Ljubljana, dne 20. oktobra 1937. "V izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 53 Din. Insersti po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194 _ vas . ezic dele Živimo v dneh, ko se vsi dogodki razpletajo v znamenju razkroja. Bolj ko bi bila potrebna skupnost, hujša je razdvojenost. Skoraj smo že tako daleč, da velja že sama misel na skupnost za pregreho. Hujša ko je stiska, večja je razcepljenost, a največja je v tistih vrstah, ki iz dneva v dan morajo živeti od sadov svojih žuljev. Tiste sile, ki nikdar in nikoli niso priznavale pravic delovnemu ljudstvu, so znale tudi danes razdvojiti može na teh postojankah. Vsakdo ve, da človeku, ki mora brez lastnih tal težko delati za svoj vsakdanji kruh, pri njegovem delu ne gre za kake meglene teorije, ampak za kruh, za vse tisto, kar človek potrebuje iz dneva v dan. In vendar kljub temu znajo neki ljudje izkoristiti ta položaj. Enotno strokovno fronto delavstva so razbili po načelih, ki v ničemer ne odgovarjajo interesom dela. Znali so položaj zaostriti tako, da se je delavstvo razcepilo v polno taborov, ki se drug drugega pobijajo. . Pilat si umiva refee Razmere, ki so zavladale v vrstah našega industrijskega delavstva, so dragocena šola tudi za kmete, za vso slovensko vas. Človek v tovarni prav gotovo ni odvisen od svojega svetovnega nazora. Nihče ga ne vpraša, kako idejno gleda na ta ali oni problem, ampak samo — kako dela. Kijub temu so danes delavci vendar razdeljeni in med seboj sprti. Zakaj? Zato, ker ljudje, ki hočejo brez lastnega dela živeti »od ljudskega dela, vedo, da je to delo mogoče izkoriščati samo z razdvojenostjo.-Hrasta človek ne more upogniti, hrastove trske pa lahko — lomi. V take trske so znali danes spretni ljudje razcepiti vrste delovnega ljudstva. Od zadnjega, najmlajšega vajenca in težaka do vseučiliškega profesorja, vse je razdvojeno. In ti ljudje, ki spadajo miselno tako skupaj kakor olupek k jabolku, se danes med seboj bore s spisi in članki, ob katerih se človek nehote zdrzne. Ali je slovenski delavec za svojo poštenost res zaslužil samo to? Ali naš delovni človek ni vreden boljše usode? Ali ni zaslužil s svojim delom vsaj tega, da mu to delo priznamo in ga zanj primerno nagradimo? Glejte, niti tega delavcu danes družba ne dovoli. Kakor hitro hoče pokazati vsaj nekaj enotne volje, zavpije družba o komunizmu. To je pa danes toliko kakor je bil nekdaj smrtni greh. Pilatje pa, ki iz te razdvojenosti žive, si s hinavskim obrazom umivajo roke. Voda iz tega pranja je strup, ki razjeda vse poštene delovne vrste. Vzgled, hi kliče Zakaj govorimo vprav mi o tem? Saj bi morda utegnil kdo reči: »Kaj vas kmete brigaj kaj se godi z nami delavci?« Čisto na tiho! Ni tako. Kmetje in delavci smo e n o. Skupaj smo tista podlaga, na kateri temelji svet. Bolečina delavca je tudi naša bolečina. Krivica, ki jo doživi on, zadene tudi nas! Zakaj? Zato, ker smo skupno tista plast člo- veštva, ki ustvarja s svojim delom one vrednote, brez katerih ni življenja! Kar zamislite si nebotičnike, letala, avtomobile, moderne betonirane ceste brez — delovnih rok! Pa si spet zamislite vse te delovne roke brez — kmetskega kruha! Sami si lahko daste odgovor na vsa vprašanja, ki se rode iž.te primere. Mislimo, da je odgovor klic, ki vpije, ki kriči brez naših besedi. Mislimo, da je vzgled, ki ga vidimo v vrstah industrijskih delavcev dovolj močan in nam lahko odpre oči. €n hlev, en -pasliv Razmere, ki smo jih tu omenili, so — živa šola. Tam so znali neki ljudje ustvariti tako razpoloženje, da tovariš ne zaupa več tovarišu. Toliko hujše je pri nas na vasi. Naše kmetsko delo je tako mnogoliko, da ima vsak naš sovražnik lahko delo. Mi nimamo časa, da bi razglabljali o problemih, naš »delovni dan« ni določen z zakonom, ampak z neizprosno nujnostjo narave. Ta nujnost je nepojmljiva in neizpiemenljiva. To nujnost mi priznavamo, ne priznavajo je pa tisti, ki danes namenoma in premišljeno hočejo razdvaj&ti slovensko vas. Pravimo: namenoma in premišljeno. Da! Tudi nam hočejo dopovedati, da je pšenica drugačna, če je sejana ob takem ali drugačnem blagoslovu. Tudi nam hočejo vsiliti prepričanje, da gnoj ni gnoj, če ga ni nekdo potrdil. Mi pa vsem tem ljudem odgovarjamo: En hlev in en pastir. Veste, kdo je ta pastir? Kmet! Da, samo kmet, ki bo rešil tudi svojega tovariša delavca ... JKcils*© apeszfi Itzsiefez? S tem naslovom je neznan autor razpravljal v mariborskem »Večerniku« od 9. t. m. o težkem položaju našega kmetstva, se dotaknil zadevnih vzrokov in navedel leke, ki naj bi rešili kmeta težkih prilik. Med drugim pravi, da je težko pokazati s prstom na činitelja, ki je kriv zaostalosti kmetijstva, kot lek pa navaja izboljša,-nje pridelovanja in kakovosti sadežev. Problem je vendar tako važen in sega pregloboko v socialno zajednico, da bi mogli priznati učinkovitost nasvetovanih lekov. Stvari torej le koristimo in prispevamo razčiščenju pojmov, če spregovorimo ponovno o njem. Ker smatram vaš list v to najbolj primeren, naprošam uredništvo, da mi dovoli toliko prostora, da morem izraziti k članku te-le pripombe: Nasvetovana leka sta sicer priporočljiva in z ozirom na mnoge prednosti umnega- kmetovanja zaželjena, nikakor pa nista ona činitelja, ki bi mogla globlje poseči v socialni sestav in pričarati njegovo temeljito reformo. Njihov učinek je skromen ali bolj dozdeven kot resničen. Oba spadata v strokovnost, torej v okvir