JUGOSLAVJANSKE MLADOSTI,
,Zrno do zrna pogača, Kamen do kamena palača."
III. zvezek.

41 £«L<r&i;BU; №68.
Natisnila narodna tiskarnica dra. Lj ude vita Gaja.
POZIV
na naročbo „Torbice".
Z današnjim zvezkom sklenili smo „Torbico" za letos, — nikakor pa za zmiraj, česar se že, kakor ču-jemo, nekteri nadjajo, ako nam Bog le potrebno zdravje da' in pa ako tudi v prihodnje ne bode manjkalo materialne podpore. „Torbica" bode toraj prihodnje šolsko leto zopet v zvezkih, vselej na 3. polah, izhajala in sicer tako, da bodemo na koncu prihodnjega šolskega leta 8 novih snopičev imeli (brez letošnjih). — Velja pa „Torbica" za vse prihodnje šolsko leto v Zagrebu 3 gold. a. vr. in zunaj Zagreba po pošti 2 gold. 50 novčičev. Dijaci se zamorejo, kakor dozdaj, tudi na posamezne številke po 25 novč. naročevati. Naročnina naj se pošilja podpisanemu vredniku in vlastniku do 1. oktobra poste restante v Zagreb, ker okoli 15. oklobra izide 1. zvezek prihodnje „Torbice".
„Torbica" bode donašala pesmice, povesti, razne druge tvarine in dopise — vse od mladih гбк v slovenskem in hrvaško - srbskem narečji, z latinico in cirilico pisane, za ktere se mladini prav živo priporočamo. Pomočnik jej ostane tudi v prihodnje gosp. L j ude vi t Tomšič, njeni početnik, kteri bode tudi v šolskih počitnicah naročnike naberal po Slovenskem.
Prosimo toraj ponižno, da bi nas domoljubni gospodje rado podpirali, ker brez materialne podpore ni napredka.
Tudi prosimo, da bi vsi časopisi, kteri so prijatli „Torbici" blagovoljno priobčili ta poziv svojim častitim bravcem.
V Zagrebu 12. julija 1863.
fflikomed Ravnikar,
slušatelj kr. pravničke akademije v Zagrebu, vrednik in vlastnik „Torbice".
7*
Obiskovanje.
Večerno sonce zl6 pripeka, Žari јегега sinji plan; Nevihta te na nebu steka, — Že krije ga oblak strašan.
Napenja urno čolnar žile, Vesla do brega suhega, Boječ se namreč jezne sile: Da plen ne bil bi jezera.
Mladeneč, ki sedi u barki, Obrača tje na grad oči, Kjer z mostovža v večernem žarki Devični robec frfeli.
Obraz ne vidi svoje mile, Če res je ona tam, ne ve, Ljubezni pa mogočne sile Mu pravijo, da ona je.
Črez plan ga nese barka mala Jezera valovitega; Tje,' kjer stoji devica zala , Tje žene ga nagib srca.
Ko bi ti vedel, kaj te čaka In kaj ti je prisojeno, Ne bla bi tvoja ljubav taka, Spregledal bi- nevarnost vso.
Že kačji blisk na nebu šviga, — Še dalječ od valov je grad! — Še vedno z mostovža mu miga, Devica vir njegovih nad.
Napenja urno čolnar žile, Vesla do brega suhega, Boječ se namreč jezne sile: Da plen ne bil bi jezera
Strašneje tulijo valovi, Zaganja jih prevzetni piš, Strašneje vihrajo vetrovi, Strašneje viher ino vriš.
Ne strašijo mladenča strele , Ne siloviti strašni grom; In ne jezera pene bele, — Na devo inisli in nje dom.
Al strašno zagrmi na nebi, Tuljenje morsko čuje se, Čoln strašno v jezero telebi, Z mladenčem k tlam vdere te.
Kaj gledaš na jezero deva, Zakaj zamišljena stojiš, Ne dojde tje do njega, reva, Tvoj stok, oh več ga ne zbudiš!
Kako blede so njene lica, Nje ust rudečica je preč! — Zaspala je deklet cvetica, Srce ne bije revi več.
T. Lipoljlib.
Zvezdica.
Zvezda krasna je svetila, Vse žari se okol nje, Sestrice je potemnila; Zanjo vname se srce.
Vanjo se oko zamakne, Stegnil sem po njih roko — Oj, nemila se pak vmakne Ter se »krije za meglo.
Tožen čakal zmir jo hodim , Ker srce ne da miru, Ter z očmi po nebu brodim, Pa od nje — ah — ni sledil!
Druga zvezdica prisije, Zasveti se prelepd, In ker mile žarke lije, Vanjo xdaj vprem ok<S,
Ker pa prva se ne vrne, Zdaj za drugo ves gorim, Več od nje se ne obrne Srce — v nji se veselim.
Kar na enkrat se oblači Strahonosni razkrope: Prva zvezda v inilein traci Žarke lije mi v srce.
Vei za drugo se ne zmenim: „Z Bogom, lfpa zvezdica! Spet prišln je v zrači penim Srca m6ga ljubica."
Zdoj vesel na griček hodim Vsak večer i vsako noč, Zvezdico po nebu vodim, Vanjo gledam upajoč.
Da me ona bo spremljala Skroz živenja noč i dan, Da mi ona bo migljala Tudi mrtvemu na stran!
Slrlinov.
Ljnbav do naroda.
Predragi narod moj, premili! Do Tebe ljubav v srcu dije, Le tebe ljubit moč me sili, Neznana moč — ki sladka mi je! Le tebe ljubim, ljubil bom Preslavni narod moj in dom!
Naj žuga svet, prote vragovi, Propadov črnili trna naj zeva, Naj v bran mi stavjo se bregovi, Morja valov mi moč zaleva — Vdan vendar Tebi zvesto bom Preslavni narod moj in dom!
Če vzameš blagi vid očesa. Jezika oropaš mi miline, Izdereš srce iz telesa, Ljubezen moja le ne mine! In zadnji zdihljej tud' bo Tvoj Preslavni dom in narod inoj!
M. L. liogacku
Pod lipo.
Pod senčnato lipo
Zamišljen sedim, Na kamnati mizi S komolcem slonim.
Po lipovem cvetju
Bučelce bučč, Al v žalostnem srcu Le tožnost bude.
Pred mano pa v travi
Fantiček igra, Men' v kalnem očesu Zabliska solza.
Veselo on trga
Cvetlični si cvet, Pa zraven prepeva Kak vstvarjen je svet.
Le zame ni vstvarjen
Nečimerni svet, Ne gine me pesem, Ni sladek mi med.
Že večkrat dočakal Dišeči sem cvet, Al v srcu preljube Ne staja se — led.
Ivan T.
Slavčeku *).
Slavček mili vsaj ne hiti	Zdaj več nismo tujcu vdani,
Tako nagloma od nas!	Ločili smo se od njih,
Kaj, da nočeš pri nas biti,	Toraj slavček le ostani
Zar prežalosten je čas?	Pri Slovencih ljubljenih!
Bes, da je številka mala	Le prepevaj še med nami
Bratov se 'zneverila,	Miloglasne pesmice!
Al večina je oslala	Brate nam neverne drami,
Slavi zvesta iz srca.	Budi slavske nam sestrč!
SI. J. Podgorjanski.
Spomini velikonočnih praznikov.
(Konec.)
Nazaj v Ljubljano sem si pot pa precej dobro podaljšal. Na-jemši voziček z Janezom T., peljeva se v Loko in od tod v Ljubljano. Janez T. hotel me je namreč do Ljubljane sprejmili. V 4. urah bila sva že pred Loko , zares pisano , kakor narodna pesem pravi:
„Bela Ljubljana, črn si ti Kranj, Pisana Loka, Sam Kamnik zaspan!"
V Loki zagledaš res raznobojnatih hiš. Prišedši sem, popitam za čitavnico, češ, je li morebiti tudi tukaj tako zelo ljudem znana, kakor v Kranju, ali — nisem se prepričal, ker že moj tovarš Janez mi pokaže lepo, veliko hišo, v ktero se snidevajo vneti loški Slovenci. Sicer sem moral v Loki večkrat začuti: „dic čitavnica wird nicht lange zeit bestehen", ali vendar, kakor sem iz verjetnih ust slišal, stoji na krepkih nogah. — Tudi obiščem znanega domoljuba čast. gosp. Ignacija Eržena, vodjo ondotnih šol, pri kterem sem se pač jasno prepričal, da mu mora naša domača reč prav pri srcu biti. Šola pod vodstvom tacega gospoda je gotovo srečna, in nobeden ne more dvomiti o izvrstnem napredku tacega zavoda. Slava mu! — Loška normalka pokazala je že lani svoje domoljubje s školskimi letnici ali programi, kteri so bili pri ondotnih nunah v slovenskem jeziku natisnjeni. Z Loko pač mende še gospodarijo kaki
*) U „Slov. Glasniku" pripoveduje slavni g. D. Trstenjak takole o slavčeku : „Moj rajni prijatelj, slavni jugoslovenski pesnik Stanko Vraz, mi je djal: Sla-vič je ptič slovenski; kolikor bolj omaguje slovenščina in jo nemščina poko-puje, toliko manj se nahaja po naših krajih slavičev. Slavič je le med pravimi čistimi Slovenci doma, kteri ljubijo svojo staro vero, svoj stari lepi jezik, in staro svojo narodno nošo."	P.
