St./№ 2/3
Marec/Marzo 2003
letnik/anno XIII
le

■JZJD
Če si kamen, bodi ljubeč; če rastlina, bodi občutljiv; če človek, bodi ljubezen.
(Viktor Hugo)
Ljubim življenje, ker me ljudje in njihovo nastajanje neskončno zanimajo. Ob zanimanju zanje nenehoma raste moje znanje o njih. In to me spet krepi v veri, da je navadno človeško srce po naravi dobro. To se pravi, da je po naravi občutljivo in nežno, si želi potrditve in želi druge potrjevati, hrepeni po sreči in po življenju. Ne želi biti ubito in tudi samo noče ubijati. Če posebne okoliščine povzročijo, da zapade v zlo, se nikoli popolnoma ne pokvari. Dobro jedro ostane, pa najsi je še tako skrito in iz njega zmeraj znova črpa hrano človekova dobra stran.
Verujem v človeštvo, toda moja vera ni sentimentalna. Vem, da človeka ozračje negotovosti, strahu in lakote pohablja in po svoje oblikuje, ne da bi to opazil. Z njim je kakor z rastlino, ki sili izpod kamna in ne pozna svojih življenjskih možnosti. Samo če kamen odvalimo, lahko v prostosti in v svetlobi nemoteno raste. Moč za rast ji je prirojena in le smrt jo lahko uniči.
Ne potrebujem nobene druge vere razen vere v človeštvo. Kakor nekoč Konfucija tudi mene ta čudežni svet in življenje v njem tako navezujeta nase, da ne mislim več ne na nebo in ne na angele. To življenje mi daje dovolj. Četudi ni drugega življenja, se vendar splača biti rojen, biti človek.
Trdno verujem v človeško srce in njegovo moč, da se poteguje za svetlobo. In ta vera mi vliva upanje in zaupanje v prihodnost človeštva. Zdravi človeški razum bo nekega dne svetu gotovo dokazal, da sta vzajemna pomoč in sodelovanje potrebni za varnost in srečo vseh.
Ta vera mi spet daje moč, da storim vse, kar človek le more storiti, za takšno oblikovanje človeških odnosov, ki nam omogočajo, da se lahko razvijamo v svobodi. Prepričan sem, da morajo ti življenjski odnosi brezpogojno temeljiti na varnosti in prijateljstvu.
Upanje zbujajoče dejstvo, da ima svet dovolj hrane za vse ljudi, mi vliva pogum. Naša medicinska znanost je že tako napredovala, da lahko izboljša zdravstvene razmere vsega človeškega rodu. Sredstva, ki jih imamo na voljo za vzgojo - lahko, uporabljena v svetovnem okviru, povečajo izobrazbo vseh ljudi. Samo eno stvar še moramo urediti: najti pravo pot, da bodo prednosti,
ki jih uživajo samo nekateri izmed nas, pristopne vsemu svetu. Z drugimi besedami, da se povrnem k svoji primeri - odvaliti moramo kamen.
Tudi to lahko uredimo, kajti zmeraj več ljudi dobiva vero vase in v druge. Sicer ne ob istem času. Toda število tistih, ki imajo vero, raste. Pred slabim stoletjem še nihče ni pomisli na svetovno prehrano, na svetovne zdravstvene razmere, na svetovne vzgojne probleme. Danes mnogi mislijo na to. Ob možnosti nove svetovne vojne, novega množičnega uničevanja, sta to moji edini vprašanji: Ali je dovolj ljudi, ki imajo vero? Ali imamo, kar nas je pametnih, dovolj časa za ukrepanje? Gre za boj med znanjem in neznanjem.
Moja vera v človeštvo je neomajna!
Naj vam bo v čast, da bolj ljubite kot pa ste ljubljeni!
Jure Ličen
IZ VSEBINE:
Urbanistično-arhitekturna dediščina arhitekta Eda Mihevca i'-;v O golfu v Sečoveljski dolini in
še čemu (Гл Je pust odgnal Zimi: fotoreportaža s pustnega plesa v Piranu

TERME PALACE
Portorož
V Termah Palace izvajamo preko 150 različnih termalnih storitev in programov, pod nadzorom zdravnikov specialistov.
THALASSO CENTER
odprt vsak dan do 17:00, v nedeljo do 16:00.
Blatne obloge in kopeli premagajo rcvmo, koža postane žametna Blato iz solin, zdravje in lepota na val mlin
MASAŽNI CENTER
odprt od ponedeljka do sobote do 22:00,
v nedeljo do 21:00
Najpestrejii izbor vzhdnih in zahodnih masažnih tehnik v Sloveniji
F1ZIOTERAPE VTSKI CENTER
odprt od ponedeljka do pecka do 16:00, v soboto do 12:00 Ni čakalne dobe za samoplačnike
MEDICINSKI LEPOTNI CENTER
odprt od ponedeljka do sobote do 20:U0, v nedeljo do 19:00 Harmonija lepote in zdravja
TERMALNO REKREACIJSKI CENTER
odprt za zunanje obiskovalce vsak dan ud 13:00 do 21 00 Vodni užitki in savne za krepitev imunskega sistema Termomineralna voda za sprostitev in lepšo kožo
program • s sogo nad maščobne blaz^ce
1 X mediteranska kopel 3 X tonifikacijska masaža s soljo 1 X kozmetična blatna obloga
Cena:
24.100 SIT
Tel.: 696 5011,696 5012
vsak petek in soboto nočno kopanje od 21:00 do 24:00


IZBERITE TELESNO AKTIVNOST ZASE!

•	TELOVADBA ZA HRBTENICO S PROGRAMOM ZA HUJŠANJE
(vsako sredo ob 1 8.30)
•	TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(vsako sredo ob 1 7.30)
•	PO-PORODNA TELOVADBA Z DOJENČKI
(glede na število prijavljenih)
•	TEČAJ MASAŽE ZA DOJENČKE
(glede na število prijavljenih) V Zdravstvenem domu Lucija (sejna soba).
Kozmetika јјана Novak l.p,. Лера celia 1, 6320 РоЖлој,
Nega obraza Nega telesci Ayurveda masaža Klasične* masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Šolanj
Refleksna masaža stopal
NE PREZRITE V AVDITORIJU PORTOROŽ:
*	VEČER ITALIJANSKEGA FILMA v torek, 18. 3 marca ob 19. uri, družinska komedija OSTRŽEK (Pinocchio), režija in igra: Roberto Benigni, Nicoletta Braschi,
*	VEČER UMETNIŠKEGA FILMA, 25. marca ob 20.30, drama SESTRE MAGDALENA (The Magdalene Sisters).
*	v soboto, 29. marca ob 20.30, GLEDALIŠKA PREDSTAVA Moj Teater: M Grgić: JUHICA (Režija: Roman Končar, igrajo: Maja Končar, Roman Končar, Nina Ivanič).
Zbiranje pomoči za družino, ki ji je zubelj uničil imetje
Na Belokriški cesti 62 nad Portorožem, pri zakoncih Anici in Pavlu Rožič je s srede na četrtek ponoči, 27. februarja, zagorelo. Plameni so - sreča v nesreči - zajeli njuno staro domačijo, v kateri sta še živela, medtem ko sta zaključevala z gradnjo svoje nove hiše. Tja sta se, čeprav je še nedokončana, Roži-čeva zdaj tudi preselila. Žal pa je skupaj s hišo zgorelo tudi vse, kar je bilo v njej. Šti-riinsedemdesetletna zakonca je kmalu po nesreči obiskala piranska županja pa tudi predstavniki območnega združenja Rdečega
Oko
Vsaka pametna oblast poskrbi, da v družbi deluje kritično oko, ki spremlja njeno delo in opozarja na napake. Kajti na oblast pridejo tisti, ki so znali prepričati ljudi o svoji modrosti in dobrih namenih. Potem ko zavladajo, hočejo svoje dobre namere uresničiti, vsaj nekaj. Radi bi bili dolgo na oblasti, ker je lepo. Čas do novih volitev pa se naglo zavrti in takrat bi bili radi ponovno izbrani.
Uresničevanje obljub pa ne teče gladko. Preveč je vsakršnih zaprek - ni denarja, ni enotnih pogledov, preveč je zahtev in nobeno zaporedje pri uresničevanju načrtov ni pov-šeči vsem, odločitve sprožijo nasprotujoče odzive.
Oblast je sladka in oblastniki so krvavi pod kožo. Oblast je preizkušnja za njihov značaj, omogoča in celo vsiljuje mnoge sladkosti. Težko je ohraniti moralno držo in omamno je grešiti na skrivnem.
Ne pozabimo, oblast je ljudska. Tako vsaj piše. Ljudstvo ima pravico motriti delovanje
Portorožanova dilema: biti trobilo oblastnikov in razno raznih interesnih skupin ali biti ljudska tribuna mnenj, stališč, kritično oko javnosti.
oblastnikov. Težko je skrivati napake. Greh oblastnika je dvakrat težji od greha občana. Po oblastnikih se občani zgledujejo in greh oblastnika sproži razkroj družbe.
Pameten oblastnik si tega ne želi, kajti plaz slej ko prej zasuje tudi njega.
Kritično oko spremlja delo oblasti in opozarja na napake. Tako oblast zve, kaj mislijo občani, kdaj je po njihovo zavila s prave poti in 3 čim izgublja zaupanje ljudi.
Taki, ki oblast hvalijo, so prijetni. Hvala dobro de, a uspava, zamolči in se prilizuje.
Vendar ni res, da bi oblast delovala odlično, vedno in za vse ljudi.
Jasno izrečena kritična misel, opremljena z dodatnimi razmišljanji in predlogi, koristi, budi in spodbuja k iskanju boljših poti. Tudi zbode in oplazi samoljubje. Krene po predolgih prstih, ki segajo po denar skozi luknje v občinski mošnji.
Eno takih kritičnih očes je časopis Portorožan. Dragi oblastniki, bodite mu hvaležni. Zastonj vam sveti, da ne zaidete. Ne jezite se na luč, ni kriva za mrak!
križa Piran, ki so jima pomagali z oblačili, posteljnino, odejami, živili in prenosnim telefonom, saj je bila v požaru poškodovana tudi telefonska napeljava.
Piransko združenje RK se je odločilo tudi za zbiranje sredstev občanov, ki jih bo namenilo Rožičevim. Denarno pomoč družini ROŽIČ, ki ji je ogenj uničil imetje, lahko nakažete Območnemu združenju Rdečega križa Piran na TRR: 10100-0032621580. Tudi tokrat računamo na vaso veliko srce in solidarnost. Hvala vsem, ki se boste odzvali.
Ob dnevu žena
ŠOPEK CVETK ZA DAN ŽENA
Ali ima ta praznik še smisel? Ima.
Naši politiki hočejo dokazati svojo evropskost tudi s tem, da določajo spolno strukturo vodstva strank. Pa ne najdejo primernih žensk. Enemu se je zareklo: "Ni sposobnih žensk."
Kaj pa, če so ženske preveč pametne, da bi se ubadale s strankarskimi zdrahami, komolčarstvom in papirnatimi vojnami?
Imamo kulturni praznik, dan poezije, dan glasbe, dan krvodajalstva, dan žena, dan mrtvih... Nimamo dneva bogatih, dneva politike, dneva nafte... Namen spominskih dnevov je opozoriti na neko slabost - zanemarjanje, ogrožanje ali pozabo. Kulturni praznik, denimo, nas spomni na Prešerna, slovensko književnost, na umetnost. Kulturo smo preveč zanemarili, vsaj enkrat na leto občutimo, kako nas bogati.
Dan žena je potreben. Opozarja nas na status ženske kot drugega spola, kajti ženska je najprej ženska, šele nato je človek. Ženska se je doslej uresničevala z biološko vlogo, danes bolj s služenjem, moški pa s kariero. To ni prav, vsaj meni. V naši družbi velja, da je človek uspešen, če se izkaže z delom, znanjem, iznajdljivostjo, raziskovanjem, ustvarjalnostjo. Za moškega ja, za žensko samo teoretično. Moški se osredotoči na bistveno. To pomeni, da vse banalne a za življenje nujne opravke prepusti drugemu. Komu? Ženi vendar. To je človek ženskega spola. Saj velja tudi zanj, da je uspešen, če se izkaže z delom, znanjem... Saj, saj, a najprej pričakuje naša družba, da ženska opravi svojo biološko nalogo, da pokaže svojo ženskost in da se obnaša po žensko. Potem lahko stopi ob bok moškim v lovu na uspešnost, tisto pravo, družbeno priznano. Ponavadi ženski zmanjka sape.
Mnoge ženske ugotovijo, da živijo predvsem zato, da gospodinjijo. Kot bi za pismenega človeka dovolj, da pozna samo prvih pet črk. Kot bi rekli, da je moški uspešen, če zaplodi otroka in pospraviti stanovanje.
Da v naši družbi ni pravega ravnovesja, se izkaže na starost, ob upokojitvi - moški, ki je vso svojo življenjsko moč izlil v posel, je bolj izgubljen, ne ve, kaj bi s sabo, družba ga izpljune kot neuporabnega, v družini pa je tujec, kot je bil vedno. Večina žensk postavi na prvo mesto gospodinjsko vlogo in jo igra do smrti. Ni ji treba o ničemer odločati in lahko soli pamet tistim, ki odločajo v njenem imenu.
Torej, na starost ni več pomembno biti ženska ali moški. Bolj pomembno je, koliko si se uresničil-a skozi življenje, koliko dobrega si naredil-a in koliko si si bil-a zvesta-a sam-a sebi.
Nada Kozina
I j > ZAKLJUČNA DEIA V GRADBENIŠTVU M SUH0M0HTAŽI1A GRADNJA
sputčeni stropovi • predelne stene • suhi «trih • izdelava mansard vgrajevanje vrat, oken in pohiitva
liNAUc (Armstrong
Alojz Požun s.p. • Obala 119® 6320 Portorož Tel./Fax. 05/677-1 1-32 • gsm: 041/338-632 www.predelnestene.com • inset@predelncstene.com
-	Moški neradi slišijo o ženski enakopravnosti, ker se bojijo, da bi jim enakopravna žena za Dan moža ob dveh zjutraj prinesla rožo in pri tem smrdela po pijači.
-	Če je v diplomaciji manj žensk kot moških, je to zato, ker so moški večjii lažnivci.
-	Ženske ne merijo moči moškega po tem, koliko kilogramov lahko dvigne, marveč po tem, kako se zna spoprijeti s svojimi napakami.
-	Ženske ne ocenjujejo zrelosti moškega po tem, če telesno je goden za ženitev, temveč po tem, kako zna držati obljubo.
-	Tisti, ki je ženske poimenoval "šibki spol", je to prav gotovo storil zato, ker jim je zavidal cel kup lastnosti, katerih sam ni imel.
-	Moti se, kdor misli, da je bila ženska tista, ki je prva začela razmišljati o svoji enakopravnosti! O njej je sanjaril že pračlovek in sicer vsakokrat, ko se je odpravljal na lov na nevarne mamute, dinozavre in podobno divjačino.
Sonja Požar, Lucija
Nekateri od najlepših trenutkov so:
-	Zaljubiti se.
-	Smejati se od vsega srca.
-	Najti polno mail-ov, ko se vrneš z dopusta.
-	Sprehajati se po nekem lepem mestu.
-	Poslušati priljubljeno pesem na radiu.
-	Prebuditi se in poslušati, kako zunaj pada dež.
-	Stopiti izpod tuša in se obrisati v toplo brisačo.
-	Prejeti poziv osebe, ki je že dolgo nisi videl.
-	Dober pogovor.
-	Najti denar v hlačah, ki jih nisi oblekel že dolgo.
-	Klici v polnoč, ki trajajo ure.
-	Smejati se brez razloga.
-	Slučajno slišati, da nekdo lepo govori o tebi.
-	Prebuditi se in ugotoviti, da se lahko odspiš nekaj ur.
-	Poslušati pesem, ki te spominja na "tisto" osebo.
-	Prvi poljub.
-	Ustvariti novo prijateljstvo.
-	Občutiti metuljčke v trebuhu vsakič, ko vidiš tisto osebo.
-	Preživeti nekaj časa z najboljšimi prijatelji.
-	Občutiti, da so osebe, ki jih imaš rad, srečne.
-	Obleči jakno osebe, ki ti je všeč, ko se še vedno občuti njen parfum.
-	Obiskati starega prijatelja in ugotoviti, da se stvari med vama niso spremenile.
-	Imeti nekoga, da ti reče, da te ima rad.
-	Sprehajati se po planinah in gozdovih.
URBANISTIČNO ARHITEKTURNA DEDIŠČINA ARHITEKTA EDA MIHEVCA
Edo Mihevc (1911-1985) je bil eden izmed vrhunskih slovenskih arhitektov, ki je ustvarjal matične domovine. Leta 1936 je pod mentorstvom profesorja Jožeta Plečnika diplomiral na fakultete. Na področju arhitekture je sprejel moderne tokove svojega časa ter jih spretno vizije.
Mihevc se je v Ljubljani uveljavil kot profesor arhitekture (1946-1981), za njegove arhitekturne projekte pa je bila značilnost odločnost in svojstveni slog. Tako je v slovenski prestolnici po njegovih načrtih nastal Litostroj, pa grobnica herojev ter vrsta poslovnih zgradb (Metalka, Avtotehna, Holiday Inn, del Bavarskega dvora itd.). Po rodu Tržačan, Mihevc ni nikoli pozabil rodnega mesta v zamejstvu, kjer je načrtoval stadion 1. maj, spomenik padlim borcem JLA, Kulturni dom, dijaški dom Srečka Kosovela in tri stanovanjske hiše. Velja pa omeniti, da je bil Kulturni dom v Gorici zgrajen po njegovem projektu. Tržaški arhitekt Marko Korošič je Mihevčev tržaško-goriški opus najprej ovrednotil v diplomski nalogi Zamejski opus arhitekta Eda Mihevca (pred nedavnim je izšla tudi v knjižni izdaji).
Oče sodobnega Portoroža
Med Mihevčeva življenjska dela uvrščamo -za naše kraje še poseje pomemben - urbanistični plan v okviru Urbanističnega programa slovenske Obale (Invest biro, Koper 1966),
Zgradba hotela Metropol je veljala (enako kot portoroški Avditorij) v času izgradnje v 70-ih letih 20. stoletja, za vrhunski dosežek tedanje arhitekture.
ki je zajel obmorske kraje od Ankarana do Lucije. Veliko sledi je s svojim načrtovanjem zapustil v Kopru in Žusterni, najbolj velikopotezna pa je bila njegova zamisel prenove in oblikovanja Portoroža ter turističnega kompleksa Bernardin. Še danes velja za "očeta novega Portoroža", saj so v tem uveljavljenem turistično-zdraviliškem središču najbolj številne zgradbe, ki jih je v obdobju 1969 - 1972 zasnovala prav njegova roka. Verjetno ni potrebno navajati vseh njegovih uresničenih projektov, morda le hotel Metropol in kongresni center Avditorij, ki sta bila v času izgradnje vrhunska dosežka arhitekture, ne le v lokalnem temveč tudi v evropskem merilu.
