- Vlagatelji tako dobijo Jknar, ki so ga imeli na svojih lekočih računih, hranilnih Nižicah, izplačane pa dobijo wdi tolarske in devizne depo-Poudariti pa je treba, da to ne velja za sredstva na žiro raČunih, saj ob zlomu banke *anje država ne jamči. V Prihodnje bo večje v$ote prihrankov Pametno razpršiti Toda če so bile bančne vloge °oČanov doslej zavarovane, se nam že v kratkem na področju Ugotavljanja varnosti in lik-^dnosti bančnih vlog fizičnih 0seb obetajo nekatere spremembe. V predlogu zakona o bančništvu, ki je pripravljen na Prvo obravnavo v parlamentu, je namreč tudi določba, ki zadeva varnost vlog. Po predlogu naj bi bile vloge vsake posamične fizične osebe pri eni banki zavarovane le do višine 3,4 milijona tolarjev. Tisti varčevalci, ki bodo pri samo eni banki imeli naloženega več denarja, bodo tveganje za višje zneske morali prevzeti sami. Kot poudarja Srečko Korber, bo tisti, ki ima veliko denarja, po novem moral razmišljati, da bi sredstva razpršil med več bank, torej bi pri vsaki imel največ za 3,4 milijona tolarjev vlog. Za to vsoto tudi ne bo več jamčila le država, temveč bodo del tveganja morale prevzeti tudi banke. Gre za načelo tako imenovanega solidarnega jamstva, po katerem bodo - v primeru stečaja ali nelikvidnosti kake banke - za vloge občanov solidarno jamčile vse banke. Vsaka banka naj bi prispevala največ en odstotek stanja vlog fizičnih oseb v svoji bilanci, v ta namen pa bi zbirala sredstva na posebnem računu obveznih rezerv. Če skupni znesek (tako naj bi se zbralo okoli šest milijard tolarjev) ne bi zadoščal za izplačilo, naj bi jamstvo za preostali del prevzela država in razliko plačala iz proračuna. Združenje bank pa je nedavno predlagalo, naj bi del obveznosti prevzela tudi Banka Slovenije, in sicer naj bi banke in centralna banka jamčile vsaka za polovico omenjenega odstotka vseh vlog. Kot pravi Srečko Korber, pa v združenju razmišljajo tudi o možnosti dodatnega prostovoljnega zavarovanja vlog (po zgledu iz Italije); banke bi oblikovale poseben sklad, s sredstvi katerega bi bile zavarovane vloge ne glede na višino.V združenju bank se strinjajo, da del jamstva morajo prevzeti tudi banke same, načelo solidarnega jamstva pa je po Korberjevi oceni boljše, predvsem pa cenejše od ustanovitve posebne agencije za zavaro- vanje vlog, kot je bilo predlagano prvotno. Kako pa so pri nas zavarovane vloge pravnih oseb? Za razliko od vlog fizičnih oseb zanje država ne jamči in po besedah Srečka Korberja predvidoma tudi v prihodnje ne bo: "Do polnega zavarovanja vseh bančnih vlog najbrž ne prišlo, saj tudi v svetu poos-trujejo pogoje jamstev. Zato se pri nas pojavljajo zamisli o možnosti prostovoljnega zavarovanja vlog tudi za pravne osebe, saj zakon tega ne prepoveduje." • U. Peternel 14. Finančno borzna konferenca v Portorožu V Portorožu se bodo v nedeljo zbrali borzniki in finančniki na 14. finančno borzni konferenci, ki jo pripravlja Ljubljanska borza. Konferenca ni namenjena le borznikom, temveč širšemu krogu finančnikov in vodilnih delavcev iz slovenskih podjetij, zlasti tistim, ki delajo na področju vrednostnih papirjev in privatizacije, ter bančnikom, vlagateljem v vrednostne papirje in drugim. Kaj vse se bo dogajalo v treh dneh konference? V nedeljo bodo najprej nagradili delniške družbe za kakovostno obveščanje delničarjev in javnosti, sledila pa bo vrsta zanimivih predavanj domačih in tujih strokovnjakov. Med predavatelji o aktualnih privatizacijskih, borznih in finančnih temah bodo tako minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur ter državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmajer, predsednik Združenja družb za upravljanje Andrej Urbas. direktor agencije za trg vrednostnih papirjev Igor Kušar, predsednik GZS Jožko Čuk, predstavniki finančnega ministrstva in nekaterih bank, pa tudi predstavniki nekaterih tujih borz. KRAM), 15.5.1997 NAHiftrOTODAJNI | NAKUPNI/KODAJN1 NAKUmTOODAJNI MENJALNICA 1 DEM I 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice} 89,00 90,10 12,49 12,82 8,80 9,11 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora «81-03* BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,50 90Ć0 12,60 12,80 8,90 9,20 EROSiStari Mayr). Kranj 89,60 89,80 12,69 12,78 8,90 9,10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,70 90,40 12,35 12,84 8,65 9.55 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 89,60 89,90 12,72 12,78 9,05 9,12 HKS Vigred Medvode 89,30 90,20 12,45 12,75 8,80 9,30 HiDA-tržnica Ljubljana 89,65 89,80 12,71 12,76 9,03 9,11 HRAM ROŽICE Mengeš 89,50 89,90 12,67 12,77 9,00 9,07 LIRIKA Jesenice 89,40 89,90 12,70 12,80 8,95 9,10 iN VEST Škofja Loka 89,60 89,90 12,71 12,76 9,05 9,13 LEMA Kranj ni podatkov MIKEL Stražišče 89,40 89,90 12,65 12,75 9,00 9,10 NEPOSiŠk. Loka, Trata) 89,60 89,90 12,71 12,75 9,04 9,13 NOVA L3 Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,20 90,00 12,54 12,91 8,97 9,36 PBS d.d. (na vseh poštah) 80,84 89,95 11,10 12,75 7,80 9,05 PRIMUS Medvode 89,60 89,80 12,69 12,78 8,90 9,10 ROBSON Mengeš 89,60 90,00 12,71 12,78 8#5 9,13 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89,40 89,80 12,70 12,76 9,00 9,08 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,00 90,00 12,57 12,79 8,95 9,14 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 88,70 12,35 - 8,65 • aOVENIJATURIST Jesenice 89,40 89,90 12,70 12,78 8,95 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,90 90,39 12,40 12,83 8,75 9,49 ŠUM Kranj 211- 339 TALON fopostaja, Trata, Škioka, 4 Bitij« 89,20 89,80 12,60 12,75 9,00 9,15 TENTOURS Domžale 89,40 90,40 12,65 12,85 8,90 9,25 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 89,60 89,75 12,72 12,76 9,03 9,10 UBKŠk.Loka 8920 90,30 12,58 12,83 8,95 9,28 VOLKSBANK Ljubljana 89,70 9020 12,70 12,87 9,00 9,21 VVILFAN JES0^wpflm»**UMW VVILFAN Kranj 862-696 360-260 VVILFAN Radovljica. Grajski dvor VVILFAN Tržič 714*13 53-816 povpučm ntAJ 89,02 90,01 12M 12,79 8,88 9,18 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. MMU M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 SEDEMDESET LET STEKLARNE ROGAŠKA Lris najvidnejši proizvajalec izdelkov iz *,nega stekla Steklarna Rogaška iz Ro-Siatine praznuje v letošnjem letu ^stalnega stekla Steklarna Rogaška iz Ro j^ske Slatine praznuje v letošnjem letu Krogli jubilej, sedemdesetletnico delovanja. '•»unski izdelki izpod rok mojstrskih pihal-l*v in brusilcev stekla iz Rogaške Slatine z Poto, kvaliteto in uporabnostjo krasijo Kre«iekateri slovenski dom, znani pa so tudi S,rjm sveta. L jeklarstvo ima na slovenskem precejšnjo adicijo, saj se je zaradi ugodnih pogojev za to ^Javnost v 18. in 19. stoletju razvilo na '"''ikem in zlasti na Pohorju in Kozjanskem glažut, v katerih so izkoriščali naravne ^. «ti: bogate gozdove, primera« lr*eralov in ceneno delovno silo. da vu jgiazui, v Kaienn so lZKonscan naravne j^osti: bogate gozdove, primerne skupke Ujneralov in ceneno delovno silo. Glažute ko° delovale na istem mestu, saj so jih, s° iztrebili bližnje gozdove preprosto ^eselili drugam. V glažutah so ob steklenicah van no ^e'ova^ steklovino za shranje-jSjf zdravil in živil, pivsko posodje, svetila, L eno servirao in jedilno posodo, steklo za p« »n še marsikaj drugega. I^teklarna Rogaška je bila ustanovljena 1927 Je neformalna naslednica steklarne in Zagorja ob Savi, ki so jo, po 105 letih delovanja, zaprli leto prej. Od tam se je v Rogaško Slatino preselil tudi del steklarjev, ustanovitev steklarne v cenjenem zdraviliškem kraju pa je jemala zgled iz nekaterih drugih evropskih zdravilišč. Steklarna Rogaška je danes moderno podjetje, organizirano kot delniška družba slovenskih lastnikov, ki zaposljuje 1.700 ljudi in ima okrog 40 milijonov dolarjev letnega prometa. Na osrednje mesto v njihovem proizvodnem programu sodijo izdelki iz svinčenega stekla, ki jih večinoma oblikujejo ročno v lesenih modelih, za kar je potrebna velika izkušenost in uposobljenost steklopihalcev, ta žlahtni ?ostopek pa terja tudi velike fizične napore, udi dekoriranje stekla z brušenjem je v Steklarni Rogaška ročno delo. Na ta način obdelani izdelki sodijo v zgornji kakovostni razred ponudbe kristalnih izdelkov in so dobro znani tako doma kot v ZDA, kjer ima Steklarna Rogaška na prestižni newyorški Madison Avenue svojo prodajalno, pa v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Irskem, Japonskem, Hrvaškem, v Kanadi, Avstraliji in drugod. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300, 361-301 Fax:+386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev' • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOSr Kranj NA MOHORJEVEM KLANCU, SE|MIŠČE 2 RAZPRODATA ZALOG 50% POPUST NA VSO OBUTEV od 3.5. do 3L5/97 zaradi zaprtja trgovine CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (7. del) Kam vložiti certifikat? Javna prodaja delnic poteka v dveh podjetjih in 4 pooblaščenih investicijskih družbah. Do 29. maja 1997 bodo za certifikate na voljo delnice ljubljanskega Žita. Nam najbližja vpisna mesta za certifikate so v poslovalnicah Žita na Samovi 12 (Pekarna Bežigrad, v bližini stadiona) v Ljubljani in Pekarna Vir pri Domžalah. Vpis je mogoč od 8.00 do 13.00 ure. Izhodiščna cena za certifikate je 12.960,00 sit. Za gotovino, ena delnica stane 22.955,00 sit, jih lahko kupite v Novi Ljubljanski banki (Ljubljana Center, Nove Jarše in Bežigrad). Vpis vam še vedno zelo priporočamo. Dodatne informacije vam posredujemo po tel. 061/301-311. V podjetju IMP črpalke, kjer bodo v javno prodajo namenili za 56 mio sit delnic, certifikate sprejemajo na sedežu podjetja, Jožeta Jame 12, Ljubljana Šentvid in na ljubljanski enoti Dolenjske banke, d.d., do 30. maja 1997. Izhodiščna nakupna cena za certifikate je 1.486,00 sit, za gotovino pa 2.632,00 sit. Informacije vam posredujejo po telefonu 061/159-85-84. Ali bom pri vpisu delnic v omenjenih podjetjih porabil vsa certifikat na sredstva? Zaradi bistveno večjega povpraševanja po delnicah iz javne prodaje za certifikate od ponudbe bo prodajna cena delnic 1. zrasla za dovoljenih 30 % in 2. vaš certifikat vnovčen le deloma. Se nekaj koristnih napotkov - Nič ne bo narobe, če boste na lastninsko nakaznico vpisali celoten znesek certifikata, ki vam je bil glede na vašo starost dodeljen (od 100.000,00 do 400.000,00 sit), ne glede na to, da ste certifikat deloma že porabili; - Ne čakajte sporočila o tem, koliko certifikatnih sredstev so vam vnovčili v npr. podjetju Alpinum Bohinj, ampak upoštevajte prvi odstavek teh napotkov; - Vsi udeleženci javne prodaje za certifikate imajo enak položaj (ne velja pravilo, da tisti, ki so prej vložili certifikat ali so ga celo deponirali dobijo prej ali več delnic); - Ne pozabite, da boste največ dobili za certifikat, če ga boste vložili v dobro podjetje, zato izkoristite vsako priložnost; Izdajatelji delnic, ki imajo javno prodajo, so morali predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki jim je odobrila prospekt javne ponudbe. Zahtevajte ga na vpisnin mestih (vsebuje tudi bilančne podatke podjetja); - Poleg javnih prodaj omenjenih podjetij se v juniju obetata javni prodaji delnic v Kmetijskem kombinatu Ruj in Agrokombinatu Maribor, - Konec junija (ko boste že izkoristili vpis certifikata v ta štiri podjetja, ki še imajo javno prodajo) pa preostanek zaupajte enemu od skladov (PID-ov), to je delniških družb, ki so ustanovljene izključno za javno zbiranje denarnih sredstev (certifikatov) v prenosljive vrednostne papirje po načelu omejevanja in razpršitve tveganja. Ali moram od prodaje delnic pridobljenih s certifikatom plačati dohodnino? 81.1.1997 so začele veljati spremembe Zakona o dohodnini (Ur. I. RS 44/96), s katerimi je potekel moratorij na obdavčitev kapitalskih dobičkov povezanih s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Po zakonu moramo za vse prodaje vrednostnih papirjev, ki so prej kot v treh letih od nakupa in je prodajna cena višja od nakupne (revalorizirane) plačati davek od dobička. Izjema so le dobički od prve prodaje delnice ali deleža v kapitalu, nastalih v procesu lastninskega preoblikovanja. Odgovor je torej ne. (Več od davkih v naslednjem nadaljevanju.,) Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 44. STRAN UREJA: Cveto ZapJotnik Petek, 16. maja 1> Janževcu je pa res lahko! "Dobil je visoke premije za krave dojilje, ugodno posojilo od driave pa še občina mu je pomagala," smo oni dan vlekli na ušesa v eni od gorenjskih gostiln, kjer so se na običajnem večernem moievanju zbrali kmetje iz vasi. Pogovor se je pletel o kmetu Janževcu, ki je očitno sposoben gospodar in tudi zna izrabiti finančne motnosti, kijih enakovredno njemu in vsem ostalim kmetom ponujata država in občina. Zakaj vse to pišemo? Zato, ker je pogosto slišati mnenje, da naj bi kmet le kmetova!, prideloval hrano, medtem ko naj bi mu drugi (zadruge?) zagotavljali prodajo, priskrbeli različne državne premije in občinske pomoči. Iz te moke (logike) ne bo kruha, bi dejali na kmetih, kjer so marsikje že spoznali, da je od vsega še najlažje pridelati krompir, zrediti bika, nasekati les - in tako dalje, precej težje je "blago" prodati, najtežje pa zagotoviti pozitivno poslovanje kmetije. Čeprav ima kmet že po naravi precejšen odpor do različnih "papirnatih vojn in pisarij", izkušnje kažejo, da se temu že danes ni mogoče izogniti, še manj se bo možno potlej, ko bo Slovenija (nekoč nekdaj) postala polnopravna članica Evropske zveze. Že v slovenskih razmerah si kmetije skromen del dohodka lahko pridobijo iz naslova različnih premij, regresov in drugih oblik denarnih podpor, na avstrijskem Koroškem, kjer so že občutili posledice vstopa v "združeno Evropo", je ta delež predvsem na hribovskih in višinskih območjih že zelo velik, ponekod celo večji od ostalih prihodkov kmetij. Kmetov dohodek torej ni samo na njivah in na travnikih, v hlevu in v gozdu, drobtinice in drobtine so tudi v državnih in občinskih blagajnah. Vladna uredba o finančnih intervencijah v kmetijstvo omogoča pridobitev različnih premij in regresov, javni razpis sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja ponuja ugodna posojila in jamstva za naložbe v kmetije in dopolnilne dejavnosti kmetij na demografsko ogroženih oz. gorsko višinskih območjih, različne denarne podpore kmetijstvu dajejo tudi občine, ob koncu marca se je končal rok za vlaganje zahtevkov za pridobitev otroških dodatkov... Državnih in občinskih "drobtin in drobtinic" kmetom nihče posebej ne ponuja, kmetje se morajo zanje tudi sami potruditi. O tem veliko vedo kmetijski svetovalci, marsikaj piše v kmetijskem časopisju, včasih je za dobro obveščenost koristno oditi tudi na strokovno ali stanovsko srečanje kmetov, na moževanje v gostilno... Ja, Janževcu je pa res lahko! Lahko mu je le v toliko, ker zna in hoče uveljaviti tisto, kar mu ponujata država in občina. Za to ne potrebuje "zvez pri občinskem ali državnem koritu", včasih je dovolj, da za nasvet poprosi kmetijskega svetovalca, se obrne za pomoč v zadrugo, prebere uredbo ali javni razpis, se vsede k telefonu, vrti številčnico in zbira različne informacije... • C. Zaplotnik Revija kraških ovčarjev V Zajčji Dobravi bo pasja razstava Zajčja Dobrava - Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije, ki je s štiristo člani eno najštevilčnejših kinoloških društev v Sloveniji, prireja v soboto ob 15. uri v Zajčji Dobravi v Ljubljani drugo revijo kraških ovčarjev. Na sporedu bo pasji kros, izbor najlepšega psa, razstava fotografij z motivom kraškega ovčarja, srečelov in še marsikaj drugega. Pričakujejo tudi obisk kraških ovčarjev in njihovih lastnikov iz Nemčije. Kraški ovčar je ena izmed priznanih slovenskih avtohtonih pasem psov. O njej je pisal že Valvazor v Slavi vojvodini Kranjske, mednarodna kinološka organizacija jo je priznala 1939. leta, pod današnjim imenom pa skoraj tri desetletja kasneje. V Sloveniji je okoli tisoč kraševcev, v tujini še okoli sto, od tega največ v Nemčiji. • CZ. delniška družba Šentjur V naselju Planina III, Ul. Janka Puclja 7 Za popolni piknik ni potrebno veliko, le nekaj sonca, neokrnjene narave, dobra družba in... YURIJEVE MESNE DOBROTE Posebna ponudba v mesecu maju: Vse vrste svežega mesa nudimo po diskontnih cenah. Delniška družba JURMES iz Šentjurja vam v svoji poslovalnici v Kranju nudi kvalitetno meso živine kozjanskih rejcev in okusne mesne izdelke po ugodnih cenah: • junčje stegno brez kosti.............. 880,00 SIT za kg • svinjski kare................................. 763,30 SIT za kg • masa za ćevapčiće .................... 650,00 SIT za kg Želimo vam obilo kulinaričnih užitkov! Mlečne (črnobele) rekorderke Najboljše krave so doma v gorenjskih hlevih Dolenčeva in Zabretova čreda črnobelih krav sta bili lani najboljši v Sloveniji, med farmami je bila cerkljanska na tretjem mestu. Kranj - V Sloveniji je bilo lani v kontrolo produktivnosti krav (A in AP kontolo) vključenih 7.459 kmetij in 31 farm. Med kontroliranimi je bila skoraj polovica krav lisaste pasme, dobra četrtina rjavih in prav toliko črnobelih ter še nekaj križank. Najvišjo mlečnost so dosegle črede črnobelih krav, ki kot mlečni tip krav prevladujejo na farmah in na usmerjenih, mlečnih kmetijah. Po podatkih Govedorejske službe Slovenije je lani 15.053 kontroliranih Črnobelih krav v Sloveniji doseglo v standardni laktaciji (od telitve do 305. dneva v laktaciji) povprečno mlečnost 6.121 kilogramov mleka s 4,02 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin. Mlečnost je bila za 191 kilogramov višja kot leto prej in je bila že povsem blizu rezultatom kmetijsko razvitih evropskih držav, za desetinko večja je bila tudi vsebnost maščob in za stotinko večji delež beljakovin. Na farmah je bila mlečnost v primerjavi s predlani za 249 kilogramov manjša, na kmetijah za 235 kilogramov višja. Kmetije so s povprečno mlečnostjo (5.926 kilogramov) že skorajda ujele farme (6.015 kilogramov), za katere je značilno, da še naprej zmanjšujejo število krav. Dolenčevo povprečje: 9.976 kilogramov mleka na kravo Najboljše črnobele črede krav so doma na Gorenjskem. Na lestvici dvajsetih čred z najvišjo letno mlečnostjo v Sloveniji je kar dvanajst gorenjskih. Na vrhu je s povprečjem 9.976 kilogramov mleka na kravo in s povprečno 4,08 odstotka maščob in 3,33 odstotka beljakovin v mleku rejec mag. Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (KGZ Sava Lesce). Na drugem mestu je z mlečnostjo 9.002 kilograma mleka na kravo kmet Janez Zabret iz Bobov-ka pri Kranj, sicer član Gorenjske mlekarske zadruge Kranj. Na petem mestu v Sloveniji je kmet Ivan Zupan iz bohinjske zadruge (8.800), šesti je Franc Drinovec iz kmetijske zadruge Naklo (8.718) in sedmi Matija Mis iz medvoške zadruge (8.617). V dvajseter-ici so še Vinko Pristov iz KGZ Sava Lesce (8.314), Marta Cvenkelj iz Gorenjske mlekarske zadruge Kranj (8.081), Anton Pušavec iz tržiške zadruge (7.963), Franc Roblek iz kranjske Sloge (7.912), Alojz Urbane iz GMZ Kranj (7.865), Slavko Urbane iz Kmetijske zadruge Naklo (7.837) in Damjan Jeraj iz KZ Medvode (7.724). Med 28 farmami so vse gorenjske po letni mlečnosti kontroliranih krav v prvi polovici. Na vrhu sta farmi Mlaka (7.296 kilogramov) in Koblarji (7.272), na tretjem mestu je KŽK-jeva farma Cerklje (220 kontroliranih fcjl lani je dalo povprečno 7.102 kilo* grama mleka), na četrtem Kz>' jeva farma Sorsko polje s 1" kravami in mlečnostjo 7.094 kil0" gramov, na sedmem farma le&e zadruge na Bledu (6.970), "a desetem zadružna farma Polj*e (6.610) in na enajstem mestu KŽK-jeva farma Hrastje (6.586). Pristovova krava Meta je na dobri poti Spisek krav, ki so lani dosegle ali presegle 70.000 litrov mleka I življenjski dobi, je vse daljši. Lan1 je bilo na njem Že štirideset krav> na vrhu pa Dolenčeva trinajst M stara krava Biba, ki je v enajstih laktacijah dala že 110.010 litrov mleka. Če se ne bo kaj zapleti0' bo letos mejo sto tisoč litrov presegla tudi leto starejša krava Met* last rejca Vinka Pristova (KGZ Sav3 Lesce), ki je do konca lanskega leta dala 95.932 litrov mleka. Poglejmo še krave vseh krav, lanske mlečne rekorderke! Tudi na tej lestvic' prevladujejo krave iz Dolenčeve rejfr Na prvem mestu je Eka 52 z leto0 mlečnostjo 13.638 kilogramov mlek3' na drugem Srna-T iz hleva Matija M'*3 (KZ Medvode) z 12.724 kilogrami in & četrtem mestu v Sloveniji ZabretoV3 krava Veka z 12.121 kilogrami mlek3' Dolenc ima med dvajsetimi kravari1 najvišjo letno mlečnostjo še sedem kfaV z mlečnostjo od 11.289 do 12.102 grama, Mis in Zabret pa še po dve. Tupi med kravami, ki so lani dosegle najvišji0 mlečnost v standardni laktaciji (v 30* dneh), so na vrhu tri Dolenčeve kravf' med najboljšimi pa so bile še krave & hlevov Janeza Zabreta, Matija Mis3' Franca Drinovca in Slavka Urbanca. C. Zaplotnik Vladni ukrepi že učinkujejo Zaustavili zniževanje odkupne cene Odkupne cene mladega pitanega goveda so se po uveljavitvi vladnih ukrepov za izboljšali razmer v živinoreji povprečno povečale za poldrugi odstotek. Ljubljana - Odkar so začele razlagati, priznavajo pa tudi, ov, bodo temu prilagodili tudi Ciril Smrkolj, ki je poud34 veljati višje izvozne spodbude da ne poznajo njenih zalog, nadalnje ukrepe. V iskanje da je večji odkup goved.1 Ker je več možnosti za izvoz kupcev za presežke govedi se krav in telic, možno prič3\ živih živali kot mesa in izdelk- je vključil tudi sam minister vati v prihodnjih dneh za govedo ter za meso in izdelke iz govedine, s kater-mi naj bi pospešili prodajo 3.500 do 4.000 mladih spita-nih govedi, 1.000 do 1.100 krav in več kot 1.500 telic, se je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano padanje odkupne cene mladega pitanega goveda zaustavilo. Čeprav se je odkupna cena mladega pitanega goveda celo rahlo povečala, povprečno za poldrugi odstotek, na ministrstvu z razmerami še niso zadovoljni, zato v sodelovanju s klavno industrijo že pripravljajo ukrepe, s katerimi naj bi še pospešili izvoz. Kot je na novinarski konferenci ministrstva pojasnil državni podsekretar Lojze Senegačnik, so doslej ob podpori višjih izvoznih spodbud prodali 88 ton živih živali, 176 ton mesa mladega goveda in štiri tone izdelkov iz govedine. Največji problemi so pri prodaji že preveč težkih (spita-nih) goved ter pri prodaji krav in telic. Domača predelovalna industrija kaže zelo malo zanimanja za odkup krav. Na ministrstvu si tega ne znajo Višja odkupna cena mleka še buri duhove Minister zatrjuje, da je bila podražitev upravičena "Odkupna cena ne pokriva 98 odstotkov stroškov prireje." Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je na ponedeljkovi novinarski konferenci med drugim pojasnil vladni zaplet pri sprejemanju odločitve o podražitvi mleka. Povedal je, da je ministrstvo, potem ko na napovedani seji vlade ni bilo dogovorjene točke dnevnega reda, predloga za povišanje odkupne cene mleka, reagiralo, zato je bila tik pred prvomajskimi prazniki sklicana še ena kor-espondenčna seja, tokrat z eno samo točko. Minister je zavrnil podatek, ki ga je javnosti sporočilo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, češ da nova odkupna cena mleka pokriva že 98 stroškov prireje mleka. Ob tem, ko so ocenjeni stroški prireje litra mleka 53,45 tolarja, nova cena dejansko pokriva od 88 do 94 odstotkov stroškov in je še vedno nižja kot, denimo, v Avstriji, kjer kmet z vsemi dodatki inpremijamidobi okoli osem šilingov za liter. Če je iz nekaterih mlekarn slišati komentarje, da je bilo povišanje odkupne cene mleka povsem nepotrebno, pa minister Smrkolj poudarja, da so ga nekatere druge zaradi upadanja odkupa mleka celo pozivaj k ukrepanju. Povišanje izhodiščne cene z y na 46 tolarjev je bilo po ministrovem raneni1* upravičeno tudi zaradi zmanjševanja stale*3 krav v Sloveniji in počasnega naraščanj3 mlečnosti. Ker je ukrep o največ 9,42-odsto1' nem povečanju drobnoprodajnih cen svežeg3 mleka najbolj prizadel mlekarne z veliki^ deležem svežega mleka v prodajnem prog*3' mu, na ministrstvu razmišljajo o tem, kako v prihodnje takim mlekarnam pomagali. Na ministrstvu Že pripravljajo dokument, katerem bodo opredelili prihodnji odnos Sl°' venije do prireje mleka. Če bo tudi ob mor6' bitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvez0 obveljal sistem kvot, bi bilo pametno sedanj* količine bistveno povečati. V Evropski zve^j so trenutno glede kvot kar štirje predlogi. & doslednega vztrajanja na količinskem omeje" vanju prireje do popolne sprostitve in trž" konkurence tudi na tem področju. • CZ. > UREJA: Vilma Stanovnik Včeraj ob polnoči se je končal prvi prestopni rok za slovenske hokejiste NA JESENICAH ZNANO VSE, DRUGJE BOLJ MALO Medtem ko se je v sredo zvečer v Helsinkih končalo letošnje svetovno prvenstvo skupine A, na katerem so naslov prvakov osvojili Kanadčani, pa se pri nas začenjajo priprave na novo sezono Jesenice, Bled, 16. maja - Čeprav pričujoč pripevek nastaja hk"Ur Pre(* uransk'bodo tekme Jutri in v nedeljo. Ekipa Lesc jutri gostuje bP Radiu Krka, Mengeš pa doma ob 16.30 gosti Kolpo. Triglav a»do v nedeljo ob 11. uri doma igra prav tako s Kolpo. Konec tedna ji n.a. sporedu tudi tekme v gorenjski ligi. Kadeti, mlajši dečki in g.arii igrajo jutri, starejši dečki in mladinci pa jutri in v četrtek. Pari v £ar»ski ligi, ki igrajo tekme jutri z začetkom ob 18. uri so: Bitnje -j> nčur, LoČan - Železniki, Trboje - Britof, Zarica - Sava, Jesenice -•t0'^, Podbrezje - Bled, Podgorje - Preddvor, Hrastje - Alpina. lfi^ma ^elesovo - Bohinj bo v sredo, 21. maja, ob 18. uri. Danes ob ■30 bo tudi turnir selekcije U - 10, skupine B na Kondorju, igrajo P ekipe Polet, Sava, Zarica in Kondor. Turnir selekcije U - 10 A j*upine pa bo v nedeljo ob 10. uri na Visokem. Igrajo ekipe: zenice, Podbrezje - Naklo, Triglav C. in Visoko. • V.S. d "alinarski spored - Ta konec tedna bodo imeli balinarji v super .8* kar dvojni spored. Ekipa Trate bo jutri, v soboto ob 16. uri na Trt^n'ce Pa bodo gostile SGP Gorico. V II. ligi - vzhod bo ekipa £ 1Ca gostovala pri Fužinah, v Kranju bo mestni obračun med istrom in Primskovim, Radovljica Alpetour gostuje pri Zarji, v Lr2iču pa se bosta pomerili ekipi Tržiča in Plešivice. Vse tekme Novi trener Acroni Jesenic, Čeh Zdenek Uher letos na Jesenicah ponovno dve moštvi: prva ekipa Acroni Jesenice in mlado moštvo, ki nastopa pod imenom HIT Casino Kranjska Gora. To ekipo bo treniral František Vibornv. Tudi cilji jeseniškega moštva ostajajo podobni kot vsa leta: naslov državnih prvakov in čimvišja uvrstitev v Alpski ligi, za katero pa še ni točno določeno, kako in koliko časa bo potekala. Manj konkretnih novic kot z Jesenic je slišati iz drugih klubov. Tako naj bi Tivoli zapuščal trener Pavel Kavčič, ki je (zaenkrat neuradno) kandidat za novega predsednika kranjskega Triglava, ki naj bi (prav tako neuradno) postal združeno moštvo blejske Spor-tine in Triglava. V Tivoliju naj bi nov trener postal Kanadčan, prav tako naj bi moštvo (nekateri domači igralci naj bi odšli v Italijo) okrepili tujci iz Kanade. Pri Sportini uradnih informacij o novostih še nismo dobili, Gabriel Javor pa je povedal, da je zaenkrat za izpisnico prosil le Toni Tišler, ki prav tako namerava kariero nadaljevati v Italiji. O usodi kluba naj bi odločali v prihodnjih dneh, po zagotovilih z Bleda pa je združitev s Triglavom le ena od možnih variant usode Sportine. Ena od možnosti je tudi, da na Bledu nastane še eno moštvo, ki naj bi ga vodil od Sportine odstavljeni trener Rudi Hiti. Ker pa dokončnih informacij o vsem tem še ni, pa bo v naslednjih dneh in tednih na hokejskih terenih prav gotovo še zelo zanimivo. Več o jeseniškem klubu in aktualnih dogodkih pa bomo zapisali v naši torkovi prilogi JE - SE - NI - CE. • V. Stanovnik odo jutri ob 10. un. • V.S. ROKOMET DANES ZA PRVO B LIGO Rokometaši Preddvora so v dosedanjem delu sezone uresničili vse načrte. Bili so prvi po rednem delu prvenstva, imajo najboljši položaj v končnici, v polfinalu so premagali Mokerc, zmagali na prvi finalni tekmi končnice v Črnomlju. Danes igrajo drugo finalno tekmo z Belokranjci za uvrstitev v 1. B ligo. Če nocoj zmagajo, se bodo pridružili Šeširju in CHIO Besnici, Gorenjska pa bo v novi sezoni imela tri prvo B ligaše. Seveda pa Črnomelj v Kranj ne prihaja z belo zastavo. Njihova največja prednost je sproščenost, saj nimajo ničesar izgubiti. In kje so prednosti varovancev trenerja Andreja Kavčiča? Kot prva je prednost domačega igrišča, popravni izpit imajo na domačem igrišču, na prvi tekmi so zaostajali že za devet golov in na koncu slavili z dvema goloma. Največja prednost pa je klapa, saj so prijatelji vsi igralci. Zato se danes ob 20. uri v dvorani na Planini obeta novo slavje gorenjskega rokometa, ki ga ne gre zamuditi. Preddvorski fantje si zaslužijo pomoč s tribun. • M. Dolanc DAN ROKOMETA NA KODELJEVEM Kranj, 16. maja -Rokometna zveza Slovenije bo v Športni dvorani na Kodeljevem jutri, 17. maja, prvič organizirala "Dan slovenskega rokometa". Prireditev se bo začela s tekmami najmlajših ob 9. uri, se nadaljevala s tekmami kadetov in mladincev ter končala srečanji ženske reprezentance Slovenije s tujkami (ob 15. uri), tekmo med selekcijo novinarjev in medijskih zvezd ob (16.30 uri) in tekmo moške reprezentance Slovenije in selekcijo tujcev ob 18. uri. Po končani prireditvi bo "Pri Jovotu" zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim. • V.S. ALPSKO SMUČANJE ZAKLJUČEK SEZONE NA ROLKAH Bled, 16. maja - Smučarski klub Bled bo ob zaključku tekmovalne sezone v alpskem smučanju za zahodno regijo danes popoldne pripravil smučarski dan. Prireditev se bo začela ob 15.30 uri s tekmovanjem v slalomu na rolkah v betinskem klancu na stari vpadnici na Bled. To bo hkrati tudi prva javna predstavitev tega atraktivnega športa, ki je za smučarje pomemben dopolnilni šport. Po tekmi na rolkah se bo ob 18. uri v plesni dvorani Kaznina na Bledu začela zaključna prireditev, na kateri bodo podelili pokale Zavarovalnice Triglav za minulo tekmovalno sezono. • V.S. PLAVANJE SREDNJEŠOLCEV PLAVANJE NE ZANIMA Kranj, 15. maja - Mestna občina Kranj je plavalnemu klubu Triglav zaupala organizacijo občinskega prvenstva v plavanju. Na prvenstvu so nastopile vse osnovne šole iz bivše kranjske občine. Na tekmovanju je nastopilo 220 osnovnošolcev in 15 dijakov kranjske gimnazije. Končni vrstni red: 1. Osnovna šola France Prešeren 801 točka, 2. Osnovna šola Stane Žagar 664 točk, 3. Osnovna šola Lucijan Seljak 489 točk, 4. Osnovna šola Jakob Aljaž 461 točk, 5. Osnovna šola Matija Čop 415 točk. Ob koncu bi lahko pohvalili dobro organizacijo Plavalnega kljuba Triglav in dobro udeležbo osnovnih šol. Lahko pa smo razočarani nad udeležbo srednjih šol, saj je Plavalni klub Triglav povabil k sodelovanju vse srednje šole, vendar se je povabilu odzvala le kranjska Gimnazija. Omenimo še, da se je v minulem tednu s tekmovanjem končala plavalna šola Plavalnega kluba Triglav. Šolo je uspešno zaključilo 90 malih plavalcev, zato klub pripravlja nadaljevalni tečaj, ki se je začel ta teden in bo trajal do 15. julija. • K. P. KOŠARKA KRANJ DRŽAVNI PRVAK V novi kranjski športni dvorani na Zlatem polju so invalidi košarkarji igrali končnico državnega prvenstva. Na turnir so se uvrstile ekipe Novega mesta, Maribora, Ljubljane in Kranja. Rezultati: polfinale: Kranj - Novo mesto 60-39, Maribor -Ljubljana 49-38; za tretje mesto: Ljubljana - Novo mesto 54-35; za prvo mesto: Kranj - Maribor 52-33. Tako so Kranjčani prvaki že četrtič zapored in petič v zadnjih šestih letih. Janez Učakar (KR) pa je bil s 177 koši najboljši strelec prvenstva. Slovensko reprezentanco zdaj čaka še nastop na evropskem prvenstvu v Španiji. • M. Dolanc SMELT OLJMPIJA SPET PRVAK Škofja Loka, 16. maja - Minuli torek so košarkarji Smelt Olimpije po 4. tekmi finala končnice SKL ponovno osvojili naslov državnih prvakov. Tako je lovorika že šestič zapored v Tivoliju. Kljub temu da je del moštva državnih prvakov sestavljen tudi iz Gorenjcev, pa je bila za nas pomembna tekma tudi v sredo, ko je ekipa Loka kave gostovala v Šentjurju pri Kemoplastu, kjer si je dve koli pred koncem še skušala zagotoviti vstop v prvo ligo. Žal so Ločani po slabi igri izgubili 93:76 (49:29). Zadnjo tekmo sezone igrajo jutri ob 20. uri v domači dvorani, gostili pa bodo ekipo Ilirije. • V.S. KOLESARSTVO KAVAŠ SELEKTOR MLADINCEV Kranj, 14. maja - V začetku tedna se je v Ljubljani sestal odbor za cestno kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije. Za novega predsednika so izbrali Mirka Fifota, direktorja Krke Telekoma, za selektorja članske ekipe Gorazda Penka, za selektorja mladinske reprezentance pa Kranjčana Mirana Kavaša. Miran Kavaš je sicer izkušen trener, trenutno pa pri Kolesarskem klubu Sava v Kranju trenira mladinsko ekipo. • V.S. GORSKI TEK IZ GODEŠIČA NA OSOLNIK Godešič - ŠD Kondor iz Godešiča že šesto leto zapored prireja tek in pohod na Osolnik. Start gorskega teka bo v nedeljo, 18. maja, ob 10. uri pri cerkvi na Godešiču. Dolžina proge je 4,7 km, višinska razlika pa je 425 m. Prvi del teka v dolžini 1700 m do vasi Gosteče je ravninski, od tu do vrha Osolnika pa proga poteka po lepi gozdni poti, na dveh mestih, tudi tik pred ciljem pri cerkvi sv. Mohorja pa je izredno strma. Rekord teka si od lani lasti najboljši slovenski gorski tekač Igor Šalamun s 25.04, ki ga bodo poskušali letos izboljšati, za kar bo novi rekorder nagrajen s 50.000 sit. Skupni nagradni sklad pa se v teh dneh že bliža 600.000 tolarjem. Tekmovanic bodo razdeljeni na naslednje kategorije; dečki do 15 let, moški do 30, do 40, do 50 in nad 50 let, ter deklice do 15 let ter ženske do 30 in nad 30 let. V posebni kategoriji pa bodo tekmovali tudi domačini in domačinke, saj vaščani vasi pri Škofji Loki v teh dneh dihajo za ta tek. Obenem s tekom bo potekal tudi rekreativni pohod na Osolnik. Organizatorji na čelu z Jožetom Hafnerjem, ki nudi tudi podrobnejše informacije tel. (064) 634-826), se trudijo vsem obiskovalcem pripraviti prijetno nedeljo. Lanski tek s 130 udeleženci je dobra garancija za to. • Metod Močnik RAFTING NAJBOLJŠI GORENJCI EXTREM BLED Konec prejšnjega tedna je bila na reki Soči tretja tekma letošnjega državnega prvenstva v raftingu, na kateri so natopile tudi tri gorenjske ekipe. Na tekmi je z veliko prednostjo slavila ekipa Bober I, saj je drugouvrščeni ARX IPS za njo zaostal več kot pol minute. Tretja je bila ekipa Hrastnika, najbolje od gorenjskih ekip pa se je odrezal Extrem Bled 1 z osmim mestom. Ekipa Fun rafting Bohinj je bila deseta, Raftina Radovljica pa enajsta. Po treh tekmah v točkovanju za državno prvenstvo vodi ekipa Bober I s 115 točkami, v pokalu Gorenjske pa je najboljša ekipa Extrem Bled 1. V nedeljo bo na tacenski progi 4. tekma v spustu in 1. v slalomu. • V.S. JUTRI NA TEK TREH SRC 1 Kranj, 16. maja - Z včerajšnjo okroglo mizo na temo "Pomen športa in rekreacije pri zdravljenju različnih vrst odvisnosti" so se v hotelu Radin v Radencih začele prireditve ob letošnjem XVII. mednarodnem maratonu Treh src. Priprave na ta največji športno -rekreativni dogodek v Sloveniji sicer potekajo že dlje časa, vrhunec pa bo prireditev dosegla z jutrišnjim maratonom Treh src, ki se bo začel ob 15. uri, proga pa bo dolga 42 kilometrov. Ob maratonu pripravljajo še tek najmlajših udeležencev, ki bodo tekli srčkov in veveričkin tek, Planinsko društvo Gornja Radgona pa jutri pripravlja tudi 7. pohod treh src, ki se bo začel ob 8. uri izpred hotela Terapija v Radencih. • V.S. zgornjo besnica, igrišča na troti - tel. 403 182 §2 rt NOVO! NOVO! NOVO! Slovenski trg 6 Kranj Naročilo po tel./fax: 223-172 COPYFANTA$Y CTM 50 papir, folija ZA PRENOS SLIKE ALI NAPISA ipd NA MAJICE in druge tkanine s pomočjo: • vaše ideje »osebnega računalnika INK-JET BARVNEGA TISKALNIKA •likalnika ali stiskalnice KRONIKA Pred sejmom Varovanje - Securitv (20. - 23. maj) Najbolj varovan sejem v Sloveniji Na 6. sejmu Varovanje - Securitv bo sodelovalo 122 razsta vijake v iz 14 držav Ljubljana, 15. maja - Po dveh letih se na Ljubljanski sejem vrača sejem Varovanje - Securitv. Po novem se bo namreč sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, letos že šesti po vrsti, predstavljal vsaki dve leti. Sejem Varovanje - Securitv, ki ga Ljubljanski sejem pripravlja skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in Zbornico RS za zasebno varovanje, sodi v krog strokovnih specializiranih sejmov, ki so se razvili zaradi potreb sodobnega časa. Letos je za sejem Varovanje - Securitv prijavljenih 122 razstavljalcev iz štirinajstih držav. Na okoli 2500 kvadratnih metrih neto razstavnih površin bo razstavljeno vse, kar sodi v okvire varovanja: mehanska zaščita, elektronske alarmne naprave, specialno opremo za varovanje pomembnejših objektov, trgovin, lokalov, stanovanj itd., predstavljena pa bodo tudi zaščitna sredstva za osebno obrambo. Predstavnika iz MNZ sta na tiskovni konferenci pred začetkom sejma povedala, da je že nekaj let moto slovenske policije dvigniti raven varnostne kulture državljanov, k čemur pripomore tudi sejem Varnost -Securitv. Ravno v času sejma pa bodo preko TV zaslonov z novim televizijskim spot-om ljudi opozarjali na oprez-nejše življenje. Uradna statistika sicer kaže, da se število vlomov postopoma zmanjšuje; leta 1996 je bilo skupno število vlomov 7729, kar je za slabih 22 odstotkov manj kot 1995. Nasprotno pa se povečuje intenziteta vlomov, saj se je povzročena škoda lani povečala kar za 43 odstotkov. MNZ bo v sejemskih dneh dvakrat dnevno (ob 13. in 17. uri) demonstriralo vlom, kjer bodo obiskovalcem tudi pokazali, kaj morajo in česa ne smejo storiti, če postanejo žrtev vlomilcev. Hkrati pa bo razstavljen tudi objekt, varovan z ustreznimi elektronskimi in mehanskimi napravami za varovanje vstopnih mest, ki ga bodo po končanem sejmu preselili v središče Ljubljane, kasneje pa ga bodo razstavljali tudi po drugih delih Slovenije. Policija bo na sejmu organizirala tudi okroglo mizo, ki se bo osredotočila na preprečevanje nasilnih kaznivih dejanj. Zbornica RS za zasebno varovanje bo v okviru sejma pripravila strokovni forum na temo zavarovanje in varnostni standardi, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki zavarovalnic, strokovnjaki zbornice za tehnično varovanje in Telekom, ki bo predstavil prenos alarmnih sporočil. Na forumu bodo podeljene tudi diplome o licencah za fizično in tehnično