I .J á. JjjJU številka 3 četrtek, 20. Januarja 2000 180 tolarjev Trak so pr^r^zali (od proti desni) ambasador RS v BIH Drago MlroiiČ, premier vfade federacije BiH Edhem Bičakčič in predsednik uprave Gorenja Jože Sianič. Gorenje v Sarajevu Gorenje je v Sarajevu zgradiio in v petek, 14. januarja, tudi predaio namenu skladišče in upravno poslopje Gorenje Commerce. To j'e prva večja naložba Gorenja (veljafa Je nekaj manj kot 300 miiijonov tolarjev) po vzpostavitvi miru v Bosni in Hercegovini in pomeni pomemben korak v smeri sodelovanja in povezovanja gospodarstev Bosne in Hercegovir}e in Stovenije. Slavnoslni govornik predsednik uprave Gorenja .lože Slanic jc «a otvoriivcni slovesnost i najprej spomnil, da jc rezu!-lale skupnega Jela ízprelekJo-sii uničila vojna in zdaj pri^iijajo znova. Tb Jclajo f^ s îoiiko veCjin) opiinuzmom, ker so lakoj po vzposlaviivi miru, ko so znova z-aživclc tr^e iikiivnosii. spoznali, dn so ohranili vcUko zaup-anje kupcev. "Nov objekt v BlaŽuju bo pospešil distribucijo naŠiJi izdelkov, izboljiJal servjiino dcjavncw^t in oniogtîial boljSe pogoje dela zaposlenih. In ne samo 10. Ta novi objcki nc bo zgolj prispeval k oživljanju že v preteklih iáeseileljlh dobrega sodelovanja med gospodarstvoma Slovenije ler Bosne in Elercegovine. PriCakovali je, da bo z njim podjetje Gorenja C'ominerce poslalo generator jK»vihvi5jih oblik poveziivanja. Že v tem letu nameravamo zaieij z dejavnostjo nion-lažuiec kuhinj, prepričan pa sem, da bomo znali odpirali [udi drugo smer preiokov blaga. 10 je 7. našim nakupova- njem oziroma uvozom blaga in surovin iz obinoiiij bosajisk delovanj a. ■ mz. foto Iztok Omladiů no< Içdab dna bo pre-iladno in v jho vreme. e o Vse poti vodijo v Bruselj O Šoštanj -Izjemen glasbeni dogodek Večina jih je odklonila miloščino O O Balagic odšel, Binkovski prišel Gripa trka Zastrupljanje rudarjev? Za poleflico ^^ odiuga f.. - Za prizidek k šoli ŠENTiU ' Sobotno popoldne in veČJi del noči je veliko krajanov Šentilja preživeto v do zadnjega kotička na* poinjenem Domu krajanov. Veiiko jih je na dobrodelni koncert, katerega izkupiček bodo porabili pri izgradnji prizidka k tamkajšnji soli, v katerem bodo urediti enoto vrtca, s seboj pripeljalo tudi najmlajše. V uradnem delu programa je nasiopib kar 13 glasbenih sestavov, ki so poskrbeli za prešerno razpoložciíje obisko valcev, Ti so za vstopnino odšteli po 500 Sl'I^ pridno so kupovali tudi srcî^ke in na licitaciji za lorlo zbrali kar ^2.5 tisoč SIT. Skupaj krepko preko 2(H) tisoč Sn: Pti koneeriu je za vedro razpoloženje poskrbel ansambel Roberla Go-lerja, takslnikli, ki jili veselijo. Seveda po^l nadzorom ljudi, ki lo H tp Ob prazniku STOP! SOS TANJ • V .So^lanju .se ^o, kot je pavcilala MnrjHna Celofi^a /. družlivnih dejavnosti obalne, priprnvljaji) na Mbele/.itev kul(urne)jri prn/nika^ 8. februarja. V diimu kulture bodo ob Ift. uri nastopili slovenski lolki^lisli • STOR IVepriCani so, da hodo navdušili ^ostanjcanejakc» mlade kot starejše. Ýx pred tem pa si bodo Šoštanjčani imeli prik^žnost ogledali predstavo Matije Tbmca Slovenski bi)žič, s katero prihajajo v goste Člani Kulturnega druJtva Mozirje in prisluhnili svetovnemu popotniku Zvoneui Semgi. H mkp Tudi o vodi na Janšl^ovem selu VINSKA (;<)RA • V ponedeUek ob 19. uri se bodo na 13. seji svela sci>li člani sveta kmjcvne skupnosti Vinska Gora. Dnevni rei Meha in njegove sodelavce. Na seji bodt'i najprej spregovorili o finantJnem poslovanju v jclu IW in pt>dali nekaj poročil posarae/nih komisij. Dorekli pa naj bi tudi leloSnje investicije in pridobitve. Mctl drugim naj bi nadaljevali / aktivnostmi na pokopali.^u, ki so ga lani >e dodobra obnovili in razpravljali o ccniku pogrebnih uslug, Mbš Anonimni alkoholiki Velenje delujejo 5 let Rekli so v Velenju: l^or Bavčar, minister za evropske zadeve, o redni januarski seji parlamenta RS: "Ze navada jc. da parlament prve iri dni v.-^akomcscCnega ZAScdanjj paweil evropski zakonodaji, lakrji bo leh zakonov ver« jetno veř kot 20 zelo razliCnih, Upam da bo na sp^iredu zavarovalniška zakonodaja, pa paket zakonodaje, ki govori o slovenskih železnicah, pa zakoni s področja medicine, vrsta zakonodajo, s katero usklajujemo domaČi pravni red z zakonodajo in na ta naCin skrbimo zalo, da bií la operativni program vseh zakonov, ki jih moranjo sprejeti do leta 2002 sprejet. Malce manj zakonov je na sporedu, kot smo sprva mislili. Moj ^^bCutek je, da je po lanskem pne uveljavi. Znano je. da lu
  • a administracija miirsikje prepli S4» se v AA (.Anonimni al* kohollkil ljudje z en;ikJmÍ in* leresi, cilji, sliskjmi. v.sak s svojimi nizlo^i, s kiilerlml so preil leti opravičevali preki>-merno pilje alkohola, (»renko življenjsko i/kušnjo, pred k^i-lero be/ijo vse ud trenutka igluje nadvse poniemhtio udU»čit-vijo - spo/n.inj^. da je smisel njihovega zivljenjsi vse prej kol iskanje utehe, korujiezii svojci nemoč, /.a reševanje težav na tuksen način. Ni bih» lahko "pohmti se^ /hniti toliko nu»či. vreti tistemu, lutr jih potiska* lu na n»b družbe, na n)h ćluve* ka vredn«» življenje. Srečni, zadovoljni so, ker so z 12 koraki v grenki Aoli za Življenje premagali razvado, kije prerasla v bolezen, Ker so iz črcpinj poslali ljudje, trdno (Odločeni vztrajati na pČni pred alkoholom - proč s prest^dki. kdo in kaj ste. Pomembno je, da želite postali drugačni. Pridružile se jim. Njihove izku-^nje bodo dobrodošle pri premagovanju ovir na poti 12 korakov do Srečnih 24 ur. mtp Poslanski večer Gost s Hrvaške Vsf poslanski večeri Bojana Kontiča so biil dobro obiskani. ie posebej zadnji, ko je gostil dr. Zdravka Tomca In dr. Cirila Ribičiča VELEN.IE • Ena izmed ub-lik. ki jih Je i/brat poslanec ZJru/ene liste suclalnih demokratov B(»jan Ktmtič »i obliko sodelovanja z lokiilnim okoljem so poslanski večeri. Doslej je gostil mnoge pomembne polilikc. med drugim strankarske kolege oziroma pripadnike sodobnih tujih strank Boruta Pahorja, Cirila Ribičiča, Avrclia Jurija, Maria Voecia, P) I i pa Basi ne t a. dr.Slavcna Leiico, varuha človekovih pravic Iva Bizjaka ter Ivico Rač ana (novo izvole ni predsednik vlade na Hrvaškem) in dr. /druvka Ibmea. Slednji je bil poleg dr. Cirila Ribičiča tudi gost zadnjega poslanskega večera, Zdravko Tomac, predsiav-nik na zadnjih volitvah zmagovite SDP, je irenulno najbolj zaposlen s pripravami na predsedniške volitve. Vodi volilno kampanjo za Dražena Budiša in jc prepričan, da ho la znia-gal žc v prvem krogu. V tem primeru naj hi prevzel vodenje hrvaškega sabora ali pa mesto zunanjega ministra, ()menjcna zmaga bi po besedah dr, Zdravka'Ibmca omogočila na llrvaj^kem temeljile spremembe, ki naj bi pripomore tudi k gaspodarskemu razcvetu in večji blaginji le države. Dell in vladaj po slovensko v zadnjem Času je bih na nu^em (in šmam) ohniaCjn kar i^ekaj pogovorov, kjer so opozarjali nu mačehovski odnos države do obCin in s tc^m pOssmdno do obCanov. Oh leni po mnogih ohčinuli tnova opozarjajo, da se tudi pri nas vse Jiolj nveljm'lja sla ri rek "de/i in vladaj". Država je Slovenijo razdelila na množico manjUli občin, ni pa nanje prenesla do\'oljprislojnosii. To vse f)olj spoznavajo tudi v listih sredinah, kjer.so si prej na vse kriplje priiadei'a/i, da hi poslali samoslo' J ni Marsikje .si zdaj s lo "sanmiojno.sijo" nimajo kaj pomaf^aiL O financiranja ohčtn so zelo hifično spregovori/i župani širkga (.\iaiistiCneg<0 celjskega območja v SmarjiL Kar 2f< od 32 jih je prišlo, vsak s .svojim profilcmom. lako da sla se pred' .slavnika država kar dobro naposlaxitfa, tudi veliko vprašanj so jim posiavili, žal le na redke dobili indi konkretne odgovore. Najlyoljjih je Jezilo, da sploh ne vedo, s hik^nim denarjem Ixtdo h'la^ .sploh lahko razpolagali. Znova so odločno opozar' jali so na neurejene odnose pri financiranju hdiure, velenjski župan je .spel ojiozoril na lo, da ni denarja niii za r.ve ii.sio, kar občinam nalaga zakonodaja. VzaCctku letošnjega Itia se celo kaže, da ni dobro hiseii, sajlfodo morale oliCine, ki so pohiiele sprejemanjem proračuna, zantdi nedorečenosti si'item tega hnalu spreminjali. Skratka: država jeposkríyela zase in si nre-dila sisiem "s\'ojega" financiranja, ni pa Še dodelanega sistema Jwanciranja občin. In župani lamajo. du .so se ob lem znašli na nakovalu med občani in državo. Razen tega re^jskega tanka je bil še eden "no višji ravni", kjer so se.sesiafi župani "Iwgarejšiir občin, l kali so taktiko, kaka se id^nmiiipred namero, da bi jim država vzela del predvidenega denarja. V denarju, o mesečnih prejemkih zaposlenih, je bil govor ludi med sindikatiy gospodanko zbornico, na seji ekonomsko socialnega s\'eia. Tu se je i' nekakšnem nakmidu znašel ludi pni mož Gorenja, kije ludi predsednik tega sveia in ludi združenja delodajalcev Sindikai namreč pritiska in opozarja, da si delavci za.^lužijo Mjšc plače, zbornica in delodajalci menijo, da je naš plačni sisiem primeren. Pravijo, da ni dokaza, da bi Šlo zdaj dela\ cem slabše. Saj vsem morda res ne gre, ampak .saj smo si wdno prizadevali (in obljuhljaU}, da jim bo.slo lx)lje. Se en prevzemni krog se je zavrtel v Celju. Kovbioiehna je res vse bolj Merkurjex a. /.daj so imenovah Še nov nadzorni svel. Temu je prejpn'dsednikoval naš Stanič, zdaj je krmilo NS pre\'zel prsi mož Merkurja, "Regijske" interese pa zastopa direktor šempctnkega Sipa. Ja, v Kovinoiehnij nekoč /wnosu Celi'a. res ruČ več ne hfj, kot je bilo. Bo dobro, kot je nekoč bilo. vsaj v Zdravilišču Rogaška Slatina? I o se mnogi .sprašujejo oh zadnjem nakapu enega od elitniji hotelov. Občina in slox^enska razvojnu družim si( e/'snU' jeia in snujela Novo HogaŠh), lastninjenje in 're.^evanje' zdmv-ilL^ča pa gre očitno svojo pot. Da bi le bila UsSpeŠna. m (k) SAŠ Ijisiz0a|a čascflsno, zalozntiiio In FTTV podjetje NAS tAS, 0,0,0., Foltova 10. Velenja. Itiiaiaoi fieUlkID. mmoscùunarodtnaldSOSfl. pcileirtđ naoCnrts 1850 SIT, i»in«) nnâvut 7.200 Sft. Uređnittvo: Boris Zako^k (đir«ktor m glavni uredrtik), StansVovk (odgovofrr otadnik). Mrlena Krs6C*Pi3ninc (pomi^nica urednlKâ), Janez Ples nik, Tâtjapa PctigorâeK. B^ana âpegel (novinami). Mira 2aKol«k (urednica radi|a), Janis KoSuta^Špag« (tehnkcna urednica) DanirSmid (oDIikovAc) Propagand»: Nm J^g (vod^ propa^nâej.S^o Konečník. Jure Beneruk (pfc^dartùâa), Sedai mdniSWa in uprave: 332C Veleni«, Foltova 10. p. p. 89. lelefon (063)69B 17 telefax (063) 67t-720. în raćurt prt APP Mlenje. S28Û0-S03-36482 E-nail: nas cas^sioi oet ûtiliicQvanie In gral. priprava: r^ čas d.o c. m Ifl odprema: UA-T^SK d.d. Mmv NenaroCen (h fotografij in rokopisov m vr^Cemol R] zatonu oOOV je Cas* uvrâfien rmd piDîzvofle infûrirtatMtega aiAia a faiers » piafuje davek po 8% znâani stopnji 20, januarja 2000 AKTUALNO KAK rAS 3 Višja strokovna šola na ŠCV O Uspehi potrjujejo pravilnost odiočitve VELENJE, 13. j»nuArja • Pred dobrimi .štirimi bil Šolski center Velenje v hudi konkurenci i/.hrun kot pilotska ^ol» i/vđj:inje no-veiid višješolskega strokovnejia i/.obra/evanja n-ň področju vlektroníkť. V sodelovanju s strokovnjaki i/ gospodarstva, republi.^ke^a ministrstva za .šolstvo in import, republiškega Centra za izbora zevanje so se 7Ji;;nano lotili zaupane jim zahtevne naloge in pov.seni uspeli. Evritpsko primerljiv proigram ťá i/.obra/evuixje síro« kovr^akov z upi>rahninii zna« nji dosej^a /.astavijen cilj. o cemer nedvoumno prićaja število vpisanih i>ludenluv in dejstvo, da skoraj vsi diplomanti dobijo tudi službo. V tem študijskem letu m omogočili vpi.s iKiraslim v druui višjef^olski program, in sicer ta rudarstv<» in }>eo tehnolog jo, ki .so ^a prav tako razvili sami. Število prijavljenih /anj znova |>otrJuje. da so zadeli i^iavico na ivbliU CO. V tem studijskem letu se tako izobrai^uje nu višji stro« kovni i^oli SCVkar3mištudentov. Za 24 med njimi Je bil preji>nji četrtek pi>seben dan. Na priložno.stni slovesnosti v predavalnici omei\|ene šole so namreč za uspešno opravljen i>tudij na višji strokovni Šoli za elektroniko prejeli diplomo. Do sedaj j« naslov inženirja elektronike prejelo 41 diplomantov. tokrat pa .so Jim diplome prvič podelili na "domačih tleh". Ko jc oh icj priložnosii na- glasi! ravnatelj c^menjcnc šole mag. Milan so ponosni na oba strokovna programa. Z doseženimi uspehi so dovolj Mocca. Upajo, da bodo izbrani. Meža jc v svojem nagovoru med drugim podčrtal potrebnost boljšega prehoda iz viSje S podetrtve diplom za uspešno končan itudfj elektronike na m)i strokovni ioll ŠC Wenje zgovorno polrdili pravilnasî odločitve, zalo seda; pričalcuje-jo pomoč pri organiziranju f.c razvitih višješolskih programov, v katerih bodo lahko srednješolsko/nanje nadgradila dekleta, in programe, ki dajejo potrebna znanja s področja sanacijo okolja. Dobro se zavedajo, da brez nenehnega študija ni lastnega raTvoja in razviija družbe kol celote, zalo išiejo in sodclujejsinih zaposlitev. Bolj odločno bi morali, je menil, povedali, da so tudi v Šaleški dolini dani možnosli/?i izvajanje programov višjih .strokov- nih šol za polrebe podjetij in ne le v središčih» ki so do lega t)kolja često zelo sebična. Na to bi morali biti odgovorni pozorni §e toliko bolj ob dejstvu, da vsi ne bodo zmogli šolanja izven domačega okolja. Med gosli priio?nasine slovesnosti sta bila ludi .sekretar za višje in visoko št^lsivo pri republiškem minisirstvu za šolstvo in šport dr. Zdenko Medvež ter podsekretarka Vanda Ríide. Po besedah Medveža projekta višjih Šol v Sloveniji zagotcïvo ne hi bilo, če ne bi snwalci imeli ob sebi takih sSodelaveev, kot so bili predstavniki velenjskega Šolskega centra. Danes .10 višje šole sestavni del mrc/^e slwen-skega .^oUkcga sistema, njihcw razvt>j pa leče koordinirano z nekaterimi drugimi dejavniki. "Ćepravjcz vami, diplomanti, kakwosi teh Sol piMrjena, je Še na preizkušnji z vami pdinjske in druge opravke, bila jc njihov družabnik, pomenila jim, jc slik z okoljem. Zdaj so se njihove tegobe spet povečale, saj je nekaj delavk moralo prenehali, drugih ni, zato je precej občanov ostalo brez pomoči, ker preostale vsega dela preprtwto ne zmorejo. Se v lanskem letu je 9 delavk .skrbelo za 60 občanov, zaradi novih izhodišč pa trenutno manjkajo Štiri, ki jib, ko! že rečeno. ne morem<î dobiti," zagrenjeno pravi direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Falc. Delno so rešitev poiskali v motnosti, da občine nekaj teh delavk redno zapc^lijo, seveda na centru za socialno delo, vendar jc kljub temu nekaj delavk moralo prenehali. Upajo, da bodo preko leta te/:avc postopno razrešili, da bodo vsaj občine zagoU)vilc dodatna sredsiva in bi s lem povečali število delavk. Prejšnja i/hodiiiča so predvidevala 20 delavk s strokovnim vodjem na 120.000 prebivalcev, po novih izhodl^ih pa je normativ 1,9 odstotka slarih nad 65 tel. Na področju Upravne enote Mozirje, ki ga pokriva mozirski center, lo pomeni 42 uporabnikfdva pot za opravlja nje transakcij preko >drtk^ ki Vani ne gbde na poslovni cas orrogoća: - večjo enostavnost in varnost opravljanj X'ïeh vml negMovirclcih bančnih storitev preko c»bne^ računalnika od cbnts ali z delovnega mesta, • V€(tjo hitiost opravljanj !;toritev. - dostop do banke vseh 24 ur. 36S dni v letu« • možnost vraprejšnje priprave nakazil - piFglednost poslovanja, - nič več transakcij ra tenčnem okencu. Za do^tneinforn'âcijesn'o Vam na vcip rkđteleforekihštevilkah.063/ 899S-228 ali 8995-333. banka velenje Banka Vetsnje d d, i^len^, bsnins ski/pins /ijcve Ljubl^nsl» tank^ e^ei^stavku RADENCI . PosvcI o izvajanju novega zakona o skladnem regionalnem razvoju je pokazni, da leios zakon še ne bo upoSlcvan, pripravili naj bi le ptidzakonske akie. ki bi omogočili izvajanje, sicer pa jc država za regionalne programe namenila le 521) milijonov lolarjev, preostali 2 milijardi pa bodo razdelili po .starem zakonu. UUBUANA - Od leia 1992 óo lani se jc v Skwcniji najbolj ^plaćalo pridelovali krompir in pšenico» kmelijska politika je v lem obdobju zelo zanemarila rejo goveda in prirejo mleka, pi»magala rejccm tlrobnicc in praiiíjíev, sicer pa vsak Skwenec letno poje 20 kg govedine, skoraj toliko peruinine, pri jagnjeti-ni pa za dcjwikrai zaostajamo za Evropi"». MAKIHOK • Vrhovno sodíjsce je v trclje le ugodilo zahievi po varsfvu zakonilosli. ki jo je vložil prvi ílovek pcwlcwnega sistema Dadas in Davorin« Sadarju pripor nadomestilo s liiSnlm priptm>m. Sadar je bil v priporu 15 mesecev, Se vedno pa je prepričan o svoji nedolžnosU. SLOVENJ (;RADEC - Na Gozdnem gpi>darslvu Skwenj Gradec so zamenjali direktorja, kmalu za tem ukinili proizvodne enote v Črni, Radljah, Mislinji in Slovenj Ciradcu in jih povezali v skupno cnoio gozdarsiva, zlasii v frni in Mežici, ki pomenita polovico gospodarjenja <îG Slovenj Gradec, pa Icmu osiro nasprotujejo. IJUBUANA • Na izrednem kongresu Zelenih Slovenije so konéno zagotovili sklep^noii in izvolili novo vodstvo, hude raz-prijje In stare zamere ostajajo, lorej je bihi ui združitev» ki jc praktično ni bilo. za novega predsednika stranke pa s<î izvolili celjskega gostilničarja Šlcťana Hana. UUBLIANA • Na Ljubljanskem sejmu lelos po letih ne bo sejma Moda Fa.shion, ker Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarskt'-predeiovalno industrijo irdi^ da vkiŽek v sejem nc prinai^a ^x;lenega učinka, ne sirinjajo sc tudi z zasnovo sejma, zato je bilo razstavljavcev zadnja leta vedno manj. MDRSKA SOBOTA - V mestni oKNni Murska SoMa živi okoli tisoč Romos* v 2411 družinah, okoli 60 jih je zaposlenih v Murski Scîboti, sicer so njihove malerialne in socialne razmere slabe, saj kar 194 romskih družin oziroma posameznikov prejema denarni doda lek. vseeno pa je med njimi precej podjetnikov in pc^kiicnih športnikov. LJI^BUIANA • Policija ocenjuje, da se v Sloveniji s prostim-cijo uk-varju okrog 1400 žensk, prodajanje telesa je scvedci pri nas prekrSek, v parlament pa je prišla pobuda za sprejetje za ko« na o prostituciji, zaenkrat pa Se ni jasno, ře bo zakon vseboval tudi legalizacijo prostitucije, saj sjila za 5>ludij, povprečni mc.sečni znesek naj bi bil 22.5(K) lolarjev, posojilo naj bi dobilo 2435 Sludentov, ki so vloi^ili popolne vloge, iz ljubljanske regije 659, iz mariborske 376 in iz celjske 299. Studenti pa morajo pred tem dtîhiU Se poroke. ROGAŠKA SLATINA - Včeraj so na sprejemu v Vatikanu papeřu Janezu Pavlu 2- izročili kriMalni spominski keîih • Slomiškov maini kelih. ki je Še ena od mojsirtwin steklarjev in brusilcev, obdelovalo ga je 30 rok. umctniJka gravura pa tjpo-dablju lik Antona Martina Slomška in je vrhunsko delo, 4 KAS íAS GOSPODARSTVO 20. Januarja 2000 Pogovor z direktorjem Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje Igorjem Mehom Inovativnost nam bo pomagala preživeti in nas približala Evropi direktorja Savinjsko-ialesk« iihmnčnv f;ke xhimice Velenje Lečinske skupščine (zadolžen za področje gospo» darstva). zadnjih âest let in pol pa je vr/ ne bi nikoli." 9 f(ak(/ oce/yiijeíe delo. ki ga je opravita območna enota Savinj.sko'.