Slovenska Istra, oziroma njeno ožje obalno področje, je bilo v urbanističnem pogledu krepko zanemarjeno skoraj dve desetletji po drugi svetovni vonji. Tako imenovano kontinentalno pojmovanje večine Slovencev je bilo tedaj prisotno tudi v zaostalem urbanističnem programiranju tega območja, ker se je to vseskozi štelo za lokalno zadevo, ki naj se tudi lokalno rešuje. Do bistvenih sprememb je prišlo šele v začetku 60-ih let 20. stoletja, ko je bila pod vodstvom arhitekta Eda Mihevca ustanovljena Urbanistična komisija za obalni pas OLO Koper, oziroma ko je bil leta 1963 ustanovljen obalni Zavod za urbanizem. Mihevc je najbolj aktivno deloval v času, ko je tudi v slovenskih obmorskih mestih duh modernizma dobil domovinsko pravico.
Kljub temu da s svojimi modernističnimi
v Ljubljani in na Primorskem, pa tudi izven arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške spojil z elementi lastne svetovnonazorske
vizijami in projekti ni bil deležen enoglasne podpore lokalnega prebivalstva, mu je naposled v medmestni prostor tisočletnih obmorskih mest uspelo vnesti urbanistične sestavine v duhu tedanjega sodobnega časa. Nasprotniki so mu pogosto očitali, da bo vso obalo "spremenil v hladno cementno gmoto" in "uničil zeleni videz pokrajine". To so mu najbolj očitali pri gradnji megaturističnega kompleksa Bernardin, deloma morda tudi upravičeno. Po drugi strani pa velja omeniti, da je prav Edo Mihevc pri svojem delu praviloma enakovredno obravnaval oziroma načrtoval tudi
Je bil očitek, da je vse preveč betonsko, da je Portorož postal Portobeton, upravičen?
okoljevarstveno problematiko obalnega pasu, na primer zelenice, pogozdovanje in parkovne nasade. O tem poleg drugega pričajo uradni dokumenti, denimo zapisnik 5. redne seje urbanistične komisije za obalni pas OLO Koper (13.9.1960 na sedežu Okraja Koper), itd.
Mihevčeva arhitekturna in urbanistična dediščina je po dobrih treh desetletjih še vedno opazen element urbanizirane obmorske krajine in je z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi dober kažipot sodobnim regionalnim načrtovalcem.
Slavko Gaberc
		Restavracija Pizzerija
		V PORTOROŽU in V LUCIJI
ZLATO S	35 SIDRO	tel.: 674-50-74 tel.: 677-02-04
-fej	LjR	se priporočata s pestro ponudbo
		dobro pripravljenih jedi
V AVDITORIJU SMO OPTIMISTIČNI
Javni zavodi s področja kulture se v času prevlade tržne logike poslovanja vse težje prilagajajo zahtevam obiskovalcev na eni strani in ustanoviteljem na drugi strani. Proračunska sredstva, ki jih za delovanje javnih zavodov namenjajo občine kot ustanoviteljice, ne zadostujejo. Želje in pričakovanja obiskovalcev so vse večja, konkurenca prav tako. Na kratko strnjena realnost, s katero se soočajo (premnoge javne kulturne ustanove pri nas.
Okoliščine, v katerih posluje Avditorij, so v grobem take: status javnega zavoda, ki po definiciji ne more ustvarjati dobička, temveč ga mora vlagati v program; poslanstvo občinskega kulturnega doma narekuje izvajanje programa občinskega pomena. Pripravljamo ga v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, z območno izpostavo JSKD, s šolami in vrtci....Mnoge od teh prireditev imajo prost vstop (lani je bilo takih ena četrtina), dotacije zanje pa ne zadoščajo. Organizatorjev kongresne dejavnosti kot najbolj donosne (turistične) dejavnosti v kraju je vse več. Avditorij jim kljub dolgoletnim izkušnjam in znanju osebja težko konkurira: nima hotelskih zmogljivosti, težave so z dostopnostjo (parkirišče) in stavba ni več najmodernejša.
V zadnjih letih turizem kot gospodarska panoga in Avditorij kot organizator kulturno-umetniških prireditev ne najdeta pravega dialoga. Posledica tega je premajhna informiranost turistov o ponudbi Avditorija in s tem manjši delež turistov med obiskovalci, ter manjši finančni prispevek pro-
jektom v organizaciji Avditorija, ki so za kraj pomembne. Sodelovanje s sponzorji je delo na daljši rok, ki pa se posebno v kulturi ne obnese najbolje. K zmanjšanju sredstev za program in delovanje zavoda je pripomogel tudi izpad prihodka od oddajanje prostorov v
najem Visoki šoli za podjetništvo.
V lanskem letu smo zabeležili več kot en dogodek na dan - 403 dogodke in 100.017 obiskovalcev, od tega dobra polovico na kulturnih prireditvah.
Poslovno leto smo sicer zaključili z izgubo, a nismo črnogledi. Izguba je posledica zgoraj omenjenih okoliščin, velik delež tega odpade še na 25. Festival melodije morja in sonca, ki smo ga kljub velikemu pomenu za ves kraj, z rdečimi številkami zapisali le v Avditoriju.
Ob tem pa ves čas iščemo nove izzive, nove rešitve. Z raznoliko ponudbo se poskušamo približati različnim ciljnim publikam, iščemo alternativne vire financiranja, pri izvedbi in oblikovanju prireditev sodelujemo z visokošolskimi ustanovami. V bodoče bomo še okrepili odnos s primorsko univerzo. V Slovenski Istri se število študentov vztrajno povečuje, temu primerna mora biti tudi vsebina prostočas-nih in kulturno-umetniških vsebin (seveda ob primernih cenah vstopnic - v Avditoriju imajo študenti popust). In kaj nam daje novih moči: predvsem zadovoljni obiskovalci, ki se v Avditorij radi vračajo, saj jim program v Avditoriju predstavlja zabavo, sprostitev, navdih in hkrati pot do novih znanj, poznanstev...
Jana Tolja, Avditorij Portorož
Preurejeni vhod na osrednjo portoroško plažo
Pri komunalnemu podjetju Okolje Piran, upravljalcu osrednjega portoroškega kopališča, so se odločili dodobra preurediti enega od vhodov na svojo plažo (ob mali poletni tržnici spominkov, s katero upravlja Avditorij Portorož). Prejšnji je bil po mnenju upravljalca premalo ugleden, pred- j vsem pa preveč zakoten. Novi je prestavljen na vidnejše mesto, prostor pred vhodom pa so tlakovali. Naložbo je pokril najemnik gostinskega obrata Paco pub, ki mu je Okolje v zameno dovolilo širitev pizzerije ob kopališkem vhodu. ? Preureditev je zajela tudi sicer že dolgo zanemarjeno zelenico pri lokalu r
Planet pub, osrednjemu zbirališču mladih. Zelenico so prekrili s tlakom in je tako preprosto - izginila. Še ena »zelena« poteza v naši občini! (Mimogrede - portoroške Krajevne skupnosti ni za mnenje povprašal nihče!)
L.S.Z.
Kako bomo preživeli in uspeli po vstopu v Evropo
bo osrednja tema letošnje 8. slovenske marketinške konference, ki bo potekala 27. in 28. maja v Portorožu.
Programski svet letošnje Slovenske in marketinške konference si je zadal nalogo, da z vabljenimi govorniki iz tujine in Slovenije osvetli možnost razvoja na področju cen, prodajnih poti, zaščite blagovnih znamk, konkurence, raziskovanja in varstva potrošnikov, malih podjetij ter nasploh trženjskih strategij v obdobju po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost.
Dvajset let kasneje...
Zgodba gostinskega lokala Feniks v središču Portoroža sega dvajset let nazaj, v leto 1983, čase socialističnega samoupravljanja, ko se je o tržnih zakonitostih govorilo še bolj potihem. Takrat je Krajevna skupnost Portorož zasebnici Darinki Gustinčič oddala v petnajstletni najem kletne prostore in funkcionalno zemljišče svoje stavbe na Obali 16 v Portorožu. S pogodbo se je najemnica obvezala prostore sanirati in preurediti v gostinski lokal.
Zaradi številnih zapletov je gostišče začelo obratovati šele pet let kasneje, leta '88. Takrat se je portoroška Krajevna skupnost, na čelu katere je bil v tistem obdobju upokojeni odvetnik gospod Dušan Puh, poskušala z najemnico zaman dogovoriti za noveliranje pogodbe in plačevanje najemnine. Z Gustin-čičevo noben razumen dogovorni bil mogoč. Preprosto si je mislila, da je lokal - v katerega je (skladno s pogodbo in soglasjem KS Portorož) resda vložila velika sredstva -njena last. S posredovanjem v tistem obdobju zakonitega zastopnika krajevne skupnosti, javnega pravobranilca, je KS Portorož
dosegla, da je najemnica začela plačevati del najemnine (naj bralce spomnimo, da so bili to časi razpadanja stare Jugoslavije, ko je socialistično ekonomijo pobiralo, kar se je kazalo v visoki inflaciji, ki je včasih dose-
gla celo' tromestno število v enem mesecu). Najemnica se z obračunano inflacijo seveda ni strinjala (čeprav je bila del tedanjega gospodarstva) in je s septembrom leta '90 prenehala plačevati. Ker so bila vsa opozo-
• Portorožanom, ki živijo v centru kraja, se je gostišče Feniks v zadnjih letih še najbolj vtisnilo v spomin po preglasni glasbi, ki se je poleti pozno v noč razlegala naokrog in motila tako domačine kot turiste.
rila najemnici, naj se drži pogodbenih obveznosti, brezuspešna, je KS Portorož najprej vložila več tožb za izterjavo neplačanih računov za najemnino. Ko so propadli še vsi nadaljnji poskusi za konstruktivni dogovor o pogojih najema gostišča Feniks, se je portoroška Krajevna skupnost leta 1992 odločila po sodni poti prekiniti najemno pogodbo z Gustinči-čevo. In tako so se počasni sodni mlini začeli premikati. (Medtem je naš sodni sistem (pa ne samo ta) po osamosvojitvi Slovenije doživel reformo; tako se je na primer postopek za odpoved najema gostinskih prostorov Gustinčičevi, iz piranskega preselil na koprsko okrajno sodišče.) Najemnica pa je ves čas nadaljevala s samovoljnimi dejanji. Tako
je, brez dovoljenja KS Portorož, dala požagati štiri zdrave ciprese na dvorišču pri gostišču Feniks, ob stavbi na Obali 16 v Portorožu, katere lastnica je krajevna skupnost. Brez soglasja, na črno, je postavila kritino nad gostinskim vrtom (sodišče je že izdalo sklep o njeni odstranitvi), kot tudi ograjo okoli stavbe, itd. In nazadnje je zgodba gostišča Feniks in njene najemnice vendarle dobila epilog. Višje sodišče v Kopru je decembra lani razsodilo, da mora Gustinčičeva izprazniti poslovne prostore v stavbi KS Portorož in jih izročiti lastniku. Ker tega ni naredila prostovoljno, je sodišče izdalo sodni nalog za izvršbo, ki se je zgodila 13. februarja letos.
Svet Krajevne skupnosti Portorož, njegova nova predsednica je gospa Dragica Mekiš,
• Zoper Gustinčičevo je KS Portorož vložila vrsto tožb, za katere še tečejo postopki pred sodiščem.
se bo na eni svojih prihodnjih sej odločal o gostišču v svoji obnovljeni stavbi (leta '98 jo je uničil požar, ki pa je gostišču prizanesel). Najbrž se bo odločil za objavo javnega razpisa za zbiranje ponudb za najem lokala na privlačni lokaciji v središču Portoroža.
L.S.Z.
*f\vim\€
500
Ob izzidu pet-stote številke Mandrača tudi naše čestitke.
Portorožanovci
Razpis za sodelovanje na 26. Festivalu MMS
Portoroški Avditorij in razvedrilni program RTV Slovenije sta zadnjega februarja objavila razpis za udeležbo na 26. Festivalu melodij morja in sonca, ki bo letos 20. in 21. junija v Portorožu.
	Portorož - Obala 14B, tel. 05/674-41-49
k	v centru Portoroža nasproti starega hotela Palace
Jh	Menjalnica
V • f s i f r a	
	ODPRTO VSAK DAN OD 09. DO 17. NEDELJA OD 09. DO 13.
Kakšna preskrba se obeta Fakulteta za pomorstvo se razvija
v centru Portoroža? Objekt pri Piratu odprt morda še v tem študijskem letu
Svet Krajevne skupnosti Portorož je na eni od svojih sej ugotavljal, da raven preskrbe z osnovnimi živili v centru kraja peša. Občina Piran, na katero se je portoroška Krajevna skupnost obrnila, da bi izvedela, kakšni so njeni razvojni načrti na področju trgovske ponudbe, je dostavila sledeče pojasnilo:
Na področju preskrbe prebivalstva Občina Piran zagotavlja v prostorskih aktih možnost izvajanja te vrste dejavnosti. Tako se območje naselja Portorož ureja z različnimi prostorskimi akti, kipa vsi dovoljujejo izvajanje namembnosti preskrbe. Iz tega lahko sklepamo, da je samo od podjetij, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, odvisno, ali bodo to dejavnost še širile in dopolnjevale.
Za področje centra Portoroža Občina pripravlja izdelavo nekaterih prostorskih aktov, ki bodo skušali dodatno obdelati to področje, saj smo mnenja, da je lahko kvalitetna turistična ponudba odvisna tudi od ustrezne preskrbe, ki pa mora seveda v prvi vrsti najprej zagotavljati potrebe domačega prebivalstva.
Iz podjetja M-Degro, ki središče Portoroža že dolgo oskrbuje z osnovnimi živili, pa je prispelo sledeče pojasnilo: Tudi M-Degro se zaveda, da ponudba z osnovnimi živili v centru Portoroža ni najboljša. Še posebno, ko smo morali zaradi denacionalizacijskega postopka vrniti Cerkvi prostore, kjer smo prodajali sveže sadje in zelenjavo. Načrte v zvezi s širitvijo našega marketa v centru Portoroža, v katerem bi bila tudi oddelka svežega sadja in zelenjave ter mesnice, smo ustno že predstavili ga. županji Vojki Štular, ki je informacijo pozitivno sprejela. Da bi pripravili pogoje za izboljšanje sedanjega stanja, smo preselili Turistično agencijo Maona na novo lokacijo. Poleg tega problema smo predsedniku PS Mercator, g. Jankoviču, predstavili še drugega in sicer iskanje rešitve za razširitev našega Marketa v Piranu pri Zelenjavnem trgu. Za oba je prižgana luč, kar pomeni, da se lahko začnejo aktivnosti (priprava načrtov, dokumentacije, iskanje soglasij itd). Vprašanje pa je, ali bomo to uspeli narediti do sezone.
Novi objekt portoroške Fakultete za pomorstvo na mestu stare čolnarne pri Piratu je pred zaključkom četrte faze izgradnje, potrebno je napeljati še notranjo inštalacijo ter ga opremiti. Kot nam je povedal glavni tajnik fakultete Robert Brsa, se zna zgoditi, da bo objekt odprt še v tem študijskem letu.
"Dosedanja investicija je ocenjena na 140 milijonov tolarjev. Večinoma je šlo za naša sredstva, edini vložek s strani je 5,5 milijona tolarjev, ki ga je prispevalo ministrstvo za šolstvo za projektno dokumentacijo, nadzor in
druge manjše stroške. Zadnjo fazo investicije ocenjujemo na približno 100 milijonov tolarjev, pričakujemo pa finančno sodelovanje ministrstva za šolstvo ter Univerze v Ljubljani, ki je naša krovna organizacija. Glede na dolgoletno prostorsko stisko smo na prioritetni listi za njihova sredstva kar visoko." je povedal Brsa.
V novem poslopju bosta dve predavalnici (72 in 48 sedežev), šest kabinetov za profe-
sorje, laboratorij za hladilne naprave s toplotno črpalko, ter večja delavnica za pomorske veščine. Stavba bo s svojimi programi nov pomemben korak v zelo ambicioznem nadaljnjem razvoju fakultete. Na šolo je vpisanih kar 1200 rednih in 850 izrednih študentov (slednji obiskujejo tudi oddelke v Ljubljani in Celju). Poleg uveljavljenih visokošolskih, univerzitetnih in podiplomskih programov uvajajo nove študijske programe, (predvidoma v šolskem letu 2004/ 05). Senat Univerze v Ljubljani jim je prižgal zeleno luč za nova univerzitetna študijska programa Transportna logistika in Pomorstvo ter podiplomski študij Specializacija tehnologije prometa, poleg tega so posodobili podiplomski študij Tehnologija prometa. Lani so na naši šoli promovirali prvega slovenskega doktorja znanosti s področja pomorstva, dr. Jelenka Švetaka.
Andrej Žnidarčič
Duhovna mirovna manifestacija - meditacija za mir bo v sredo, 19.marca ob 18. uri v Ljubljani v dvorani Tivoli.
Čutimo, da nas številne iskalce resnice druži isti duh miru ob vse bolj grozeči nevarnosti vojne v Iraku. Čeprav so ljudje dobre volje po svetu množično izrazili pripadnost miru, jih marsikatera vlada ne sliši, se ne odziva, marveč sledijo svojim ciljem in logiki vojne.
Ali lahko posamezniki kaj naredimo v podporo energijam miru in okrepimo moč pravičnosti, ljubezni in podpore ljudem v stiski?
Lahko dejavno izrazimo svojo podporo z udeležbo na duhovno mirovni manifestaciji.
Organiziran bo avtobusni prevoz.
Prijave na tel. 040/287 720 in 040/321
Dan pomorstva
V počastitev dneva pomorstva je bila na Pomorski šoli v Portorožu 7. marca slovesnost z otvoritvijo navigacijskega simulatorja. Slavja sta se udeležila tudi visoka gosta: minister za promet gospod Jakob Preseč-nik in direktor uprave R Slovenije za pomorstvo gospod Bruno Potokar.
ш"	rm
URBANA OPREMA NAJ PRISPEVA K LEPŠEMU VIDEZU NASELJA
Na občini Piran so se namenili poenotiti urbano opremo, kamor sodi na primer: javna razsvetljava oziroma njena svetila, klopi, koši za odpadke, oglasni panoji, izveski (napisi na stavbi), cvetlične posode, ograje, jaški, stojala za kolesa in podobno (skratka vse, kar soustvarja podobo kraja, mu daje videz (ne)urejenosti in prispeva k funkcionalnosti.) Seveda se namerava piranska občina osredotočiti na urbano opremo na javnih površinah, za katero tudi sama skrbi, toda k zunanjemu videzu mesta prispeva vse, kar je pač vidno. Tudi vetrolovi ali zastekljeni balkoni na primer: predstavljajte si kakšno podobo neki nudi stanovanjski stolpič z množico balkonov, ki so vsak drugače zastekljeni, za povrh pa še senčila različnih barvnih odtenkov!
