poskus v tej smeri je članek M. K a r 1 i 11 a v Zdravniškem vestniku 1938, 162—-7, o »doma-
čem« zdravljenju pljučnih bolezni, ki pa je —- žal —• ostal brez obljubljenega nadaljevanja. 
Da takih stvari v Matkovi knjigi ni več, tega je pač krivo dejstvo, da z enakimi študi-
jami pri nas še niti začeli nismo. In vendar so nam za globlje spoznanje našega naroda — 
v vseh njegovih plasteh! — tako nujno potrebne. Upajmo, da bo Matkova knjiga dala v tej 
smeri kakšno pobudo. Samo pred njenim načinom citiranja moramo nujno svariti. Ob veli-
kanski literaturi, ki jo citira — to je pri Matku umevno samo po sebi — dosledno zamolčuje 
navedbo strani in premnogokrat tudi izdaje. Prerok »Kolosser« na str. 26 pa je res nekam 
čudno odkritje. j \ Q 
Zapiski. 
MITROV MIT. Pregledno razpravlja o tem, upoštevajoč tudi ptujske mitreje, Carl 
Clemen v članku »Der Mitrasmythus« v reviji Bonner Jahrbiicher, zv. 142, str. 13—26 
(Darmstadt 1937). Avtor kritično premotri gradivo o Mitrovem mitu od Cumonta do Rostov-
ceva in prihaja do naslednjega: 1. Iz krvi ubitega bika se rodi vegetacija, iz semena pa 
slabo; pes v Mitrovem spremstvu je lovski pes in za mit o Mitri brez pomena; lev predstavlja 
poletje, kača levovega protivnika, vrana pa poslanca Mitri. Nasproti temu dualističnemu 
tolmačenju sestavnih delov z Mitrovih reliefov pa imamo 2. tolmačenje mita o Mitri iz 
klasičnih osnov, nekaj tudi iz Aveste. Mitra je odsev Herkula in Helija; Mitra je investiran 
novi Helij — prim, podobo v III. ptujskem mitreju , ki postane sončni bog, oziroma s 
sončnim bogom eno, ko ubije prahika. Franjo Baš. 
SCHLOSSERJEVI DONESKI K TOPOGRAFIJI MARIBORA IN OKOLICE. Schlosser 
Paul, ki jc pred svetovno vojno kot častnik v Mariboru zbiral gradivo za krajevno sliko 
Maribora v preteklosti, zasledoval arheološke postojanke v mariborski okolici ter nabiral 
narodopisno blago po Pohorju in Dravskem polju, je razen v strokovnih listih objavljal na-
brano gradivo tudi v dnevnem časopisju. Med tem zavzema prvo mesto M a r i b o r e r Z e i-
t u 11 g, kjer je prenehat z objavami 1923 in zopet začel 1937. 
Za objave zgodovinskega značaja, objavljene v imenovanem dnevniku v zadnjem času, 
jo Schlosser črpal gradivo v prvi vrsti iz francisccjskih zemljiških knjig, v drugi pa iz ugo-
tovitev na terenu ter je z njimi v bistvu nadaljeval in izpopolnil v Deutsche Rundschau fiir 
Geographic XXXVI, 1913/14, str. 453—69 objavljeno rekonstrukcijo mesta Maribora 1789. 
Določil je pri tem podrobno značaj in lego mestnega obzidja ter razvoj posestnega stanja 
v njegovi neposredni okolici (Die Ringmauer-Ostfront, 19. marca in 3. apr. 1938; Der Stadt-
grahen der Ostfront, 17. apr., 1. inaja in 12. jun. 1938; Die Ringmauer-Nordfront, 3. in 21. 
jul., 30. avg. in 6. nov. 1938; Der Stadtgraben der Nordfront, 4. dec. 1938; Die Ringmaucr 
der Westfront, 15. in 29. jan., 5. in 26. febr. 1939; Der Stadtgraben der Westfront, 5. marca, 
9. in 30. apr. 1939; Die Ringmaucr-Siidfront, 14. maja in 11. junija 1939). Pri zemljiško-
knjižnem in gradbenem razvoju mestnega obzidja in mestnega jarka v dobi po koncu XVIII. 
stoletja ugotavlja nadalje razvoj posameznih topografsko značilnih stavb: hiše Židovska 
ulica št. 23, ki zapira Židovsko ulico proti vzhodu kot zagato, (Das Gutsmandlhaus, 30. jan. 
1938), prvo mariborsko kopališče v Kopališki ulici št. 34 (Das Radhaus, 6. marca 1938), 
edino hišo s strelskimi linami v Mariboru v Usnjarski ulici št. 21 (Das Fellfarherhaus, 13. 
marca 1938), nebotičnik starega Maribora, petnadstropno Tangiševo hišo 11a vogalu Glavnega 
trga in Dravske ulice (Das Tangischliaiis, 1. sept. 1937) in hišo Grajski trg št. 5, katero je 
mogoče zgodovinsko zasledovati v Mariboru najdalje nazaj, do 1390 (Das Herzoghaus, 
31. okt. 1937).