^ak^ke ffi^podar' ske z/-wrn/ce v preteklem oMobju 'ř (GOR MEH: Takšne occnc lahko dajem na osnovi ptiročil in la pravijo, da je bilo opravljenih veliko aktivnosti kar v vseh sekcijah, ki delujejo v ohrrn>čni cnoli zbornice. Med drugim je zbornica pripravila píígovor z nekdanjim ministrom za gospodarstvo Metodom Dragonjo In gospodarstveniki tega območja. Atevilne izobraževalne oblike, med drugim (udi na icmo uvedbe novega davčnega sLsleni a, Zbornica se vključuje tudi v akcijo Moja dežela - lepa. urejena in čisla in siccr s podeli I vijo pri/nanj najbolj urejenim delovnim okoljem. Še posebej pomembno pa je xdaj ía tradicionalno srečanje malega in velikega gospodarstva, ki naj bi v letošnjem Iclu preraslo v srečanje gospodarsiva. Namenjeno pa je i/menjavi izkuSenj gíJspodarT^lveníkov in konkretnim dogovorom o medsebojnem sodekwanju. Seveda pa je bilo dejavnosti ^e veliko, med drugim v obliki raznih lobiranj in predstavljanj inlere.sov gosp<>dar>lva (ako na republiški, regionalni kol občinski ravni." ^ V novih razmerah ^spodar^ Jenja so posamezni gospo-darski subjekti sainnsiojni, kje je torej vloga zbornice'? IGOR MEH: "Zbornica predstavlja bolj stičišče gospodarskih interesov, Poznamo veC tîblik /bomiáiega dela. pred- Direktor Savinisko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje Igor Meh: "Z doseženim nikoli ne smemo biti zadovoljni, nenehno moramo bdeti nad zastavljenimi cilji in stremeti za večjo konkurenčnos tjo. " vsem pa imamo obvezne in neobvezne zbornične oblike. V evmpski skupnosii prevladujejo obvezne c^bllke (îako je ludi pri nas v Sloveniji), kjer je ludi plačevanje Olanannc obvezno. .S tem pa si gospodarstvo /agouvlja avien-licnega zastopnika svojih interesov na dr/avnem nivoju. Osnovna nak>ga zbornice jc vsekakor prepoznavanje gospodarskih inieresov In jih zastopali (er z lobiranjcm doseći pozitivne učinke v republiški in i»biinski zakonodaji 1er na (a na<^n doprinesti k hitrojSemu razvoju gospo- darstva s lem pa ludi celolne družbe." 9 In knkšnih konkretnih nalofi .se nameravale lotili v lelo,ûijem lelu ? JGOR MEH: "Konkretno bi o lem govoril po seji upravnega odbora, na kalen lx>mo potrdili letošnji delovni pmgram. Zagotovo pa bomo mdi v pri-hcxlnje dajali veliko poudarja dru.stvu za kako\'osî in ravnanje z okoljem, ki deluje p(xl na.^im okriljem. Menim, da bi moralo njegovo delovanje .^e razširiti in tudi bolj popularizirati. Već pa moramo narediti ludi na področju inovalrvne dejavnosti, zalo bomo skašali §c bolj razmahnili delo sekcije. ki je zadolžena za to, Inovalivnosl je ena izmed osnovnih slvari, ki nam bo pomagala preživeli in nas približala lako želeni Evropi." 9 O regionalizaciji veliko govorimo. Oblikovanje tako imenovane podpira tudi va,^a zbornica. Ste pa ittdi enn Ustih Insti-tucijs ki Jc nn ptidročju povezovanja ludi te najve^} naredila. IGOR MEH; Res je lako in ludi rdeča nil delovanja v letu 2()00 bo poveziivanje z Gvropo in iz lega izhajajoča regionalizacija, saj ima Evropska unija svoje iasiru-menie naravnane na regije. Oblikovati jih moramo ludi v Sloveniji, saj bo le tako mogoče črpali sredsiva. ki jih Evropska unija namenja za spodbujanje gosp^^dar- Oábor za gospodarstvo pri MO Velenje éaé»aa««a*v«••••a«aaa*aaaaaaaaaaaaaaaa«««***«»* aaaaaaaéaaaaa****« * Parcel za podjetnike ni, če pa so, so drage Odlitcili smn ilu vam v naslednjih številkah nagega («dnika predstavimo različn« (Kllmre, ki ilelujejn v sveia MO Velenje. Predv^^em vas ^ellnin ?)exnHnili i njihuvim pomennm in delom v dosedanjem manda> lil, p^i tudi s ležavsinit, s katerimi se prí svojem dřiii srečujejo. Kol prvega ihI desetih oJImrov vam predstavljamo sedemčlan« ski odlx>r /a ^c^spodarsiva« ka« lerejiâ predsednik je Benc Slro/dk. Clan i i»dl>i>ra so Ludvik Hribar, Adolf ^lurmiin, Jank» Frane Rat, Herman Klemene in Alujx Maček. "Odbor za gospodarstvo je stalno delovno lelo Sveta MO Velenje. Namenjen je predvsem temu, da predebaiira gradivo, ki ga potem obravnavamo na mestnem sveiu. in nanj da pripomb« in predloge. V tej se s lavi je odbor začel mandat z mandatom m^vega sveta MO Velenje, v njem je poi članov .sveta, pol pa zunanjih sodelavccv. Odbor seveda imenuje tncslni svei," nam je uvodoma predstavil odbor 7a gospodarstvo predsednik Be né Slrozak. Zanimalo nas je ludi. kako pogosto se dobivajo in kako u.s-peSni so pri svojem delu. "Sestajamo se pred vsako redno sejo sveta, torej skoraj vsak mesec. Dobimo se približno en le- den pred sejo, lo pa zalo, da ob morebitnih nejasnostih v jp'adi-vu še vedno imamo čas, da lahko gradivo popravimo. Odbor nima velikega vpliva na veliko gospodartivo. Tu smo predvsem 7310, da pomagamo malemu gospodarstvu. luri^mu in kmetijstvu, Moram reéi, da svetniki naša mnenja up^iSievajo, saj si) veliko večino naših pripomb na gradivo upoštevali." In kako se člani odbora pri- Benč Strozai<, predsednik odbora za gospodarstvo pri MO Velenje: "Nase seje so bume, a konstruktivne..." pravljaj(î na svoje seje? "Na se^ jah nikoli nismo sami. ker bi gradivo sami lei^ko predelali. Zalo se nam ponavadi pridružijo predlagatelji gradiva. Velikokrat je 7 nami Jasna Klepec, ki dela na področju g(î-spodarsrva v MO Velenje ali tajnik občine Andraja Katič. pa podi^iipan Dragan Marlini^ek ali podžupanja Rozika I Iribar..." Gospodarstvo, ki je icmelj razvc^ja vsake občine, seveda /a svoj razvoj potrebuje ugodne pogoje in tudi pomoč lokalne skupnosti. Brez tega ne gre. Ali. bolje rečeno, bre?: tega tisti, ki imajo kapital in ideje, odhajajo v druge občine, kjer so njihovim željam in potrebam pripravljeni bolj prisluhnili, /.ato smo Benča Strozaka vprašali, kaj o motnostih za razvoj predvsem malega gospodarstva, turizma in kmetijstva v MO Velenje menijo člani odbora za gospi>dar-slvo. "Želimo si, da bi občina imele več posluha za razvoj obrino-podjetniške cone. To nam dtislej ni Jisio u.spelo. Delno se jc ta želja uresničila z ureditvijo bivSili prostorov podjetja ESO, kjer je o1>čina novim najemnikom in lastnikom veliko pomagala. Gradbena parcela /a malo gospodarstvi), komunalno urejena seveda, ne bi smela biti tako draga kot doslej. Tu je težava ludi pomanjkanje prostora za obrtno-indusirijsko dejavnost. Zdi se mi, da občina lu Se ni naredila dovolj, čeprav se premika. Primerni lokaciji sta v TrebuSah in pri plinarni v Stari va.si, kjer je bilo nekaj ie narejenega. Občina kupcem zemljišč pomaga tako. da za ieio ah dve odloži plačilo kom u naine ga prispevka." Tudi povezovanje v SAŠO bi moralo po mnenju občinskega odbora za gospodarstvo teči hitreje. "Sploh, ker lu ne gre 7a konkurenco med SaleSko in Zgomjo-savinjsko dolino, saj je pri nas razvita proizvodna dejavnost, pri njih pa l'jolj kmetij« sEvo in turizem. PogreSamo več povezav med malim in velikim gospi^darstvom. Na področju turizma dobro dela 11 C. prav v letošnjem lelu bo potekal pro* gram sodelovanja 30 obmejnih občin, ki ga iinancira PHARE, bo pa 10 velika promocija tudi za Velenje, saj bo projekt vodila prav na§a občina." je utemeljil Benč Strozak, Ob koncu pogovora nam jc pslavljeno konkurenci, sploh pa v prihajajočem pove/wa nju z evropsko skupnosljo. lako da je potrebno neprestano bdeli nad cilji in nad plani in jih ludi dosledno izpolnjevali." 0 Žal pa je bilo ludi v našem okolju kar nekaj pretresov. l(;OR MEH: "NajK)lj t^olečje siečaj Tovarne u^nja ŠoSianj, kjer je ostalo brez dela okoli 200 delavccv. Drugi prav tako velik problem je Smreka Oornji CJrad, za katero pa upam, da se bo po prisilni poravnavi rešila iz težav, lakf^ne Ležave nam morajo biti v opomin, da moramo iwnehno bdeti nad zastavljenimi cilji, racionalizirali delo na vseh podr5>čjih in stremeti za čim Večjo konkurenčnost." H MiraZakošek KLS Ljubno ob Savinji Zagrizli v zobate vence I/ nekdanjega Kovinarstva je n» Ljubnem oh Savinji na» silila delniška družba KLS Ljuhm», ki Sê je moraia v preteklih Uli h soočiti t velikimi izzivi in prelum nimi odločitvami. Prve hude ure so / í/^juIhi nekdanjih tr^>v naslute ze po osamosvo* jiivl SJovenile, ka.snej« pn so moniU lemeljiio pretehbiti pre-slruklurirsjnj« in v«čj» niciunuILAucijn pM* lakšni odločitvi vendarle ostaja, pravijo v družbi,S lem seveda ni rečeno, da je občini vnemar obstoj in razvoj te družbe, saj gre konec koncev ludi za uveljavljanje kraja v SirSem in celo evropskem prostoru. najbolj pomembna zanjo pa so gotovo delovna meista. mjp KREKOVA BANKA d.d. Ugodna ponudba kredlrlran)a prebivalstva DO 5 LET za komitente in nekomitente rb£lov»tnj«i SOBANI. lU. Lo^ RíIkm^a 2. Tel : vMvc il 20. januarja 2000 UTRIP iAS 5 Pogovor z dr. Cvetko Lasnik - Ribarič z Inštituta ERICo Vse poti vodijo v Bruselj Dr. Dr. Cvelka Ln^nik- Ribarič jť ťna od listih prvih ^esMli mludih raziskovalcev, biolo^inju, ki sov nekdanjem rudarsko elektro-ener^etskem k(»mbinalu pred« stavljali jedro skupine mladih ritzisko-vakev, iz katere se je razvil današnji Institut za ekološke raziskave ERlCn Velenje. Začela je knl biologinja, vmes 4iprav|lu magi.sterij in doktt)rat. danes pa je viHlja raziskovalnega oddelka na istitutu in poniiKnica direkt<»rja ERi« Ca. Lani jo je Ministrstvr^ za zna-nost in tebnoloj^ijf» imenovalo za nacicmalno kontaktno osebo v tako imen<»vanem 5. okvirnem pro-^Tamu, ki gaje marca lani potrdil ministrski svet Evropske unije in kjer Slovenija sodeluje kot pri* družena «članica s popolnoma enakimi pravicami kot jih imajo čla* nice Unije. Zdaj jc cir. Cveika Lasnik - Ribarič pogosto v Bruslju, v meslii, kamor se stekajo vse slovenske poti za vstop v Evropsko unijo. Dr. Ri-hariCeva Bruselj pozna že od prej, saj je kot recenzenlka evn^pskih projektov sodelovala že v 4. okvirnem programu. Mi smo jo povabili na pogovor. Tudi zalo, ker se nam jc zdelo *'no-bel", da ima CRICo in Velenje predstavnika v tako pomembnem programu. 0 Kako je du vašcfia sodehvanja v 5, rnein programu sphh prišlo? CVETKA LASNIK - RIHARlC: "Evropska skupnost se je, da bi na področju go.spiidarstva. znanosti in tehno-liigije iim bolje konkurirala Japonski in ZDA, odločila /a Sliriletne okvirne programe. Lani je bil odprt rii/pis za 5. okvirni program. Slovenija, ki se. kol veste. intenzivno vključuje v Evropsko unijo, je dobila možnost, da začne sodelovali v tem programu. In praksa je. da irftn vsaka dr/ava v njem svojega naeio-nalnega koordinatorja za posamezen tematski sklop." 0 Kdo pa rax je tmenovaJ? DR. CVETK.\ LASNIK - KIIJARIČ: "Ker gre za znanslveno raziskovalne in tehnološke projekte je to v pristojnosti Ministrstva za znanost in tehnologijo. Naeionalnc koordinatorje za posamezne tematske sklope je imenoval minister za znanost dr. Lojze Marinček." 0 Koliko časa pa traja mainlaJ kontaktnih oseh? DR. CVETKA LASNJK - RIBARIČ: "Štiri leta." ^ Za katero pmlroçje sle w imenovani? DR. CVETKA LASNIK - RIBARIČ: "Za energijo, okolje in trajnostni niy-voj. ki je eden od tematskih sklopov 5. okvirnega programa." % Kakšna pa je vaša konkretna naUyga? DR. CVETKA LASNIK - RIBARIČ: "V Bruslju moram biti prisotna na sestankih nacionalnih koordinatorjev vseh pridruženih članic in članic CU, zastopati interese Slovenije na podrtičju Cvetka LasfT/k - Ribarić je kot recenzentKa so-de/ova/a že pri evropsk/ř) projektih 4. okvirnega ohi- znanstvenega in tehnološkega razvoja 1er nacionalnega programa, posredovali inlonnacije, ki jih dobivamo v Bruslju našim ra/iskovalcem. jim pomagati pri pisanju o/iroma pripravi predlogov projektov in pri iskanju partnerjev za evropske projekte/* 9 /Vi tem iHi so dohn-ena pravih? DR. CVEIKA LASNIK - RIBARIČ: "Seveda. V evropskih projektih morata sodek>vati najmanj dva partnerja, oziroma drugače, vključeni morata biti najmanj dve državi, ena mora bili obvezm> članica Evropske skupnosti." 9 Kateri projekti pa imajo predno'it? DR. CVEIKA LASNIK - RIBARIČ: "Tisli s tako imenovano evropsko dodano vrednostjo, s ptiudarjcnim socioekonomskim vidikom, usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja, s poudarkom na varstvu okolja in gospodarskem razvoju." 9 Kako je z informiranjem ? DR. CVETK/\ LASNIK - RIBARIČ: "Nacionalni koordinatorji moramo skrbeti tudi za tako imenovane info-dneve, ker posredujemo inlormacije iz Bruslja. Zdaj. kojc eden oJ riizpisov iz leta zaključen, smo našim lahkt) posredovali in nakazali že nekaj problemov, ki nastajajo pri pisanju projektov in jih opozorili na to, na kaj morajo bili pt>zorni. da se napake ne bi ponavljale." 9 Se Sloveniji pridruženo članstvo obrestuje? DR. CVETKA LASNIK - RIBARIČ: "Vsekakor. Slovenija jc odločena, da vstopila v CU in ludi to je del te strategije. Za sodelovanje v 5. iikvirnem programuje morala poravnati kotizacijo oziroma pristojbino, ki znaša približno 3ÍU) milijonov tolarjev. Vključila so se vsa ministrstva, kar je bil pogoj, da lahko enakovredno sodelujemo kol partnerji pri projektih. Po pr\'ih rezullatih, ki so že znani, lahko rečem, da je bila Slovenija uspešna, in da jc sredstva, ki smo jih ciamcnili za kotizacijo, že dobila nazaj." 0 Imenovani ste hHi tnarca lani, najbrž ste bili mi fakrat do zdaj pogo-sio v Bnislju? DR. CVETKA LASNIK - RIBARIČ: "Sestanki so kar pogosto, vsaj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Ustanovljena je mreža nacionalnih koordinalor-programa, ifoto:vos) jcv. kjer si izmenjujemo izkušnje o tem, kako v ptîsamezni državi čini bolje organizirali projekte, jih čim već prijavili. Bili pa morajo seveda kako vos in i." ^ Kdo pa vam krije Mroške? DR. CVETKA LASNIK - RIBARIČ: "Evropska skupnost krije potovanja in vse, kar zraven stuli. tako da so ti obiski refundirani z njihove sirani." 9 ^ve imefujvanje za nacionahiega koipr-dinaforja je nujhri čast tndi za inštitut ERICo. ie zato, kjer ta stoji" r ljuhljani? DR. CVETK/\ LASNIK - RIBARIČ: "Res je velika čase. da ima ERICo nacionalnega koordinatorja v 5. okvirnem programu in lo prav za področje varstva oki^lja. Res pa je, da se vse bolj ali manj dogaja v Ljubljani." ^Sepa stem tudi EKICn tjdpiraei'ropsko tržišče. DR. CVETKA LASNIK RIBARIČ: "Vsekakor. ERICo postaja prepoznaven tudi v evropskih državah. Prav sed:ij se pripravljamo na naslednji riizpis. kjer bi lahko bili koordinator enega od projektov. skupaj z Norvežani in Avstrijci." ■ Milena Krstič - Pfaninc Poklicna in tehniška strojna ter elektro - računalniška šola ŠCV Spoznavanje podjetništva v praksi Oi^anizirani v manjše podjetniške skupin« sc» dijaki 5. letnikov poklicnn tehniškega izobraževanja strojni tehnik, elektrotehnik energetik in elektn)tehnik elektronik Š<»lskega centra Velenje konce prejšnjega leta obiskali nekatera podjetja in samost4>Jne obrtnike v lokalnem okolju: (H»re-nje indop, Inova. Uranjek Brankf». Avtosenis Stalekar, Invel, Hermi Rauter, Hernaus^ Vnn, .Av-tocenter Meh» Arkom. PSC Praprotnik, Avte» MastnaL Avtohiša Jakopec. Elektronika Velenje« Breza , Microx Celje, Tiskarna Bi/jak in LBS Ve-lenje. Cilj njihíwega obiska je bil spoznavanje podjetništva v praksi. Kot so ugoiavljali ob koneu so ga v eeloli dosegli, saj so v pogovorih z vodstvom podjetij pridobili marsikatero pomembno informacijo o štipendiranju, mirnostih kasnejše zapcislitve, vrnili so se bogatejši za spoznanja 1er življenjskimi nasveti podjetnikov in podobno. la mesec čaka dijake priprava in predstavitev seminarske naloge na to temo. Podjetniška skupir^a dijakov na obisku v Gorenju tndop perspektiva Se je čas Sifnp{fMče/7 in /ladvse energičen šliridese-t/eifiik se je najprej rokouil z vsakim izmed filedulcev, ki so se ta petkov večer zbrali v dwmnú MUulimkefiO centra (in ni jih hih mah). Scle potem se je začekt artiljerijsku salva uviomatičnega ^^nv-Ti/, ki nasjc r nntančno odmerjeni dveurni dozi popeljida skozi podtalno. f>zahljenet7ui slovenskemu genijtt. Hermanu Potoč rti hi Noordungu. kije že v dvajsetih letih dvajsetega stoletja izilelal natančne načrte Človekovega potovanja po vesolj tfy izdelal pa je tudi pr\i slox-enski sa teh t (ki ga je moč videli titdi v Ktibrickovi Odiseji 200J). Tako je Dragan Zivadinov le mesec dni po svetovni premieri gledalifikega pn^jekta, ki predstavlja popolno inovacijo v zgodovini umetnosti tut sploh, množici predvsem mladih obiskovalcev zdi maJu fanatično g<:}rečnostjo človeka, kije obseden z lepim, v petek zi'ečer učinkovito pričaral dokaz o tem, kaJcile, igntjo tenis, večere pa utrujeni preživljajo ob spro,'iiitvi kometcialnih TV programov? Nenňrno radcn ednost in kreativno drttženje je tieopaztto izpodrinil zatohli konjbnnizem individualizma tutjslabše vrste. Se ko lokd srvdinv prejšnjega IvtH krajevna skupnost Bf>ćn» ní već pravna osťba« hircj tudi svujc lastnin« ne morv imeti. Lastnina in ticnarna srcdstvii so sedaj vknji'k>na m Oini (H»rnji Grad, kjer se pre* moi^x'nje l>iv?vv krajevne skupnost k(»t |)raviie o.sela* seveda pej vodi in ureja. Čeprav i/^uMjena "saniostojnust** ivte« vilnim ni l>ila prav po voiji. pa to vendarle ni hil ra/.ldg^w^^rni seveda trdijo, da dela kasnijo zaradi pomanjkui]ja denarja, v Bočni in okolici pa so vseeno marsikaj štorih. Med dru^iTi prvi del prvgrad ali lo vilcev gramoza, na najbolj kritičnih odsekih so strugo poglobili pu^jeki seveda predvideva lukina dela po vsej dolžini. Prvega od kar nekoj potrebnih manjših mnsiiw (pixvpustov) so tudi ?e zgradili, nestrpno pa pričakujejo tudi i>blj ubije ni začetek gradnje nu>sla preko Drete na Kropi, ki ga je prav tako uničila predlanska poplava. "Naslednja slvar. ki se "pelje" že več kot leto djii in še vedni> ni končana, je kabelska televizija. Dogovarjati snu» se začeti že predlani, zapletov je bilo prewj. navzlie vsemu pa krajani Bočne že lahko gledajo programe prek<» kabelskega sistema. prebivalcem okoliških zaselkov pa Se vedno ostaja slab sprejem preko antenskih sistemov. čeprav sc tudi o reSirvi tega že dogovarjamo." je povedal Marko Potočnik in nadaljeval: "Povod prene kateri h vročih razprav je bil tudi vodovod. ki seveda mora imeti upravljavca. C>skrbt> s pitno vodo smo želeli yadr^ati v svojih rokah, pa ni Šlo, ob tem pa dolgo nismo vedeli kdo naj bi to bil. Država je zahtevala "odgovornega." pp lo ni želel biti nihče, napcîsied pa smo vodo- vode v Bočni. Cepljah in na Kropi prepusiiii v upravljanje gEiagajo sokraja-nom in naredijo ie marsikaj dobrega in koristnega," je kljub vsemu optintist predsednik krajevne skupnusti Bočna Marko Potočnik. miP Pomoć na domu Prejemniki so iz sebe, izvajalci nemočni,... Konec prejšnjega in v začetku lega leta je na pt^dročju organiziranja in nuđenja pi>moči na domu. ki jo izvaja Center za st^cialno delo Velenje na obnKičju občin Velenje, SoStanj in Šmartno ob Paki na.stala prava zmeda. "(îe nikoli ni bilo tako kritično kol letos." je povedala koordinatorica tc psohijene. Z velenjske enote republiškega zavodii za zaposlovanje stí - po besedah Mijočeve - najprej dobili obvestilo, da zaradi omenjenih SlavkJi Mljoč: "V tem trenut-ku j9 zaradi novosti pri zapostovanju ostalo brez pomoći na domu vsaj 20 stfir^jših obcemov. Poie^teh i^h nanjo ćaka še 10 novosti od letošnjega januarja dalje naj od 11 ne računajo več na b izvajalk. ?o številnih dogovorih. pisanju obrazložitev, predstavljanju težav so nekako naSli kompromisno rešitev za dve delavki,/a preostale ^tiri pa ne- Omenjeno Steviki izvajalk manj pomoči. V večini primerov so lo starcjsi oIm^rI. Ti so sedaj resnično iz sel>c, saj so se na delavko navadili, med njimi Sil .se s|>k't]e vezi. določen» meni zaupanja, bili so ustnv.no oskriiov^ni in m* v domačem okolju so laiiko ostali. Mno((c nicHl njimi i^r misel na domsko oskrbo l>ega. Dozh ljajo jo kot i/raz popolne nemoči in neb<»g-Ijenosti. predvsem pa kol izgubo sam<»stojnosti. INilcj^ te^a m> možnosti Aa namestilo v domme majhne, .saj so ti zjtse-dcni, čakalne dobe dolge. Ne smem«» sprc^tedAti. da se $levi-lo starih v na^em okolju povečuje. ]>rHv tako število tistih. ki zaradi zdravstvenih, socialnih tcûiv, star<»stniskih tegob potrcliujejo pomoč drugih , njihovih potreh pa jim svojci ne luorejo več TSigotnv^a-ti, Nenczadnje. tezi\ja na^v dru/.lx> je, da hi starejši ljudje tahko ostali čim dlje v svojem domačem okolju.