Projekt urbane opreme na območju naše občine nastaja v Uradu za okolje in prostor občine Piran in ga bodo tudi javno predstavili. Opremljanje z urbano opremo pa bo opredeljeno z občinskim odlokom.
V projekt se je vključila tudi Krajevna skupnost Portorož, ki meni, da je poenotenje urbane opreme nujen korak k lepšemu videzu naselij. Vendar naj tovrstno opremljanje ne pomeni uniformiranja krajev. Srednjeveški Piran je drugačen od turističnega Portoroža ali pretežno sta-novanjsko-poslovnega naselja Lucija. Zato naj bo tudi urbana oprema drugačna, v sožitju s podobo posameznega kraja. Ob ukvarjanju z urbano opremo pa ne gre izgubiti z vida komunalno infrastrukturo. Zaman je namreč načrtovati denimo lepa svetila, če pa je ulica brez javne razsvetljave! Smešno je postavljati cvetlične lonce, če so potem brez cvetic ali se celo pretvorijo v odlagališča odpadkov. Nesmiselno je govoriti o klopcah, kjer bi se sprehajalci odpočili in uživali na primer ob lepem razgledu, če nimamo pešpoti ali pa so neurejene in neozna- • Zelenica v območju avtobusne postaje v Portorožu: suho čene in če nimamo negovanih parkov, kamor bi jih dali.	vejevje, nagnjena svetilka javne razsvetljave, ležeči drogovi promet-
Livija Sikur Zorman nih zapornic, smeti in druga šara, grda omarica električne napeljave, desno v ozadju betonski koriti brez cvetja, vse to prispeva k videzu kraja. Kaj mislite, kakšnemu?!?
• Urbana oprema naj bo funkcionalna in estetska in naj bo pika na i, ki doprinese k lepšemu videzu in urejenosti kraja, (foto: L.S.Z.)
• Lani postavljena klop ob morju. A kaj ko je slikovita promenada ob morju neurejena (namesto asfalta bi lahko uporabili kamen), klop je postavljena na nemarno izdelanem betonskem podstavku. Če je to lepo...
• To pešpot so si sprehajalci utrli sami, ko so iskali pot k morju (pri skladišču soli Grando, ko s pločnika ob štiripasovnici zavijajo v park na obalo), (foto: Dragica Mekiš)
• Center Portoroža, rob nekdanje tržnice Kaštel ob štiripasovni cesti: zgovoren primer zanemarjenosti, ki seveda ne prispeva k lepi podobi kraja, katerega turistično gospodarstvo seveda trži...
Marec 2003
LUCIJSKI NAD / PODVOZ
Nekoč sem za nek lep kraj, ki so mu s postavitvijo danes več ne uporabnega športnega objekta odvzeli vso naravno lepoto, slišala tole prispodobo:" Sedaj je kakor lepa ženska brez enega sprednjega zoba." No, kot tako vidim, ko se vsak dan peljem skozi podvoz, našo Lucijo.
Sicer dokaj urejeno naselje (če izzvzamemo dejstvo, da bi z vsaj nekaj ohranjenimi starimi stavbami ob obalni cesti delovalo bolj pristno in 'toplo') kazi zanemarjen, zamazan
od starega lepila in neokusno plakatiran nad/ podvoz. Na oni strani le-tega so naši domovi, je šola, je športna dvorana, je trgovinsko-poslovni center, so številni apartmaji za turi-% ste. Čeprav je uradni vstop v Lucijo tam, kjer stoji tabla z imenom kraja, se vseeno zdi, da predstavlja naš sloviti nadvoz nekakšen portal-vhod v naselje, saj se skoraj vse, kar rabimo, nahaja onkraj njega.
Postavimo se v vlogo turista, ki se pripelje iz Portoroža, da bi se nastanil v eni izmed mnogih privatnih hiš,
ki nudijo prenočišča. Nič kaj prijeten ne more biti zanj pogled na betonski most, potrgane plakate, katerih vsebino niti ne razume, in počrnele ostanke lepila. No ja, si bo že zatis-nil oči in mislil bolj na morje. Kaj pa mi, koliko nam je do videza svojega kraja ?
Verjetno imajo občinske pristojne službe v rokavu skrit kakšen obnovitveni načrt (se opravičujem, se nisem nič informirala, pišem zgolj iz svojih občutkov), pa tak temeljit, ki bo vnesel še podhod za pešče in kolesarsko stezo, tako da ne bomo mamice trepetale, ko bomo s svojimi malčki kolesarile tam mimo. Do tedaj pa, skromno predlagam, bi lahko za prvo silo nadvoz pošteno zribali, prebarvali in za oglaševanje postavili temu primerne panoje pred ali za njim. Pa tudi kakšna cvetlična gredica ne bi bila odveč.
Lea Kale Furlanič
VHOD V LUCIJSKO DEVETLETKO
velja, da je prvi vtis zelo pomemben in ključno vpliva na naše razpoloženje, jim gotovo ne bo prijetno. In te občutke bodo nosili s seboj vse leto; vsak dan bo ravno prvi jutranji stik s šolo začinjen s tesnobo, ki jo vzbuja vhod v šolo. In vendar bi morala šola (ali posredno občina, v začetni fazi pa celo dražava), ko se je ena izmed prvih v Sloveniji tako suvereno podala na pot devetletke, nenazadnje temeljiteje razmišljati tudi o videzu ter funkcionalnosti svoje stavbe in tako zagotoviti otrokom, poleg brez-dvomno ustreznih učnih programov in kadrov, še prijetno in primerno bivanje.
Ko vsak mesec zajeten del svojega zaslužka
"odlijem" državi, si kot mati želim, da če že nova gredica v centru Portoroža (urejena z občinskim denarjem oz. posredno denarjem nas davkoplačevalcev) ni po mojem okusu, naj bo vsaj šola mojega prvošolčka taka, da bo z veseljem vstopal vanjo. Vendar kot taka ne odločam o razporejenosti občinskega ali državnega denarja, zatorej mi preostaneta le dve možnosti: ali da v razmislek (morda ukrepanje) napišem nekaj vrstic ali da naslednje šolsko leto vsak dan ob prihodu pred dotičen del šolske stavbe sebi in svojemu otroku zastrem oči. Menim, da je oboje upravičeno.
Lea Kale Furlanič
Ko sem oni dan šla vpisat svojega prvorojenca v prvi razred lucijske devetletne osnovne šole, sem se zgrozila ob pogledu na sicer ločen, vendar turoben vhod v prostore prvega razreda devetletke. Zakotje, osojna stran, neposredna bližina športne dvorane s svojimi nizko pripetimi cevmi, neurejena skromna zelenička in nepopleskana fasada so me preplavili z odporom. Želela sem si čimprej stran. Z grenkobo v srcu sem pomislila, kako se bodo počutili naši malčki, ki smo jim že tako z uvedbo devetletke "ukradli" eno leto brezskrbnega otroštva, ko bodo prvi šolski dan vznemirjeni in polni pričakovanj vstopali skozi takšna šolska vrata. Ker na splošno
borzno posredniške družbe
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
Interfin
Primorski Finančni Center Interfin
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
#m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design
Župančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55,6320 Portorož
tel./fax 05 / 674-70-18
http: //www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
RAZSTAVE:
•	Atelje galerija Ouka Piran: od 14.
februarja do 14. marca razstavlja piranska slikarka Joni Zakonjšek, ki pravkar zaključuje študij na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Razstavljen je najnovejši cikel avtoričinih podob: gre za serijo sestavljeno iz mogočnega dvometrskega platna Lučke, treh večjih vertikalnih podob in vrste manjših slik različnih formatov.
•	Studio Galerija Gasspar Piran: od
21. februarja so razstavljena likovna dela akademskega slikarja Bojana Klančarja z naslovom Okna s pogledom, prizori iz okolice njegove domače okolice, cerkniške pokrajine.
•	Galerija Krka Zdravilišče Strunjan: od
5. marca je na ogled opus krajinskih slik Silvestra Javerška, mojstra lovljenja trenutka.
•	Avditorij Portorož v Beli dvorani: od
15. marca bo razstava fotografij Luciana Kleve posvečena Istri.
Joj, javna razsvetljava ne dela!
Z javno razsvetljavo na območju piranske občine upravlja Elektro Primorske oziroma njena poslovna enota Koper, s katero ima občina Piran sklenjeno pogodbo o upravljanju in v kateri je opredeljeno tri do štirikratno redno kontroliranje delovanja svetilnih teles letno. Pregorele žarnice pa bo upravljalec zamenjeval le na poziv pristojne občinske službe (Urada za gospodarske dejavnosti ali Urada za komunalni nadzor in redarstvo Občine Piran) in pristojne Krajevne skupnosti. V dogovoru z Občino Piran se upravljalec praviloma ne bo odzival na pozive posameznih občanov, saj so namreč nekateri posamezniki celo zahtevali odstranitev svetil javne razsvetljave, češ da so zanje moteča.
L.S.Z.
Vabilo zainteresiranim na ustno obravnavo
Na podlagi 94. in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ter zahteve investitorja Elektro Primorske d.d. PE Koper Upravna enota Piran z javnim naznanilom razpisuje in vabi na ustno obravnavo za izdajo gradbenega dovoljenja za 20 KV kablovodno vzankanje trato postaje Bernardin, ki bo v četrtek 13.3.2003 ob 9. uri (pred marketom na Belem Križu, Portorož).
K ustni obravnavi so vabljeni tisti, ki mislijo, da se zadeva tiče njihovih pravnih koristi. Ustna obravnava je uvedena zaradi razjasnitve, usklajevanja interesov, zaslišanja izvedencev ali prič... Stranke se z osebnim dokumentom lahko obravnave udeležijo osebno ali pošljejo svojega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca (s pisnim pooblastilom).
Investitor namerava na območju portoroške krajevne skupnosti zgraditi nov 20 KV kablo-vod, ki bo deloma potekal v cestnem telesu poti (cest) v naselju Bernardin in deloma po lokalni cesti Valeta-Beli Križ.
Novosti v zakonodaji za področje urejanja okolja in prostora
Spremembe slovenske prostorske zakonodaje (zakona o urejanju prostora in zakona o graditvi objektov) obetajo novosti. Za piransko občino je ta zakonodaja še posebej pomembna, saj je zanjo prostor dragocena naravna dobrina, s katero bi morala ravnati kot s punčico svojega očesa. Glede na to da skoraj vsak državljan Slovenije sanjari o svoji vikendici ob morju, je naš prostor še bolj izpostavljen.
Novosti zakonodaje s področja urejanja okolja naj bi poenostavile postopek pridobivanja dovoljenj za prostorske posege. Najpomembnejša bosta dva prostorska dokumenta: občinski prostorski red (zdaj prostorsko-ureditveni načrt, t.im PUP) in lokacijski načrti, ki jih bodo občine morale bolj konkretno opredeliti. (Država pa lahko za pomembnejše objekte, predvsem za državno infrastrukturo kot so ceste, železnice sprejme lokacijske načrte brez občinskega soglasja.) Zakonske spremembe ne predvidevajo več plačila za spremembo namembnosti kmetijskega v stavbno zemljišče (novost bo obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč). Enostavnejše objekte bo mogoče graditi le na podlagi lokacijske informacije, večje pa z gradbenim dovoljenjem.
Obeta se še ena pomembna sprememba in sicer se bodo pomembno zmanjšale možnosti pritožbe sosedov (pritožitelji bodo celo odškodninsko odgovorni, če njihovi razlogi ne bodo resnično utemeljeni in bodo nekomu zavirali uresničitev naložbe). Sosedje tako ne bodo več mogli ovirati gradnje na primer zaradi zastiranja pogleda (lahko pa bodo sprožili civilno tožbo, s katero bodo lahko dokazovali, da se je vrednost njihovega stanovanja s slabšim razgledom zmanjšala).
Bistveno strožja pa naj bi bila nova zakonodaja do črnih gradenj, kamor bo sodila tudi nenamenska uporaba objekta.
L.S.Z.
O golfu v Sečoveljski dolini in še čem
O golf igrišču v Sečoveljski dolini je bilo napisanega in izrečenega že marsikaj. Precej je bilo tudi pomanjkljivih ali celo napačnih informacij. Marsikdo pa si niti ne predstavlja, kako obsežna je pravzaprav šestinšestdeset hektarska površina - v kvadratnih metrih 660.000 na kateri naj bi se raztezalo bodoče igrišče za golf. Za primerjavo naj povemo, da vsa kmetijska zemljišča piranske občine zasedajo okoli šesto hektarov (dolina Dragonje, Drnice, Jernejska in Strunjanska dolina). Tak poseg kot so površine za golf bi torej predstavljal izgubo več kot desetine najkakovostnejših zemljišč. Prav zaradi tega kmetje in kmetijska stroka odločno nasprotujejo izgradnji golf igrišča na predlagani lokaciji. (Nikakor niso proti golf igrišču, nasprotujejo zgolj predlagani lokaciji!) In zakaj predlagana lokacija ni dobra? ske doline so navedbe v študiji zavajajoče, čuni niso uspeli dokazati, da je golf ekonom-In kako nasprotniki igrišča za golf na loka- Umestitev igrišča bi zahtevala spremembo sko donosna panoga. Zagovorniki kmetijskih
ciji, ki so jo predlagatelji (Občina Piran) javno predstavili sredi lanskega decembra v Sečovljah, utemeljujejo svoje nestrinjanje? (Svoje pripombe so seveda že posredovali Uradu za okolje in prostor na piransko Občino). Prvi njihov argument je, da bi izguba zemljišč prve kategorije pomenila nepopravljivo škodo, saj nadomestnih ni. Povrhu pa je bilo pred leti v povečanje rodovitnosti in izboljšavo sporne zemlje že vloženih veliko sredstev in truda.
Na zemljiščih se razprostira 19 hektarov sadovnjakov, dva hektarja vinogradov, 32 pa zasedajo njive za pridelavo vrtnin in krme (lucerna). Le manjši del (okoli 12 ha) zemlje ostaja že nekaj let neobdelane, čeprav je bil, po dolgotrajnih pogajanjih, s piransko občino dosežen sporazum, da jo kmetom odda v najem, česar pa - kljub podpisu pogodbe leta 1997 - ni realizirala. Kmetijski obdelovalci in strokovnjaki pa se obregajo tudi ob kmetijskega ministra, gospoda Buta, ki je posegu za golf igrišče prižgal zeleno luč, pri čemer pa ni navedel zakonskega določila, na katero se opira. Sklicuje se le na študijo o upravičenosti gradnje igrišča za golf, katere naročnik je Občina Piran in je, po mnenju nasprotoval-cev posega na predlaganih kmetijskih zemljiščih, pomanjkljiva in nestrokovna.
Od kod voda za zalivanje trat?
Omenjena študija želi izgradnjo golf igrišča prikazati ne samo kot donosno naložbo, temveč celo kot izboljšavo okolja in krajine. Po zagotovilih nasprotnikov golfa na javni obravnavi predstavljenem predelu Sečovelj-
konfiguracije terena iz sedanje ravninske v valovito, primerno za golf. To pa bi v našem okolju predstavljalo tujek in uničenje videza značilne istrske kulturne krajine. Uporaba pesticidov in visokih odmerkov dušika na travnatih površinah za golf pa predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja. Znano je, da je za zeleni, blazinasti videz travnatih površin nujno obilno zalivanje. Vodo za namakanje so v študiji predvideli iz vrtine, ki so jo izvrtali na tej lokaciji iz sredstev za potrebe kmetijstva. Vendar se je žal izkazalo, da je kakovost vode sporna. Namakanje bi tla pretvorilo v nerodovitna. Vode v naši občini namreč ni dovolj niti za kmetijstvo, navkljub velikim prizadevanjem, da bi jo našli. In če bi že našli bogat vodni vir, bi moral najprej služiti pridelavi hrane!
Kmetje zavračajo trditev, da naj bi splošni trend krize v kmetijstvu veljal tudi za Slovensko Istro, kjer najdemo pretežno vinogradništvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. Še manj pa je v krizi pridelovanje na najboljših kmetijskih ravninskih zemljiščih z ugodno mikroklimo, s katerimi lahko konkuriramo Evropski skupnosti. Pri ugotavljanju ekonomske upravičenosti naložbe v golf igrišča s spremljevalno infrastrukturo se je študija oprla na primerjavo z naložbo v vinogradniško-vinarsko pridelavo. Pri naložbi v igrišče za golf so izdelovalci študije prezrli stroške nakupa zemljišč, spremembe njihove namembnosti, iskanja novega vodnega vira in namakalne opreme. Pri vrednotenju kmetijske pridelave pa je študija previsoko ocenila stroške iz vinarske proizvodnje. Ne glede na to prikazani izra-
površin povrhu še opozarjajo na zakonodajo, ki tako imenovano 1. območje kmetijskih površin ščiti pred dohodkovno zanimivejšimi panogami in pozidavo (zato je po njihovem primerjava - golf: vinogradništvo - brezpo-trebna). Nenazadnje pa tudi nov zakon o urejanju prostora, sprejet z začetkom tega leta, na katerega se sklicujejo zagovorniki igrišča za golf, še zmeraj ščiti najboljše kmetijske površine!
Po mnenju nasprotnikov posegov za golf igrišče na spornih površinah Sečoveljske doline pa tudi javna obravnava, 17. decembra lani v Sečovljah, ni potekala najbolj korektno. Namen (vsake) take obravnave je javnosti zadevo predstaviti z različnih zornih kotov. Javna obravnava je odprta za vse državljane in naj bi bila priložnost za vsakogar, da predstavi svoje stališče. Organizatorji pa niso predstavili študije o upravičenosti naložbe v golf igrišče, predvsem pa niso poskrbeli za ustrezno kulturno raven razprave oziroma komuniciranja, kar je pogoj za predstavitev vseh argumentov, tako za kot proti golf igrišču na izbrani lokaciji. Zaradi grobih verbalnih napadov si namreč marsikdo ni upal javno povedati svojega mnenja ali pa je bil preprosto spregledan. Na neodobravanje je pri delu krajanov naletel tudi Svet sečoveljske krajevne skupnosti, ki je že uro pred javno obravnavo sklenil podpreti sporni poseg.
Koliko površin bo v resnici pozidanih?
