Različnosti. Slovensko učiteljsko drnštvo za Koprski okraj v Istri. Slavno c. k. namestništvo v Trstu je dne 15. maja 1881 potrdilo pravila imenovanega društva. Tekom tega mesca (avgusta) bode pervo pravilno zborovanje v Kopru. Začasni odbor pozivlja člane, naj mu pošljejo primernih referatov ali vsaj nasvetov, da se doloCi dnevni red. Ustanoviti hočejo tudi svojo društveno knjižico. Začasni tajnik jeg. Andrej Vertovec v Dolini. Eadostno pozdravljamo svojega druga na obalih adriatskega morja; naj bode društvo močen jez zoper naval italijanstva in naj združujo vse slovenske učitelje, tudi hervaške, kolikor jih je v Istri, v zajemno delovanje; floreat, crescat; poslednjič pa želimo, da bi z nami v Ljubljani stopili udje v prijazno kolo in dopisovanje! Kmetijski družbi za Kranjsko hoče slav. ministersvo 200 gl. za tisk poučnih knjižic dovoliti, ako se imenujejo knjižice, ki naj se v prid kmetijstva letos natisnejo. Isto tako je dovoljenih za kmet. nadaljevalni pouk 400 — 500 gl. Nadejamo se, da bode kmetijska družba na svitlo dala vzlasti kako knjižičo učiteljem za pouk v kmetijstvu. Matica hrvatska podala je svojim udom za 1. 1880 sedem knjig: 1. Kispatič »Slike iz geoglogije«. 2. Lorkovič »Razgovori o narod. gospodarstvu«. 3. Cantii »Zdrav razum in pošteno srce«. 4. Vraz: »Izbrane pesni«. 5. Jurkovič »Zbrane povesti«. I. zv. 6. Puškin »Evgenij Ognjegin«. 7. Sienkiewicz »Stania«. Konec 1. 1880 je štela 4827 udov, torej 1099 več mimo p. let. Matice slovenske odbor je v svoji seji dne 9. julija 1.1. imenoval stalnim tajnikom g. Fr. Orešca s 600 gl. letne plače. Voljeni je služboval kot suplent v Gorici, v Ljubljani, v Celji in v Mariboru ter je bil zadnji čas v Gradci. V Goriški dežel. šol. svčt so imenovani: dr. Vekoslav Corn, korar in semeniški ravnatelj. Andr. Marušič, gimn. prof. veronauka. dr. Egidij Schreiber, ravnatelj na realki. Teodor Pantke, gimn. ravnatelj in šol. svetovalec. Matura na jjimnaziji ljubljanski se je dne 8. julija t. 1. zaveršila. Izmed 31 učencev delalo jo je 30 in 2 vnanja, katera sta po pismeni poskušinji še za enim osmošolcem odstopila. 29 izprašanih dodelali so 4 z odliko, 1 je padel za % leta, 7 jih je odloženih na dva meseca, drugi so jo doveršili dobro. Dežel. predsednik je bil vpričo uekaterikrat dopoludne in popoludne pri raznih naukih. Žensko pripravnico iu vadnico so dne 8. julija t. 1. morali skleniti, ker so v hiši s tem zavodom zboleli neki otroci za škrlatnico. j\a moškem učiteljišči je zrelostne izpite dostalo 16 pripravuikov, 4 imajo skušnjo ponoviti čez 2 mesca. Od privatnih kandidatov sta dva dostala skušnjo, 1 jo mora čez '/2 leta ponoviti in 1 je odstopil. Letnega sporočila tudi letos ni priobčilo ravnateljstvo. C. k. deželni predsednik je poslušal petek in soboto dopoldne in popoldne (1. in 2. julija) na c. k. m. učiteljišču pri ustnem zrelostnem izpitu. Zrelostni izpiti na ljubljanskej realki so se pod nadzorstvom g. Jak. Smoleja izvršili dovolj ugodno. K izpitom se je oglasilo 22 učencev. Izmed teh je 17 prestalo izpit, 1 je pal na jedno leto, 1 na pol leta in 3 morajo delati iz jednega predmeta preskušnjo po počitnicah. Dež. predsednik je bil 8. julija pri izpitih navzoč. Z odliko ga ni noben dijak dostal. V ,,Slov. Xarodu" poterjuje M. Kalan, piedsednik kr. šol. svetu v ŠentPetru na Notranjskeni, v »Slovencu« natisneno vest, daje ,,nemški Schulverein" namenil 500 gl. podpore za razširjenje šol. poslopja s tem pogojem, da bi se na ondotnej dvorazrednici nemški jezik sprejel med obligatne predmete, kajti stariši, služeči pri juž. železnici, žele, da se njih deca v ljudski šoli priuči nemščine. Predsednik terdi, da kraj. šol. svet in občina nemščine kot oblig. predmeta v šolo postavno ne sme in ne more vpeljati, zato se ponudba ne more sprejeti. Škoda!! Kdo je moledoval za podporo, naj vgane kdor hoče. 5 učiteljev Ptujskega okraja je dobilo, kakor poročajo slov. časniki, premije od nemškega »Schulvereina«. Prosit! Bog ztia, ali jih pa tudi otroci zaslužijo za znanje nemščine. Mi dvomimo, ker dostikrat se honorira samo »Gesinnungstiichtigkeit«, katerej je pogostoma puhloglavost zvesta tovaršica. Plača se zboljšuje uciteljem na Dunaji. Denarstveni odsek mestnega odbora je sklenil, učiteljem in učiteljicam zvišati petletno doklado od 4. petletnice, t. j. od 20 službenih let, za naprej za polovico, tedaj namesto 50 gld., 100 gl. — Stalni podačitelji, ki so prosili stanarine, po 5 odstotkov dobe, ko so stalno nameščeni, namesto