*' Mijočeva pravi, da težave, nastale z omenjenimi spremembami btxlo reSili, vendar ne tako hitro, kot bi morali. Kajti, najprej je potrebno poiskati nove delavke, jih usposobiti in Sclc na k^ pcmioč lahko steče. Kljub temu pane moreji» zagotavljati, da bo tako kakn-vcjstna,kot jebila dt"> sedaj. Vsaj nekaj časa ne. "Čv pa povx^m, da smo do sedaj od vseb delavk, ki nam jih je poslala enot;« republiškega Zavoda z^i zapo» slovanje v Velenju za la namen pridohili le eno kiindidntko. je vsiikrsno nadaljnje razpravljanje odveć. Misiini, da temu kri* vo določilo, d» lahko izvajajo javna dela le |>reiemnice nadomesti h) za hre/]Hislenosl.'' K sreči, ocenjuje MijtJčeva, imajo pri Centru za izvajanje pomoči na domu pet redm» zaposlenih, več jih ne morejo zaposlili. Prav taka oblika zaposlitve bi dolg<^rcično reži (a težave, povezane ?. izvajanje ITonKiči na domu. i Judo stisko, nastalo zaradi novosti, pa za zdaj omilili tako, da so ukinili pomoč lisiim. pri katerih so delavke samo čistile. Med slednjimi ni nikc^r. ki bi bil brez svojcev. Po zabunu so dolžne zagotavljati omoijeno dejavntwt občine, upi^rabniki pa stj diklžni le storitve plačati po svojUi močeh. Prispevek je za Ziiaj za vse upiv rabnike enak. znala OT tolarjev na uro. dejansko pa Uiko pomoč štafle 14IK1 SIT na uro. Razliko |x)krijejo občine, del si roSkov za delavke , zaposlene preko jav-luh del. /.avod za zaposlcwa-nje.^Sknijni čhs je že, da olnine sprejmejo pra>1Enike o načinu in'sjanja socialno-varstvene storitve pomoč družini na di»mii** in o merilih m doloćAi\|e plačila storitve. S tem ho marsiluktera zjideva rešena in tudi stvari iHjljjasne." Na Centru za socialno delo Velenje so začeli izvajati pomoč na domu pred osmimi leti. Od lakratnih 20 jo je do konca lanskega leta prejemale» 71 občanov (od tega v mestni al>čini Velenje 37. v občinah Šošianj in Šniartnem ob Paki pa 28 oziroma 6). mtp Nazarje Letos še velika telovadnica z ZÁíčeíkom lega Si^Lskega leta so septembra v Nazarjah prvič v zgodtwini kraja pridobili popolno osnovno «ilo. s tem pa zajetna naložba ni sklenjena. Sola, kraj in občina ob zel<^ razvejani športni in rekreativni dejavnosti gotowi potrebujejo tudi telovadnico. Sc več, primerno velik prostor bi za najrazličnej.W prireditve potrebovali tudi ostali krajevni in oWinski dejavniki, 'telovadnico so seveda načrtovali že na začelku. zaradi omenjenih raziogiïv in Željo številnih krajanov pa so sc ixJločili za izgradnjo večje teUivadniee, torej večnamenske dvorane. Dopolnili je bilo treba "papirje" in predvsem dokupili zemljišče, zato sc je zadeva nekoliko zavlekla. Pa ne preveč, saj so stvari sedaj ž^ urejene, i>e v januarju lwdt> objavili razpis za izvajalca, po vseh pt^irebnih in zjtkonsko določenih postopkih pa naj bi gradnjo začeli v mareu in pomeml>no pridobitev namenu izj^'ičili na začetku novega iUiIskega leta oziriînjem prazniku občine Nazar-jo. Občina Gornji Grad Kako do stanovanj? LahkiJ, pravijo v občini Cîoniji Grad. In lo ludi d<»kazujejo. Lani so zgradili blok z osmimi nepridobitnimi stanovanji, ki sc jih je veselilo prav toliko mladih družin, letos naj bi bilo enako- P5*«peSeno se namreč pripravljajte na gradnjo enakega stanovanjskega bloka, Pri tem se jim je rahlo zataknilo pri pridobivanju zetnlji^'a. za katerega je dena-cionalizacijski upravičencc ljubljanska nadikofija.Z njo se že tehrnt>dt>govarjajo in so [>repričani, da bodo najkasneje do marca sklenili di^govi^r.s čemer bi bili izpolnjeni pogoji za pričete k gradnje. In od kiui lahkotnost? Investitor gradnje je stanovanjska zadruga Atrij iz Celja, sodeluje tudi tudi .stanovanjski sklad Republike .Slovenije, Jiekaj sredstev zagtUovi občinski prdohi .Šnle.ske doline. Zanimivo predavanje, ki sodi v sklop predavanj avti»rjev prispevkov v zborniku Velenje - Ka/prave o /{jodovina mesla in okolice, je v knjižnico privabilo precej ljudi. V skoraj eno urnem predavanju jc geograf Matjaž Salcj. zaposlen na Ericu, predstavil najpomembnejše naravno geografske značilnosti Šaleške doline in se dotaknil tudi zgodovin s ko-gcografske razsežnosti poselitve teg;i območja. Po predavajiju so člani Salci^kega muzejskega in zgodovinskega druivtva opravili tudi redni c^bčni zbor. Na njem sc occiiili dek>-vanje društva v preteklem letu ter se dogovorili o aktivniistiii v bodi^če. Predsednik društva, ki Šteje 5e skoraj 130 Članov, 5e naprej ostaja nestor šalei^kih zgodovinarjev dr. Milan ^levari. ■ ĐK S t&vilni obiskovalci sc z zdnimsn/em prisluhnili predavanju Matjaža Šaieja (foto OK) 20. januarja 2000 NASI KRAJI IN UUDJE NAS VAS 7 Kmetje razpravljajo o ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Kaj, kdo, predvsem pa zakaj? Sredi prejšnjega lednđ je Eno-bi là kmetijsko svelovanje Ve-ler\|« pri prav i lu prvditv^nje« na kiilerem sa Kmetom iz občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ot) Vaki predstt^ivili r«i^iof*e la ustanovite>; način in dlj« delo-\~dnia kmetijske ^ozdiirske ^h(»mice Slovenije. Kol pni^\jo poliudniki. nn} hi Nb ta nova interesna in sUnovska organi-AH'iJa re preželi tiinćn I partner y liidf, s pomočjo kalereu« ImkIo kmelje, lastniki kmetijskih ^emijiSč in gozdov kmetijski podjetniki« pi»djetju in Ziidru^e lahko uveljavljali svoje inter« ese do lokalnih skupnosti« države in nenaziidnje tudi do Evropske unye. Ustanovitev /bornicc je omcv gočii lani spomladi sprejel zakon, akiivni jo imajo obrtniki in podjetniki) naj bi bilo lesnejše povcz<.)vanje kmetiw, njihov skupen nastop v pogtworih z vludo in lai^je doseganje zastavljenih ciljev. Nenazadnje naj bi takšno organi/iranoM kmetijstva pogojeval vstop Sk^venije v Evropsko unijo. Na vprai^anje, ali bo 10 le sianovanska ali luUi poliliCna organizacija, je Di-kliCcva odgovorila: •To lxi Jav* no pravno združenje, z obveznim Clanst>'om« reprezenUteno partnestvo vladi nâ) hi ji za^o-tavljula dovolj široka volilna hazit in večinska zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribi-âtva. Prav tako lx) lahko izvajala javna piHihtastila, pri izvrše v«i nju Javnih pooblastil izdajala javne listine, dajala pripi»ml)e in predl(»^e na zakone« podzakonske akte. proračun. delitev proračuna, izobraževalne pn^rame in dru-{»e javne dokumente z omenjenih področij. Kmetje n^j hi na ta način pitv'eČali svoj vpliv na izboljš;inje socialnih ter ekonomskih pogojev kmetovanja ter na delo strokovnih služI) v okviru zbornice • kmeti,jsko-svetovalna, selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji, razni poskusni iii raziskovalni cx*ntri s področja kmetijstva,^* Obvezni člani zbornice naj bi bili lastniki, zakupniki, ui^ival-ci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljii^Č in gozdov na območju Republike Slovenije z najmanj 20 tisočaki katastrskega dohodka (teh je na območju občin Velenje, Šo' ^tanj in Šmartno ob Pakt naj- več), njihov prispevek pa bo znaSal ^-(Hlsiotke od osnove katastrskega doh^xlka. Obvezno bodo morali hiti člani tudi osebe, ki opra\'ljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiSko dejavnost kol samostojni podjetniki (zbornični prispevek zanje znaša L.VoUstotke od osnove), osebe, ki kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrala za svoj račun opravljajo dejavnosti kol edini ali glavni poklic. nimajo katasir^kega dohodka, so pa zavczanci za davek t>d dejavnosti (ludi zanje znaša zlxírnični prispevek 1,3-odstolke od twnovne) ter osebe , ki M) pokojninsko in invalidsko zavarovani kol kmcije. Obvezne članice zlx)mice morajo bili se pravne osebe, ki so registrirane kot kmetijske organizacije (zbornični prispevek zanje znaisa 11,20 odstotka od osnove). Zbornica bo organizirana na dr?.avni. regijski in lokalni r^vni. Najvišji organ sSvei zbornice bo sestavljen iz (i svetnikov vsake območne enote. Zbornica naj bi imela dva predslavnika v Državnem svetu. In kakšen jc odziv kmetov na novo obliko njihove organiziranosti? Po besedah Dikličevc prav nič sptxlbuden. '^Kdo. ka^j, predvsem pa zakaj je to potrebno so hita njihovu nujpo-}{ostejša vprašanja na predsta- PGD Paška vas Društvo živi s krajem in kraj z njim vas, 15. januarja 24HNI — Na rednem občnem zl>i)ru, tokratni je i)il KO. po vrsti, Ml člani P ros t<» voljnega gasilskega društva Paska vas ocenili, da so v preteklem letu delali dohro, osrednjo pozjimost pa Ixxlo pci-le$2 sialnih nalo|> namerili še praznovanju častitljive obletnice delovanja društvu. Osem de* setletij us)>ešnega dela l>odo zaznamovali 12. avgusti«. Po mnenju predsednika društva P^tra Leverja so biti marljivi na vseh področjih delovanja. Na tekmovanjili desetine društva dosegale dobre uvrstitve, kar nekaj obni^itve-nili del v domu iii v njegovi okoli so opravili prostovoljno, poskrbeli Si) Še za kuUunio in športno druženje članov. Rekordno število tiîïlskovalcev na njihovi iradicû^nitlnî prirrdtivi Noč na vasi jih obvezuje, da jo IkxIo v prihodnje pripravili lx>ljc. Njihcivo vc.'stno delo tamkajšnji krajani i\\ pokrwilelji cenijo, kar dokazujejo s svojimi prispevki, deU)m ob raznih akcijah. Pohvalil je delo pprcmo društva z novim gasilsko reševalnim vozilom. Kupili naj bi ga s pomtíčjo pokroviteljev, sredstev občine. ki naj bi jim za ta namen namenila približno 6 milijonw tolarjev ter liustnim deležem. Poveljnik draštva Slavko 4zman je predstavil dosežke desetin na najrazličnejših tekmovanjih, le en manjši uspešno pogašen požar v preteklem letu pa je dovolj zgovoren pokazatelj njihovega dela na preventivnem pixlrtxju. Letos namerava operativa poleg priprav desetin na tekmovanja, še boljše delo s podmladkom nameniti več pozornosti i2ob-raževanju. Na rednem zboru so poročali o svojem delu v letu čbini p>d-nje vestno uresničevali zastavljene cilje. Zupan občine Šmartno oh Pa-ki Ivan Rakun je pohvalil pri-zadevm>sl paških gasilcev in menil, da so svetniki v ol>čÍn-skem .svetu dovolj mcv;ni. zato pričakovana pomoč pri nakupu novega vcizila pri sprejemanju letošnjega občin.«kega proračuna ne bi smela povzročiti prevelike polemike. Ob koncu zbora so najpriza-devnejšim članom dmštva podelili še priznanja Gasilske TVeze Velenje. mrp vitv1. Vsak se Í>rani plačevsmja nove članarine« saj so kmelje v večini tudi člani zadra^, ki morajo hiti olivezne članice zl)or^ nice. Gre torej za podvajanje. Prav tako ne vidijo smisla, kitj naj hi /J)ornica počela. Iz izkušenj podobnih stanovskih in interesnih združei\j pa prav tako ne pričakujejo tako veli- kega vpliva pri kr<»Jenju kmetijske pontik4. kot i^a na-glašsgo |H>lnidniki,** je sklenila pogovor Lidija Diklič. mtp Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik: "Kljub nedorečenostim zbornico podpiramo /# Državni zlHir Jc zakon o ustanovitvi kmetijskodo ztiali uveljavljati slališča našega kmetijstva," je Še poudaril Anton Vrhovnik. mjp Tamburaši In Vesele babice Iz Šmartnega ob Pakl Veselje pod goro Oljko Šmartno ob Puki, \4, januarja 20ahi(' ter skečmojstrov Fninčelai, Jozeka in Mareta na vesel večerje med ohčani §martne{*a oh Paki naletel na dol>erodmev; saj so ti napolnili dvorano tamkajšnjega kulturneí>a doma. Nekateri med njimi so se zabavali ob gledanju videokasete avtorja Jožeta Miklavca z naslovom Veselje pod goro ()ljki\ zopet dtTigim je bil še bolj všeč nastop lambunišev in Veselih babic, irptjim p:i kar v^p. kar so slišali in dnzivolt na prireditvi. Zadovoljna jc bila ob vsem tem najbr7 tudi Ema Ck^ršek, ki je najK>lj zaslužna, da so deklela v zjelih letih pon Uružcnjc mladih in želi. da hi sc v Velenju »nekaj dogajalo«. V ?clji po uveljavitvi so žc 27. 4. i/peljali svojii prvo skupno akcijo z leiaki. Sledil jc tako imcmwani koneeri generacij. naro prižiganje sv^í pri sp^>menikili c>b msvit€v lanskih akcij ter še nekaj novih-Cire predvsem /a soticlovanjg ob državnih praznikih- V sredinu pozormKii mladih Članov je v.svkakcjr I USY festrva). ki bo letos od 24. do 30, juiija na Švedskem, kjer se bo zbrala mladina 7 vseh koncev sveta, Zanimanja vreden bo ludi posvet vodij mladih forumov v Velenju in pa seminar v Radovljici. Na sestanku prejšnji pciek za novega predsednika izvolili Jureta IO>dritna. dcvsedanjega. Dimitrija Amona, pa zti podpredsednika, Vsem navzočim so predstavili projekt »Mladinski .svet Velenje«, ki ga bodo predstavili ludi vsem zainteresiranim poliličnim podmladkom, iíportnim k{ub<>m in raznim društvom. Glavni namen je zopet druženje mladih» naCriovani so skupni projekti in njilîovo Hnanciranje. Sicer pa naj bi imel mladinski svet tudi predstavnika v mcsinem svetu. H L.T. Včasih je bilo drugače Človek se s importom ukvarja že od vsega xaíelka. Pomeni mu Zabavo, sprostitev ali pa celo naCin življenja. Če primerjamo iporl-no aktivnnsi mladih dane»» in pred nekaj de&etlelji, ugotwímo, da ta naCin preživljanja priîslega 6asa vse bolj zitpc^lnjujeta računalnik in televizija. Vse se zaCne ře pri majhnih oirocih, ki se, namesto da bi se zunaj lovili, raje scstanej<^ pri prijatelju, ki je ravnokar dobil novo računalniško igrico. Ista zgodba se pi>iem ponavlja sk<îzi osnovno ^olo in pri Velikem številu mhidih ludi ka.sneje, ko televizija, hrana, učenje in drugo izptîdriva ípori. Nekaiert se zaínejo zavedali pomembnosli lelesne aklivni>sti in ohranjanja kno se torej kar veliko mladih VelenjCanov giblje dovolj, med .srednjei^»Ici pa je aklivnih športnikov dokaj mak». <3b obilici uienja in drugih obvezniwiih je (e nekaj lakih, ki -se vsak p^)pl^ldHn posvečajo svc^ji športni pant>gi in sc udele?,ujejo lek-movanj. Zastopani pravzaprav vsi Športi, od vseh vrst kolektivnih pa do borilnih vcSCin, zimskih Športov in plavanja. Spori-nikom sta uCenje in »borba z ocenami« vsaj delno olajšana ssuilusi- NihCc ne ve, kdaj se bodo vrnili stari časi. ùc se sploh kdaj bodo. Kdajsc boćo mladi zaCeli zavedali, da Šport koristi telesu in duhu 1er ohranja človeka zdravega? .Svoj prosti Cas bi mi>rali vsaj delno zapolniti a kakim -^pi^rlom in kmalu bi opazili pozitivne pd4l> tipkanih vniie in 2 več kol 81) maki veni viNli nc bomo objavljali oziriwia jili Ivmo kraji^ali pc^ lastni presoji.Vsak prif^pevek mora biti opremljen / iiaslcv vom avtorja in njcgovini poUpisi^m. Nept>dpisatiíli pisem in pisem brez tiaskwa nc objavljamo, C'.c itnatc telefon, navediie tudi njegt^vo ^levilki\ VCa»sth je polrcbno kakšno stvar namrcc p^^jasníU ozinv ma preveriti. Prispevtk lahko prinesete (z:tžeIcRo) luili na diskelL Uredniétvo iVIed praviinilcom in razumevanjem So ćasi, ko luîdimo ljudje kar preveč brezbrižno drug mimo drugega. znanci se pogosto sreCujemi> kol tujci. hoCem reCi, premalo skuJamo razumeli dru^ drugega. /!e nekaj Casa redno jemljem zdravilo za blaienje tegob, ki jih Človek v osemdesetih letih prenaša. Zadnjega dne prelek-lega leta sem želel kupili lo olje v lekarni Mozirje, pa je bila popoldne zaprla kot ostale trgovine. MisUl sem. nié hudega. bom pa zdravilo dobil v Velenju, kjer dežurajo. Naslednjega dne sem se napotil ija, pa sem žal naleiel na nerazumevanje gospe v belem-Kljub pro.injam. da c>lje potrebujem, je odklonila izdajo zdravilo, ic^ da med dežurstvom ne pripravljajo zdravil. Iz izkuîenj vem. da je treba olje le nalili v stekleničko, kar v Mozirju traja samo nekaj minul. Z nekaj dt'>bre volje bi lorej gospa v Velenju zmo^a lo sioriti in u-streCi staremu Človeku, ki gotovo ni prišel iz Mozirja v Velenje le zalo, da bi bil lulklonjen. Poudarjam, da v tistem trenutku ni bilo nikogar drugega pred t>keneem deî'ume lekarne, torej gospa ni bila zasuta z delom. Vsaj zaradi strank ne. Tudi na vprje^nje, kje bi lahko dcvbil zdravilo, mi sploh ni odgovorila. ť'udno, sem si misliU in razoCaran nad nerazumevanjem odSel iz velenjske lekarne. Pripominjam, da sem prav v lej lekarni ic veCkral iskal zdravila in bil vedno skrb- no postrežen in lo tudi v Času dežursiva, ■ 4/eksander Vldečnlk, _Mozirje Kje so meje nor-maie? V blagovnici Šoštanj sem 1?. januaija kupil dve veliki řemiji, cena IfiO tolarjev. Sele ko sem zapustil trgovima sem ?aCcl razmišljali. aN se je trgovka na blagajni zmolila. Vrnil sem se in jo vpra.šal, pa je/airdila, da je cena pravilna- Odgovor mi ni bil dovolj, zato sem 5cl v drugo trgovino, lam so mi pove^lali. da slane vehka žemlja 56 tolar- jev. Zemlji smo nato Je slehiali in pri lem ugoloviU naslednje: žemlja za 5fi SI T je težka 10 dag, kar pomeni 1 dag = .^.6 tolarja in zemlja za 80 SÍT je le?,ka 12 dag, kar pomeni 1 dag = 6.f> tolarja. fx pri izraCunu za I dag se ti lahko prične (-»braCati v želodcu. () lem, da lahko za 80 lolarjeN' dobim veC kol kilogram moke na drobno, pekovske organizacije pa k ceneje, raje nc gre razmišljali. Ne Čudim se» da raslejo pekarne kot gobe po dežju. In zanimal bi n\e odgovor pekov, ali zaŠCila p<»irošnikos' v konkretnem primeru. B Ivsn OJstersek, Šoštanj Relciama ni vse December JC mesec nakupcw pa urejanja zadev, kf jih ni moC preložili na naslednje lelo. 'làko sva se z ženo dva dni pred božiCem mudila po opravkih bolj kot je bilo predvideno, i^lodec naju je op^imnil na TV reklamo za kosila v Delavskem klubu, kar bi bila hkrati tudi priložnost za ogled prenovljene restavracije. Tako -sva se oh pol enih znašla pred vhodom restavracije (vsaj nekoC je bil lam), na katerem j« bilo obvestilo "vhod s lerase"- Prijazni kuhar.ski delavec pri sosednjih vralih je opazil najino zadrego in nama brez vprašanja povedal, kje je vhod, a hkrati pouCil, da je re.siavracija zaprla oziroma rezervirana za neko skupino. Zdelo se mi je nerazumljivo» da restavracija odprtega lipa po kar lemeljiti prenovi, ki gotovo ni prvu. nima pi'tSebnega prosUv ra se /n vsaj nekaj gcwlov. ki so ob obic.ijnem Času potrebni kosila, zato sem se nameni) informacijo preveriti. Velik napis "zaprto" na vralih jo je poirdil tudi potem, ko .sem preizukusil kljuko. In ker la nepriljubljeni "zaprlo" ni bil Casc^vno omejen, sem želel razčistiti še to, da sc mi sluCajno kaj podc>bnega še kdaj ne zgodi. Restavracija ni bila prazna kol hiáa siraluw, zato sem vljudno poirkal na zasicklena vrata (in ponovil), da bi me lahko tudi pregovorno gluhi natakarji slisali. Vendar sc nihCe od osebja ni pustil molili pri pc^grinjan* ju prUw za izbrano skupino. Ali napis "zaprt" Še opozarja nakljužne goste, ne hom preverjal, ker sc laL^nini Itjkalom odslej izogibam. ■ Franc Turk, Ve/enje Aluminij montai a Komen Podjetni 4rivboib io đmaih hMistrplcCQ EOWENUPci, Ó:23EOMŽN . Poilujaiœ Vam PVC in.4LUokin. 