poglavarji in vendar se ne boji imen učencov in nčenk v svojem jeziku pisati, česar pa o ljubljanski normalki, ktera je „musterhaupt-schule', ter boče vsim drugim kod zvezda voditeljica svetiti, nikakor reči ne morem. Celo za pravopis slovenskih imen čaka, kakor smo lani slišali, dotično vodstvo ministerskega (!!) ukaza. Po takem bi komaj bilo, da i tria vsaki trg in vsaka vas svoj „ministerium". — Ogledavši lepe poslopja in čedne loške ulice, mislim odriniti, ali Janez me pozornega narejtSva, veleč, da tudi Loke naj ne preidem, da ne bi loških Slovenk vidil, ktere so tudi vrle pisateljice in naše „Novice" so jih že pred vsem svetom pohvalile. „Teteplentaj" menim, „časoma bo cela Kranjska vsa polna Slovenk." Veselo pristanem k njegovi želji in kmalo dobim priliko, da nadepolne Slovenki sestre: Ivanko in Frančiško spoznam, ktere ste obe enako za-uzete za naš jezik, obema enako gorko bije srce za domovino, tedaj obe prav hvale vredni. Ivanke nič ne trudi, da v malo časa prav dober slovenski sestavek naredi, s kterim tudi marsikterega Slovenca v koš spravi. Ako bode naša domovina tudi v teh obzirih tako zelo napredovala, srečni smo! —
V raznih pogovorih drdrali smo urno iz Loke v Ljubljano in poprej, ko je milo sončice s svojimi žarki začelo se za gore skrivati, bili smo zopet v — Ljubljani. Hvala Bogu, mislim si, zdaj imam še nekaj časa, da Ljubljano malo ogledati zamorem. Ondot-nih dijakov še ni bilo nazaj, ker imevajo navadno več prostega časa. Podam se h G., kjer razun mnogih gospodov tudi našega občešto-vanega pesnika g. Miroslava Vilhar-a najdem. Komaj ga pozdravim , že pri drugi mizi zagledam mladenča, znanega vsacemu Slovencu , — mladenča zares , s kterim se ponosi naša domovina. In ta mladenč bil je štovani bečki modroslovec Anton Umek, s kterim mi je najmileje bilo zopet po 6 mesečni ločitvi biti v družlvu. Razgovarali smo se vsi tri dolgo na večer pri mali mizici o raznovrstnih zadevah. Pravil sem jaz kaj o Zagrebu, on kaj o Dunaju, tretji o Ljubljani i. t. d., in, ko smo se že dovolj napolitizirali, vstanemo, ter se za ta večer razidemo. — Drugi dan grem v čitav-nico, kjer sem marsikteremu znancu roko podal, ter z marsikterim dober čas razgovaral. Vsaki me je le vpraševal o Zsgrebu, le o Hrvatih, le o naši brači i. t. d., in bral sem slehrnemu na obrazu, kako zelo veselilo je začuvšega, da se Hrvati krepko poganjajo za domače pravice in hrabro gledajo svoje protivnike. Ljubljanska či-tavnica je zares cvetica v najlepšem cvetu. Vse je narodno, vse vneto, vse se le v domačem jeziku pogovarja. Oh, kako prijetno je pač to poslušati 1 Časopisov je toliko, da res ne veš, kteri bi
poprej prebiral; mislil sem, da eno uro sedim v prijetnem kraju, ali iej _ celi popoldan je prešel, preden sem krasno sobo zapustil. Podam se zopet po mestu s svojim prijatlom R. V malem času srečava potem veselega Ivana Nabernika vnetega Slovenca, da je kaj; in zdaj ni bilo prijatlov in znancov konca ne kraja. Eden odide, drugi pride i. t. d. tako, da čas v Ljubljani mi je z nepopis-ljivo urnostjo naprej tekel. Še obiščem nekaj svojih vernih prijatlov in čas je bil pred durmi, ko je bilo treba belo Ljubljano zapustiti, ter se zopet podali na šolsko klop. Veselice pri „kameniti mizi" v Šiški pa res ne morem pozabiti, pri kteri smo se v precej veliki družbi prav dobro zabavljali. Ptujiin bravcom , kterim morebiti še „kamenita miza" ni znana, povem, da to je rodno mesto našega ne-pozabl|ivega prvega pesnika Valent. Vodnika. Tu se snide vsako nedeljo in praznik množica ljudi. Tudi mi je pravil ondotni krčmar, da po letu veliko ptujcov k njemu pride večidel le iz tega namena, da vidi slavni ta slovenski kraj, in rado mu verjamem, ker ta kraj bo slaven, dokler bo le Šiška stala tam, kjer zdaj stoji. — Še je nek drugi kraj, kteri naj omenim in to ie krčma pri „starem Slovencu" ali kakor napis kaže pri „Jelenu"? Tu ne le, da te postrežejo z izvrstnim vinčekom in tečnimi grizljeji, ampak tudi, če si le kaj domoljubnega človeka, gotovo ti bo srce veselja poskakovalo videči, kako zelo sta stari gospodar in čvrsta gospodarica vneta za našo pravično stvar. Vrle „Novice" jima so že veliko let ravnilo pri gospodarstvu in sploh pri življenju, zato se pa tudi pozna v vsacem obziru v tej hiši znaten napredek. „Slovenci smo", rekla je Jelenovka, „zato, ker moramo biti. Nismo krivi, da nismo Nemci. Kteri pa izmed nas Slovencov hoče Nemec biti, ta je bedak in greši zoper natorno postavo." — Omeniti moram , da ne pozabim, še neki večer, ko mi se je nekaj pripetilo. Sprehajam se z nekoliko svo|ih prijatlov „za vod(5", ter srečam gimnazijskega učitelja, — directe — professora , znanega gosp. Dragotina M., kterega je že marsikdo v „črne bukve" zapisal. Ne pazijoč prošlosti, storim svojo dolžnost, ter ga — pozdravim, ali ta, namesto uljudnega odzdrava me strašno napade, da on ni učitelj in da ncče v prihodnje tacega pozdrava. „Tri sto medvedov", mislim si, „kako vendar svet v gizdosti napreduje!" Tega pa vendar ne bi bil pričakoval, dasiravno poznam mnogo neslanih ncmškutarjev: da more človek na pozdrav „dober večer, gospod učitelj", kaj tacega zarepenčiti kakor M. „To je dobro, da te še zapreti ni pustil", be*edujejo to-varši , „ker ni nobenega v celi naši gimnaziji, da bi se predrznil, tega učitelja slovenski nagovoriti." In ta mož prijatli — risum te-„	fn-f. 'Va , A ј*Л<«	M
neatis — predava slovenski jezik na slovenski gimnaziji v slovenski Ljubljani med — Slovenci. Tudi jaz imel sem nekdaj čast, da sem poslušal njegovo predavanje, ktero se je velikokrat začelo ob »/a 11 in jenjalo ob 3/4 na 11. Zdaj pa matematikarji le vkup, in zračunajte natanjko ravnopravnost slovenskega jezika z nemškim!
„Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenšino v kremplje;
Duh preonemčeni slab, vfiljni so kremplji bili."
Nimaš v glavi — slovenšino v kremplje, — duh preonemčeni, voljni kremlji bili — da, nekdaj bili — — glejte no — — kje je tisti modrijan , kteri je znajdel, da je Vodniku narejena pesem „v Arabje puščavi" le čopu namenjena; kje je, — hitro, hitro — znabiti tudi pri teh vrsticah Krempeljna spodrine in kaj novega iz-duhta! Veselite se Slovenci, slavni naš Prešerin bil je prerok, in ni le Vodniku, Krempeljnu i. t. d., pel, ampak marsikteremu zavodniku in krempeljnu spominek zapustil. — Nočem ne dolgo obolevati, ker bojim se, da bi preveč prostora v „Torbici" ne potreboval, naj le rečeni kratko, da Ljubljana, kakor sem videl, redi še marsikte-rega nemškutarčka. Slišal sem, da kdor hoče natanjko spoznati take ljudi, naj le o poldan v zvezdo (Sternallee) pride in tu naj gleda: kteri gospod naj bolj dolgo časa stoji pred kazino in kteremu se nič k obedu ne mudi — ta je gotovo — nemškutar. Naj reče, kdor kaj hoče, ljubljanski nemškutarji so zares strašno „nobel eldi".
Velikonočni dnevi so hitro prešli. Moram zopet iti na ljubljanski kolodvor, da se izročim ognjeni moči. Tu je bila množica veselih dijakov, tudi naš mladi pesnik Zupan, — vsi so nam k slovesu roke podajali. In tako bilo je konec prijetnih, zelo kratkih velikonočnih počitnic, ki mi so zapustile drag spominek, kterega se bom, če Bog da, še v sivih laseh spominjal.	L. T.
Glas iz Istre.
Bil je lep sabolen dan. Sit mestnega prahu, zavijem jo na Volov s ko v trg, ki je kake dve uri dalječ od Reke. Tu stanuje moj stari znanec, po rodu Goričan. Pet let bo , odkar ga nisem vidil. Marsikaj sem mu moral pripovedati o njegovem zavičaju. Poročil sem mu tudi marsikako čudno prigodbo iz svojega življenja. Vsega je bil vesel, srce mu v ozkih sobah ti i dalo miru, moral sem ž njim k staremu prijatelju , ki ima veselo znamenje na svojej hiši — slavno lovoriko. Pri bokalu penečega vinca vnela se je med nama še le prav živa govorica. Obečati sem mu moral, da ga bom
večkratov obiskal, česar tudi ne hi rado opustil, ker ne le, da mi je rojak, ampak tudi je najbolji človek za družtvo.
Visoko Učko razsvitljajo rumeni žarki jutranjega sonca , na njenem podgorju se pa igrajo morski valovi, ki jih odbija pusto skalovje. Z bližnjega stolpa odmevajo se mili crkveni zvonovi, in vabijo mirne prebivavce k molitvi. Ravno je gospodov dan — sveta nedelja. Tudi mene privabijo ti glasi k božjej služIli. Pobožno stopim čez prag svetega mesta. Vse je že polno pobožnih moliv-cev! — in kakor so mi poprej glasi zvonov omilili, zdaj mi še bolj omilijo drugi glasi, sveti glasi božjega sluge, ki jih je pred žrtve-nikom glasno govoril, prepevaje sveto inašo v domačem jeziku. Kako čuvstvo , kake misli porode se pri take j priliki v človeškem srcu! — Tako milo, tako živo, pobožno in sveto je vse! Zdelo se mi je, da stojim na druzem svetu, da mi rajski glasovi na uho done. Tako pobožno sem bil danes pri božjej službi, kakor morde še nikdar ne. Srce mi je radosti igralo, prsa so mi se veselja širile, in kri se mi je po žilah, kakor oživljena, pretakala. Nehote se mi vrinejo v glavo besede našega pevca:
„In kar iz srca pride, prigovor star pove,
Predre kamnito steno, iz srca v srce gre."
Kdor ima le kako iskrico ljubezni do svojega Boga, kdor si je le količkaj matrne svete besede v srce vtisnil, kdor se še spominja del svojih pokojnih očetov, ki so se za svojo vero tako krvavo in junaško borili, gotovo se pri takej priliki na novo zbudi. Ali tudi z žalostnim srcem mora se spomniti nekdajnih zlatih časov, časov, ki so, prehitro minili, tistih časov, ko se je tudi nam Slovencem božja služba v domačem jeziku opravljala. Kako je moralo to biti lepo' in prijetno, ko je vsaki prosti človek vse lahko razumel, kar je njegov posrednik za-nj molil. Le takrat so se mogle želje poslušavcev in molivcev vjemati z željami in s prošnjami svojega maš-nika. On pred žrtvenikom in ljudstvo po crkvi opravljali so skupaj presveto djanje. Ali prišli so žalostni časi suženjstva. Nemški za-vidniki, ki so nas v svoj jarm vklenili, svetinjo to so nam s pomočjo druzih vzeli. Poteptali so naše pravice, vzeli so nam milo svobodo, izegnali so naš jezik iz crkve in nam latinščino vpeljali. Črn mrak je pokril nesrečno Slovenijo.
Visoko častiti slovenski duhovni! Ali bi ne bilo dobro, da bi se služba božja zopet v matrnem jeziku brala ? če bi to vstano-vili, gotovo vam bi bil celi narod hvaležen. Koristno bi gotovo bilo, da prosite crkvenega poglavarja za dovoljenje in gotovo se no bi
on temu nič vkvarjal*)! Saj so nam to že njegovi predhodniki dovolili. Nič druzega ni treba, kod zakone papeža Ivana VIII ponoviti, in mi smo na pravem. Ker ima pa ravno ta zakuri še veljavo v nekterih škofijah tržaškej, porečkej, krškej, senskej, spletskej i. t. d., zakaj nebi tudi mi poskrbeli, da se tudi v Sloveniji oživi? To bi ne bil samo velik domač napredek, ampak mi bi se tudi mnogo približali našim srbskim, bolgarskim in ruskim bratom. Bog daj srečo!
Matevž Trnovec, osmošolec.
14. v a t k o č a s n i c a.
Ssdem sodnikov.
V neki vasi so se vaščani velikokrat skregali. Ker so se pa mnogokrat tožili in ker je tisti, kterega so krivega spoznali, veliko škodo trpel, izvolili so sedem pravičnih vaščanov, da bi tožbe razsojevali.
