Književnost Ott, E. 1 Frehner, M. / Frey, H.-U. 1 Liischer, P., 1997. Gebirgsnadelwalder: Ein praxisorientierter Leitfaden fiir eine standortgerechte Waldbehan- dlung. Verlag Haupt, Bern, 287 s. Knjiga "Visokogorski 1 gozdovi iglavcev" spodna- slovom "Navodila za rastišču primemo ravnanje z goz- dovi namenjena praksi" izpod peresa uglednih švicar- skih raziskovalcev, ki so hkrati tudi preka ljeni praktiki, je nastala tako rekoč iz prakse za prakso. Glavno delo pri pripravi knjige je opravil dr. Ernst Ott, docent za gojenje visokogorskih gozdov na zueriški ETH. Slo- venski gozdarski strokovDi javnosti je dr. Emst Ott poznan kot soavtor knjige Gebirgswaldbau, Schutz- waldpflege (Gojenje gorskih gozdov, Nega varovalnih gozdov; skupaj z H. Mayerjem). Mnogi ga poznajo tudi osebno, saj je reden gost v Sloveniji in dober pozna- valec slovenskih gozdov in gozdarstva. Knjiga je sestavljena iz štirih obsežnejših delov. V ptvem delu avtorji obravnavajo posebnosti visokogor- skih gozdov iglavcev, na podlagi katerih se ti gozdni ekosistemi značilno razlikujejo od nižjeležečih . Naj- prej spoznavamo splošno ekologijo visokogorskih goz- dov in posebnosti rastišč, nato nam avtorji prikažejo osnovne značilnosti razvoja in zgradbe dreves in ses- tojev, spregovorijo o vplivu človeka na visokogorski svet ter na kratko predstavijo značilnosti gojenja vi- sokogorskih gozdov v Švici. V drugem delu je obšimo prikazana problematika naravnega pomlajevanja visokogorskih gozdov iglav- cev. V uvodu tega dela knjige na številnih ilustrativnib primerih spoznavamo pomen proučevanja spontanega naravnega razvoja gozdov za razumevanje procesov naravnega pomlajevanja in za prenos teh spoznanj v prakso naravne obnove gozdov. Največ prostora je namenjeno prav različnim strategijam pospeševanja in ohranja1~a pomlajevanja visokogorskih gozdov. Pose- bej nazorno so obdelani za pomlajevanje ključni fak- tmji od toplote, pomanjkanja semen, do paše etc. V tretjem delu knjige spoznavamo nego za stabil- nost gorskih gozdov iglavcev. V uvodu avtorji s primeti poljudno, vendar domiselno razložijo pojem sta bi ln osti gozda in njegove atribute, kot jih uporabljajo v knjigi. Telnelje konceptu nege za stabilnost je zastavila delovna skupina :za gojenje gorskih gozdov v okviru 1 V nadaljevanju teksta so pod te1minom visokogorski gozd miš lje- ni tako zgornji montanski kot altimontansk.i in subalpinsk.i vege- tacijski pasovi . Švicarji pod pojmom Gebirgswald namreč razu- mejo predvsem omenjene tri vegetacijske pasove, zato dobesedni prevod iz nemščine "Gebirgswald"- gorski gozd ni ustrezen. 54 švicarskega gozdarskega dmštva, ki deluje že več de- setletij . Idejo sta podrobno obdelala in razvila Wasser in Frehne1jeva v okviru raziskovalne naloge. Rezultat je publikacija "Wegleitung Minimale Pflegemassnah- men fur Walder mit Schutzfunktion" (Smemice za minimalne negova Ine ukrepe v gozdovih z varovalnimi funkcijami) Eidg. Drucksachen- und Materialzentrale, Bem; Bestelloummer 310.05ld., ki jo je leta 1996 založil BUWAL (Zvezni nrad za okolje, gozd in kra- j ino). Publikacija je danes standardno delo za izdelavo in vrednotenje gojitvenih projektov v varovalnih goz- dovih, ki jih financira švicarska zvezna vlada. Nujna nega varovalnih gozdov je namreč definirana tudi z novim švicarskim zveznim Zakonom o gozdovih iz leta 1991. Zakon v svojem 38. členu predvideva, da Švi- carska zveza zagotavlja denarna nadomestila za nujne minimalne negovalne ukrepe, ki so potrebni za olu·an- janje varovalne funkcije gozdov. Prednostna naloga nege za stabilnost gozdov je pre- poznavanje in izkoriščanje vseh naravnih procesov, ki samodejno pospešujejo stabilnost. Na drugem mestu sledijo umetni posegi za povečevanje stabilnosti se- stojev, vendar samo v primeru, če so resnično potrebni in sonaravni V četrtem delu knjige so predstavljeni najznačil­ nejši rastiščni tipi gozdov švicarskih gora od zgornje montanske preko altimontanske do subalpinske ve- getacijske stopnje ter njihova ekologija in gojenje goz- dov. Knjiga obravnava tudi listna te in mešane gozdove v tem višinskem območju. Členitev rastišč temelji na višinskih vegetacijskih pasovih in na petih rastiščnih regijah. V uvodu spoznamo osnovne značinosti in ter- minologijo vede o gozdnih rastiščih ter njeno poveza- nost z gojenjem gozdov. Sledi splošna predstavitev rastiščnih regij in višinskih pasov z gozdnimi rastišči . Za praktike je še posebej pomemben razdelek s prika- zom in razlago najpomembnejših indikatorskih rastlin, ki jih za lažje prepoznavanje najdemo na odličnih barv- nih fotografijah. Osrednje mesto v knjigi zavzema izvirna in detajlna predstavitev najpomembnejših gozdnih rastišč . Vsa~ kemu rastiščnemu tipu sta namenjeni dve strani v knji- gi. Na podlagi zdmževanja spoznanj fitocenologije in pedologije je avtorjem uspelo pregledno in primerljivo, GozdV 57 (1999) 1 vendar kljub temu poglobljeno, predstaviti karakteme in razvojne značilnosti visokogorskih gozdov. Vsaka predstavi tev rastiščnega tipa je sestavljena iz vsaj dvaj- setih ekoloških parametrov. Nekateri najpomembnejši so: sJ Sinkholz n; Senkholz n; Absenker m; Taucher m (plavni les, ki zaradi vpijanja vode ne plava več) 416.16 .. 01.20 0673 plavni les m potonjeni les m Kienzopf m zasmoljeni borov vršiček m (borov vrh- in drugi deli krošnje- , ki ima zaradi delovanja gljive Peridermiwn pini velik delež smolnatega lesa in je odmrl) 416.15 .. 01.72 0672 (2108) vergeilen; etiolieren etiolirati; pretegniti se (zaradi pomanjka1~a svetlobe - ali bolezni - rasti tako, da se izoblikujejo deli rastline z malo klorofila - in nen01malno dolgi io tanki poganjki) 521.62 .. 02.80 0753 399 Bestandesgrundtlache f; Kreisfliichensumme f temeljnica f sestaja; hektarska gostota f temeljnice sestaja (vsota temeljruc vseh dreves v sestoju - v kvadratnih metrih na hektar) GozdV 57 (1999) 1 55