Že nekajkrat citirana študija v okviru golf igrišča predvideva še: okoli 800 kvadratnih metrov veliko klubsko hišo,
DSP parkirišče velikosti tisočpetsto kvadratnih metrov ter drugo, večje, neznanega obsega pri vhodu. Za pozidavo je torej predvidenih tri do pet tisoč kvadratnih metrov površin (seveda jim je še prej treba spremeniti namembnost). Vodja občinskega Urada za okolje in prostor, g. Boris Kočevar, je takšne podatke posredoval komisiji za prekategorizacijo, vsaj tako so poročali mediji. Na javni obravnavi pa je bilo nenadoma površin, ki bi jim bilo treba spreminjati namembnost, kar neverjetnih pet hektarjev! Ponovno preverjanje na karti je pokazalo, da je ta zadnji podatek resničen! To je kar 10-krat več kot bi jih potrebovala dejavnost golfa! Kar pomeni, da bo 45 tisoč kvadratnih metrov namenjenih pozidavi. Kupnino (okoli milijarda tolarjev) pa bo v žep vtaknil investitor, o čemer javnost seveda ni bila informirana. In kdo so potencialni investitorji? Po izjavi piranske županje, gospe Vojke Štular, je igrišče za golf nujno za razvoj turizma. Navzlic temu pa delavci iz turizma niso pokazali pretiranega zanimanja za razpravo o golf igrišču, ki naj bi bilo za razvoj njihove panoge ključno. Predstavitve - tako študije o upravičenosti naložbe kot sečoveljske javne obravnave - se je udeležil le generalni direktor družbe Palace hotelov, g. Daneu, ki je hkrati tudi predsednik Golf kluba Portorož.
Kmetovalci in kmetijski strokovnjaki zato zdaj javno sprašujejo županjo, kaj vse se bo gradilo na 45 tisočih kvadratnih metrih površin (10-krat obsežnejših kot je bilo najprej rečeno) in kdo pravzaprav bo (največ) zaslužil?
Da pa ne bo nepotrebnih nesporazumov, naj zaključimo, da kmetje in kmetijska stroka niso proti golf igrišču. So pa proti predlagani lokaciji v Sečoveljski dolini, ki je po njihovem mnenju za kmetijstvo predragocena. Predlagajo, naj piranska občina in investitorji poiščejo drugo, na manj kakovostnih, degradiranih površinah (že dolgo je na primer znana lokacija na Krogu). Menda pa investitorjem tamkajšnja zemljišča ne dišijo, ker bi zanje morali odšteti tržno ceno (večina zemljišč je namreč v rokah zasebnikov).
L.S.Z.
* Zemljišča v Sečoveljski dolini, na katerih naj bi zraslo bodoče golf igrišče s spremljevalno infrastrukturo so predmet spora med Občino Piran in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Slednji meni, da bi morala piranska Občina ta kmetijska zemljišča prenesti na slovensko državo, zaradi česar je zoper piransko občino vložil tožbo.
POMLAD PRIHAJA TUDI V NAŠE DUTALE
Letošnja zima ne popušča do zadnjega, prejšnja leta je ob tem času cvetelo mandljevo drevje pa tudi popki ostalega cvetja so bili do konca napeti.
Da bi zimo odgnali, se je po nekaj dneh sneženja v januarja na visoki instanci določilo, da bomo sneg odgnali s soljo, če ga že sonce ne pobere. Strokoven "razsip" soli se je obrestoval šele čez kak teden. Prve dni so se stopile le površine, kjer so nametali nekaj
centimetrov na debelo soli, kjer pa je ni bilo nič, je sneg po stari navadi odstranilo naše ljubo sonce, katero žal sveti vsem enako. Naslednji teden smo imeli probleme, kako odstraniti viške soli s pločnikov in cest. Očitno so se jg v naših Butalah zbrali na še višji ravni in določili, naj to opravi dež, saj je sonce že dovolj garalo. Tudi dež ni mogel pospraviti obilne letine soli, zato so začeli vsak pred svojim pragom čistiti navadni ljudje. Takole je bilo na BS Istrabenz v Portorožu (gl. sliko), kjer je najemnik sam dva dni čistil ploščad. Upa samo, da ni v prekršku, ker to ni zapisano v občinskih aktih. Ne mislite, da je to dlaka v jajcu, (a Portorožan nima dovolj prostora za vse fotografije, ki bi
beli Ljubljani. Ovinek pri Tomiju je bil tak kot vsi ostali prej (slika). Ker pa imamo v naših Butalah srečo, so v zadnjem hipu pridrveli korenti, ki so takoj odgnali strupen mraz. Takoj po svečnici (2. feb.) začnejo odganjati zimo. Tako so že 11. februarja prišli tudi v našo preslano občino, kjer so temperature že naslednji dan poskočile za kakih 5 stopinj. Korenti so pa res pravi kampelci, če bi jih bilo še več, bi morda odgnali še kaj nezaželjenega iz naši Butal.
Čeprav je zadnja leta kazalo, da smo v naših krajih sklenili, da ne potrebujemo turistične popestritve v času pusta, ker je neumnosti že itak preveč, se je vendarle letos Piranu zgodil Pust. Zelo natiho in skoraj boječe, z visoko vstopnino (dva Prešerna na glavo) so v gledališču Tartini na pustno soboto organizirali všečno pri-
pričale o še več podobnih primerov).
Ker ni dovolj da si sami zasolimo ceste, za nadaljnje dosoljevanje poskrbijo še v naši vrli Drogi, ko sodobne Krpane naložijo preko meje dopustnega. Ti pa med vožnjo preko vseh ovinkov proti Valeti označujejo pot proti
reditev. Le ta naj bi ponovno obudila stare navade, ki so se tu baje že dogajale. Resnici na ljubo je bila organizacija navkljub dvomom zelo dobra. Dober ansambel, dober program, maske, ki so bile skoraj vse narejene doma in za ta namen, ples... Očitali bi lahko le gostin-.jj	sko ponudbo, ki je ni bilo. Kakih
sto obiskovalcev bi lahko našteli z organizatorji, maskami in gledalci vred, kar je bilo žal premalo, obenem pa bo letošnja prireditev lahko reklama za naslednja leta, saj je prostor res čudovit za tovrstne zabave in lahko bi postal osrednji pustni ples, kjer bi lahko vstopile če naprej dogovorjene tematske maske, podobno kot letos.
Prireditev si zasluži pohvalo in fotorepor-tažo, da boste tudi ostali vedeli, zakaj se je splačalo priti v Piran.
FOTOREPORTAŽA S PUSTNEGA PLESA V TARTINIJEVEM GLEDALIŠČU NA PUSTNO
SOBOTO 1. MARCA
Na prireditvi so poleg ostalega delili lepe nagrade (v povezovalki smo prepoznali Fulvio Zudič)
G. Mutič d.o.o. je razlagal kje so pomembni spomeniki in grbi, ki so bili na svojih mestih pred adaptacijami in za koliko denarja so se "razbili", branjevka pa je zahtevala da ji vrnejo tržnico med akvarijem in Gea college.
»Mati županja« je povabila vse, ki so zaslužni za najbolj neumne ideje v naših Butalah. Program ji je pomagala voditi "Mat Kurja", ki je poosebljala pamet cele uprave in prisklednikov iz cele Slovenije. Tu je tekel pogovor z odgovornim za novo garažno hišo pri pokopališču, ki bo baje bolj prazna kot je sedaj, ko so v njej vsaj gradbeni stroji.
Nato se je ponovno gala zaplesalo.
Seveda so prišli tudi »Bavčar«, skrajno levo, on bo prevzel Palace, tretji z leve je zaščitni znak našega kraja "gospodič špinel" skrivajo se še »Rupel« in ostala slovenska politika, ki bo gradila golf igrišče itd.
Višek večera pa je prav gotovo prihod g. Tartinija z njegovo babo. Ta maska, ki bi brez sramu kandidirala za nagrade v samih Benetkah, je marsikomu vzela dah, z bučnim aplavzom pa je bila nagrajena od vseh prisotnih. Pa da ne bo pomote. Ni prišla iz Pirana ampak iz Izole. Če so nam pobrali že vse turistične primate naj nam še Tartinija. Če Piran ne zna na račun da je bil iz tega kraja ne zna nič zaslužit, kvečjemu kaj več zapraviti, pa bo v Izoli verjetno kmalu izšel turistični katalog v katerem bo pisalo: Tartini je živel v neposredni bližini Izole.
Tekst in loto ZUPANČIČ IVAN
Je pust končno le pregnal zimo?
Letos je bil pust pozen. Šele v marcu smo odganjali zimo in najbrž tiči prav v tem razlog za letošnji januarski sneg vse do morske obale in nizke februarske temperature. Mogoče pa preganjanje zime ni (bilo) zgolj ljudsko praznoverje, temveč deluje zares!? In če se bomo nehali preoblačiti in strašiti zimo, bo ta vse dlje ostajala in se nam v brk režala s svojimi ledenimi zobmi. Pust je danes drugačen od nekdanjega;pri nas se je že pomeščanil. Navadno ga bolj vidimo kot svojevrstno igro za otroke. Še največ ljudskih prvin so ohranile Belokriške maškare s svojim vsakoletnim obhodom hiš na Belem Križu in tradicionalnim sežigom pusta na pepelnico. Pustni festival v Portorožu pa se, kljub nekajletni kar odmevni pustni povorki ni prijel. Mogoče bo drugače z letošnjim novim poskusom - velikim pustnim plesom v Tartinijevem gledališču - ki se sklicuje na bogato tradicijo družabnega življenja v Piranu v pustnem času (kar pričajo pisni viri in ustno izročilo).
Pust, šemljenje, maskiranje, ostajajo še naprej, kljub najsodobnejši tehniki, del sodobnega človeka. V mestih in na trgih se tudi dandanes vrstijo plesi in maškarade, ponekod prirejajo celo živahne pustne obhode.
Svojčas je bilo šemljenja obilo. Danes je tako, da je šem v nekaterih krajih še nekaj, ponekod pa prav nobene več. Kvečjemu si kak otrok natakne kupljeno masko in hodi od hiše do hiše - prosjačit. Iz preteklosti izhaja ponekod še danes razširjena vera, da prinaša obisk šem srečo in dobro letino, zato jih je treba obdarovati. Nenapisano pravilo je, da ne smeš šemam nič zameriti.
Ljudje se od vedno šemimo
Danes sklepamo, da so se ljudje šemili že v davni zgodovini, že pred tisoč leti in več. Najprej menda zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh rajnega prednika. Pozneje zato, ker se je človek le našemljen lahko približal duhu ali duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo. Šemljenje ima torej dvojne korenine: čaščenje prednikov in čaščenje duhov, ki živijo v naravi, uravnavajo letne čase in dajejo rodovitnost. Maskiranje je torej splošno človeška posebnost. Ljudje se še dandanes šemijo po vsem svetu, po vseh celinah in med vsemi narodi.
Velika pa je razlika med nekdanjim in današnjim šemljenjem!
Saj šeme sprva niso bile prav nič smešne! Bile so resne, tudi grozne. Le skrit v taki preobleki si je upal zemljan stopiti pred nevidnega duha.
Stara vera pa se je razkrojila. Šeme so izgubile vsebino. Ostala je samo njihova oprava in tisti hip so postale smešne. Nekdanja pobožna resnost se je umaknila neugnani burki. Prvotno krščanstvo je videlo v šemah oboje: ostanke poganstva in razbrzdanost. Oboje je skušalo zatreti, a zaman.
S koncem srednjega veka se je marsikaj spremenilo. Renesansa je priklicala v življenje to, kar imenujemo karneval (iz itali-jansko-latinskega izraza carne vale (meso zdravstvuj); enako je tudi v nekaterih slovanskih jezikih - češki masopust, poljski mieso pust in po slovensko skrajšano pust.
Nasprotno s srednjim vekom, naravnanim
v onostranstvo, je renesansa sprostila radoživo tuzemsko bivanje. Karneval je bil izbruh novega življenjskega občutja. Pri tem je zajel tudi ženske, ki se po starosvetem izročilu niso smele šemiti. Od renesanse dalje pa se v družbi šemijo tudi ženske. (Do nedavnega je bilo tudi pri nas, v starosvetni kmečki družbi, šemljenje domena moških).
Pri nas se pustno norenje omenja šele v prvi polovici 17. stoletja. Jezuitski kronist iz Ljubljane leta 1631 piše, da so očetje jezuiti poskušali s posebno pobožnostjo v cerkvi sv. Jakoba zaman zajeziti razposajene in hrupne obhode našemljencev po mestu. Sicer pa so jezuitje sami, od srede 17. stoletja dalje svojim dijakom dovoljevali, da so se ob pustu našemili, se zabavali med seboj in tudi plesali. Jezuitski dijaki so na pustni torek radi
uprizorili tudi (kmečko) svatbo. Na deželi se še danes za pusta radi našemijo v ženina in nevesto.
Najbrž se dosti ne motijo tisti, ki vidijo v naših pustnih norčijah nadaljevanje sprevodov, kakršni so bili običajni v rimskem imperiju v zimskem času (decembra saturnalia, zlasti pa razbrzdani sprevodi ob novem letu (Kalendae Januariae).
Prvotno resni obredni sprevodi v čast bogovom, so se spremenili v razposajene šemske sprevode, kar je sovpadalo s ponovno rastjo sonca, daljšim dnevom, več svetlobe in toplote, s prebujanjem narave, skratka -novega življenjskega obdobja.
Pust v Slovenski Istri
Če bi ob pustu prišli v Slovensko Istro, bi v Kubedu in okoliških krajih srečali nekaj znanih postav. Na čelu pustnega sprevoda bi stopal nekdo s košaro za jajca, sledili bi mu godci, za njimi pa prave maškare: nono in
nona, ki sta drugod na slovenskem znana kot ta star in ta stara. Nato bi stopal dimnikar z v roki, namesto metle, brinjevo vejo, s katero rad poščegeta zlasti dekleta. Svojevrsten je cunder: na svojo navadno obleko ima našite koščke papirja, na glavi pa visok papirnat klobuk. Parapat je izterjevalec davkov, v rokah ima torbo in knjigo. Hudič je ves črn, zadaj ima oslovski rep, rožlja z verigami in grozi z vilami.
V	okolici Kopra zbirajo maškare v ponedeljek darove, v torek pa se na vozovih s konjsko in oslovsko vprego pripeljejo do dvorane, pred katero visi slamnati pust z zvoncem na vrvici v roki. Vsaka maškara pocuka ob vhodu za vrvico, nato maškare obhodijo dvorano, sedejo spet na vozove in se kmalu vrnejo z jedrni, pripravljenimi iz darov, ki so jih nabrale prejšnji dan. Med gostijo se začne ples, ki traja tja do zore. Pomembna oseba je poberin.Ta se ne našemi, ampak se le lepše obleče in si zatakne šopek v gumbnico. Ime pove, da mora pobirati darove.
V	slovenski Istri srečamo za pusta tudi ško-romate. Fantje se že svečnico zberejo, da se zmenijo, kako bodo "škoromatili" Že vnaprej seveda tudi pijejo na račun pusta ali, kot pravijo, "zapijejo pusta". Izberejo si dva kolovodja. Eden je vodja plesa, drugi pa vodja pustnih šem ("škoromatov"). Za vstop v to druščino se zaobljubijo in nihče ne sme potem odstopiti. "Škoromatijo" samo fantje, oblečeni v belo žensko obleko z obrazom pokritim s pajčolanom. Tako imenovani"škropiti" so oblečeni v črno povoščeno platno z rešetom na glavi, okrašenim s kokošjimi peresi. V rokah nosijo velike lesene klešče, s katerimi strašno ropotajo, da se jih vse boji. (Tako se oblečeta le po dva.) Najzanimivejši je "medved", fantje z narobe obrnjenim kožuhom in kožuhastimi hlačami. Njegov "gospodar" pa tiči v dolgi suknji in s širokim klobukom na glavi. Proti večeru na pustni dan hodijo okrog tudi deklice, ki si obraz zagrnejo s krpami, da bi jih nihče ne spoznal. Ko pridejo k hiši, sprašujejo mrmraje, naj uganejo, kdo je prišel. To zagrinjanje pomeni, da gre pust in njegove norčije h koncu.
Vir: Praznično leto Slovencev
Heidi Mikuš
MOJE SANJE - LASTNO STANOVANJE
Imeti lastno streho nad glavo, danes ni hec. Nikoli ni bilo ravno enostavno priti do lastnega doma, toda dandanes se zdi to še posebno velik zalogaj. Imamo več možnosti. Lahko smo se rodili v zlati zibki in so nam ta problem rešili starši, tako da se pravzaprav nikoli nismo ukvarjali s stanovanjskim vprašanjem. Druga varianta je nadzidava in prizidava k hiši staršev, s čemer si prav tako lahko človek uredi svoj domek. Tretja možnost je, da so starši zastavili svojo hišo, s čemer smo lahko prišli do kredita za nakup lastnega stanovanja. Za vse tiste, za katere nobena od naštetih različic ne pride v poštev, obstaja magična beseda: stanovanjsko varčevanje!
Kar pa zgleda približno takole: bodoči meznih akterjev. Glavni akter je država. Pod vsem obrokom, ki jim jih je vsako leto name-
potencialni kupec stanovanja z nerešenim stanovanjskim problemom se odloči namensko varčevati sredstva za nakup stanovanja. Po določenem obdobju pridnega zlaganja cekinov na kup, ga država nagradi s trinajstim mesečnim obrokom za vsako leto varčevanja in možnostjo najema ugodnega kredita v dvakratni višini privarčevanih sredstev. Do tukaj vse lepo in prav. Zapletati se začne, ko poskuša varčevalec zadevo izpeljati - torej kupiti stanovanje. Večina varčevalcev, kljub modremu vladnemu načrtu (vsaj v piranski občini, pa tudi drugje na obali je tako), kaj več kot skromne parcele na neugledni lokaciji žal ne zmore kupiti. Cene so enostavno previsoke. Za, čeprav skromno stanovanje, bosta morala združiti sredstva vsaj dva sta-noiskalca. Skupni cilji sicer združujejo ljudi, vendar se na tej točki pozitivni vidiki stanovanjskega varčevanja v glavnem končajo. Bistvena težava namreč ni v tem, da ljudje nimajo denarja za nakup novega stanovanja, saj ga tudi v državah z mnogo višjim standardom nimajo. Kupiti stanovanje je namreč zahtevna naloga tudi za tiste, ki bi si nakup sicer finančno lahko privoščili in to iz preprostega razloga - ker stanovanj preprosto ni! V koprski občini je nova občinska oblast pred kratkim sprejela sklep o gradnji 800 novih stanovanj. To se zdi na prvi pogled veliko. Vendar je po podatkih Banke Koper iz koprske občine v nacionalno stanovanjsko shemo v koprski občini vključenih 1850 varčevalcev! (Vir: Delo 10.02.03)
Kdo so glavni dobitniki v igri nacionalna stanovanjska shema?
Poglejmo, kdo so udeleženci v milijardni igri, ki se ji reče nacionalna stanovanjska shema in kakšni so vložki in tveganja posa-
njenim okriljem in z njenim dovoljenjem in garancijami se je igra začela. Njen vložek in tveganje sta minimalni.
Drugi dejavnik so banke. One sedaj na trgu kapitala obračajo denar stanovanjskih varčevalcev in pod njihovim okriljem teče vsa finančna logistika. Skupaj z gradbenim lobijem so bile pobudnice velike igre. Njihov vložek je enak njihovemu tveganju, to je nič.
Tretji v veliki igri je gradbeni lobi, torej vsa velika gradbena podjetja, vključno s projektantskimi, svetovalnimi, geodetskimi in še kakšnimi, ki imajo karkoli opraviti z gradnjo in prodajo nepremičnin. Njihov vložek je že vnaprej prodan. Tveganje enako nič. Verjetno bodo iz igre, poleg bank, potegnili največ.