2»lkna» \Taia. zm&ke vrtova íasode ugoden kredit: od 6 mesecev do CELJBi LA\X 7 € ipii zg^'adbi Iiig^ad) TcL (0(53) 425 49 Rix: fûô3) 425 49 39 Gsni:(C41) 345 378 UUBU AKA O C TRZOT : Tel: 1lo2 11 fc:<0:>l>lc!2ll0' (t>4a^34P21' EOMSI: Tk h Oô?, 393 W PiOfiajđ V^X 790 P1 ALU 3PJ l^lCl Rjx: i Oo^SW 5 let od T+0% s kolesom po Šltotski (2) Od Glasgowa do jezera Lochy Piše: Damjan Končnik Pil nekaj kilnmviríh sva Id potezo lovu I». Poleg slub« ckishi m» se pridružili še rešetke za živino, in številna vrata, ki sva Jih morala odpirati in zapirati. Te rei>etke služijo lemii. da ovce In ostala živina ne morejo priti iz enet>a v drug ograjen prostor. Rj/.inaki se dovi»lj Sir<»ki« da ovce ne more prečkati ceste. Nama se je uspelo /ayo/dfti mednje ob neprevidni hoji preko njih« Primožu pa je celo uspelo vtakniti kolo med dve re^i. I^di vz|)onov in spustov nI mHt\|kulo. Cesla seje vila skozi gozd. ki je bil pokrit s /.elenim mahom. Jezero napajajo številni drobni potoćki in na mesllh. kjer je voda izprala zemljo nastajajo manjši slapovi. Ko sva prišla do konca jezera sva se prek<» mosta in peš poli /opet prebila na glavno cesto in rekla tej kolesarski stezi nasvidenje. Kmalu sem opazil, da kolesarim težje in te^e. Primož mije (udi povedal vzrok mojega muCenja. Zraćnicaje bila prazna. S tlaćllko sem zopel spravil tlak na 55 psi, poleni pa sva se najedla iše stičnih malin, ki jih je bilo nli cesti ogromno. Premišljevala sva, kaj je vzrok temu defektu, ali je to makadam, drobci stekla na kolesarski stezi, vožnja preko nekaj rešetk ali kaj drugega. Odgovor sva našla šele <»b drugem defektu. Pol sva nadaljevala proti /ahodu. Na gorskem grebenu, ki sva ga pfcle.sarje in na koncu spusta, jc za naju sledilo pravo olajšanje. Končno zopet srcČa. Na enem mcsiu sva našla trgwino in kamp. Posiavila sva Šotor in nasitila žclodce, Ostalo nama jc še dovolj energije, da sva se povzpela nad kampom ležeči hribček in optizovala ler občudcwala dolino Shiel in moniko ožino Duích. Ko sva se vrnila do šoiora je soncc obarvalo nad slemeni lebdeče <îblake rumeno oranžno, ko pa se je sonce Se bolj spustilo, se je prikazala rdeče modra večerna zarja. A idilo so kaj kmalu začeli moliti prvi sunki orkanskega vetra, že prvi zares močan sunek je dvema šoioristoma dvignil in odpihnil zgornji sloj Šoiora in kaj kmalu smo vsi Še nekoliko bolj prilrUili kline v zemljo, pokrito z mehko travo, Tudi najin šoior jc začel kazali prve znake nczaoesljiviisii, saj ga jc močan veter dobesedno siiskal k tlom. Po podaildh je bil najin Šoior za iri osebe, a gaje veier močno slisniJ. lako daje bilo zu naju kc^maj doviîlj prostora. Ob vsakem sunku sva .stegnila rtîke proti nosil- nim palicam in upala, da bova s tem preprečila najhujše. Ob močnem hučanju sva koi hohoinici stegnila roke m držala v ravnovesju sile velra iii protisile najinega šotora. Ib sva ponavljala lako dolgo, dokler nisva za.spala. lako smt) v šotorih speči popotniki preživeli razburljivo noi. Ko .sva se zjutraj zbudila, jc bil najin šotor zelo nizek in precej nei-giujske oblike. Vedelasva, da seje zlomil zalo sva naiančno analizirala zlom palice in sc paweiiwala, kako bova sanirala njeno pi>škoJbo. Po posvetu sva se odločila, da bova enc^ palico skrajšala. Shiel Bridge sva zapusiila kar prcccj zaskrbljena a sva na težave zaradi gradu, kateremu sva .-»e približevala kar nekako pozabila. Pokrajina Lochalsh se nama je zdela resnično slikovita, menda pa je la del najbolj fiimano podrt>čjc Škotske, že od daleč sva zagledala grad Oilean Donan. Spoštovanja zbujaj oči grad sloji na skalnem oioku ter leži na povezavi treh ožin s kopnim pa jc povezan z mostom. Je tudi kraj, na katerem so snemali kuUni film nighJandcr. Po i)gledu sva nadaljevala pol do musiu z imenom Skye bridge, ki povezuje mesii Kyle of Lwhalsh in Kyleakin na tiioku Skye, Ko sva prišla do mosiu naju je delavka na cestninski postaji napotila na kolesarsko pol preko impozanlni most. Do tega irenulka sva že tudi nekako strnila spomine in začela razmišljali o tem, kakšna je starostna struklura popotnikov na dvokolcsih brez motorja. Na poti sva srečala tako rckoČ vse: od mlajših do starejših, od pmamcznikov do skupinic ter mladih družin. Najstarejši je imel zagoiovo že šcsidcset pomladi pa tudi dvema starejšima mladenkama sva pripisala podobna lela. Okoli opoldneva .wa prispela v prvo mestece na oioku Skye Broadlord, V knjigarni, v kateri prodajajo knjige iz druge roke sva si kupila vsak svojo kjijigo, na klopci pa sva dala nekaj počitka ludi obenia kolesoma. Oh počilku naju jc domačin vprašal, kam sva niunenje-na. Ko sva mu povedala, da greva da mesia Portree, nama je rekel, da boccsia prcccj strma a na najino srečo jc del dcia opravil tudi veier, ki nama jc pihal v hrbet. Tudi Slovenijo jc poznal in povedal, da ima v Slovenka v tem mestecu prenočišče z zajtrkom. Na tem mestu sva tudi opazila, kaj pomeni Skolom osai. To bodičasto rast lino sva srečala ob vsaki znamenilosu na .Skotskem, kakšno spcištovanje pa gojijo Škoii do le ra-stline, nama je najbolj pokazal primer, ko na zelenicah pred hiši pokosijo vso travo raZwCn osaia. Videla sva cclo primer, kako eno samo ra'îtiino obdajo z tankim slojem iravnc raše. lemu bi .se laliko reklo celo spoš-lovanje na kvadrat. ■ (Datje) 20, januarja 2000 KULTURA KAK fAS 9 Dom kulture Šoštanj Izjemen glasbeni dogodek Čeprav smo krvpko /nko-rakuN vjsinuar« smo v solmto. 15. januarjih v Soi^unju l>uiiovnu (lo^lveii IxrliOno-nov-oletno razpoloženje. V Xn čďs. p<»ln veselja ter pričakovanj» ni»ve^!i in lepe^n. so nas popeljan Komorni orke^iter Vrhnika , MeitanI pevski /bor MavricA Vrhnlkii in Mešani pevski zlH»r Svi»da à »Sta D). Dirigentu Komorncgii orkcsira Vrhnika Marku Fahjaniju in njegovi i^eni Darinki, ki vodi mcSani pevski zbor Mavrica (mimogrctic. gospa Darinka je nasa r<îjakin-ja, ki mladost pre/;ivcla v Ibpoliici), so podoiini niihtc\'ncm. a /a uho /elo prijetnem programu. Izvajalci, skoraj sio pevcev in štiridcsel instrumenlalislov, so predstavili nekaj skladb slovenskih aviorjev (Na svoji zemlji, Moja debela, Sliwcnija, od kod lepote tvoje) ter skladbe znanih skladateljev (Barkaroio in Zbor gostov Iz I loffmanovih pripovedk J. Offenbaeha, Madžarski ples h, C> J. Bramsa, Pripovedke h Dunajskega gozda J. Straussa, glasbo 17 riliria Titanik, (iraiiado A. Lara, Deželo slave, upanja E. Elgarja in bo?iCno pesem (î)ej zvezdice bo^.jc v priredbt M. Pabjanija). Se posebej je na koncertih v Šoštanju navdušila gostja, sopranistka (iordana lileb iz Velenja, predvsem z arijo Adele i/ operete Nclopir J. pravilna. Sedaj je mogoče v dvorani izvajali tudi obseJ^nejk' projekte, pa manjka še odrska tehnika, kol io reflektorji, zavese, vgrajeno pa pod njegovim vodstvom deluje tudi Ktimorni orkester Vrhnika» ki p5Wlaja iz leta v leto bolj popularen. Mešani pevski zbor Mavrica je Straussa mL. Šoštanjeani so solistko, ki jo VelcnjČani dobro poznajo, tokrat slišali prvič in verjamem, da jih je njen glas tako oCaral. da jo bodo želeli ob kakšni drugi priložnosti ponovno slišati. Seveda, omeniti moram ludi najmlajšo nastopajočo, solistko na citrah, Sandro Dřev, cjsnovnošolko, ki pa je suvereno cxiigrala svoj del v Pripovedkah iz dunajskega go/da. Na obeh koncertih v Šoštanju je bilo izjemno, vsi smo u?ivali, se veselili, tako da se jc meja med nastopajočimi in občinstvom kar nekako zabrisala. Dolg aplavz na koncu je vzpodbudil nastopajoče, da .so k programu dodali ie tri točke. Očitno je, da so Šošlanjčani zadnja leltt mcično pogrešali kulturo in prav got računi brez krčmarja, saj bixio plani ugledali luč sveia, ko bomo vedeli, kakšna bo letos finančna situacija v Ki' IN. Dojim pa se. da naj bi bila znana, ko naj bi bil program že skoraj v celoti izpeljan. Kjjub temu 7 optimizmom začenjamo februarsko razstavo, ki b Majde Kurnik ponudili na ogled tudi ves mesec januar. Vesela .sem. da bo v ča.su kulturnega praznika pri nas razstavljala zelo sveža diplomantka akademije za likovno umetnost, Velenjčanka Nata.Ša Tajnik," nam je povedala uvodoma. Tej razstavi naj bi marca sledila razstava del slikarke Almire Bremcc. "V apriJu smo predvideli razstavo graških umetnikov, vendar je vprašanje.če jo bomi> izpeljali, Zradi financ, seveda. V maju predvidevamo razstavo Rafaela Podol>nika, fotografa z sveltivnimi in evropskimi relerencami. Velenjska galerija je že pred leti tradicionalno v maju pripravljala fotografske razstave. In po nekaj letih prekinitve to zvrst umetnosti osvežujemo v istem času." Sledila bo tradicionalna razstava nagrajenca (tokrat jubilejne desete) ki>lonijc dipk>manli>v akademije za likovno umet-nast iz Ljubljane, ki jo pripravlja galerija KC IN v začetku junija. "Veseli me. da je tokrat nagrajenka Velenjčanka Anja Jerčič." je k temu dodala Korenwa in nadaljevala; "V juliju bomo razstavili dela enajste kolonije diplomantov .ALU. Konec septembra računamo, da bomo lahko povabili na zanimivo razstavo del Arpada Salamona ob njegovi 70-lctnici. V novembru bomo iz Gorenjskega muzeja v Kranju dobili zamenjavo za na.šo razstavo del Alojza /^volovška, kijegas-tovala pri njih. Ne venjo pa .se, kaj nam bodo pripravili, V decembru pa predvidevamo še eno odzdo vprašljivih razstav - spominsko razstavo ob 40 letnici smrti Ivana Napotnika. Pripravili smo zanimiv koncept, ki pa je finančno zelo odvisen tako od občine kot ministrstva za kuUuro." Upamo, da bo optimizem, ki ga je na začetku pogovora Izrazila sogovornica, obrodil sadove in da zapletov z razstavami ne bo. Vsaj zaradi denarja ne! ■ bš Kratka zgodba Igralni avtomat "Kje si, Ivan. nekje v me.^tu ob Dravi? Obložen z leti." Sozven otroških sanj. Še vedno te vidim, dečka. z. lokom v roki, ki skače okoli naiíc hiic ob Savinji in spušča puščice visoko pod jesensko nel>o. Čemerno, z mcžikavim soncem. Puščica pa potuje kol blisk prav tja do sivkastih oblakov in izginja v njih. "Ivan, odgovori vendar z na.smeškom, ki se ti jc vedno zarisal okrog raztegnjenih ust in rdečkastih la.sJ " "Ivan, spregovori!" Nostalgično se oko upira v nočno belino in kJičc davnino. Tako močno, tako zelo ko\ zaljubljenec, ki je zagledal dekle s črnimi i^čmi, okrašenimi z učenimi očali, in lasmi, spletenimi v kito. In jeni mogel pozabili in je krožil okrog njenega okna kot Romeo zadet v srce. In je ni več videl, ker sc jc v racional- nem odmiku lahko smejal sebi. čeprav jc bolelo. Tako kliče srce sp<ïmin. Vlak pridrJra. zavriska v prvo zarjo. In Ivan potrka. "Pohiti, da ne baš zamudil. Ne sme,Š!" de blaga mati. V naglici srebam belo kav^>. Vlak zopet zavriska- In zapiska in zavriska Î "Pohiti, zamudila bova," doda Ivan. In it: sva na travnati poli. Pogladim rjavega, domačega kužka, srečam šc enkrat mamine zaskrbljujoče oči in že odhiliva. Na peron. Med množico čakajočih. V žepu tišči pest srebrni kovanec - petdeset para. "7a žemljico ali kruhek," jc dejala. Za žemljico ali kruhek. I?, polteme prirohni lokomotiva. Nas pobere in oklene kot piščance koklja, Naflino olje se meša s toploto kiipeja in nas boža. Okna pa nam rahlo odstirajo marčcvsko jutro. DiŠi po br.stju in popkih, po domaČi kuhinji, topli kavi in materini roki. Svetla, skoraj zlata črta zapušča vinek in se preglasi v pesnikov vcrzr "Z menoj, v pla-nine!' Ivan in jaz. in Ervin in Nande. Kot da prebiramo misli in čustva drug drugemu. "7x smo pred zapornicami! " "Pred mestom! " "Pred srednjo Šolo!" Lokomotiva zarohni. zacvili, se ustavlja. Ljudje se usipajo kol zgoiinje čebele iz panja. "Še dve uri sla do pouka!" "Tri do matematike)" "Naj grcmcî v ogreto učilnict^ za vozače)" se vpra,Ša Nande, drohan veseljak zvedno bliska-jočimi se črnimi očmi. "Ne, danes ne! V gostišču Senica vabi na steni igralni avtomat. Tja gre mol" de Ivan, Radovednost po jutranjem doživetju nas je gnala tja z nevihtno vnemo. Skoraj tekli smo do Senice. Brez besed. Pest je trdno dribla mamin srebrnik. Za kruhek... Steklena vrata se razmaknejo. V cigaretnem dimu se krepčata dva m(^ška s šilcem žganja- "Ga vidiš, tam na .steni! Poglej)" de Ervin, "Za petdeset para lahko dobiš iio dinarjev in Še več)" se hahlja rdečelasi Ivan. "Kdo bo prvi?" "Vtakneš ktwanec. pritisneš na gumb in lovlŠ denar. Loviš! Postaneš bogat. Za deset, sto malic. Za usnjeno torbo ali dvokolot" vabi Nande- Joj, preveč, preveč! Daj no, kaj čakaš! Glej, nekdo že igra. Kakšna sreča. Kup denaija jc v njegovem žepu! Pest. ki je prej tako močno ti.ščala kovanec, se je razmaknila. "Za kruhek!" je dejala mali. "Daj no. bogat baš. Tudi mama bo iKJgata! " Naenkrat stojim kot začarana. Pred avtomatom. Z dolgo vrsto svetlih kovancev, ki vabijo skozi steklo, "Daj no. kaj čaka^V" Prsta držita kovanec in ga vtikata v odprtino. Dih zastane. Kazalec pritisne gumb. Nenadoma se odprejo steklena vrai a. Polsivolasi profesor matematike v.stopi. Suhee. pravi Suhadolc. Tako se vi pripravljate. učite? Igre za denar so prepovedane» prepovedane, vam pravim! Da vas ne vidim več tu!- Kiwanec je ostal v odprtini. Svetli novci so zbledeli, mi pa smo se razkropili kot mokri kužki. Suhčeve dolge in koiičene roke so se nas doti kale in SI.Î se nam ježili lasje- Toda -tretja ura je matematika- Vseh pet pred tablo in vseh pet "ovenčanih" z enko. Blaga duša. naš razrednik, vstopi zrcsnjen in pristílí pH ... Podri»bncJe prihodnjiî'l Lťlci^njc^ jaiiuarjii mineva ^st Icl. od kar delamo v prostorih na Siareni irgu 15. Kako liiiro jc minilo, snio rekli yadnjic, ko sina ob tej prilo?nlo?í v pc«icljo. pa će tudi xamo za dva ali siiri dni. Oboroženi z limonami ii] lu in lam kakšnim aspirLioin, smo ji napovedali boj, Naj ^«tanc kar preti našimi vrati, v naJih priw* tonh jc nezaželena! Doslej smo se ji áe uspeli zop^rsiavjjaU in upamo, da mí ji bomo tudi v naprej. Kar pa se vas ličc, brez skrbi. Prekt» mikrofona, ieprav sedi za njim tu in lam ludi kakšen preiilajcn glasek, se ne ^irl ('(udi preko časopi^^nega papirja, ne). | mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBUO... U2 & 80K0 Irska skupina U2 in njihiw vodja Bono »o posneli pet skJadb za .stiundirack iz iilnia "The Million Dollar ílolcl". Al katerega jc .scenarij napínal kar Bono. Dve skladbi sla delo ccjolne skupine, medlem koso druge iri nastale v samo* stojni produkciji karizma-liCnega Irca. Poleg teb pelih skladb bosta na albumu §c priredba Lou Reedove skladbe "Saiellite Of Love", ki jo ;^apela Tilmska «cvez^nica Mila ,U)vnvicli. ki ludi sicer igra glavno vlogo v leni filmu ter španska verzija legendarne klasike britanskih pankerjev Sex Pistols, ikladba "Anarciiy hl The UK". Prvi sln^e s te pMi^ bo domnevno skladba z naslovom "The Ci roun d Beneath lier Fecr, za kaitro je Bono nasel inspiracijo v isioimeiviki noveli razvpitega pisatelja Salman a Ru.shdieja. Film bo prcuiiero doživel na letošnjem Berlinskem fihu-skem festivalu. 9. februarja, prvi single in soundtrack pa bosta izSla pred njegpvo britansko premiero v aprilu. NEtt FALK Album "Î'jvljenja krtJg" legendarne stcwciiske })evkc N^;cv Talk jc ÍG ištlrinajsti smosiqni pft^jeki v njeni dolgoletni in bogati pevski karieri. Iz.^lje I. januarja 2000, z njim pa Neca nadgrajuje svcij avtorski album Portreti iz kla IW. Cnajsi pesmi, ki jih najdemo na albuittu, je delo pesnika Kajetana Kovica. Ncec in pevke Joni Mitchell. Slednji dve sta ludi avtorici glasbe. p>d aranřmaje pa so se pt>d-pisali Primož GraŠiC, Jani Golob, Aleš SI raj nar in (îregor .Strniša. PUFF DADDY Slovitemu raperju Pu IT Daddvu sc lahko zgodi, da bo naslednjih peinajst let svojega življenja preživel za rešetkami. lakšna kazen mu namreč grozi, potent ko so ga 27. decembra lani prijeli in t^btožili domnevnega sodek> vanja v streljanju v nekem Barrow, streljal na tri ijudi in jih hudo ranil. Njemu zaradi pcwkusa umora gri>/Í kar 25 let ZÀtpi>ra. Puff Daddy zavraía vse obtožbe in irdi, da je nedolžen, kar bo skui>al dokazati tudi na sodišCu. Pri tem mu bo pomagal odvetnik Johnnie Cochran, odveinik, ki jc branil znamenitega OJ Sintpsona. Puff Daddyu pa bo ob strani .siala tudi njegova prijateljica, pevka in igralka. Jennifer Lopez, ki so jo na dan streljanja prijeli skupaj z njenim vročekrvnim prijate« Ijem. Jeimifer ob tem ni bila obložena. LUNIN ŽUR "čustvena raketa" je naslov debitantskoga albuma mlade slovenske rock skupine Lunin ?,ur, Skupina deluje tri le la in je v tem ćasu us I vari la že već kol trideset avkjrskih skladb, Deset od njih je mogoče slisati na njihovem prvem albumu, ki so ga positeli v stu» diu Wonderland ob pomoči tonskega mojstra /.orana Urbanča. njegov izid pa je omogočila založba C orona. Skupina, ki sicer sodi med prep(y/naven zvc>L Skupina je pi^d v(xjsiv^'>m znanega režiserja TliinaŽa Štrucla že p<'>snela prvi videi>spol za skladbo "Katera, dragi?", za katerega se pričakuje, da bo zaradi swje nenavadnosti in provokaiivnosti kar precej-krat predvajan na nasl. Upamo, da se bo javilo čim več kcinerjev in («lalih obiskovalcev, da sc ponovno srečamo- Prinesite potrdila o vpi.su in sc učlanile v klub. ker tako prejmete lično izkaznico, s kaiertî laitko uveljavljale popust na hrano in pijačo v M4. kmalu se bo dalo kupili karte za koncert Plavi Orkestar, ki b^) v Velenju J9.2. SŠK pa bo svojim članom nudil karte c^ite^e. Loša in kompanija niso bili v Velenju cxl leta 85 (se mi zdi^, ko so bili Še smrkavci, zdaj pa največje jugo zvezde. V Placu se ubeia tarc^k turnir in šc kaj, zato se kaj pt»kažite. zbira pa se ludt ekipa, ki bi hotela voditi program z^a festival Dnevi mladih in kulture, ki bo let(xs že de.seUč. zato ho vsaka ptnnoč dobrodošla. Će sle zainteresirani za ponu^ pri izvedbi radijske (Oddaje v Imenu Scwe ,,, se javite v MCali Placu, ponudbe pod šifro; Sem študeni z interesom in nc le ... Lep pi.izdrav, | Dražen AfC Velenje I •• Gledališki vikend Petek in sobota bcista v Mladinskem ceniru Velenje zaznamovana /. ^ledskličkim dodajanjem. Najprej, v petek ob 21, url, sc bosta s ^stim delom Družin^c nadaljevanke občinst>u pred-slavil» stMra /nnnc» NatA^a Uurfjcr in Kajetan Cop. Z gledališko Improvi/jicijo sta ih) uspešnem /ačetkii v Velenju medtem prodrla že na druj>e slovenske odre. Sobotni mladinski oder bo zxsedhi gledališka skupina Irene Miklošič IZ Ljubljane s prcdsiavvezani z enint stalnim likom, medtem ko asiate tri igralke z mciijavanjem vlog uprizarjajo razJične Življenske siluacijc.v katerih se znajde tsred-nji lik. Odrsko dogajanje tk»polnjuje video projekcija, ki določa prizorišča. Ob kratkih dialogih imata pomembno vlogo tudi glasba in petje, ki poudarjala mističnih vzdušje sanj in noiraitjega sveta glavne junakinje. Predstava se ho pričela ob 20. url H ENRIQUE IGLESIAS Enritjue Iglesias, eden dveh potomccv slovitega Julia, ki sla se odločila slediti oCetovi glasbeni karieri (drugi je Julio jrO. velja danes za enega najbolje prodajanih izvajalcev latino glasbe na svciu. V treh L^tih, še pred izidom njegovega aktualnega albuma "Cosas Del Ainor", je prodal več kot deset rnilijontw primerkov sv(">jih prvih dveh izdelkov, prvenca "Enri<|ue Iglesias" in druge plošče z naslovom "Vivir". Ib ga je v trenutku postavilo med vodilne latinske izvajalce. Nikomur doslej kaj podobnega ni uspelo v tako kratkem času in Enrique Iglesias upravičeno velja za enega največjih fenomenov latin.ske zabavne gla-sbe v zadnjih 25 letih. Mnogi mu napovedujejo bleščečo prihodnc^si in ga že zdaj razglašajo za eno na^večjiii zvezd prihodiijcga desetletja. Rodil se je 8. maja 1975 v Madridu, v Španiji. Pri dvajsetih je začel z glasbeno karert» s s"vojini prvim albumsegcl naklado 5 milijonov prodanih kopij- Samo v ZDA jc prodal dva milijona plošč, kar devet njegovih skladb pa je pristalo na prvih mestih glasbenih lestvic v devctnajsiib državah obeh Amerik. Evrope in Azije. Takrat jc prepeval v treh jezikih: Španskem, pi'>rtugal-skem in italijanskem, medtem ko se je angleščine, svojega drugega jezika, v začetku izogibal. ibiiâ, če je želel svoj bliskoviti uspeh še povečali, prixlati Še več svojih plošč in na koncerte privabiti še več ljudi, se angleščini ni mogel iztegniti. 'Iako je njegov tretji album, ki bo gotiW pcilolkel prodajne rekorde svojih dveh prcílbtxlni-kov, prinesel tudi "angleške" skladbe. Na njem sc predstavlja ludi kot avtor Šesiih skladb, ki pa zanekrat niso največje uspešnice. Dve dtislej najuspešnejši skladbi, ki sta verjetno doslej tudi njegwi najbolj znani uspešnici. "Bailamos" in "Rhythm Divine", namreč obe prihajata izpod peresa sklada-teljskega para Paul Bcrr^' «Sc Mark làylor. Čeprav najdemo med avtorji skladb na tent albumu tudi tako slavno (me kot je Bruce Sprin^teen. Čeprav se kol avtor Enrique najbrž nc bo uveljavil, pa to ne bo zmanjšal njegovega uspeha. Neverjetno Število pft>da-nih plošč in vnaprej razprt>dan) koncerti na v.sch svetovnih celinah, so zadosten dokaz za to. 25-Ietnik, ki sicer sovraži fotografiranje, nadlegovanja po telefonu in zgodnje vstajanje, je uspešno vnovčil svoj talent, ki se je izoblikoval na stičt^u treh različnih kultur v Miamiju na Fk^ridi, kjer živi od .wojega .wdmcga leta- Evropsko poreklo In bogata glasbena dediščina njegovega oče I a. pa vpliv latinske in ameriške kulture sov tem času dobra podlaga, ki skoraj avtomatično zagotavlja uspeh- Dc^kaz potrjujejo. ]i\ lak^> bo ostali» vsaj Še tolika časa, dokler bo latino "in". | MÍČ LESTVICA DOMAČE GLASBE (St351) Vsako nedetjo ob 17.30 na Radiv Velenja In Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš cas. Takoie ste glasovali v nedeljo, 16. Januarja: 1.CVERLE: Na pir 2.MIHEUĆ: Za konec tedna 2.DAN IN NOĆ: Človek z zamudo 5.