gospodarstva. A kaj moremo reči in kaj neprestano ponavljamo? Vsaka naša beseda je obsodba sodobnega krivičnega gospodarskega, oziroma socialnega reda. Ker pa ni ta red samo naš — samo slovenski, hrvaški, srbski itd., ker socialni problem zadeva samo te ali one države, ampak spada v mednarodni okvir, ni kmetsko vprašanje samo J" '<-£! vidno in eijfca. da ne potrebuje ------ _ _ jv - '*-• nobene globlje razlage. Rčs obstojajo ponekod gospodarske ovire, ki jih drugod mogoče ni ali vsaj v takem obsegu ne, a to na bistvu stvari prav nič ne spremeni. Bistveno je položaj inozemskega kmetstva tak kot oni našega; oba sta odvisna od vijaka, ki ju stiska s tako silo, da izključuje vsak na- predek (kmetstva in ne mogoče poedinega kmeta!). , In vzrok? Navedemo ga v dveh besedah: proizvodnja (produkcija) in konsum (nabava, uporaba proizvodov). To sta stališči, med katerima je niz socialnih vprašanj, ki pravkar tvorijo usodna trenja, borbe, polcrete, nezadovoljstva itd., Francoski zadružni miselc in publicist Charl Gide (Šari Žid) je utemeljeno govoril in zapisal, da je treba pravične cene. Da, pravično ceno zahtevajo vse delovne množice, pravično ceno pri produkciji (prodaji) in nakupu — in socialne pravice so v bistvu rešene! Le bežen primer: Delovne roke, kamor vključujemo po njegovem poslanstvu v socialnem življenju predvsem kmetstvo, niso za svoje težko delo nagrajene tako, kot to zahtevajo gospodarska morala, socialna pravičnost, normalno menjanje dobrin ali kakor že hočete. Delavec — vobče — dobiva za svoje delo izredno okrnjene nagrade, ki niso v nikakem pravem razmerju z onimi, ki jih on — kmet, delavec, obrtnik, uradnik — plača za nabavo blaga industrijskega izvora ali kot potrošnik (konsument) vobče. Tako je gospodarsko okrnjen na dveh straneh: pri proizvodnji in konsumu. Naravna posledica je, da kmet v takem stanju ne tvega — in tudi ne more, ker nima —< nikakih znatnih investicij v izboljšanje, dasi ni nrčelno temu protiven. Dobro ve, ker skuša leto za letom, kako se mu to nagraja ali izplača. ^ , , ' --«• ok- da i" n. pr. z&.?nia, vedno Samo tukaj um vir'"*: — ^ 1 bolj »suha« leta uporaba sicer tako potrebnih umetnih gnojil, zlasti fosfatnih, v naši državi padla. Ni treba dokazov, da vrta ta vijak tudi v moralno življenje. Ni poleta, volje, veselja! Kako neki?! Kupi to, kupi ono! Umetna gnojila, boljše orodje, stroje, sredstva proti rastlinskim in živalskim škodljivcem ... Vse prav in koristno! A končni letni račun — uspeh? Namesto zadovoljiv izkupiček — prevara! Vijak, vijak! In naj se temu priključi še slaba letina? Ne, v kmetstvu je z ozirom na njegove pičle uspehe ali boljše: neuspehe tako skromna krivda, da je napram prej omenjenemu vzroku pravi pritlikavec. žlncgleški edpcz? Japonski divjaški napad je vzbudil proti sebi odpor vsega poštenega sveta. Po sklepu Društva narodov je vsem včlanjenim državam prosto dano na voljo, da začno iahko sankcije proti Japonski. V Londonu so jih neuradno, tako rekoč na svojo roko že začeli izvajati. Hugh Mac Intosh ima v Londonu ogromno število mlečnih točilnic, ki so hkratu brezalkoholne gostilne. Vsak gost dobi na mizo v bel svilen papir zavito slamico, da skoznjo srka naročeno pijačo. Koliko se porabi teh slamic, je lahko mogoče približno izračunati, če vemo, da ima Mac Intosh samo v Londonnu 200. svojih podružnic. Zdaj so te slamice nenadoma postale gibalo važnih dogodkov. Ko je namreč Mac Intosh v listih Čital o barbarskih japonskih napadih na Nanking in Kanton ter o silnih žrtvah, ki so jih ta bombardiranja povzročila med civilnim prebivalstvom, je takoj poslal svojim japonskim dobaviteljem omenjenih slamic pismo s približno .tole vsebino: »Ker smatram, da lahko samo poslovni ljudje skrajšajo vojno na Kitajskem, sem takoj ukinil pravkar odrejeno naročilo 100 milijonov slamic pri japonski tovarni...« To pismo je poleg mnogih drugih ukrepov proti Japonski objavil velik londonski dnevnik. Objava je delovala kakor alarfh. Po vzgledu tega mlečnega magnata so se začeli ravnati tudi nekateri drugi poslovni ljudje in takoj se je razbohotil protijaponski bojkot po vsem Londonu in še po mnogih drugih angleških mestih. Poslopje, v katerem se nahaja središče proti-japonskega delovanja, stoji v severozapadnem delu Londona. Pred vhodom stojita dva mlada Angleža in imata spredaj in ob strani plakate: »Končajte vojno!« »Bojkot japonskemu blagu!« Podobnih napisov je polno po hodnikih in pisarnah odbora za bojkot. Takoj v veži je obešena povečana fotografija razmesarjenega otroka, ki je bil ubit med bombardiranjem. Spodaj je napis: »Pomagajte nam, da napravimo temu kraj!« Vrhovni vodja tega gospodarskega vojnega pohoda proti Japonski je Sinclair Wood, jako znan in spoštovan angleški politik. Za to člove-eansko borbo proti divjaštvu je ves navdušen. »Naša dolžnost je« — pravi — »da onemogočimo to ubijanje. Z vseh strani, od vseh strank in iz vseh slojev angleškega prebivalstva prejemamo moralno in materialno podporo. Imamo pisma in telegrame, ki so jih podpisali najbolj vidni in najbolj vplivni možje v Angliji. Poleg podpisa nadškofa iz Canterburya je podpis izrazitega protiklerikalca Johna Maxtona, kraj podpisa vojvodi nje Oksfordske je podpis delavskega poslanca WiIkinsona. Prejeli smo že več tisoč funtov in pošiljamo zdravila in izobražene bolničarje na Kitajsko. S prodajo naših znakov, ki jih bo v kratkem nosil v gumbnici vsak pošten človek, bomo zbrali nova sredstva in bomo z njimi lahko olajšali usodo Kitajcev.