Četrti akter so varčevalci. Ti nimajo, razen pogodbe, ničesar. Vsak mesec položijo na banko nekaj desettisoč tolarjev za nepremičnino, za katero niti slučajno ne vedo, kje stoji ali kje bo stala. Tega ne vedo niti ostali udeleženci v igri. Prav tako pa nihče z gotovostjo ne ve niti tega, kdaj bo ta nepremičnina zgrajena. In ko se bodo na trgu sprostila sredstva vseh tisočev varčevalcev, se bo prava igra šele začela! Že zdaj lahko v časopisju zasledimo oglase nepremičninskih trgovcev v stilu "za znanega kupca kupimo..." In znanih kupcev bo kmalu še mnogo več. Težava je, da nam primanjkuje prodajalcev. Določen odstotek varčevalcev bo s pomočjo stanovanjskega varčevanja sicer prišel do strehe nad glavo, vendar le manjši del. Drugi, ki ne bodo uspeli priti do svojega stanovanja, bodo hoteli svoj denar dvigniti. Na banki pa jih bodo tedaj prijazno spomnili, da so vendarle podpisali, da varčujejo namensko za stanovanje. Privarčevani denar jim je torej na voljo samo za stanovanje. Svoj denar seveda lahko dvignejo. Toda v tem primeru se odpovejo
nila država za njihovo varčevanje.
Če ste bili prepričani, da boste s stanovanjskim varčevanjem rešili svoj problem, imate sicer načeloma prav. Toda ne tako hitro, kot morda upate in tudi ne tako poceni, kakor se vam sedaj zdi. Bo pa zato izid zelo ugoden za ostale tri udeležence! Država si bo po pilatovsko umila roke, češ "mi smo svoje naredili". Banke bodo vaš denar posojale graditeljem vaših stanovanj za seveda bistveno višje obresti, kot jih lahko vi pričakujete od banke za vaše vloge. Graditelji ne bodo utegnili tako hitro graditi, kakor se bo daljšala vrsta kupcev. Potencialni kupci pa ne bodo utegnili stanovanja kupiti, preden cena spet ne bo zrasla. Zato bodo še naprej varčevali v banki, ki bo ta denar še naprej posojala graditeljem stanovanj, ki ne bodo utegnili tako hitro graditi...
No, vse skupaj morda ni tako črno. Toda, ko se je porajala nacionalna stanovanjska shema, njeni snovalci prav gotovo niso prvenstveno upoštevali interesov varčevalcev, ampak so bili v igri predvsem interesi tistih lobijev, ki imajo v rokah vzvode moči in kapitala. Mimogrede, veste morda za kakšno stanovanje?
Peter Mikuš
• Dobil si na upravljanje telo, dušo in vse kar sodi v območje človeškega bitja. Se zavedaš, da lahko zapraviš sebe, se pošlješ v stečaj - edino podjetje, ki ti je bilo dano brezpogojno v upravljanje?!
Sporočilo Društva Obzorje Piran
DRUŠTVO OBZORJE nudi svetovanje vsem iskalcem resnice vsak delovnik od 12. do 14. ure. Tel.: 041/954-769.
	Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, fax: 05/640-11-11
k	OBALA V MALEM
kJk	nepremičnine imrnonm
M л V • f s i f r a	www.sllra-nepremlcnlne-sp.sl
	NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL,
	IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ
	PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Psihoanalitični pristop k predšolski vzgoji
PREDAVANJA O VZGOJI OTROK,
Pinina akademija iz Kopra je 20. februarja pripravila predavanje o predšolski vzgoji. Dr. Matjaž Lunaček, psihiater in psihoanalitik s kliničnega centra za mentalno zdravje v Ljubljani, je privabil veliko mladih mamic, vzgojiteljic, nekaj študentov, tudi očetov in dedkov. Predstavil je vzgojno ustanovo, v katerih so otroci deležni večje pozornosti. Starši in vzgojitelji se srečujejo in pogovarjajo, med njimi ni učiteljev in učencev, razkrivajo si dvome in spoznanja. V tem posebnem vrtcu so majhne skupine otrok, vzgojitelja sta dva -moški in ženska, ki nadomeščata mamo in očeta.
Načini vzgoje so se v času zelo spreminjali. Dolgo je bila čislana strogost, potem skrajno popustljiva vzgoja. G. Lunaček pravi, da se morajo vzgojitelji vživeti v otrokovo psiho, spremljati njegovo doživljanje sveta in zorenje. Nikakor ni prav, tudi pozneje ne, na vsak način otroku dokazovati, da so starši vsemogočni in vsevedni. V otroku vzbujajo vtis nedosegljivosti, bojazen, da ne bojo nikoli prerasli staršev. Če jim starši odkrito priznajo, da ne vejo prav, kako bi ravnali, in otroke pozovejo, naj se jim pridružijo v iskanju, jim bojo dvignili samozavest in spodbudili k razmišljanju in zorenju.
Danes se mnogi starši in vzgojitelji pritožujejo nad živahnostjo otrok. Krotijo jih, njihova energija ne izgori v ustvarjalnosti in delu, ampak je zadušena. Razvijejo se v nasilneže, potlačena energija privre na dan na neprijeten način. Histerični simptomi so izraz najskrivnejših potlačenih želja. Starši se počutijo nemočne in se ne znajdejo.
Kako priti do takega vrtca, kakršen je Lunačkov, je vprašala mlada mamica. Težko. To je draga ustanova. Tudi moške, ki bi z veseljem opravljali ta poklic, je težko najti. V Ljubljani so se prijavili tisti vzgojitelji, ki so videli priložnost za magisterij. Vzgojiteljica Natalija Planine je povedala, da so tudi v Piranu želeli pritegniti k sodelovanju starše, pa so se redki odzvali.
G. Lunaček meni, da svoje otroke v tak vrtec vpisujejo le tisti starši, ki se zavedajo pomena vzgoje. Torej? Ja, knjige bomo že prelistali, kot smo na primer brali knjige Američana Benjamina Spocka, ki nas je vpeljal v "permisivno vzgojo". Da se ne bomo spet zmotili? Ne, če bomo prisluhnili otroku, se mu posvetili. Če ne bomo pustili, da omaga od joka. Če od njega ne bomo zahtevali, da prehitro odraste, ampak bomo pustili, da uživa svoje otroštvo. Če bomo z njim vzpostavili močan stik, ga gledali v oči, mu vlivali zaupanje, potem prepovedi ne bodo več potrebne. In če se bomo pogovarjali z drugimi starši. Ne o TV programu, o vzgoji.
Jasmina Kozina
Župnijski pastoralni svet Župnije Lucija skupaj s Skupino za starše, poleg rednih mesečnih srečanj staršev, ponuja še dodatna srečanja - predavanja in delavnice, in sicer zunanjih predavateljev gostov, kjer se izmenjuje mnenja in izkušnje s področja vzgoje otrok. Vsa so dobro obiskana, saj je vedno več staršev, ki si želijo kakor koli spremeniti, popraviti ali zgolj primerjati svoje vzgojne prijeme.
Tako so s svojimi temami že gostovali: ga. Štefica Kenda, mati zasvojenca (Problem zasvojenosti in reševanje le-tega), zakonca Seuček iz Kopra, novinarka in učitelj (Pričevanje o svoji poti), dr. Marja Strojin - psihologinja (Zdrava samopodoba otroka), g. Slavko Rebec, duhovnik, diplomiral na temo vzgoje (Pogovor z mladostnikom) ter zakonca Rutar iz Hrastovelj, ravnatelj in psihologinja na koprski gimnaziji (O uspešni vzgoji v družini).
Srečanja se ponavadi odvijajo v župnijski cerkvici, razen lanskoletno s psihologinjo gospo Marjo Strojin, kateremu je svoje prostore prijazno odstopila Osnovna šola Lucija in je bilo precej obiskano, tudi s strani nevernih staršev. Tudi letos je lucijski župnik v želji, da bi predavanja koristila čim večjemu številu staršev (ki so izrazito never-ske vsebine !) prosil vodstvo šole za enako uslugo, vendar je dobil negativen odgovor. Obljubili pa so posredovanje na Krajevni skupnosti Lucija.
V mesecu maju (6. 5. ob 20.00) bo v goste povabljen znani psi-hoterapevt za mladostnike gospod Bogdan Žorž, ki bo spregovoril o razvajenosti. Marda poznate njegovo zadnje delo: Razvajenost, rak sodobne vzgoje ali pa njegovo rubriko v časniku Sobota (PN). Prav gotovo bo ponudil veliko koristnih napotkov. Vabljeni prav vsi, ki vas zanima, še posebej pa starši!
Prva magistrska naloga iz managementa v izobraževanju
Na Visoki šoli za management v Kopru (kmalu fakulteti) je bil zadnji dan letošnjega februarja zagovor prve magistrske naloge Zvonke Krištof. Z nalogo je pridobila znanstveni naslov Master of Science na Manchester Metropolitan University. Mentorica prve magistrske naloge je bila dr. Barica Marentič Požarnik. Zvonka Krištof pa se je v svoji nalogi lotila pripravništva v izobraževalnih organizacijah. V študiji ugotavlja, da zakonodaja sicer omogoča idealno obliko opravljanja pripravništva, vendar je praksa v mnogih šolah drugačna.
VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA
Vse na enem mestu !
Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice.
Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu.
Pokličite: (05) 67 10 777
CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - LIMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUŠ-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure.
www.cruise-terry-center.com
C /
> "
H V
m: Lucija O Im lu 114. 6320 Portorož
% FUJIFILM Canon OLYMPUS PFK7A/
-Izdelava fotografij iz vseh
klasičnih in digitalnih medijev | -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
sectCR <3	77FRO
------------BREI L TISSOT
[SfOR T WATCHt s"|
Občina Piran na srečanju mednarodne zveze oljkarjev
Delegacija piranske občine z gospo županjo Vojko Štular na čelu je 23. februarja letos v Madridu v imenu slovenskih občin oljk in oljčnega olja (koprske mestne občine, občin Izola, Brda in naše) sodelovala na letni generalni skupščini Evromediteranske zveze občin oljk in oljčnega olja (FEMO).
Na skupščini so bile navzoče vse članice te zveze, ustanovljene leta 2000: predstavniki iz Italije, Španije, Francije, Portugalske, Tunizije, Grčije in Maroka. (Gre za mrežo več kot 500-ih mest oljk ob Sredozemlju.) Na zasedanju v Madridu, kjer je sedež zveze, je Občina Piran sodelovala kot predstavnica dežele kandidatke za članstvo (enako kot Buje za Hrvaško).
Poglavitni cilj Evromediteranske zveze je prispevati k promociji in širjenju tradicije gojenja oljk in pridelovanja oljčnega olja. Posebne pozornosti je deležno širjenje zgodovinskih, gospodarskih in krajinskih vrednot, povezanih s kulturo gojenja oljk. Na zadnjem madridskem srečanju sta bila izpostavljena tako turistični kot znanstveni vidik delovanja FEMO. V prizadevanjih za razvoj turizma prihodnosti je zveza pripravila projekt z naslovom Oljčni turizem, s katerim sodeluje na natečaju za evropska sredstva. Na skupščini pa so se članice dogovorile tudi za pripravo novega
projekta, ki bo dejavnost oljkarstva osvetlil z znanstvene strani. Evromediteranska zveza FEMO pa naj bi imela, kot je poudaril njen predsednik Enrico Lupi, tudi velik političen pomen, saj združuje države iz celotnega Sredozemlja. Zvezi pripisuje velik pomen tudi Evropska unija. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi naj bi obljubil, da se bo udeleževal prireditev, ki jih bodo pripravljale članice zveze.
Naslednja skupščina bo predvidoma junija v španski Andaluziji. Piranska županja pa si bo medtem prizadevala za ustanovitev združenja slovenskih občin oljk in oljčnega olja.
Piranska županja bo v Strasburgu zastopala Skupnost slovenskih občin
Skupnost občin Slovenije, prostovoljno nestrankarsko združenje lokalnih skupnosti, se je ustanovilo leta 1994 ob reformi lokalne samouprave in šteje stodeset slovenskih občin, tudi piransko. Sekretariat skupnosti je županjo občine Piran , gospo Vojko Štular, februarja izvolil za članico Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, na katerem bo med 20. in 22. majem v Strasburgu zastopala interese slovenskih občin.
Pol stoletja prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji
Korenine slovenskega krvodajalstva in transfuziologije sežejo daleč nazaj v leto 1945, ko je bil pri Centralni vojni bolnici v Ljubljani ustanovljen transfuzijski oddelek in so konservirali prvih devetnajst steklenic krvi. Krvodajalci so za darovano kri dobili kosilo, v zahvalo pa še moko, olje in sladkor.
Nekaj časa so krvodajalcem celo dajali denarno nagrado: za kubični centimeter krvi so prejeli dinar. Tako smo imeli v Sloveniji v tistem povojnem obdobju dejansko plačano krvodajalstvo, kar pa se je kmalu pokazalo kot negativno. Poleg ljudi, ki so kri darovali iz nesebičnih, človekoljubnih nagibov, so se našli tudi taki, ki jih je vodila le želja po zaslužku. Pri tem so pogosto povsem zanemarili varnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da bi krvodajalčevo zdravje ne bilo ogroženo. Tako je bilo nujno preiti na neplačano darovanje krvi.
Prva organizirana krvodajalska akcija v Sloveniji je bila med zagorskimi rudarji pred petdesetimi leti, leta 1953, ko smo prešli na neplačano, anonimno in prostovoljno krvodajalstvo. Organizacijo krvodajalstva je prevzel slovenski Rdeči križ. Pri prvi organizirani krvodajalski akciji Rdečega križa na Slovenskem - pripravil jo je dr. Danilo Gomilšček - je sodelovala tudi gospa Lucija Barlič (po domače ji rečejo Cilka), ki danes živi v Piranu, sicer pa je doma iz Zagorja.
Valentina Klemše in Livija Sikur Zorman
* Po prvi organizirani krvodajalski akciji Rdečega križa pri nas pred pol stoletja v Zagorju se je krvodajalstvo na Slovenskem nenehno širilo. Leta 1984 je doseglo svoj vrh, nato je število krvodajalcev vse do leta 1991 upadalo in se ustalilo na približno 100.000 prijavljenih krvodajalk in krvodajalcev v enem letu (kar predstavlja 5 odstotkov vse populacije).
Vir: glasilo Rdečega Križa Slovenije, januar 2003
Tedanja in sedanja prostovoljka Lucija - Cilka Barlič iz Pirana na prvi krvodajalski akciji na Slovenskem leta 1953 med zagorskimi rudarji (Cilka je prva z leve med jemanjem krvi).
Prostovoljno gasilsko društvo Piran ima novo vozilo
Prvi marčevski dan je posvečen civilni zaščiti. Občina Piran je v počastitev tega dneva 6. marca na Tartinijevem trgu pripravila prireditev, na kateri je Gasilska brigada Koper prikazala vajo gašenja, županja pa je ob tej priložnosti prostovoljnemu gasilskemu društvu Piran predala novo vozilo (znamka Land Rover Defender 130) Priznanja je izročila tudi donatorjem vozila ter učenkam in učencem za najboljše spise na temo Pišem, rišem o varnosti pred požari in naravnimi nesrečami. Prostovoljec sem jaz, si ti in mi vsi.
Organizirali so še okroglo mizo, ki je - glede na pogostost požarov pri nas - aktualna, o požarni varnosti na obali. Piranski gasilci pa so se pripravili tudi na srečanje Gasilske zveze Slovenije, ki bo letos 24. in 25. maja na Bledu.
Zdravstvena ekipa iz transfuzijskega oddelka iz Ljubljane in nekaj prostovoljcev Rdečega križa pred zagorskim rudnikom I. '53 (Cilka je v prvi vrsti druga z desne).
Dnevni center Školjka odpira svoja vrata
Piranska občina je z letošnjim februarjem bogatejša za Dnevni center pomoči na domu, ki mu je ime Školjka in je namenjen predvsem starejšim ter pomoči potrebnim prebivalcem. Center je našel svoj prostor v pritličju Zdravstvenega doma v Piranu, na Cankarjevem nabrežju 9a, ki ga je prav v te namene občina Piran v lanskem letu obnovila. V naši občini si namreč prizadevajo za uveljavitev takšnih dejavnosti in storitev, ki bi preprečevale potiskanje starejših na družbeni rob. Uporabniki bodo storitve v Školjki (bivanje s programom) plačevali glede na svoje finančne zmožnosti. V primeru da ne bodo zmogli plačevanja, jim bo lahko priskočila na pomoč občina Piran.
Kogar zanima, lahko vsa pojasnila v zvezi z nastanitvijo v Dnevnem centru Školjka v Piranu dobi na Centru za socialno delo Piran pri strokovni delavki Dragici Rihter (tel.: 617-30-00, fax.: 617-30-23, e-mail: csd.piran@gov.si)

"La Bora" ed il gruppo filodrammatico
II panorama delle molte attivita' che si svolgono nella Comunita' degli italiani di Pirano, comprende anche quelle della "Bora", il piu' piccolo ma non per questo meno attivo degli altri gruppi artistico-culturali.
La "Bora"e' conosciuta nel nostro comune anche per la partecipazione alle varie mani-festazioni che si svolgono nell' ambito comunale, comprendenti sopratutto serate organizzate da vari enti socio-culturali. Inoltre nella sua attivita' "La Bora" gia' da anni ha incluso la visita tradizionale alle "Case dell' anziano" del nostro litorale e porta con la sua presenza affettuosa un po' di svago e distra-zione ai concittadini cola' ricoverati. Da un paio d' anni collabora validamente anche con il gruppo filodrammatico della Comunita' par-tecipando alle commedie teatrali che la filo-drammatica presenta nelle varie localita' della Slovenia, Croazia e Italia, commedie che tra-mandano le usanze, il dialetto e le musiche del gruppo nazionale etnico. Nonostante i pressanti impegni, la collaborazione di questi due gruppi non si ferma alle rappresentazi-oni teatrali, ma porta avanti da tempo anche un' attivita' meno conosciuta ma forse piu' appagante: la visita alle "Case di riposo" della regione Friuli-Venezia Giulia, dove con il loro spettacolo sono accolti con calore e rico-noscenza. Ultima, ma non per questo meno
importante, la recente visita fatta Г otto feb-braio scorso a Ronchi dei Legionari (GO) su invito dell' assessore per la cultura, dove hanno presentato un programma di poesie, detti e canti, perfesteggiare i 102 anni di una vivace ed arzilla signora piranese Quinta Pre-donzan che ha cantato assieme al gruppo ed ha recitato una poesia scritta da lei per I'oc-casione del suo 102° compleanno.
Come non trovare lo sprone per continuare anche in questa attivita', quandoci si trova davanti a delle persone con tanta voglia di vivere e di comuni-care?Sonoesperienze umanechefannocom-prendere ed accettare Г esistenza con un po' piu' di serenita' ed appagamento.