£K$; Na zdravje, sosed 5.MIH0LA'. Nagajiva tašča Predlogi za nedeljo. 23. januarja: 1.FRANH: Ata copata 2.GAM SI: Naéa pesem 3.UP0VŠEK: En tolarček mam 4.MAČH0NI: Ml mladi 5.MEL0S: Fantovske obljube 15 glasov 10 glasov 5 glasov O glasov O ^dSOV VIII Grabner 20. Januarja 2000 ZANIMIVO KAS8 VAS 11 O HOROSKOP OVEN OOlty 00 11 A. Vie ptcdolço fk bili prepficoni. do vos ćcri nek oKbe. m n r>ekq| 0 20.5. Počou v^ bo poilolo j0(n0. ktkint to vose moinotli no iluibefitfn podioiju. Veliko, će ne prav vse. bo odvitno od vot w3iniK zofo K nikof več ne 7onos0|l« no ^reco. ki vom jo bo nekdo posfieçi?l no plodju. ompcà Hidi mti koj norcdiie zo b. do vot bo noilo. Res. do vvn ne bo Mo. tploh, ker hoůt moioli hf m lom poiteii bdi ponos m komu od lithh. ki jih ne morole preveč molče vofi. 20- PVOjdKAOC>21.5. PO 21.6. Porlnerbovnotleè)jih dneh močno zop« sien m obr^snjen. v* po bode imeli bitiveno preveč com. Bo poleni kaj à^?^. će vot bedo pielefovde Ijubotumne nvJi^ Nikor ne bedtfe idco iebicn». Nojboljio rešifev zo noslolo »hioofl bo, će ù ie somi nojdele dodoW zcfio^lilev. Pomislile molo, koj m vedeli m ti vzemiie rát 20 fo, RAK OP 22.6. PO 227. %» nocr^ M sicer o molo no predolgi rok. Bolje bo, će potkupe v íVOj vukdoi vnesli vef ;cinimivih dogo^ m is se v^j hj in lom odpravile v rtorovo. Posedanje med ihrimi sferomi vom prov nič ne kousli, zofobovnotlenjihdnchno udom bdi vot iriHinski vikm. Poskifaile zo pcsfto vifomin4(o hrono, po dobre zeliščne coje ti fudi pfivokife. LEV OP 23.7. PO 23.8 VseerM vom bo. koj ii bodo o volih de|0)|ih mislili drugt. SploK, ker se bo^ lokrol zoItdrHj odloČili, do vom nihče ne bo prekrižoE nočrfovin nomer i\em, do bo poirkal no voso vesi7o4tiji čo^je le bil do tle zoceli već mislih note in no fo, koj ti v Življenju ielife. Foi do utesničiKre fego bo d^go, sploh, ker fo. kot počnete, m v{eć nikomur okoH vat. PEVICAOP24. 8. PO 23. 9. Nikor ne riïcunojle vedno no b. do vot bodo. če vom bo tlo rto letno, vskočili lorodniki. Pozl^ivo. kojh će te vom zolomi loktol, ne pn(Qku]ie njihov« finončne poli. U potlutdi voi bedo m vom no kojxu povedoli nekoj neprijebiili, o retničnib. Ceprov bosle leiko zrrirjtoli tvoje zelje, je tkrojni čot. ie nekoj tednov botle finončno tibki. po bdi počul]« ne bo bletlelo. TEHTNICA OP 24. 9, PO 23.10. lepo pnloznotl bo spluiiolo po vodi. o^lol po bo bdi kup zamer, ker tle vte počeli v lojnosti. Sploh bodo mnogi ob vot itruh občutek, do jim nekoj prikfivole m do delob proti njim. Precej neprijelno. sploK kci se zno zgodili, da jih botle že kmolu zelo polrebovoli. Voje delo bosle znoli dobro ovrednotili, zoto no lo pomislite bdi. ko bo^b vreiinolili bjego. ŠKORPIJON OP 24.10 PO 22.11. Veliko rozhcnih občufkov vos bo prcvevolo, a redo z njimi ne boite mo^h noredit) Delo nm n^^ dni ne bo tlo nojbolje od rok, kei t« somi ne botle vedeli, kom vom bo uilo vso energijo. Vezeni botle imeli nekoj tezov t portnerjem, ki bo pncokovol. do mu bode bolj pomogoli. Nevezani boste precej neobčutljivi no vte poglede nospotnego tpolo. toj botte ie somi tebe le^o prenoioli.Komoj boste cokoli, do bo ledno konec. STRELEC OP 23.11. PO 22.12. te vas te nito dobiieli m nofxdli zrmtki neprijebi viruti. te b zno zgoditi v notlednjih dneh. iolo pozile. i kom m kje se dnjžife. po tudi već dobre volje bi vom prišlo prov. lodovoijnt botte z neko kupčijo, ki ttejo odlicru izpeljoli. 2sto botte že rozmiiljoli o novi. Dobro pr^^rile rozioçe zo m proti. Povobilo tprejmile. o o njem roje te molčiie. Ni k boda. kl Ima svoj domlďl v Soštar^u. tako velika» da ta br^z težav nastopi v partnerstvu kot so ga stkali z Vrhnlâanl. Novoletni koncert, ki so ga postavili na oder. pa Je bil IzDeon-no pr^etna osvežitev sobotnega vedera In želim d. da bi bilo v nâj&em mescu de v^ tako pdj etnlh kulturnih dogodkov. Program Je bil k^ub komomi zasedbi pAlagojen povprečnemu pcshisalcu, klnlreden gost taéirlh prireditev. Piwlado-vale sovï)drenote» med katarïml Je Mc slléaU tudi fllmslo ^asbc In œlo znameniti avízo reklame »Slovenj, moja dežela'<. Ta^o smo se na svoja uèeea prepi'lčall, da komorna zasedba nI n-uJno sestavljena zgolj za proigravanje fiUno resne glasbe. Po drugI strani pa sem prepilâan, daje ravno ta koncert v marsikaterem posluéalou vzbudil žcdjo, da bi éel na čisto t^pravi« koncert resne glasbe. Veliko aplavsa pa Je požela tudi solistka Oordana Hleb. ki liam Je prl^aralatu* da nek^ opernega vzdora. ^ pa se obiskovalcem kulturne^ domav âcètai^u, kl smo od 30, septembra sem že večkrat užtvall v udobnlli nafllaryaclh, odkriva vi^ta pomanjk^tvDstl pri funkdori* ranju tega doma, kakor tudi nekaj projektantskih napak v načrtu prenove. Ilslo se ml za naS kiiltuml dom v^^^e pilmefjava z ^lo lepoUtx). Kl Je za vsakega moékega sicer zaiilmlva, pa ée zdaleč ne tako zape^lva kot takrat, ko Jo odenemo v tanâœ. čipke in 5vilo. In če osbmemo tej raviu pilmarjav. bJr^el.dažasam vstopTsvlo izjeda ta-ko. kot miss sveta v poàvedranlh ^adldaakah". Vsa čast ludroku aiU kdorkoli je 2e v skrbi za obiskovalce, na pi*ag pogniU »popindekl". da ljudje na bjuáenem In spolom marmorju ne bi popadali po tleh! Tbdavaak resen projels-tant b) moi'sl vedeti, da tla niso samo za oči. ampak predvsem za vai'en korak in je zato nujno sanirati vhod, da ga v bodoče ne bo treba pokrtvaSl z embalažno lepenko. $21 bogneda^, s kakáno £rvo zeleno umetno travel Pozimi bi človek tudi pričakoval, da bi funkolonlrala gaixleroba. Vendar ta ne delile pa je poti*abno plaéče pe-stcvaQ pri sebi. v dvorani. Ta nerc^ost pa Ima tudi á> bro lastnost, s^ si lahko obiskovalci tako ogrnejo krtlc, da Jim liladen plâ 12 stropnih In prec^ glasnih klimatskih naprav, ne obudi rerme v kolenih. Morda bo kdo le vzel to kritiko dobron^emo. k^tl za popoln užitak vs^útráne predstava, je potrebno kar se da popolno udobje. d« zborcuna in oi'kest.ru tor solistom na sobotnem koncertu m mogoče pripisati nobenih očitkov, pavđvehui'ah In pol, ki sta minili kot bi trenil, kar nekajkrat nisem točno vedel, ali Je bil napovedovalec med koncertom tam zaradi tíx>rov in orkesti^a, ali pa Je bUo ravno obratno. Z dolgoveznim duhovičenjem namreč ni bilo potrebno sprosčatl publike, e^ Je bil skrbno načrtovan progi*am sam po sebi dovolj veder. Poleg tega pa Je kljub vsej ligla-Jeni>fH;lik> naČrU 7.5 ureditev vodovoda nu Vinski Ctori, Vendar hoiin za dokoni^nc) urcdilcv morali krajan sanil prispevati svoj dci. Nc it; denarja« ludi viv* dc. V obliki polu. ko bodo pomagali gradili vodovod. Stari časi Oil s<;danjih ra/ptodajaii w nmogi lipovci otožni spominjajo stahli dobrih ko so bile v njihovih prodajalnah vrste nekaj običajnega. In ko so bili oni kralj, ne kupei Î Brez sporeda Tudi v ŠoSuinju pripravljajo koledar prireditev, A mno- gih lakih, ki so jn mnoge najboij zanimive, se tudi pri njih nc da napovedćtii. Pozor VarOeviilei. pozor! Baj^ke se spet združujejo! Pa mirna... Giïrcnjo se je spet podalo v Bosno. Morda s sklepom: gremo, pa mima Doi^na! Da hi le rei> bila, Na servis Velenjski plavaici so šli "na servis". V MIndin.ski servis! Pričakovanja /a nekatere občine, ki so jih prizadejale (/a Jnje) poplave, je januar nie«c pričakovanja. Driava jim v tem mesceu obljublja denar, ki hi jim ga stcer morab dati že lani. Izpolnjena želja Nogometašem Rudarja se je že ii^obiila ena želja, V zadnjih naCrlih so i/javljali, da bi radi bih diugi. Picd dnevi so res bili. Na prvenstvu v malem nogometu. A le v eni od kyaliftkacij.i.kih skupin. Zaposlovanje M nas je zadnji Čas nezjjpo-slenost vendarle manjša. Tudi /aradi /aposlcvanja delavcev, ki skrbijo ra brezposelne. Da in ne Lepcí je. s ^iohro îiosedsko pomočjo pride do kakšnega novega ntca. Toliko nejevolje in spogiedava-nja pa je. Ce na luk naOin pridemo do već otrok. Super ponudba po Super cenah v vseh proda|nin enotah! Cm m/jÊfo od rs. Ó0 £7. h 2000 Vi—àm Mtinui E9T0 Kavni ospresao avtomat PHILIPS ûarnitura RP posod« ROYAL IS/1 S ICartioo Kovlnotehna za gotovino do 5 % ceneje! nemogoče je mogoče kovinOtehna 20. januarja 2000 V SREDISCU POZORNOSTI KAS VAS 13 Tovarna usnja Šoštanj VeČina jih je odilioniia miloščino Tisti, ki smo po novem letu posl ne bo koristilo." Po bescdaii Kranjca so za takšno stanje krivi tudi delavci sami. Ti niso hiîi organizirani tako kot sindikati v drugih podjetjih. prav tako se niso povezovali z branžnim sindikatom. Bili so zadostni Sitmemu sebi oziroma bili so organizirani v tovarniškem sindikatu, ki je bil bolj podaljšana roka prejšnjega vodstva podjetja. Na voljo so imeli premalo informacij, niso obvladovali sistema nagrajevanja. plač, delovnih razmerij, o .socialnem partnerstvu niso vedeli ničesar, "íele avgusta lani so se organizirali in pre.šli v naš sindikat. Prepozno. Posledice slanja so bile takšne, da smo dokaj nemočni lahko samo sledili dokončnemu razpletu. Skoraj prepričan sem. bi sc drugače organizirani, kol so bili pred lanskim avgustom, vključili v .snovanje nizvojnih možnosti podjetja in mogoče bi se tudi nekateri dogodku v Tušu drugače razvijali, kol so se. Tako pa so se zadovoljili s paketi pralnega praška in podobnim potro.šnim materialom. s kalcrimi naj bi tovarniški sindikat občasno tolažil zaradi prenizJco izplačanih plač nezadovoljne delavce " je še povedal Andrej Kranjc, mtp Družba Kabelsko razdelilni sistem Velenje v letu 2000 Leto prilagaiani zahtevam tehnologije in potreb "Cilji delovanja družbe Kabelsko razdelilni sistem Velenje v letu 2000 so znani. Našim gledalcem in poslušalcem bomo ponu' dili nekaj novega. Novo ne bo večje število programov, ampak še boljša kakovost njihovega spreje' manja. Nova bo možnost večje uporabe obstoječega omrežja in novo bo to, da bomo začeli uvajati plačljive programe. Ne bodo poceni, bodo pa zanimivi za tiste, ki želijo nekaj več," je v pogovoru predstavil letošnje osrednje cilje družbe njen direktor Slavko Korenič. Konkrclncje pomenijo omenjeni osrednji cilji nadaljnje intenzivno obnavljanje ob.slo-ječega omrežja na območju (îoricc, Konovega, Starega Velenja, Podkraja, Podgorja. Šmartnega in Pesja. Načrtova- no prilagajanje tehnologiji in potrebam pa med drugim narekuje tudi posodobitev sprejema 'l'V programov. Večina ponudnikov satelitskih programov namreč te oddaja v di- gitalni obliki, vse več tujih .se odloča za kodirane programe. Med predvidenimi letošnjimi novostmi velja omeniti še dva nova radijska programa. Za uresničitev predlaganega po- Sodišče ugodilo pobudi poročali smo že o tem. da se je družba KRS Velenje skupaj z mariborskim kabelskim operaterjem odzvala na zahtevo RIV Slovenija po posredovanju seznama naročnikov, priključenih na omrežje KRS, s pt)budo za ustavno presojo določila zakona, ki ureja obveznosti kabelskih operaterjev glede tega. Pobudo so utemeljevali s prepričanjem, da so njihovi zbrani podatki namenjeni samo za obračunavanje storitev, ki jih nudijo svojim naročnikom. Med njimi so poleg naročnikov, ki imajo kabelski priključek namreč tudi taki, ki koristijo še druge storitve omrežja. Zaradi določil zakona o varovanju osebniii podatkov zahtevanega seznama RTV-ju lorej ne morejo dali. Ob tem so še naglasih, da je RTV javni zavod, kabelski operaterji pa zasebna ali mešana podjetja, za katera veljajo drugačni predpisi. Ustanovno .sodi.šče je pobudi ugodilo in začasno zadržalo izvajanje določil Zakona (i spremembah zakona o RI'V Slovenija, .sprejetega Umi v Državnem zboru. slovnega načrta naj bi za-do.ščalo lOfi milijonov 501) tisoč tolarjev, kar je 12-odstolkov več kot v letu 1999. Na področju cenovne politike predvidevajo v tem letu dve uskladitvi. Prvo so izvedli 1. januarja, ko so cene mesečne uporabnine za priključek povišali za 7.4-í5dsiotka oziroma iz sedanjih 930 na 9W SIT Naslednjo uskladitev načrtujejo za 1. julij, in sicer na 1083 tolarjev za priključek. Kot je pojasnil Korenič, takšen dvig cen so prisiljeni opraviti zaradi rasli cen programskega paketa, ki ga oddajajo. Zanj imajo sklenjene pogodbe s tujimi producenti v tujih valutah, prav tako pa so dolžni plačati še distribucijo in kolektivne avtorske pravico. ■ 7-p Občina in Vegrad razpletata gradnjo stanovanj Brez Icreditov ne bo šlo! ŠOŠTANJ. 13. januarja - Poročali smo že o zapletih giede gradnje desetih novih stanovanj v tako imenovanem kareju ob Paki v Šoštanju. Sporna naj bi bila predpogodba sklenjena med investitorjem Občino Šoštanj in izvajalcem Vegradom Velenje. V zvezi z njo so se po prijavi, ukvarjali tudi kriminalisti. Stanovanja pa se gradijo in zaplet v zvezi s tem, bo treba slej ko prej razrešiti. O tem kako, pa so se v četrtek v I^oštanju pogo- Predpogodba o gradnji desetih stanovanj Je tudi predmet kriminalistične preiskave. varjali župan Milan Kopušar in predstavniki podjetja (SIP Vegrad. "Zaplet bomo poskušali razrešiti s kreditom. Občina Šoštanj je vsekakor zainteresirana, da ta stanovanja dobi. Pogtv varjali pa smo se tudi o lem, da poskušamo pridobiti predvsem manjša stanovanja, kajti med temi. ki sc gradijo, jih je sedem precej vehkih, mi pa smo zainteresirani za manjša. Zalo smo se s predstavniki Vegrada pogovarjali tudi o možnostih zamenjave. Pogovore ocenjujem za tvorne, saj obstojajo velike možntisti. da se zadeva razreši v obojestransko zadovoljstvo." ocenjuje župan, Vrednost naložbe po predpogodbi, ki je, kot žc omenjeno, sporna inje predmet preiskave, je 145 milijon{)V tolarjev. Del sredstev za stanovanja, ki hodo zgrajena še letos, pa bi morali zagotoviti že v proračunu za leto 2000. ■ Milena krstič - Planine ACi Mariborska 202, 3000 Celje, Tel.; 063/425-50-10 novi letniki po starih cenah - to je Racionaiist F odiočitev 1500 cm -I- airbag + klima -I- srevo + centralno zakl. + el. pomik stekel -i- nakupni pogoji pri acl avtu* = 1.749.000 SIT * nakupni pogoji: Krediti že z osebno izkaznico, na položnice, brez porokov.., / DAEWOO fttn^RAvo_M. M.; MOTOR RATIO Racion^na odločitev —' Kmalu za vas tudi v Velenju! 14 KAS rAS TV SPORED 20. januarja 2000 ČETRTEK, 20. januarja PETEK, 21. Januarja SOBOTA, 22» januarja NEDEUA, 23. januarja PONEDEUEK, 24. januarja TOREK, 28. januarja SREDA, 26. januarja SLOVENIJA 1 0d.30 OJdaja za ocroke 09.50 Male $|i/e celic«, kviz 10 40 ^odbeizêMke 11.10 Merjept«. 7/10 12.00 Živllaijevdivpni, s/9 12,30 MqstTDvifK Slovenije 13.00 PoroCUa. vrefTie. Sport 1335 OCetjei;isinovi 14.30 loom t&OO Osmi dan 16.30 Slovenski urnnlQ 17.00 Enajsiaâola 17,?0 Roćne ustvanalnosti 18.00 Obzornik, vřwne, Spon 18.10 Resnična resničnost 19.00 Risanka 19^0 TV dnevni k 19,55 Šport 20,00 Tednik 21.00 TV poper 21.35 Himi tunslicus 22,05 Odmevi, vreme. Sport 23.00 Opus 23.30 Svoboda izražanja 00.45 Slovenskijasiliazzcluba Ga|0 01,25 Resnična resničnost SLOVENIJA 1 09.30 Oddaja 73 otroke 10.0Q Ročne u$rvar}dlno&li 10.30 EnaistaSola 10.SÛ Partizani, 1/3 11.55 Resnična resničnost 13.0Q Pon^čiia. vreme, &poeznl, nad. 12.30 Raztresena Ally. nan. 13.30 Umor ie na^úsala. nan 14.30 Br^, nan. 15.05 Var^jška. nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazanelaži. nan. 17.10 Divji angel, nan. 18.10 Moč ljubezni, nad. 19.15 24 ur 20.00 Peij(ova akcija: Desperado. amer í^m 21.50 Dosjeji X, nan, 22.50 Teksaški mož postave, ndn. 23,50 Obiskovalec, nar^ 00.50 ženske, erobčna sefija 02.0G 24 ur. ponovitev <52> Kanali 27 sa 07,0 Jetsomvi, ris. sehja 07.30 Kremenčkovi, ris. serija 08.00 Maska, tisana senja 08.30 Satman. nsana senja 09.00 X-tnen.nan. 09.30 Skrivnostni svet Alex MacK nan. 10.00 Kalifornijske sanje. nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11,00 Tarzan, nan. 11.30 Brez zaporzJonasom 12.30 Ugani, kdo pride na veCerjo. amer, film 1430 Fotomodeli.nan 15,30 Mala Daniela, nad, 18.30 Pop'n'foll, glasbena oddaja 1730 BeveiVHills90210 18.20 Meln:ise place, nad. 19 15 24 uf 20.00 Kremenčkovi, amer, lilm 21.45 Kama sutrs. Indijska a ng. film 23 50 Slabo sdrevilo, amer, film 01.50 24 lir, ponovitev nan ti II Kanali 27 «a 09.00 NAJ SPOT DNÉVA 09.05 SPOT, glasbena oddais 10.35 VABIMO K OGLEDU 10,40 VIOEOSTRANI 1855 fJAJ SPOT DNEVA 19.Q0 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM. MALA MORSKA DEKlfCA, 2. del risanega fdma 19,30 OBVESTO 19.55 OGLASI/VABIMO K OGLEDU 20.00 DRUGAČEN SVET: O REJNIŠTVU: Gostja: M/UDA ŠPEGELJ 20.55 REGIONALNE NOVICE 21.00 NWVlM STOLETJA. 8, oddaja; IZBOR NAJBOU PRUUBLJENE NARODNO-ZABAVNE PESMI 2ZÛ0 MOTOR SPORI MUNDIAL, 9. Oddaja; teden^i pftgled doga)anja na področju mrtoSpoiia 2^30 NAJ SPOT DNEVA 2Z35 VIDEOSTRANI 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, I ntormati vno-razvedril na oddaja 10.05 DRUGAČEN SVET: O REJNIŠTVU; Gostja: MAJDA ŠPEGEU 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 NAJVIŽAST0LETJA,8. oddaja; IZBOR NAJBOLJ PRIUUBUENE NARODNO-ZABAVNEftSMI 12,05 MOTOR SPORT MUř^DIAL. 9. oddaja, tedenski pregled 12.35 OBVÍSTILA 17.55 NAJ SPOT DNEVA 16.00 MIŠ MAŠ, otroàka oddaja 19.00 REQONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PRO(^AM: URŠARUE. oddaja za starše In otroke 19.25 VIDEOSTRANI 19.55 OGLASI/VABIMOK OGLEDU 20,00 IZOBČENEC, amen§ki akci|ski lilm 21.30 REGONALNE NOVICE 21.35 12 (fflDAJE DOBRO JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 VIDEOSTRANI A« BS 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09,05 Ml§ MAŠ. ponovitev 10.05 VA8IM0K0GLEDU 10.10 IZOBČENEC, ameriški akcijski Itim 11.40 TVI2L02BA 11.45 VIDEOSTRANI 1855 NW SPOT DNEVA 19.00 SPOZNAJMO JIH.,.OBISK ŽIVALSKEGA VRTA V UUBUANI 19.30 OBVESTILA 1955 OGLASI/VABIMOK OGLíDU 2000 863.VTVMAGALN. regionalni informativni program 20,20 KONCERT ALfKSANDRA JEŽA, 2, del 21,20 ZVONEŠERUGA-DRtiGAČNE ZVEZDE, Z motorjem prek Afr^te, 2. ODDAJA: SAVANA 21.50 863.VTVMAGA2N. ponovitev 22.10 TVIZL02BA 22.15 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 03.00 Živatrnlsvetizzoodb Rcharda Scartyja. 23/26 08.25 Fračji dol, 4/23 08,50 Babar, 21/65 09,15 Risanka 09.35 Supersiara n^ama, 10.00 Ozare 10.05 Zgodovina novega jâzza 11.00 Audubonov živalski svet 11,30 Obzorja duha 12.00 Ljudje fn zemlja 13,00 Poničila. viBme, ^rt 13,10 4x4 13.40 Re${e! 15.10 TV poper 15,45 Parada plesa 16,15 Prvimdnigl 16,30 Čari začimb. 1/10 17.00 Po doneče 18,00 ObzomiK, vreme, §pon 18,10 Alpe, Donava. Jadran 18,40 Mojstrovine Skn^enije 1915 Risanka 19.30 TV dnevmk. vreme. Spofi 20.00 Jese9i^super3x3 21.30 Srečanje s Talijo 22.30 Poročila, vieme. Sport 22.50 Krog S kredo, Slavko Osterc 00,35 Mojstrovine Sk^ven I je SLOVENIJA 2 09.05 Videc^ng z Natalijo 09.30 Nevarni zaliv. nan. 10,25 Davovsv«^. 18/26 10.50 Ljubezen In zakon, 5/9 11.15 Zvezde Holly wooda 11,45 Trend 12.15 Poiicajina na§is(rani 12.45 DanOZN.posnetekiz Slovenj Gradca 15,10 RiodeJanein>:.VN Brazilije-500 ccm. prenos 16,10 Ljubljanski maiiton, reportaža 16.40 RndeJaneln): VN Braziliie- 250 ccm. prenos 17.30 Mednarodno prvenstvo v badmintonu, posn^klz Ljubljane 19.30 Umetnostno drsanje-Slovenk drsalka, reportaža z Bleda 20,00 Vznamenjuško^l^na, 4/4 21.00 ŽivljBnjev§tevtlkah,4/7 21.55 športvnedeljo 22.40 Sadovnjak. slovižKi film 07,00 Jetsonovi. ris. ser^ 07.30 Kremenčkovi, ris, serija 08,00 Maska, ns. serija 08.30 Batman, ris. serija 09,00 X-men. ris. serija 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack 10.00 Kalřomiiske sanje, nan. 10.25 Krtžarferje, nail. 10,50 Tarzan, nan 11.15 BeveríyHills90210.nad. 12.10 Melrose place, nan. 13,00 Cfean & Clear, glasb. o(kl. 13,35 Prava Ijutezen, amer, film 15.30 Mala Daniela, nan 16.30 OToci ne lalejo. amer. odd. 