« Odbor prejema dan za dnem na stotine predlogov o geslih - nes««^ Ka?erIffli M m mogoče pospeševati bojkot. Med drugim je prejel letak z velikansko roko, ki odbija vse japonsko blago, kolikor se ga po morski poti grmadi proti Angliji. Drugi letak kaže letalsko bombo, polno ur, krtačic za zobe, lutk in drugih japonskih izdelkov, spodaj pa opozarja velik napis: >Ti plačuješ to bonibok Na vse to moramo v danih razmerah iskreno priporočati našemu kmetstvu le ta lek: Preštej svoje številne, a razdvojene vrste, premeri in pretehtaj kako ogromna in močna bi bila tvoja armada, če bi gradila svojo usodo po načelu sa-mopomoči! — Saino ena je tvoja prava pot v boljšo bodočnost — samo zadružništvo! Janko Furlan. prefi juhavna žaloigna Na Teznem pri Mariboru se je odigrala pretresljiva žaloigra. Oženjeni gluhonemi čevljar Uršič je imel razmerje s svojo podnajemnico, 291etno postrežkinjo Pavlo Tisnikarjevo. Bil pa je silno ljubosumen. V soboto zvečer okoli 22. ure je prišla Pavla Tisnikarjeva domov in se je hotela takoj podati k počitku. Uršič je s svojo ženo in otrokoma bil v kuhinji, kjer je popravljal čevlje. Nenadoma pa je iz kuhinjskega predala vzel britev, planil v sobo, zgrabil Tisnikarjevo ter ji z britvijo pre-rezal vrat. Tisnikarjeva se je takoj zgrudila na tla in obležala v mlaki krvi. Nato si je Uršič z britvijo še sam prerezal vrat, in sicer s tako silo, da je britev ranila celo kosti. Uršič se je zgrudil poleg Tisnikarjeve ter v nekaj trenutkih izdihnil. Ženi, ki je stopila nekaj minut za tem v sobo, se je nudila strahovita slika. Stene, postelja, inventar sobe — vse je bilo oškropljeno s krvjo, na tleh pa sta ležala v mlaki krvi negibna njen mož in Tisnikarjeva. Žena je takoj pohitela na orožniško postajo, kjer je javila grozen dogodek. Orožniki so obvestili mariborske reševalce, ki so prispeli na kraj tragičnega dogodka, seveda so mogli ugotoviti le, da je Uršič že mrtev. Ker je Tisnikarjeva še kazala znake življenja, so jo hitro prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer se sedaj zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili življenje. Njeno stanje pa je zelo resno in je le malo upanja, da bi okrevala. Po nedolžnem pef lef v ječi Posestnik Jakob Rozman na Pavlovskem vrhu je bil pred časom obsojen na 20 let robije, ker so ga dolžili, da je umoril preužitkarico Ano Tomažičevo. Z njim vred je bil tedaj obsojen na enako kazen posestnik Miha Ivanuš. Rozman je ves čas trdil, da je nedolžen. Končno je dosegel obnovitev nrocesa J- seda] pO petih letih pri ponovni obravnavi — oproščen. Lahko si mislimo, kako se je oproščeni počutil, ko ije smel po dolgih petih letih prvič spet zadihati svoboden zrak! Rozmana je zagovarjal mariborski odvetnik dr. M. Šnuderl. Takoj pO razglasitvi sodbe je bil Rozman izpuščen na svobodo. Cela truma domačinov ga je čakala pred jetnišnico in ga veselo spremila domov. Doma in drugod Seja narodnega pred« stavništva Dne 20. t. m. se je sestala Narodna skupščina. Na prvi seji so se vršile volitve novega predstavništva Narodne skupščine. Vsi opozicijski klubi so postavili skupno kandidatno listo in so kandidirali za predsednika g. dr. Kosto Ku-manudija. JRZ je kandidirala dosedanjega predsednika g. čiriča. Isti dan je imel tudi senat kraljevine Jugoslavije svojo prvo sejo. Neodvisni klub je kandidiral za predsednika dr. Velimirja Mažuraniča. Proti sporazumu se je izjavil na nedeljskem shodu JRZ v Kamniku tudi g. minister dr. Miha Krek. V svojem govoru je rekel med drugim, da srbske opozicijske stranke, ki so podpisale zagrebški sporazum, ne predstavljajo srbskega naroda, ker nimajo v njem večine. Dalje je rekel, da se sedanja ustava ne more in ne sme menjati, dokler ne postane naš mladi kralj polnoleten, to se pravi, dokler ne dobi vse vladarske oblasti v svoje roke. Tako dolgo se ustava ne bo spremenila, to je tako gotovo kakor amen v očenašu. Po mnenju g. dr. Mihe Kreka je opozicija napravila sporazum samo zaradi tega, da bi prišla na oblast. Njeni izgledi pa so enaki ničli. Gospod minister je mnenja, da je že prišel čas, da sedanja vlada Ikmalu po temeljitem prevdarku izgradi naše »banovine. Naj se v banovinah dekoncentrira in decentralizira vse, kar ni proti ustavi. »Tu je za sedaj teren za zdrav, pameten in realen sporazum,« je rekel g. dr. Krek. Muslimani ludi proti Proti sporazumu so se oglasili tudi listi g. dr. Spahe. Sarajevska »Pravda« piše, da je zagrebški sporazum razočaral vse dobronamerne simpatizerje (prijatelje) združene opozicije. Prav za prav to ni nikak sporazum, saj se z njim ne rešuje to, kar je glavno in bistveno: hrvatsko vprašanje. Predviden postopek ne daje nikakih jamstev za pravilno in dobro rešitev tega tako važnega vprašanja. Ako podpisniki niso mogli predložiti javnosti načrta za rešitev hrvatskega vprašanja, o katerem se razpravlja že polnih 20 let vse od našega zedinjenja, kako bi se smelo smelo pričakovati, da bodo mogli to nalogo rešiti v ustavotvorni skupščini, o kateri niti ne vedo, kako bo izgledala in kdo bo v njo prišel. Tako piše o sporazumu sarajevska »Pravda«, glasilo žel. ministra g. dr. Melimed Spahe. Konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke V nedeljo se je vršila v Beogradu konferenca ožjega glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke, ki so ji prisostvovali tudi senatorji in narodni