Dopisi. Dobova. (Dobova, kje si?) Da bi vedeli, g. urednik, kako vzvišen utis je povzro6ila v meni probujenost onih slovenskih občin, kojih imena sem bral v zadnjem «Gospodarju> pod nadpisom: zavedne ob6ine. Da, to je vsekako važno znamenje za bodo6nost, da preveva slov. ob6ine odlo6no narodni duh, da razumeva naše ljudstvo položaj celokupnega naroda slovenskega. Lepa imena, a še lepša in pomenljiva je probujenost zavednih občin. Pa Se z druge strani me je zanimal važen 6lanek. Prepri6an sem bil da zavzema med zavednimi ob6inami 6astno mesto tudi sedem dobovskih ob6in. Bral sem toraj pazljivo: Za slovensko nadsodišee v Ljubljani so vložile pri c. kr. pravosodnem ministerstvu proSnjo slede6e ob6ine . . . Toda, ali me vara oko? Dobove ni. Berem dalje: Na državni zbor so vložile v isti zadevi prošnje, ob6ine a Dobova je preskromna, da bi se pokazala pred svetom. Pa saj je §e vseu6iliS6e na vrsti, si mislim, za to se mora gotvo oglasiti Dobova, saj pošilja vendar vsako leto nadebudne mladeni6e v gimnazijske šole. A katere ob6ine spet ni med onimi, ki so vložile proSnjo za ustanovo vseu6iliš6a v Ljubljani ? Da, Dobova ni zavedna! Dirnilo me je nekaj neprijetnega. A §e nisem omenil prošenj za poštne napise in pe6ate, za slovenske napise na žeIezni6nih postajah, za jednakopravnost slovenskega jezika po vseh uradih. Gotovo je tu storila Dobova svojo narodno dolžnost, a spet mi je splaval up po vodi. Dobove ni, pa je ni. Dobova, Dobova, k\e si? Izpod Pohorja. Stara hrvatska prislovica pravi: «Komu je sv. Petar! kum, lahko mu je u nebo do<5i (priti)». Našemu staremu prijatelju Simoni6u ni sicer kumoval Bog ve kak mogotec tega sveta, toda on ima imenitnega strica, in to je tudi nekaj; s priporo6ilom tega strica, ki pre ima velevažno besedo v deželnem odboru, upa naš di6ni german že dve leti, da dobi mastno službieo reprezentanta na Slatini. Imenovano službo mora, kaj pa da, dobiti jedino le veliki Nemec. To pa za to, ker glasom zemljepisja leži rogaška Slatina sredi nemškega ljudstva, kar se mora velikemu številu jugoslovenskih gostov tudi dejanski po reprezentanci pokazati. Simoni6evo germansko plemstvo, kakor je znano, sicer ne seže gor do Askera in Emble, a german je vendar le, pa še kakšen! Mi ga le pomilujemo, da njegovo upanje ostane toliko 6asa neizpolnjeno, zlasti ker je pred dvema mesecema nezmotljivo prerokoval, da mu je s 1. januarijem 1899. služba podeljana, a sedaj glej! zopet nič. Pa naj še kdo pore6e, da 6loveku ni na tem 6elarnem svetu vsled samega upanja obupati. Izptnjskegaokraja. (Zdravstvene zadeve.) Vsako leto se prikaže tu in tam, osobito v zimskem 6asu, morilka otrok, davica. V tukajšnji ob6ini sv. Bolfenka se je prikradla v hišo nekega posestnika še pred tremi tedni in pobrala nadobudno deklico, pridno šolarko. Potem je bolezen malce prenehala in strah vseh se je nekoliko polegel. A zdaj je nastopila na novo i zopet odnesla žrtve; pri eni hiši sta umrla dva otroka in tretji — 121etni fantek — leži v umiranju, pri drugi hiši ležite dve sestrici. Postava tirja ostro od ob6inskih uradov in šolskih vodstev, da takoj naznanijo okr. glavarstvu nastop kake kužne bolezni. Zakaj tirja to postava in kaznuje one, ki bi jo prezirali? Nedvomno zato, da se omeji in mogoče zabrani razširjanje takšne bolezni. Tudi tukaj se je takoj naznanil nastop bolezni. A okrajni zdravnik je prišel še le po smrli doti6nega otroka. Zdaj pa, ko je vnovi6 bolezen nastopila, in sta še dva otroka umrla in jib je še ve6 v smrtni nevarnosti, zdaj pa (do 7. januarija) ga sploh ni. Zakaj je tedaj ta postava? Zakaj se morajo naznaniti slu6aji kužnih bolezni? Zakaj imamo okrajnega zdravnika? Kdor ve, kaj je davica, kdor je že gledal bole6ine in muke ubogih otrok, kdor je že slišal jok in tarnjanje obupnih starišev, stoje6ih pri svojih Ijubljencih, ko bi jim iz srca radi pomagali, pa ne morejo, ta bo razumel našo žalost in nejevoljo. In mi nimamo v obližju nikjer zdravnika, najbližji }e ravno ptujski. Poprej! je §e bil vsaj na Ptujski gori, zdaj smo pa popolno zapuS6eni. Mi kli6emo in tirjamo od zastopov ob6in, ki so v obližju Ptujske gore, da se nemudoma snidejo in pomenijo, kako bi zopet dobili tu-sem zdravnika, da v prvi vrsti določijo takšno svoto v podporo zdravnika, da bomo lahko upali, da se bo kak priden in postrežljiv zdravnik tu naselil. Le pomislite, da davica skoraj vsako leto nastopi in koliko drugih slučajev lahko nanagloma nastopi, zdravnika pa ni nikjer blizu! Prosimo in zahtevamo, da ne odlagate, da takoj potrebno ukrenete. Iz Ljntomera. (Ob6insko gospodarstvo.) Premoženje naše ob6ine je v tako slabem stanu, da je treba štediti in štediti in na vsak krajcar gledati. Vkljub temu pa ima naSa ob6ina celo vrsto nepotrebnih izdavkov, zoper katere se zastonj upirajo slovenski odborniki. Ne bomo govorili o nemški šoli, ki stane vsako leto okoli 400 gld. iz ob6inske, oziroma hranilniške blagajnice, pa6 pa ho6emo volilce opozoriti na1 zadevo ob6inskega zdravnika. Pred nekterimi leti se je osnoval za ob6ine ljutomerske in malonedeljske fare sanitetni distrikt (zdravniško okrožje) in takrat se je nastavil kot okrožni zdravnik gospod dr. Anton Mihali6. Ljutomerska ob6ina pa ni hotela pristopiti temu okrožju, ampak je hotela imeti svojega lastnega ob6inskega zdravnika. Dasiravno je občinska blagajniea prazna, so mislili naši Nemci na leto kacih 800 gld. pla6ati za kakšnega ,Nemca', ki bi ga za zdravnika sem dobili. Nihče se ni oglasil. Na to so razpisali službo s 500 gld. in so jo dali g. dr. Vozelki. To mu je bila lepa podpora. Kaj mislite, kaj ima opraviti tak ob6inski zdravnik ? On mora biti navzoč pri stavbarskih komisijah. Teh je v Ljutomeru na leto od 3—6. Potem ima ogledati mrliče. Teh je na leto v trgu 10—15 in za vse to delo 500 gld.!! To smo bogati, ki tako plačujemo. Pozneje se je znižala ta pla6a na 300 gld, Ali opravila tudi ni bilo ve6, tako, da je bil gosp. župan v najve6ji zadregi, ko ga je obeinski odbornik vprašal, kaj je storil ob6inski zdravnik v preteklem letu za 300 gld. Vsi ti stroSki bi se znižali na 50 do 60 gld., 6e trg pristopi okoliški sanitetni ob6ini. Zato je slovenski odbornik v seji dne 7. januvarija predlagal, naj se za naprej opusti občinski zdravnik in naj občina pristopi okoliški sanitetni ob6ini. Toda nemška ve6ina ni hotela vsprejeti odbornikovega predloga, naj se za naprej opusti občinski zdravnik in naj občina pristopi sanitetnemu okoliškemu okrožju. — Gospod dr. Mihali6 je okrožni zdravnik, in namesto da bi njemu privoš6ili 50 borih goldinar6kov, jih prostovoljno drugemu dajo 300 gld. Nemška ve6ina je glasovala proti temu predlogu in zopet bomo vsako leto pla6evali po 250 gld. Še eno. Na ljutomerskem lovu se zabava g. dr. Roži6. Vsak mu to veselje privoS6i. Pa ve6 pla6evati bi moral. Pred 5 leti je nemška ve6ina podaljSala najemno pogodbo za staro najemnino 40 gld. Letos pa se je mož zbal slovenskih odbornikov in ko je prosil za podaljSanje najemne pogodbe, je prostovoljno obljubil 80 gld. Zakaj pa prej ne? 0b6ina je torej v 5 letih 200 gld. na najemnini izgubila. Če bi bil šel lov na dražbo, bi se bil prodal za 100 gld. Tudi letos je v seji dne 7. janavarija nemška večina sklenola, priporo6ati podaljšanje najemne pogodbe. Zakaj ne na dražbo? Kdor več pla6a, tisti naj lov ima. Ob6ina krvavo po- trebuje vsaeega krajcarja. Zato so slovenski odborniki zahtevali licitacijo ali ostali so v manjšini. Še nekaj: ljutomerska hranilnica dobiva svoje dobi6ke od slovenskih kmetov. Koliko pa zanje izda? Koliko da hranilnica za ubožno deco Frana-Jožeiove §ole, ali za gasilna društva ali za gospodarske namene? Odgovor je kratek: ni6. Ob priliki bomo povedali, zakaj je tako. Zdole pri Kozjem ni edina ob6ina, kakor je «Slov. Gospod.» poro6al v 51. št. 1. 