Zgodi se necega dne, da se dva vaščana skregata. Nazadnje pravi eden druzemu: Saj te vsak pozna, kakšen ptič si. Te besede vaščana tako razžalijo, da svojega nasprotnika koj tožil gre. Sodniki precej po-nj pošljejo. Ko pred sodnike pride, se roti, da s to besedo ni nič hudega mislil, ampak mu je le zalo „ptič" rekel, ker se „sčinkovec" piše. Pa vse zastonj. Moral je 6 novčičev kazni plačati. Ko plača , prosi še sodnike, da bi mu dovolili jih nekaj vprašati. Sodniki radovedni, kaj jih bo vprašal, koj mu dovole. On začne takole: Kako boste pa vi teh 6 novčičev med-se razdelili, ker vas je sedem? Sodniki so mislili, da norčuje iz njih, zopet ga za 6 novčičev kazni obsodijo. Radovoljno jim da zopet 6 novč. potem gre ven in duri prav trdo zapre. Sodniki ga nazaj pokličejo in zopet mora volens nolens 6 novč. plačati. Ko ven pride, duri zopet odpre, glavo v slanico pomoli in pravi: Je li prav tako? Sodnike to še bolj raskači in zopet je moral 6 novč. kazni plačati. Zdaj se pa tiho proti domu poda. Med potjo pravi: Jaz mislim, da, ako bi pred naše sodnike sam gospod Bog prišel, tudi bi bil kazni.van. To ga neki hlapec sliši in ga gre tožit. Sodniki ga nazaj pokličejo in zopet je moral 6 novč. kazni plačati. Potem si usta z ruto zaveže in beži domu; kajti mislil je, da ako bi počasi šel, gotovo bi zopet kaj tacega rekel, kar bi teh sedem sodnikov za krivo spoznalo.	__Janez Jereb.
Pri današnjih okolnostih znala bi nas še nemila osoda zadeti, da zavoljo naših poštenih prošenj nazivali bi nas arijance, kakor stare naše prednike v davnoprešlih časih.	Vred.
Kratkočasile zgodovinske črtice.
—	Ko je nekdaj cesar Napoleon vojake necega mesta ogledoval, stopi pn-d-nj mlad častnik iz vrste. Priloži se, da so ga menile preskočili, ker je že pet let časinik, bez da bi ga bili kaj povik-Šali. „Potolažite se", odgovori mu Napoleon, „jaz sem bil sedem let častnik in vidite, da sem vendar kaj več postal!"
—	Napoleon reče enkrat poglavarju Sevillskemu: „če se mesto v osmih dneh ne poda, zapovedal bom vse obriti." — „Tega, mislim, ne bote storili", odgovori mu španjolski vojskovodja. — „Zakaj ne?" — „Zato ne, ker dobro vem, da ne bote hoteli pristaviti naslovu: Cesar francoski, kralj talijanski, naslova: „brivec Sevillski."
Poslovenil BI. Grča.
Prijateljske pisma in drng-e novice.
Zagreb. „Zgodnja Danica" prinesla je iz Ljubljane v svojem 18. listu „dobrosrčno misel", ki jo je navdajala med prebiranjem „Torbice". S prstom žugaje nas opominja, naj ničesar ne pišemo , kar le količkaj po politiziranju diši in celd lacih reči ne, ktere drugi lahko po svojih slobodnih mislih za politiko razlagajo. Kar se „Torbične" politike tiče, mislimo, da vsaki lahko previdi, kako zel6 je plitva. Mislimo pa, da ni ravno toliko škodljivo, ako ljudje že v mladih letih ozirajo se po velicem svetu, na kterem se toliko krivic in v nebo vpijočih grehov storeva ; saj je še brez tega dosti starih šupljih glav ne vedočih, kaj jc domovinsko pravo, za ktero naj bi bilo slehrnfga prva in sveta dolžnost, da se poganja. Nasprotniki naši gotovo vsako našo besedo na drobnem rešetu pretresajo in dostikrat nepremišljeno sodbo izreko, da je nedolžna vrstica nevarna d -movini, državi — morebiti celft vesoljnemu svetu ; ali kdo bi se zmenil za vse take in enake godrnanja ? Človek bi moral po tem tacenr vsako besedico poprej na protivniško tehnico prinesti, ter klečaje prositi, da bi smela na svetlo. Ako mladina toraj semtrtje svoje misli razodeva , ktere po politiki bodi si dišijo ali smrdijo, to mende ni nobena nevarnost, ter prav po pravici smerno reči, da se „strinja z našim stanom in starostjo". — Dalje nas prosi „Zgodnja Danica", naj bi prizanašali svojim učiteljem in večkrat se zmislili četrte božje zapovedi. Ranjki Hruškovec prizanesel je sosedovemu Jernejčekii, kterega je na svojem vrtu pri tatvini zasačil, ker ga je s povzdignjenima rokama prosil odpuščanja, ter mu pri Bogu obljubil, da se bode poboljšal, — ali Kamenarjevemu Matičku pa nikakor ne, ker je večkrat kradel in vselej zbežal, ter nikdar ni obljubil, da bode bolji. Ranjki Hruškovec, Bog mu daj dobro, ljubil je pridne in poštene dečake, ter jim je velikokrat širni jabelka delil na vrtu, ter le malokdaj moral je prijeli brezovo gorjačo , ktera se je na peči v kiselici močila. Hruškovec je nekdaj imenitno, veliko starejo osebo, kakor je 011 tačas bil, pošteno okregal, ko mu hotela mejni kamen njegove zemlje za seženj nazaj primekniti in vendar je na smrtni postelji izdihnil, ler veselo rekel: Otroci ! posnemajte me — nikdar nisein grešil zoper četrto božjo zapoved ! Tako je sklenil stari mož svoje dolgo življenje ; mi pa hvalimo ranjkega človeka, kteri je svoje varoval in ni gledal visokosti človečje, ampak držal se je naravnega prava. Dajmo toraj tudi mi hvalo in slavo le tistim,
kterim gre ! — Dalje toži ,,Zgodnja Danica", da reči o Ijubovanju skrunijo našo „Torbico". Ako pomislimo, da v „Torbico" ne pišejo olroci, ampak mladenči, kterim se odpiraj > široke vrata vesele priliodnjosti, in ako veseli dijak, truden težavnega učenja, časi kako veselo zakrož ali par vrstic k ve.-elju mladih svojih sosedkinj zapiše, tu ramo ni pohujšljivo, kakor „Zg. Dan." misli, hej bi neki Slovenke rekle, ko bi nikdar nikjer nič ne liilo omenjenega o njih, kakor bi jih ne bilo na svetu! Slavni naš Vodnik, Prešerin, Toman, Vilhar, Krek itd. večkrat so zapeli kako mično k slavi poštenih deklet, vsi se ve, ko so bili mladi, in vendar h\ala Bogu še ni pohujšanja viditi med slovensk ni svetom! Ni se treba toraj bati „Zg. Dan.", da bi „Torbica" pohujšanje med slovensko mladostjo obudila, ker drugače bi bili že \si Slovenci strašno pohiijšani! Da je „Zgodnja Danica" slišala pravega domorodca, kterega mi vsi spoštujemo , da ni zadovoljen s „Torbico", verujemo; povemo ji pa, da smo sami na svoje ušesa ne od enega, ampak od več slavnih domoljubov culi hvaliti „Torbico", in sicer od tacih možakov, ktere štujejo ne le Slovenci, ampak dalje okrog drugi narodi, taki slavni možje obljubili so „Torbici", da jo bodejo priporočevali mladosti in vsiin drugim Slovencom. „Torbico" kod prve slovenske vaje, ktere je lani v Ljubljani vredo-val g. Lj ude vit Tomšič, bile so ponižne, ker so ponižne biti morale, in pri vsi tej ponižnosti bila sta dva broja konliscirana od ljubljanske policije, on pa pregnan iz šol, kakor je znano. Zdaj pa, ko „Torbica" ne diha več smrdljivega nemškutarskega zraka, mislimo, da bi nam poprej kdo zameril, ako bi „Torbico" okovali v železne okove, ter z jezuitarskim črnim oblačilom pošiljali med svet. kakor zdaj, ko se revica veseli — slobode in se časi v podobi ostre bučeliee vsede na nos kacemu renegatu. Ne vemo toraj zakaj bi tisti „pravi domorodec" „Zgodnje Danice" ne upal si priporočevati naših vaj slovenski mladini? — Naj nam pa nikdor ne zameri, da smo se upali odgovarjati visokim osebam, ktere smo in bodemo vedno štovali , — hoteli smo le, da se opravičimo slovenskemu svetu, kteremu nas je „Zgodnja Danica" predstavila, kod 11 jhuje paglovce, nevarne — Bog ve vse komu? „Torbice" ostane pak vedno glavni cilj: ra z ves e 1 j ev a n j e dijakov in ljubezen do mi le d o 111 o vi n e. Ve se , da odkritosrčno kazo-vanje grdih ran marsikteremu dobro ne den', — resnica oči kolje — kaj si hočemo ? Narava ima svoje postave!
—	V prvem zvezku počete „nepozabljive črtice iz dijačkegn živjenja". ktere „Torbični" pomagatelj L. T. spisuje, zamoremo še le prihodnje leto nadaljevati.
—	Praznik sv. Cirila in Metoda so v Zagrebu 5. julija prav slovesno obhajali. Dasiravno so se Hrvatje zel6 nadjali ta dan gostov Slovencov, vendar izuzemši č. gosp. Matij a ta Maj ara nobenega ni IkIo. Čudili smo se pa posebno, ko je ueki dijak g. V. R. tja iz Maribora priromal , da to nenavadno slovesnost slavjansko tudi 011 v Zagrebu vidi. Pravil nam je marsikaj hvalevrednega o svojih součencih — mariborskih dijacih, — Zvečer pred imenovanim praznikom imeli smo v kazalistu sjujen koncert, h kteremu se je obilna množica ljudi zbrala. Drugi dan bila je nnša v kaptolski cerkvi, k ero so tukajšnji kardinal služili in pri kteri bila je nazoča vsa zagrebška v šolah se učeča mladost. Nekteri gg. pravniki bili so kaj lepo narodno oblečeni, prepasani s rudečiin trakom, na kterem visela je slehrneran dolja sablja. — Zvečer bila je v našem Maksimiru , najlepšem sprehajališču zagrebškem , kaj zabavna veselica. Pač res^ da v 1'00 letih 111 bilo in ne bode več tacega praznika, kakor je bil b. julija 1863 pri nas.
—	Akoravno bila je srčna naša želja, da po obljubi v poslednji „Torbici" naznanimo, koliko podpiravcov dobila je „Torbica" med Slovenci in Hrvati, vendar tega dozdaj nikakor točno povedati ne moremo. Naj toraj toliko povemo, da vsacega zvezka se je 1000 iztisov natiskovalo. Hrvatski mladenči so sicer v jako obilni meri obljubili podpirati „Torbico", česar pa vendar niso vsi držali. Največ podpore dobili smo pri ljubljanskih, rečkih in osečkih dijacih. Tudi si ne moremo kaj , da bi očitno ne rekli, da rečki dijaci prav dobro in marljivo pišejo. To mende njih hvalevredno družtvo narejeva , ktero naj bi bilo izgled vsim ostalim gimnazijam. Slava ! — Posebno so se zauzeli za „Torbico", ter kaj marljivo naročnike nabčrali sledeči gg. dijaci: Janez Luzar, Slavoljub Legat, Andrej Benigar, Petar Pazman, Milan Kasumovič in več drugih, kterim se „Torbica" očitno zalivali ter se jim za prihodnje leto živo priporoča.
