Ob Novem letu V reševanje priobčil Fr. Rojec. Rešitev in imena fešilcev priobčimo V pfihodnji številki. Opomba: Ker je rešitev te zastavice v podobah nekoliko težja nego navadno, stno določili prvim 5 rešilcem lepa darila. Vsak izmed teh dobi današnjo veliko podobo ,,Mir ljudem na zemlji!" natisnjeno na kartonski papir, da jo lahko dene v okvir in obesi na steno ter si tako okrasi stanovanje. ~* 23 **- Haspečnež je nespečen vedno in povsod. Dežnik. Pripovedujejo o človeku, da je bil Dežiiik so najprej rabili Kitajci. Iz Ki- nesrečen in da mu ni bilo nikakor poma- tajske je prišel v rabo v Indijo, odtam pa gati. Bogatin se je hotel prepričati, ali je na Grško. Grški učenjak Pitagoras ga je to tudi res. Napolnil je mošnjo z denarjem baje imel razpetega nad glavo, kadar je in jo položil na brv, ki je po nji moral poučeval svoje učence na pekočem solncu. kmalu priti oni nesrečnež. In res! Ko pa Kmalu potetn so uvedli dežnike tudi Rim- je prišel nesrečnež do brvi, je rekel sam Ijani, nosili so ga pa le bogati Ijudje. V pri sebi: ,,Mnogokrat sem že šel preko Evropo so prinesli dežnik Portugalci. S te brvi. Poizkusiti hočem, ako pridem preko Portugalske je prišel na Angleško, odtam nje tudi z zaprtimi očmt." Siromak je šel sredi 17. stoletja na Nemško in Francosko. preko brvi miže ter ni videl mošnje z de- Dežnik naših pradedov je bila dosežna, narjem. zamotano sestavljena, pet do šest funtov Za kratek čas. težka stavba. Leta 1788. so nosili dežnike _ . . bele barve, 1. 1789. zelene, 1. 1791. rdeče Dva mizarska ucenca neseta omaro h in L 1834 dežnike modre barve, Dandanes gospodu, ki jo je naročil. Spotoma se na- so dežniki takih živih barv priljubljeni le dejata, da ju gospod bogato obdan. A go- §e pri kmetiškemu Ijudstvu, gosposki ljudje spod je na to pozabil. Preden odideta rabij0 dežnike mirnih, temnejših barv. decka iz stanovanja, se zgrabita m se za-čneta pretepati. Gospod naglo pristopi in vpraša, čemu sta si skočila v lase. Otroška modrost. nTone je spravil podarjeni denar zase," kriči prvi. Triletni sinček in njegova polletna ,,Ni res! France ga ima!" vpije drugi. sestrica sta spala v isti sobi s starši. Sinček ,,Nobeden ne govori resnice," odvrne ie biI navadno zbujen precej zgodaj, seveda, gospod, seže v žep in da vsakemu 40 vi- saj je hodil tudi zgodaj spat. Očeta, ki bi narjev, rekoč: ,,Sedaj ima vsak svoje!" rad se malo podremal, je motil v spanju Premetena dečka spravita denar in od- z vprašanji: ,,Očka, ali zna krava govoriti?" ideta. ' ~ ,,Ne!" odvrne kratko oče. — ,,Kaj pa * pes, ali zna govorit?" — Oče se je bal, Pavel- Ppter tehl so na hlače Dre- da bi mu sin ne naštel vseh živali P° kratke*« vrsti- zatoreJ Je deJal kratko: ,,Nobena Peter: nMotiš se, Pavel! Hlaže mi ^ ^Sle^Jso^llZ0 niso prekratke, ampak noge so mi pre- &eSi ]e ll&l otSfc.'i^miTl ^?S ™" * pa, da njegova polletna sestrica tudi še ne „,.-,.., , zna govoriti, zato vpraša očeta: nOčka, Janez: ,,Zakaj neki tako neznansko kakšna živalca je pa ^oja sestrica?" cvili svinja na sosedovem dvonscu?" Jaka: ,,Ker io kolieio. Ali misliš, da . ,, bo sedaj vriskala?« žlVali. ki ne sPe- _ . . .... r, . ... o- Prirodoslovci poznaio neko vrsto rib Pnjatelj toži pnjatelju: nPomisli! Si- ;n žuzeik> ki nikoli ne spe. Izmed rib, ki noči sem rekel o »društvu pntepencev," nikdar ne spej je najbolj znan losos> toda da so v njem sami osli. Danes pa berem so tudi druge ribe, ki spe na mesec samo v časopisih, da so me enoglasno lzvohli nekoliko trenutkov. Neke vrste muhe in za — častnega člana! kače tudi nikoli ne spe. Hakov čai — stpap za otfoke. Kako astavimo kri. Marsikje imajo matere navado, da sku- hajo otroku čaj iz raaka, ako ne more Najnavadnejše sredstvo, da ustavimo otrok ponoči spati. Takšne matere gotovo k". Je vata, ki jo namočimo v prav vročo ne vedo, da dajejo s tem otrokom strup, v°d°> da se napije, potem jo pa položirao ki je zaradi njega že mnogokatero dete na rano. Na ta način se ustavi kri iz naj- zaspalo — za večno. V maku je namreč hujsih ran, da, celo na glavni žili. opij, to je jako omamljiva tekočina, ki napravi enako žganju in tobaku človeka Dobep odgotfop. zaspanega. To umetno spanje pa škoduje človeku tako, da slabi in hira. Ako dobi Bogatin se je peljal v odprti kočiji na bolehno otroče preveč tega čaja, mu po- izprehod. Hipoma je začelo deževati. Go- konča še ono malo moči, ki je ima, ter ga spod se je bal, da bi si ne zmočil lepe naposled popolnoma ugonobi. Ako pa opij obleke. Ob cesti zagleda kmetiča ter ga otroka že docela ne uniči, mu škoduje to- vpraša: ,,Očka, kaj menite, ali neha deže- liko, da ni nikoli bistrega duha. Zatorej ne vati ?" Kmetič pomišlja nekoliko časa, potera smemo zastrupljati otrok z makovim čajem! pa odgovori: ,,Doslej je še vedno nehalo."