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20,00 Kazino, amer, film 23.05 športna scena 23.50 Šola golfa 00,20 Obalna misija, amer, lilm 02.20 Zt)ogom, NewYork, am. f. 04,00 24 ur Kanali a7 SLOVENIJA 1 09.15 Afriške pravljice 09,20 Lahkili nog naokrog 10,00 Dober večer 10.45 Navmj 11.10 ObiskaN smo. .. Ookum. šerifa 11.40 Alpe, Donava, Jadran 1110 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Prviindnjgl 13.00 Poročila, vreme, špofl 13.10 Kayla. kanad nemški film 14.45 4x4 15,15 PolnočnIUub 18,30 Dober dan, Kons^a 17.00 Radovedni Taček 1715 Superslaramama,12/26 18,00 Obzornik, vreme. Spol 18.10 Recept za zdravo življenje Í9.0Ú Risanka 19.10 Žrel)anje3);3plifs6 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, 21/26 21.00 Odbiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, áporl 22.50 Odstiranja, pogovor SLOVENIJA 2 iO.OO Sobotna noč 12.05 Popolna tujca, 17/24 12.30 Simpsonovi, 33/50 12,50 iskanje izgubljene clvjlizaclje, 1/3 13.40 Življenje v ètfivilkah. 4/7 15.10 Tem trši bo padec.... amer, film 18.55 Policija na na&i Strani Î7.30 Po Sloveniji laos Sne^areka, 16/26 19,00 Jasno in glasno 20,00 Gospodarska panorama 21.00 Sliidk)ClTy 22.30 Leteči cirkus Montyja Python a, 23/45 23,00 Brane Rončel Izza odra 00,25 Tem trši bo padec ... amer, film 06,00 Dobro jutro. SJovenija 09.35 Umazane isii, nad. 10.30 DIvJiangeL nan. 11.30 Moč ljubezni, nan. 12,30 Športna scena 13.30 Umor, je napisala 14.30 Brsta. nan. 15.05 VaruStii.nan. 15,40 Cosby.nan. 16,15 Umazane láži. nan. 17.10 DIvjiangel, nan. 18.00 športni krog 18.10 Moč ljubezni, nan. 19.15 24 ur 20,00 TVdoberdan,sk^v.humor. nad. 20.45 Mo^vpajkicafi.amer, film 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kamdeon, nan. 00,10 M.A,8,H, nan 00.45 Knia. nan 01.15 NedolaMjlvi, amer film 03.00 24 u r. ponovitev •canal I S7 aa PONOVITVE OODW: 09,00 MIŠ MAŠ. ponovitev laoo IZPONEDEUKOVE i 10.30 ODDAJE DOBROJUTRO 10,M 882. VTV MAGAZIN 11.10 ŠPORTNI TOREK 11.30 TURNIR V MALEM \ 11.00 NOGOMETU, reportaža iz : 11.05 Rdeče dvorane v Velenju \ 18.55 1100 IZ SREDINE ODDAJE \ 19.00 DOBRO JUTRO 1 19,05 1150 OGUSJ 12.55 863. VTV MAGAZIN, pono. 13,15 IZPHKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 1 19.30 14,05 MEJNIKI-MILENNlUf^, 1 19,55 pogovor z dr. BOGDANOM DOLENCEM i 20,00 14 45 VIDEOSTRANI 1700 IZOBČENEC, ameriški t^m \ 20,45 18,30 NAJVIŽASTOLnJA.8. 1 20.50 19.30 0 REJNIŠTVU: Gostja: MAJDA ŠPEGEU 20,25 NAJ SPOT: Gostje: \ 22.10 SKUPINA VICTORY \ 22.55 21,55 TVIZL02BA 1 23.00 22.00 VIDEOSTRANI i 23,05 09.00 NflJ SPOT DNEVA 09,05 DMRO JUTRO, informativno - razvednlna oddaja 10.05 VABIMO K OGLEDU 10,10 863, VTV MAGAZIN, regionalni informativni pn:)gram ZVONEŠERUGA-DRUGAČNE ZVEZDE, z motorjem prek Afrike. 2. ODDAJA-SAVANA POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMUE. 1. del risanega filma OaEDU SPOLNO NASILJE PIVOVWNAUŠKO UNION OLIMPU A SLOVENIJA 1 09.30 Odala za otroke 10.05 Radovedni Taček 10.25 Way nove dogodr/ščine, 21/26 10.50 Recept za zdravo Sivljenje 11,40 Paradaplesa 12,10 Gozdarska hi£a Falkenau, 21/26 13,00 Poročila, vreme. &port 15,10 Odstiranja 16.00 Brezmeje-mojavas 16,30 PrislutinlmotcSini 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirjf, 3/13 18.00 Obzornik, vreme, iport 18,10 Velite knjige. 6/8 19,00 Risanka 19,30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Kl3n.4/11 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, &port 22.50 Partizani. 2/3 00.00 JeanPiagel dokum. oddaja 01.00 Veljke knjige. 6/8 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Sergejo 10.30 SneZnaretó. 18/26 11.15 Gospodarska panorarru 12,10 Studio city 13.40 Jasno In glasno 15.25 Leteči cirkus Mont/ja Pyîhona. 23/45 15.55 Zgodbeizdivjine 17.30 PoStovenlji 18.05 Veter v hrt)ei, 4/26 19.00 Llngo.tvigrica 19.30 Videoring 20.0 Liga prvakov v nogomebj: REAL MADRID-OLYMPIAKOS, prenos sledi MILAN-CHELSEA, posnetek 23.30 Rdeči boogie, stovenskt film 00.50 Svet poroča 06.00 Dobro juim, SkivenTja 09.^ UmazafH^ ta?i, nad 10.30 DIvjIangel, nan. 11.30 Moč ljut>ezm. nan. 12.30 TVdotwrdan 13,30 Umor je napisala 14,30 Brata, nan. 15.05 Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan. 16.15 Umazane Ia2i, nan. 17.10 Divjiangel, nad. 18.10 Moč ljubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Relda je ne. amer, lilm 2145 Zakon v Los Angelu, nan. 22,40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan, 00.10 M.AS.H., nan 00.45 Kriía. nan 01.15 Nevarne misli, amer, film 03.00 24 ur, ponovitev lean ali ST sa 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09,05 NASlUEMEDNAMf SPOLNO NASlUE 09,50 VABIMO K OGLEDU 09.55 KOŠARKA, posnetek tekme PIVOVARNA LAŠKO : UNION OLIMPiJA 11.15 TVfZLOŽBA 11.20 VJDÊOSTRANI 18,55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM. POTOVANJE V SREDIŠČE ZEr^UE,2, del risanega f 19.30 OBVESTILA 19.55 OGLASI/VABIMO K OGLEDU 20.00 864. VTV MAGAZIN, regfônalnl infonnatřvni pn)gr3m 20.20 ŠPORTNI TOREK. Športna informativr» odda|a 20.40 ŠPORTNI GOST. SMUČi^SKO SKAKALNI KLU8 MISUNJA organizator kondnenlalnega pokala v sm. skokih in svetovnega "G" pokala v nordijski kombinaciji 21.10 IZPRODUKCUE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, oddaja televizije LOKA TV 21,40 864, VTV MAGAZIN. ponovitev 22.00 ŠPORTNI TOREK. ponv. 22,20 TV IZLOŽBA 22,25 NAJ SPOT DNEVA 22,30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Žlampirji. 3/13 10.15 Velike knjige, 6/8 11.05 Mednarodna obzofja 11.55 Klan, 4/11 13.0 Poročita, vreme, èpofî 13.f0 Obzorja duha 13.40 Ljudje in zem^a 14.30 Jean PiageL dokum. oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Podktobukom 18.00 Obzornik, vreme, Sport 18.10 Življenje pfic, 8/10 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, Sport 20.00 Sedmi pečat; Angelska nevesta, amer, film 22.00 Odn^evl, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 BeeUiovnovesimfoniJes simlonfki RTV Slov^ija 00.10 Žřvljenjept}c.6/10 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Velervhftet.4/26 11.15 Liga prvakov v nogometu* REALMADRID-OLYMPIAKOS. po$i>etek 15.55 Utokčlstilk, nem film 17.30 PoSlovenqi 16.05 Žensks v belem. 7/12 19.00 NjkoN v dvc^ brez tebe, 20/60 19.30 VkJeoring sTino 20.00 Liga prvakov v nogometu: MARIBOR TEATAiJiC-DINAMO KUEV, prenos sledi LA2I0-BAVER. posrietek 23.30 Otokčistilk, nem. film "■"XX 06.00 Dobn) jutnu. Sk^venija 09,35 Umazane laŽ3. nad. 10,30 Div|i angel. nan. 11.30 Moč ljubezni, nan. 12.30 Pop'n'roll 13.30 Umor, je napisala 14.30 Brata, nan 15.05 Vanjâkâ, nan. 15.40 Cosby, nad. 16.15 Umazane laži. nan. 17.10 Divp angel, nad. 18.10 Moč ljubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 3ofe tan!«, amer, tlim 21.45 Newyorská pobcifa, nat). 22.40 Cybilí.nan. 23.15 Kame^n. nan. 00.10 M.A.S.H„nan 00.45 Kr^a, nan 01.15 Ko pomaga smrt amer, nim 3,00 24 ur, ponovHev ■cattail ar »3 09,00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JtHRO, ir>f ofmatrvno-razved nina oddaja 10.05 864, VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 ŠPORTNI TOREK, športna infomiattvna oddaja 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 Šf^TNIGOST: SMUČARSKO SKAKALNI KLUBMISLINJA. organizator kontinentalnega pokaia v sm. skokih m svetovnega "B' pokala v nonjijski kombinaciji 11.20 IZPRODUKCfJE ZDRUŽENJA LTV. oddaja tetovizije LOKA TV 11.50 TVIZLOZBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: ROBINSWJ CRUSOE, 1. del nsanega filma 19.30 C^VESTIU 19.35 OGLASI/VABIMO K OGLEDU 20.00 NA OBISKU... pogovor 20.45 VIDEO TOP, oddajaz glasbenimi vtdeospoh 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZODDAJEDO0ROJUTRO 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 VIDEOSTRANI 20. januarja 2000 MODRO mm KRONIKA KAS VAS 15 VïEtigï^âÈ^ Izginil megan! VCeiriek.l3Januarja,mcd2i.3(Mn23.45,jcbil s parkirne o^ipn»-îora pred domom učencev na Efenkovi cesu v Velenju ukraden iwchni avtomobil znamke Renaull Meganc C^îupe 1.6E, modre barve, registrskih Številk CE A5-665, lasi laismine C Ukradel žarometa v noči na pelek, 14. januarj?i, je ne/nanec na (jorici v Velenju z dveh osebnili aviomobilov znamke (^llrocn AX ukradel oba de:^a žarometa. Pejo C», in MelbiZ.sla skupaj of^odovmia/a okoli 50.000 lolarjcv. Zažgal šolska vrata v ponedeljek. 17. januarja, med 17. in 17.30 uro,je v Velenju nekdo namerno zažgal lesena vhodna vrala zasilnega izhodii Osnovne Sole Gorica. OmolnaSknda, ki jo je s lem povzroCil^zna^ okoli 200,OOn lolarjev. ídOÍMjM Tragedija alpinista v Logarski dolini V lorek, 11. januarja, okoli 10.40, seje v Logarski dolini pri ple-/Áinju po zale donele m.slapu pod goro Sušica smrioo ponesrečil 30-letni alpinist Marku Č. iz ^.irov. Marko je plezal po ledeni sveči, drug alpinisi pa ga je varoval t vrvjo. Ko je priplezal navrh ledene sveče, visoke od 15 do 20 me-lrw, se je la odlomila in padla v globino. I^i padcu v i^obino so na alpinista pad(i ludi deli ledene svcče/la je pri tem ulrpel tako hude poškodbe, da je kij ub zdravniški pomtnîi v piipoldaaskih urah v Kliničnem centru v Ljubljani umrl. V re,ševabi akciji je scjdelovalo 12 pripadnikov (iRS, 5 domařih alpinistov, dr. Žunler in dr. Ibma/in 1er helikopter LPE s piwad-ko. Trčil v drevo v soboto, 15. januiirja, ob2.10, se je na lokalni eesli izven naselja /gornje Pobrežje zgodila hujSa prometna nesreía. 19-lelni Marko M iz Žlaborja je vozil ascbniavlo iz smeri Grašovljapro-U Spodnji ReCici- V Icvcm preglednem ostrem <^vinku je zapeljal desno izven vozliča in trťil v drevo. V nesretni se je voznik lahko lelesn<3 pixskodoval. sopotnika v njeg^ivem vozilu, 16-Utni I-eon M.S. in 23-letni Simon Š., oba iz Nazarij, pa sla se hudo lelesno poškodovala. Gorel kontejner V sobolo, 1.5. januarja, ob 20. uri, je iz neznanega vzroka zagorel kontejnerza smeli pri áporlnem društvu Mozirje, Zgiwl je papir in plasliCni pokrov na kontejnerju. Požar je pi>gasil gasiJec. Nesreča Velenjčana na avtocesti v torek, IL januarja, seje ob 16.45, na odseku avtoceste ('elje-Arja vas, zunaj naselja Lopala, zgodila prometna nesrcCa, ki pa sc je k sreči končala le z materialno Škodo. 20-letni voznik osebnega avtomobila Andrtj G. iz Velenja je prehiteval neznanega virznika («ehnega avtomobila bele ali srebrne barve, karavan izvedbe, avstrijske registracije. Vča-su prehitevanja naj )>i neznani voznik zapeljal na prehitevalni pas in pričel prehiievaii i(M>rni avtomobil. Voznik Andrej Ci. pa naj bi zaradi zaviranja izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno in s ceste, kjer sc je z avtom prevrnil na streho. Zaradi rćizjasnitve okoliščin prometne nesreče, policisti prosijo morebitne očividce, da pokličejo po telefonu Številka 113. Oplenli delovne stroje Prekovikenda je neznanec nadelovišču v Marija Reki s treh delovnih strojev-bagrov, demontiral in odnesel žlico, hidravlični cilinder, stekla z ohiSjem, vrata strojev ter druge manjše dele. 7. dejanjem je laslnik Martin H. a^kodovan za okoli 1.200.000 tolarjev. Dobrota Je sirota V ponedeljek, 17, januarja, t>koli 16.45, je neznani predr7nei> prii^el do stanovanjske hi^e na fimeljarski ulici v Žalcu. S pretvezo, da potrebuje denar za vlak, je pozvonil pri Ivanu V», ki je neznanca povabil v notranjost hiše in odlel vsobo po denarnico. Njegovo odsotnost je nepridiprav izkoristil in iz torbice, ki je bila na hodniku stanovanja, ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. MajcJn V. je s tatvino o.^kodovana za okoli 45.0(10 lolarjcv. Ostala brez bunde Ncznanistorilec je vsoboto, 15. januarja, popoldan, med 17. in 20. uro, iz gardcrolxî stare tsnwne Šole v Žalcu v Ulici Ivanke Ura-njek ukradel ionsko bundo. Lastnica bunde .Stana Ć. je oškodovana za okoli 20.000 tolaijev, -V- Stefanic novi pomočnik komandirja VELENJE - Po odhiKlu pomočnika k(»mandirja Policijske postaje Vvknje Rohertsi Vodifska na novo delovno mesto v ministrstvo za notmnje zadevv, sektor/j mejne zade- ve in tujce, su /.d novega pom(»čnika komand i E;|a postaje Velenje« na skrhi l>o imel področje kriminalitete, (men4>va-ii Iztoka Stefanića. Na tem l>odr<»čJu ima Stefanič že veli- ko ixku^et^l, ima vii^jo i zob nt-/j», nekaj ča.sa pa Je delal tudi na OKC PU Celje. V Velenju gripe še nI! ...........v....................... Vec prehladnih obolenj VELENJE, l«.januarja-V torek, ko smo }>iivorili z vodjo ifolskeisa dispanzerja Zan> Vrečko-Lež^ic« v Velenju gripe .^e ni bilo. Pove^ino je.slceri^tevilo prehladnih ol>o> lenj, ki so predvsem vezana na hladnejše mesece« vmes je morda tudi kakšna vlro/^i, a urlpe s tipičnimi /naki, ki jo ftpremljajo. .^e ni. Ljudem svetujejo velikih gibanja na prostem, izogibanje prostorov,kjcrse nahaja veliko ljudi, seganje po vitaminskih preparatih, pa naj bodo to lisli, kise dobijo v lekarni, še bolje pa je uživanje veliko sadja. "(iripa imû običajno zt^io kratko inknhacipko dobo, kar po/futii. da /ahkn v €fwni do freh dneh. Spremfjajo jo iipià» Tjtakî kot je visoka tempe-ratura, bokčitw po vs&n tefes « 'm nioino izraimio kihanje, ka-^lja-nje, pralvsan pa /itthod. pofjosfft tudi pospešeno solzenje, " pravi NOVO V CELJU! NAJVEČJA IZBIRA KOPALNIÍKEQA POHIŠTVA Salon kopalniškega pohištva in opreme BOKA Tel.: 49-10-940 B^A Cdlje. Delavska Ul. 21 ,{1 bvbo pmioi« paj^i^ kl^. vMr MaHC^isv« cMie * KOPALNIŠKO POHIŠTVO (najvočja itUrâ na celjstom. r92slavj|enih vea kol 30 kopalniških sestavov) ' MASAŽNE KOPALNE KlUll IN TUŠ KA8INE * OPREMA ZA KEAAMIĆ^JE * OSTAIA KOPALNIŠKA OPREMA (treSilne ba!erlle< rsznl dodatki, sHonl,kotlički. - kop. Kâd 1409(140 (vodna masaža) 129.000.00 • kop. sestav Modena 140 cm 149.900,00 •kop. sest2vModene 19$cm 199.900.00 • $enskj masalnf ^ok $ termostaisko pipo 76.900.00 Nudimo Vam 10 % gotovinski popust aH 6 mesečno plačilo na čeke. JANUARJA TUDI DO 30 % POPUST ZA RAZSTAVNE EKSPONATEi^! <]r. Vreiko-I^ežaič. Veliko ljudi se je dalo zi^pcr gripo cepili. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je bilo cepivo ustrezno i/brano. "Sexiavljeito je tako, fia preprečuje j^ripo, ki jo lahko povzročijo razjični virusi. Tudi xft avalralski v;««. je hito cepivo pripravljeno tah), da .717 ki so bili cc'ptîem, TA-wroi'ani. " Zlasti kroničnim bolnikom, 7d kalcre jc gripa laKko tudi nevarna, pa zdravniki pripenjajo, ĆC niso hili ccpljeni, da obi^Ccjo zdravnika- Ne zaradi same bolezni, ampak zalo, ker lahko Že navadno vrořinsko stanje slarej§cga Človeka zelo izCrpa, MJajii ljudje in otroci pa lahko poCakajo dan ali dva doma v posielji, použijejo veliko tekočine, sadnih napitkov, če jc vroiina Ic previsoka, vzamejo nekaj proii vročini, če pa je stanje tri aiišliri dni nespremenjeno, pa naj obiščejo zdravnika. Predrzna roparja v šoštanjskih Ravnah s steklenico po glavi Poročali smo ropu, ki seje v torek. ll.Ja^ niuirja. /.}í(hIí1 v Ravnah. Mlajša fanta, sta med 18 in 22 iel, sta se spravila nad nemočnega 84-letnega Jožetu VidemAlut in pri lem kar precej poškodovala. Da sla hila-zlasli eden-.surova, pričajo posledice, odrgnine, i^ivl na ^lavl in opekline na roki stanovalca 1er minirice na nogi. Čeprav bi glede na to, da se je rop zgodil sredi belega dne, kdo utegnil pomislili, da stoji hiša,vkiileriseje zadeva dogajala. Ige na samem pa ni tako. Prav lepo je obkrožena z nekaj hišami. Mi smo bili prcjSnji teden v Ravnali. Žcidismo se o ropu pogovoriti z oSk^xJovanccm, vendar na to ni pristal. Obljubil je, da bo veliko povedal, a iele takrai, bo bosta storilca prijeta, prej pa, tako so mu menda naroČili kriminalisti v Velenju in Celju, naj z novinarji nc govori in naj jih ne spu5ča v hiSo. In lega sc jc dr^al. Tudi folo- V te) hiši v Ravdh se je zgt>dii brezobzireti rop (Mo:vos} grafirali-za kasneje, če že ni pristal za zdaj w, kljub pro.^njam, ni pustil. Smo pa vseeno uspeli zvedeti nekaj podro-bnmli. Fanta sta prodajala knjige, a ju je oškodovance zavrnil in ludi vhiSo ju ni pu.stil. V^jo Sle pnSla brez povabila, pri vratih, kjer se v hi^o običajno ne vstopa. Ze velik<î pred tem dog^^d-kom naj bi tam naokoli neko dekle prodajalo jedilni pribor. Jože Videmšek ga ni polrebcwal. zaloga ni kupil, a ko ga je dekle zaprcwilo. Če jih lahko da kar tako nekaj malega denarja..., ji je ustregel, [ma lo kakšno zvezi s tokratnim ropom? Vsaj eden od roparjev naj bi ločno vedel, kje je Vide máe k hranil denar. Menda gaje bilo kar zajeten kupček. Koliko, o tem pa ludi kriminalisti nc govorijo zaradi inieresa preiskave. Dejstvo pa je, da denarja ni iskal, ampak gii je menda kar vzel. prima -rfá^L PivoLftšKosxo.sL Cash&Carry^^^ ^^SS^^^^^JÍ 129$IT 0LJÊZVE2DAPVC1/1 162 SIT 163 SIT ROEĆA PESA 660g 139 SIT 107SIT TOALETNI PAPIR 10/1 PALOMA 249SIT î^o'^ Cash&Corry GoriCa Velenje 16 NAK VAS SPORT IN REKREACIJA 20. januarja 2000 NK Rudar Ne bodo videli Ljubljane v Aoboto j» nedelo su Intí v Vťknju. Murnki Saboii in prvtlfindlni turnirji /.im^kc Si.nuibil Ugť v maiťm noKomutu pod okritji^m xdru^^iUá ni»Kiktnciiiih prvoli^a.^cv. Zm^inovaluc vclcnj»kvgH luriiirj» ji* bil CMC Publikum i/. Colja, Nuho.skvgu Maribor Pin'ov^rna LaŇko, ujclovskťgn pA Diim^jik. Iv lii vki|H' »o sc uvn(U k' v Mibolni) Hnalv. ki ho v ^uMjanskvin Uvoliju« na iijvm p«i bc» if>nila tudi SCT 01 i m pip ku( go»titc|jicď. .siccT pti jt* igriild v iijd(}vskt Akupini in »svojilu prvi) mest«. V Rclcii ^IvííTiini Sla pulcg RuiUiija in riihlikuma nastopila tutli Drawgra^l in Komtan. Ra/pici je nil nesel, di» je ludí vcícnj>^kn ^kupina Imdj woj finale. NogonicUisi Rudarjii Íti Piiblikuina so vprvilx dvelx tekmah prema|:aîj oKa nasprotnika. V ;;uljše gol razlike je Rudarju 7adnstova( že neodločen izid, lekmo pa jc izgubil s 4;5 tn tako skupaj i druj^Loii sedmimi ekipami predčasno zaključil leloSnjo /.intsko ligo. VclenjCani, ki jili jc v<»Jil Oblakov pi^niočnlk Vugrinec. sosieer proiiCcljanomdobrozíuÍcIíin i. golom Joliča (7) ptwcdH, Icxîa že v naslednjem napadu je ^taiiiiar. aedvomiin najb»iljŠÍ igriilce le lekiiKJ, pil verjel no i ud i lurniga. izenačil. V nadaljevanju je bilo veliko lakti/iranja, oboji pa so íjíthIí dirkaj previdiu^ Posledica teg.i je bila. da glediilci kar 14 niinut nin» viileli nobenega /-idet« ka, naio pa kol na začetku • v dobri minuti dva, pocncga na vsaki strani. Slivlca tiČ, Di^bfiî minulo ya lem jc svt'^ega ticnor-ja in navijače razveselil Štaitwr goiovo z najlepšim golom turnirja. Z i^rMnim prošlim udarcem s polovice igrica je ukatnl mlademu Rudarjevega vrniarja .Tahiča. linla ludi lo vefw-Ije jc bilo krjlkc>, saj je Podvinski dveh minutah popeljal Rudarje v Ljubljano, Šlanear pa jc v sol>olo pr^Mi Rudarju i>čÍtno imel >voj strelski dan. Tri minule pred koncem je izvedel miv pn)sli udarce, svdaj veliko bli?e kol pred tem, Ibkral mu jc pomagal Rudarjev igralcc Šumnik. lj hali. Le vralar Celjanov Mujčin^nič ni imel sreče. V 24. minuli prve tekme proti Korotanu s t je /vil glc^enj, pole m ki>je pieprečil nevaren naspiolníkíw napad. ■ v05 Prišel še BInkovskI v sobolo je Rudar dobil novo okrepiiev. Dve IcJi bo v zeleno • črnem dresu ludi Peler Binkov&ki, v minuli sezoni nogometaš Pohorja, pred lem pa ludj Maribi>ra- Podobno kol Je nekaleri Ima v prigod bi dodatek, da lahko sporazumno odide i/c Rudarja, če najde dobro ponudbo v lujini. Balagič odiel Rudarjevi navijači pa po vsej ver-jelnosU nc bodo videli v moj>tvu Samirju Dalagiča, ki jc v Rudar princi junija iy92. V ponedeljek se je namreč po Iclefonu oglasil iz nemSkcgii druj^Ui-gaAa Malnza In sporočil, da naj bi bil lo njegtw novi klub. Vodsivo Rudarja je daio zeleniJ luč za prestop ob plačilu zaluovane odškodnine. V soboto z Esotechom Nogometaši Ruilarja so včeraj odigrali prvo prijateljsko tekmt». Na igriSču v Mozirju so g<''siili Feroterm Pohorje. Na Isiem Igriî^u se Ix^do v s^-ib^ito ob 15. uri seslali Smarskim Elsotecliom, v sredo pa z Zagorjem. ■I vos NK Esotech Šmartno Alpsko smučanje Priprave v polnem teku Ana In Spela zmagujeta iscnarske|>a R^sotccha priprave na pumladamski dvi prvcn.sIVH v dru^^i li^i. prvi krog ImkIu «KJi^rali 12. marcM» /sičeli 4. jnnuarja. Za uvod jc trener Dra;;» KostanJ^ek igralcem predstavil naêri irenin^suv da začetka prvenstva. I^rctužno bodu prlpruve opravili v Smartnem, najprej v telovadnici, nalo /unaj, pu dveh lednih bndo telesne zmogljivoNti krepili n;t ukulîi>kih hribih, konec januarja pa hodo Tacofi Igrati tudi lekmc za trcnin}; s pvoli^aši in o.slalimi ekipami. Sredo predvsem uigravali mustvo. Ckipi se jc pridružil Borut Arlič. doslej član ircijcligaSa iz Skrveniškť Bi.'