—	Iz prijateljskih pisem pozvedujemo, da se večkrat pisma zgube, ker o nekterih pismih ne vemo mi nič. Čudili smo se tudi že večkrat, da naših odgovorov ne dobe dotični dijaci, kterim so namenjeni. Ne vemo , kdo je temu kriv? Kaj pa, da pošta! Saj se vendar mi držimo postav, ter kupujemo listne biljege po 5, 10 in 15 novčičev, zakaj bi potein tudi pošta svojih dolžnost ne storila? Da listi zakasnijo večkrat več dni, nič ni novega; če list iz Ljubljane na Dunaj od 2. do 17. hodi, to potem že vemo pri čem smo!
—	Večkrat nas semtrtje hrvatski prijatli poprašujejo, zakaj slovenskemu narečju v „Torbici" prvo mesto odmerjamo , vsaj vendar le moramo pritegniti, da le hrvatsko narečje za more časoma postati na jugu književni jezik ? To je res, in nikdar ne bodemo Hrvatom kratili prednosti, ktero imajo, ali vendar, ker je „Torbica" posebno slovenski mladosti namenjena in ki jo Slovenci v veliko obilnejši meri podpirajo nego Hrvati, gotovo nam ne bode nikdor zameril, ako slovenske sestavke stavljamo na čelo „Torbičino", ktero je Slovenec vreiioval in jo vreduje.
—	Šolski izpiti, ktere imamo tukaj iz vsih predmetov, začeli so se na gimnaziji 6. in bodejo trajali do 23. julija. 28. julija imajo „te de um" realci, 29. gimnazialci in 30. pravnička akademija.
Celje. Dobro došla, draga „Torbica"! zavpijemo turli mi slovenski dijaci tik bistre Savine, ki nam v prekrasnej oblici mnogo lepega gradiva donašaš in vsim rodoljubom veliko veselja zavdajaš. Dovoli tudi meni nekoliko o celjskih dijacih črliniti. Skoraj vsi dijaci tukajšnje gimnazije so Slovenci iz spodnjega Stiijerja in večidel so tudi za domačo reč zauzeti; pa vendar se tudi tacih tukaj ne manjka, ki se še niso prav zaveli in kteri vsucega, če se le tudi v djanji Slovenca skazuje, „ultra" ali pa „prenapetneža" zovejo.
Hočem Ti, ljuba „Torbica", le nekaj malega o necein sedmošolcu povedati, kar je gotovo vredno , da se celej jugoslavjanskej mladini priobči. V sedmem razredu predava slovenski jezik iskren rodoljub čast. gosp. Ivan Krušič. V drugem tečaju pa je jel mesto novoslovenskega staroslotenski jezik razlagati in vsi učenci so se z veličini veseljem tega predmeta poprijeli. Da bi pa učenci tudi vedili, zakaj in česa se učš, jim je gosp. učitelj korist staroslovenščine, posebno v sadašnjej dobi, prav razumljivo razložil in čez nekaj časa sledečo nalogo dal: „Kaj so moje misli o staroslovenščini, in kaj mi vtegne ona hasnili?" Množica dijakov je, korist staroslovenščine dobro spoznavši, nalogo jako dobro dovršila. Pa vendar jih je tudi bilo, ki so čez nalogo godrnjali, in med temi posebno, poprej že omenjeni sedinošolec Sch., klerega naloga naj tukaj od besede
do besede sledi, da bode jugoslavjanski svet epoznal, kaj nemškutarji o staro-slovenščini mislijo :
„Misli o staroslovenš£ini.
Staroslovenščina je bila, kakor se vidi, le malo in slabo izobražena. Staro-slovenci niso imeli ravno vslikanih besed, večidel so nemškutarili. Slovnica je jako pomenkovala in le malokdo se je trudil, slovenski jezik čistiti. Cerk so imeli staroslovenci več kakor mi, zato je težej staroslovenski pisali, kako pa novoslovenski. Nekoliko cerk so imeli lastnih , druge so pa iz gerškega in iz latinskega jemali. S časom se je jel slovenski zmiraj bolj in bolj slikati in čistiti , in tako je po tem takem novoslovenski jezik poslal. — Staroslovenščina mi vtegne le malo, ali skoraj nič hasniti4), edino hasljivo je to, da novoslovenci previdimo, kako je pred veliko leti naš materni jezik izobražen bil."
Alj se ni temu spisu čudili? Kako more sedmošolec in še rojen Slovenec o jako izobraženej staroslovenščini tako misliti? V tacem človeku se je pač sovraštvo do maternega jezika vgnjezdilo. Mili Bože, ako bi veliko tacih bilo, pač slaba bi še ludi v prihodnjič slovenščini pola!	M.......
Maribor. —y—. Minile so leta , v kterih so nas naši sovražniki potuj-čevali , in prihaja zdaj boljša doba — radosti. Različni slovanski časopisi nam odpirajo pot v široko domovino slavjansko, za ktero damo rajši svojo kri, kakor bi jej bili nezvesti. Vrli naši učitelji, kteri so se. rodili na slovenski zemlji se mnogo trudijo , da bi nam zaklad odkrili, ki ga mila domovina v svojem krilu nosi; vedno jim bodetno za to hvaležni. Od Nemcev pak Slovenec še nikdar nič dobrega ni dobil. Čudno se nam o nečem učitelju zdi, ki je po rodu Slovenec, da še ne umeje razločka med Z in Sch , dalje da tudi piše pri svojem podpisu tsch mesto č, in tako 5 črk mora pri vsacem podpisa zastonj pisati, loraj pri podpisavanju spričeval v vsacem poletju s podpisovanjem blizo 1000 nepotrebnih črk zapiše. Res precej veliko časa potrati! — Čudno se nam zdi, da si ta gospod, ki je vendar dober „matematikar", še tega ni preračunal, toraj nam naj ne zameri, da smo ga s temi vrsticami njegove napake spomnili, ki nam tako hudo v očesih dene, ako mesto 8, 13 črk pri pravem slovenskem imenu vidi ti moramo.
Ljubljana. Gotovo so že častiti bravci naše „Torbice" čitali v „Na-preju", v „Novicah" in v raznih hrvatskih časopisih , kaj se je bil o zgodilo letos pri nas na sv. rešnjega telesa dan pri procesiji *•). Ker je pa ta čudna dogodba zares vredna, da bi jo človek na dolgo in široko popisal, ter je nikdar ne pozabil, naj tudi jaz zapišem to v „Torbico" s pristavkom, da bi sosedi naši Hrvati prav velikokrat brali ta dogodek ter vedili, kako hudo se nam dijakom godi pod jarmom absolutizma. Bilo je namreč rečeuo dijakom naše gimnazije , naj si po navadi izbero enega izmed sebe, ki bo zastavo nosil in dva druga, da bodeta šla prt njem na desni in levi. Res , dijaci store svojo dolžnost in izbero tri to-varše Z—na, J—ča in P—ča , kteri so posebno lepe surke imeli. Ko naš gosp. vodja surke zagleda, precej se prestraši, pride k njim ter osupnjeno popraša za ljubeznjivi frak, brez kterega je rekel ni mogoče , da bi se šolska zastava nesla za procesijo. Ni bilo drugači; dijaci morajo vbognti, zastavo na svoje mesto postavijo, sami pa brez nje žalostni tavajo v procesiji po mestu. Drugi dan so
*) Gospodu Sch. sedmošolcu gotovo poprej nič kakor malo.	Vred.
**) Ta novica je sicer že precej stara, pa vendar jo „Torbica" prav rado pri-grli med druge dopise.	Vred.
pa šestošo'ci na šolsko tablo narisali podobo v fraku s ključi v rokah, spodej pa zapisali: „himmel inarhe duh auf!" Pride gosp. prof. Konšek v šolo, praša, kdo je to naredil — nič ne zvijdši, teče k vodji i.i čez malo časa prideta oba v šolo in prav natanjko preiskujeta to hudodelstvo, z lepo , z grdo, ali vse zastonj, Da jim toraj gospod vodja „bedenkzeit bis auf den folgenden tag". Drugi dan pride cela truma gg. profesorjev v VI. šolo, izprašnjejo, preiskujejo, žugajo itd, ali zopet vse zastonj. Ob 11. uri bila je sedniea vpričo kacih 12 dijakov. Učiteljsko osobje jih je kaj -trogo to in uno vpraševalo. Ko šesiošolec gosp. A—1 v sobo pride, vpraša ga g. vodja, kdo je moža s frakom narisal? O a odgovori, da ne ve in da on gotovo ne. Vodja: „wenn sic nicht denjenigen angeben, so sind sie der schuldige. Die veranlassung gab nicht wahr der „Naprej" ? A—I odgovori: „das vvohl nicht, aber die fahne bei der proce^sion wird \vahrsehein-lich die veranlassung gegeben haben". Vodja : „sind sie also lieber ausgeschlossen (med dijaki čudenje postane), als das anzugeben ?" A—1: lieber! Vodja: also sind sie ausgeschlossen. A—1 (odhajaje) ich empfehle mich! — — Ker je njegov součenec g. Z—r ves čas molčal, pravi g prof. Melcer: aber sie sind vvie ein Pole (!) Zdaj pride g. K—s na vrsto, o kterem se je najbolj sumnjalo. Vpraša ga vodja: nicht wahr, sie haben den Kopf gezeichnet? K—s odgovori: den kopf \vohl , aber \veiter nichts. Dr. Gogala : ja, ja , der kopf ist ja das haupt. K-s: dir kopf ist zwar das haupt, aber nicht die hauptsache. (Allgemeine hei-terkeit in der versammlung.)*) Vprašanj in dobrih odgovorov ni bilo konca ne kraja. Bili so dijaci v zbornici do pol dveh popoldan. Popoldan ob 4. bila je zopet sedniea in bilo je rečeno: montag erfahren sie das resultat. Die schule vvird decemvirt itd. In res je bilo. Decemvirali so šolo od Z. nazaj, izključen pa vendar ni nobeden, ampak po nekaj časa bili so zaprti. Trije imajo drugi red v čudorednosti.
To je mende pač živ dokaz, kako se mala stvarica ojstro kaznuje na naši gimnaziji, če le količkaj po demonstraciji diši. Rečemo pa, da to ni bila demonstracija, dijaci so le iz šale narisali moža s frakoin , kterega bi bili brez kake nevarnosti lahko iz table izbrisali — in vsemu naj bi bil konec.
Bliža se čaf prijetnih šolskih počitnicah, v kterih bodeino marljivo pisali za našo milo „Torbico", da prihodnje leto precej od konca dosti dosti duševne podpore dobi. — Cujein tudi, da so v uecein razredu učitelji med uro preiskovati začeli, je li ima kdo kakšnih bukev pri sebi. Ce so „Torbico ' pri kterem našli, precej je bil „als unaufmerksam" zapisan, dasitudi se ni vprašalo, če jo je bral ali ne. Tudi smo iz verjetnih ust doznali, da je neki djak nekake „verhore" imel zavolj slovenskega pisanja. Tako je še pri nas!