varovanje, ki so bila podjetjem izdane v obdobju preteklega leta. Direktor zbornice Viktor Pistotnik je še povedal, da je v Sloveniji na področju varovanja registriranih okoli 200 podjetij, od tega jih dela 100, pravih varnostnih podjetij pa je približno 30. Med njimi že prihaja do povezovanja, katerega namen je dvig strokovnosti. Ena izmed takih povezav je skupina Varnost, ki se je zavezala, da bodo vsi njeni člani v nekaj letih pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Na sejmu bo ta certifikat že Erejela Varnost Bežigrad, ki o tako tretje varnostno Eodjetje v Sloveniji s certifi-atom ISO 9001. S. Šubic Kaj veš o prometu Najboljši na državno tekmovanje v Tolmin Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj je v sredo v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranj« pripravil tradicionalno tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih in dijake srednjih šol. Kranj, 16. maja - Tekmovanje je tradicionalno, bliža se 30. obletnici. Tokrat |e na njem sodelovalo 120 šolarjev iz občin Kranj, Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur. Razdeljeni so bili v tri starostne skupine. Učencev treh in četrtih razredov osnovne šole je bilo 36, učencev predmetne stopnje 60, dijakov pa 24. Prvič so poni kolesa, na katerih so doslej tekmovalci osnovnošolci v spretnostni vožnji na poligonu in v praktični vožnji na kolesu, zamenjala običajna, standardna, tehnično brezhibna kolesa. Tekmovalcem niso smele manjkati varnostne čelade, prav tako ne osnovnošolcem kolesarske izkaznice in dijakom, ki so tekmovali na mopedih (kolesih z motorji) vozniška dovoljenja. Tekmovanje je pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj, sodelovali pa so še policisti, člani izpitnega centra, zdru- ženja šoferjev in avtomehani-kov ter seveda mentorji prometne vzgoje v šolah. Gostoljubje je ponudila osnovna šola Staneta Žagarja. Učenci in dijaki so najprej tekmovali v reševanju prometnih testov, nato pa še v spretnostni vožnji na poligonu in ocenjevalni vožnji v prometu. Pokazali so dokaj zavidljivo raven poznavanja cestnoprometnih predpisov; med najmlajšimi, denimo, jih je bilo kar šest brez vsakršne kazenske točke, tako da je najboljše določilo šele dodatno izbirno tekmovanje. Po dva najbolje uvrščena tekmovalca s predmetne stopnje osnovne šole in iz srednjih šol se bosta 25. maja udeležila državnega prvenstva v Tolminu, v sredo pa so posamezniki in zmagovalne ekipe v Kranju prejeli pokale, diplome ter praktična darila. Najboljši so bili: 3. in 4. razred OŠ: 1. Matic Žibert AMZS za avtomobilsko varnost Avto-moto zveza Slovenije bo v svojih dvanajstih bazah na območju države jutri 17. maja med 8. in 18. uro pripravila akcijo preventivnih pregledov avtomobilov z geslom Zapeljimo varno v poletje. Ža takšno akcijo, so se odločili zaradi bližajočega poletja, ko vozniki pogosteje uporabljajo svoje jeklene konjičke. Strokovnjaki bodo pregledovali zavore, krmilne mehanizme, svetlobna telesa, podvozja in ostale vitalne dele, ob pregledu pa bodo na željo voznika poskrbeli tudi za odpravljanje napak in zamenjavo zimskih pnevmatik z letnimi. V akciji bo sodeloval tudi Svet za preventivo in vzgojo ter partnerji AMZS, ki bodo nudili posebne popuste za svoje izdelke in storitve. Med čakanjem na pregled bodo lahko vozniki spoznali prednosti članstva v AMZS in se seznanili s prednostmi službe Pomoč-informacije. Na Gorenjskem ima AMZS svojo tehnično bazo v Kranju, tudi tam bodo jutri opravljali preglede, na tehnični bazi v Ljubljani pa bo tucfi možnost preizkusa naprave Zaletavček, ki ponazarja delovanje varnostnega pasu pri prometni nezgodi. • M.G. HnnBBnHHnaHHHaHHHHUUHI!HHHBBIinBIJnBB B in oJMGLAS Prometni kviz HTudi tokrat smo se rubrike PR0MET-NI KVIZ lotili Gorenjski glas, Radio H Kranj, Prometna policija Kranj in avto n šola Queen. Naj ponovimo, da je rubrika ra namenjena vsem voznikom, nagradno mm vprašanje pa vsem, ki bodo v bližnji fg prihodnosti opravljali izpit za voznike U osebnih vozil. Tako ste še enkrat Q vabljeni vsi, ki boste letos začeli z Q opravljanjem vozniškega izpita, da si s ra pravilnim odgovorom prislužite eno n izmed bogatih nagrad, ki jih poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas. V D mesecih junij, julij in avgust, bo rubrika Q potekala nekoliko spremenjeno, sep-ra tembra pa zopet po že utečenem ra programu s tem, da bomo dodali še 13 nekaj zanimivosti. S PREMIKI* H VOZIL V PROMETU g Tokrat bomo nekaj več povedali o ra premikih vozil v prometu. Zaradi nepra- §j vilnih premikov z vozilom v prometu je v IS zadnjih letih na območju Gorenjske O vedno več prometnih nesreč. Leta Q 1995 jih je bilo 543, lani 618 v letošnjih g prvih treh mesecih pa že 147. ra Voznik mora premike z vozilom na 13 cesti izvajati skladno s predpisanimi »3 prometnimi pravili. Preden stori kakšen H premik v prometu, se mora voznik g najprej prepričati (pogled v notranje in g zunanje vzvratno ogledalo, po potrebi ra pa tudi ob bok vozila), če to lahko stori, 13 ves čas pa mora tudi spremljati doga- U janje v prometu. H Splošni pogoji pri premiku so: g - da se s premikom ne moti drugih g udeležencev v prometu n - da je na cesti dovolj prostora, da se 13 izvede nameravani premik IS - da lastnosti ceste omogočajo varno IS izvajanje premika H - da okoliščine omogočajo tako varen B začetek, kot konec premika - da tehnične lastnosti vozila omogočajo, da se premik pravilno opravi Do nevarnih situacij prihaja prav zaradi neupoštevanja teh pogojev. Vse več voznikov se obnaša, kot, da so na cesti sami. Voznik mora imeti razvit odnos do uporabe skupnega prostora z vzajemnim spoštovanjem, s tem, da pravočasno najavi namen o spremembi premikanja in daje ustrezne znake, ki so razumljivi vsem udeležencem v prometu. Vedno več voznikov ob spremenbi ra smeri ne vključi smernika ali pa to stori « prepozno. Koliko prej je potrebno dati U znak, je odvisno od prometnih okoliščin, H posebej pa od hitrosti vozila. Prav zaradi g teh razlogov pa je ob premikih vse več g nesreč. Bolje prepozno na cilj, kot ra prezgodaj v smrt. 13 avto šola QUEEN IS Vir: Inšp. Ivan Demšar UNZ Kranj g H H a o D a a 1 B B B B fl B B B B B B B B B B B ni B B B B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B NAGRADNO VPRAŠANJE Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. Nagrade lahko koristite le pri opravljanju vozniškega izpita <^ 3^ <^ <^ KUPON (M^cM^GLAS št. 38 IME IN PRIIMEK:_ NASLOV._ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:_ TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, SE VPRAŠANJE Obstaja 11 osnovnih premikov z vozilom, naitejtejth vsaj pet ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Če ste našteli vsaj tri stvari, je odgovor pravilen. Predvsem pa ne pozabite na: - brezhibnost vozila (zavore, olje, hladiina tekočina, žarometi,...) - pnevmatike, obvezna oprema V ZADNJEM KROGU SO BIU IZŽREBANI: nagradni bon v vrednosti 8.300 tolarjev prejmejo: VANJA ERŽEN. Jezerska cesta 10. Kranj. SANORA STEFANEC, C Jaka Plabsa 5, Kranj, JOŽICA KUZAMERNIK. Pipanova 17, Šenčur, nagradni bon v vrednosti 10.000 tolarjev prejme:. ANDREJA KEPIC, SR. Vas 57, Šenčur. Glavno nagrado bon v vrednosti 15.000 tolarjev prejme: PETER CEVRlZ, Goriška cesta 88 Kranj Gorenjski glas m avto Jola OUEEN vsem nagrajencem iskreno čestitata In želita veliko sreče in zadovoljstva pri opravljanju vozniškega izpita. Radarji ob cestah Kranj - Radarji gorenjskih policistov so aprila 370 ur dežurali ob cestah na 369 različnih koncih. Čeprav prometniki pravijo, da dopuščajo kar lepo mero tolerance in da lovijo res predvsem dirkače, so prejšnji mesec ujeli 2056 prehitrih voznikov. 117 so jih poslali k sodnikom za prekrške, ker so v naseljih prekoračili dovoljeno hitrost za več kot 30 oziroma zunaj naselij za več kot 50 kilometrov na uro. Od teh so jih kar 51 ujeli škofjeloški policisti. Lističev za denarne kazni so policisti izpolnili 1939. Največjo prekoračitev je aprila imel voznik osebnega avta kranjske registracije, ki je skozi Kamno gorico, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, peljal 108 kilometrov. • H. J. (OŠ F. Prešeren Kranj), 2. Matej Tonejec, 3. Franci Tičar (oba OŠ M. Valjavec Preddvor); 5. do 8. razred OŠ: 1. Vlado Kerkez, 2. Marko Molk (oba OŠ F. Prešeren Kranj), 3. Štefan Virtnik (OŠ M. Čop Kranj), ekipno: 1. OŠ France Prešeren Kranj, 2. OŠ Matija Čop Kranj, 3. OŠ Matija Valjavec Preddvor, dijaki srednjih šol: 1. Petef Kavčič, 3. Anže Hribar, 3. Nace Loj k (vsi srednja elek' tro in strojna šola Kranj)* ekipno: 1. srednja elektro i_n strojna šola Kranj, 2. srednja trgovska šola Kranj, 3. srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj. • H. Jelovčan JVESRECA V križišču izsilil prednost Bukovica - V ponedeljek, 12. maja, ob 19.30 je 47-letnj Franc A. iz Sp. Luše z golfom pripeljal po lokalni cesti od Ševelj v križišče s prednostno regionalko Železniki-Škofj3 Loka. Zavijal je levo proti Škofji Loki, ob tem pa očitni spregledal samaro, s katero se je iz škofjeloške smeri pripeli?1 31-letni Izet O., ki začasno živi v Železnikih. Čeprav je Izet O-zaviral in se umikal levo, sta avtomobila trčila. HuJe ranjenega Franca A. so reševalci odpeljali v Klinični cent^r' kjer so mu vzeli tudi kri za analizo. • H. J. GORENJSKATELEVIZIJA LE-TV HRUŠICA JESENICE Kranj ŽIROVNICA BISTRICA MOSTE TRZIC BLED RADOVLJICA VISOKO [MLAKA LUŽE MIUE BO BOVE K KOKRICA RANJ ŠENČUR .0't""*VOGUE * SMLEDNIK KJE NAS LAHKO GLEDATE? GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV Kranj Kranj d.o.o., Nikola Tesla 2, PR181, 4001 Kranj Tel.: (064) 33-11-55, Fax: (064) 32-73-13 Firma Relectronic, d.o.o., Kranj razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA Za mesto komercialista so zahtevani pogoji: Končana min. V. stopnja izobrazbe komercialne ali tehnične usmeritve ter min. 5 let delovnih izkušenj prodaje izdelkov aH storitev tehnične narave. Obvezno je znanje tujega jezika, zaželeno nemškega in lastni osebni prevoz ter izpit B kategorije. Oseba mora biti urejena in komunikativna. Delovno mesto sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave t dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: RELECTRONIC, d.o.o., Savska c. 34, 4000 KRANJ. 3. "Večer z Gašperji" v Preddvoru Celovečerni koncert "Gašperjev" z gosti Kot smo že zapisali v petkovi številki Gorenjskega glasa, bodo Gašperji v soboto, 7. junija, Ponovno zaigrali pred domačo publiko, torej v Preddvoru. An„*xam wa\„ *n Očitki domače publike in prijateljev ansambla "Gašperji", češ da ansambel vse premalo igra v jj^atom k^, so Pripeljali do tega, da se fantje vsako leto enkrat predstavijo tudi doma. Tako so P^^^^^^Z koncert že v polnem teku, saj je ostalo manj kot mesec dni do pnreditve. Prireditveni prostor bo tudi letos dvorišče Vzgojnega zavoda v središču Preddvora, pri organizaciji pa "Gašperjem pomaga Občina Vodja ansambla Brane Tičar tudi letos obljublja pester in pisan program tako da gledalcem v dveinpolumm Programu ne bo niti za trenutek dolgčas. Avtor veznega teksta bo tudi letos Franci Trstenjak^ sicer glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče, prebirala pa ga bosta, kot ze rečeno, Betka Šuhei in Janez Dolinar Nartorej opozorimo vse, ki prisegajo na polke in valčke izpod peresa Slavka Avsenika, in vse, ki so vam P" srcu Jant e in dekle ansambla Gašperji, da so od danes naprej na voljo vstopnice za koncert v kavarni Vencelj v; Preddvoru, na tel. št. (064) 451-168 in prodajnih mestih Gorenjskega 9lasa v K^ Tudi letos so prireditev velikodušno podprli sponzorji: GORENJSKI GLAS, RADIO OGNJIŠČE, MESARSTVO SODNIK, AVTOSERVIS KERŽAN, ter TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM BOBER. PONOVNO BOMO IZŽREBALI 2 VSTOPNICI, NAGRADNO VPRAŠANJE PA SE GLASI: NAPIŠITE NASLOV NAJNOVEJŠE KASETE ANSAMBLA GAŠPERJI. Odgovore pošljite do srede, 21. 5. 1997, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali pa oddajte v Turističnih društvih Cerklje, Tržič in Radovljici, povsod, kjer tudi prodajajo karte. Prvi dve izžrebani vstopnici pa smo že poslali po pošti in sicer ju prejme DARKO KOKALJ, Zg. Jezersko 102 B, 4206 Zg. Jezersko. Bi" i/ • • • • l Sedaj lahko poskrbite za svojo varnost in za vornost svojega imetja! I Obiščite 6. slovenski sejem izdelkov • in storitev za varovanje objektov, I i premoženji in oseb, z mednarodno udeležbo. Naslednja priložnost za to se vam bo ponudila šele ' Čez dve leti. Varuhi zavetja... Dobri izleti tudi v najlepšem mesecu V Borovlje in po Vrbskem jezeru Naslednji teden, v soboto, 24. maja, Vas lepo vabimo na lasov izlet po avstrijski Koroški. V sodelovanju z mestom ■ yovec in Posojilnico Bank Borovlje pripravljamo res pester Zlet: ogled deželne razstave z naslovom "Vse je lov....", ki je ones predstavljena v posebni prilogi Gorenjskega glasa o °rovljah. Zatem bo sprehod po Celovcu, vožnja z ladjo po rbskem jezeru do Otoka - Maha Woerth. Seveda bo nekaj časa •gdt za sobotne nakupe: postanek bo v Strugi pri Šparovcu, kjer oste "fasengo" lahko naložili v prtljažnik avtobusa. Glasov pluji°bnejši turistični avtobus iz podjetja ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj bo peljal tako, da bo ziutraj nanj možno vstopiti v Škofji Loki, na postajah do do branja, v Radovlji"i, Lescah, Vrbi, Žirovnici in na Jesenicah. V bratnem voznem redu se bomo pripeljali zgodaj zvečer na Povratku iz Avstrije. Za naročnike Gorenjskega glasa znaša Prispevek k stroškom izleta samo 3.200 tolarjev (ravno tako za družinske člane); za ostale pa 3.900 SIT. Za naročnike, ki ste za letos le plačali cxeloletno naročnino, znaša prispevek k stroškom le 2.800 tolarjev; za otroke do 12. leta je strošek Smai 2?00 SIT iti poleg prevoza (avtobus, potniška ladja), ra? lCC osve&me pijače, vključuje tudi vstopnino za deželno azstavo in nagradni Glasov izletniški kviz. sorski vzpon npr. do Kredarice vzpon na višino več kot 2500 etrov višine je kar zahtevna tura. Obstaja pa tudi elegantnejša °Žnost: vzpon na 2548 metrov višine z najudobnejšim turističnim avtobusom - avtobus ima eko motor - ALPETOUR-*4 POTOVALNE AGENCIJE, d.d. Kranj. Alpska cesta Pripelje izletnike do ledenika Pastirica. Avtobus bo zgodaj JWraj odpeljal iz Škofje Loke, s postanki v Kranju, Radovljici, l?.ScaK Žirovnici in na Jesenicah; vožnje je skupaj 500 Uornetrov, povratek pozno zvečer v obratnem voznem redu pot Zjutraj. Glasov izlet na Veliki Klek bo v sredo, 28. maja. risPevek k stroškom znaša 3.800 tolarjev (kar velja izključno j'lHGročnike Gorenjskega glasa in družinske člane); za ostale 00 tolarjev več. Morje je sicer še premrzlo za kopanje, a ob slovenski obali je °volj pokritih plavalnih bazenov z morsko vodo in na kopalni Zlet vas vabimo zadnji majski petek, 30. maja. Poleg kopanja yazenu hotela Barbara in večerje v hotelu Fiesa bomo Popravili ogled znamenitosti Pirana, pa še kakšno izletniško presenečenje - za prevoz bo poskrbelo prevozniško podjetje t-REB, d.o.o., Škofja Loka. Avtobus bo rajžo začel v ^ac*ovljici, "uradni start" bo v Kranju, z majčknim ovinkom Preko Škofje Loke. Izletniki lahko počakate tudi v Medvodah, rispevek k stroškom: 3.100 tolarjev (naročniki in družinski cJani); ostali 3.800 SIT. Za mlade bralke in bralce do 15. leta Sa*no 2.100 tolarjev! ^e letos že poskusili letošnje češnje? Naprodaj so že, ampak nekam vodene in brez okusa, pa še zelo drage povrh. Prave Prve češnje so lahko le v Goriških Brdih ■ zaradi pozebe jih oo letos sicer le za vzorec, bodo pa. Ker imajo v Brdih tudi °dlična vina, dolgčasa ne bo - kot smo napovedali lani ob Martinu, bomo bralke in bralce Gorenjskega glasa popeljali "a pokušino vin in na prve češnje, kar se bo zgodilo zadnjo tajsko soboto, 31. maja. Smer: Kozana v Goriških Brdih, Kmetija Prinčič /kjer pridelujejo vrhunska vina, nad katerimi £ bil navdušen tudi ameriški veleposlanik Victor Jackovich/. * Brda se bomo peljali z avtobusom ALPETOURJA pOTOVALNE AGENCIJE KRANJ. Pri Prinčičevih bo Kožno kupiti kakšen kilogramček češenj, zlasti pa vino, belo a'< rdeče, v buteljkah ali v lastno posodo. Strošek izleta: 2.500 tolarjev (kar velja samo za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske člane) oziroma 3.500 tolarjev. i .formacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: po ye/on« 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega J«SO) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vJ°busnih izletih je vozni red sestavljen tako, da so možni rriesni postanki na avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi y izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan nfkia zbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati y*akršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so y Prijave zanesljive. Za prijetno počutje bralk in bralcev Gorenjskega glasa na ^'asovih izletih v letu 1997 odlično poskrbita: PIVOVARNA UNION ARVAJ GLASOV KAŽIPOT Prireditve Srebrni jubilej Mengeš - Jutri (sobota), 17. maja, bo Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš pod vodstvom Matevža Goršiča proslavil 25-letni-ca umetniškega delovanja. Jubilejni koncert bo ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Mengšu. Revija pevskih zborov Sora - Jutri, 17. maja, bo v Sori pri Medvodah revija pevskih zborov. Srečanje zborov se bo začelo ob 20. uri. Teden vseslovanskih prosvetiteljev Kranj - V počastitev 5. obletr-nice obstoja organizira makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod iz Kranja teden kulturnih in športnih prireditev. Jutri, v soboto, ob 15. uri bo v Domu KS Stražišče svečana seja s kulturnim programom in otvoritvijo razstave akad. slikarja Bogeta Dimovskega.. V sredo, 21. maja, ob 20. uri bo v Domu KS Stražišče predaval prof. I____... ^^jT SEJEM VAROVANJE-SECURITY od 20.5. do 23.5.1997 od 10. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tip dr. Dragi Stetanija o makedonski literaturi, prireditve pa se bodo v soboto, 24. maja, zaključile na prireditvi v Iskri na Laborah. Delavnica japonskih študij Goričane - V Muzeju grad Goričane bo danes, v petek, med T'k bo fletn pri Ivanu Ruparju Dobimo se na Andreju nad Škofjo Loko Andrej nad Škofjo Loko, 15. maja -Prihodnjo nedeljo, 25. maja, se bomo pri Ivanu Ruparju dobili na tradicionalnem spomladanskem srečanju Gorenjci meseca in njihovi protikandidati, poslušalci Radia Sora in ljubitelji ansambla Lojzeta Slaka. Prav ste prebrali. Vse bo natanko tako, kot smo napovedali. Da bo "fletn", smo se lahko do zdaj že nekajkrat spomladi prepričali pri Ivanu na Andreju nad škofjo Loko. Že lani smo bili skupaj z Gorenjci meseca in bralci Gorenjskega glasa. Letos pa se nam boste pridružili Še poslušalci Radia Sora. Začeli bomo prijetno in veselo druženje s povabljenci - z Gorenjci meseca in njihovimi izbranimi protikandidati ob 14. uri v nedeljo. Po dveh urah zanimivega popoldneva pa se nam bo pridružil ansambel Lojzeta Slaka, ki bo potem skrbel za ples in veselo razpoloženje. Za to, da bosta beseda in misel lažje tekla in da se bomo, ko bo treba, podprli, bo seveda poskrbel Ivan Rupar z jedrni in okrepčili v gostišču. Skratka, veselo in zares "fletn" bo. Zato si prihodnjo nedeljo, 25. maja, popoldne že zdaj "rezervirajte" za veselo druženje na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju z Gorenjskim glasom, Radiom Sora in ansamblom Lojzeta Slaka. • A. Žalar 7. srečanje citrarjev Ermanovec '97 Dve prireditvi v dveh tednih Ermanovec - Ja, včasih jo pri časopisu kaj zagode tudi tiskarski škrat. Tako se je kot kaže v Gorenjskem glasu minuli petek "škratek" malce poigral tudi z Vami - bralci. Pod nadnaslovom 7. srečanje slovenskih citrarjev - Ermanovec '97 je bilo namreč nekaj več zabeleženega. Prireditvi "Šport - glasba - ples", ki bo le štirinajst dni pred tradicionalnim srečanjem slovenskih citrarjev. Morda so za to krivi sovodenjski planinci, ki na Ermanovcu kar pogosto pripravljajo razne prireditve. Torej zdaj kot pribito drži, da bo prireditev "Šport - glasba - ples" v nedeljo, 25. maja, ob 15. uri ob planinskem domu, na Ermanovcu. Na njej bodo nastopili mnogi znani slovenski športniki - nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Imena bodo znana v prihodnjih dneh. Z njimi se bodo pogovarjali novinarji Gorenjskega glasa, Radia Cerkno ter Radia "Sora" Žiri. Za veselo razpoloženje na prireditvi pa bo skrbel priljubljeni ansambel domače zabavne glasbe - ansambel bratov Poljanšek. Kot pribito pa drli, da bo 7. srečanje slovenskih citrarjev v nedeljo, 8. junija, ob 14. uri tu pod obronki 1026 metrov visokega Ermanovca. Prijave za nastop je potrebno poslati najkasneje do torka, 20. maja, na naslov: PD Sovodenj, Dom na Ermanovcu, 4225 Sovodenj. Pokrovitelji obeh prireditev so: Gorenjski glas, Radio Cerkno, Radio Sora Žiri, Termopol Sovodenj ter občini Cerkno in Gorenja vas - Poljane. • J. Govekar 9. in 12. ter med 15. in 17.30. uro predstavitev seminarskih nalog študentov Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Tako smo se zdravili v Žireh Žiri - Učenke in učenci zgodovinskega krožka Osnovne šole Žiri in njihova mentorica Minka Kokalj bodo danes, v petek, ob 19. uri v Galeriji Svoboda predstavili natis raziskovalne naloge Tako smo se zdravili v Žireh. Mednarodni dan družin Vodice, 16. maja - Letošnji mednarodni dan družin, 15. maj, nosi naslov "Ustvarjanje družin, ki temeljijo na partnerstvu". V dokumentu Združenih narodov, ki je posvečen temu dogodku, je partnerstvo opredeljeno kot enakovredna delitev vlog in odgovornosti med obema partnerjema v družini. To je pomembnen pogoj za blagostanje posameznih družinskih članov in članic, družinske skupnosti in družbe nasploh. V Združenih narodih tudi ugotavljajo, da smo v večini držav od takšnega partnerstva še daleč. Ob mednarodnem dnevu družin se je po Sloveniji zvrstilo več dogodkov. Eden takšnih je drevi tudi v Vodicah, kjer bodo ob 18. uri v tamkajšnji knjižnici odprli razstavo in priredili okroglo mizo. Ob 20. uri pa bo v vodiški kulturni dvorani dobrodelna prireditev pod naslovom "Družina, ognjišče ljubezni", v kateri sodeluje tudi Gorenjski glas. Izkupiček prireditve bo namenjen Karitasu za pomoč družinam v stiski. Veter v laseh - s športom proti drogi Bled - V okviru akcije Veter v laseh - s športom proti drogi bo jutri, v soboto, ob 9. uri na parkirišču pod hotelom Krim trek-movanje v rolanju, risanje na asfaltu, postavljene bodo stojnice gostinske šole Bled, stojnici CSD Radovljica in Društva za zdrav osebnostni razvoj. Prav tako ob 9. uri bo balinarsko tekmovanje za pokal Gostilne pri Kureju v Zasipu. Zaključek akcije bo z ansamblom Hvazarji z Ribnega. Nadaljevanje na 48. strani Planinski odmev Izlet na Lašček in Sv. Goro To sta vrhova, ki ležita na severozahodu Primorske. Sveta gora, imenovana tudi Skalnica, je zelo znana, Lašček pa manj, čeprav je planinsko zanimiv. Z njega se odpira zelo širok pogled, ker je povsem osamljen. Predviden odhod je 18. maja iz Kranja. Pot bo vodila po Poljanski dolini, skozi Cerkno in ob reki Idrijci do Sv. Lucije, kraja s starodavno preteklostjo. Tu so izkopali prazgodovinske grobove in ostanke rimskega naselja. Kraj je znan po slikovitem vintgarju, ki je izginil pod zeleno vodno gladino Soče, ker je človek ustvaril umetno jezero. Tu je tudi zanimivo stičišče treh dolin: Idrijce, Bače in Soče. Od tu dalje bo pot vodila po špehovem brdu (kjer so nekoč domačine iz zased presenečali roparji) v eno najlepših suhih dolin Slovenije ter do izhodišča v Lokovec. Tu je predviden ogled krajevne znamenitosti, kovačije in nato na 1071 m visoki Lašček. Z njega je edinstven pogled na Julijce, kakor tudi na Karnijske Alpe, Dolomite, Furlansko nižino, Jadran... Vzpon na njega vodi skozi zaselke in po brezpotju, ki zahteva kakše 4 ure hoje. Na drugi vrh, 681 m visoko Sv. Goro, pa hoje ne bo, saj ga doseže asfaltirana cesta. Tu stoji bazilika, ena naših najzanimivejših romarskih shajališč, tu so v zadnjih časih uredili tudi muzejsko zbirko 1. svetovne vojne. Razgled se od to ponuja na znameniti sosednji Sabotin in Škabrijel, pa v Gorico na grobnico Oslavje, na Kostanjevico, tu je tudi samostan z grobnico Burbonov, pa na znameniti most z osimsko cesto in še bolj znan solkanski most (v času izgranje, največji kamniti lok na svetu) in še dalje tja preko Lijaka, Zemona do Nanosa. Vsekakor bo to zanimiv izlet za planince, ki obožujejo nižjo kraško pokrajino. Prijave zanj že sprejemajo v sekciji Iskra. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo za objavo »prejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan »rod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 KRANJ - CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 19. MAJA RADOVLJICA - CPP V SREDO, 21. MAJA, OB 18.00 v gasilskem domu Radovljica, tel.: 714-960 NOVO, B & B TUDI NA JESENICAH tel.86-33-00 | TEČAJ CPP DOPOLDNE IN POPOLDNE - 19. MAJA f NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 24.5., 29.5., 31.5., Palmanova 21.5., Trst 20.5., Gardaland 31.5., - možnost IZLETI plačila na dva čaka. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ AVTO ŠOLA ING. HUMAR METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 19.5.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Lenti 31.5. popoldanski nakupi tovarna čokolade Palmanova 20.5., celodnevni nakupi Palmanova - Portogruaro 5.6., Gardaland 25.6., GSM: 041/660-658 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna od 17. do 30. maja razstavlja slikar Dušan Naglic iz Žalca. KULTURNE PRIREDITVE: V dvorani Zdraviliškega doma bo danes, 16. maja, ob 20. uri koncert Orkestra Akord iz Celja. A VTOPI A ŠČI SAVA v zalogi tudi Matador, Marshal in pratektirani avtoplašči. Ugodni plačilni iy * ™ ^ ^ »Pogoji in montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvoTTCZMAN, Križe, znižano - SUPER UGODNO snlkovska 34, tei. 57-700. AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj IZLETI VILJEM TURIST Tel.: 064/451-542 BODOČE MAMICE IN DOJENČKI! VRTNE KOSILNICE DAEWOO Uradni prodajalec TEHNOCAR, do.o. Škofja Loka Gardaland 25.6., Trst 5.6. NUDIMO VAM: ženske bluze 3.900 do 4.900 SIT, ženske obleke od 6.390 SIT dalje, ženske hlače 3.500 SIT, ženski kompleti 8.190 SIT, otroške majice tiskane 890 SIT, velika izbira majic za odrasle od 590 SIT dalje, otroški kompleti, bermuda, obleke in še in še... VABLJENI! Del. čas: 9. do 19. ure, sobota 9. do 12. ure Vsak teden Madžarska, Italija! Veseli dan ob slovenski obali z minibusom. Ogled slovenske obale, kopanje v Izoli. Belehar, tel.: 064/491-442 Turistični in poslovni prevozi po Sloveniji in tujini. Nakupovalni izleti vsak teden na Madžarsko in Italijo. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju). MOTORNE, ELEKTRIČNE, SAMOHODNE, S KOŠARO ALI BREZ. UGODNE CENE V PRODAJNEM CENTRU STARI DVOR, tel.: 064/634-800 TICO cena 10.900 DEM. Novost! TICO A-SX, cena 11.890 DEM; NEXIA, cena 15.990 DEM; espero, CENA ŽE OD 20.890 dem. Darilo! NEXIA GL 4v, ABG, ABS, B/S. Samo 17.590 DEM! UGODNI KREDITI TESTNE VOŽNJE! Tel.: 064/634-463, 634-056 4 FOTOGRAFIJE V 3 MINUTAH = 700 SIT Gostilna ZALA Britof pri Kranju Vas vabi v novo restavracijo. Sprejemamo naročila za poroke in zaključene skupine. Tel.: 241-841 GRADITELJI POZOR IZPOSOJA GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV KONKURENČNE CENE! KORIS a\o.o. iel./fax: 064/332-341 Izposoja vseh vrst elektropnevmatskih kladiv in vrtalk, diamantnih rezkalnikov. (HILTI, BOSCH, ISKRA, AEG) za štemanje in vrtanje. Izposojamo tudi druge stroje in ročna orodja za zaključna dela v aradbeništvu, kot krožne žage, kotne brusilke, mešalce za beton, dvigala, avtomobilske prikolice itd. VSE S STROJNIKOM ALI BREZ! KMALU TUDI DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA DO PREMERA 160 mm FRIZER za mlade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju. NA UGODNE CENE - POPUSTI! VAŠEM DOMU Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836 SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Trgovina PIS Cankarjeva 70, Radovljica Računalniška in programska oprema, CD rom igre, telefoni Panasoni šolarji 10 % popusta + darilo. Tel.: 712-399, 712-774, pon. - peL 13. -17., sr. 9. -12. Nadaljevanje s 47. strani Svetloba jutrišnjega dne Tržič - Območna organizacija Rdečega križa Tržič organizira pod pokroviteljstvom Občine Tržič in Svagula, d.o.o., Celje humanitarno prireditev "Svetloba jutrišnjega dne", katere izkupiček bo namenjen tržiškim otrokom iz socialno ogroženih družin. Prireditev bo jutri, v soboto, začela se bo ob 13. uri na drsališču za Virjem (v primeru slabega vremena bo prestavljena v halo Živila, pri tovarni BPT). Nastopile bodo številne znane skupine in posamezniki: Albatros, Monroe, The Drinkers, Kalifornija, Andrej šifrer, Riko, Abrakadabra, Gimme 5, Orkester Mikola, Ansambel Mikola, Duo Free Styl, Vesele štajerke, plesna skupina Pik Pok in folklorna skupina Karavanke. Praznik narcis Planina pod Golico - Osrednje praznovanje meseca narcis bo ta konec tedna, torej jutri in v nedeljo. Oba dneva bodo v dopoldanskih urah planinski izleti na Golico, v Savske jame in druge okoliške zanimive točke, kmečke gospodinje pa bodo ponudile domače dobrote. Sobotni ples med narcisami se bo začel ob 17. uri, v nedeljo pa ob 14. uri. Praznovanje bo popestreno s tekmovanjem v pikadu, pri Planinski postojanki pri Fenzu pa bodo v soboto pekli vola. Brigadirsko srečanje in klepet Kranj - Klub brigadeirjev MDB Kranj vabi člane kluba, njihove družine in prijatelje na brigadirsko srečanje ob 50-letnici gradnje ceste Celje - Šempeter, ki bo v soboto, 24. maja, na letališču celjskega Aero kluba v Levcu. Odhod bo ob 7. uri izpred OŠ Simon Jenko, Ul. XXI. divizije 7/a in ob 7.15 uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave in vplačila sprejemajo na KS Vodovodni stolp, Begunjska 10, Kranj, tel.: 22-66-67 do vključno srede, 21. maja, in sicer v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 14. do 17. ure. Vabijo pa tudi na brigadirski klepet, ki bo vsako prvo sredo v mesecu in sicer v poletnih mesecih v Balinarskem klubu Center - poleg mini golfa pri letnem kopališču v Kranju. Prvo srečanje bo v sredo, 4. junija, ob 18. uri. 1. obletnica papeževega obiska Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka organizira ob 1. obletnici papeževega obiska Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) od 10. do 12. ure, sobota od 9. do 10. ure eno uro pred predstavo, tel.: 064/222-681 27. TEDEN SLOVENSKE DRAME v PETEK, 16. maja - M. Jesih: ZVEZDA IN SRCE (LG Ljubljana) I predstava zaradi bolezni v ansamblu odpade v SOBOTO, 17. maja - T. Partljič: GOSPA POSLANČEVA (SLG Celje) ob 20.00 uri za IZVEN in konto v NEDELJO, 18. maja - D. Potočnjak: METULJEV PLES (SNG Drama Ljubljana) ob 20.00 uri, za IZVEN in konto v PONEDELJEK, 19. maja - B. Kobal: AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI (SSG Trst) ob 20.00 uri za IZVEN in konto v TOREK, 20. maja - M. Zupančič: ČAROBNICE (PDG Nova Gorica) ob 20.00 uri za IZVEN in konto v Sloveniji prikaz diapozitivov treh nepozabnih dni lanskega maja. Prireditev bo v Kinu Sora v Škofji Loki v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na dve prireditvi: v petek, 30. maja, bo ob 15. uri družabno srečanje na Okroglem, v četrtek, 19. junija, pa bo srečanje upokojencev Slovenije v Celju. Prijavite se pri vaših poverjenicah, kjer boste dobili tudi vsa podrobna pojasnila. 20-ietnica vrtca Storžek Preddvor - V Kulturnem domu v Preddvoru bo v sredo, 21. maja, ob 17. uri kulturna prireditev ob 20-letnici vrtca Storžek. Kinološki dan na Jesenicah Jesenice - Kinološko društvo Fido Hrušica vabi vse otroke, njihove starše, lastnike psov, kinologe in druge ljubitelje psov, da pridejo jutri, v soboto, na igrišče Osnovne šole Tone Čufar Jesenice, kjer se bo ob 9. uri začel Kinološki dan. Pripravili so ga učenci kinološkega krožka šole, ki bodo med drugim izbrali najbolj simpatičnega psa, pokazali bodo izdelke krožka, predstavili agilitv na čisto pravih ovirah, nastopili pa bodo tudi šolani psi Kinološkega društva Lesce. Rock'n'roll veselica Logatec - Jutri, v soboto, se bo ob 21. uri v Dvorani Tabor v Gornjem Logatcu začela Rock'n'roll veselica s skupinami Khrom, Podroom in Orlek. V Posavje in Posotelje Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zanimiv in pester izlet v Posavje in Posotelje, ki bo v torek, 27. maja, ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Med drugim si boste ogledali tudi Kumrovec, se sprehodili po Krškem, poskusili vino vinskih goric Virštajna, ob prigrizku pa tudi cviček vinske kleti Tratnik na Raki. S seboj vzemite posode, da boste po želji vino lahko tudi kupili. Na Smrekovec in Uršljo goro Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 24. maja, planinski izlet na Smrekovec in Uršljo goro. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Hotela Creina. Hoje bo za 9 do 10 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do zasede mest, tel.: 225-184. Pohod na Jerebikovec Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Jerebikovec - Mežakla. Pohod bo v torek, 20. maja. Odhod z rednim avtobusom iz Radovljice bo ob 6.15 uri, peljal bo preko Begunj do Jesenic, iz Rodin bo odpeljal ob 6.20 uri in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Žirovnice. Srednje naporne hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave: Lipnik, tel.: 802-763. Koncerti Koncert Sedmine škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Sedmine s programom pesmi s CD plošče Onkraj reke. Veno Dolenc, akustična kitara, glas in Božidar Ogorevc,violina, bosta pospremila petje Klarise M. Jova-novič. Srečanje pevskih zborov Radovljica - V Linhartovi dvorani bo danes, v petek, ob 16. maja, ob 19.30 srečanje odraslih pevskih zborov občin Bled, Bohinj in Radovljica. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Radovljica, bo nastopilo 22 pevskih skupin. Prireditev bo potekala v dveh delih - prvi del danes, v petek, drugi, pa jutri, v soboto, prav tako v Linhartovi dvorani. Prireditev bo povezovala Alenka Bole. Koncert v Žireh Žiri - V kinodvorani DPD Svoboda bo danes, v petek, ob 19. uri koncert pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. S prireditvijo bodo pevci proslavili zlati jubilej organiziranega čevljarstva v Žireh - 50 let Alpine. Superstar vabi Škofja Loka - V koncertno-plesni dvorani Superstar se bo danes ob 21.05 začel nastop punk skupine Dicky B. Hardy s Žredskupino Rhvthm Thieves. PZ Lipa in družabno srečanje Kranj - V okviru sekcije za kulturop pri Društvu upokojencev Kranj prireja Ženski pevski zbor Lipa svoj prvi pomladni koncert, ki bo v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4. Po koncertu bo družabno srečanje, za dobro voljo pa bo igral Renato Resnik. V Gimnaziji Kranj Kranj - Moški obrtniški pevski zbor dr. Janez Bleivveis prireja 16. letni koncert narodnih in umetnih pesmi, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v večnamenski dvorani Giman* | zije Kranj. Vabljeni! Razstave 3 Dijaška likovna delavnica Kranj - V Beli dvorani gr^ Khislstein je od 15. do 30. maja f delavnikih od 8. do 15. ure odR"a razstava - Likovna delavnica #' kov dveh kranjskih šol, Srednje elektro in strojne šole in Srednj8 mlekarske in kmetijske šole. Fotografska razstava Radovljica - V Galeriji Avl3; Gorenjesavska 19, bodo danes,* petek, ob 18. uri odprli razstavo slik avtorja Ivana Pipana, člana rV. Radovljica in Likovne sekcije vin Radovljica. Na otvoritvi bo nastop^ harmonikarski kvintet Glasben« šole Radovljica. gcmgfiNSKfl iq. kranj t«f.: 064/221-112 NflMff v Skorji lpKJ. GOSTILNA , •/ RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje | iS. Maja - Slovenski muzikant je 23. Htaja - Slovenskih pet 30. Utaja - Gorenjski muzikantje Vsako sredo ansambel Gašperji V mesecu Juniju vsak petek zvečer ansambel VITAJJ Prireditve so vsak petek od 19. ure dalje. Zaželjene rezervacije na tel.:064/733-4 LOJZE KOVIC, GORENJA VAS 4224 TEL: 064 681 424 DNEVI DALMATINSKE KUHINJE OD 8. 5* DO 1. 6. Tel.: 681-424 PR' SEDMIČ POSTOJ PRIJATEU MOJ TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE Titova 18, 4270 Jesenice, tel./fax: (064) 863-178 PRAZNIK NARCIS NA PLANINI POD GOLICO OSREDNJA PRIREDITEV V NEDELJO, 18. MAJA V DOPOLDANSKEM ČASU PLANINSKI IZLETI NA GOLICO IN OKOLIŠKE VRHOVE. OGLED SAVSKIH JAM IN DRUGIH NARAVNIH ZNAMENITOSTI. OBISK CERKVE SV. KRIŽA. OB 14. URI NA PRIREDITVENEM PROSTORU ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV PRAZNIK NARCIS. NASTOPAJO: ANSAMBEL VITA, PRVI GLAS GORENJSKE SABINA BERCE, PEVSKI DUET ALENKA RESMAN IN MONIKA FRČEJ, FOLKLORNA SKUPINA ROŽLE HRUŠICA TEKMOVANJE V PIKADU SREČELOV VABLJENI NA NARCISNE POLJANE NA PLANINI POP GOLICO. ASA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV Niče, Polo majice, basebal kape, dežniki, usnjena galan-fc svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 P poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega, feJEMNO UGODNE CENE to OMMERCE 2* |»*SE OTROKE! VABILO ■■ Vljudno Vas vabimo na javno predstavitev Strategija dolgoročnega razvoja infrastrukture na področju izobraževanja, vzgoje in športa v občini Tržič", ki bo v petek 16. maja 1997, ob 18.00 uri v Glasbeni šoli Tržič. Na predstavitvi bo sodeloval predstavnik • Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Župan Pavel Rupar O • < I N A TkZiC TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX 064 50 790 Qt ctlmira ORGANIZIRA PRODAJNO AKCIJO S PREDSTAVITVIJO NOVIH MODELOV KOLEKCIJE POMLAD - POLETJE 97 sobota, 17. MAJ 1997 od 9- do 16. ure Atrij tovarne ALMIRA Prodajalni ALMIRE v Radovljici in na Bledu PRODAJNI PROGRAMI ♦lastne kolekcije ALMIRE * moške srajce ♦klasični program ALMIRE * hlače S C AL A Zarja Petrovce ♦kolekcija TRIGLAV Kranj ♦perilo BETI Metlika ♦pižame MAXIMO Ljubljana ♦ostanki preje Ni ^ JAMNIK grafično embalažno podjetje d.o.o. 1215 Medvode, Zg. Pirniče 110 želi zaposliti za nedoločen čas, s polnim delovnim časom RAČUNOVODJO Če imate delovne izkušnje na področju računovodstva ter voljo in sposobnost za delo, ki obsega tudi finančno načrtovanje, kontroling, denarne plasmaje, kontakte s poslovnimi partnerji in vse ostalo, kar na tem področju potrebuje podjetje. Naše podjetje ima ambicije, da se uvrsti med vodilne izdelovalce embalaže in če želite svojo prihodnost vezati na sposoben manjši delovni kolektiv, se prijavite na naš oglas. Od kandidatov oz. kandidatk pričakujemo najmanj srednjo strokovno izobrazbo ter voljo in spobosnost za nadaljnje izobraževanje. Usposobljenost bomo ocenjevali na osnovi uspešnosti dosedanjega dela. Kandidate, ki bodo prišli v ožji izbor, bomo povabili na razgovor. Lastnoročno pisane vloge s točnimi navedbami o dosedanjem in sedanjem delu pošljite s priporočenim pismom v 8 dneh na naš naslov. TAJNOST VAŠE VLOGE JE ZAJAMČENA. Informacije po telefonu 061 621 411. SflVNfl S SOLARIJ m 2 UQ6KA JLL Š: 064/22 11 33 TELOVADBA ZA NOSEČNICE —L (vc^ kot plesna šola) EROB I V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in 1 dobre plesalce 1 StfVN0#HYDRO JET S 064/411-581 Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve d.d. 4001 Kranj, Savska loka 21, SLOVENIJA tel.: 00 386/64/222-721 telefax: 00 386/64/222-444 OBJAVLJA LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in počitniških prikolic 1. Šivalni stroji 21 kos 2. Avtomat za vezenje MARCO 1 kos 3. Stroj za tanjšanje 2 kos 4. Kompresor OTTO 1 kos 5. Stiskalnica 1 kos • 6. Drugi čevljarski stroji 4 kos 7. Počitniška prikolica IMV 400 1 kos 8. Počitniška prikolica IMV 500 1 kos Licitacija bo v četrtek, 22. 