Con questa breve cronacahovoluto farvi conoscereunapiccola parte dell' attivita' di
questi due gruppi e nello stesso tempo anti-cipare una novita': stiamo preparando uno spettacolo dedicato esclusivamente a Pirano, in particolar modo alle saline, comprendente uno corcio di vita; usanze, detti e canti tradi-zionali. Desideriamo percio' per Г occasione avere la presenza e Г applauso d' incoraggi-amento di tutti i nostri concittadini! Allora -arrivederci a presto!
Cesarina Smrekar
II gruppo filodrammatico e formato dalle seguenti persone: Anto-nietta Fonda, Emilia Vuk, Marino Maurel, Ela Jeličič, Maria Čadež, Piero Rotter, Andrea Cebroni, Franco Berne, Cesarina Smrekar, Livio Lonzar, Ruggero Paghi (anche regista) nella "Bora" (che si presenta anche separatamente) Livio Lonzar e Cesarina Smrekar! Nella foto mancano due persone: Emilio Vuk e Livio Lonzar.
{Ö- edROMlb
d.o.o.
IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144
Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo!
Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve.
Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela.
rm
; Sv.Ana .
i '
r: ♦
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure
Pogled v novejšo zgodovino
Musical Lasa pur dir v dobrodelne namene
JUTRI JE NOV DAN
V Kopru je bila 19. februarja predstavljena knjiga z naslovom "Jutri je nov dan" avtorja prof. dr. Boža Repeta. Knjigo in avtorja je predstavil prof. dr. Jože Pirjevec iz Trsta. Večer so pripravili Znanstvenoraziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko in Fakulteta za humanistične študije, vsi iz Kopra. (Koliko imenitnih ustanov je že v Kopru! Počasi Koper ne bo več le sosednje mesto, ampak spet Caput Histriae, še več, središče slovenskega Sredozemlja.)
Knjiga obravnava še toplo zgodovino -osemdeseta leta in čas razpada Jugoslavije. Prikazuje vlogo Slovenije ob razpadanju Jugoslavije: odnose med opozicijo in oblastjo v Sloveniji, poskuse preoblikovanja Jugoslavije, priprave na osamosvojitev Slovenije, odziv mednarodne skupnosti in odnos do JLA. Napisana je na osnovi arhivskega gradiva.
Knjiga obravnava čas, ki so ga doživeli vsi obiskovalci večera, in piše o politikih, ki so še skoraj vsi živi in mnogi med njimi še danes na oblasti. Vsak udeleženec je imel svoj pogled na obravnavano snov, čustveno obarvano, izoblikovano z informacijami iz javnih občil in osebno doživeto. V novi dvorani Znanstveno raziskovalnega središča je bilo vroče kljub zimskemu mrazu, besede so begale, vsak bi rad čemu oporekal ali kaj dopolnil. Obiskovalci so se najbolj zmrdovali nad pozitivno oceno vloge Milana Kučana, češ, da je le dobro vozil slalom, da ni bil duhovni vodja, da so bili drugi veliko bolj zaslužni za osamosvojitev Slovenije. Gospod Pirjevec, ostro oko iz Trsta, je ostal miren. Po njegovi oceni je slovenska osamosvojitev zgodovinski unikum na svetu. Resda Milan Kučan ni korakal z praporom pred slovensko vojsko in pel koračnice, resda je bilo v tistem obdobju živahno vrenje, izobraženci so pisali deklaracije, snovale so se nove stranke in od Beograda so slovenski politiki potihem a odločno poslovili. Slovenci so bili za spremembo enotni. Milan je milo obračal modre oči in milo rekel: "Jutri je nov dan". Na določen dan je bilo res vse pripravljeno za razglasitev samostojnosti.
Še veliko knjig bo napisanih o tem času. V njih bo na seznamu literature prav gotovo tudi Repetova knjiga Jutri je nov dan.
Srednjeveška legenda o prekrasni benečanski hiši na Tartinijevem trgu v Piranu je pravzaprav zgodba o ljubezni med lepo Pirančanko Ano in bogatim beneškim trgovcem Del Bellom, ki jima opravljivi jeziki niso dali miru. Iznajdljivi Del Bello je opravljivcem v brk dal na hišo, ko jo je namenil svoji ljubici, vklesati napis Lasa pur dir (pusti jim, naj govorijo), ki je še danes viden na Benečanki. Pirančani pa ljubimca še naprej opravljajo, medtem ko sta onadva že davno našla svoj večni mir.
Prav ta legenda je navdihnila musical Plesno akrobatske skupine Flip in gledališke skupine Gib iz Pirana. Avtorica besedila glasbene predstave je Mojka Mehora Lavrič, uglasbil pa jih je njen življenjski sopotnik Aleš Lavrič, sicer član glasbenega dua Blackjack. V glasbeni uprizoritvi, ki se dogaja v sredini 15. stoletja, nastopa štirideset mladih igralcev, ki hkrati pojejo, plešejo in se preizkusijo tudi v kakšnem akrobatskem elementu. Nastopa-
ајЕилиакЕигдлЕИјп
Ш
joči so vsi učenci in dijaki šol na območju od Dekanov do Sečovelj. Tako je desetletna deklica Eva Mittendorfer, ki na violino zaigra Tartinijev Vragov trilček, iz Dekanov, glavna igralca - Ana in Del Bello - sta osnovnošolca. Ana Janičijevič je učenka OŠ Antona Ukmarja iz Kopra, njen ljubimec v musicalu je Žiga Rustja iz Sečovelj. V vidnejših vlogah so se predstavili še Špela Bobič, Ivan Burjak, Tanja Đukič, vlogo Aninih prijateljic pa so odigrale Lea Žagar, Roberta Fičur, Sara Herceg in Kim Pjevovič. Predstavo sta reži-rali avtorica besedil in Stasja Mehora. Pika na i pa je scena srednjeveškega Pirana Aleksandra Mehore, pa kostumi, ki so jih izdelale Merima Škrlič, Jožica Laus in Alenka Mikes. Musical pa je izšel tudi na kaseti in zgoščenki.
Predstavo Lasa pur dir so v počastitev letošnjega dneva žena ponovili 7. marca v Avditoriju in je bila dobrodelna. Zbrane samoprispevke bodo Flipovci in organizatorji (portoroški Avditorij, Zveza kulturnih društev Karol Pahor, Skupnost Italijanov Piran pod pokroviteljstvom piranske županje) namenili upokojeni učiteljici Luiselli Ravallico iz Pirana, ki jo je bolezen priklenila na invalidski voziček. Da bi lahko sama prišla iz svojega stanovanja, bi potrebovala dvigalo... Dobrodelna prireditev pa naj bi postala tradicionalna.
L.S.Z.
^VEUp
+D:
(fexxxxxr
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakov ice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail ribjo rizoto, tartufe, livadski bi/tek, s/)ecialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk sc priporočajo.
KULTURNI MARATON V NAŠI OBČINI v znamenju otroške in mladinske ustvarjalnosti
Letošnji slovenski praznik kulture so otroci vrtcev, šol in zavodov obeležili s svojimi kulturnimi programi na odrih gledališča Tartini v Piranu in Avditorija Portorož. Dijaki srednjih šol so se odločili za samostojno prireditev v Avditoriju in hkrati prispevali osrednji del programa k svečanosti na predvečer kulturnega praznika. Mladih nastopajočih je bilo kar 385, za nekatere je bil to prvi nastop, drugi so se z velikim odrom že seznanili. S pomočjo mentorjev so pripravili kar sedem urni program, ki si ga je ogledalo 1420 obiskovalcev. Nad programom so bili seveda najbolj navdušeni predvsem starši in sorodniki, ki so s ponosom ploskali mladim nadebudnežem. Letošnja priznanja za dosežke na področju kulture je tokrat, namesto odsotne županje, podelil podžupan Drago Žerjal. Malo plaketo občine Piran je za izjemne dosežke in uspehe na področju baletne umetnosti in s tem za promocijo Pirana v Sloveniji in tujini prejela Pirančanka Tijuana Križman (zaradi študija baleta v Milanu jo je zanjo prevzela njena mama). Plaketo Občine Piran je ob 20. obletnici delovanja prejela Folklorna skupina Šaltin za izjemen prispevek k promociji kulturnega in etnološkega izročila piranskega podeželja. Slavnostni govornik je bil literarni teoretik, dramatik in publicist dr. Matjaž Kmecl, ki se je predvsem dotaknil Prešernove človeške plati.
Barbara Jakomin
USTVARJAMO
NOVA PVC OKNA, VRATA
Tel.: 041/211-889
Fax/tel.: 05/677-02-42
PVC in ALU POLKNA, ROLETE, Ž ALUZIJE, GARAŽNA VRATA, ZASTEKLITEV BALKONOV...
DOBAVA 15 DELOVNIH DNI
MIKCE-plast. PE Lucija Vojkova 33a
Društvo upokojencev bo pripravljalo mesečne pohode v okolico
Društvo upokojencev Piran je 10. marca imel svoj občni zbor v restavraciji na Belem Križu. Odločal je o pristopu društva k Pokrajinski zvezi društev upokojencev za južno Primorsko, ki se bo ustanovila za vsa društva upokojencev na tem delu Slovenije s sedežem v Kopru. Naloga zveze bo uskladitev skupnih dejavnosti in bo vmesni vezni člen med upokojenskimi društvi in njihovo zvezo na državni ravni.
Zaradi razdrobljenosti in množice društev je Zveza društev upokojencev nad svojo organizacijo doslej imela slab pregled. Pokrajinska zveza bo imela svojo skupščino, v katero bo vsako društvo izvolilo svojega stalnega predstavnika. Za piransko društvo so v skupščino predlagali Roži Kandus. Program dela za letošnje leto vključuje že utečene dejavnosti, kot so: priprave na športne igre upokojencev Primorske, ki bodo 25. maja v Novi Gorici (tekmovanje v balinanju, pikadu, streljanju, šahu, reševanju križank), piknik na Mašunu, martinovanje, udeležili se bodo tudi festivala za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani, srečanja primorskih društev (3. avgusta v Škocjanu), vseslovenskega srečanja upokojencev.
Piransko upokojensko društvo pa uvaja tudi novo dejavnost. Pod vodstvom Ivana Ovnika bo enkrat mesečno pripravilo pohod v okolico. Prvi pohod bo že na prvi pomladni dan - 21. marca in sicer od Pirana do Strunjana (skozi predor v Portorožu in preko Šentjan), kjer bo ob 11. uri komemoracija v spomin tragičnega dogodka, ki se je zgodil 19. marca 1921 na takratni železniški postaji, ko so fašisti z vlaka streljali na skupino otrok: dva so ustrelili, trije pa so bili ranjeni. Upokojenci, borci in krajani se bodo njihovemu spominu poklonili ob strunjanskem spomeniku žrtvam.
Darinka Šušteršič
V marcu si lahko ogledate:
•	v torek, 25. marca v Tartinijevem gledališču v Piranu na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin:
-	ob 16. uri otroško gledališko predstavo BETTINA: L'APE DISTRATTA v izvedbi gledališke skupine LA GIOSTRA Bertoki,
-	ob 18-ih pa lutkovno predstavo DVA ZELO STRAŠNA
VOLKA, ki jo bodo izvedle vzgojiteljice vrtca Koper
•	v četrtek, 27. marca prav tako v Tartinijevem gledališču v Piranu na medobmočnem srečanju mladinskih in odraslih gledaliških skupin se bo
-	ob 18. uri predstavila mladinska gledališka skupina GIMPY iz Pirana,
-	ob 20-ih pa bo gledališka skupina KD Domovina Osp odigrala SREČNE VDOVE;
•	v petek, 28. marca ob 18. uri se lahko napotite v Portorož, v Avditorij na medobmočno srečanje otroških in
mladinskih pevskih zborov, kjer bodo nastopili: Minicantanti Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, otroški pevski zbor OŠ Lucija, otroški pevski zbor OŠ Sečovlje in gostujoči zbori iz Izole in Kopra.
Z UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE
Benetke malo drugače
je obljubila "študentom" Univerze za tretje življenjsko obdobje njihova mentorica zgodovine umetnosti, gospa Ciglič. In res je bilo precej drugače. Markov trg in katedralo so videli le od daleč, z enega od 452 beneških mostov. Po kanalu so se peljali z ladjico - vapore-tom, ki jih imajo v Benetkah namesto tramvaja ali avtobusa. Večinoma pa so hodili in hodili, skorajda tekli in ena od 366 udeleženk izleta
Ob evropskem letu invalidov
ln-validi ali po naše ne-veljavni smo vsi ali pa to postanemo. Najhujša je nevidna invalidnost - biti brez srca, pameti, volje ali vesti. Huje, kot biti brez noge ali roke. Tisti brez noge se svoje pomanjkljivosti zaveda in jo skuša nekako premostiti. Hujši so invalidi, ki se svojih hib ne zavedajo in ne iščejo popravkov. Hibe čuti družba, v kateri delujejo. Vpliva na njihovo delo in odnos do soljudi. Ta hiba se širi kot gobavost.
Pozorni bodimo na te vrste invalidnosti. Taki invalidi se morajo spoznati in se potruditi, da svojo pomanjkljivost odpravijo. Civilna družba je zdravnik. Ima termometer, ki pove. Ne jezimo se na zdravnika. Ne razbijmo termometra. Ozrimo se vase in se uredimo.
N.K.
je pripomnila, da ni vedela, da so Benetke tako velike. Videli pa so marsikaj, česar običajno turisti ne vidijo. Najlepše je bilo nedvomno na otoku Torcello, kjer so Benetke nastajale. Otok je imel kar 30.000 prebivalcev, danes je skoraj povsem zapuščen, na njem živijo le še tri družine. Na otoku je poleg katedrale Marijinega vnebovzetja še cerkev sv. Fosce. Dušo si tako ali drugače - s hrano ali nakupovanjem čudovito ročno izdelanih čipk in ogledovanjem izložb - privezali na drugem otoku Burano, ki s svojimi živopisnimi hiškami in prav neverjetno ozkimi uličicami spominja na Gradež in podobna mesteca. Z Burana so se odpeljali do glavnega otoka in skoraj pretekli Canal grande z ene na drugo stran, prek desetine mostičkov, mimo čudovitih palač, ki so jih lahko zaznali le z enim ali drugim očesom, in tako pritekli še do zadnje točke ekskurzije, do čudovite cerkve S. Maria della Salute, ki je znana kot vrhunec zgodnjega baroka.
Aca Semič
Portorožanka Danica Dobrotinšek se je v hobby programu likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ga vodi mentorica Suzana Bertok - naučila slikanja na steklo (imitacija vitraža). Bila je tako navdušena, da je doma nadaljevala. Po nasvetu zdravnika, naj se druži z mladimi in zaradi prijetnejšega ustvarjalnega vzdušja, je k delu povabila še 16-letnega Boštjana (vnuka njenih nekdanjih sošolcev Vide in Rina Medveščka). Za prijatelje sta priredila razstavo. Bilo j e prijetno druženje in ob odhodu sta obiskovalce obdarila s svojimi izdelki.
SOZALJE
Svojcem in najbližjim izrekamo globoko sožalje ob boleči izgubi Ivana KERSIČ-a.
Člani Sveta Krajevne skupnosti Lucija
SOZALJE
Umrla je Luciana ŽELJKO - Edi
s Stare ceste v Portorožu. Ob nenadomestljivi izgubi izražamo najgloblje sožalje njenemu možu Jošku in vsem njenim: prijatelji, sosedje in znanci.
Zahvala
Ob boleči izgubi očeta in moža Daniela Božiča
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala tudi sosedom s Senčne poti iz Portoroža, ZB Piran in Društvu invalidov Piran.
Žena Marija s sinovoma
Ida Cap - Petronio se je poslovila
Še lani smo v majski številki Portorožana predstavili gospo Ido PETRONIO-ČAP,
vdovo znanega režiserja Františka Capa, Čeha, ki pa je v Sloveniji posnel kar nekaj uspešnih filmov, kot so Vesna, Ne čakaj na maj, Kruh in sol... Lani je bila trideseta obletnica Čapove smrti, letošnjega februarja pa se je tudi njegova življenjska sopotnica tiho, kot je živela, poslovila od življenja. Za njo je ostal njen zvesti jazbečar Pip, ki je našel svoj novi dom pri Idini sestrični v Trstu.
Piranski športni klubi veliko pričakujejo od sestanka z županjo
JE ŠPORT V PIRANSKI OBČINI ZAPOSTAVLJEN?
Da je stanje na področju športa zaskrbljujoče, so športni delavci ugotovili že na sestanku sveta zavoda Športnega centra Piran. Ko pa so občinski svetniki nekaj dni kasneje v prvem branju potrdili predlog proračuna, po katerem naj bi letos športu namenili še manjši odstotek občinskega denarja kot lani, je marsikomu prekipelo.
Po seji sveta zavoda Športnega centra Piran je predsednik Franc Bergant 6. februarja županji Vojki Štular in občinskim svetnikom poslal pismo, v katerem izraža zaskrbljenost športne javnosti, ker se strategija razvoja športne infrastrukture v naši občini ne uresničuje. Sredstva iz občinskega proračuna za sofinanciranje športnih društev in sponzorstva gospodarstva pa so premajhna, da bi športni dejavnosti zagotovili normalno preživetje, kaj šele razvoj. "Ne bi bili zaskrbljeni, če ne bi preteklo že deset let, odkar je bil zgrajen zadnji športni objekt v občini (športna dvorana v Luciji). In ne bi nas skrbelo, če ne bi, nad športnimi, prevladali kapitalski interesi z veliko večjo donosnostjo (bloki, počitniška stanovanja), od športnih objektov, je med drugim zapisal Bergant. Predsedniki športnih klubov občine Piran so se po omenjenem sestanku organizirali tudi v civilno pobudo, preko katere zahtevajo, naj občinski svet omogoči uresničevanje razvojne strategije športne infrastrukture in iz občinskega proračuna športu nameni že dolgo zahtevani 5% delež. Želijo, da bi občina s svojo avtoriteto vplivala tudi pri vzpostavljanju povezave med športnimi klubi in gospodarstvom.