Ljubljana. Znano je, da ako prijete! prijallu svoje nadloge potoži, obema je ložej pri srcu. — Hodil sim mnogokrat že po svetu , zdaj tukaj , zdaj tam in veliko sem vidil krajev, mest in vasi. Tudi sem večkrat poslušal pelje semlrtje . ter se že pri več priložnostih izvrstnega dijačkega petja pri mašah in pri družili prilikah prepričal. Ki mi treba praviti, kako lepo petje gine človeka, ter ga z rajskimi obeutljeji navdaja. Kar se pa pevcov ljubljanske gimnazije tiče, ne moremo se ravno očitno pred svetom ponositi, vzlasti pri vsakdanji službi božji v šenklavški cerkvi. Ali se je temu čuditi ? Nikakor ne , ker vodja naših pevcov moral bi še sam par let sedeli pri glasoviru, da potreben »luh, ali kakor Nemci pnnijo „feines gehor" dobi. Dandanes se pa čudeži po svetu več ne godč, da bi učenci pod neizurjenim vodjem dobro peli. Kaj pa, da naši učitelji lega ne morejo točno preudariti , ker imajo večidel vsi le kosmate ušesa, ali —
*J A /i	ZtZ m	?	. 9^-c.;
če bi časi kak izurjen pevec stopil v cerkev, ne včm. kaj bi- rekel. Ljubljanska gimnazijn, ktera tako dalječ hoče sloveti, naj bi si toraj vsaj priinerjenesra pevskega učilelja preskrbela , ker brez lega težko bo kaj boljega. Par fantičev ne more s s\ojimi slabimi grli v tako veliki cerkvi glasno in lepo peti, kakor je šenklavška. — Opazil sem dalje po druzih gimnazijah , da se dijaci tudi na gosli igrati i čii, česar pri nas ni. Ne bom se zniolil , ako rečem, da Novomesto je sicer majhino in polovico manj dijakov šteje , kakor Ljubljana — pa vendar so kaj marljivi v petju in godbi tako, da časi pri slovesni službi božji igrajo Rečem toraj še enkrat, dokler bode v Ljubljani pevcom vodja . kteri je za petje tako primeren, kakor g. JVlelcer za slovenski jezik, tako dolgo se ne bodemo mogli ponositi s petjem. — Muzična naša šola pod vodstvom izvrstnega učitelj* gosp. Dragotina Zadeta vrlo napreduje. Da bi jo le več ginmazialcov obiskovalo! — Nekterim našim učiteljem še zmiraj slovenska beseda preseda. Grem namreč nedavno zvečer po ulici, ter srečam gosp. Dr. Melcera in ga slovenski pozdravim Ali ta pa na ves glas zarenči nad mano, ter reče : vvas vvollen sie mir mit die-sem dummen „učitelj"*)? Hrvatski bratje! kaj rečete Vi k temu? — Konečno pa še eno zastavico. Kaj pravite, zakaj je v Ljubljani toliko dijakov? Edino za to, ker je tukaj veliko dobrotnikov, kteri učeči se mladosti pomagrjo. Marsikteri bi rado šole premenil, ter se med brate Hrvate v domoljubno mesto podal, ali kaj si hoče, — tii je sredstvo pri rokah in tam bi ga še le loviti moral. 15. maja so nekteri dijaci iz hvaležnosti svoji dobrotnici za god peli. Ta dobrotnira je milosrčna gospodična Ne pom učena Jeraj, kteri bode marsikteri dijak do groba hvaležen. Sestavil je bil pesem in napev naš tovarš Jože Hribar, kters tako glasi :
Kaj Ti hoč'mo za vezilo,	Ker si nam kod druga mati
Danas vdani Ti prinet?	Zmiraj bila in tud' boš;
Srčno sprejmi to vošiio:	Toraj hočemo Ti dati
„Bog Te živi mnogo let!"	Naj krasnejšo zmed vsih roi.
Kaj bi srca darovale	In ta roža je hvaležnost,
Za Tvoj imenitni god?	Ki iz srca vdanega
Vedno bojo prepevale:	Svojo je pognala nježnost
„Bog daj srečo Ti povsod!"	Da Ti seže do srca.
In s hvaležnostjo iskreno
Vošimo li rajski mir;
Živi Bog Nepomuceno,
Vodi naj jo v sreči zmir!	R. F.
BeČ. Tudi tukaj radostno čitamo krasna dela mladih jugoslovanskih dijakov, ki enaki marljivim bučelicam zbirajo svoj sad v „Torbico", in lepšo bodočnost obetajo milej domovini. Krepka nam je priča mlada „Torbica", da se slovenski mladenči dobro zavemo narodnih idej, litere nas učč naši možje, dasitudi marsikteri nasprotnik k temu prigovarja in neprestano si svoj že tako izpiljen jezik lu usi. Kazimo v „Torbici", da ni na trdi kamen in na suho zemljo padlo seme, ktero so častiti naši vodje sadili. Bodi toraj pozdravljena mila „Torbica" tudi od naše strani, ostani vedno mlada in nježna, kakor so Tvoji pisatelji j na-
*) Tudi meni se je nekaj enacega pripetilo; berite le „spomine velikonočnih praznikov". Gosp. Melcer mora toraj zares biti, kakor Hrvatje pravijo „mo-rnak čudne fajte".	Opazka L. T.
preduj le tako naprej, da se bode obresničil izraz „krepka j u gosi a ven sli a mladost". Za danes Ti povem, da tudi v Becu je dosti dosti vrlih Slavjanov, raznih plemen, med klerimi smo tudi Slovenci; vsi se enako ljubimo in kaj bi se ne? Mar ne teče vsim po žilah enaka kri? Veselo gledamo v glavnem avstrijan-skem mestu, kako zelč slavonska stvar napreduje; po naših domačih livadah je vse v naj lepšem cvetu. Sprejmite toraj vsi jugoslavcnski mladenči srčni pozdrav iz Beča od Vaših bratov, bodite marljivi in skrbite, da bode „Torbica" čedalje lepše cvetičice svojim bravcom delila. Naprej!!	C.
Spisi v hrvatsko-srbskem narečju.
I/ o v a c.
U zasjedah zlobni lovac čuči, Cekajuči zvierčicu nestašnu, ili koju ptičicu malašnu — Ne od nužde — nego da ju muči.
Dobra sreča! — zvierka se prikuči. On nastavi cijev smrtnu — strašnu, Te pogodi zvierltu »iromašnu ... Vidiš gdje se sa životom luči!
Sječaš li se, djevo, onih časa', Kad no me Ti iz svojih zasjeda' Težkom mriežom ljubavi opasa?
Gorka strielja život mi podjeda — Odaslana sa luka Tvog krasa — Ah spasi me, jer ču sgiuut s bjeda'!
Spomenice.
T o mi sla vu I.	Nedomorodnojdjevi.
Prijatelju Teb' jedinom	Oj djevice liepa li si!
Srce moje tuče,	Samo — da si domorodna
Žnlostna me k Tebi viekom	Srca, кб što žal' bož' nisi,
Moja želja vuče.	Ljubio Te bi do groba!
Umrloj ljubi. Pod zemljicom crnom Tielo njeno leži! Al' srce mi viekom Za niom »amo teži!
M, K. ToinaSki:
J У H A K.
Сунце сија, ropa листа, Гором јупак језди, Златне токе — такум блиста, Та раван јо звездп! На њему је сајалнја Та чоја румеиа, A поврх ње се савнја Додама зелсна; O појасу пушке мале — Два ируга вереиа, O белрнма брмтка сабља — Крвце зажељена; A што срце у њедрпма Живо, плахо куца, Тресу му се на прсниа Токе — златна пуцад
Коњиц гриву мрку тресе, Па ушима стриже, На задњмце пропиње се, Гордо главу диже. На главн му стамболија Поносшо маше, A српски се соко нија Ала дивн > јаше!
Сунце сија — луча лака На токс му пане, На ту севе — са јунака Обдпје с' и плаио; Час вад гором затрепеће, Од лнс а одсеве, Час с коњниа — a он леће — Сукте беле пене; Стоји топот од копнта, Гора јеком јечи, Дршће земља — прах се хита, Крује громке рсчи:
„Ој, горице, ој, зелена! Што en тако нома.
A шго мучиш — зар студеиа У те врола нсма, Да жуборе, да роморе Да се разговоро? ..
„Цвећа овде видим сила, Ма дражести всма, Качо те је одавила Невоља голема, Te са сетпа, жалостпва Туга те зарпва! ? —
гГле! — тичииах вође всма, Ни песамах лепих, Све кан' да со за гроб спрема — O 1Јоже укреоп! .. Шга je? — кога да л' имаде UIio ми кости знаде? —■ — Неиа, нема — ах I — до rope ове, Шго-но raja моје прадедове !..
„Кажи горо, кажи шиа, Тако чарна била! Да тн с' внје коб какова Несретна сдесила?" —
Гора муп, јунак пева, По горн с' разлеже, Коњнц ђниа, огањ сева, Сркће ва вос — режс.
Небо плајп, супце сева, A јупак се носи, Нсбо с' иодро naib осмсва, Чпсто сс ПОНОС11 Зар од дражн — што ована Впдело јунака!... Гора ћути, стало врело Гледе у јунака Па сс чудом ту запела И у коња лака Зар до сада што невпдла Такога јувака! —
Умучана тпца, гледн
Само крилце шири,
Па нспева, ного седи
Кроз гранчнце вири,
Зар од сграхз — што ту буде
Дивнога јунака!. .
Ведро небо — на једаи мах Тутљава загрми, Ка брегови — степа сама Одваљују с' стрми! — Са тугњавом слв се звека, Нешто ко плаи сену. Прену јупак — јогате јска, Па нуз гору глену. —
Из далека t ле! — думшана — На вранчићу jaiuc, Ha глави ну од турбаиа llepo у внс маше, Бакарлију ђорда бије, Вранчић иодскакује, A седеФли-узда сије, Ситно позвецкује; Силај блиста — ћушке мале — Као алеи-камен, Јунака су кал' препиле, Буниу као пламен! —-
У Бечу-	__
„— Стој ђаурс! —впкву Туре
Квн' да се помам ■■, Па погрже сјај-кубуре Да јунака свалн.
„Нећсш више каурине Тако мн имана! Нагрсјат сс месечине Нити бела дана!" —
Душмаи граји, јунак слуша, Ал хабера нема, Всћ ободе свог' кулаша, Oraii) пушци спреиа. Таман душман у ри.јечи, Шарка иушка плану, Чарна гора сва зајечи Мртав душман пану. —
„— У шам Туре!" —јунан викну, 1Та кулата нагну, Трже сабљу — она цикну, Турску главу смагну.
Оде вранчић — зар да каже, Како Србпи плаћа, Кога такне, тај с' немакне Ниг харему враћа.
Венцеолав.
Да
САМ
« • • «
Да сам гњурац тица саио По дну мора бих ронно, Дробнн бнсер набро тамо, Моми ђсрдан поклонио.
Наипзо бих на ђердану Још уздасах сузе вреле, Понссс л' га — да јој капу Ha Oi ругло груди беле —
У Бечу.
Уз капање сузах жарко Трепнуће јој срце сила, Неби л' ме се тада како Ирпсетила цура шиа I —
Вснцеслав.
Potopisne <??fiee*).
[Opisao K. 0.)
(Nastavek.)
Popev se u gornju varoš, obratismo svoju pozornost naj pri je na kraljevski dvor. koi je veleljepno sagradjen. Kad smo po svih sobah prošli, u kojih veliku udobnost i veleljeplje nadjosmo, zamolismo dopuštenje i dvorsku kapelu vidjeti, što nant bude i dozvoljeno. Kapelica je sasvim prosto, nu ukusno uriešena. Na jednom oltaru se nalazi ruka sv. Stjepaua, koju nam jedan od dvorskih svečenikah pokaza, izvadiv nam stakleni srebrom okovani sandučič, da dra-gocieni obstanak bolje vidjeti uzmognemo.
