NAŠA ANKETA
Koliko kulture potrebujemo?
Če je že kaj, kar zasluži v tem trenutku resno zaskrbljenost, potem je to naša podežel-ska kultura. Nekdaj tako živa, zveličavna, ce-njena in vsevpričujoča, že nekaj časa ždi na Tobu nerazumljive letargije in vsi kazalci kul-turne aktivnosti v naših podeželskih krajih
kažejo, da si še ne kaže obetati njenega po-novnega vzpona. Kdo je kriv za to žalostno slanje, o tem so si mnenja različna. Večina dolži televizijo, nekateri pa tudi pomanjkanje splošnega interesa. Vsekakor pa kultura danes postaja dobrina, ki jo vsakdo sprejema po svoje. Zato so, razumljivo, tudi potrebe po njej zreducirane na stopnjo posamičnih inte-resov. O tem, koliko in kakšno kulturo bi danes potrebovali na podeželju, odnosno kak-šen je okus njenega porabnika nasploh, pa so nam kar najbolj nazorno spregovorili kar naši občani sami:
Branko Kosec, hotelski tehnik s Kureščka: »Po mojem je za zdajšnje nezavidljivo stanje v naši kulturi kriv predvsem splošni interes. Ljudje vse preveč hlastajo za materialnimi dobrinami in se ne menijo več veliko za duhovno bogastvo. Tudi dru-žabnosti je vse manj. To pomeni, da se ob večerih ljudje ne shajajo več skupaj, ampak predano ždijo doma pred televizijo. Vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pa vrh tega še baše čas in divje cene kmetijske mehanizacije. Če se vse skupaj ne bi tako strašansko dražilo, bi se ljudje morda bolj zanimali za kulturo.«
Spela Kaslelic, učenka OS s Škofljice:
»Za naš kraj lahko rečem, da kulturno življenje v
njem še zdaleč ni na takšni ravni, kot bi lahko bito.
Lahko bi bilo bolj razgibano v prostem času. Tako pa
se vsi posvečamo le televiziji. Po mojem ta neusmi-
ljeno uničuje kulturo kot tako.«
Elizabeta Peklaj, administratorka s Hruševa: »V naših vaseh vse bolj zanemarjamo predvsem gledališko kulturo. Ko sem bila sama še otrok. je bilo tega veliko, zdaj pa je vse nekam zamrlo. Mislim. da je za to v prvi vrsti kriva televizija in pa avtomobili. saj je danes ljudem mesto precej bolj dostopno, kot jim je bilo včasih. Prav v mestu pa se ohranja še nekaj tradicionalne kulture.«
Bernarda Železnikar, gospodinja z Visokega pod Kureščkom:
»Danes na vasi praktično že nimamo več drugega razvedrila kot televizijo. Še posebej v zimskem času. Dobrih starih giedaliških iger, kakršne smo imeli včasih, pa je čedalje manj. Tudi petja. Nekdaj pa skorajda ni bilo vasi, pa četudi še tako majhne. ki ne bi imela organizirane pevske skupine.«
Franci Malovrh, učenec OŠ iz Polhovega Gradca:
»Sam pogrešam v našem kraju predvsem kino.
Tako bi lahko precej oživil družabnost.Prav pa bi
bilo tudi, ko bi bila naša ljudska knjižnica odprla vsaj
dvakrat na teden in ne enkrat samkrat tako kot zdaj.
V mrzlem zimskem času je namreč prebiranje knjig.
za veliko Ijudi še vedno zelo pomembno razvedrilo.«
BRANKO VRHOVEC
Branko
Kosec
Spela Kastelic
Elizabeta Peklaj
Bernarda Železnikar
Franci Malovrh