poslanci, člani stranke. Konferenci je predsedoval strankin predsednik gospod Peter Živkovič. Posvetovanje je trajalo ves dan. Ob zaključku je bilo o konferenci izdano poročilo, ki pravi, da so se obravnavala vsa pereča politična vprašanja in da se je ponovno podčrtalo enodušno stališče JNS, ki stoji •neomajno na načelu narodnega jn državnega edinstva in da s tega stališča motri vsa politična (vprašanja. S tega vidika da je konferenca obravnavala tudi sporazum med zagrebško in beograjsko opozicijo. JNS zahteva resnično in iskreno izvajanje realne jugoslovanske politike, ki bi zadovoljila vse pokrajine države, vse Srbe, Hrvate in Slovence. To je ediua pot, ki pelje k pomirjenju in k trajni utrditvi države. Ljuba Davidovič je zbral na posvetovanje svoje prijatelje iz va-Ijevskega in podrinskega okrožja in jim obrazložil, kako je zadeva s sporazumom. Vsi navzoči so sklenjeni sporazum z Zagrebom pozdravili. <$Dc$ se posvetuje Glavni odbor bivše SDS, ki tvori s HSS se-Ijačko demokratsko koalicijo, se je v nedeljo sestal na sejo v Banji Luki. Sejam je predsedoval g. Adam Pribičevič. Glavni odbor se je posvetoval o razmerah in političnem položaju, ki ga je ustvaril zagrebški sporazum. Odkritje spomenika krilu Aleksandru na iakekis Slavnost, ki je bila pred časom nenadoma preložena, se je izvršila v nedeljo na miren in dostojanstven način. Ob 12.30 se je pričela svečanost s sprejemom zastopnika Nj. Vel. kralja divizijskega generala Lazarja Toniea. Ko se je pripeljal z avtom, mu je vojaška godba v pozdrav zaigrala koračnico. Obšel je pred kolodvorom postavljeno vojaško četo, ki jo ie pozdravil z običajnim vojaškim pozdravom »Pomozi Bog, junaei!« Čvrsto so mu vojaki v zboru odgovorili: »Bog ti pomogaok Med ovacijami občinstva je general odšel na oder, ki je bil nasproti spomenika postavljen za častne goste in kjer so že bili mnogi gostje, zastopnik vojnega ministra brigadni general Dušan Dodič, ljubljanski župan dr. Adlešič, železniški direktor dr. Fatur, francoski konzul Re-merand itd. Svečanost samo je otvoril moški zbor »Sloge« pod vodstvom g. Premelča z budnico iz dobe naših narodnih bojev »Slovan na dan!« Nato je predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo Tavčar pozdravil zbrane predstavnike in vse druge udeležence, ki so napolnili skoro ves trg. Kratko je orisal zgodovino dela za spomenik in se zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k njegovi postavitvi. Tajnik spomeniškega odbora ravnatelj g. Tone Gaspari je spregovoril o simboličnem pomenu spomenika ter zlasti mladini orisal pokojnega Velikega kralja kot vzor ljubezni do domovine, dela in požrtvovanja za njo. Predsednik Tavčar je nalo zopet povzel besedo, opozoril na narodno oporoko, ki nam jo je zapustil kralj Zedinitelj, ter nato odkril spomenik. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je klicala »Sia*va!« kra- lju Aleksandru ter vzklikala kralju Petru in kraljevskemu domu. Častna vojaška četa je s salvo strelov še posebno povzdignila svečanost trenutka. S prošnjo, naj budno čuva nad spomenikom, je predsednik .Tavčar izročil spomenik v last iu varstvo občine Rakeka. Rakeški župan g. Modic je s kratkim nagovorom v imenu občine sprejel spomenik v varstvo občine. Zavednim naprednim Notranjcem gre za njih požrtvovalno delo vse priznanje. Spomenik je uspelo in umetniško dovršeno delo akademskega kiparja prof. Ivana Sajovica. 9 JProti sporazumu je vstal tudi generalni direktor poštne hranilnice v Beogradu g. dr. Milorad Nedeljkovič. ki izdaja svoje glasilo »Agrarna misel« in ki je poskušal organizirati nekak kmetski pokret po vsej državi. Enkrat je prišel predavat celo v Ljubljano. Predavanje mu je organizirala Bro-darjeva »Kmečka zveza«, ki je poskušala navezati ozke stike z Zagrebom in z g dr. Vladimir-jeni Mačkom ter na tihem pripovedovala ljudem, da pripravlja skupno slovensko-hrvaško fron to. Ta gospod dr. Milorad Nedeljkovič je napisal v nedeljski številki zagrebških »Noviosti« čia-nek, v katerem označuje sporazum za plod političnega hazarderstva. Varovati današnjo državo, ki jo sporazum ograda, je prvenstveno pravica in dolžnost Srbov, saj so v njo prinesli vsa svoja aktiva in v njo vzidati vso svojo bodočnost. Srbski podpisniki sporazuma da so zagrešili izdajo ne le nad jugoslovanstvom, temveč tu i nad srbstvom. Ako posamezni politični šarlatani, pravi g. Nedeljkovič, zaradi pohlepa po oblasti pristajajo na rušenje te države, bomo šli mi jvsi na barikade v njeno obrambo. iDterog sporazuma • V poslednji številki »Kmetskega lista« smo objavili pojasnilo k besedilu sporazuma, ki ga ie podpisala zaarebška in beograjska združena opozicija. Rekli smo, da se besedilo sporazuma nanaša edinole na tako zvani postopek, ki vsebuje določbe, kako naj se pride do nove ustave. Docela, pa pušča odprto »hrvatsko vprašanje« in njegovo rešitev. Sporazum priznava obstoj treh narodov in njihove pravice do samoodločbe. Sporazum je povzročil na eni strani velike upe, na drugi strani pa rodil jak odpor in negodovanje. Zlasti huda je na sporazum JRZ. V svojih glasilih »Samoupravi«, »Vremenu« in »Slovencu« so ga ogorčeno napadli. V teh napadih pripisujejo sporazumu najhujše namere, da hoče povzročiti v Jugoslaviji razkol, da uvaja separatizem in razedinjenje ter da goni državo v večne spore in temno bodočnost. Sporazumu očitajo listi JRZ, da opušča demokratično stališče' in da predlaga državni udar, ki naj