Za tim se zaputismo na tako zvani Zeughausplatz, gdje se nalazi spomenik padših prigodoin z.iuzetja Budima, te njihovoga hrabroga vodje Hency-a. Šetjuči se po trgu zamjetismo vrlo Iiepih dinjah. Hoteč znati jesu li skupe, zapitah: hočeš — nečeš, po njemački: pošto su ? Nu da je komu bilo vidjeti, kako sam se za-čudio, kad mi piljarica liepo naški odgovori: „Trideset novčičah, gospodine, uzmite, nisu doista skupe, a vrlo su dobre."
Kad ju zapitah, odakle ona hrvatski znade, odgovori, da nežna hrvatski, več srbski, te da je iz koljena Ržcah. Valja znati, da je povelik dio doljnrga Budima Srbi napučen, a zove se Raizen-stadt. Odakle odosmo na zapadnu stranu tvrdjave, gdje je prekrasno šetalište, upravo na gradskom bedenu načinjeno. To je ono kobno mjesto, kuda su Madjari izdaj«un talijanah čekupierah u tvr-dju prodrli; a zatirn se sa još vjernimi četami tukli i po ulicah na-ganjali, dok napokon hrabri upravitelj Неису sa svojimi vjernimi ne pade. S istoga šetališta prikazuje se motritelju divan svezor naravi: iz daleka vrletni briegovi, koji se ponuse bujno zelenečirni se vinogradi; malo bliže se vide hrpiinioe nagurndane kuee dolnje va-roši, a pod nogama prustire se zelena livadica zvana General-wiese. Znamenita je stugu, što je on ije godiue 1801. sedam urolnikah pogubljeno, što su se proti Franji I. podigli bili a medju njimi njeki opat Martinov ič.
Oko pudne se povratismo natrag u Peštu, gdje nas u našem svratištu gospodski ručak dočeka, nu moradosm > trn bogme i dobro platiti. Posije obje d a odvezosmo se u Kaiserbad.
Okolo Budima nalaze se mnoga rudna vriela, koja več Rimljani našasta i rabljena bijahu, nu još više jih podigoše Turci za
*) Buduči da letos nemogosmo svršiti ovoga sestavka , nastaviti te se drugu godinu.	Ured.
vrieme svoga gospodovanja nad Ugarskom, kadno jim Budim sto-licom pašiiluka bijaše-. Od svih tih mnogih toplih vrielah vriedno je, da spoinenein ono, gdje je taj Kaiserbad ustrojen, što se odlikuje toplinom 30 -60 stupnjevah. To kupalište je svojina bratje milo-srduikah, koji doista neštede ni truda, ni troška, da ga samo što sjnjni,e urede; nu zato jim i nosi preko 30.000 for. na godinu. lT obče rečeno, imade Budim kupališlah vrlo mnogo, malih i velikih, kao takodjer i liepib šetalištah. — Osobitu pozornost zaslužuju občinske družtvene kupelji, gdje se i p I i v a t i uči. Kupelj sama dosta je prostrana, dubljina joj je 3—9 stopah. Oko ciele kupelji pona-pravljene su male sobice ili kabine, za svlačenje i oblačenje občinstva, ko je tu kupelj mnogubrojno polazi. Za gospodje je drugo ovomu slično kupalište. U obijuh kupalištih ima vrlo umjetno pri-redjenih nastrojah za „tuširanje" t. j. način kupanja, gdje na ku-pajučega voda poput kiše pada; ove nam htjVde rijeko djevojče pokazati; nu stade malo nesretrio, te samo sebe poli, na naš naj-veči smieh. Dakako, da ju posije nješto obilnije nadarismo.
Prema tomu kupalištu, koje tih Donava leži, jest otočič svete Margarete, gdje je i tielo te svetice nadjeno. Njekada je taj otočič bio sasvim pust i zapušten; nu sada se po njem prekrasni vrtovi šire.
Dokle smo mi kupelji ogledovali, prispje parobrod iz staroga Budima ploveči u Peštu, te stade uz kupelj. I mi posjedasmo unj da i nas za 12. novčičah u Peštu prebaci. Taj parobrod ide svake ure iz Peste u stari Budim, te vozi uzput i gostove u Kaiserbad, a vratjajuči se poveže jih opet natrag.
Prešav u Peštu bješe nam več poči u kazalište; nu u koje? madjarski neumjesmo, ta s toga moradosmo u njemačko, gdje vra-tisrno se u pristanište natrag. — Ustavši (2. rujna) u jutro odre-dismo po Pešti se ogledati, ne mislim, da neče biti s gorega, ako prije nego svoje sgode i nesgode pripovjedim, o Pešti u obče što-god pregovorim.
Fešta u sebi nije velika, 1111 zato se ipak može s Bečom, što se nutarnje liepote tiče, uzporediti. — Beč istina jest ogroman i ima velike kuče, dočiin Pešta inanji prostor zauzimlje i nižje kuče posjeduje, ali joj široke i ravne ulice njeku prednost pred Bečem podaju. — Pešta dieli se na nutarnju varoš i predvaroš. Ove jesu: Lavoslavova varoš, najkrasnija; druga je: svele Terezije, tretja: sv. Josipa i napokon: sv. Frarije. Trgovi jesu: veliki ili novi trg, na kojem se nalazi privremnno kazalište njemačko, zatirn kecske-mecski, Hohlmarkt, sv.. Sebastijana i sv. Josipa.
Lavoslavovu varoš možemo smatrali gniezdom trgovine, koja
je ondje bujno procvala. Upravne, prostrane ulice stiču se u slici pravoga kuta; a kuče su veoma visoke i bogato urešene, a o nje-kih bi rekao, da su palače.
Sva prostorija razi zemlje služi ovdje kao štacun, ondje opet kao skladište robe. Na Josipovom trgu stoji več sad mramorno podnožje za spomenik nadvojvode Stjepana pripravljeno.
Veoma liep je dio Leopoldstadta dunavska ulica, koju palačan slične gostione i druge ogromne kuče sačinjavaju. Ona je ugarski „korso". Pruža se uduljini pol ure duž veličanstvena Dunava; na njoj se ukazuju šetaocu prekrasni vidici na gore, Budim. Baciš li oko na bistri Dunav, tu ti je opet sve živo, ladje i parobrodi idu gore i dolje upravljene rukom vješta krmilara. Ti vidici tako su zanimivi, da se malo koja varoš takovimi pohvaliti može. —
Pešta i Budim broje nješto manje od 200.000 slanovnikah; nu pokraj svega toga i kraj sve svoje divne okolice neiina ugodna i zabavna mjesta na blizu, gdje bi čovjek koju uru ugodna, ne odvile kesu napinjajuč, probavio. Pa s toga mora občinstvo zabavu po kavanah tražiti. Po velikih kavanah opazio sam, da se u zgodnu kutu nalazi uzvišeno mjesto poput žrtvenikah, na kom obično gospodarica sjedi i slador dieli, te potrošenom sladoru dobitak onoga dana sbraja. Obično se u svakoj takovoj kavani nahode po 3 biljara, gdjegdje i više, koji na največe gospodarično veselje nikad prazni nisu. Stolovi su večom stranom pokriveni raznimi novinam1 i časopisi. Takove su zgrade od rana jntra, pa sve do mrkle noči uvjek pune. Gosti sjede pokritimi glavami i srču čitajuči novine crnu kavu na tursku. Kad koi hoče otiči, vikne „platiti", na što odmah konobar priskoči, te mu moraš sve nabrojiti, što si potrošio, a on sve sračuna. — Skupo plativ kavu moraš još i njemu kakov darak dati, inače češ drugi put zlo poslužen biti. Največe kavane u Pešti su Zrinovičeva i kraljice englezke.
Ustav dakle u jutro odredismo najprije iči vidjeti žudijsku si-nagogu, koju zbilja vrlo liepom pronadjosmo. Čovjek si doista malo šla takova predočiti može. Sam zastor, koi zastire ulaz u svetohranište stoji 20.000 for. Jtdnom riečju sinagoga je vrlo liepa umjenina slogom gradjena i ukrašena svakovrstnimi divotami na U i ti.
Otišav odatle dodjosmo do sveučilištne knjižnice, a njeka nas želja povuče, da podjetno i nju pogledat. Stupiv unutra opazismo, da nas nadziratefj njekako hladno primi; nu njekoliko THnssenn-bauer-bankih" ga skloni, da nam je poslie sve najprijaznijim načinom pokazivao, tumačio i najposlje ponudio, da se u onu knjigu
i mi upišemo, kamo se svi odličniji, koji ikad knjižnicu pohodiše, podpisovati običaju. Medju ostalimi znamenitimi knjigami, pokaza nam jednu, o kojoj veljaše, da je molitvenik Matije Korvina. U toj knjižnici ima izvještju nadzirateljevu do 100.000 knjigah. Iduči dalje, prodjosmo po „parižkoj ulici"1. Ta ulica je četverouglastim pločnikom popločena, a odozj»6 samim pokrivena. Zalim posjetismo sgradu sveučilištnu, jer se knjižnica izvan nje nalazi, gdje se crkva sve-učilištnoj sgradi bili, nehtjedosino oliči, da ne vidimo kabinet silo-slovnih spravah, što nam je kašnje drago bilo. Došav nairne unj nadjosmo samo jednoga od poslužnikah dotičuoga najme reditelja toga kabineta, koi potaknut trima forintačama sve, što sam znadijaše od onih spravah pokazivaše. Na posljedku nam je velikim uzhitom pokazao njeke pokuse, što jih učitelji siloslovja pokušali bjehu, za svakom rieči govoreči: To smo mi iznašli! Nesljutjaše valjda, da mi dobro znademo, da on nije ništa drugo, nego poslužnik.
Medjutim nas je ipak dosti ugodno zabavljao, dočim nam je sve skoro pokuse sa značnoin sisaljkom, munjostrojem i one o rav-novažju pokazao, što sam od gospodara bjese naučio, nu o svjet-losti i lučbi malo je znao, u koliko to iz svega razumjeti uzmo-gosmo, ali u to se nije niti pačao.
Z a r п č b a.
Ш.
(Svršelak.)
Rožica obori črne očice k zemlji, le se jedva čulo „ljubim".
Ml - di6 prihvati uzhičen njezinu ručicu, čemu se ona neuzpro-tivi, te pri 'isnuv joj topli cjelov na djevojačko čelo uzkliknu: „Ddkle zaprieke nikakove mirna, pošto je ova zadnja pala; ti si moja, te nas jedino može smrt razstaviti."
„Muči če i Iko drugi", z*grmi iz obližnje šikare g!as, na što se pokažu iza grmlja tri osobe, od kojili jedna bogato obučena uhvati Ružu, dok su se druge dvie sa razpaljenim ljubovnikom borile.
Čilatelj če po svoj prilici upoznati u tom grabilcu zlobnoga Petra, vlastelinova sina, koji je vrebao na Ružu, nadajuč se, da če ona ti m putem po vodu.
Stjepan snažnih mišicah oboriv u prvi mah oba sluge, poleti za Petrom , koji htjede da uzmakne sa svojim pliennm. Nu videči se sada u pogibelji, izpali na Stjepana kuburu. Hitac namjenjen Stevi pogodi za njim trečega Nikolu, zloglasnoga špana, koji se
umah svali poput klade. Drugi sluga videči to, pobjegne, te tako ostade sam Stjepan sa Petrom, koji svedj još s lievom rukom svoj plien čvrsto držaše; nu vidiv što počini, strašno razgnjevljen škri-nuv sa zubi, pusti onesvieščenu djevojku, nemogavši se supn.tiviti mnogo kriepčijemu protivniku.