^trice. drugih novlli j^alcev pa zaenkrat its ni bilo na Ircninglh. Prvemu moštvu so priključili pel mladincev (Ap^ncr, Omladič, Prašnikar, Sarae in Turk). Prav Jako moštva (i^e) ni zapuslil noben igralec, lorcj Ima irener na voljo 2.^ igralcev. ilelja ne skrivajo. Ib je uvrslilcvvvrlui drugoligaške razpredelnice. če se bo ponudila priložnost, pa bodo kandidirali tudi za I. državno ligo. prejšnji četrick so v .^marlncm odigrali prvo prijaicljsko ickmo, nasprotnik pa jc bil prvoligaS Ki'^rotan. Oba trenerja sta na Igrli^' pljo zadovoljili mlajši igralci, glede na pri- like pa bili bliže zmagi Smarčam Janko Gorfćnik Tako so igrali 1. SRL-žene 2RKVearftdVclur\ie-RK Krim NuulroRobeh^ 16 : 34 (12 : í6)Vegrad: "ladlč, Omcrovič. .luklč 1. Deiman 1. BcJiki'ivič. Per^c, Rodič, Nojiiuwič 5. Krajne 4 (j), Notersberg 2. Čosič. Ruukovič 3 (3), Murutovič. Lakič. Prva6SKl.14. krog: Eloktra - Nova (Gorica K3 : 53 {46:25) Hlektra: BrinovSek, Kovačev tč, Ruprcht 4, Rizman 15, NuhaiKwič 4, Božič 15, Maličevič 2, Vugdalič 19. (roršck 2, /upanc 7. Milič. Črešnlk 15. Druga DOL, 13. Itrog: SikŠtanj Topitl^icu - Brezovica 3:2 (20.-21.-19.18.13) boslanj 'lbpi>lsra(l |1:2) Strelci: 1:0 • Spss,^jevič. 1:1 - Rebol (8). 1:2 - Mehilli, 2:2 - .?oilč. 3:2 - Oblak. 3:3 -T)l,4:3-Šumnik. 5:.Wolič. fii.VOblak (30). CMC Publikum - Koniian 6:4(3:2) Ruda r-Knro lan 5:2(3:2) Strelci:! :(^Spasojevjč. l:l-Brc/nik.2:l-PocÍvin^i,2:2.Bcglč, 3:2-Potlvln^kl.4:^.rolič.5:20olii Uravirgrod-CMC Puhlikunt 2J{(h2) Dnix^rad • Komtan 9:4{.^:l) Rudnr-CMC Publikum 4:5(1:1) Strelci: l:IVJoliČ(7). l:I.Šlane;ir(8), l:2-Romih(21)). 2:2-.ToIič (22). 2:3-Šlancar(23), 3:3-Podvtnskj (24). 3:4-ŠKincar (26), 3:5-GorSek (27). 4:5-P.xlvlnskl (28). Vrscni a-d: I.CMC Publikum 9 (14:10). 2. Rudar 6(15:10). 3. Dr.WTgrad ^ (14:13), 4. Korotan O (UJ:20). Najbo^&l strelec: iolič (Rudar) 6. CMC Publikum: Mujčliiovič. Dulurup. Sankovič, Romih, Jožef, Milič. (ior^k, Šlanear, Uloga. Krlírnik. Bersnjak, Cíorenak, Beranič, Prah, Rudar: J^hič, Hribar. Podvln.ski, Šumnik, /.cmljič, Oblak. ,I.Ti'omik. Sposc^evič. Tbrk. .lolič. Na prvi državni tekmi v .superveleHlaiumu sta se v soboto na Kopah najimij pogumno poj^nali Ana Drev in ^pela O.stcrc Iz SK Velenje in zmagali v svnjih starostnih kategorijah. Pri mlajših dečkih Jc bil Matija Plazi 7. pri mlaji^ih dečkih. Tina Zai^cr pa II. pri sl.irejsih deklkah. V nedeljo je bil v Mežici regijski veleslalom, kjer je Ana Drev znova slavila. Uvrstitve - mlajše deklice: 3- Spela Osterc. 4. Alenka VaSI: mlajjvi dečki: 3. Malija Playl: siarejiW deklice: 1. Ana Drev, 5. Ines Vrabič. 10. Barbara Tomic: siarej.ši dečka; Jernej Vors^ič. K), Marko Prkič, 13. Matic Meř-a. Na smučišču Poseka na Ravnah na Kort>^kcm so imeli v st>boio prvo regijskih tekmo ludi v clcibanskih kategorijah. V konkurenci z lelo starejšimi tekmeci se je najbolje odre?.al loma? Sovič s 5. mestom, pri cicibankah pa sta bili Marala Skornisek 7. in Kaja Glln^ek U. ■ SK Velenje Tečaj za otroke na Golteh Smučarski klul) Velenje bo na Golteh izvedel začelni in nadaljevalni tečaj za Šolarje, lečaj bo pjfiekal dva vikenda, in sicer 29. In 3(1. januarja 1er 5. in 6. februarja. Aviohus bol/pred Rdeče dvorane iidpeljal ob X.00, povratek pa bo ob I4.()(). Cena tečaja jc ID.OOO tolarjev, vključuje pa prevoz z aviobusom in gondolo ler učiiclja smučanja. prijave sprejema Športmi Velenje (Rožica Movh)» lelefon 871-022, do četrtka. 27. januarja. ■ SSK M/s/in/a Teden nordijskih disciplin Smućarjiko - .skakalni klub Mislinja bci pmć v svoji zgodovini i/vedci dve veliki mednarodni tekmovanji. Najprej tekmo /.a celinski pokal, nato pa se tekmo R svetovnejja pokola v nordijski kom-binAciji. To bt) dejansko leden nordijskih disciplin v Misiinji, obe tekmi in spremljajoče prireditve pa se h<'do zvrstile med 7. in 13. februarjem. Vse skupaj btido javnosti predstavili na novinarski konferenci, ki bo v Misiinji v petek. 21. januarja, s pričetkom ob 15.()íL B Športno društvo Misllnja Smučišče Je spet oživelo Vlečnici) na smučišču v Mislin,ji je spel "oživela." kar so onii»gočil« tudi zelo ugodne snežne ni/mere na smućisću v Misiinji. Čeprav je vlečnica v lasti (lorskc^a turističn^a centra Kope in ta spada pod Razvojni .sklad RS. jo člani Športnega druMva Mi.slinja upravljajo z velikn vnemo in zagnanostjo. Veliko iruda so f.c vložili v napeljavo vodovoda za umetno zasnei^itev najbolj kritičnih delov smučišča. Vodovod bi radi napeljali Se v hrib. pa jim primanjkuje denarja. Seveda pa bo Irebaob icm urediti ludi vprašanje lastništva vlečnice. Na cnl izmed sej mlsllnji»kega občinskega svela so to problemaiiko obravnavali, jasno pa je, da se b<îdo morali glede lega lemeljiio pogovoriti y lastnikom in razvojnim skladom. Najbolj si želijo, da bi bili la.stniki domačini, saj bi bila to daleč najboljša rešitev. Smučišče sicer med icdnom obratuje ob U).(UI do 20.(10. karte pa so cenejše kol driij;oil. H RêdoJeromeÎ Elektra : Nova Gorica 83:53 (46:23) Presenetljivo lahka zmaga V 14. krogu I. B SKL »o koi^urkiirji Elektre z odlično igro navdui^ili svoje n^vgaćc, S presenetljiv» lahkoto so premagali Novo (îoricc» z iziri' spel ^*le 15 minut pred zacetkum. zalo so bili v pr\ih minutah se nekoliko slal)i>e ogreli, za nameček p» so v $oi>tanj prišli brez Kupniki« in Dornika. To so znali domači dobr^) Izkorislili.saj so v5. minuti povedli s 14:3. S hitro, sprolčeno igro in pogostimi menjavami obramb (cona. mož mo2a) so preprečevali goriškim košarkarjem, da bi razvili .w>jo pa .«lo dfvsegali iz hitrih protinapadov. Gosije niso in nlsti uspeli spravili skozi obroč, na drugI sirani pa so košarkarji Eleklre zadevali kol za šak>. Na zunanjih pi»ložajih so znova kraljevali Vugdalič. Božič in RIzman. pod kašeni pa so v obrambi Ćresnik, Nuhanovič in kasneje ic Zupane izvrstno zaustavili Bačarja.v napadu pa izkoriščali asistence s(» igralec v. Dm^dmo» ra je prednost narasla na visokih 23 ločk • 4/'k23- 7. delnim Izidom 18:5 scj na začetku drugega dela Sojvlanjčani popolnoma dotolkli goste in p<1:88. V sobolo doptjldne so Cleklrini kadeti kljub Â^bri igri v prvem in večjem delu drugega polčasa i/^ublU prcHl vrstnikom iz Laškega z izidom 71:80. Mladinci pasov nedeljo premaga h igralce Krškega s 70:66. ■ rjaia Savinjska košarkarska liga Po rednem delu Prebold Na Polzeli .so odigrali /jidnji krog rednegii dela savinjske košarkarske lige. končni vrstni red pa ka?.e na veliko Izenačenost ekip. ki IkhÍo udiugrale fie končnico v dveh skupinah. Izidi zadnjega kroga: Gornji Grad • Polzela O : 20 b.b., Moziije • LaSko 60:54 (32:29). Prebold - KK Velenje 71:62 (30:34), prosta sla bila Nazarje in NS Velenje. Vrstni red po rednem delu: I. Prelxjíd 12,2.C»arani Polzela 11.3. KK Velenje 11,4. ŠD Mozirje 11,5. Tris Vrbíivec Nazarje 11,6. Norma Sofi Velenje 11.7, Veterani Laško 10. S. Pizzeria 902 Cîomji Cîrad 5. V končnici bodo v boljši skupini A igrali Prebčk Iz medsebojnih .srečanj), KK Velenje (4), SD Mozirje (4} in Cîarant Polzela (4), v skupini B pa Veterani LaSko (5). Tris Vrbovec Nazarje (5), Norma Sntl Velenje (5) in PizTeria Cîornji Grad (3). | Šoštanj Topolšica • Brezovica 3 : 2 Vrhunska predstava Derbi drugega pomladanskima kroga v 2. dr/avni odlM>jkarski ligi je v soštanjskJ dvorani povsem upravičil svoje ime. (rledaki,. ki 80 napolnili dvorano do zadnjega kotička, so videli vrhunsko udbojko obeh ekip, Doinacini, ki imajo âe v januarju neknj pomembnih lekem, so dokazali, daje hit jvsenski poraz v Brezovici le spodrsljaj in d«i so pripravljeni na odločilne tekme tudi z močncj.šiml nasprotniki. V prvem nizu so gostitelji proti wdilnemu na lestvici zaigrali izjemno motivirano in zbrano ter brez nap.ik zlahka zmagali. V nadaljevanju so misleč, da so s tem štrli odpor nasprolnika. popustili. Brezovčani so izkorisiilj ponujeno priložno.si in s hitro igro. po kaieri sicer slovijo, dobili naslednja dva niza in povedli z 2:1. NaLo so na sceno spel stopili igralci Šoštanja 'lopolšicc in z vsemi svojimi kvalitetam I dobili četrti niz in Izenačili. V odločilnem petem nizu so sicer sprva nekoliko za(K>taja]i, v končnici pa so s serijo odličnih blokov in napadov dokončno porezali gostom krila, zasluženo zmagali in osvojili dve dragoceni točki. V naslednjem krrani srečala z neposrednim tekmecem za (viiij) drugo mesto in napredovanje v prvo državno ligo ekipo Šempetra, Sosedski in prvenstveni derbi bo v šoštanj.'iko dvorano gotcmi privabil vse. ki imajo radi odbojko. B Robi Kugovntč Tenis Britovškova do četrtfinala Na zlmskenî državTiein prvenstvu v Radeneiîi /a dekleta lIo 16 lei je prvič v tej slarosinl kategoriji nastopila SaSa Brilovwk (AS Velenje). Uvrstila ^e je v čeirtlinale. kjer pa je bila s 6:4 in 6:0 boljša Ines Globi^čnik iz Celja, | Kegljanje 5. odprto prvenstvo mesta Šoštanj kecljnski kloh Si^stanj je pod pokrov I icljstvom TES • a izvc^ul S, iKlprfo pnenstvii ŠiK^iunja, Nastopilo je 214 udelv^A'necv v moÁkí (200 lučajev), ženski (100) In v kategoriji rckrcatlvcev IlOit lučajev). Po udele^hi in kakimHll se je ^slanjski turnir uvrstil merisBencdik (v.^i Iskraemcco) 984; ženske: I. Jožksi Se^ko460.2. Biserka Petak 45í;, 3. Mira Grobelnik (vse MIniteks) 449. 4. Silvana Belcijan ( Triglav) 442. 5- En^u 7^jc (Ljubelj) 435; rckrcsilivci: I, Bore» /gonjanin 413. 2. Zvi>ne R^nkli 4(^9. 3. Darko Zdovc 407. ■ 20. januarja 2000 SPORT IN REKREACIJA KAK íAS 17 Atletske novice Začetek sezone v dvorani Minula dva vikenda sla bila v C^Uu alletslui tnilini^a. na katerih sd naNlopili ludi vťkiyski atleti in dosegli nekaj iKlliČnih rv/ultatov. V ospredju Ml«i Marko Slor. ki Je /miifsala na 60 metniv s 6isom 6,92. s 6,95 pa Je bil dru}>i Svrgtj Sa I a mon. Na drugem mitingu so nasuipili predvsem mlajši. Jure P^Kajl je bil mcU CIani s 7J0 irciji, Eva Klypcc je bila Scsta med mlajšimi mladinkami, Janez ictrîi med mlajšimi mladinci, Goran VidakuviC sedmi, Urnš Podržavnik deveii in (iorazd Krivanck descii med pionirji, Jasjia Njcnjič pa ivUîa pn starejših mladinkah, vse seveda na mcirov. Kros v Murski Soboti V nedeljo jc bil v Murskt Soboli vsakoicîni zimski kros> nastof>ili> pa je velenjskih lekaCcv, V konkurenci 150 tekačev v ra>!ličnih kalegorijah su v pionirski konkurenti zmagala Spela Jandrok in Franci llwjan, pri mlaji^ih mladincih je bil Domen Peer celrii. pri siarejših mladincih Boris Vugrinec peti, pri čianili pa s!a Peter P<^lcs in Sašo NjenjiČ zasedla 4. in 6. mesto. Treningi v toplih krajih Po u.spesnem zaselku zaCelku dvoranske sezone sla se Marko Slor in Sergej Salamon pridružila Jolandi Ćeplak na pripravah na Kiinarskiit olokih. Tam bodo irenirali dva ledna, vsi pu bodo skušali doseči normo za evropsko dvoransko prvenstvo, ki ho konec februarja v Belgiji. Biišijiin Buć je odpi^fuwal na Portugalsko, kjcrlrenira skupaj z odličnim avslrtjskim reprezenlanlom Weidlingcrjere. Po besedah irenerja Tomislavu Popeiruja imajo vsi odlične pogoje za trening, po sproinili informacijah pa na ireningih dosegajo odlične rczuhaie. | VP. Strelski šport Veternik uspešen v Rušah N.1 vsakolemeni mednarnec tedna ponovno tekmovali doma in v tujini. Njihov prvi nastop z novim imenom kluba Je bil zelci uspešen. Na dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v IJn/u Je med ^m plavalci iz H dr/av in 35 klubov nastopilo 8 naših plavalcev v kadetski in mladinski kategoriji. Rlll so zelo uspešni, saj so osvojili 5 prvih, 4 dru^a in 3 tretja mesta. Najuspešnejša Je bila Tina Pandža, ki Je zmagala v kar štirih disciplinah. Peto zma^oJedtHlala Nina Sovinek vdlsciplini hH) m prsno. Na RaviKtli lui Koroilkctn jc iia>>u>pilo 2.VI pl*ivalccv iz irch inadžars;kih in skoraj vseh slc»ve»-skih klubov. Med vclcnj»^kiint plavlaci, ki so osvojili 1 prvo. 3 dnign in 3 Irclja rncsin.jc prijcino presenetilo Sanjo KalíŠník z /niugo no 5(1 m pix>sto in ^Inigím mc:?loni no UMÍ m Z uvrslilvijo med najboljše sto sc Í2ka73ÍÍ tudi Sandra P.tnd^o in /Am Prifslan. Rezu ha ti iz Linza: Mladinke - UIO m prosto: 1, Tina Pandža 1:00.91, 4. Nino Siwinck 1:02.88. 6. M:ija vSovinck 1:03.06: lt)0 m hrblno: 1, Tina Pandža: I:(I7.77. 2. Maja Sovinek 1:08,2», 8. Nina Sovjnck 1;U.26: 10(1 m pr:^nc: 1, Nina Setinek 1:18.15. 3. Tina Pandžn 1:23,94.4. Maja Sovinek 1:24,47; iOO m delfin; 2, Tina Pandža 1:0X.09, 5. Nina Sovjnck 1:10.76. 6. Maja Siwinck 1:12.76; 100 m mešano: 1. Tina Pandža i:08.4(l (klubski rckortl), 2, Nina Sovinek l:(W,yf>, 4. Maja Sovinek 1:10,23; 20" ni prosto: I. Tina Pandža 2:10.86: 20(1 m mešano: 4. Nino Sovinek 2:30.14; alft: kadcii - 100 m delfin: fi. ,lcrncj Occpek 1:03.53; 100 m lirbuio: 9. Jernej Ocepek 1:04.64; 200 m pix>sio: .lorncj Ocopck 2:07.76; mladinci • 100 m hrbÈiio: 7. David Danov 1:02.20; 200 m mešano: 3. David Doticv 2:W.70. Rc/;u|tail iz Ravuiu dcklicc - 50 m prosto: 5. Sandra Pand/a 33.4Çi, 6. Žaoo Pri^^bn 33.59: lOn m prono: 3. Sandra Pand?ii l;12.14. 6. ^ano Priblon 1:13.06; 50 lu hrblno: 3. Sondra Pandža 37.63, 3. Žana Priblan 38.08; 10Û m hrblno: 2. Siindra PandÂi 1:20.38. 3, Žana Priblan 1:21.16; kadctinje • 50 m prosto: 1. Sanja Koli?nik 29.64; 100mpri>slo;l:03.78. H Marko Primožič Smučarski skoki Dobre uvrstitve Rolando Kali^aroje z B reprezentanco Slovenije nastopil na dveh tekmah celinskega pokala v NemijUl. Na pni Je kot dru^i naJbolJi>l slovenski predstavnik osvojil 17. ntesti», na dru^l pa Je bilnav/llc p»škiKlbi20. V soboio in nedeljo sla bili v Planici dve lekmi za alp.ski pokal. OdliCenjcbil ćian SSK Ljubno DTC Primt^. Piki, ki je awojil 7. in 11. mesto, Vclcnji^an UroSKoćnikjc bil 4.S. in25,MarkoPer^ pa na prvi ickmi 3Ž V Logatcu so.sc na prvenstveni tekmi pomerili pionirji do 10 lei. Nastcipilo jih jc kar 90. Med \x;lcnjskimi upi je bil / 2, mestom odliCen Klemen Omladii, astali pasosc uvrstili po 25. mestu. Na pokalni tekmi za pirali na zaključku športnega leta. Med íKlíilimi it^Ckami dnevnega reda bodo primerno prvcnstvi Vcienja v namiznem tenisu In s tem pridobila Aaupanjc Namizno teniške zveze Slovence, ki seje odločila, dn ho prvo tovrstno tekmovanja prav v Velenju. Organi/iitorji, NTK ERA Tempo, f^l^Z Rdeča dvu« runa in NTZ Slovenije, v Velenju pričakujejo igralce in igralke iz desetih držav. Nekaterim znanim igralcem evropskega namiznega tenisa .se hodn pridružili tudi najboljši Slovenci, tn ko da se Šaleški dolini obeta pravi namiznoteniSki sj>ektakel. Ibkmovalci se bodo pomerili v posamični konkurenci in v konkurenci parov, za naJiHilJše pa so organiziitorjl pripravili lepe nagrade, PoskrMi so tudi /H gledalce, saj ho pred finalnim dvobojem odigran ekslhicijs-ki dvolmj med enim izmed niijstareJSih li^rakev namiznega tenisa v .Sloveniji, 85. letnim Andrejem Drnovškom In najmlajšimi velenjskimi igralci, seveda pa bodo žrebali ludl vstopnice in najbolj srečnega gledalca čaka /ares lepa nagrada. Ves tcd«n pred I. odprtim prvenstvom Sli>vcnijc v namiznem tenisu (renjskc. kutcn^ igra tudi kitajski igralcc. jc nK>rala ic enkrat več priznati premivř gostiw iz Vcicnjj. ki so «rmagali z rezultatom Damir Atikovićjtf tokrat prcmag.il vse svoje n:«i>prolnike in prispeval iri tiv5kc h končni zmtigi VejenjČanw, Uru5 .Slalin^ck je t>il u^peicn v dveh ilvojih, eno /mago pa je dosegel še Jure Slatiniek. '/. tKwtm par^^tn točk so Vclcnjčani viniinjcm delu razpredelnice in i^stajajo meci najre^ieji^inii kandidati za uvistitev med Čctverieo najboljših ekip v Sl»weniji in s tem v tx>ju nai^Kiv driavnegii prvaka. V derbiju drugega kri^ga nadaljevai;ja prvenstva s»^ se igralci ERE včeraj na ra. Na iiKdnanxIncm veteranskem turnirju v namiznem tenisu v Ljuhljuni pa jc ?. zmago v tola^llní skupini lep uspeh dosegel tudi Vclenjčan Alfred VcxluSek ■ dk 1. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU 1 ' SLOVENIAN OPEN CHAMPIONSHIPS 29. januarja od9.00 so 20.30- igrsnjavpredtekmovalnih skupinahterigre^^enskiti in molkih dvojic olD 10.00- oWûritevlfikmovanja 30. januaria oDd OO-zacetsKtekmovsnja 17.0D*âksit)jCjjski dvoboj ob 17.30-finale Nastcçilo bo 10 œprszentanc.Za gledalce 2 rB&anje vstopnic. Prvanagixtda tilgnl bazen. Nagrodnbo t^rebar^a prsd začetkom tinainin tekmovan], SREČNIH 2000, RAZV1:SÍ:LJ1VÍÍ1 200-000! 3k SřT^^^i** rv>i» Vr I" j«#i«Jv MttM Mu sna rt kt^r^ r.-m? ^ cti T^VM Hv jmu M K 900JK16 SÍT •rthmnkr». «iW. iWw^iTtn Mflyncm iM UlMMQMMtXA», Pthtb»^ Dotov ponudb* vbw. OPEl-C*^ AfttAfrMitAr CELBA, M' Avtomâa JMCOPEC, Kcwvcc^'c IGy Vclcp)c. ';0&3| 3dO 18 KAS VAS OBVESCEVALEC 20. januarja 2000 GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS vabita na 5. koncertni abonma KONCERT KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE umetniški vodja: ANDREJ PETRAĆ PROGRAM: M. Kogoj, U. Krek, F. Mendelssohn - Bartholdy, D. Detoni, D. Šostakovič GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE ORGELSKA DVORANA, ČETRTEK, 20. JANUAR 2000, OB 19.30 Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Večer z Alojzem Rebulo Drevi ob 19.00 bo v Knjižnici Velenje kulturni večer na katerem bo gost slovenski pisatelj in krščanski mislec Alojz REBULA. Pogovor z njim bo vodil urednik celjske Mohorjeve družbe Matija REMŠE. Rebula je doma iz Šempolaja na Primorskem. Italijansko klasično gimanzijo je obiskoval v Gorici in Vidmu, klasično filologijo pa na univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Potem je poučeval na slovenskih šolah pri Svetemu Jakobu in na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu. Leta 1960 je s temo o Danteju v slovenskih prevodih doktoriral v Rimu. Od leta 1953 živi na Opčinah. Kot pisatelj, esejist, urednik in publicist ter kulturni in javni delavec ter član tržaškega Društva slovenskih izobražencev in eden od ustanoviteljev študijskih dnevov v Dragi, se zavzema za uveljavitev slovenskega, krčanskega duha ter posega tudi v pohtično dogajanje v zamejstvu in Sloveniji. Gostu v čast bo nekaj pesmi zapel kvartet SVIT iz Bevč. lONESNAZENOST ZRAKA V tednu od 10. januarja do 16. januarja 2000 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 14.1. 15.1. 16.1. AMR Veliki vrh 372 mikro-g S02/m3 AMP Zavodnje 127 mikro-g S02/m3 AMP Zavodnje 191 mikro-g S02/m3 AMP Veliki vrh 134 mikro-g S02/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od tO. januarja do 16. Janiiarja2000 (v mikro-g/m3) m^na viednost: 350 mikio-g S02/m3 ziaka ktilèna vtedno« 700 mikio-flSO^mSztaka TM'OLSICA ZAVODNJE QRASKAQORA VELENJE I DIO.I. 011.1. 1512.1. S13.1. r14.1. 115.1. 