poruši temelje jugoslovanske države. Z vso vnemo branijo unitarizem, ki da edini jamči našemu jugoslovanskemu narodu svobodo in neodvisnost. Istočasno pozivajo v skupno fronto vse uui-tariste proti separatistom in federalistom. »Slovenec« se peča bolj s ponatiskovanjeni člankov iz »Vremena« in »Samouprave«, ker ga je srain odkrito braniti unitarizem, zaradi katerega stalno napada pristaše JNS in vse napredne Slovence, od katerega pa danes živi in ga podpira. Sram ga je povedati, kaj sam misli, ker ne more pred vsem svetom razgaliti dvolične igre, dvojnega političnega obraza in dvojne morale. V takem zaplotniškem položaju spušča od časa do časa kak smrdljiv izpuh, s katerim hoče zadeti naše može in jim podtakniti nekaj, kar bi bilo po njegovi želji in zaradi česar bi začel ponovno blatiti tovariša Puctja in druge. Iz take mlakuže je nedavno objavil vest, kako je tov. Pucelj z vsem ognjem napadel sporazum, čeprav vsi vedo naše jasno stališče v tem pogledu. Po paradi... V Nemčiji je izbruhnila nevarna bolezen, otroška paraliza, ki je zavzela vprav epidemičen obseg. Posamezni primeri te bolezni so se pojavili že za časa Mussolinijevega bivanja na Bavarskem, toda Nemci so z ozirom na manifestativen značaj nemško-italijanskega prijateljstva in sodelovanja bolezen prikrivali in niso zaprli šol. Tako je prišlo, da se je začela bolezen širiti zaradi nedostajanja zdravstvenih ukrepov. Več bolnišnic je rezerviranih samo za paciente s to boleznijo, poleg tega pa je prijavljenih oblastem še 60 primerov otroške paralize. Obžalovanja vredni primer ponovno potrjuje resnico, ki smo jo mi vedno naglašali, da namreč velikih vprašanj ni mogoče rešiti z bučnimi paradami. Uporniški kitajski general L i č u n g j e n je bil doslej v sporu s severno kitajsko vlado. Zdaj se je baje vdal generalu Čangkajšku in mu je pripeljal vso svojo armado 200 tisoč izvrstno oboroženih mož. Kljub temu bo zavoljo svojega prejšnjega rovarstva menda obsojen na smrt. Vefevinavshi kongres V Novem Sadu se je v nedeljo vršil veterinarski kongres. Otvoritve so se udeležili poleg drugih tudi kmetijski minister Stankovič pa zastopniki češkoslovaških, poljskih in bolgarskih veterinarjev. Kmetijski minister je zborovalcem sporočil, da bodo v predlogu novega državnega proračuna določena povečana sredstva za nova veterinarska mesta, tako da prihodnje leto ne bo v naši državi več brezposelnih veterinarjev. Za zaposlitev veterinarjev bodo znatno povečani krediti. sEeivavevani učenci hmefifsUih šel Kmetijski minister je odredil ustanovitev sklada za zavarovanje učencev srednjih kmetijskih šol kraljevine Jugoslavije. Ker morajo v teh šolah učenci svoje teoretsko znanje izpopolniti s praktičnim, morajo delati naporna poljska dela in se pri tem dogode nesreče. V takšnih primerih je učenec v breme svojim roditeljem, če jih pa nima,domovinski občini. Z ustanovitvijo tega sklada bodo pa vsa ta bremena, nastala zaradi morebitnih nesreč, prišla v breme tega sklada, ki bo izključno služil zavarovanju učencev pri poljskih delih. Sklad bo vodil oddelek za agrarno politiko pri kmetijskem ministrstvu. Keszfe združene cpoziczVe V Kruševcu je priredila beograjska združena opozicija pojedino, na katero je povabila tudi narodnega poslanca g. Stojana Špadijera. Na pojedini se je obravnavalo vprašanje sporazuma in nastalem političnem položaju. Kaf se godi po svetu Dve središči vsega dogajanja sta tudi ta teden ostali v ospredju. Na Daljnem vzhodu je japonski imperializem doživel poraz, kakršnega mu ves pošteni svet brez pridržka iz srca privošči. Kakor smo že povedali v zadnji številki, so Kitajci v krčeviti obramtfi podrli nasipe ob veliki reki in tako povzročili umetno poplavo. Nato so začeli Kitajci veliko protiofenzivo, ki se je popolnoma posrečila. Pri Kvangpingu v pokrajini Sansi so kitajske čete popolnoma obkolile 50.000 Japoncev, armado generala Itagakija. Bržkone je usoda te vojske že zapečatena in se ne bo mogla rešiti. Tudi kitajski položaj v pokrajini Hopej se je znatno popravil. V Hopeju in pri Snijamu so kitajske čete prešle v ofenzivo, s čimer zadržu- ploinatski boji, ki se bijejo med skupinami fašističnih in demokratičnih držav. V drugi skupini sta vodilni Francija in Anglija, ki skupaj z Rusijo zahtevata, naj Španci urede svoj spor sami. Zato te države poudarjajo, naj takoj odidejo iz Španije vsi tuji prostovoljci. Italija in Nemčija se tej zahtevi upirata. Nasproti temu namreč postavlja Italija predlog, naj se z obeh front umakne enako število tujcev. Kakor na prvi pogled zveni ta predlog nepristransko, tako je vendar za špansko vlado nesprejemljiv. Medtem namreč, ko se na strani vlade bori samo 8000 tujcev, jih je v Francovi armadi — 100.000. Če bi jih z obeh strani odšlo enako število, bi to pomenilo za vladno stran popoln poraz. Spor bo sedaj ponovno skušal rešiti londonski odbor za nevmešavanje. Vprašanje pa je, koliko bo imel uspeha. Medtem je Italija po zasedbi Abesinije v svoji borbi proti Angliji začela živahno in uspešno propagando med Arabci, ki so po veri muslimani. Središče te borbe je danes Palestina, kjer je Anglija skušala Židom ustvariti lastno državo. Arabci se temu na vso moč upirajo. Veliki mufti, vrhovni arabski verski poglavar, je pobegnil iz Jeruzalema in baje namerava odpotovati v Italijo, da bi dobil čim več pomoči za borbo proti Angležem. Na sirijski meji so ga aretirali Francozi, ki ga bodo bržkone izročili Angležem. Francoski poslanik v Berlinu je zaradi napetosti med obema državama zavoljo sporov za Sredozemlje nenadoma odpotoval. 