Z občinskim vodstvom se bodo pogajali štirje izvoljeni predsedniki klubov: Milan Cve-janov (Kegljaški klub Portorož), Leopold Stu-belj (Volley Club Portorož), Joško Joras (Veslaški klub Piran) in Andrej Babnik (Smučarski klub Portorož). Vsi štirje so 11. februarja na županjo naslovili pismo, v katerem, zaradi pritiskov širše športne javnosti in težkih ekonomskih razmer v klubih, prosijo za čimprejšnji sestanek. "Zaenkrat odgovora še nismo prejeli (pogovor je potekal 5. marca, op.a.)," je povedal Cvejanov. "Zahtevamo le tisto, kar nam pripada. Bogate slovenske občine športu namenjajo tudi več kot 5 odstotkov proračuna, občina Piran pa zagotovo sodi mednje. Hkrati je občina dolžna vzdrževati in graditi športne objekte. Tu ne gre za dobro voljo oblasti. Več otrok bo vključenih v športne dejavnosti, manj bo narkomanov na ulici." Cvejanov je opisal tudi stanje v klubu, ki ga vodi: "Kegljaški klub Portorož šteje okoli 50 članov, od tega nas aktivno igra dvanajst. Mlajši igralci ne trenirajo, ker nimajo kje. Lucijsko kegljišče je v zelo slabem stanju. Naprave je treba nenehno popravljati, poleti je peklensko vroče, pozimi pa ledeno. Za vse to plačujemo urno postavko 900 tolarjev na
stezo, večkrat pa smo zaradi mraza in drugih težav primorani trenirati in organizirati tekmovanja na koprskem kegljišču Bonifika, kjer je urna postavka 1.500 tolarjev na stezo. Denar, ki ga dobimo od občine, zadošča za kritje dvomesečnih osnovnih stroškov, za vse ostalo smo prepuščeni sami sebi."
Piran premore le enega prvoligaša
Položaj je žal podobno klavrn v večini občinskih klubov. Piran ima trenutno enega samega prvoligaša (ženski rokometni klub), vse ostale selekcije nastopajo v nižjih ligah. Z denarjem, ki ga dobijo iz proračuna in s skromnimi sponzorskimi prispevki večinoma ne uspejo obdržati članskega pogona. Nekoliko boljše je stanje pri mlajših športnikih, kjer levji delež denarja prispevajo starši. Klubi so prepričani, da bi pet odstotkov občinskega proračuna rešilo najbolj pereče probleme, predvsem pa bi z mrtve točke premaknilo investicije v športne objekte. Piranski otroci se tako v domači občini na primer nimajo možnosti ukvarjati z atletiko ali plavanjem, ki sodita med osnovne športe in sta pomembna za zdrav razvoj. Več desetletij (!) na svojo streho nad glavo čakajo tudi vodni športi.
• Športni dejavnosti naj bi po letošnjem predlogu občinskega proračuna pripadlo okoli 80 mio SIT, od tega bi bilo za golo dejavnost športnih klubov in društev namenjenih 36 mio. Za primerjavo: hortikulturni ureditvi zelenic in parkov bo letošnji proračun namenil 24 mio. Le nekaj več kot rožice (in manj od občinske reprezentance, ki ji namenjajo 44 mio) je torej cenjena dejavnost več kot tridesetih športnih klubov, v katere je vključenih okoli 3.000 članov, od tega 1.500 mladih.
Tako atletski stadion, kot olimpijski bazen in dom vodnih športov so (med drugim) omenjeni v strategiji razvoja, ki pa je na najboljši poti, da še naprej ostane mrtva črka na papirju. Športni delavci se tudi bojijo, da bi že rezervirana zemljišča za športne objekte namenili drugim dejavnostim in s tem še bolj zavrli uresničevanje načrtovanega.
Omenjena problematika je bila delno že izpostavljena na občinskem svetu ob prvem branju predloga proračuna 13. februarja. Kljub nekaj pomislekom so svetniki sprejeli predlog, po katerem naj bi športu letos namenili
2,24% občinskega proračuna (kar je okoli 0,60 % manj kot lani). Ker je letošnji občinski proračun "težji" za 46% bi sicer to, gledano absolutno, naneslo za okoli 7 odstotkov več denarja. Toda, zakaj bi moral biti prav šport deležen manjšega deleža iz letošnje občutno bogatejše občinske malhe, ki se bo dodatno napolnila tudi z odprodajo občinskega, torej skupnega premoženja?
Alja Tasi
FLIP NAJBOLJŠI SLOVENSKI KLUB V SPLOŠNI GIMBNASTIKI ZA LETO 2002
Gimnastična zveza Slovenije je na začetku leta v Ljubljani podeljevala priznanja najboljšim telovadcem v letu 2002. Med najuspešnejše klube v splošni gimnastiki sta se uvrstila kar dva primorska kluba in sicer Športni klub - plesno akrobatska skupina FLIP Piran in Partizan Renče.
V letošnjem letu so bili prvič postavljeno točni kriteriji za izbor najboljšega kluba in najboljšega športnika kot so: ekipne zmage na državnih prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave, sodelovanje na gimna-stičnih festivalih in tekmovanjih v tujini, itd. Flip je največ točk dobil z zmagami na državnih tekmovanjih v vseh kategorijah, od najmlajših do mladink in z zmago na mednarodnem Euroteam tekmovanju.
Za najuspešnejšo telovadko lanske sezone pa je bila proglašena Flipica Urša JAKIM, dijakinja Piranske gimnazije in izjemna športnica, ki je v lanskem letu zmagala prav na vseh tekmah v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave. Sodelovala pa je tudi v skupini, ki je zmagala na Euroteam tekmovanju, poleg tega je osvojila še pokal Slovenije v skokih z MPP
Urša Jakin, najboljša športnica v splošni gimnastiki za leto 2002 s svojim trenerjem Mitjo Mehora, ki je prevzel priznanje za najboljši klub.
50 let Strelskega društva Portorož
Državno prvenstvo z zračnim orožjem v začetku aprila v naši občini
Slovenska strelska zveza je organizacijo letošnjega 12. državnega prvenstva z zračnim orožjem (5. in 6. aprila) zaupala Strelskemu društvu Portorož. Ne po naključju, SD Portorož praznuje letos pomemben jubilej, 50-letnico delovanja. V tem obdobju je društvo doseglo vrsto vrhunskih rezultatov v posamični in ekipni konkurenci. Najbolj ponosni so na uspehe svoje nekdanje članice Renate Oražem, ki je s številnimi domačimi in mednarodnimi vrhunskimi uvrstitvami ter državnimi rekordi pomembno zaznamovala slovensko strelsko zgodovino. Z odličnimi dosežki v prvoligaški konkurenci, z medaljami in državnimi rekordi pa se lahko pohvalijo tudi številni drugi člani.
finančni načrt je ovrednoten na 3,2 milijona namreč strelska dogajanja predvajali nepo-tolarje v. Doslej smo že pridobili nekaj sponzorjev, upam pa da bomo k sodelovanju pritegnili še katerega. Priprave potekajo pospešeno in brez zastojev. Hvaležen sem vsem, ki pomagajo in za opravljeno delo ne zahtevajo honorarja. Sam delam cele dneve, trdno verjamem, da nam bo uspelo. Na prvenstvu bo v osmih kategorijah ter treh disciplinah nastopilo nad 500 slovenskih strelk in strelcev Ne bo manjkal niti najboljši slovenski strelec vseh časov, nosilec olimpijske medalje in večkratni svetovni prvak Rajmond Debevec."
Portoroški organizatorji pri izvedbi tekmovanja napovedujejo številne tehnične novosti, ki bodo strelske boje - tekmovanja bodo potekala v dveh dvoranah, v Piranu in Luciji - naredile še bolj zanimive za gledalce. Prvič v zgodovini strelskega športa pri nas bodo
sredno, na velikem platnu, kjer bo možno spremljati trenutne rezultate in sliko tekmovalcev v dvorani. Načrtujejo pa tudi neposredni prenos rezultatov po internetu ter tudi televizijske prenose.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
Zoro Oražem, ki s svojim neutrudnim organizacijskim delovanjem že desetletja nekako pooseblja portoroško društvo, pravi:
"Organizacija državnega prvenstva je velikanski finančni in organizacijski zalogaj,
• Če te ljubezen uničuje, če zaradi nje trpiš kot črna živina, veš, da je nekaj narobe. Ali pretirano rad trpiš ali pa je tvoja ljubezen nevarna, sadistična pošast, ki se hrani s tvojo bližino...
Sporočilo Društva Obzorje Piran
DRUŠTVO OBZORJE nudi svetovanje vsem iskalcem resnice vsak delovnik od 12. do 14. ure. Tel.: 041/954-769.
RESTAVRACIJA
Penzion FORMA VIVA Seča 159, 6320 Portorož
«V	-
Ob domačem kruhu Vam nudimo tipične istrske jedi:
bobiče, joto, fuže po istrsko, istrsko ponev, fiorentino, ombolo po istrsko, pršut v belem vinu s tartufi, sezonske fritaje, njoke s klobaso,...
VABLJENI!
Odprto imamo vsak dan od 12:00 do 22:00 ure. tel.: 05 67 70 789; fax: 05 67 78 808 e-mail: info(^forma-viva.com, www.forma-viva.com

MNENJA * MNENJA * MNENJA
Zakaj sem odločno proti Natu!
Prihajajoči referendum o vstopu naše države v Nato je javnost razdelil kot še nobeno vprašanje doslej v obdobju naše samostojnosti. Ko smo v Mladem forumu ZLSD pred leti začeli s protinatovsko kampanjo, nas je ob elaboraciji naših protinatovskih argumentov motilo tudi to, da v slovenski javnosti nikoli (!) ni potekala utemeljena razprava o razlogih za in proti vstopu. Politična elita se je preprosto odločila, da dotedanjo opredelitev za nevtralnost zamenja s težnjo po vstopu v Nato, ne da bi bilo o tem celo v strokovni literaturi opaziti ene same študije, ki bi tehtala argumente različnih rešitev našega varnostnega vprašanja. Javnost je bila deležna le manipulativne propagande za vstop in ne utemeljene predstavitve prednosti in slabosti različnih možnosti.
Ta enosmernost razprav je kriva, da danes drugim študiral tudi knjige sedanjega obram
vsi zagovorniki Nata, ki pravijo, da je to za nas najcenejša in najboljša rešitev - preprosto lažejo! Morajo lagati, saj nimajo podatkov, s katerimi bi lahko sploh primerjali ceno in kvaliteto drugih možnosti.Tudi obrambni minister Grizold je priznal, da je država vse svoje sile usmerila v pristopanje Natu. Ker se sploh ni ubadala z drugimi možnostmi, nima podatkov, kaj bi za Slovenijo pomenile morebitne drugačne izbire. Zato je politična elita naravnost nesramna, ko zatrjuje, da je Nato za Slovenijo najboljši in najcenejši. Tega preprosto ne more vedeti, zato laže iz obupa, ker nima argumentov za vstop.
Vstopu Slovenije v Nato nasprotujem iz vrste razlogov. Ker menim, da je po koncu hladne vojne Nato nasploh slaba oblika kolektivne varnosti - je sicer učinkovita iz vojaškega vidika, a slaba z vidika mednarodnih odnosov. Ker menim, da je širitev Nata splošno slab projekt, ker vzhodne države v času tranzicije, ko lovijo korak za zahodom, obremenjuje z napačno proračunsko prioriteto. In končno, ker menim, da lahko Slovenija ustrezneje uredi vprašanje svoje varnosti in mednarodnega položaja ter predvsem, da to lahko stori ceneje. Ravno zadnje je ključno. Slovenija se je po prvem zaletu tranzicije znašla v položaju resne gospodarske krize, ko je še toliko pomembneje določiti prave razvojne prioritete.
Po koncu hladne vojne je Nato izkoristil praznino
Nato se je vzpostavil kot edina vojaška sila, ki lahko danes vodi vojne v mednarodnem okolju, ker je po koncu hladne vojne zazijala praznina, ki jo mednarodna skupnost ni uspela takoj zapolniti. Ko je izgubil funkcijo, zaradi katere je nastal, je poiskal novo tržno nišo in onemogočil, da bi se razvila organizacija, ki bi za mednarodno varnost poskrbela v duhu ravnotežja interesov mednarodne skupnosti. Ob učinkovitosti, ki je seveda ne moremo zanikati, je Nato predvsem organizacija, ki v reševanju mednarodnih kriz ščiti interese ameriškega kapitala. To trdim kot politiolog, ki je med
bnega ministra Grizolda, v katerih je pokazal prepletenost ameriške vojske z ameriško vojno industrijo. Ta naveza je po moje perverzna, saj ameriška administracija preprosto potrebuje občasno vojno, da potroši zaloge orožja in naroči nove artikle. Trgovina je zaokrožena, ko ugotovimo, kdo so sponzorji volilne kampanje ameriškega predsednika.
Zaradi te naveze je nujno, da mednarodna skupnost oblikuje okvir odločanja o vprašanjih mednarodne varnosti, ki bo zagotavljal ravnotežje interesov. Kljub vsem napadom na domnevno neučinkovitost Varnostnega sveta
«e
•v*


OZN lahko ugotovimo, da je to trenutno edini okvir, ki lahko brzda samovoljo divjega kavboja. Tudi ameriški uporniki so že ugotovili, da po svetu razsaja nova bolezen norega kavboja, ki zna biti precej bolj nevarna od razvpite bolezni norih krav, saj odloča o miru in vojni, o življenju in smrti. Niti slučajno ne
zanikam jasne in neposredne nevarnosti terorizma, a trdim, da Busheva vojna te nevarnosti ne bo zmanjšala. Ravno nasprotno, le razpihala jo bo. Zato je čas za treznost in preudaren razmislek o prihodnjem razvoju mednarodnih odnosov, ki z novimi oblikami kolonializma multinacionalk poglablja razkol med razvitim in nerazvitim svetom. Bolezni sveta se ne bo dalo odpraviti le z napadom na površinske simptome. Treba se bo potruditi in poglobiti v vzroke te bolezni. Nato in ameriška administracija tega ne bodo naredili. Še več, ozdravitev celo ovirajo. Nato namreč onemogoča oblikovanje novega mehanizma mednarodne varnosti, ki ne bi skrbel le za interese ameriškega kapitala, kar je še posebej razkurilo staro Evropo, ki je "doktorirala" iz vojn in mizerije, ki vojnam sledijo.
Obstajajo pa še dodatni razlogi proti konkretnemu slovenskemu vstopu v Nato, ki so čisto naši, domači. Slovenija je po začetnih uspehih tranzicije zašla v krizo, iz katere se bo izkopala le s popolno racionalizacijo porabe javnega denarja in s premišljenim določanjem prioritet, saj imamo na voljo omejena sredstva. Odločitev, kako jih porabiti, je ključna za prihodnost Slovenije. Zanimivo je, da se znanje in človek stalno poudarja, kot našo primerjalno prednost, na kateri bi morali graditi razvoj. Če bomo morali v prihodnjih letih podvojiti proračunska sredstva za vojsko, da bomo zadovoljili našo tržno kvoto v načrtih ameriške vojne industrije, nam bo za znanje in človeka ostalo bore malo denarja. Že v sedanjih razmerah se iz proračuna namenja tisočkrat več sredstev za vsakoletni nakup novega orožja v primerjavi s sredstvi za preventivo in obravnavo uporabe nedovoljenih drog. Podobne izbire, ko se bomo morali odločati, kje rezati sredstva, da bomo izpolnili našo finančno obveznost do Nata d.o.o., bodo v prihodnje še težje. Krčiti bomo morali programe namenjene ljudem, da bo v proračunski malhi dovolj sredstev za modernizacijo vojske.
Pa ne me narobe razumeti, nisem idealist, ki pričakuje ukinitev vojske na sploh. V ^
MNENJA * MNENJA * MNENJA
^ take avanture se ne bi spuščal niti kot radikalni levičar, ki bi želel lennonovski svet ljubezni. Varnost je osnovna dobrina, ki jo mora vsaka resna vlada zagotoviti. Toda pomembno je - kot je izpostavil dr. Rastko Močnik - da se sprejme uravnotežena politična odločitev o tem, kakšno stopnjo varnosti si lahko privoščimo, in da nato vlada zagotovi vse potrebno v izbranem okviru. Trditi, da moramo podvojiti sredstva za vojsko, ker je to naša obveznost do mednarodne skupnosti v teh težkih časih terorizma, je nesramna laž. Naša obveznost je sodelovati v mednarodnih odnosih v skladu z našimi možnostmi, prispevati kolikor lahko prispevamo. Mednarodni skupnosti lahko ponudimo naše znanje in storitve na drugih področjih. Nedvomno moramo dati naš prispevek mednarodni skupnosti, vendar ni nujno, da je ta naš prispevek dejansko prispevek ameriški vojni industriji.
Odločitev proti vstopu v Nato je doslej največja preizkušnja v času naše samostojnosti, ker bo določila prihodnjo smer našega razvoja. Ne gre le za vprašanje vstopa v zvezo, gre za vprašanje prioritet in vizije našega razvoja. Živimo v časih, ko se je svet streznil po koncu hladne vojne in več ne govori o tisočletnem cesarstvu demokracije in tržnega kapitalizma ter takojšnjega blagostanja. Ugotovil je, da je nadaljevanje kolonizacije tretjega sveta z novimi metodami svet pripeljalo do roba zloma, ki ga ne bo rešila občasna vojna in zagotovitev pozicij za črpanje nafte. Irak ni le nafta, so tudi ljudje, ki tam živijo, in je tudi civilizacija, ki se od naše razlikuje, a je ne moremo preprosto izbrisati, ker bi nam tako bilo bolj všeč. S kavbojskim pristopom se lahko težave le še poglobijo, potrebujemo pa sanacijski načrt za svet.
Vlada nima argumentov za vstop v Nato, ker nikoli (!) ni tehtala argumentov za in proti. Le nasprotniki vstopa smo se morali truditi graditi argumente proti vstopu, ker smo bili postavljeni pred propagandni zid in smo bili prisiljeni razmišljati o posledicah različnih alternativ. Vabim tudi našo lokalno javnost, da si dovolj pozorno pogleda razprave v medijih.
V	njih ne sodelujejo le humanistični profesorji in radikalni levičarji, kot bi nekdo rad prikazal. Oblikovala se je široka koalicija nasprotovanja Natu, ki združuje osebe z različnimi pogledi na našo prihodnost. Skupna nam je le ugotovitev, da zavrnitev Nata pomeni prvi korak, ki lahko našo prihodnost sploh odpre.
V	nasprotnem primeru so karte razdeljene in maneverski prostor našega razvoja zakoličen. Odprimo si prihodnost in recimo ne Natu!
Sebastjan Jeretić
Vojna za civilizacijo ali njeno uničenje?
Ni težko prepričati milijonov ljudi, da jim grozi nevarnost napada in da je zato za njih same pomembno, da se branijo. Takšno prepričanje je odvisno od pomanjkanja neodvisnega razmišljanja in čutenja, od čustvene odvisnosti velike večine ljudi od njihovih političnih vodij.
Erich Fromm: Človekovo srce
Ne vem, kakšna bo tretja svetovna vojna. Vem pa, da se bodo v četrti kamenjali.
Zadnje čase se stopnjujejo spori med vzhodom in zahodom. Evropske države se ne morejo zediniti o svoji vlogi, Organizacija združenih narodov je potisnjena v stran. Možnost izbire se manjša. Sožitje med narodi je iluzija, zasuta z željami po politični oblasti, z ekonomsko požrešnostjo in šopirjenjem vojske. Vemo, kaj piše v deklaraciji o člove-čanskih pravicah.