5. 1997, ob 11. uri v prostorih Planike Kranj, Savska loka 21, Kranj. Interesenti plačajo 10 % varščine. Ogled in plačilo varščine je možen 2 uri pred licitacijo. Sistem "plačam-odpeljem". Kupnina se plača v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan licitacije. Prometni davek plača kupec. Informacije o prodaji dobite po telefonu (064) 222-721, int. 582 ga. Golba Marija. Blagovnica -mM-— GORENC KRANJ, Mladinska ul. 2, tel. 064 222-455 in trgovina Tina vogal Glavni trg 3, Kranj, tel. 064 225-641, Poštna ul. 1 OBVEŠČA, DA JE ZA VAS PRIPRAVILA veliko poletno prodajno akcijo OD 16. 5. DO 24. 5. 1997 v blagovnici GORENC in na stojnicah pred njo ter v trgovini TINA v mestnem jedru ODPRTO VSAK DAN od 8. do 19. ure V SOBOTO od 8. do 13. ure Trgovsko podjetje STORŽIČ Blagovnica GORENC in trgovina TINA DOBER PARTNER PRI VAŠIH NAKUPIH, KO RAZMIŠLJATE O KVALITETI IN NAJBOLJ UGODNIH CENAH KUPOVATI KJE DRUGJE JE NEPREMIŠLJENO ZAPRAVLJANJE Za lažjo odločitev, da vstopite v naše trgovine Blagovnico GORENC in trgovino TINA na Glavnem trgu 3 LE DELČEK IZ NASE IZJEMNO BOGATE PONUDBE ENKRATNA AKCIJSKA PONUDBA POLETNEGA TEKSTILA EKSTRA POZOR LASTNIKOM KARTICE CLUB GORENC ŽENSKE BLUZE....................... 990 P0L0 MAJICE ODRASLE ....990 ŽENSKE BLUZE VISKOZA 1990 P0L0 MAJICE OTROŠKE..... .......680 ŽENSKE MAJICE BOMBAŽ 1690 MAJICE T SHIRT................. od 590 ŽENSKE BLUZE VISKOZA 2786 MAJICE POTISKANE 0TR 590 ŽENSKI TOP SVILA................. 1490 MAJICE RAZNE................... 990 ŽENSKI K0MPL bluza + hlače,. ,2490 MOŠKE SRAJCE.................. 990 ŽENSKE BERMUDA HLAČE...... .1490 MOŠKE SRAJCE VISKOZA... .....1393 ŽENSKE HLAČE VISKOZA........ .1690 BERMUDA HLAČE............... 990 ŽENSKE HLAČE VISKOZA........ .1990 0TR. KOPALKE.................... 499 ŽENSKE OBLEKE..................... 4990 0TR. BERMUDA HLAČE 590 ŽENSKE MAJICE...................... 890 MOŠKE KOPALKE................ 1460 ŽENSKE MAJICE...................... 990 MOŠKE HLAČE BERMUDA 1460 ŽENSKE KOPALKE enodelne 1990 TRENIRKE OTROŠKE .....1680 ŽENSKE KOPALKE dvodelne..... .2990 VETROVKE.......................... .....1990 Qrt0A m IlU /II - 10% POPUST lahko uveljavljate * W tudi v NAŠIH NOVIH TRGOVINAH N17 TP AR-PT KOT PFMP TINI ln MODNI HIŠI v Kranju INIZJL AALIJOJVL UmVL pri VSeh rednih nakupih ZA MLADE IN STAREJŠE, ZA NJO, NJEGA IN OTROKE NA ENEM MESTU NAJVEČJA IN NAJCENEJŠA IZBIRA NA GORENJSKEM. V AKCIJSKEM TEDNU KUPUJETE SKORAJ ZASTONJ v blagovnici GORENC in trgovini TINA. Jrir ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric IVAN ŠTROS iz Kokrice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom iz Kokrice in sosedom iz Bohinjske Bistrice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala še posebej g. župniku iz Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Kranj in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sestra Marica in nečakinja Majda OSMRTNICA V 75. letu je umrl FRANC ŠMID st. - Vinotok iz Stražišča pri Kranju Žara dragega pokojnika bo danes od 17. ure dalje v mrliški vežici v Bitnjah. Pogreb bo jutri, v soboto, 17. maja 1997, ob 17. uri na pokopališču v Bitnjah. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Za vedno je zaspala naša dobra mami MINKA ŠIFRAR Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 17. maja 1997, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJENI Kranj, 14. maja 1997 LOKATV LOKATA/ LOKATV LOKATV LOKATV LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK LOŠKI Oddaja, ki predstavlja narodnozabavne ansamble, zanimivosti iz tega glasbenega sveta in ljudi, bo tokrat LJUDSKO OBARVANA. Voditeljica JANKA ŠUŠTAR bo s pomočjo organizatorja MARETA MOHORIČA v studiu gostila FOLKLORNO SKUPINO TEHNIK ŠKOFJA LOKA. Nagradno vprašanje pa se tokrat glasi: KOLIKO SPLETOV PLESOV PLEŠE FOLKLORNA SKUPINA TEHNIK ŠK. LOKA? a) 5 b)8 c) 10 Dopisnice s kupončki pošljite najkasneje do četrtka, 22. maja 1997, na naslov LOKATV p.p. 114 Škofja Loka. GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI Prodam leseni brusilni STROJ z ventilatorjem in dve delovni mizi -ponk ter brako PRIKOLICO. ©061/ 738-530_11660 Prodam malo rabljeno kosilnico Gorenje Muta, velika kolesa. ©64- 147 11665 Kosilni greben s pogonom za motokultivator Gorenje, prodam. ©403-220 11702 MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751 10383 Gorenje TELEVIZOR ekran 55 cm, popolnoma nov z garancijo, prodam. ©323-663 11708 Ugodno prodam nov GOSTINSKI PLINSKI ŽAR. «332-635 11713 DANES. V PETEK. 16.5.: *1ZW)£ NAJMU IZZIVALNO 0WCEM0WSKQYAIKE •|ZWRMAJWUS»A PLESALCA Program bo vodil legendarni M.K. MICHAEL Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. Prodam SUPERNINTENDI + 8 igric za 35000 SIT. ©801-492 11725 Poceni prodam PRALNI STROJ In elek. ŠTEDILNIK. 3471-334 11732 Prodam enotarifni ttifazni električni ŠTEVEC, nov. ©422-086 11720 Prodam industrijska ŠIVALNA STROJA, ravni šiv, ter štiri nitni Ovverlock. ©50-729, v večernih urah. Hess Ugodno prodam TV GORENJE tip 702 EPM, cena po dogovoru. ©323-407 11681 NAMA v Škofji u>ki\ gUBgfINSKfl 1a, KRflNJ (za hotelom Jelen) tel.: 064/221-112 RMMSMiSE Prodam KAMERO in MONITOR za video nadzor okolice ali. notranjih prostorov, večje število starih knjig, romanov, molitvenikom in šolskih učbenikov starost do 180 let, ter mali prenosni TV aparat z radiom. ©53-353 11739 Prodam MOTORNO KOSILNICO Sip - M 200 Bucher, dollžina noža 130 cm. ©623-160 11742 STRUŽNICA prvomajska TES-3-250-2000 procam, cena po dogovoru. ©061/612-548 11743 VEZILNI AVTOMAT MARCUS z opremo poceni prodam. ©55-261 popoldan 11755 Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS 103. ©461-064 11761 RAČUNALNIK 486 DX 66, 4 RAME, 250 HDD, ČB MONITOR, prodam. ©332-297 11803 Poceni prodam barvni TELEVIZOR in GLASBENI STOLP. ©311-500 11836 Prodam barvni TV CONTEC ekran 51, star 2,5 I in dve stropni svetilki kroparske izdelave. ©695-135 11867 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 17, staro 6 let, prodam. ©64- 114 11883 Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice. ©76-741 hbm OJAČEVALEC SONY TA F 220, 2x80 W ugodno prodam. ©327-407 11897 TRAČNI SEKULAR za obžagovanje tramov s pomikom moč M 11 KM, ugodno prodam. ©718-340 Lesce lf904 Starejši HLADILNIK Gorenje in dve postelji 190/90, PRODAM, UGODNO. ©324-692 11909 NAKLADALKO sena prodam. ©461-222, zvečer 11916 Ugodno prodam kombiniran traktorski cirkular, miza in korito. ©331-361 11921 REFORM MAG M 11, samohodni, hribovski obračalnik, odlično ohranjen, prodam. ©682-055 11924 BCS diesel kosilnico, širina grebena 120, mala kolesa, skoraj nova, prodam. ©682-055 11925 Prodam 650 I hladilni bazen za mleko. Lahovče 32, Cerklje 11926 Vilice za okrogle bale, vilice za palete in zaboje ter teleskop za dvojno dviganje, prodam. Kozina, »328-238 11951 Prodam PEČ za etažno CK, TVT17 z vsemi deli, bojler centr. elek. 80 I, PEČ termoakumulacijsko 2,5 KW. Vse malo rabljeno, cene ugodne. ©731-268 11970 Prodam HLADILNI BAZEN za mleko 100 I. Urbane, Podbrezje 233, Naklo 11972 Prodam PUHALNIK s teleskopom Marin in ventilator 5,5 KW. »311-964 11981 Prodam STROJ za prebiranje krom-pirja. ©422-910_ii988 GRADBENO DVIGALO primerno za zidarske skupine, prodam. ©331- 482 11992 Prodam zamrzovalno SKRINJO, staro eno leto in pol 1101. ©326-737 Prodam VENTILATOR za sušenje sena, 5,5 konj. moči. ©330-171 11387 18 KW elektro motor (Sever) zamenjam za 11 KW ali prodam. ©451 -291 12019 GLASBILA Prodam DIATONIČNO HARMONIKO staro 7 let. ©421-601 11741 Prodam SYTHESIZER YAMAHA PSR 150, 5 oktav, cena 30.000 SIT. ©59-062, po 19. url 11796 TRGOVINA ^fijA-Jjffit* Z GLASBILI •klaviature K0RG, R0LAND 'kitare FENDER'mikrofoni SHURE 'ojačevalci MARSHALL 'ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS _ ! GR. MATERIAL Prodam 1 m suhih desk colarc in razžagana drva. ©622-479 11092 LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite; Zbilje 22 ©061/611-078i 1415 Ugodno prodam SAMOTNE CEVI za dimnik fi 16, topli pod 12 m2, nov. ©311-141 11478 Prodam okrogli bazen (kovinski obod) 3 m premera, višina 65 cm. ©223-253 11485 ŽAGAN LES - plohe prodam. ©403-611 zvečer 11666 Prodam 2,5 m3 suhih borovih plohov. ©451-390 11577 Prodam JEKLENO VRV 3 žilno, primerno v gradbeništvu ali ograjo pašnikov. ©738-813 11689 SNEGOLOVILCI nerjaveči lahko tudi pobarvani, možna montaža. ©725- 319 11709 Okno Jelovica novo 80x80 prodam po polovični ceni. ©061/612-548 Suhe plohe, colarice iz smreke, hrasta, javorja in bukve, prodam. ©221-872 11811 PLOHE - 5 cm (smreka, bor) prodam. ©272-602 dop. in 226-887 pop. 11838 Ugodno prodam SMREKOV FABI-JON. Inf. na Kos ©688-166 n840 Poceni prodam polkna za okna+ vrata Jelovica, več dimenzij, 12 kosov. ©695-135 11599 Prodam ŽELEZNA VRTNA VRATA d. 3.35 m v. 1.10 m, cena 10.000 SIT. ©326-790 11910 Prodam novo VRTNO UTO, velikost 2x2,30 m. ©721-255_11952 Prodam nova garažna vrata po polovični ceni. ©332-742, zvečer 12004 OPAŽ in ladijski pod, suh, smreka in bor ter hrastov in jesenov klasični parket, prodamo. ©64-412 12030 Prodam TRAČNI obračalnik za seno, širina 220 cm. Struževo 12, Kranj IZOBRAŽEVANJE Poučujem nemščino za vse stopnje. Nudim tudi instrukcije iz poslovne nemščine. ©328-334 ali 212-614, od 17. ure dalje 10793 Popravni in sprejemni izpiti ter priprave za maturo iz matematike, fizike in kemije pri diplomiranem fiziku z destletnimi izkušnjami pri instruiranju. Tudi matematika za ekonomsko fakulteto. ©227-024 10953 Instrukcije angleškega in italijanskega jezika in prevodi. ©221-013 H658 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole v Tržiču in v Kranju. ©56-095 11875 Poučujem diatonično HARMONIKO. ©246-527 11721 Prodm originalni UGANKARSKI SLOVAR, za windows okolje, 50.000 besed. ©631-009 11749 Uspešen zaključek šolskega leta -naj bodo počitnice brezskrbne. Še je čas, da ocene zlezejo navzgor! Nudim instrukcije za osnovno šolo-slov.jezik, angl. in pomoč pri učenju drugih predmetov. Kličite 52-087, Nina od 19 do 20. ure 11771 2 ŠTUDENTKI iščeta instrukcije za računalništvo - okolica Kranja. ©323-668, Dragica usu Študentka uspešno instruira angleščino za osnovne in srednje šole. ©411-070 11871 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE krvdvec Tinjao Kum Ajdovščina 10*.? 91.2 ltff.9 91,2 NEMŠČINA - kakovostni poletni tečaji s tujcem za mladino, priprava na maturo. ©312-520 11888 Instruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo. ©311-150 11900 Inštaliram ANGLEŠČINO za osn. in srednje šole (Tržič - Kranj). ©56-095 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©471- 534 1347 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. ©061/864-071 ali 061/864-070 2811 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 in 211-927 9209 Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. ©061/344-929, 0609/ 614-013 11698 TRAKTOR cisterno za gnojnico, trosilec gnoja, kupim. ©731-442 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI PO^ *da se vam poveča razgibanost da se izognete glJV°'"r da izboljšate pr*f prebavo, odvaj^1 da zmanjšate tek«*. *da odstranit«11 *ddPrJl, oblikujete gj *da se znebite J v hro- Kr znebite sir^ popolnemu # Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano Posebej priporočamo astm*1 srčnim bolnikom, obolelim za multiplo sW^. JANKA PUCLjA 3 Tel.: 064/331 p . Cas od 8.30 -12. ure in ISjo^iV a Ji STREŠNO OPEKO KlKlNDA r j 333 kupim. ©731-144 Kupim od 100-150 kg ka* SLAME. ©246-572 VENTILATOR za dousševain"'^ plet z rešetkami ali samo ven ^ kupim. ©622-873, zvečer__^ Kupim strešno OPEKO model 272. ©881-994 __^n LES PROMET - ODKUPUJ^ panju in bukovo hlodovino. wjp J_79_______£i Kupim ROTACIJSKO KO&jM 135 ali 165 v dobrem stanju- w. 489 Kupim camp prikolico 2+2- 9 832, 246-532 ______. Odkupujemo HLODOVINO s"" bora in bukve. ©64-412 ^ LOKALI ---:—uTiom Oddamo opremljen gostms*' j^ šk. Loki za dobo petih let \A nostjo podaljšanja. Samo [ft 3J nudbe. PIA NEPREMIČNIN* 1. 117, 622-318__ ODDAMO v Kranju oddamojtf] pritličju hiše v mestnem.1°° jš\ merno za pisarne ali mirno : 1 nost. K 3 KERN, 221-353, 22* | 7501 V ŠK. Loki oddamo AvTOJI > NIČNO DELAVNICO v izmen J £ in pisarniške prostore v izmen v Šk. Loki, cena najem"", delavnico je 9 DEM/n1; , pis.prostore 10 DEM/m2. P"1 I PREMIČNINE ©622-318 U • _-J ODDAM SKLADIŠČNI PROjfe CCA 100 M2. RELACUA ffc VODE OKOLICA. TEL: 061/6'1F ODDAMO v bližini Kranja P TRGOVINO z bistrojem z 0« inventarja, gostinski lokal z t5fflR inventarja v bližini Šk. Loke, r> JI IJO z odkupom inventarja »JP ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o- T,' 353 in 222-566 ter fax 22W°> ODDAMO v Kranju 120 rrtf.ji no za stanovanje in pisarne; ^ poslovni prostor za trgovino j' i pritličju in 50 m2 v kleti za K3 KERN d.o.o. ©221-353, in fax 221-785 _ ODDAMO v bližini Kranja $A TIČNI SALON, v Šk. Loki 52 B neživilsko trgovino z odkupo^aj tarja. K3 KERN d.o.o. ©221« 222-566 ter fax 221-785 Prodamo ali oddamo v centnJ FRIZERSKI SALON 60 m2, 091 loka! 250 m2 z vrtom, slascn, 100 m2. K 3 KERN d.o.o. ©2*'. p 222-566 in fax 221-785 ___/ft ODDAMO KRANJ okolica 6 k^p 400 m skladišča in pr9'l)P prostorov, ODDAMO SB» NOVO poslovno stan. hišo, JB| uporabne površine. DOM JJW MIČNINE, 22-33-00, 0609/65^1 11579____A PRODAMO KRANJ Planina ^ končano poslovno stavbo od.|«j( 420 m2 uporabne površine, etaži, KRANJ poslovno stanov . htto ob vpadnici, MEDVODE TRGOVSKI CENTER s parV* KRANJ CENTER nejboljšemU F$ niku prodamo trgovski loka tj' 65 m2, KRANJ CENTER j^* GOSTINSKI LOKAL, 220.00V DOM NEPREMIČNINE, 22'^' 0609/650-123 ___S;* GOSTINSKI LOKAL -ugodno prodamo. LOCI M1 i 225-116, 633-629 Kranj - center, odd* manjši gostinsKu LOKAL brez odkUP inventarja. DOM, 22-33-00 *Mm?ledU oddamo 2°0 m2 prostor, A/nAofV23 tr9ovsko-gostinsko de-g^gt. Troha, Muže 10, Bled nas? dobri lokaciji dajem v najem 9x9 EJ^stor za obrt. ©58-791 11907 jjgtijsko gozdarska zadruga Škofja ■Stari a v n?levn poslovne pros-Mtah, V?2 na ^ežnjici. Ponudbe v 8 fSL* 620-497,620-552 11932 lrim0dam TF 12044 Kupim jedilni KROMPIR desire. ©061/375-168 12050 POSESTI OBLAČILA ^£am«?troško KOl-0 za 4-7 let in >K^«242-108_11706 '"Sm°h AVTOMATI K, letnik 1990, /. oarve, dobro ohranjen, pro-»$^©461-140 11716- ^pČ? dekliško ŠPORTNO KOLO 9mi Kl P0N|. poceni. ©311-196 r^*~__ rodam dekliško gorsko kolo na 18 °*iav z vso opremo za starost 8-12 Ugodno prodam fantovsko obhajilno OBLEKO in ČEVLJE. ©53-644 11715 TRENIRKE - zelo ugodno. Rubin Kokrica, 245-478 11857 Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke-atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5664 V Kranju oddamo 4 ss na Planini z vso opremo, 2 ss na Planini z opremo; v Zapužah oddamo 2 ss v 1. nadstr. hiše in 1 ss v pritličju hiše. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax 221-785 7507 OKI ^^^^^^ epena po dogovoru. ©85-350 tel: 064/24 21 21 r M KRANJ Šuceva 27 e^fom * Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 3.1e:n ''' £e 0ri BREZVRVIČNI TELEFONI, U>0() b U GSM, CENTRALE, MONTAŽE, re*pD. ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR altama commerce d.o.o. Kranj C. 1. maja 5, Kranj, tik ob vhodu oz. izhodu centra mesta odprto NON-SIUP od 9. do 19. ure tel.:064/331-552 SAMO V MAJU TAKO UGODNO! ift&UC PERILA no NOBENE ^ODZRACEVALNECEVI» ^OVALNA OMARA JSLVINATOR C«mt g "(6 predalov) » 145x60x601 cm PRALNI STROJ gorenje 906X (600 obratov) 57.900,00 BTV 4AUiĐl 51 cm (model CB 5073 T) 49.900,00 BTV ^jjj^^ 55 (model CB 5385 TB) 64.611,00 k--- •todonl1 MopED AVTOMATIC cena K—ry°vOru fi»19c,-Q9K htm 'Pl Takoj kupimo več manjših hiš in več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke in Kranja, za že znane kupce. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 PRODAMO Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, TUPALIČE 2000 m2 zazidljive parcele. SENIČNO 1574 zazidljivo parcelo. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax 221- 785 7666 Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 350.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 8065 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 0609/643-493 8067 V okolici Medvod prodamo zazidljivo parcelo 450 m2 z lokacijsko dokumentacijo za 62000 DEM. Mike & comp., 226-503 8617 ^arn GORSKO KOLO VViller 21 amortizerji. ©325-543 ii855 f^S? M°ŠKO KOLO in ŽENSKO >|^~!a^Ro9°vo- ©730-232 11896 P&S0 Prodam ŽENSKO KOLO ,, Prestav. ©725-612 noos 064 - 212-535 i ^aMoforjevem%fancu v Turanju T&SSu nov Montibike ter generalno 1W5 V|len Maxi Pony. ©472-737 POROKA - prelepe svečane obleke-izposojevalnica Rija. Možnost izposoje vsak dan 16-19. ure. ©472-737 11911 Prodam fantovsko OBLEKO primerno za birmo. ©223-700 11920 OTR. OPREMA Prodam otroški AVTOSEDEŽ. ©85-478, popoldan 11804 MAKUR BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta \ teL.064/76-461, fax:064/77-026 OSTALO Prodam dva KOMATA 20, 22 col. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 11692 Prodam dvojne neonske luči 120 cm. ©325-543_MSM Prodam VIDEO IGRICE Mega Drive z več igricami na kasetah. ©226-595 hj Darn MOŠKO KOLO Panther na R>Sg«y- »212-434_11936 K*9ji.MOTOR ATX 50 C original, ;^<^T ©631-606 Jure 11960 §00*tTl dobro ohranjeno VESPO PX R>71s registrirano do maja 98. j ~9u4 H963 'i6r?P<^ik 1986. ©422-005 12042 5*SarT1 0TR0ŠK0 K0L0 BMX- 1V^~773 12087 Železniki - prodamo novo STANOVANJSKO HIŠO v končni GF, cena ugodna. Prodamo tudi starejšo spomeniško zaščiteno HIŠO v Železnikih, renovirana, vseljiva takoj. PIA NEPREMIČNINE ©623-117, 622- 318 8635 DVE PARCELI po 6000 m2, sončna lega v tolminskih hribih pri Tolminu. Voda, elektrika in porušeno stavbišče na parceli, primerno za vikende, takoj ugodno prodamo. ©061/373-476 Prodamo zazidljivo parcelo v okolici Šk. Loke z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo ter z vsemi soglasji, tudi s hišno številko. Voda in elektrika na parceli. Prodajna cena je 70000 DEM. Velikost parcele je 1800 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_9343 Prodamo stanovanjsko hišo, Pod-nart. Hiša je starejša, vendar v celoti adaptirana, vsi priključki, tloris hiše 16x10, parcela meri 1800 m2. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-1179345 PRIDELKI 0bVe STILA i^J^pOVALNI IZLET v Italijo in na carsko, vsak teden. ©491-442 Prodam SENO. Jama 24, ©401-350 11671 Zelo ugodno prodam pelargonije, bršlinke, surfinije, novo gvinejo, mol-jevke. ©451-532 mo4 Prodam domači JABOLČNI KIS, cena 100 SIT. ©471-667 11872 d.o.o. tete H f^^TT te|fQX:064 52 233 L£ \is Koroška cesta 5 4290 Tržič Kupim KMETIJSKO ZEMUO do 1 HA, na relaciji Preska - Sora - Škofja Loka. Šifra: 17 10511 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 06097643-493 10819 V Stražišču prodamo hišo v dveh etažah, komplet izdelano, staro cca 25 let, dim. 12,60 m x 10,30 m, na 600 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru za 370.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10821 Na Drulovki kupimo hišo, lahko dvojček ali končna vrstan, za znanega kupca do 270.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-4931082S V Čirčah nujno prodamo 13 let staro visokopritilično, samostojno hišo, dim. 12x11 takoj vseljivo na 600 m2 zemljišča, za 450.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49310826 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo za informacije pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10829 V Podbrezjah prodamo vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, ob cesti, primerno za poslovno dejavnost, na 500 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10830 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vso z posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 10833 V Kranju ali okolici kupimo samostojno hišo z vrtom, kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrata. Mike & Co.d.o.o., 226-503 11186 Prodamo Poljanska dolina več starejših hiš namenjenih za nadomestno gradnjo. Prodamo tudi več zazidljivih parcel. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 11241 Prodamo nedokončano HIŠO z delavnico v pritličju na Bledu, parcela 1800 m2, VRSTNO HIŠO v Luciji v Portorožu, cena 260 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11253 Prodamo starejšo HIŠO v Čirčah na parceli 1000 m2, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, Kranj starejšo HIŠO v bližini kopališča, cena 138 000 DEM, LJUBNO starejšo HIŠO na parceli 500 m2, cena 75 000 DEM, V Bitnjah na odlični lokaciji enonad-stropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA - prodamo obnovljeno stanovanjsko HIŠO, parcela 587 m2, cena 178 000 DEM, Ziganja Vas - HIŠA v 3. gr.fazi, parcela 450 m2, ZALOG PRI CERKLJAH - montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, DUPLJE starejšo KMEČKO HIŠO s gospodarskim poslopjem, cena 105 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11254 PRODAMO v Strahinju pritlični del starejše HIŠE, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno HIŠO na Parceli 700 m2, v Bitnjah starejšo obnovljeno HIŠO na parceli 500 m2, v Sebenjah pritličje nove HIŠE na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše, na Orehku starejša pritlična HISA z delavnico na parceli 1000 m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11255 Oddamo v Britofu poslovno stanovanjsko hišo. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 11554 KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km), novo hišo na parceli cca 1200 m2. 390.000 DEM, prodamo BLED ZASIP dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostano-vanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2. 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11573 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. GOZD MARTULJK dvos-tanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 275.000 DEM, PODUUBEU hišo v III. gr. fazi na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11674 ODDAMO KRANJ okolica manjšo hišo za 400 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO Zalog pri Cerkljah hišo z vrtom, 700 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO KRANJ novejšo dvostano-vanjsko hišo z vrtom, 900 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11575 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11576_ 1 ha Gozda za letališčem Brnik zamenjam za vikend parcelo cca 500 m2, zazidljivo na Gorenjskem. Šifra: LETALIŠČE 11488 Trgovina in storitve d.o.o. Kidričeva 2, Kranj Tel.: 064/21 23 67, 21 11 42 DELOVNI ČAS 9.00 -12.00 in 15.00 -19 00 sobota 9.00 -12.00 Barvni televizor Elektronika - Gorenje 55 CO raven ekran, leletek.M, hvperband, scart IM VELJA SAMO 19. in 20. MAJA Prodamo v Kranju HIŠO z gostinskim lokalom v obratovanju v Kranju, prodamo pizzerijo in okrepčevalnico v izgradnji. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11256 /PPCM NEPREMIČNINE teUfax:331-292, 331-366, PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, POD DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, NAKLO zaz. parcelo za poslovno stan. hišo (delavnico, ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradb. dokomentacijo, 90.000 DEM, Zg. Bela 2x600 m2, zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo,, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11577 V Kranju kupim hišo ali večji poslovni prostor za trgovko. ©324-304 11667 Na otoku Krku oddam v najem HIŠO in BUNGALOV. Informacije na ©324-954 11730 Prodam manjšo HIŠO v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 11754 PARCELO velikosti 2400 m2 primerno za vikend, lokacija Loško hribovje, ugodno prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629_11780 STANOVANJSKO HIŠO novejšo v šk. Loki ali okolici kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 11784 KERN tel.:221-353 222-566 fax:221-785 d.0.0. NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj Mite Agent-Kranj 41 Glavni trg 16, Kranj tel.,-064/223-485$6091634-493 < NEPREMIČNINE-. AGENCIJA z najni$imi stroški našega posredovanja KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11578 POČITNIŠKI APARTMA, velikosti 54 m2 v Stinici ugodno prodamo. LOCI inženiring 225-116, 633-629 mre STAREJŠO HIŠO s skupno površino cca 200 m2, na parceli cca 1000 m2 v okolici Kranja ali Tržiča kupimo. LOCI inženiring,D.O.O., 225-116, 633-629 mre Prodam podkleteno montažno HIŠO s 500 m2 zemljišča v severnem delu Kranja v bližini kopališča. Informacije zvečer po ©221-764 11823 Prodamo dvo stanovanjsko HIŠO na Jesenicah, tel., garaža, na lepi lokaciji z vrtom 338 m2. PIA 863-145 12024_ Kranj okolica,prodamo starejšo HIŠO, parcela 1000 m2, za 150.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 12026 RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Privoščite si vež in še prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnja oglasoa in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Če ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111. Presenečeni boste nad našo super ponudbo za sodelovanje! 1 0%. pri plačilu nad 1.500 SIT Kava bar Cherrv STE MARIE AUX MINEŠ 17 4290 TRŽIČ tel.: 064/53-607 Nudimo vam brezalkoholne in alkoholne pijače, sladoled, sadne kupe, ledeno kavo... Odprto vsak dan od 8. do 23. ure Srig-------------j-_r_r_T-r 50% POPUSTJ za tečaj CPP za A in B kategoriji DEM l Titova 18,4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS PEGAZ, d.o.o.) TEL.:(064) 872-641, 83-289, FAX: (064) 81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9.00 DO 17.00 • Lastni tečaj iz CPP za kategoriji A in B • Zdrarmiški pregledi za kategoriji AinB • Sodobno opremljena ovzila (YAMAHA 125 SR, FIAT UNO, PUNTO, BRAVO) • Možnost plačila na 3 obroke • Posebne ugodnosti za dijake in študente • Obnavljanje znanja voznikov; ki že imajo izpit • Izkušeni ter zanesljivi inštruktorji • Nagradni izlet v GARDALAND za kandidate PRILAGODIMO SE TUDI POSEBNIM ŽELJAM KANDIDATOV! Tečaji vsak ponedeljek! Za dijake in študente BREZPLAČNI TEČAJ CPP. Poučujemo po novem sistemu (del. zvezek)! OAIMCALL VIKEND PRODAMO Stiska vas: hiša s teraso v IV. gr. fazi in 10.000 m2 zemlje pred hišo, lep razgled. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/ 650-123 H934 Prodam apartma v Podkorenu, 45 m2, opremljeno, KTV, talno ogrevanje, cena 90.000 DEM. PIA 863- 145 12020 Prodamo 2 stanovanjsko HIŠO na sončnem Dovju, 212 m2 stanovanjske površine, 700 m2 parcele, na čudoviti sončni legi z ogrevanim bazenom na vrtu. Cena ugodna. PIA 863-145 12022 SVET R.E. doo. Huje 33, 4000 Kranj NEPREMIČNINE foc064/330Mf2 SUET Na Jezerskem prodamo neizdelan vikend na 600 m2 zemljišča, popolnoma na samem, ob potočku z lastnim zajetjem vode, na robu gozda, nad jezerom za 90.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 12031 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_12033 V Kranju kupimo zazidljivo parcelo po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 12034 V Stražišču kupimo hišo v tretji gr. fazi, obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT 223-485, 0609/643-493 12036 Prodamo v Šenčurju prodamo njivo 2.994 m2. K 3 KERN, 221-917, 221-353, 221-785_12041 TENETIŠE Orli - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 500 m2, dokumentacija urejena, sončna lega, cena 52 000 DEM. POSING ©222-076 12072 TRŽIČ. KRIŽE prodamo enodružinsko HIŠO, 190 m2 stanovanjske površine z manjšo parcelo za 130 000 DEM. POSING ©224-210 12082 InepremičnineI 064/226-503 V Tržiču prodamo poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta, staro, potrebno obnove, 135 m2 uporabne površine, cena 130.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo, 354 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Škofji Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Ratečah pri Planici PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO, 1200 m2, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 105 TRIO BON-BON, vam ponuja prijetno glasbo za vse priložnosti. ©632-170, 50-303 11337 KLUB BALERINA KROPA Petek, 16. S« odlična interpretatorica NATAŠA sobota, 17. S* DANCE PARTY TRIO ALI DUO IGRA ZA OHCETI, OBELTNICE, VELIKO PETJA IN HU-MORJA. ©731-015_11717 Narodnozabavni TRIO vas zabava na raznovrstnih prireditvah in ohce-tih. ©246-527_11722 Želite glasbo za poroke, zaključene družbe?! Zabava zagotovljena! Video posnetek! ©718-728 11915 Glasbo za ohceti, obletnice in razne zabave nudi DUO. ©422-169 12088 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. ©310-537 3873 CERTIFIKATNE DELNICE: UNION, SAVA, PETROL, KRKA, LEK, ISTRA BENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. ©312-385 9293 Odkupim delnice LIP serija G. Plačam takoj. ©715-096 11308 CERTIFIKATI! Najboljša možnost za vročitev certifikata (ali ostanka). ©062/836-904, od 8- do 18. ure KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 POZNANSTVA Samski upokojenec 50 let išče upokojenko z gorenjske z avtom za dopust v toplicah ali na morju. Šifra: SONCE 11766 45 letna brez obveznosti in bogastva želim spoznati prijatelja do 48 let, nealkoholika, ljubitelja gora in dobre glasbe za skupne izlete ali trajno zvezo. Šifra: SAMOTA UBIJA 11757 Vse manj je možnosti za spoznavanje zato pa vedno več tistih, ki poiščejo partnerja v AFRODITI ©324-258, kjer je za ženske brezplačno. Če pa uživate v plesu pa vabljeni v soboto, 17.5. v Transturist Škofja Loka! 12008 Prodam MEŠANA DRVA. Poženik 50, Cerklje ©422-576 11833 Ugodno prodam ohranjeno KUHINJO, MIZO, HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM, nov LESTENEC, KRILNA VRATA, rabljen ČOLN z motorjem 20 KM. cena po dogovoru. ©327-308 11839 Prodam STRUŽNO GLAVO (Amer-ikanko 230 fi), ročne vrtalke, brusi, ŠTEDILNIK (plin + el.), DRVA. ©685-043_11841 Prodam globok športni OTROŠKI VOZIČEK, DEKLIŠKO KOLO Holand in nove ROLERJE, št. 40. ©332-421 11849 Prodam bukova DRVA. ©682-572 11868 Prodam stropno oblogo, lužen hrast po polovični ceni in morske prašičke. ©422-423 11893 BUKOVA DRVA in salonitne plošče ter kupim bikca. ©731-125 11918 Prodam bukova DRVA. ©421-857 11946 Mešana DRVA suha (Tržič) ugodno prodam. ©061/168-53-46, zvečer 11984 Prodam SUHA DRVA in suhe DESKE - colarice 2,5 mm. ©621-662 11993 AVTO avdio alarm mobitel SVSTfM Stružnlkovo 19 4208 5ENCUR AVTO AKUSTIK A >^lpine KENWOOD &Phonocar fl!) Pioi\ieeir The Art of Enterf teimenf • BLAUPUNKT DUM |DC Botch Grupp. I li 11—11 W Tel., Fox: 064/4/1 OSTI SRCE HI POZABI NAVSK RAZNO PRODAM Prodam 5 oken betonskega KOZOLCA in tri masažne aparate. Lahovče 36 _ 11745 Prodam MOŠKO KOLO in ELEKTRIČNO MOTORNO ŽAGO 35 cm meč. ©53-066_11757 Ugodno prodam belo, dolgo obha-jilno obleko in dobro ohranjeno otroško kolo. ©241-311 11827 STAN. OPREMA Poceni prodam nerabljen JOGI 160x200. ©723-407_11712 Prodam raztegljiv KAVČ z jogijem in dva fotelja na novo prenoveljeno. ©725-417 11733 Prodam litoželezno banjo 1.80 m2, 10 I bojler, poceni. ©241-660 11791 Ugodno prodam novo sedežno garnituro. ©421-594 11807 Prodam stenske elemente in pomivalno omarico kuhinje Zala. ©345- 460 11937 Prodam lepo ohranjeno sedežno GARNITURO! ©241-768, popoldan 11966_■ Prodam spalnico - omaro in preprogo 3x2. ©66-668 11974 Kompletno KUHINJO z aparati in sedežno garnituro ter mizo, prodam. ©57-439 12009 Prodam raztegljiv TROSED in 2 fotelja ter dnevno omaro, zelo ugodno. ©331-552, 211-130 12049 KABELSKA TV KAMNIK • DOMŽALE C^TV Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU ZADOVOLJNI BOSTE! Prodam ŠKODO 120 L, I. 88, reg. 8/ 97, ELEKTROMOTOR 11 KW, 1450 obr. in mešana drva, cena po dogovoru. ©688-501 11351 Prodam okvirjena GOBELINA Zadnja večerja in Zimska idila. ©228-322 11564 Prodam MOŠKO KOLO, ŠTEDILNIK 4 elek., kuppersbush, termoakumu-lacijsko PEČ in 50 I BOJLER TIKI, novejši. ©328-202 11684 ŠPORT POLJSKO PRIKOLICO 2+1 ležišče, majhna, lahka, prodam, cena 100.000 SIT. ©061/455-609 11724 Prodam ROLERJE št. 36.' 11759 t634-432 Prodam BUKOVA DRVA. 11711 f242-242 PRODAJA IN NAKUP nepremić^ ^ cenitve, izdelava pogodb, vP'^,0t zemljiško knjigo. MIKE & coi^V 226-503____ Prodamo 2,5 ss z atrijem v šk. j-jE Frankovo nas., nova kuhinja z tehniko, vsi priključki. Vseljivo W v 97. PIA NEPREMIČNINE, 622« eoo -in 66'Ti; 623-117 Prodamo več večjih 2 ss stanovaa jv Šk. Loki - Podlubnik. PIA NEP^Jg MIČNINE, 622-318, 623-117 68 19 Prodajna v&to NEPREMIČNIMI V Lescah prodamo 1,5 sobno. Q m2, električno ogrevanje,pri,ll,L^ Mike & Comp. 226-503___j>p Prodamo dvosobno stanovnje 5j^< ja Loka Gorenja vas, v izmeri 5v>_,h m2, vsi priključki 75000 DEM 623-117, 622-318 Planina II 2,5 ss 85 m2, Pritli.čjfjtfp atrijem prodamo ali menjamo. N" & & comp, 226-503___ V Kranju kupimo 1 do 2 stanovanje, tudi brez CK, Pla£xLs.. gotovini. MIKE & Comp, 226-5"^ Šk. Loka - Podlubnik : prodamo &J| stanovanje v izmeri 75 rg2< ^t priključki, 3 nadstr., MOŽNr% i OBROČNEGA ODPLAČEVANJ PIA NEFREMIČNINE ©622-3i»8 623-117___>J Planina I 2ss, 50 m2, 5. prodamo za 89000 DEM. W »baO comp., 226-503__^> ZELO UGODNO 3 ss na ^ST'?1 64 m2, CK, toplovod. teleT.2jo. opremljeno, vseljivo maja, prodamo za 64000 DEM, prvi 35.000 DEM takoj, plačilo pfU-obrokov na daljši rok. M|K%: Comp. 226-503 ___> ŠORLUEVA prodamo 3 ss, 72 «J5 CK, balkon. Mike & comp., 226-»y" 10079 __^\ KUPIMO 2 ss s CK, do 2. rO^jL Šorlijevi ul. na Drulovki ali v 5>*j Loki. Mike & Comp., 226-503 Prodamo 2 ss v Škofji Loki, v izjjj« 70 m2, etažna centralna, tel. 2. ^j/ v celoti renovirano pred 8 stanovanje ima 2 kleti, drvarfli'jj cca 10 m2 vrta. Prodajna 85000 DEM. PIA NEPREMIČNI 622-318,623-117 Z/\ ---lei^ Prodam 3 s stanovanje z priključki, 62 m2, cena 63000 možen dogovor, na Jesen'c A ©862-504 o mm ia «* : 064/7 : 064/7 N EPREM IčVl NSKO POSLOVANJE 1 Tel. Fax KRANJ - za znane kupce kup'" več stanovanj različnih velikoS\, Kupimo tudi več HIŠ do cenovn^j razreda 250 000 DEM. Samo rjjM ponudbe! PIA NEPREMIČNIH ©622-318 in 623-117 1?/ V Šorlijevem naselju prodam 3 J. cena po dogovoru. ©226 797 ^/\) J' Prodam v Kranju atrijsko stanova^ I na Planini 3, 91 m2 z lasti" j vhodom, 2 ss 65 m2 na Planinar ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KtM 221-353, 222-566 in fax 221-785 , 10696 ^^^/\ Na Jesenicah 2 ss 64 m2, plačil01 obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo fy dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 rt? A Deteljici. K 3 KERN d.o.o., 221"« 222-566 in fax 221-785___JJ> V Kranju nujno prodamo dvosoj^, stanovanje, v V. nads. 50,50 % vseljivo po dogovoru, prepis m°,|J[ takoj, cena 82000 DEM. AG^ Kranj, 223-485 ali 0609/643-493^/ GARSONJERO 30,20 m2 v p^ na ul. Gorenjskega odreda, v Krav brez balkona, vseljivo po dogo^U/f proamo, cena po dogovoru. AG'^jj Kranj, 223-485 ali 0609/643-493^ NEPREMIČNINE v INŽENIRING d.o.o. vw?te starejše stanovanje pa ga ne 3*D|te ali bi ga radi prodali pa vas finima cena, pokličite AGENT Kranj ^iok 85 ali 0609/643-493 pogvorili lo%27°mo 0 najbotjži možni varianti. 8,y ®°renji vas v poljanski dolini amo dvosobno stanovanje 56 Sj>* vsemi priključki, lepa mirna v^ohca, v drugem nadstropju z rfiSipi balkoni, za 75000 DEM. 11 tal Krani- 223-485 ali 0609/643- 10831 Ipodamo PIRAN, 3 ss na Tartinije-P trgu v 1. nadstropju. K3 KERN fcpo Q221-353, 222-566 in fax «1-785 11245 frpdamo v Kranju - na Zlatem Polju taft 48 m2 v Pritličju, cena 76 000 fcM. K3 KERN d.o.o. 13221-353, I £2-566 i- ' I Prod Prodam 2 ss v Kranju. ©862-693 11372 Prodamo BLED alpski bloki apartman z balkonom v IV. nads. K 3 KERN, 221-353, 222-566. FAX 221- 785 11553 ŠENČUR 1ss 44 m2,1700 DEM/m2, PRODAMO Kranj Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I, 2 ss/IV. 65 m2, 95000 DEM, Kranj Planina II 3 ss/XII, 85 m2, 2 balkona, 123000 DEM, PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11568 m fax 221-785 frodamo v Radovljici 2 ss stanove, 50 m2 v 2. nadstropju z vrtom, W» 75 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 1*221-353, 222-566 in fax 221-785 |Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v I ■ nadstr., 2 ss, 62 m2 na Drulovki, r>.ss 68 m2 na Planini, na Zlatem s °'|u mansardno stanovanje, 77 m2 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. «h22a21-353, 222-566 in fax 221-785 podamo v Kranju - 2 ss, 54 m2 na postovi v 3. nadstr., po 1600 DEM/ ^ 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. ;g,;adstr., po 1500 DEM/m2. K 3 KERN •^v?;0- ©221-353, 222-566 n fax NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj,Weiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. i 3a?&0 3 ss> 80 m2 na Gorenjske-v~ v 3 nadstr., cena 140 000 nC^oo3 KEF2 v»c Planina I, atrijsko, 92 nVss Rn 000 DEM, KRANJ Stražišče I^Ohc?2/1'etažna CK, tel., garaža, ,?:L0k/ufM/rn2, PRODAMO ŠKOFJA at„a njsko novo 2,5 ss, 70 m2, 40 sAuo?}f- 140.000 DEM, PRODAMO d, is« ^yLJICA okotim1 nnvn sončno 70, jn2, 2000 DEM/m2, PRODA-rc htf-^VUAlCA 2 ss. 50 m2/IV, iSSb 82000 DEM. DOM NEPRE- V^INE. 22-33-00, 0609/650-123 -i J|CAl,yl9 KRANJ, LESCE, RADOVL-flsW*; QARSONJERO ali starejše 3*2-37 nDJ6- DOM NEPREMIČNINE, o,J-00, 0609/650-123 11570 AGENCIJA ZA PROMET ^ * NEPREMIČNINAMI hljfln<*enska ul. 6.4290 TRŽIČ "^i^0-S02. mobitel: 0609/646-902 t °ud!