1€Z?vc£I?£2 ž&eileisgva Pogosti družinski prepiri, ki jih navadno povzroča v naših podeželskih družinah revščina z vsemi svojimi spremnimi pojavi, povzročajo dan za dnem trpke žaloigre. Pred kratkim se je odigral zopet nov tak žalosten prizor v Marini vasi pri Žetalah. Zakonca Mohorkova sta bila vdana alkoholu in sta se v vinjenosti vedno prepirala. Nedavno se je Mohorkova žena napila šmar-ničnega mošta, ki jo je tako omamil, da je v prepiru zabodla svojemu možu nož naravnost v srce. Mohorko je bil seveda takoj mrtev. Zločin, ki je že sam po sebi odvraten, je toliko bolj žalosten, ker sta Mohorkova živela v zakonu že 31 let in se jima je rodilo 11 otrok! Ženo so zaprli. Tu čakajo resnične ljudske vzgojitelje težke, zato pa toliko bolj hvaležne naloge! Kdor bi se jih lotil in jih uspešno dovršil, bi opravil veliko in res narodno delo. jejo Japonce, da ne morejo obkoljenim priti na pomoč. Pri Šanghaju so vse velikanske japonske žrtve doslej ostale brezuspešne. Kitajci so z bombami zažgali več japonskih poslopij v japonskem delu mednarodne koncesije in poškodovali mnogo ladij na Rumeni reki. Premirje? Ti nenadni uspehi kitajske hrabrosti so že rodili pomembne uspehe. V Nankingu so se namreč te dni začela pogajanja med zastopniki kitajske vlade, vrhovnega poveljstva japonskih čet na Kitajskem ter zastopniki avtonomnih vlad s strani osrednje nankinške vlade. Medtem se po vsej Kitajski razvija živahna propaganda za rusko-kitajsko zvezo in medsebojno pomoč. Med drugimi je v tej propagandi važna zahteva, naj kitajska vlada pozove vlado Zunanje Mongolije, da takoj pošlje svoje čete proti Japoncem. Sodelovanje Zunanje Mongolije v sedanji vojni bi za Kitajce pomenilo prirastek 200 tisoč dobro oboroženih vojakov. Kitajsko-japonski spor spravlja v nevarnost ves svetovni položaj. Zato je sklicana v Bruselj konferenca devetih držav, ki so svojčas podpisale poseben dogovor glede Kitajske. Kakšen bo uspeh te konference, je danes težko reči. Japonski politiki zahtevajo, da naj Japonska odkloni udeležbo. Kitajci pa po vesteh iz Nankinga ne pristanejo na noben sporazum, dokler zadnji japonski vojak ne odide s kitajskih tal. V Španiji V obrambo domovine so posegle tudi bojevite Kitajke, ki v posebnem bataljonu vrše težko vojno službo skupaj s svojimi moškimi rojaki. Mlccdfmcf nci vosi Zborovanje -pionirjev slovenske vasi Zadnjo nedeljo je slovenska kmetska mladina, organizirana v Zvezi kmetskih fantov in deklet, podala na občnem zboru v Ljubljani pregled in obračun svojega dela. Kdor je videl te mlade, idealne in navdušene pionirje slovenske vasi, jih je moral biti iz srca vesel. Dokler nam raste taka mladina, nas ni treba biti strah bodočnosti. Prejšnji večer, v soboto, je imel sejo glavni Odbor Zveze. Ze na tej seji so obravnavali vsa glavna vprašanja, ki so bila potem predložena občnemu zboru. Kakor pozneje na občnem zboru, tako se je tudi na tej seji pokazalo, da vodi slovensko kmetsko mladino enotna voljajn skupna Želja za dvig in prerod slovenske vasi. V veliki dvorani hotela »Metropola« je bilo y nedeljo dopoldne kaj živahno in razgibano. Z vseh krajev Slovenije so prihiteli naši vrli fantje in dekleta, da se pomenijo o svojem delu, 0 borbah in uspehih ter se v skupnosti navžijejo novih moči za nadaljnje delo. Malo po pol enajstih je predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet burno pozdravljen z lepim nagovorom otvoril občni zbor. Pozdravil !je navzočega zastopnika oblasti in zastopnika Zveze absolventov kmetijskih šol. V lepem, vsebinsko bogatem govoru je med drugim podal tele misli: V času, ko se narava pripravlja k počitku, 1 dneh, ko rumeni in odpada listje z drevja, se vsako leto zbere kmetska mladina, da pregleda plodove svojega dela v preteklosti in si utrdi načrte za bodočnost. Vzlic vsem številnim zaprekam in težavam, s katerimi se mora v svojem delu dan za dnem boriti kmetska mladina, kljub malodušju, ki se je spričo teže razmer tu in tam pojavilo, je vendar mogoče opravičeno reči, da pomeni tudi minulo poslovno leto za kmetsko mladino korak dalje. Vprav današnji občni zbor je sijajna slika vztrajnosti in zavednosti kmetske mladine! Marsikatera druga organizacija bi bila v podobnih razmerah že zdavnaj" izginila, nam pa se to ne more zgoditi, ker smo resnično ljudska organizacija, ki je ni ustvarila komanda od zgoraj, ampak jo je rodila ljudska volja. Zato pa smo mi tudi res jedro slovenske vasi Mi bomo dvignili našo vas do tiste višine in do tistega pomena, ki ga zasluži in do katerega ima tudi pravico, zlasti pa bomo prerodili vas tako, da se bo zavedla svoje skupnosti. Zavrgli in prezrli smo vse vaške spore, odstranili bomo vse vire vaške razcepljenosti. Mi namreč vemo, da je samo v enotnosti bodočnost naše vasi, bodočnost našega naroda in sreča vse države. Največja moč naše organizacije je v tem, da sloni na demokratičnem načelu prostovoljnosti. Mladina ne deluje zato, ker bi ji kdo tako ukazal, ampak zato, ker sama hoče. Naš cilj je vaška in s tem narodna skupnost. Ne delimo ljudi po stanovih in slojih in tudi sami nismo stanovska organizacija, ampak vsenarodno kmetsko gibanje. Zavedamo se, da je naša borba poštena, ker se borimo za zmago pravice. Prav zato pa je naš boj svet in ker je svet, nas neizbežno vodi k zmagi. Dolgotrajno ploskanje je pričalo, kako iz irca je predsednik Kronovšek govoril vsem zborovalcem. Po otvoritvenem govoru je bil za zapisnikarja imenovan tovariš dipl. iur. Hočevar, za overovatelja pa tovariša Šenk z Iga in Neu-bauer iz Hajdine pri Ptuju. Z burnim ploskanjem je bilo nato sprejeto besedilo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju. Brzojavka se glasi: Slovenska kmetska mladina pošilja s XIII. občnega zbora Zveze kmetskih fantov in deklet Vašemu Veličanstvu, svojemu mlademu kralju, izraze globoke vdanosti in verne ljubezni. V nadaljnjem se je tovariš predsednik spomnil pokojnega kralja mučenika in predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Spominu obeh velikih mož so se zborovalci poklonili s trikratnim »Slava!