V teh zagatnih trenutkih se Slovenija odloča za vključitev v dve združbi, v evropsko in atlantsko, v civilno-gospodarsko in vojaško. Oblast se je odločila, državljani pa ne, kot kažejo vse bolj glasni protesti in povezovanje v mednarodna miroljubna gibanja.
Poglejmo globlje: Eros, ljubezen do življenja, kopni, thanatos, ljubezen do smrti, raste.
Rožljanje z orožjem nas ne pretrese. Nič čudnega, navajeni smo grdih novic. Na pol nas prebudijo iz dremeža, v katerem tavamo iz postelje v službo, trgovino, za mizo, pred televizijo in nazaj v posteljo. Rahlo vseeno nam je, saj so Amerika, Čečenija, Izrael in Irak tako daleč. Opustili smo misel, da smo misleča bitja in pohlevno sprejeli vlogo statističnih enot, za katere skrbi oblast. Smo
Albert Einstein
kot predmeti, ki morajo stati na predpisanem mestu in se ravnati navodil. Bolj se veselimo kupljenega predmeta ali psa kot človeka. S polnimi žepi si ob srečanju tožimo, da nam gre slabo, sami sebe pa tolažimo, da je vse prav in seštevamo imetje: stanovanje, ženo, avto, službo... Kaj še rabimo za srečo? Ne vemo, a srečni nismo. Manjka bistveno - ljubezen do življenja. Te ni. Bližje so nam bolezen, nesreča in smrt.
Današnja vojna kot da ni resnična. Tako enostavno je, v belih rokavicah, da ti še rok ni treba umiti, pritisneš na gumb in opraviš. Ne čutiš, kaj si sprožil, ne vidiš krvi, ne vohaš smrti. Le v časopisu prebereš, tako kot si navajen brati slabe novice. Le še ena slaba novica več.
Kaj lahko naredimo? Najprej moramo vedeti, da smo vsi na isti barki - Slovenci, Čečeni, Arabci, Američani... Kar narediš slabega enemu, narediš vsem in tudi sebi. Zlo je globalno. Tudi dobro mora biti globalno. Vsi smo najprej ljudje, eno človeštvo, državljani sveta. Veselimo se dosežkov človeštva, skupaj se trudimo proti boleznim in lakoti. Skupaj obdelujmo vrt - mater Zemljo!
Nada Kozina
KLIMA NAPRAVE hlajenje-gretje
PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA
-	brezplačno svetovanje in ogled prostorov
-	servis in vzdrževanje zagotovljen
-	garancija do 3 let
CENTRALNO OGREVANJE
TRAMONTAL d.o.o. Ugodni krediti	Semova 23 , ucija
csM: 041/628-65»
Ml MED SEBOJ
zahvaljujemo se * čestitamo voščimo * pozdravljamo
<&> Pred kratkim se je Brigiti JENKO, profesorici francoskega jezika in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Piran ter pisatelju Vanji PEGAN rodila njuna drugorojenka Julija. Ob veselem dogodku iskrene čestitke.
Aci SEMIČ in Rozi RAŽEM, ki nazdravljata 4. marca, Valentini KLEMŠE, ki svojemu rojstnemu dnevi nazdravlja 12. marca, vse najboljše od prostovoljk in prostovoljcev pri Rdečem križu.
Ф Tanti auguri affettuosi a Darinka SVET-TINI di Pirano che proprio Г otto maržo festeggia il suo compleanno, da tutta la famiglia e dagli amici. Un forte abbraccio dal nipote Maffia!
& 23. februarja praznujeta 40. obletnico poroke zakonca Valerio in Jolanda GROSSI z Lucana. Iskrene čestitke, domači.
*	Ljubljenima Anici in Milanu TKAVC iz Pirana ob 60. obletnici poroke želimo, da bi skupaj preživela še mnogo srečnih in zdravih let - hčerka Marjetka z možem Petrom in vnuk Jurij.
#	Marjeti želi za rojstni dan vse najlepše njen Edi.
Ф Februarja je praznovala svoj 18. rojstni dan Taja MAČEK iz Lucije. Da bi se ji izpolnili vsi načrti in želje ji iz srca želi prijateljica.
V Portorožanu, v rubriki Mi med seboj, lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave ipd. objavite brezplačno. Lahko jih posredujete telefonsko (05/674-09-47 ali 674-09-48, ob delovnikih), po običajni in elektronski pošti (e-mail: ks.porto-roz@amis.net) ali osebno, v uredništvo Portorožana (Obala 16/ l.nad.) v Portorožu).
Presenetite in razveselite svoje prijatelje, sorodnike, znance in druge z objavo v Portorožanu!
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
Oddam opremljen poslovni prostor-prodajalno (8,50 m2) v trgovskem centru Supernova Koper, tel. 041/734-622. % Fax/tel digitalni na termopapir-Sharp UX/107- star 4 leta, v dobrem stanju in aparat za
merjenje krvnega tlaka-digitalni, ugodno prodam. Tel. (05) 6746-515. % Sem mlada Francozinja, profesorica francoščine. Živim v Piranu. Nudim inštrukcije francoskega jezika in kulture za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Pokličite na tel. št.: 6732037, Laurence.
% Diplomirani inženir s pedagoško izobrazbo nudim inštrukcije matematike za osnovno in
srednje šole. Tel: 05/6748-770. % Poceni prodam zakonsko spalnico. Tel.: 67788-00.
^ Poceni prodam usnjeno sedežno garnituro in novo sobno kolo. Tel.: 040/387-279. Inštruiram tehniko solo petja v Kopru na Pristaniški 3a. Tel.: 040/300-010. Objava malih oglasov je v Portorožanu brezplačna (razen komercialnih oglasov obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb). Svoj mali oglas lahko sporočite po telefonu (05/67409-47 ali 674-09-48, ob delovnikih), po običajni in elektronski pošti (e-mail: ks.portoroz @amis.net) ali dostavite osebno v uredništvo (v stavbi KS Portorož (l.nad. levo), Obala 16 v Portorožu).
Država kulturi z ljubeznijo
Na letošnji dan zaljubljencev, na valentinovo so bili v uradnem listu objavljeni javni pozivi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti: projektni poziv za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (sofinanciranje programa), za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter poziv za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih centrov.
Vsi razpisi so odprti do 31. marca t.l. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na območnih izpostavah in na sedežu JSKD, Štefanova 5,1000 Ljubljana. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na domači spletni strani http:/www.jskd.si.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana pa so tokrat darovali: Vera VOZLIČ 5.000 tolarjev, Lidija BARRILE 1.000 tolarjev, Jožica HOČEVAR 3.000 SIT, Ivanka PLOJ 1.000 tolarjev, gospod Leopold iz Lucije 2.000 SIT, gospa STRAŠEK 7.000 SIT, Valter JANKO 1.000 SIT in Josip UZOVIČ 2.000 tolarjev, gospa iz Portoroža, ki ne želi biti imenovana 2.000 SIT, Danica ZAKOVŠEK 2.000 SIT in Ferucio RADEŠIČ 2.000 tolarjev.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP-Urad Koper št. 01290-6450836431 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
ftll Hi
■i itil m
NASMEJMO SE S PORTOROŽflNOM
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Kakšna je razlika med udeleženci 13. regijskega otroškega parlamenta (ki je v začetku februarja zasedal v piranski mestni hiši) in člani državnega zbora?
Prvi imajo še vse možnosti, da bodo dozoreli v odgovorne in delovne osebe.
Povsem jasno mi je, da tatovi vlamljajo v banke in stanovanja, ni pa mi jasno, kdo in zakaj je vlomil v poligon kinološkega društva in izropal skromno imetje ljubiteljev psov. Kaj menite vi?
Med ljudmi je pač vse več takih, ki se podajajo na tatinska pota zaradi svojega pasjega življenja...
Smo slišali, da tudi v letošnjem občinskem proračunu ni dovolj denarja za gradnjo in obnovo otroških igrišč. Kako to?
Ko pa se tudi občinarji tako radi igrajo na vseh področjih javnega življenja v občini!
Smo obmorski kraj in tudi bazenov nam ne manjka. Zakaj torej občina ne namenja več denarja in načrtov za razvoj vodnih športov in za vzgojo podmladka na tem področju?
Saj načrti in denar so bili, pa so padli v vodo...
Slišal sem za predlog, da naj bi na lokaciji za novo pokopališče zgradili tudi kre-matorij. Predlog se mi zdi zelo dober. Kaj pa menite vi?
Tudi nam ugaja, pa še stroškov za kurjavo ne bi bilo, saj bi lahko kurili kar z občinskimi odloki o javnem redu in miru; tako ali tako jih nihče ne spoštuje in so torej nepotrebni.
Kegljišče v Luciji bi lahko bilo v deževnih dneh odlična turistična ponudba, namesto tega pa je prava turistična sramota. Kako to, da ga že končno ne obnovijo?
Morda pa ga nameravajo (za visoko vstopnino) razkazovati turistom kot za silo ohranjen primerek starodavnih kegljišč (podobno kot nameravajo razkazovati razvaline starega Palača)...
Pirančani so morali podpisati in predložiti občini peticijo za vrnitev kamnitih miz na ribji trg in šele tedaj so se občinske službe zganile ter zagrozile s kazenskim prego-
nom. Zakaj ta zadeva že na samem začetku ni bila izročena kriminalistom?
Zato, ker se mora pri nas vsako neprimerno ravnanje izvajalcem najprej ponesrečiti in postane šele tedaj zanimivo za varuhe reda in zakona.
Sonja Požar, Lucija
KRATKE NOVICE
Na pustno rajanje v Avditoriju niso povabili mamice Domovine in tetke Občine, saj sta že lani, ko je bil čas za pogovor o denarni pomoči, sneli maske.
Občinski svet je predlagal, naj bi na nekaterih cestnih odsekih v občini položili hitrostne ovire. Ni pa še napovedal, kdaj jih bodo odstranili s poti k obnovi in gradnji otroških igrišč.
Garažna hiša ob pokopališču je še zmeraj v fazi luknje. Ali po principih logičnega sklepanja torej lahko trdimo, da tudi na Belokriški cesti poteka gradnja garažne hiše?
Pravijo, da so kamnite mize s piranske ribje tržnice menda varno spravljene v skladišču Kraškega zidarja; tega kratkomalo ne moremo verjeti! Lepo vas prosim - le katero teslo bi plačalo prevoz do tja, dobro vedoč, da jih bo treba pripeljati nazaj! No, ja, če bi bile namenjene okrasju kakšne weekend hišice na Krasu, potem bi človek še verjel, tako pa je tista o Kraškem zidarju bosa!
Obalna afera o podkupovanju invalidske komisije je podobna neprimerni ribiški mreži: neznatne, neškodljive ribice se zapletejo vanjo, velike pa jo raztrgajo in odplavajo novim aferam naproti. Sicer pa star pregovor pravi, da za nepravilnosti, ki se zgodijo, niso krivi samo tisti, ki jih počenjajo, ampak tudi tisti, ki jih ne preprečijo...
Sonja Požar, Lucija
Branje poezije
Ljudje žal ne segamo prav pogosto po pesniških zbirkah. A vendar jih včasih le prebiramo.
V piranski mestni knjižnici si bralke in bralci najpogosteje sposojajo pesmi Igorja Bizjana, ki je tudi sodelavec Portorožana. Najbrž je še posebej zanimivo brati pesmi človeka, ki živi v istem mestu kot ti in ga lahko srečaš na ulici, knjižnici, kavarni. Igor Bizjan je pred kratkim izdal novo zbirko.
Večer z islamskim teologom v Kopru
V prostorih glasbene šole v Kopru, ki gostuje v palači Gra-visi-Barbabianca, je 6. marca z dr. Enesom Karičem tekel v teh časih izredno aktualen pogovor o svetovnih verah v obdobju globalizacije. Profesor Karič je ugledni filozof in teolog, predavatelj fakultete za islamske vede ter na filozofski fakulteti tako v Sarajevu kot Ljubljani.

RAZPIS
za pridobitev sredstev iz Sklada za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo
Droga d.d. v letu 2003 namenja lokalni skupnosti 15 milijonov tolarjev pokroviteljskih in donatorskih sredstev.
Pogoji za sodelovanje
Za dodelitev sredstev lahko prosijo pravne in fizične osebe, ki ustvarjajo na območju občin Izola, Piran, Koper in Hrpelje-Kozina
Rok in način prijave
Vloge pričakujemo do 28. marca 2003 na naslovu Droga d.d., Marketing in odnosi z javnostmi, Prečna ul. 4, Ljubljana.
Vloge morajo vsebovati: podatke o prosilcu, podroben načrt projekta, pričakovane pogoje in način sodelovanja.
Obravnavala jih bo tričlanska komisija, sestavljena iz dveh zunanjih članov in predstavnika Droge.
Objava rezultatov
Rezultate razpisa bo Droga d.d. objavila na spletnih straneh www.droga.si. Vsi prosilci bodo obveščeni tudi po pošti.
Informacije
I Ja morebitna vprašanja vam bo odgovarjala Vesna Cuber, vod|a odnosov z ja /nootrni na tel.. 01/2345 /96.
0-vj'j !y',ri',fy/ /,/i.r'j If,'jv.tr,,'J d d Ih'JvJfipM "rM'j '/i 10 l.'"l<J
Postopek izbiranja partnerja za obnovo starega Palace hotela se nadaljuje
Posebna strokovna komisija, ki jo je za pripravo in izvedbo javnega zbiranja ponudb za izbiro strateškega partnerja za prenovo in oddajo starega Hotela Palace imenovala piranska županja, je 4. marca ugotovila, da sta na razpis pravočasno prispeli dve ponudbi (rok je bil 28. februar). Prvo je oddal finančni konzorcij Istrabenz, d.d., Hoteli Palace, d.d. in Hoteli Morje, d.d., drugo družba Flattinger design hotels&resorts izMuenchna, ki je priložila pismo o nameri švicarske družbe Kempinski Hotels S.A. Ker nima nobena od ponudb priloženih vseh dokumentov, bo komisija zahtevala dopolnitev. Pogovori s ponudniki se bodo začeli v drugi polovici marca.
Ste prepoznali stavbo? Seveda, to je zahodno pročelje starega hotela Palace, za katerim se (desno) na nebu dviguje mavrica. Se končno obetajo mavrični časi tudi zanj ali bo vse skupaj le še en lov za obljubljenim eldoradom? (Foto: D. Mekiš)
Ponudba finančnega konzorcija Istrabenz nudi dve možnosti. Prva predlaga ustanovitev gospodarske družbe, v kateri bi delež Občine Piran predstavljal hotelski objekt (brez parka), delež ponudnika pa bi bila finančna in druga sredstva. Druga možnost je najem. Družba Flattinger design pa je v svoji ponudbi predlagala le odkup.
Komisija je obravnavala še eno vlogo (gospe Magde Maitz z Dunaja), ki je prispela po razpisnem roku, in je ni jemala kot resno.
Številka/Numero 2/3*marec/marec 2003* letnik/annoXIII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * Naslov uredništva/ Lindirizzo della reda-zione:Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * nakla-da/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48* e-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Sebastjan JERETIČ, Heidi MIKUŠ, Andrej ŽNIDARČIČ, Slavko GABERC, Jure LIČEN, Aca SEMIČ, Peter MIKUŠ, Jasmina KOZINA, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Ivan ZUPANČIČ, Lea KALC FURLANIČ, Eleonora BRADAŠEVIČ, Alja TASI, Irena VRHOVNIK in še kdo.
As ČrIiI^ restavracija z znanjem
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11, Lucija tel.. 677-32-02 fax.. 677-09-50
Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
	■milili il	W ' f _ ? Ui >
		'"'-J ТчШа 'rii '
DELAVNICE OPUŠČANJA KAJENJA
Od lanskega 18. novembra na koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo tečejo srečanja druge skupine udeležencev delavnice za opustitev kajenja. Na začetku so se srečevali enkrat tedensko, pozneje pa enkrat na štirinajst dni. V delavnico se je prijavilo dvanajst kadilcev, do konca jih je vztrajalo osem. Pet pa jih je uspelo kajenje opustiti.
Delavnica opuščanja kajenja je bila prilož- kajenja.
nost tako za izmenjavo izkušenj kot za prijetno druženje. Tako so se udeleženci tega programa ob koncu dogovorili za nadaljnja
mesečna srečanja, saj jim skupina nudi podporo, da vztrajajo pri svoji odločitvi opustitve
Zavod za zdravstveno varstvo Koper je k organiziranju delavnice povabil tudi podjetja in sicer s prošnjo, naj objavijo in vzpodbudijo svoje delavce, da se vključijo. Odzvala pa se je le Droga iz Izole, ki je svojim trem delavcem celo plačala participacijo za udeležbo in jim obljubila nagrado za opustitev kajenja -košarico njihovih izdelkov.
Kaj so o delavnici za opuščanje kajenja rekli udeleženci?
•	Valentin: "To je oblika, ki pripomore, da posameznik pri spoznavanju drugih postane samozavestnejši in odločitev od tu dalje je samo ena - preneham s kajenjem!"
•	Viktorija: "Skupinska srečanja so mi bila v veliko oporo. Zavedala sem se odgovornosti danih obljub. Ob misli na druge sotrpine iz skupine sem lažje premagovala skušnjave."
•	Franko: "V delavnico opuščanja kajenja sem se vključil zaradi občutka nemoči, da takšno odločitev izpeljem sam. Opustiti kajenje v skupini je bistveno lažje."
_ • Marjetka, ki je že 9 mesecev nekadilka: "Želela sem zmanjšati količino pokajenih cigaret na zavojček, saj sem prej pokadila 3 do 4 zavoje cigaret na dan. Sedaj ne kadim. Ponosna sem na to, da sem vzdržala devet mesecev. Skupinska srečanja so mi bila v veliko oporo. Brez njih ne bi nikoli nehala kaditi. Voditeljica delavnic me je nekaj časa vsak večer poklicala v zame najbolj kritičnih urah. Najini pogovori so mi pomagali, da sem vzdržala do naslednjega dne."
Bi si želeli prenehati s kajenjem, pa tega ne zmorete sami? Opogumite se in se prijavite v program opuščanja kajenja, ki poteka v delavnicah Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru! Vodja oddelka za socialno medicino in regijska koordinatorka za promocijo zdravja in preventivo je dr. Marina Sučič Vukovič.
KULTURA JE TUDI ORISK GALERIJE
V lucijskem vrtcu Morje otroci seveda tudi prepevajo, poslušajo zgodbe, pravljice, si domov izposojajo knjige in še marsikaj. Tokrat so se otroci skupine Zajčki odpravili v novo galerijo Mondena v Luciji, po kateri jih je vodil slikar Milan Todič. Malčkom je prijazno pokazal vse slike, ki so na ogled in naprodaj. Otroci so bili navdušeni tudi nad njegovim ateljejem, kjer slika. Posebno zanimivi so bili pisani okvirji, saj so otroci mislili, da so knjige ali zvočni nizi. Potem so se dogovorili, da bodo tudi sami pripravili razstavo glinenih izdelkov - v pravi galeriji, kot pravi umetniki.