1116.1. GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS vabita na KONCERT saksofonskega kvarteta 4 SAXESS (Dunaj) LEV PUPIS, sopran saksofon JURE PUKL, alt saksofon CHRISTA EIDLER, tenor saksofon MARKUS HOLZER, bariton saksofon PROGRAM: G. Pierne, A. Glazunov, J. Francaix, G. Naether, J. PrischI, H. Genzmer, A. Piazzola GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE ORGELSKA DVORANA, PETEK, 21. JANUARJA 2000, OB 19.30. POROČNI SALON DOMINO im- Janka Uiriha 40 Pesje pri Velenju tel: 063/866-158 041/764-313 • \ Obiščite nas: od ponedeljka do petka med 9.-12. in 15.-18. uro In v soboto med 9.-12.uro OBLAČILA ZA POROKO, KRST IN OBHAJILO It AIM O VI^ILlilKJK 497 66 80/ 497 66 81 ČETRTEK, 20. januarja: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, PETEK, 21. januarja: 6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti ; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. januarja: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove (študentska oddaja); 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 23. januarja: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 24. januarja: 6.00 Dobra jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9,00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25. januarja: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. januarja: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. veim OČKA PO SILI (romantična komedija) Režija: Dennis Dugan Vloge: Adam Sandler Dolžina: 95 minut Četrtek, 20. januarja ob 17.30 Petek, 21. januarja ob 17.30 in 20.00 Sobota, 22. januarja ob 22.00 Nedelja, 23. januarja ob 17.30 Sreda, 26. januarja ob 20.00 Precej neodgovoren mlad mož želi narediti vtis na svoje dekle in posvoji petletnega fanta. A dekle ga vseeno zapusti. Zato želi fanta vrniti toda dokler mu socialna služba ne najde krušnih staršev mora zanj skrbeti on. Kako to izgleda pa boste videli v tej komediji leta po izboru ameriških kino obiskovalcev! ŠESTI ČUT (psihološki triler) Režija: M. Night Shyamalan Vloge: Bruce Willis Dolžina: 106 minut Četrtek, 20. januarja ob 20.00 Petek, 21. januarja ob 22.00 Sobota, 22. januarja ob 17.30 in 20.00 Nedelja, 23. januarja ob 20.00 Ponedeljek, 24. januarja ob 20.00 Osemletni deček Gole ima veliko skrivnost, ki jo ne upa zaupati nikomur. Obiskujejo ga namreč duhovi umrlih. Končno se zaupa svojemu psihiatru. Njuna skupna pot do razumevanja neznanega in nadnaravnega ju vodi do pretresljivega spoznanja. Bosta uspela obvladati probleme? Drama leta po izboru ameriških kino obiskovalcev! VSE IN ŠE SVET (akcijski spektakel) Režija: Michael Apted Vloge: Pierce Brosnan, Sophie Marceau Dolžina: 129 minut Torek, 25. januarja ob 17.30 in 20.00-predpremieral!!! V najnovejši pustolovščini tajnega agenta 007, ki je devetnajsta po vrsti in v njej ponovno igra nosilno vlogo Pierce Brosnan boste videli Jamesa Bonda v borbi za ohranitev enega najbolj iskanih virov energije —nafte. Njegov nasprotnik je zlikovec, ki želi svetovni nadzor s pomočjo nafte. Na vsaki predstavi otroške matineje, štirje obiskovalci dobijo nagrado! Filmski ciklus LANI PREZRTO bo v januarju vsak ponedeljek in torek ob 19.00 uri v MALI DVORANI: IZGUBLJENA PRTLJAGA, ODŠTEKANO ŽIVUENJE, ZNAČAJ, KONEC NASlUA! Dobri filmi, ki smo jih lani prezrli, v velikem slogu začenjajo novo filmsko leto: Ponedeljek, 24. januarja ob 19.00 Torek, 25. januarja ob 19.00 KONEC NASlUA (drama) Režija: Wim Wenders Vloge: BiH Pullman, Andie MacDowell, Gabriel Byrne Dolžina: 122 minut Plačana morilca naj bi s sveta spravila uspešnega filmskega producenta, ki je zaslovel s filmi polnimi nasilja. Ugrabita ga toda naslednji dan najdejo njuni obglavljeni trupli. Primer rešuje policijski inšpektor Block. Kaj se je v resici zgodilo? Film o nasilju proti nasilju! Cena vstopnic: redne predstave 600 SIT, predpremiere 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri biagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah; 898-24-93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898-24-91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Sobota, 22.januarja ob 17.00 Nedelja, 23. januraja ob 17.00 PAST ZA STARŠE (mladinska komedija) Vragolije sester dvojčic, ki želita ponovno združiti svoja ločena starša! Dolžina: 127 minut SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR VELENJE VABI NA DELAVNICO: PROCES UMIRANJA POD VODSTVOM BRANKE ČERUVMS v torek, 25. januarja, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSMC ítÁtílíí VGÍMSf^ 20. januarja 2000 OBVESCEVALEC KAS VAS 19 malí OGLASI APARATI IN STROJI DVIGALO VERIŽNO, 6ton. ročno« prodam. Telefon 063-8$2-075, PRALNI STROJ ARISTON, obnovljen, prodam za 15.000 SfT. Telefon 861-643. MOBILNI TELEFON PHILIPS OIGA z SIM k^ico proďam za 11.000 SIT. Telelon 041-209-195, po 15. url. MOBILNI TELEFON ERICSSON. (rrtobiregla} s srebrno ploščico in SIM kalico prodam za 15,000 SfT. Telefon 041-209-195, po 15. url. DELO PRIDNIM IN DENARJA POTREBNIM nudim za dobro In trdo delo ugoden zdslužek. Naslov ali telefoi pustite na uredništvu 898-17-51 ,od 9.30 do 14. ure. ZA PRIJETNO TERENSKO delo vas čaka stimulativen zaslužek. Telefon 063-663-350. GLASBILA CITRE HOLCMAN. primerne za učenje, ugodno prodam. Telefon 369-680. INàTRUKCiJE LEKTORIRAM IN PRIPRAVUAM na maturo iz slovenskega jezika. Telefon 069-344. POSLOVNI PROSTOR V ŠOŠTANJU, oddam. T^efon 063-381 -003 ali 041-575.619. V VELENJU UGODNO ODDAMO prostorzapisamo. Telefon 871-156. POSESTI V ŠMARTNEM OB PAKI prodam sadovnjak s kletjo. Telefon 885-082. RAZNO PRODAM VINO fZABELO prodam za 150 Siï/i. Majda Ograjenšek. Lipje. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in Športni voziček Peg-perego, prodam. Telefon 862-863. OTROŠKO POSTELJICO bele barve In Športni voziček Peg-perego, ugodno prodam. Telefon 861-714. RDEČE VINO 125 litrov, prodam s sodom vred. Telefon 063-890-339. STANOVANJ. OPREMA SEDEŽNO GARNfTURO ZZ zelo ugodno prodam in usnjen trosed. Telefon 868-091. STANOVANJA VEČJE STANOVANJE vVelenju, kupim. Telefon 875-421. DVOSOBNO OPREMUÍNO STANOVANJE oddam v najem na Tomšičevi v Velenju. Tefefon 041-374-049. V OKOLICI VELENJA, v stanovanjski hiéi oddam enosobno stanovanje, najraje îenskl. Telefon 041-366-690. PRODAM 2,5 SOBNO STANOVANJE V centru Velenja. Cena po dogovoru. Telefon 063-863-837. IŠČEM OPREMLJENO GARSONJERO V Velenlu. Telefon 068-40-511 VOZILA APN S, letnik 87. vreden ogleda, prodam. Telefon 063-893-317. ŽIVALI PRAŠIČA« primernega za zakol ali nadaljnjo r^o.70 kg, prodam. Telefon 893-578. PRAŠIČA DOMAČE REJE. prodam. Telefon 868-202. BIKCA IN TELIČKO simentalkoteže 300 kg. prodam. Telefon 041-861-309. NEMŠKE OVČARJE, rriladiče, čistokrvne, prodam. Telefon 866-208. TELIČKO, simentalko. težko 140 kg. za nadaljno re|o, pnDdam. Telefon 041-900065. TEUCO SIVKO» brejo 8 mesecev. prodam. Tetefon 885-092, Naslov v oglasnem oddelku. ZAJCE za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 886-268. BIKCA. 240 kg in stroj za čiščenje piščancev, prodam. Tetefon 881- 696. PRAŠIČA ZA ZAKOL130 kg. prodamo. Telefon 886-657 aii 888-578. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 5€-let kupnega zakonskega tívljenla sta praznovala zakonca MARIJA IN JERIČ iz SpINskeul. šL 6 v Velenju. Kumprej Franc, roj. 1941,Terèl, 22; Praznik Janez, roj. 1920, Lačja vas ^t. 18: Jožef Vaf.ovnik. roj. 1940, Radegundašt. 45; Jurij Gornik, roj. 1931, Pernice It. 42; Jožefa Kotnik, rq. 1916. Ljubija It. 6; Favia Kajtna, roj. 1927, Griže St. 34;Pav^ Koprive, roj. 1955, Golobinjek pri Planini št. 17; Marija Čenalič. roj. 1910. Ljubljana. Ul. Bratov UčaKaršt. 76; Angela Oštir roj. 1910. Velenje, tkalska c. St. 9, Upravna enota Žalec Frančiška 2nidar. stara 78 let, Podvrti 25; Franc Rejec, star 70 lel, Vinska gora 24/b; Marija Jeten, starost v 100 ietu, Zavrh pri Galiciji 4: Marko Viher, star 31 iet, Janikovo seiol. VIlILEIKJi; AUŽEUTt n-imn DOjmce? PokfiËtt ii obdičiia aa) v poilmlnicab: ^wm Ozb áa 4. td,: Kl^ll-tSt VcihgWHfciwiiimii, KJE Si ? NE TO NISI TI TI SÎ SE SKRJ!^ VAME. 'IV TE SMRTNE ZAJAME, TU SO ŠE TVOJE OČI. (Maiťj Hor) BABICI V slovo Tvoja VROii m MATEVŽ ZAHVALA Ob bolcCi tzgubi drage mame. babice in prababico MARIJE VAČUN iz Belih Vod 30,6.1916^9. L 2000 Piv/Jia hiša in dvniiSœ. Y.amnn ttkn Te nušfj iSCe. Ni TVofoga smehlfufa. le trud in delo pridnih ostaja. se iskreno /ahvaljujemc^ vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvclje, sveče in izra/eno pisno in ustno sožalje in vsem Hstim, ki so jo v lako velikem SlevDu pospremili na lîjeni zadnji poli. Posebna zahvala gospodu dekanu za lep obred, pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede, praporščaku, pogrebni s[u?b[ Usar, imenovanim in neimenovanim, ki sle nam kakor koli pomagali v Ležkih trenutkih. /AI.VJO^^^I ySI NJENI Avtošola APS, d. d. NOVOSTI Od 27.1 dalje začetek îeCajaCPP VSAK DAN. Tel.: 871 373. DEŽURSTVA male OGLASE In ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 9: 898 17 51 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoitome zavarovanke, spoštovani 23vafovanà, obveščamo vas. ća je tsi: 112 reiervirana za siuzt)o nujne meâcinske pomoči f^a to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMBBIH. ko fe zaradi bolezm ah polAoctoe ogroženo Mjenie in fi potrebno títoyáfl/e ukrepanje ekipe za nufno mećlomko pomoč. Pogovore na /e/ števitkj tnemasno. 2a Informacija vzmUrašavalno sA/2bo ktítlta fía telefonsko šievUko Bm-iJ^. ůaiuTno sluibo pa na 9PP5-445. Zdravniki: Cetrlek, 20. |anuar|a - dopoldan dr. Slavic, popoldan dr Kočevar. noônl dn Kočevar in dr. Friškovec Petek. 21. januarja • dopoldan dr. Frilkovec. popoldan dr. 8udnjo. nožni dr, Lazar in dr, Urtianc Sobola, 22. in nedetja 23. januarja - dežurni dr. Frf^kovec in dr. Kočevar Ponedeljek, 24. januarja - dopoldai dr. Puvalič, popoldan dr. $travnik. noćni dr. Puvalič In dr Vrabii Torek, 25. januarja • dopoldan dr. Sudr^o, popoldan dr Pin/alič. nočni dr. Grošelj in dr Gusič Sreda, 26. januarja • dopoldan dr. Markoš, popoidan dr La:ar. noćni dr. Vldovič indr. Stupar 22. In23. januarja »dr.Matej Straliovnik. Zdravstvih! dom Vslenje, dežurna zobna ambul^ita. Vodnikova 1. Velenje (odd. do12.ure). Dežurna služba ;e organizirana neprekinjeno. Tel.: $98-18-80. Od 21. do 28. januarja -Tibor Stupar. dr. val. med,, mobitel 041/633-877. Dežurna pogrebna služba PUP, pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866.0609/640-208, 0609/620-128. ZAHVALA Oh bokCi izgubi drage žene. mamice in babicc MARINKE LEVER rojem Slapnik L 8.1945 • 8. L 2000 se Iskreni) zahvaljujemo vsem» ki sle jo pospremili na /adnji poti, damvali svete maše, cveljc in sveče ter i/rekli sožalje. Moi Franci, hčerki Nevenka in Vanja z iimžinama VSAK ČÍ.OVEKJE ZASE SVET ČUDEN. SVETAL IN l.EP KOTZVEZDA NA NEBU (Tone Pavček) Drap mami REZKI KVNST 27. 9.1944 ■ II. J. 2000 v slovo TANJA ZAHVALA V 81. letu življenja nas je zapustila draga leta JOŽEFA KRANJČAN iz Velenja Iskrena hvala drui^ini Kikec, vsem sorodnikom, prijaicljem in znancem za izrečena .sožalja, darovano cveljc. sveče in svete niašc. Topla zahvala velja tudi zdravniškemu osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice TopoLšica, ki soji lajšali zadnje dni njenega življenja. Enaka zahvala velja tudi Domu za vaj^vtvo t>draslih Velenje. I Ivala pogrebni sluj^bi Pup Velenje. pogrcIx:em. govorniku, pevccni, gospodu duhovniku za opravljen obred 1er izvajalcu Tišine. fALUJOČI m NJENI Pn/I odziv direktorja Premogovnika Velenje dr. Žerdina na članek v Delu Zastrupljanje rudarjev? v lorkov4;m ddu, iihih^vcíM-m pil Si} l>it;i ^c midnljcvH-njH. smo lahko brnli^ povzeto na krsitko, ila velenjski rudRrJi pri svojvm . da veli« ko rutlarjcv pro^odnj umre. Nekaj oiilkov i?, prvega članka. iiapcwûdana pa w hib šc nadaljevanja, je v pogovoru za Rťidío Velenje, v torek, prizadelo zavrnil direktor [ircnuigoviiika dr. Fr*inc î'^rdin. 9 komentar na zapimna? DR, TRANC ŽERDINr "V Premogovniku menimo, da gre/a zelo ncvarnt> nianipula-cijo s poJatki m /a navajanje velikega šievila neresnic, ki so po moji occni ludi zlonamerne. Jih bomo pa ovrgli in ck)kazali /c v na.s{ednjili dneh (udi nu liskovni kontervnci." % tnformodp je no nek način prv.wnetljiva. wj «r v / govnihi pripravljate na pri-difhUei' okoljski^ ctrjilika-ta, ki mora vxehnvaii iuài skrh za varsivo pri d^u. DR. 1'RANC ŽtRDlN; pridobilvi ceriifikaia 14(H11 vnelo delamo. Med prvimi premogovniki na svetu bomo. ki ga homiî pridobili. Cire za lo, da želimo dokazali uidi skozi lak dokument, kot je cerlilikai, da je varstvo pri Jelu pri aas na izjemno visoki ravni. Na lo kaže vrsia poda-ikiw. Naj naiiejein samo nekatere: bolniSki Í70sianki pri na.s ne presegajo ieslih odstoikov. kar je manj k manjka: zapi>sleni so najmanj eiikrai na leu» zdravni^-k pregledani in zdravniška p(UoCila nc navajajo nobenih posebnih zdravslveiiih problemov, f^ posebej ne lakih, ki se nanašajo na ikíxlljfve pline: ne kažeji» na kakršnekoli prtrcbi)o upoštevali. Da jih. znamo tudi d<'kazati." 9 Hťdnů menit' vschnatí pli' nov? DR- KRANC ŽliRDIN: "Neprekinjeno, na vseh Jelo-vlííih, V zadnjih lelih smo za 10 iiivosiirali izjemno veliko ^leuarja. Menili snKi. da v primerih, ko so meritve samo obia.sne. lahko prihaja do anomalij." % Kuj po i etettjska odkopna mefoda in intenziviran način odkopavanja premif' ga. Je to povezano s tem, da je več plina v dotočenem trenutku v določenem pro^o' rti? DR. FRANC ŽERDIN: 'Trav gotovo. Ve^ja» k<'je prí)izvi>d-nja na dok'>íenem odkt^pu. veC plina se iz tega premoga izdvoji, /aradi lega si. iniilim ua jainske proge, prav lako ludi i/stopi. V^a.sih smo vodili na deîovSCc med 4i)() in 501) kubičnimi lueiri zraka na minuto, zdaj vodimo med L20() in \M). ludi l.8(X). vse z namenom, da izhajanje pli-nov, ki je veije, kompenziramo z veCjti količino ^raka. Konveniracije plinov so v dovoljeniii mejah. / razvojem odki'kpne meltule in veCje prtnzvodnje na pt>sameznem odkopu smo razvijali ludi ostale potrebne p<'>goje. d'à je delo na teh odkopih varno." ■ MUei>a Kntfà ' Planine Kdo Je kriv, da so pločniki, poti In parkirišča slabo očiščena? Priložnost zamujena postane drsališče l/Jcmno nizke janiiarKkc tvni* peraiurc naj hi hilc krive, da je Vťéina slovenskih mest dobra dva tedn» /do nevarnih 7ji pcšcc^ pa tudi 7JH voznike. Tudi Velenje jc posUlo eno samo veliko drsalisČe, na kit-tcrem si i drsalkami ne niore> mo pomagati, prav po polije in /. lovijvnjvm ravnote/Ja |>a morda imate mo/nost. tla ne boste med i^tevilnimi. ki so v minulih dneh okusili moC padca po slaho ii^iscenih mestnih površinah, lokral je njihovo preklinjanje r«s uj)rn-vi^^cno, a na krivea /.a takšno stanje je hudičevo te?.ko pok^i-/ali Ic z enim prslom. Ker jih jc već. Se najhuje pa jc. da narave prav nic ne skrbi, Cc so se listi, ki so /a Čišćenje mesta plaCani ali /jidoD.eni po iUtko* nu, naša I i na liiiro odjugo. Po zadnjem sneženju pred div brimi 14 dnevi so namrci pri-sTojni precej slabo omislili ploCnike. javne poli in parkirišča. na potepianih površinah pa sedaj trdovrain^i vzlrajajo ledene zaplate. 'íéinperaiure so lako nizke, da ludi soljenje in posipanje s peskom ne zaleře in tudi pomaga ne prav veliko, Mnogi se ob previdnem "sprehajanju" po mestu spra^ujeji». kdo naj bi počistil te javne p(ivršine. kdo nadzira opravljeno delo in kakšne sc kazni za neopravljoio delo. Poskusili smopt)iskail odgovore. Če sneži ponoči, Je lažje čJstItl /a odgovore na vsa la vpra-^nja smo .se morali obrnili na več nashmw. Na Podjetju za urejajije prostora PUP. kije izvajalec MO Velenje Z8 éiSíenje občinskih cest, pU>Cnikov in nekaîerih parkirišč. nam je vodja zimske slui^.bc Jule Slemcnšek povedal. da je bilo Tokrat čiščenje in 4)dsiranjev;inje snega zaradi sneženja v dnevnem času zelo oležkočeno. Marsikje je hil sneg do prihoda delavcev že lako stlačen, da ga niso mogli več orali, ležava pa je ludi v lem. da bi ga morali ponekod odvažali, ker ga zaradi ozkih pločnikov in živih mej nimajo kam potiskali. "Nihče ni pred- Rudt Vuzem, vodja službe občinskega nadzora: "Kazen za neupoštevanje Í3. člena odloka znaša 4 tisoč SIT " videf. da bo mrar, tako Irdo-vraino vztrajal, čeprav lahko Ziiirdim, da .so površine, kijih imamo v upravljanju, zadovoljivo očiščene. Kolikor smo lahko z ra/.po I ožij i vi m i siroji in ljudmi naredili, smo. Žal pa mnogih parkirišč nismo mo^li wist iti. ker so bila zasedena. Koje pritisnil mraz, je bilo žc prepozno." nam je povedal Slcmen^k. Vse dni .sedaj posipajte s peskom in ludi soljo, a kaj, ko la ne deluje. Zato bo treba počakali na od-jugo, ki je bomo lokrai resničnem veseli- C'epravbtissebi>j zagoic^vo prinesla gripo. Mesto brez cestne* ga In komunalnega Inšpektorja Veliko bi po še veljavnem ixlltm-ku o komunalnem redu in miru. sprejetem leta 10W). lorcj v čas velikih ilružbenih spre-mcuib v SkivenijL morali naredili hišni sveti stanovanjskih blokov, torej stanovalci sami, pa tudi lastniki in najemniki poslovnih prostorov. Odlok jev nekaterih poslavkaii Jie.stvareJi, sploh v delu, ki govori o urah, do katerili mora bili ^idsiraujen sveže zapadel sneg. Pt'>Ieg tcgîi ga novejši odlok o javnem redu in miru v nekaterih posiavkah razveljavi. Nadzor nad čiščenjem in vzdrževanjem javnih povriin po lem odloku je do nedavnega opravlja) Aiojz Kolene. Nru le v enem dnevu zabeležili poškodb zaradi padccv na ledu. in mesto Kakšne so naše dolžnosti ob sneženju? 13« člen odloka o komunalnem In Javnem redu ter miru Lastniki, hišni sveti ali up^irahniki stanovanjskih in poslovnih zgradb sci dolžni pred svojim ohjeklonî in na pripadajočih funkcionalnih površinah: 1. skrbeli, da so na objekiili nameščeni in vzdrževani žlebovi in oduiku meteornih voda. snežne t»graje in pc^dobne iia-prave: 2. očistiti sneg. ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike. iU»hode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kiinalizaeijske jaške in hidrante čimprej, najkasneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproii odstranjevali novo zapadli sneg ali sneg, ki pada s strehe; X očistili sneg. ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na parkirišča, ki lunkcionalno pripadajo njihovim zgradbam, čimprej, najkasneje pa k\o 10. ure zjuiraj; 4. ob poledici posipali pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo in pcskimi. Le ena tožba Po slovenskih občinah iniajo pravne službe že precei dela s ložbami občanov, ki so zaradi slabo očiščenih javnih površin paiUi in se poškodovali, od občin pa zaliievajo odSkcidniiio. Zanimivo je. da se meitda veČina padccv zgodi pred stanovanjskimi bluki, kjer hi morali sneg i>dsiranili stanovalci in upravniki zgradbe iij nc občina. Na velenjski ot'čini imajo irenuino vloženo le eno ložbo zaradi tak.Šnega primera, vložila jo je poŠkod^A^ana Veleiyčanka. do obravnave In raz.sííJbo pa Še ni prišlo. pogoje za opravljanje dela iiiŠjKkiorjev in tudi lu je vzrok, da MO Velenje ^ tri mesece nima ne ccstncga in ne ktmiu-nalnega inšpektorja. Zalo je nadzor prevrela služba ohčin-»kcga nad/iira. Vse lo nain jv ob našetn t>bisku ra/k>žt] vodja službe Rudi Vuzem. "Na lem področju je edini veljavni od-lok omenjeni odlok, ki v členu določa dolžnosti lastnikom. hišnim svetom ali uporabnikom stanovanjskih in poslovnih /4!radb preti svojim objektom in na pripafiaji»čih funkcionalnih površinah, kaj so a tudi m čciriei:«, ki govori o obveznem p^isipaiiju ol> |)olc • pristojne službe bodo poskušale naredili več. da Velenjčane prepričajo. da je tudi v njihovo dobro priporočljivo vzeli lupale 7ÂX sneg v roke in čim K^lje očislili površine okoli siano-vanjskiiî hkvkov. Seveda že takoj po sneženju! Ledenih za-plai in nevarnih površin bi bilo lako veliko manj! Pa tuJi nepotrebnih padccv in nesreč. Koliko bodo uspešni, bomo morda lahko preverili še v letošnji. sicer pa prihodnjo zimo. A brez lopat ne l>o Šlo! ■ Bojana Špegel