stanarine subvencije 100 gl., da poravnajo svoje perve iztroške. Zoper plesnobo v černiln (tinti) je najboljše sredstvo »salicilova kislina«, ki se dobi najgotovejše po lekainah. Kislina je bela in kristalizovana, blizo kakor sterta sol. Na liter černila je dovolj pičlo žlicico tega prahu. Za 5 do 10 kr. je zadostuje za celo leto. Ako se je plesnoba naredila verh černila, mora se ta odstraniti tako, da je ne ostane nič v tekočini. Z zakrivljeno žico naj se plesnoba varno iz sklenice ali verča vzdigne in potera v černilo dene malo kisline, ki ga niti na barvi niti na dobroti ne spremeni. ftajstareja pisana biblija nahaja se zdaj v mestci Nablus (Samarija) v Palestini. Pisana je na pergamen in napisal jo je velikega svečenika Aarona sin. Na konci sv. pisma stoji opazka: Jaz Pinchas, sin velikega duhovnika Aarona, napisal sem to sveto knjigo. — Samaritani čuvajo z veliko skrbljivostjo to knjigo in ne prodade jo za nobeno, še tako veliko svoto. Romanje Slovanov pretečenih dni v večno mesto, je nam katoliškim Slovanom naj važnejša novica. Od kar je Rim pervo mesto kerščanstva, ni še videl toliko romarjev Slovanov v svojem ozidji. Kaj jih je nagnilo, kaj jih je navdušilo za to potovanje. Mar iščejo časnih koristi tam? Nikakor ne. Želja stopiti pred sv. Očeta, zahvaliti se mu za ljubezen do Slovanov pripeljala je Slovane od jadranskega do baltiškega morja v slavni Eim; vera in narodnost, dva najblažja nagiba, zvabila sta romarje na daljno pot. Izgled svetih bratov, ki sta tolikanj Ijubila slovanske narode, vzbudil je to žlabno gibanje med slovanskim svetom. — Njih 1400 se je zbralo 5. t. m. k zaslišanju pri sv. Očetu, Vladika Sirossmaier je v njih imenu nagovoril sv. Očeta, in izročili so Slovani svoje adrese, v katerih izrazujejo svojo sinovsko vdanost do svete prestolice, namestniku Kristusovemu na zemlji. — Dan ostane velevažen v zgodovini slovanskih narodov; upamo da ne bode brez nasledkov in da bode Bog vslišal prošnje svojih vernih, ter pripeljal ločene brate k jedinosti svete cerkve. To je vzvišeni pomen te božje poti; iz tega ozira se je veseli vesoljni kerščanski svet tembolj pa verni Slovan, ko vidi, da Eim spoštuje pravice narodov do svojega maternega jezika in z jcdnako ljubeznijo oklepa narode vseh krajev. Na nove Razinger-Žumer-jeve stenske table se gospodje učitelji, kakor slišimo, prav pridno naročujejo. Tabla št. 18 je vže izdelana. Kdor se še ni naročil, naj ne odlaša. Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Všolskem okraji Logaškem. Na lrazrednicah v Eovtah, v Godoviču in na Eakeku učit. služba, 1. p. 400 gl. in stanovanje, stalno ali pa tudi začasno; potem na Vojskem 450 gld. do 15. avgusta t. 1. V šolskem okraji Kočevskem. 1) Stalno. II učiteljska služba v Stari Loki (Altlag) 400 gl.; II učit. služba v Koprivniku 400 gl.; II učit. služba na Srazrednici v Lašičali 500 gl.; II učit. služba v Dobrepolji 400 gl.; III učit. služba na deški šoli v Eibnici 500 gl.; I služba za učiteljice na dekliški šoli v Eibnici 450 gl.; II služba za učiteljice na 3razrednici v Sodražici 500 gl.; III učit. služba tudi tam 400 gl. 2) Stalno, ali tudi začasno: Učiteljska služba v Polomu (Ebenthal) 450 gl. in stanovanje v šoli; v Getenici 400 gl. in stanovanje; III učit. služba pri Staricerkvi (Mitterdorf) 400 gl.; učit. služba v Mozlu (Mosel) 450 gl. in stanovanje; IV učit. služba na deški šoli v Eibnici 400 gl.; učit. služba na Suhi (Suchen) 450 gl. in stanovanje; učit. služba pri sv. Gregorji 400 gl. in stanovanje; učit. služba na Eobu 450 gl. in stanovanje; II učit. služba v Loškem potoku (Laserbach) 400 gl. — V Stari Loki, Koprivniku, Dobrepolji in Loškem potoku, isto tako pri III u č i t, službi v Sodražici je tudi po jedna soba v šoli. Prošnje do 20. avgusta t. 1. V šolskem okraji Postonjskem. V Podkraji 500 gl.; v Trnu (Dorn), Nadanjems elu, v Orehku, v Vrabčah, v Budanjah po 450 gl.; v Suhorji, v Šentvidu (p. Ipavi), v Lozicah, naPlanini po 400 gl. in stanovanje; v Ostrožnem Brdu, v Verbovem, v Spodnjem Zemonu iu v Knežaku po 400 gl., a brez prostega stanovanja, Prošnje do 15. avgusta t. 1. »Laib. Ztg.« Všolskem okraji Černomeljskem. Na lrazredni ljudski šoli v Preloki, učiteljska služba, 1. p. 450 gl. Prošnje do 31. avgusta t. 1. pri okr. šol svetu v Černomlji. V šolskem okraji Lit ijskem. V Žaljni s 450 gl.; na Polici, vDolu, vHotiči po 400 gl.; vToplice-Zagorjill učit. mesto s 500 gl. v Št. Martinu pri Litiji II učit. mesto s 450 gl. Prošnje do 8. avg. t. 1.