---- 'S^riovl^0 ŠENČUR novo poslovno ;i!V°rij n^'sko hiš°. cena P° do9°-N'0pr ' VIJDAMO KRANJ 1 ss, 20 m2, )^Pr6d' ^eno, tel., 350 DEM/mes, letno -'Ss, pačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 3 8S ej?2/l., opremljeno, 700 DEM/ */Rrvj/^DOVUICA 2 ss, 50 m2, 500 fi!'^pD?.es.Apoll. predplačilo. DOM J;SSo.V|MlČNINE, 22-33-00, 0609/ l J 11571 --- Mlada družina najame eno do dvosobno stanovanje v Kranju od septembra 97 naprej. ©061/579- 932_11886 GARSONJERE opremljene na Bledu oddam za daljši čas. Šifra: CENTER 11930 STANOVANJA PRODAMO KRANJ šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 11933 V Kranju prodamo 2 ss 48 m2, klet, 3 nads. za 70.000 DEM. sTancvanje je prosto s 1.8.97. PIA 863-145 12021 Na Jesenicah prodamo 3 ss 72 m2, klet, tel.. CK za 75000 DEM, ter zidano garažo za 6000 DEM. PIA 863-145 12023 V Kranju prodamo 1 ss, 37 m2, CK, za 75000 DEM. Mike & Comp. 226- 503 12025 Zlato polje prodamo 3 ss 71 m2, za 90.000 DEM in obnovljeno 3 ss za 115.000 DEM. Mike & comp, 226- 503 12028 3 ss v bližini ZD prodam, v pritličju, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_12029 Več enosobnih stanovanj na območju Kranja kupimo, lahko so starejša potrebna adaptacije, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 12035 ALUPOLETE VIDMAR najvišja evropska kvaliteta d0£."Jliive v novogradnjo ali v že obstoječe objekte • Dolga življenjska ^ 'n brezhibno delovanje * Odlična protivlomna zaščita z vgrajenim b . samodejnim zaklepom. • Zvočna in termična izolacija, eijli !®*nl profili so izdelani Iz visokokvalitetnoga aluminija, polnjeni 2 karvft oporečno poliuretansko izolacijsko maso, Dvakratni nanos 9 na aluminij s postopkom žganja zagotavlja obstojnost barve, ki je Alum. odporna proti odrgninam in sončni svetlobi. ^OrniiT *a vo<"'a v vgrajenim tesnilnim trakom zagotavljajo brezšumni n,l< rolet. Dviganje in spuščanje rolete se vrši preko reduktorja, ki ga Poganjamo s pomočjo kromirane zglobne pogonske ročice ali avtomatsko na električni pogon. Kupci rolet imajo s tem oglasom 5 % popust. KLM - SYSTEM, ŠKOFJA LOKA C te«., fax: 064/635-031 2,5 sobno stanovanje 62 m2 v obnovljeni hiši v centru Logatca, prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 11788 Zamenjam 2 ss za enosobno. ©225-287 11819 Dvo ali tročlanski družini oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v Kranju. ©212-706 11853 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in kupujemo za vas stanovanja hiše parcele vikende poslovne prostore Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijevem nas., cena 130.000 DEM, 2 ss 50 mj2 v 6. nad. na Planini II, ceba 74599 DENm 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nad., cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nad. na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 222-917, 221-353, 221-785 12039 Menjava 2 2 ss z dvema kabinetoma v pritličju na Planini menjamo za 2 ss, tudi v pritličju z doplačilom. Prodamo v Radovljici 2 ss 50m2, v 2. nadstropju z vrtom, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 222-917, 221-353, 221-785 Prodamo 2 ss stanovanje v Kranju, v izmeri 55 m2, vsi priključki, v celoti adaptirano, staro 20 let. Prodajna cena 86 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 12054 Prodamo 4 ss stanovanje - duplex, v izmeri 120 m2, Šk. Loka - Frankovo naselje. Prodajna cena 1600 DEM/ m2. PIA NEPREMIČNINE »622-318 in 623-117 12056 Menjamo 1 ss stanovanje za garsonjero z doplačilom, Šk. Loka -Frankovo n., v izmeri 36.80 m2. prodajna cena 70 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE ©622-318 in 623- 117 12057 KRANJ - Planina 2 prodamo 2 ss stanovanje 68 m2, 2 nadstr., vsi priključki, cena 105 000 DEM. POSING ©224-210 12063 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik : prodamo 3 ss stanovanje 75 m2, vsi priključki, cena 116 000 DEM. POSING ©224-210 12065 KRANJ - VAUAVČEVA - prodamo 3 ss stanovanje 75 m2, vzdrževano za 105 000 DEM. POSING ©224-210 V Kranjski Gori PRODAMO 3S stanovanje v pritličju nizkega bloka. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI PRODAMO 3S stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU RPODA-MO 1S stanovanje v pritličju, z atrijem, 37 m2, in v drugem nadstropju, 45 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Šk. Loka - Frankovo n.: prodamo 1 ss stanovanje 37,60 m2, komfortno, z atrijem, za 73 000 DEM. POSING ©224-210 12073 KRANJ - PLANINA 1, prodamo 2 ss stanovanje 60 m2, komfortno, za 95 000 DEM. POSING ©222-076 12074 KRANJ - ZLATO POLJE prodamo 1 ss stanovanje 37 m2, komfortno za 63 000 DEM in 2 ss 48 m2, nizek blok za 70 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 12077 KRANJ - PLANINA 3 prodamo 4 ss stanovanje 118 m2, komfortno, z samostojnim vhodom, dvema atrijema, stanovanje je povezano s kletjo, cena 177 000 DEM. POSING ©222- 076 12079 KRANJ - PLANINA 2; PRODAMO 3 SS STANOVANJE, 84 m2, komfortno, dva balkona, za 123 000 DEM. POSING ©224-210 12080 KRANJ, ULICA GORENJSKEGA ODREDA - prodamo 4 ss stanovanje, 93 m2, komfortno, takoj vseljivo za 135 000 DEM. POSING 222-076 12081 JESENICE - KOROŠKA BELA: prodamo 2 ss stanovanje, 52 m2, novejši blok, komfortno, takoj vseljivo za 62 000 DEM. POSING ©863- 150 12083 JESENICE - PLAVŽ prodamo 3 ss stanovanje, 61 m2, obnovljen, 2. nadstr., za 61 000 DEM. POSING ©863-150 12086 JESENICE PLAVŽ- prodamo 3 ss stanovanje, 72.40 m2, nizek blok, vsi priključki, za 65 000 DEM (možno plačilo na obroke). POSING ©863- 150 12087 * P0G0V0RI-STIKI-TI POMAGAM? VARSTVO Iščemo osebo za varstvo dve letne deklice na našem domu blizu Tržiča. ©57-258 11815 VOZILA DELI Ugodno prodam tovorno PRIKOLI-'CO za osebni avto. ©460-025 11793 Prodam po delih Z 101, Z 750 in 126 P ter črpalko Boch F ritmo. ©53-176 11903 Prodam vlečno kljuko, prtljažnik za smuči za UNO 45 S. ©491-055n9i3 Prodam prtljažnik za JUGO KORAL V PODLUBNIKU PRODAMO lepo .Tr^S^'^nR^V^ ohranjeno 3S stanovanje, 75 m2, !_£fiSftj5 SK0D0 FAV0R,T delno opremljeno, za 116.000 DEM. ©0609/638-699 SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO dve 2S stanovanji, 65 m2, cena 98.000 DEM oz. 55 m2. cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje v prvem nadstropju, cena 79.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Drulovki prodamo pritlično 2S stanovanje, 66 m2, z atrije, in 3S mansardno stanovanje, 86 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Bistrici pri Tržiču prodamo 3S stanovanje v 1. nadstropju, 80 m2, dvigalo, ČK, balkon, cena po dogovoru in 3S stanovanje v nizkem bloku, 73 m2 za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. VOZILA JUGO 45, I. 1987, prodam. ©431- 142 11489 Prodam CITROEN OLTCIT, modre barve, 1.91, zelo lepo ohranjen. ©56- 085 11565 Prodam GOLF JGL, 1.81, reg. do 25.12.97, lepo ohranjen, cena 2000 DEM ali menjam za JUGO 55. ©53- 834 11566 OPEL ASTRA 1.6 I karavan, bela, prodam. ©52-124 • 92, 11600 PIA nepremičnine, podružnica Škofja loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel:064/623-117t 064/622-318 ŽELEZNIKI - prodamo 1 ss stanovanje 45 m2, takoj vseljivo, vsi priključki, cena 60 000 DEM. POS-ING ©222-076_12066 KRANJ - PLANINA 3 - prodamo 1 ss stanovanje, novejše, 1. nadstr., 43 m2, takoj vseljivo, cena 79 000 DEM. POSING 222-076 12067 KRANJ - Drulovka: prodamo 2 ss stanovanje 62 m2, 1. nadstr., takoj vseljivo, cena 105 000 DEM. POSING ©222-076 12068 KRANJ - ZLATO POLJE prodamo 1 ss stanovanje 37 m2, vsi priključki, cena 63 000 DEM. POSING 222-076 12069 KRANJ - Šorlijevo n. prodamo 3 ss stanovanje 73 m2, vsi priključki, cena 122 000 DEM. POSING ©224-210 Prodam GOLF JX, I. 87, vinsko rdeče barve, reg. do 9/97. Ogled in informacije 061/611-592 11634 R 19 1.8 I RT, I. 11/93, kovinsko zelen, garažiran in redno vzdrževan (servisna knjižica), z dodatno opremo, prvi lastnik, prodam. ©66-824 11661 R 19, letnik 10/93, klima, metalno siv, centrl.zaklepanje, elek. pomik stekel, meglenke in avtoradio. Cena 15500 DEM. ©224-580, po 15. uri 11663 Prodam GOLF GTD, 1989, bel, veliko dodatne opreme, reg. do oktobra. ©421-437 neee Prodam SUBARU JUSTY GL 2 WD, 1.1992, cena ugodna. ©460-063, po 18. uri 11669 Odkup-prodaja rabljenih vozil. Uredimo prepis! ©323-278, 0609/643- 202 11672 TIPO 1.4 L. 93, 9800 DEM, TIPO 1.6 DGT I. 91 10800 DEM, PANDA 4x4 I. 93 9800 DEM, MITSUBISHI COLT I.90 8300 DEM, VW KOMBI D I. 85 s sedeži 6800 DEM, LADA RIVA I. 90 3200 DEM, LADA NIVA I. 88 3400 DEM, SAMBA I. 84 1000 DEM. Krediti, prepisi. ©323-298, 0609/ 643-202 11673 AURISINA, d.o.o., proda: OPEL CORSA 1.4i, I. 89, FIAT TEMPRA 1.6SX,l.91,UNO1.0 iE, 1.93, FORD FIESTA 1.1,1.94, AUD1100 2.3,1.91, R5, I. 92, R 19 1.4, t. 90. OPEL, ASTRA kar., 1.4 i, 1.94. Tel.: 061/123-25-63,064/242-296 po 18. uri Odkup, prodaja, prepis vozil, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, ©471-340 aii 312-255 915 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 3525_ ODKUP-PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO TER PRENOS LASTNIŠTVA. ©325-981, 041 668- 283 7616 Prodam VVV HROŠČ 1200, letnik 1975, potreben manjšega popravila. ©326-657 10673 Poštenega najditelja zatemnjenih očal z dioptrijo, ki sem jih izgubi! na Zg. Beli, prosim, da pokliče tel. št. 451-762. Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. ©061/344-929, 0609/ 614-013 10759 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. ©491-442 11162 R 12, I. 78, prevoženih 95000 km, reg. do 4/98, prodam za 1500 DEM. ©721-130 11382 JUGO 45, I.88, spredaj karambolir-an, motor nepoškodovan, reg. do 21 98 prodamo. ©22-44-77 11413 Ugodno prodam VOLVO 460 GL, I. 93. ©741-484 popoldan 11681 R 18 letnik 1987, prodam. ©733- 880 11682 Prodam RENAULT FUEGO letnik 1983 ali menjam. ©76-016 11683 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, dobro ohranjen, garažiran. ©421-191, popoldan 11693 JUGO SKALA 55, letnik 1988, 86000 km, prodam. ©061/611-202 11595 TV-VIDEO-AUDIO-HI-Fl! ZASTOPSTVO IN PRODAJA NAJUGODNEJŠI DOLBY SURROUND PRO-LOGIC RECEJVER RV-40S0R j 3x 80W IN 2x 22W (DIN) IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV S 3U8VVOOFERJEM SP-150 (2x12QW, 1x50W in Zx50W) PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 Prodam z 101, letnik 1986, na novo pobarvan, reg. celo leto. ©56-163 11696 Prodam ŠKODO FOREMAN 135 LS, november 91, 88000 km, odlično ohranjeno. ©712-462, po 16. uri 11697 Prodam JUGO 55, letnik 1991, registriran do 4.10.97. ©325-403, po 15. uri 11700 Prodam Z 101 90, reg. 5/98, cena 2800 DEM, rdeče barve. ©310-537 11729 ODBIJAČI rabljenih zaves vrst vozil ter varjenje plastike. ©451-621,411-062 11731 SAAB 9000 S letnik 1992, 89000 km, z vso opremo, prodam. ©738-113, zvečer 11735 Prodam MERCEDES 206 D letnik 1972, po generalni 15000 km. ©061/ 612-914_11737 Prodam JUGO 55, letnik 1989, reg. do 11.3., cena 3300 DEM. ©330- 167 11751 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93. ©228-130, 0609/620-009 11753 Prodam OPEL KADETTA 1.3 letnik 1989. ©460-087 Vilko 11762 Kupim dobro ohranjene GUME za JUGO 55. ©332-613 11676 11770 Prodam OPEL CALIBRA črna, električna stekla, ogledalo, strešno okno, letnik 1992, 110.000 km, cena 20700 DEM. ©57-466 11679 Prodam GOLF 1.3 letnik 1981, cena 2000 DEM, reg. do 4/98. ©324-139 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 PS, I. 91/4, 88000 km, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. ©0609/644-991 11772 MITSUBISHI SPACE RUNNER 2.4 I, 93/4, prva lastnica, 43000 milj, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. ©061/716- 221 11773 TOYOTA COROLA, I. 90, lift bac, reg. do 2/98, ugodno prodam. ©330-444 11776_ Prodam NISSAN SUNNY 1.5 GL, letnik 1985, reg. do 10/97, cena 4800 DEM. ©332-722 po 14. uri 11777 V Škofji Loki v Podlubniku prodamo KONČNO VRSTNO DVOSTANO-VANJSK0 HIŠO. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 Prodam R 4 GTL, I. 89, bele barve cena 3000 DEM, reg. celo leto in ALFO 33 1 5, letnik 1986, 2500 DEM. ©332-439 11778 AUDI 80 CL 1.6, letnik 81, registriran celo leto, lita platišča, strešno okno, spojler, radio, nove gume, brezhiben, 5 prestav. Cena 2900 DEM. ©324-708 11790 OPEL KADETT, letnik 1975, rumen, zelo ohranjen, prodam. ©327-395 11794 Prodam avto R 4 GTL, I. 87, prevoženih 62000 km, prvi lastnik, reg. do 9/97. ©451-336, Roblek, po 19. uri 11795 PGP, d.o.o., Tržič PRODAJA stare hidravlične stiskalnice in dvovaljčnik za pripravo gumene zmesi. Ponudbe zbira do 31.5. 1997. Informacije po tel. 064/53-260 int. 360 in 370. Prodam JUGO 55, letnik 1990, bele barve, z dodatno opremo, reg., cena 3200 DEM. ©223-175 11801 Prodam FIAT 126 P, I. 88, reg. do 2.6.98 z 1000 DEM ter barvni TV. ©332-289 11802 FIAT CROMA 1.6, letnik 1988, reg. do 9/97, prodam. ©620-901 11805 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam za 1700 DEM. ©422-610 11808 Prodam R 4 GTL, bele barve, letnik 1986, reg. do 12/97. Q422-882ii809 Prodam VISO CITROEN 11 RE, letnik 1983, reg. do 5/98. ©211-943 11617 Ugodno prodam nov zadnji odbijač GOLF II. ©78-108 116I8 Prodam OPEL KADETT letnik 1985, modre barve. ©801-668 11822 Prodam več avtomobilov: Mitsubishi Pajero L.90, GOLF diesel I. 89, ŠKODA FORMAN I. 94, LADA NIVA I. 86, 92. ©715-601 11829 Prodam R 5, 1.94/12, za 8 200 DEM ali zamenjam za cenejši avto do 2000 DEM. ©55-367_11831 DAIHATSU FEROZA EL 2, 1.6/91, 16 V, 76 000 km, dod. opremljen, lepo ohranjen, prodam za 18 900 DEM. ©041/662-095 11832 Prodam R 19 CHAMADE, 1.91. ©431-376 11834 Prodam VW JETTA D, I.85. ©421-715 ali 0609/618-417_inas Ugodno prodam JUGO 55 A, dobro ohranjen, reg. do 2/98. Sp. Bitnje 50, od 15-20. ure ©312-262 H845 Prodam OPEL KADETT solza, I.89. ©403-680 11846 Prodam JUGO 55, 1.89, dobro ohranjen. ©734-179 11547 Prodam R 5 CAMPUS PLUS zelo ohranjen. ©325-543 11856 R 5 CAMPUS, letnik 1992 in PASSAT KARAVAN 2.0 I. 91, prodamo. RUBIN Kokrica 245-478 11858 R 5 FIVE 4/94, bele barve, 73000 km, prodamo. ©740-119 11860 Z 101 I. 86, reg. do 5/98, v odličnem stanju, nove gume, nov izpuh, nove zavore, redno servisiran, cena 1400 DEM. ©58-118, 53-874_1186I Prodam z 128, letnik 1985, reg. do oktobra, cena 1200 DEM. ©874-456 11862_ Prodam JUGO 45 KORAL, bele barve, letnik 1991, reg. do 1/98, 90.000 km. © 061 /749-530 11863 Prodam JUGO KORAL 45, I. 89, rdeče barve. ©731-253 H870 Prodamo JUGO 45 I. 90, JUGO 45 I. 90, JUGO 55 I. 90. AVTOGARANT 634-231 11874 Prodam PASSAT KARAVAN 1.8, I. 90. AVTOGARANT 634-231 11875 GffNTfiR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/471-035 • PRODAJA IN . MONTAŽA IZPUŠNIH „ SISTEMOV TER fir^>/lbv^i AVTOMOBILSKIH C^«^ ^=^J Buiiiav fMONROEF amortizerji MALI OGLASI AVTO SOLA ing. H UM AR NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠoU VOŽNJA V OSEblNlirl VOZilirl POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z MOTORNiM kolESOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne 1^311-0351 OPEL VECTRA 1.7 DGL, I. 91/9, druga lastnica, oprema, nekarambo-liran, garaža. ©622-037 11942 Prodam GOLF JX letnik 1987, bordo barve, 49500 km, garažiran, prvi lastnik, kot nov. ©66-424 11945 FORD FIESTA 1.3 I flair, letnik 1996, rdeče barve, ugodno prodam. ©242-677 11954 Prodam PEUGEOT 404, I. 74, za ljubitelje starih avtomobilov, ugodna cena. ©401-319 11958 JUGO FLORIDA letnik 1990. prodam za 3200 DEM. ©734-179 11959 Prodam FIAT 750, I. 80. ©242-141 11968 UNO 45 S FIRE, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, prodam. ©326-573 Zelo ugodno prodam lepo ohranjen OPEL KADETT karavan, 1.1990 1.6 I, prvi lastnik. ©22-66-24 11971 Prodam LADO SAMARO 1300 I. 90. Ogled možen ves dan. Zupanec, Letališka ul. 23, Voglje 11973 Prodam OPEL CORSO 1.2, I. 89, 41000 km. ©681-661_11975 R 4 GTL, I. 87, OPEL KADETT 1.4 S, I. 90, prodam. ©622-083, po 20. uri 11976 Prodamo GOLF JXB, I. 87 in GOLF JXD I. 87. AVTOGARANT 634-231 11876 Prodamo R 5 I. 92, R 4 I. 88, R MEGAN 1.6 e, I.96. AVTOGARANT 634-231 11877 Prodamo GLISER 6 370 I. 81, R 4 I. 85, ugodno. AVTOGARANT 634-231 Prodam AUDI 80 2.3 E, I. 92, ROVER 2.6 I. 94, ugodno. AVTO-GARANT 634-231__879 Prodam FIAT REGATA 100 S, I. 86, ZX 1.9 D, ugodno. AVTOGARANT 634-231 11880 Prodam R 4, letnik 1988, reg. celo leto. ©311-279 11889 SAAB 9000 S, letnik 1991, ugodno prodam. ©738-113 11891 Prodam KOMBI FORD 2.4 d, reg. do 20.2.98, ohranjen, cena dogovor. ©57-827 11892 JUGO 60 KORAL, I. 87, prodam. ©332-178 11894 R 4 letnik 1988, prevoženih 50.000 km, prodam. ©312-076 11895 Prodam R 4 GTL, letnik 1992/10, zelo dobro ohranjen. Ovsiše 21, Podnart n898 CLIO 1.2 RN, I. 7/93, kat. 5 v, bele barve, 46000 km, prva lastnica, prodam. ©715-331 11901 Prodam v celoti ali po delih Z 750,1. 78 reg. do 6/97. ©53-176 11902 JUGO 45 KORAL, letnik 11/88, cena 1900 DEM. ©624-941_moe Prodam GOLF II 1.3, letnik 1986, reg. do 4/98. ©041 667-443 11923 Prodam OPEL KADETT, I. 91, prvi lastnik, cena 10.000 DEM. ©685- 183 11927 GOLF III TD, I. 93, 5 vrat, prvi lastnik, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_11928 Prodam VISO 11 RE, letnik 1985, registrirano do 5/98. ©57-141 11931 Prodam RENAULT 5 FIVE, letnik 1995/10 za 9900 DEM. ©451-872 11938__ Prodam SUZUKI SvVIFT, letnik 1991, 1.3 GTI, cena po dogovoru. ©51- 761 11939 Prodam AUDI A 4 1.9 TD, I. 95. ©802-211 11940 Prodam FORD FIESTA GHIA 1.3, I. 93, 13300 DEM. ©724-006 11977 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, 68000 km, lepo ohranjen, garažiran. ©411-893 11978 Prodam R 5 CAMPUS rdeč, 5 v, I. 91, reg. 7/97, cena 6000 DEM. ©332-208 11979 LIVADA D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: AUDI 100 2.8 AVANT OUTTRO I.92, RENAULT R 5 EX-PRESS 1.4 b 89, FIAT UNO 60 S 87, SUZUKI SEIFT 1.3 GL 94, FORD ESCORT 1.8 GHIA D KARAVAN 92, UNIS JETTA JX 1987, ZASTAVA 128 89, JUGO 45 89, R 19 TS 89, KOMBI ZASTAVA 850AK 86, 88. VW 251 1600 TRANSPORTER 82. Možen menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. Na zalogi imamo več vozil za izvoz v bivše republike Jugoslavije. ©224-029 11985 UNO 60 s, L. 87, reg., lepo ohranjen, ugodno prodam. ©725-205 n987 FIAT UNO 60 S, letnik 1987, 56000 km, ohranjen, prodam. ©245-417 11996 Prodam JUGO 45 KORAL I. 90, reg. do 8.5.98 in PUCH 175 I.58. ©472- 600 11997 AVTO MEDVODE GORENJSKA c.12 'Prodaja novih in rabljenih vozil *0dkup vozil 'Prepis vozil 'Zavarovanje vozil Teh 061/611-601 Prodam JUGO 55, letnik 1989, garažiran, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©695-064 11999 Prodam VISO CLUB I. 82, cena po dogovoru. ©67-687 12000 Prodam FORD ESCORT 1.4, letnik 1989. ©324-505 12005 CITROEN AX 1.1, I. 88, rdeče barve, 5 v, ohranjen, ugodno. ©471-488 12007 R 5 CAMPUS 1.1,1. 