1., ki slovenski uraduje, ter ima samo slov. pe6at. Takih ob6in je ve6 v tem okraju. Št. Vid je bil že pred ve6 ko dvema letoma sklenil slov. uradovanje, ter si naro6il slov. pe6at. Cudimo se le, da se zavedni in zmožni občinski predstoinik na Lokah ne more sprijazniti s popolnoma slov. uradovanjem. Prese6no, Prevorje so slov. ob6ine z uradovanjem in pečatom. Zvedeli smo, da se je Zagorje že pred 2 in pol leta za slov. uradovanje izreklo ter ima samo slov. pe6at. Le na živinske potne liste še bojda ob6inski predstojnik nemškega «pritisne», misleč, za živinske liste je že ta dober. Upamo pa, da se bo sedaj poboljšal. Druge občine pa, katere se še niso odločile za slov. uradovanje, naj to nemudoma store, da se pokažemo pred svetom, da je kozjanski okraj zaveden in slovensk. Še eno. Občine, ki so blizo Kozjega ter imajo tamkaj svojo pošto, naj podregajo na vižjem mestu, zakaj se na njihove prošnie ne ozira ter ne naroči na pošti dvojezi6ni pe6at. Doseglo se je na Pilštajnu, na Planini, mora se torej tudi v Kozjem. Isto naj storijo ob6ine okoli Sv. Petra in Po6etrtka. Iz gornjeradgonskega okraja. (Okr. zastop.) Kdo bo prihodnji načelnik gornjeradgonskega okrajnega zastopa? Oglašajo se v tej zadevi razni glasovi iz ob6instva. Eni ga ho6ejo imeti pri Sv. Petru; Jurijev6ani pravijo: »Zakai pa pri nas ne?« Kapelčani vprašajo: »Zakaj pa enkrat pri nas ne?« Negovčani velijo: »Kaj smo pa te mi?« Ti razli6ni glasovi so znamenje, da tudi ta slovenski okraj vstaja iz dolgoletnega politi6nega spanja in se postavlja na lastne noge. Pri teh razli6nih glasih je pa to najbolj veselo znamenje, da so vsi pošteni možje tega okraja v tem edini, da mora biti prihodnji na6elnik znan kot odlo6en kristijan in odločen Slovenec. Takih pa v tem okraju ne manjka in zato se bode želji volilcev, želji naših mož lahko ugodilo. Mnogi bodo vprašali, kaj pa bo z dosedanjim načelnikom? Ali se bo zopet potegoval za mesto na6elnikovo v okrajnem zastopu? Na to odgovarjarao, da smo slišali iz zanesljivega vira, da ne misli več biti na6elnik. Zato no6emo o njem re6i danes niti besedice. Ampak sedaj je naša prva naloga, da opozarjamo volilce, naj si izberejo za prihodnje volitve iz svoje sredine kot kandidate za okrajni zastop može, ki so znani kot verni kristijani, kot odločni Slovenei, in ki imajo srce in smisel za gospodarski blagor našega okraja. Najbolj sposobnega izmed teh mož si hočemo potem izbrati za na6elnika, najsi bo potem iz katerekoli župnije. Pripravljajmo se že sedaj na volitve, ki se nam bližaio brzimi koraki. Naše geslo pa bodi: Vsak kdor ho6e priti v okrajni zastop, naj bo pošten katoli6an, odlo6en Slovenec in vnet za gospodarski napredek našega okraja! Naprei! Št. Dj v Slov. goricah. (Naša organizacija.) Pri nas se }e osnovala po prizadevanji «Zveze slovenskih posojilnic* v Celji slovenska hranilnica in posoiilnica. Pri ustanovnem zborovanji, katero se je v ta namen vršilo že meseca avgusta 1. 1. so bili izvoljeni v prvo na6elstvo 6. g. župnik Matija Kelemina kot predsednik, kot odborniki pa posestniki: Franjo Thaler, Janez Uhl, Jožef Reiter, Franc Cimperc, Anton Hauc, Janez Flucher in Janez Bauman. V nadzorstvu so kot predsednik g. nadučitelj Karl Sorko in gg. Jožef Ferk in Franc Celcer. Prošnja za vpis zadruge v zadružni imenik se je že vložila c. kr. okrožnemu kot trgovskemu sodiš6u v Mariboru in bode za6ela ta hranilnica in posojilnica poslovati kakor hitro se vpis izvrši. Izvoljeno na6elstvo in nadzorstvo te nove zares prepotrebne hranilnice in posojilnice nam je lahko porok za to, da se je postavila zadruga na krepko podlago in da bode ista v stanu, oteti marsikatero žrtev požrešnim sovražnim krempljem. Priporo6amo rodoljubom ob jezikovni meji in v mešovitih krajih, naj tudi ustanavljajo posojilnice kjer je le mogo6e, da postavimo tako mo6ne stebre proti ugrabljivim sosedom, kateri prežč na vsako ped naše zemlje in rešimo v zadnjem 6asu, kar je še mogo6e. «Zveza slovenskih posojilnio v Celji, ktera je tako radovoljno podpirala ustanavljanje naše hranilnice, bode gotovo tudi istotako rada pospeševala ustanavljanje enakih zadrug po drugod. Treba se je le na-njo obrniti. Na delo torai rojaki!