„Platit češ mi neznana delijo! znati češ čiji si protivnik biti!" To rekav nestane ga u šumi. Stjepan neodgovori na to od velikoga gnjeva ni rieči, podigne još svedj onesvieščenu djevojku, koja se do mala u njegovom naručaju osviesti.
„Sanjam li?" upita plaho, došav k sebi.
„Nesanjaš, drago moje, umiri se, sve je dobro izpalo. Nu poznaš li ti toga kletoga lupeža?"
„Poznam ga, poznam. Vreba na mene odkad me poznaje, hoče me silorn imati za ljubu: To je sin našega zeinaljskoga gospodara M-a."
„Što, on je? nebilo mu traga! Neče nam dugo smetati. Ne-boj se, dušo, dok sam ja živ", rekne Stjepan. „Nu krenimo kuči."
Ružica se digne, nu opaziv truplo špana Marka uplaši se, le sva uzdrhta.
„Zar si ga ti ubio?" upita.
„Neplaši se, nisarn; njegova gospodara hitac namjenjen meni, pogodi njega. U toin dakle nije nas mnogo brige."
Pošto se Ružica oporavi, uzme ju Sljepan pod ruku, te krene s njom kuči.
IV.
„Eno moja kuča gori Tvl ju sluge upališe!" Jariaii sel an progovon': „Sto češ griesil opet više?"
Vukotinovtč.
Onaj bezuspješni nasrtaj na Ružu treptio je uviek P« tru pred očima. On odluči osvetiti se Stjepku ma na koji način. Smrt Ni— kolina bijaše još oteu tajna, nu doznav to plane gnjevom i na sina i na Stjepka. E, lako vjerna prijatelja neče nači naskoro, kakav bij »še upravo pokojni Nikola , jer hvala Вчци naša domovina nije nikad obilovala izmeti, kakav je upravo on bio.
Nemojmo se dakle čuditi, što vidimo onako strašno gnjevnoga Bolteka, gdje nemože ni k a ko mira nači, šeče se po sobi. psuje sve dobro na svietu; volio bi, da su mu lupeži polovicu blaga oteli, nego što tako vjernoga prijatelja izgubi.
„čuješ, Petre, ti potraži danas zamjenika Nikolina, a gledaj, da se dočepaš hud Ruže, bud njezina ljubovnika , da ib nagradim, kako plemič krnela nagrad|uje.'i
„Neču jamačno otfe zamjenika nači, ako nebi takav bio naš sluga Grga. Nu i dem da uplašim i upokori m njekako nemirne kmetove: idein upHliti jednomu nepokorniku kuču."
„Možda češ iz jednoga zla dva načiniti", rekne malo zlovoljan Ballek.
„Nipošto, ja znadem što radim", odvrati tvrdoglavi Petar. Na to se baci na konja. Dojašiv do kolibe poštenoga Ive M. baci goniči ogarak na sulii slamnati krov, skrene na obližnje brdo, da se nasladjuje paklenom svojoin žrtvoin.
Nu kmetovi planuše sada gnjevom, te naume svoinu se okrut-niku osvetiti. Pogasiv valru, navali podobra četa toljag»mi oboru-žanih momakah u dvor vlastelinov.
„Krvniče kleti 1 neznaš li kako je prošao špan tvoj, kažnjen pravednom desnicom božjom? Nisi li so opametio barein tim slučajem, pošto si nas oplienio i izmučio , pa još pališ nam i krov nad glavom. Kojom mjerom ti nam mjeriš, tom čemo i mi tebi odmje-riti. Neče ti biti od potrebe, da se kod nas griješ; naložili čemo ti u tvom vlastitom dvoru vatru!"
Boltek bora mi u takovu škripcu nemogaše ino, no da popusti, Umoli kmetove za oproštenje, izplati seljanu štetu počinjenu požarom, te ih umoli, da se mirno odalje.
Kmetovi čestite duše vrate se, oprostiv zulumčaru namjenjenu mu kaznu.
Videči se Boltek posve slaba, naumi si ukrotiti sina, buduči da je ponajviše on uzrok, što je navukao na se mržnju žileljah.
S toga, čim se Pero kuči vrati, uzme ga otac koriti, psovati i opominjati, te se je tu podosta velika prepirka započela, koju prekine nadošavši ulak s listom.
Godine naime 1635. nastavilo seje ono krvavo ratovanje medju Turci i Hrvati. Naši bi doista večinom pobjedili; nu kakva korist: Turadiji se nemogaše zapriečili navaljivanje tja u sriedinu Hrvatske. Mnogi junak izgubi u tih bojevih dragocieni život. Padnute junake valjalo je zamjeniti novimi.
Evo upravo ovaj ulak dodje po Petra M—a, da ide na vojnu.
Hočeš, nečeš, moraš! Petru se nedade na ino — morade.
Njekoliko danah posije odveze se u Zagreb, a odavle sa svo-jom četom u Sisak, odakle se nikada kuči nevrati. Da li je pao, nežna se.
Draža si mi, golubice, Od predraga babe moga I premile od majčice I od brala rodjenoga.
Kriesnice : Spoi edjivanje.
Istom bješe svanulo. Sunce se tek pomalja. Nebo vedro, kao ribje oko, zrak čist i zdrav, kakav se u to doba po svoj Hrvatskoj nalazi. Po vinogradih, kojimi okolice S—a obiluju, pornaljaju se čete marljivih težakah.
Skrenimo i mi u jedan takav vinograd, poznatoga nam F—ča, gdje čemo Stjepana sa svojom zaručnicom nači; nu više se jedno drugoga neplaši njekoin ljubovnom plašljivošču: oni se zajedno iduč razgovaraju. Staromu Gjuri još večina omili Stjepan , odkada je Ružu izbavio šapah otmice Petra.
Znao bo je, da bi težko više svoju jedinicu vidio, jer grabilca bi sigurno nestalo iz S —ca, buduč se nebi podosta sigurnim sma-trao, a posjeduje veliko imanje u sjevernom kraju krasna Zagorja. Bolje smrt, nego ugrab, veljaše dobri Gjorgje; a kako da ne?
S toga dakle držaše Stjepana za izbavitelja njezina; a kao ta-kova dade mu za nagradu svoje najinilije blago, jedinicu naime kčerku ljubljenu po svem onom kraju radi liepote; a to tim radje, što je to dvoje reč bi jedno za drugo stvoreno.
Nije dakle čudo nikakovo što vidjamo to dvoje, gdje zajedno nadziru nad dobrimi radnici, gdje Ružica sve medje svoje imovine vjerno Stjepanu pokazuje i sve susjede redom izbraja; jer želi, da joj buduči suprug i gospodar te imovine za sve dobro znade, što jednomu vlastniku treba.
„Evo", rekne Ružica, „tamo do onoga grma proteže se naš vinograd, preko su M—či, gore su S—či, gospodari su valjani ljudi, mi uviek u slogi s njimi živemo."
„A kakav je to zemaljski gospodar, komu mi pripadamo ?■* upita Stjepko, metnuv njezinu ručicu u svoju.
„Ono ti je čovjek bezznačajan. Šlo danas nakani, ono ni za godinu neizvede. Škrtac na glasu, a strašivica kao zec. Akoprem mu je čud lakova, to je jedino zato, što neima nikakva pouzdanika, drugčije bi bio okrutni!«, kakav mu je i sin i kakav je sam bio prije njekoliko godinah. Nu kada dozna, da su se kmetovi kod Siska po-bunili, poboja se i on, te sad ovako, sad onako s nami postopa, jedino zato da se neotresemo njegovoga gospodstva. On ti je, dragi Stjepane, takav, kakav je bio — kako mi moj dobri olac kazivaše —
onaj magjarski kralj, koji kadno htjede naše Hrvate podjarmili, dodje do granice naše; nu kada su ga naši vitezovi bili dočekali oru/.jem u ruci, promjeni svoju nakanu. te nehtijuči se praznih rukuh vratiti. umoli Hrvate, da ga za svoga kralja priznadu, pod pogodbami, koje če Hrvati htjeti.44
„Pravo imaš, Ijubezna Ružice! Mi čemo pako živjeti na kr-ščansku; putnici če kod nas nači utočište, a ubozi jela i odiela. Ta to je naš običaj od vajkada!"
Ružica pokazav vjereniku si sve, što je znala i mogla, krene s njim zajedno kuči, odakle odluči on još istoga dana u olčevinu, da javi uspjeh svoga putovanja i da svatove pripremi.
Opraščahu se prilično turobno.
„Vrati mi se ljubezni moj doskoro! Bog mi te pratio i sretno mi putovao!-'
„Neboj se draga! Za dva tjedna vidjeti čemo se ako Bog da ovdje, onda čemo se dulje razgovarati. Do toga vremena pripravi sve, štogod je k vjenčanju od potrebe. Ostaj mi zdravo !u To re-kav stisnu joj malenu ručicu, te poljubiv ju u rumeno lišce, razstavi se za njeko vrieme s tom poštenom obitelju.
VI,
Oh rumena ti »orice
Srca moga oj kraljice, Nad njime češ ti kraljevat Ljubavlju ga svom ugrevat.
Gorski.
Prodje njekoliko danali iza onega pulužalostnoga razstanka. Onim i.stim putrm kreče sada dobrahna čela iimmčadi, a i ženska-dije, ko jim je prije np k"ga vremena sam St|epko probizio.
MomiCi ndieveni s|»jinm odielom posve na svatsku. jaše na nemirnih konjičih, a u sried nt vidimo Slevana zdrava i vesela. Мпцао si mu na licu \id|«-ti šlo u srcu čuti. Za tom čelom itnade nekoliko kidali priIJ ge i po koji mali Frankovtč, da vidi iuiiivinu siri— čevu i mladu si slrinu.
„M-t Sljepane", reči če djever, „več putujem četiri sala, a još nevidimo tvnga kučišta! Zir nas u drugu kraljevinu vidiš?-4
„Umiri se bračo! Ta ja bih sam vulio, da smo več gore, nu kad nistno , a to se uztrpi još jedan ili podrugi sat, pa čemo ako Bog da sjediti za stolom punim tečnih jelah, piti rujno vince i veselili se."
A ti još ljubiti drago svoje — prikrpa svatski čestnik (čauš>
Na to se nasmijahu obližnji svatovi.
Takve i sijaset drugih primjetbah činjaše se medju svalovi, dok nedodju u dol miroševački. Tada gajdaši zasviraju, starjišma promjetne njekoliko hitaeah , barjaktar zapleše, a čestnik zajušne, na što se iz brda oglasi domači čestnik , te se po kojlm mužarom odazove.
Došav pred vrata od dvorišta nadjoše put zagradjen pručem, daskami i koječim.
Kordun nedade preko hez putnicah — nevjeruje se ni bar-jaklaru pokazujučemu na barjaku pirnu jabuku s ružmarinom; ne-odazivlje se ni prietnjam ni molbain čestnifcovim, nepropušča se ni mužikašem, ko|i obecaše triput odsvirati, — dapače ni istomu dje veru, dok najposljc neuinoli sam zaručnik, pokazav svoje povlastice i ina pisma.
Tad ti zagrmi prasak pušakah, zvuk gusalah. juškanje Cestnika s največim klikom radosti uvedu zaručnika u sobu, dok su gajdaši pošli po zaručnicu.
U iiepoj bielini odievena, krasnim viencem okičena, prelieporn tkanicom opasana stupaše krasotica Ružica iz svoje komore u sobu.
čim ona u nutra, to odmah ustanu svi prisutni, poskidaju svoje šešire s glavah. Tek što ona za stol sjede, upali djever blago-siovljenu svieču — te obaviv tako svoje obrede, podju lagahno put crkve.