93, 70.000 km, 3 vrata. ©242-277 12014 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 90, 135.000 km, 4 vrata. ©242-277 12015 Prodam GOLF letnik 1987 1.3 bencin, reg. do novembra. ©624- 342 12032 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam FIAT TIPO 1.4 IE, I. 94. Lahovče 40 12045 FIAT UNO 45 s, I. 91, reg. do 4/98, cena po dogovoru. ©312-471 12051 Z 101, I.86, reg. do 31.5.97 prodam. ©53-927 12070 PASSAT karavan, 2.0 Gl, 1.91, veliko opreme, ugodno prodam. ©0609/ 643-054 12076 Prodam HONDO CIVIC 1.4 GL, I.90, 1. lastnik. ©242-167 12084 Prodam FIAT UNO 60 S, I.93, 1. lastnik. ©242-167 12085 R 5 CAMPUS, 1.91, kov. grafiten, cena 5 500 DEM. ©861-144 12094 OPEL CALIBRA 2.0, 16 V, 1.90/91, z veliko dodatne opreme. ©0609/643- 054 12096 ZAPOSLITVE UKVARJAMO SE S PREDSTAVLJANJEM, REKLAMIRANJEM IN ZBIRANJEM NAROČIL. ŽELJNIM ZASLUŽKA IN USPEHA BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE NA TELEFON 634-064, 56-105 IN 0609/ 637-492 8926 Zaposlimo KV KUHARJA-ICO, za-željena več letna praksa. © 64-255 10486 Honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku. ©491-411 10726 Iščem HONORARNO ali POGODBENO DELO (šofer B kat., čuvaj, vzdrževalec, raznašalec, kurir itd.). Imam svoj lastni prevoz, na razpolago pa sem 24 ur na dan! ©332-706, zvečer 10906 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Iščemo zastopnike za prodajo na terenu z najnovejšimi medicinskimi pripomočki. ©57-961, po 20. uri 11123 Zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Sitar, Velesovska 20, ©411-532ni7i V Tržiču iščemo dekle za strežbo. ©53-900 11194 Zaposlimo VOZNIKA z izkušnjami na vozilih z ustrezno izobrazbo B, C, E kategorije In certifikatom ADR. Pisne ponudbe pošljite na naslov KGM - KALAN d.o.o., Zapoge 3D, 1217 Vodice. Zaposlimo stavbnega kleparja. ©731-602 po 20. uri 12018 Zaposlimo dobro PRODAJALKO za redno delo v živilski trgovini. ©225- 034 12038 Komunikativni sposobni akviziterji -j-vite se na ©226-394 po 20. uri Iščemo PASTIRJA za pašo na Belopeških jezerih (Italija) za julij, avgust, september. Informacije: Agrarna skupnost Rateče Planica, Rateče 22, 4283 Rateče - Planica, tel., fax: 064/876-041 Okrepčevalnica v okolici Bleda zaposli dekle za delo v šanku. ©0609/644-625__397 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in OBMOČNE DIREKTORJE za prodajo otroškega programa. ©76-622 od 18-20. ure 11557 Iščemo MIZARJA ali delavca z željo do dela v mizarski delavnici iz okolice Škofje Loke. ©622-254 nsss KUHARJA s prakso redno zaposlimo. ©55-072 11919 Sprejmem delo: čiščenje poslovnih prostorov, lokalov ali stanovanj. ©223-197 11941 Honorarno ali pogodbeno zaposlimo eno ali več oseb za vodnje prodaje na področju gostnstva. Plačilo po učinku. ©411-312, od 11. do 20. ure 11961 Če ste ostali brez zaposlitve vam mi nudimo redno zaposlitev. Pokličite v kolikor vas ne moti terensko delo. ©0609/645-186 11986 RESTAVRATORJA za pohištvo ali model, mizarja z veseljem do restav-riranja zaposlim. ©471-534, med 14. in 16. uro 11991 Zaposlimo ŠOFERJA s C in E kategorijami vozniškega dovoljenja za prevoz manjših tovorov. ©411- 847 11994 Iščemo dekle za strežbo v Okrepčevalnici Seljak, Preddvor. ©451-606 11995 Avstrijska družina ob Baškem jezeru na Koroškem nudi mlademu dekletu, ki zna vsaj malo nemško, MOŽNOST ZA IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA NEMŠKEGA JEZIKA, vključila bi se za eno leto v družino, kjer so 4 deklice (od 4 do 13 let), dolžnosti bi imela samo v dopoldanskem času. Popoldne in ob vikendih bi bila prosta. Honorar in druge ugodnosti. Intersentki se nudi možnost neobveznega ogleda na licu mesta.Vse informacije po telefonu 064/224-520, Pogačnik, Kranj 12003 Don Dona s d.o.o. Pševska cesta, Stražišče, Kranj Proizvodnja peciva Donats in pekovskega peciva V svojo delovno sredino vabimo zanesljivega, urejenega in razgledanega KOMERCIALISTA če imate zahtevane vrline in sposobnosti sodelovati v teamu s postavljenimi programskimi cilji, nam pošljite ponudbo z življenjepisom na naslov podjetja v roku 15 dni od objave. Iščem simpatično dekle za delo v lokalu. ©715-690 Radovljica 11535 Honorano pisarniško delo iščem, obvladam VVORD. ©58-402 11662 Iščem rezkalca z izkušnjami. ©713- 933 11678 Iščem najugodnejšega KROVCA za prekritje strehe. ©422-660, od 19. do 20. ure neao Zaposlim mlado dekle za strežbo v kava baru iz okolice Kranja. ©242-096 do 11. ure nego DISCOTEKA ARX išče redarja in študentko za strežbo. Informacije osebno 11714 Fant išče zaposlitev, lahko pečarstvo. Perat, Zg. jezersko 66 11718 Grem pospravljam stanovanja ali gospodinjit do Ljubljane. ©861-634 Študentke - dijakinje delo med vikendi v okrepčevalnici MARIČKA ©421-812 11744 Iščem delo - gostinstvo. ©718-568 11760 Dodaten zaslužek za vztrajne in delavne z zanimivim programom. Izkoristite prosti čas. 0609/638-907, od 10- 13. ure 11768 ŽIVALI ZAPOSLIM: - BRUSILCA za okroglo brušenje kovin - STRUGARJA - TEHNIKA -METALURGA Informacije: MARKIČ Milan, Glavna c. 38, 4202 NAKLO Zaposlim fanta v ročni avtopralnici na Visokem. ©431-070 11759 Zaposlimo naslednje: prodajalec naftnih derivatov na bencinski črpalki, prodajalec osebnih vozil, prodajalec v tehnični trgovini. Pisne prošnje sprejemamo na naslov: TEH-NOCAR, d.o.o., Tavčarjeva 17, Škofja Loka do 1.6.97 11789 PIZZERIJA ORLI zaposli picopeka za delo na letnem kopališču. ©461-198 zvečer 11799 Iščemo simpatično dekle za delo v okrpečlnici. ©312-063 11812 Iščem popoldansko honorarno delo, akviziterstvo izključeno. ©634-458 po 15. uri H848 IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽNA REDNA ZAPOSLITEV. ©55-446, 50-274 11851 Prodam jahalnega žrebička, starega eno leto. Bašelj 52 10939 Prodam dva PONIJA - žrebec in kobilica z žrebetom z vso jahalno in vprežno opremo. ©721-557 i 0948 Kupim BIKCA simentalca, teža 250 kg. ©421-081___ Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni in KRAVO sim. v 9 mesecu brejosti. Soklič, Selo 22, Bled 11974 Prodam TELICO brejo 8 mesecev. ©061/612-575, po 20. uri nese Prodam dve KOZI za zakol in eno za rejo. Cena po dogovoru. ©631-712 11688 Kupim PSIČKA BOXERJA svetlo rjave barve, starega do 3 mesece. ©228-199 11694 Prodam 4 mesece brejo TELICO simentalko. ©403-043 11707 BIKCA simentalca od 150 do 350 kg kupim. ©725-254 11710 ZLATE PRINAŠALCE mladiče z rodovnikom, prodam. ©421-686 11727 Prodamo nemške OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov. ©631- 092 11748 Prodam OVCE in JAGNETA. ©625-278_1V750 Prodam KOZO mlekarico SAMSKE PASME. ©332-537 11756 Prodam 14 dni starega simentalca in kupim 40 I mlekarsko posodo. ©738-327 11794 Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. ©411-007 11779 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. ©451-337 11797 STROJNI T hitro in poceni informacije: —i 2 mlada MUCKA oddam dobrim ljudem. ©320-040 nsoo Prodam TELICI težko 200 in 400 kg. ©461-850 11810 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu za nadaljno rejo. Možna tudi zamenjava za telico težko 120-150 kg. Kokra 4, Preddvor 11813 Prodam PSIČKO in PSA, pasme BRAK JAZBEČAR, jelenje rdeča, cepljena in tetovirana, stara 9 tednov. ©622-492 11816 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ©721-039 11820 Prodam 7 dni starega BIKCA. ©411-322 11821 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo prodam. Oman, Zminec 12, ©621- 475 11825 Kupim BIKCA simentalca, starega teden dni. ©401-088 11837 Prodam TELICO in BIKCA križanca, 130 kg. ©633-073_ii842 Prodam 2 tedna starega čb BIKCA. ©326-526 11844 Prodam več PLEMENSKIH TELIC za nadaljno rejo. ©633-277 nsso Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. ©061/824-107 11852 Prodam KRAVO križanko ki bo konec maja drugič telila. ©715-507 11864 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko ali zamenjam za črnobelega bikca. ©64-454 11865 Prodam ŠKOTSKE OVČARJE, stare 7 tednov. ©063/34-499 11866 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev ali menjam za 4 vretenski pajek. «421-754 11881 Prodam JAGENJČKE. ©718-669 11890 Prodam 4 mesece brejo TELICO črnobelo AP kontrola. Bašelj 20, Preddvor 11922 Prodam 10 dni staro TELIČKO sim. Zalog 38, Cerklje 11929 Prodam 2,5 mesecev staro PSIČKO FOX TERIERKO, vrhunskih rodovniških staršev. ©241-590 11943 NOVOFUNDLANCE, mladiče z rodovnikom, stare 2 meseca, prodam. ©471-046 11944 Prodam 50 OVC JSR pasme. ©061/ 858-365, od 9. do 17. ure, 0609/614-900 11947 JVOV/l, večja Prodam dva teleta siment^ Langerholc, Sp. Bitnje 24 Prodam zaklane in očiščene Jj ĆANCE. ©403-332____> Prodam 2 PRAŠIČA domača *"* ©241-182 Prodam prevozni čebeljnak TAM' in AŽ panje s čebelami. ©633- 11962 Prodam TELIČKO cca 100 kg **J ali zakoi. ©725-238___J> Prodam TELIČKO sim. staro 3 t*j} ter nakladalno PRIKOLICO 1' \$ kov. ©422-569 ^> Prodam dve KRAVI dobri rrwa Koprivnik 66, Boh. Bistrica, T*1 11990___ Prodam TELIČKA sim. j|I težkega in kravo sim., Dre|n mesecev. Frčej, Zg. Laze 1& Gorje Kupim BIKCA simentalca do Ijj starosti. ©460-091 "u Prodam krave sim. po izbiri inJJ sim. staro en mesec. Križnar, 0*n, 14, Nakll ____1 BELE PURANE širokoprsate pl| različnih starosti za rejo u9°J prodam. ©246-514 ___J Prodam KRAVO sim. po te'j ©721-690 JJ Mlado VIŠAVSKO BELO TERJAJ cepljeno in z rodovnikom, Pr m ©471-364 Prodam BIKCA sim. starega 1 ^ in črnobelega bikca in te' j ©471-548 ' ^> Prodam BIKCA sim. teža cca^ kg. ©58-336, Sebenje Prodam BIKCA simentalca. 343 aH 733-117 _ Prodam dve TELIČKI simerf&ji menjam za dva BIKA sim. ©4D I 12052__——-"j Prodam čb BIKCA, starega 1 t0J ©66-177 ___J ----Tvr» Poceni prodam ZAJCE razne m Zalog 62, Cerklje_ ROGATE RJAVE KOZJE ML/fl za nadaljno rejo prodam P° I DEM, ©od 14 h dalje 720-^^/ Prodam 10 dni staro TEU^ simentalko. Mače 7, preddvoj^/ Prodam KRAVE in TELICE P° 1 ©685-182 /3 v/.l* VIJOLICA oveUicama na Planini pri Kranju, Ul. Juleta Gabrovška 2, S 064/330-36 SE PRtPOKOČM SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrla MILJA ŠLJUKIĆ iz Tržiča, Ravne 28, delavka družbe Peko Tržič Od pokojnice smo se poslovili v petek, 9. maja 1997. ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. PEKO TRGOVINA, D.O.O., TRŽIČ ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče, ded, praded, stric in tast HINKO ULE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu Merkur, balinarjem Primsk^ vega, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter sprems* na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni obreo-pevcem iz Nakla, izvajalcu Tišine in pogrebni službi KP Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Hinko in hčerka Nevenka z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete LJUDMILE JEKOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu SGP Tehnik Škofja Loka in Konjeniškemu klubu Visoko - Škofja Loka za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem Zupan za zapete žalostnike in Trobilnemu kvartetu pihalnega orkestra Škofja Loka. Najlepša hvala tudi župniku za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Tržič. Vsem še enkrat najlepša hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 87. letu je umrla naša draga sestra, mama, babica in prababica ZORISLAVA BIZJAK roj. Majnik Od nje smo se poslovili 9. maja 1997 na pokopališču na Dobračevi v Žireh. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, govornikoma, Krajevni organizaciji Zveze borcev Ziri, Društvu upokojencev Ziri in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala osebju Doma Upokojencev v Kranju za nego in skrb, zlasti v zadnjih dneh njenega življenja. VSI NJENI Žiri, Kranj, Ljubljana, Cooma-Avstralija ZAHVALA Ob smrti ljubega moža in atija CIRILA LUSKOVCA kamnoseškega mojstra iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazih ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Albinca, sin Jure, mama Micka, ata Ciril in sestra Božena z družino Šenčur, 1997 V SPOMIN Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. 18. maja 1997 bo minilo dve leti, odkar je za vedno odšla od nas draga žena in mamica ANICA PINTAR iz Podlubnika 349 Praznina, ki je nastala ob tvojem odhodu, je nenadomestljiva in se ne da povedati. Sedaj hodimo tja, kjer ti gorijo svečke ljubezni. Hvala vsem, ki se jo še spominjate in postojite pri njenem preranem grobu. POČIVAJ V MIRU. Mož Jože z otroki ZAHVALA V 57. starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ MEGLIC iz Bistrice pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni ga. dr. Penarčevi in ga. Metki Ivnik, obema govornikoma, združenju šoferjev in avtomehanikov, SGP Tržič, g. župniku iz Bistrice in pevcem iz Loma in Komunalnemu podjetju Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Bistrica pri Tržiču, 12. maja 1997 ZAHVALA Zaspal si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin, za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. V žalosti smo se poslovili od našega FRANCA KARNIČARJA z Zg. Jezerskega Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku, bolnišnicama Jesenice in Golnik, gospodu župniku Cirilu Lazarju, podjetju Navček ter bratom Smrtnik. Zahvala tudi VVZ Tržič, TC Merkur Ljubljana. VSI NJEGOVI c%> Jezersko, Preddvor, Naklo, Tržič, Stražišče, Zagorje ob Savi, Švica, 26. aprila 1997 ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi brat in stric ANTON ZUPAN iz Krope Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi govornikoma ga. Pavli Ažman in predsedniku OO RK Radovljica, pevskemu zboru iz Krope in pogrebni službi, še posebej g. Čausu. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku ter dr. Potočnikovi, ki mu je pomagala in lajšala bolečine ob njegovi bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN Imeti te, bila je sreča. Toda usoda je hotela, da smo te izgubili. A v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš, a lučka vedno ti gori! Nihče ne ve, kako boli, ker tebe, Aleš, več med nami ni! 15. maja je minilo tretje leto, odkar nam je kruta usoda v prometni nesreči vzela našega ljubljenega sina, brata, bratranca, vnuka in nečaka ALEŠA HAFNERJA Hvala vsem, ki obiskujete njegovo prezgodnje bivališče in se ga spomnite s svečko in belim cvetom. VSI NJEGOVI Šutna, 15. maja 1997 ZAHVALA /i ? ^^^^^^^^ Ob izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda, strica JANEZA ZAVRLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gasilskemu društvu Bitnje, pevcem Društva upokojencev Kranj, pogrebni službi Navček, gospodu župniku za lep pogrebni obred, ki ste sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravniškemu osebju iz bolnišnice Golnik. VSI NJEGOVI Bitnje, maj 1997 ZAHVALA Tako kot veter se izgubi v daljavo, odšel si tiho brez slovesa, za sabo pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Ob boleči izgubi našega moža in očeta ANTONA VRHOVNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dnevih stali ob strani in sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in dobrosrčne besede. S Čudovitim cvetjem, ob lepih melodijah in nežnem plapolanju svečk, smo ga na njegovo zadnje tiho domovanje spremili vsi, ki jih je imel rad in ki smo imeli radi njega. Njegovi in naši sorodniki, zvesti prijatelji, sosedje, nekdanji bližnji sodelavci in drugi sopotniki v njegovem življenju. V izrazih ustnega in pisnega sožalja je bilo mnogo lepih misli o njegovi plemenitosti, dostojanstvenosti, dobri in pošteni naravi. TAK BO OSTAL IN ŽIVEL V NAS NAPREJ! Zahvalo smo dolžni izreči dr. Martinčiču, dr. Veselu in osebju za njihov trud in pozornost, g. Matu Mežku, osebju doma Petra Uzarja, g. župniku, pevcem Bratov Zupan, Pihalnemu orkestru Tržič, Viliju Pangeršiču, pogrebni službi Komunalnega podjetja, Mercatorju Tržič sodelavcem Blagovnice, zavarovalnici Triglav enoti Kranj. Ob tej zahvali hvala tudi vsem ostalim, ki se jim nismo posebej zahvalili za sočustvovanje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE Na Bledu bo ta konec tedna več prireditev S športom proti drogi Bled - Že včeraj je bil na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja dan interesnih dejavnosti, še vec prireditev bo danes in jutri. Smučarski klub Bled bo ob koncu tekmovalne sezone v alpskem smučanju pripravil danes, v petek, z začetkom ob pol štirih popoldne smučarski dan na rolkah. V betinskem klancu stare ceste na Bled bo najprej tekmovanje v slalomu na rolkah, potlej pa bo v plesni dvorani Kazina še slovesna podelitev pokalov Zavarovalnice Triglav najboljšim smučarjem iz zahodne regije. Da bi spodbujali zdrav način življenja, je blejska občina sprejela pobudo Športne unije Slovenije za organizacijo vseslovenske prireditve z naslovom Veter v laseh - s športom proti drogi. Prejšnjo soboto so bila tekmovanja v košarki in odbojki, jutri (z začetkom ob 9. uri) pa bodo mladi na parkirišču pred hotelom Krim tekmovali v rolanju in risali po asfaltu, center za socialno delo in društvo za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice bosta predstavila preventivne programe in mladim razdelila koristne zgibanke, sodelovali bodo še dijaki blejske srednje gostinske šole in ansambel Hvvazarji iz Ribnega. Društvo za raziskovanje jam Bled je ob 60-letnici odkritja Gorjanske jame pripravilo v gostilni pri Kunavcu v Krnici pri Zgornjih Gorjah razstavo, na kateri predstavlja jamarsko opremo, stare fotografije, minerale, fosile, okostja in drugo. Razstava bo odprta od danes do nedelje. • CZ. Ustanovitev Lions kluba Kranj Dobrodelni ples Jarše - Občani Domžal danes, v petek, prirejajo dobrodelni ples v korist Malega viteza, fundaciji za pomoč mladim, ozdravelim od raka. Ples bo v dvorani Majčevega dvora v Jaršah, začel se bo ob 20. uri. Glasbo bo podaril duo Objem, na plesu bo tudi avkcija umetniških del, ki jih bo pomoči namenil akademski slikar g. Danilo Fugger. Z vstopnico, ki velja 2.500 SIT, boste Malemu vitezu podarili 1.400 SIT, 1.100 SIT pa stane večerja, ki jo bo pripravilo gostišče Majčev dvor. Kupite jih lahko v agenciji Ten Tours, pri Napredku in v petek uro pred začetkom prireditve. G.G. Pol stoletja (ne) varnosti Tik ob zložni planinski poti Kališče - Zaplata • Potoška gora - Jakob je na vzhodni strani Zaplate za Hudičevim borštom ob poti še vedno opozorilna tabla: NEEKSPLODIRANE GRANATE, HOJA IZVEN STEZE SMRTNO NEVARNA. Tablo so postavili vojaki v petdesetih letih, ko med streljanjem nekatere granate niso eksplodirale. Še dobro, da je tabla zdržala skoraj petdeset let. Za naprej pa... Denar predvsem za slepe in slabovidne Prejšnji teden je 41 življenjskih izkušenj in Ustanovitvi je prisostvoval eden prvih slovenskih lionov Janez Bohorič, sicer prvi mož kranjske Save in kot guverner distnkta 129 (upravna enota Linos klubov na nacionalni ravni) trenutno tudi najpomembnejši lion v naši državi. V Sloveniji je zdaj 22 Lions klubov s približno 750 člani, na svetu jih je več kot 42.000 tisoč v 180 državah, članstva pa je skoraj toliko kot Slovencev. Kdo so lioni, od kod so prišli in kaj pravzaprav počnejo? Lions je kratica, ki pomeni LIbertv (svoboda), Intelli-gence (razumnost) in Our nation safetv (varnost naših držav). Izmislil si jo je Melvin Jones, ko je leta 1917 v Chicagu ustanovil prvo združbo s tem imenom. In namen Kranjčank in Kranjčanov različnih poklicev, položajev v družbi* ne nazadnje tudi starosti na Brdu ustanovilo Lions klub Kranj. GBD Gtrtnjska borzno posrtdnilka druiba i.i. Koroška 33, Kranj S 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Vicapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •LsviNSKi omuTn mmt * omm http '-'vrtvvv mobitel »i Računaliuiki oigmeering do.o., Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platišč 13,4000 Kranj, SLOVENIJA CENTRAIA+386 64 331441, FAX:+386 64 325 978 SERVIS:+386 64 350 210, TEHNIČNA POMOČ +386 64 350 900 RODAIA+316 64 350 203, IZOBRAŽEVANJEM 64 350 201,350 901 EPOŠTAopu»Hlo@ik)ljiet, mtpomoc(&wiort.a, INTERNET:http jW.oput.ii • širok spekter računa I ni§kih^<5Čaj