«. Zapisnik XII. rednega občnega zbora je bil odobren in sprejet brez čitanja. Za tem so prišla na vrsto poročila odbornikov. Predsedniško poročilo je podal tov. Kronovšek. Iz njega smo dobili značilno in razveseljivo sliko dela slovenske kmetske mladine. Čeprav so kmetski sovražniki in zaslepljenci skušali onečastiti zunanje znake našega gibanja, kmetska mladina vendar ve, kje je zdravo zrno in kje samo »izposojene« pleve. Naši nasprotniki so pobrali od nas vse, s čimer se na zunaj izraža naše zdravo gibanje. Posneli so od nas prire- Ivan Kronovšek, ponovno izvoljeni predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet. ditve, zlasti pa delovne tekme, ki so najbolj značilen zunanji izraz našega stremljenja. Celo našo zeleno zastavo so si prisvojili. Naše tekme proglašajo za skrunitev praznika, toda mladine to ne moti. Prav tako besnenje nasprotnikov mladino potrjuje v prepričanju, da hodi po pravi poti. Tajniško poročilo je podal tov. Hočevar Iz njega smo videli, kako naglo narašča delo Zveze. Samo brezprimernemu idealizmu vseh tovarišev gre hvala, da je to delo moglo biti opravljeno. Razumljivo je, da se je iz vseh poročil odražal tudi težavni gmotni položaj naše vasi. Kdor še verjame v neresnico, ki jo širijo nekateri, češ da se nam dobro godi, se je po teh poročilih lahko prepričal, kako bedasto zlobna je vsa glo-rija o dobrih letinah. Kakor mora je namreč visela na vseh poročilih gmotna skrb in briga. Sledilo je blagajniško poročilo tov. Jakoba Škrabarja, nato pa poročila raznih odsekov, za katere so poročali njih predsedniki. Veliko delo, ki ga po svojih društvih vrši Zveza, je ponosno stalo pred nami. Spoznali smo, da ni panoge kulturnega območja, ki se je ne bi bila lotila. Predavanja, sestanki, izleti, knjižnice, pevske in dramatske prireditve pa tudi šport, povsod in v vsem se naša mladina uspešno udejstvuje. Zato pa je ta mladina res naše zdravje, je naš mozeg in naš ponos. Zamolčati ne smemo hvaležnega priznanja, ki ga je občni zbor izrekel vsem onim šolancem, ki kmetski mladini pomagajo pri njenem delu. Na prvem mestu je tu naše vrlo učiteljstvo, ki mu gre za njegovo pravilno umevartje velikih nalog in za ves požrtvovalni trud popolno pri- Socka pri Vojniku Kulturni odsek gasilske čete Socka sporoča cenj. občinstvu, da je knjižnica kulturnega odseka odprta vsako nedeljo od 8.-9. ure zjutraj in se je lahko vsak posluži. Za malenkostno odškodnino si izposodite koristne knjigel znanje. Vsa čast možem, katerih idealizem ne klone pred nobeno zapreko! Poglavje zase je bilo poročilo o društvenem glasilu »Grudi«. Ne bomo navajali podrobnosti, opozarjamo samo, da je dolžnost vse kulturne javnosti, da to edino nepotvorjeno kulturno glasilo slovenskega podeželja vsestransko podpira. Če imajo težave celo listi, ki so v bližini bogatih virov, je razumljivo, da tudi »Gruda« ne plava v gmotnem izobilju. Zato pa naj se naša javnost zave, kaj pomeni »Gruda« in naj se po tej zavesti tudi ravna! Kakšen razmah je že doslej doživelo kmetsko mladinsko gibanje, je dokaz poročilo predsednika ljubljanskega Pododbora tov. Avseca. Taborov tega pododbora se je udeležilo skupno nad 50 tisoč ljudi! Ta številka se nam zdi t#o pomembna in zgovorna, da je nepotrebno vsako drugo pojasnjevanje. Na predlog istega poročevalca so zborovalci počastili spomin pokojnega Janžeta Novaka z enominutnim molkom. Odboru je bila po revizorskem poročilu izrečena razrešnica s pohvalo. Pri volitvah, za katere je bila postavljena samo ena sporazumna lista, je bil izvoljen tale odbor: Predsednik Ivan Kronovšek, I. podpredsednik Tine Janhar, II. podpredsednik Joško Tomažič. Glavni odbor: Ivan Kronovšek, Tine Janhar, Joško Tomažič, Alojz Avsec. Tone Merslavič, Cvetko Zorko, Ivan Korošec, Alojz Pire in Pavel Bezenšek. Izvršilni odbor: Ivan Kronovšek, tajnik France Hočevar, namestnik Draga Košmrlj. blagajnik Jakob Škrabar, namestnik Milan Majcen. Odborniki: dr. Viktor Maček, Jože Blaž, Ada Dequal, dr. Igor Rosina, Urška Miklavec, France Gerželj, Rado Šušteršič, dr. Srečko Go-ljar in Francka Zivalič. Nadzorniki: Stanko Tomšič, Ivan Breceljnik in Dolfe Schauer. Po debatah, ki so se razvijale v znameniu složnosti in medsebojnega razumevanja, je hilo sprejetih več sklepov in resolucij ter mala sprememba pravil. Med njimi naj omenimo zlasti sklep, da naij Zveza skuša doseči pri resornem ministru za vsa kulturna društva oprostitev visokih taks; kajti te takse navadno pogoltnejo ves gmotni uspeh prireditev. Z drugo resolucijo je občni zbor priporočil članstvu, naj se vzdržuje aktivnega delovanja v političnih strankah. Občnega zbora se je po 141 delegatih ude ležilo 109 društev. Kdor