Nerazriešivom bračnom svezom svez.ini, podju kuči, le tu obaviv po tadanjem običaju svatbu, življahu u miru i blagoslovu božjem mnogo godinah.
Starac Gjorgje doživi u brzo unučadi, dok i on nezamieni ovaj sviet s boljim.	Napisao Ф.
§mježiee#).
—	Jednom reče Stevan svomu pri ji Vuku Čižmaru: „Ej Vuče! moram ti se čuditi, što možeš polag tolikih dugovah , koje si po-činio, mirno spavali!" — „Nečudi se meni, več se čudi toinu, kako rnogu oni mirno spavati, koji su meni novce posudili!1'
—	rJe li osao glagolj?" upita učitelj učenika. „Jest", odgovori ovaj; „jer se može reči ja sam osao, ti si osao, on je osao i t. d."
*) Te »mješice posla nam mar'jivi naš gosp. j. B. izvadiv ih iz riečkoga „Primorca", u kom, kao šlo vidimo, sigurno se dobre stvari nalaze. Ured.
—	Kad bi razpušten bečki „rajsrat" zapitaše seljaci njekoga kmeta povrativšega se kuči, koga bijahu onamo poslali: „Zašto nije bilo u novinah, da si ti što govorio?" — „E prijatelji, vi toga ne-razumjete. Nečitaste li više putah. u novinah: „obče mrmljanje"; kod toga sam ja uviek bio."
—	Njetko je u družtvu dokazivao, da nevjeruje u vraga, jer ga nije nikad jošte vidio. „Baš iz toga uzroka", odvrati mu njeka gospodja, .počela bi dvojiti, da li imate vi pameti, jer vam je jošte nisarn vidjela."
—	Njetko si kupi u dučanu palicu. Pošto ju je več podulje vremena nosio opazi, da mu je preduga. Ode k tokaru te mu reče : „Odrežite mi, molim vas, palicu ovdje gore, jer mi je previsoka; odozdol mi je jur pravo!"
—	Niemac se hvalio Magjaru, kako može piti, pa ipak da se neopije. „Ho teremtete!" reče mu Magjar, „tako znade piti i osao i vol!" —
—	Prijatelj si pohodi bolestna prijana, te ga zapita, kako da mu je? Na što mu on: „Sve bi dobro bilo, da se ja nebojim umrieti, i da se moj sin neboji da ču ozdraviti!"
—	Njeki čifut hvalio svoje sukno ženi veleč: „Ono če vam sukno trpjeti cielu vječnost, zalim ga možete opet obrnuti."
Dosjetke.
Razgovor med ju dva prijatelja.
„Kako ste?"
„„Kako vidite.""
„Tak bome nije dobro ; ja bo vrlo slabo vidim."
Tatovizgovor.
Ubvate jednom tata kod kradje.
„To je ipak nepravedno", reče, „da sada čovjek ni za sebe skrbiti nesmije."
čudni uzroci, radi koji h nepije se vino.
„Izvoljite čašicu vina", reče njeka gospoja svomu znancu.
„„Hvala liepa, nemogu iz triuh uzrokah; prvo, što veoma riedko pijem; drugo, što mi je to i liečnik zabranio; a trece što sam prije pol sata oku izpio.""	—In—c.
Prijateljski listovi.
Zagreb. Nemogu odoljeti mladjahnomu, pa upravo s toga vatrenotnu svomu srcu, da iz dna njegova neuzkliknem: Živila nam „Torbica" u bielom i ponositom našem Zagreb-gradu! Radostno dočekasmo prvi tvoj snopčič, ali još radostnije drugi; nu jedva što si drugi put bieli sviet ugledala, nadje se njeki inudrac V., koji te stao u „Glasouoši" bockati zbog tvojih, kako 011 veli „čla-nakah trganacah". Taj V. čini nam se momkom čudne fajte, pa čemo ga pustiti u miru, neka bocka, dok mu se boculice nezalupe. Sreča i Bog, što se njegova bockanja nitko neboji, a neplaši ih se ni li, mila „Torbice", nego čini pravo i neboj se nikoga. Sto te pako svi nemiluju, tješi se tirne, što se nije nitko rodio, koji bi svim ugodio.
Dobro si učinila, draga „Torbico", što si i srbsku našu braču pozvala na rad. Govori se, da je našoj srbskoj brači zazoran bieli Zagreb-grad; ali srbska naša brača odazvati če se ljubeznomu pozivu i pokazati, da nezaziru s nami se n kolo uhvatiti, kao što i mi nezaziremo u kolo ih pozvati.
Živila „Torbica"! Bog s tobom!	B—č—.
Zagreb. Nedavno zaškrebeta u karlovačkom „Glasonoši" ona škrebe-laljka od dopisnika iz Zagreba, koji neumije o inom pisati, do „Torbice" i „Rodoljuba". Buduč bi tko mislio, da šutimo, što smo tobože uz lažljive svoje dopise u „Naprej-u" pristali, evo o tom još par riečih.
Najprije se okusi isti gosp. ^ u dosietkah, nu čini mi se, nepodjoše mu za rukom, buduč kaže — šlo mi nerekosmo — da on sam nežna, šlo piše. To mu je sigurno saviest iz tiha prišsplnula. Zatim kaže , da јз „graknuo" na prs-vedno uiedničtvo „Torbice"; mi ga nepoznamo osobno, te s toga nemožemo auditi o tom, jeli isti gospodin „grače" ili drugim načinom misli svoje izraiuje, nu mi rieči njegovoj vjerujemo, da sve drugo znade, samo liegoiorili, kao ostali umni storovi božji. Nadalje mi neznamo od kuda mu ta dosietka, da je uredništvo „Torbice" gorke suze lilo , ako možda gosp. dopisnik rubca žmikao nije. Uredničtvu „Torbice" biaše doduše veoma žao, što nije moglo Hrvatom u „Torbici" onoga nijesta ustupiti, koje ili po pravu ide , ali ne i maj uči d o volj no članakah hrvatskih, nemogaše ni zadovoljiti pravednoj želji i nadi hrvatskih podpiraocah svojih. A to sramota za Hrvate, kao gosp /I kaže, nije, te mi dvojimo veoma, irnade li ikoj djak na ikojoj gimnaziji, neizuzam ni istog gosp. dopisnika, dok nas činom ne osvedoči, koj bi bio kadar, uz svoje školske predmete još 1'/, arka što valjana uma h napisati. O onom zagrebačkom djaku , što rekoh, ponavljam ovdje opet: da je on poziv k predpla i po siojoj volji preina-čio, buduč na nijednom našem nebijaše, da če biti pola hrvatskih spisali, premda je uredničtvo lo željelo i piemda mi to obrekosmo ustmeno , ali kad neima članakah, to neima ni časopisa. S toga neuvidjamo , jeli smo prestali biti „mož besede". Ta to če najbolje znati urednik sam g. Ravnikar*}.
A što se tiče povriedjenja istine i osrainoljenja zagrebačke gimnazije, o kojim gosp. /i blagoizvoljuje na koncu piskarenja svoga, snivati, to mislimo, da netreba — posije gore navedenog ni riečce više spomenuti. Samo svjetujemo
*) Dopisi našeg L. T. podpuno smo jednakih misli, te ono isto uvjek govorimo, — * toga mislimo da če biti ovirn odgovorom konac — evadje.
Ured.
našega viteza dužnoga braniti napadnute, da ih štiti, a ne kao sada za-grebačku gimnaziji], koju mi kao član njezin, sigurno napadati nečemo.
Komično nam je milo, što je ono njegov zadn|i odgovor, jer bismo bu-duči put pero bolje naoštrili, da mu se opet uzvidi napadati ljude, koji ništa ne-skriviše — iz pukog svog neznanstva!	L. T.
Eielca. —1|— Mila „Torbice"! Mogao bih ti što natuknuti o golemoj nesreči — o tuei naime, koja o Vidovi pomlatila nam nisjednu posestrimu Ittru (osim gdjekojega mjesta), — ali o takovoj nevolji neda mi se pisati, osobito kad pomislim na udarac , koji seljakova nesreča i narodnjemu napredku zadaje. — Kadostnije umačem pero, da ti što o napredku javim. G. gimnaz. profesor J. T. počeo je več lanjske godinc predavati — i to svakoga blagdana posije djačke propovjedi — slovensku literaturu i za ti m neumrloga dra. Franceta Prešerna. Taj znpočeti posao nastavio je ove godine i prešao svu literaturu jošte jednom, a njeke je nedjelje počeo tumačiti poezije Francetove. To doista mnogo koristi — premda imade malo slušalacah. — A lani je bilo jošte bolje, jer je g. pr. V. P. tunačio svoju hrvatsku slovnicu, nu buduč nam ga udes ugrabio, to predaje sam g. T. slovenski. Bog daj sreču!
Kako sam čuo u zadnjem odboru djačkoga čitališta, imati čemo gi'je po-četkom srpnja besjedu u slavu našima slavjanskima apoštolima. O uspjehu ču ti javiti koju u buduče. Dotle Bog!
Listnica.
(Slov.) Zavoljo pomanjkanja časa v sedanjih zadnjih dnevih letošnjega šolskega leta, dali smo „Torbico" le v 2 pfilah na sietlo, — toraj je cena tudi ponižana, akoravno smo pesrne in dopise s prav malimi črkami tiskati dali. Vse čast. gg. dijake pa prav lepo prosimo, da bi med šolskimi počitnicami po svojih krajih naberali naročnike in jih potem vredniku pošiljali v Zagreb. — Kar se uvrste-vanja spisov v „Torbico" tiče, obljubimo, da bodemo skrbeli, da željam dopisnikov zadovoljimo, vendar povemo, da prevodi in druge enake tvarine malo težej pridejo na vrsto, dokler imamo izvirnega gradiva. — Gosp. B. G. v K.: Skusili bodemo še kaj porabiti iz Vaše zbirke. — Gosp. T. na R.: Ostalo se časoma porabi.
—	Gosp. A. B.: Vašo mično povestico djali smo v predalček za drugo leto. — Gosp. J. L. na R.: V ta zvezek ni bilo nikakor mogoče. — Gosp. J, H. v Lj.: Le naprej, dragi Jože, ltar nam dobrega v roke pride, vse se natisne. — Gosp. J. J. v. N.: Prav rado Vam „Torbica" prostor odmerja. Prosimo še kaj. — Gosp, Podgorjanskemu: Prejeli, toda za zdaj prepozno.
(Hrv.) Gosp. B—č— u Z.: Vaša „dva akros.. .." i oslalo ostavismo za buduču godinu. Osobito nam je drago, što čete nam ostati ijeran podupiratelj. — G J. B —čiču na H.: Krasnu Vašu pripovjest čemo ohjelodaniti. — Gosp. R. L.: Najbolje je, da ga pustimo u miru. Vašega pitanja dakle nečemo javno priobčiti.
—	Gosp. Venceslavu u B.: Srdarna Vam hvala za poslanu pjesmu, koja nas jako razveseli. Molimo, da se često sjetite „Torbice"! — Gosp. ?: O Vašem dopisu pisali čemo Vam o\ih danah. — Gosp. Toševačkomu: Sve liepo i doliro, samo na~ pried! Ostalo se prilikom porabi.. — Gosp. M. M. u 7..: Vnšu pjesmu čemo pri-pkoin upotrebiti. Radite samo dalje. — Gosp I. Sv.: Žao nam je, što nam prc<-stora uzmanjka.
--—-—•