ve, kako težke so gmotne razmere na našem podeželju, ta bo znal ceniti požrtvovalnost slovenske kmetsk-'1 mladine. Mi smo takega rodu veseli in smo nanj ponosni. Zato kličemo slovenski kmetski mladini: Le pogumno naprej po začrtani poti in uspeh ne bo izostal! Prihodnji občni zbor bo v Celju in hkratu združen s proslavo desetletnega obstoja celjskega Pododbora. Frankolovo Društvo kmetskih fantov in deklet v Fran-kolovem je priredilo dne 10. oktobra pod Šnabl-novem kozolcem igro »Tihotapec«. Kljub slabem vremenu in zelo zviti protiagitaciji je bila udeležba zadovoljiva. Posebno moramo pohvaliti tovariška društva Vojnik in Škofja vas, ki nas v lepem številu obiskali. Posetili so nas člani gasilske čete iz Socke. Vsem izrekamo srčno zahvalo za tako lep obisk- mlatil hwi slad Iz dolgega časa vzamem včasih tudi kake cajtenge v roke, ker sem ukaželjen in rad zvem, kaj je novega po svetu. Tako mi je slučajno prišla v roke »Slovenska vas«, list, ki ga izdaija za milo kmečko in delavsko politiko bivši prosvetni načelnik g. dr. Dragotin Lončar. Da ne bi Slovenci zamudili vlaka, ki ga je pognal zagrebški sporazum, je g. dr. Lončar že v nedeljo 10. oktobra izdal besedilo sporazuma v posebni izdaji »Slovenske vasi«. Kajti je mislil, da je ta stvar tako huda in prevratniška, da;-je ne bo mogel ali hotel noben drug list objaviti. Pa poglej ga šmenta! Še predno je prišla posebna izdaja g. Lončarja na našo milo deželo, so že davno preje lahko vsi čitali besedilo sporazuma v naših dnevnikih. Torej tu je vlak že zamujen. Res pasja smola. Sedaj je nastala zagata okrog vprašanja, kdo naj od Slovencev predstavlja mili naš narod pri sporazumu. Najtehtnejšo besedo si lastita v »Slovenski besedi« g. dr. Puc in g. doktor Korun. Tako se drenjata tam okrog, da g. dr. Lončar še do sape ne pride. In res ni prav, da mu prva dva gospoda ne priznata, kar mu gre, da je namreč on nov človek in načelen politik, odkar je prenehal biti načelnik prosvetnega oddelka, na katero mesto ga je postavil prejšnji režim diktature in fašizma. Takole tarna g. dr. Dragotin Lončar v svojem glasilu in odkrito pove v obraz g. dr. Pucu in g. dr. Korunu: »Tako je n. pr. tudi ,Slovenska beseda', ki je glasilo slovenskih radikalov, ob sporazumu pisala pravilno, da prihaja nova doba, a pozabila je pri tem bistveno stvar, da morejo namreč pri nas na Slovenskem resnično novo dobo stvarjati saino novi ljudje.« To je gotovo umestna iu pametna pripomba, kajti novi in mladi ljudje naj vodijo politično akcijo v novi dobi, ne pa kaki stari pen-zionisti in plešaste glave. Tako tudi jaz mislim, ki že ves čas mlatim po stari dobi. Hai i/uii Ko takole dan za dnevom mlatim in premišljujem o naših slabih časih, mi pride včasih pod cep kaj takega, da mi je javnosti kar sram povedati. Pa ne radi mene, ampak radi ljudi, ki mislijo, da živijo po krščanskih načelih. Zadnjič sem na cesti Novo mesto—Mirna peč srečal gospoda ravno v trenutku, ko sem najbolj žvečil pelin, mesto tobaka, ki ga nimam. Pa ga povprašam, zakaj govori o stvareh, ki jih v naši fari ni in sploh med našim narodom ne. Seveda mi ni vedel odgovora, pač pa me je povprašal, kakšni so naši cilji. Kot odkrit mlatič, se razume, da sem mu jih povedal. Toda načela, da. naj bo kmet na svoji zemlji svoj gospod in da se osamosvoji vseh tujih vplivov in da naj o svoji usodi sam odloča. Toda, to je po njegovem mnenju največji greh. Jaz pa pravim, da je največji Dne 23. oktobra bo otvorjena v Mariboru za naše gospodarstvo vsekakor zelo pomembna in skrbno organizirana velika sadjarska prireditev, kakršne v povojnem času še ni bilo v naši banovini. Imeli smo že sicer razne sadne razstave v Ljubljani, v Celju, v Ptuju, prav dobro uspele sadne sejme v Mariboru in nešteto manjših sadnih razstavic in ogledov po celi banovini, toda to so bile prireditve, bolj aH manj krajevnega značaja, ker niso mogle zajeti cele banovine. Letošnja razstava, ki jo priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, ne bo samo sadna, ampak v najširšem pomenu besede sadjarska razstava, ker bo obsegala prav vse veje in vejice tega širnega drevesa, ki ga označuje splošni pojem sadjarstva, in ki velja dandanes za eno izmed glavnih panog kmetijstva. Na tej razstavi ne bodo zastopani torej samo plodovi vseh sadnih plemen in vseh sort, ki se dobe še sedaj v presnem, svežem stanju in rastejo v naši banovini, ampak tudi vse, kar ima kakršnokoli zvezo s sadjem z njega pridelovanjem in uporabo. Videli bomo zlasti vsa sodobna orodja in greh to, da se govori vse drugače kot je učil Kristus in da se seje sovraštvo in prezir. Da se drugače govori in drugače dela. Med tistimi, ki so od gospodov osovraženi, sem tudi jaz zaradi resnice. Vi imate žuljave roke, pa sodite, kaj' je večji greh. CvetUe> «*vmi »vMMtMm 3925—68305 Ženski polčevlji na trakce iz čvrstega boksa z gumastimi podplati, ki ne prepuščajo vode. Za gospodinje, ki mnogo hodijo, so ti čevlji najprimernejši. 1937—68822 Močni moški polčevlji za štrapac. Narejeni so iz čvrstega boksa s prožnim podplatom. 0767—68801 čevji za delavce in poljedelce iz mastne kravine z neugonobljivimi gumastimi podplati, široka oblika omogoča lahko in udobno hojo. 58057—603 Lakirani gumasti opanki. Najboljša in najcenejša obutev za poljedelce. Velika trpežnost, čvrstost, udobnost in nizka cena so prednosti teh opank. Za jesen in zimo najboljša obutev. Ženski Din 35—, otroški Din 25— in Din 29—.