GLASILO OBČINE DOMŽALE 15. decembra 2000 - letnik XXXIX, št. 15 stran 20 Osnovna šola Roje je bila 25. novembra 2000 gostitelj tretjega državnega turnirja Specialne olimpiade Slovenije v namizem tenisu, na katerem je sodelovalo 19 ekip s skupaj 72 tekmovalci in tekmovalkami. Od domaćih tekmovalk je bila najboljša Bojana l.avrcncic, vsestranska, zelo dobra Športnica, ki se bo marca 2001 že drugič udeležila zimske Specialne olimpiade. stran 22 Tokrat se številnim voSčilom našim bralkam in bralcem za srečno, zdravo in veselo leto 2001 pridružuje tudi smučarski skakalec - udeleženec zimskih olimpijskih iger v Naganu Miha Rihlar, sicer student prvega letnika Fakultete za organizacijske vede v Kranju. § § # i § § i * « «> «> «> «► «► Vsem našim bralcem in bralkam želimo, da jim leto 2001 prinese več sonca kot dežja, več radosti kot razočaranj, več upanja in poguma kot doslej, pa veliko sreče, zdravja ter prijetnih presenečenj in trenutkov - tudi ob SLAMNIKU. Uredništvo Občina Domžale in Godba Domžale vabita na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI in TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE v torek, 26. decembra 2000 ob 19.30 v dvorani Komunalnega centra Domžale. Slavnostni govornik: Simon MAVSAR, podžupan Občine Domžale Povezovalca programa: Draga JERETINA-ANŽIN, Niko ROBAVS Dirigenta: Franc KUHARIC in Gregor VIDMAR fZKRFNF Č-FSTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, VESEL BOŽIČ TER VELIKO ISKRENE fR^'£^RAVjA IN JSPEHOVV LETU 2001 VAM ŽELITA: Občina Domžale Godba Domžale Z iskrenimi željami, da praznične dni božiča, dneva samostojnosti in novega leta človeško polno doživite, vsem voščimo zdravo, srečno in uspešno leto 2001. Županja Cveta ZALOKAR O RAŽE M Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale VESELO V LETO 2001! 22. in 23. december 2000 predbožični sejem v Kolodvorski ulici s pestro ponudbo prazničnih prireditev 31. decembra 2000 od 21. ure dalje silvestrovanje na prostem v centru Domžal z ansamblom MAMBO KINGS Radio HIT Občina Domžale STRAN VSE NAŠE PRAZNIČNE PRIREDITVE Na le j strani smo skušali zbrati vse prireditve, ki se bodo v naši občini dogajale v prazničnih decembrskih dneh, mnoge izmed njih je sofinancirala Občina Domžale. Poglejte, izberite in obiščite tiste, ki so vam všeč. Posebej pa vas vabimo na tradicionalno silvestrovanje, ki ga ho tudi letos pod pokroviteljstvom Občine Domžale pred VEIJC DOM ŽALE pripravil Radio lili STRAN F7 OBNOVLJENA TRGOVINA VELE V RADOMLJAH VELE, d. d. je v začetku decembra v Radomljah odprl novo povsem obnovljeno trgovino, v kateri je sedaj kar 3200 m1 prodajnih površin, zagotovili pa so tudi nove parkirne površine. SARAJEVO 2000 h Sarajeva, kjer dela kot prostovoljka, se nam je oglasila Domžalčanka Marjana Pšeničnik in pri pravila prispevek o življenju v tem nekdaj lepem mestu, kot ga doživlja sama. STRAN ČESTITKE VSEM KRVODAJALCEM Območno združenje RK Domžale je pred kratkim pri pravilo tradicionalno srečanje krvodajalcev ter vsem, ki SO kri dali več kot 25 krat podelila tudi priznanje. Najbrž niste vedeli, da med nami ni tako malo ljudi, ki so kri dali 50 m več krat. Objavljamo1 udi dosedanje darovalce v akciji: Pomagajmo skupaj - dvigalo dve ma invalidoma in vabimo, da tudi vi prispevate 25 NAGRAJENCI RC URBANIJA LUKOVICA Pet srečnih i. ski i enter Ur kovalcem in to 2001 ter ji QTRAKI Žrebam ev tokrat nagrajuje Rekreacij-banija iz Ijukvvice, ki vsem svojim obis ibiskovalkam želi srečno in zdravo le-h vabi, da ga čimvečkrat obiščejo 27 KRIŽANKA - 50 NAGRAD Med izžrebane reševalce novoletne križanke bomo razdelili kar 50 nagrad, ki jih prispevajo: Helios Domžale, VELE Domžale. I OSAMA Domžule. III) Kabaj Domžale. Lil/, Karantanija Domžale. SI MAX, Kulturni dom Franca hernika Domžale ter Uredništvo SIJiMNIKA. Vsem reševalcem srečno' Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu: www.domzale.si. Če želite prijetno preživeti letošnjo silvestrsko noč in si srečno, zdravo in uspešno 2001 zaželeti med prijatelji in znanci sredi našega mesta, potem pridite na peto domžalsko silvestrovanje v nedeljo, 31. decembra 2000 od 21. ure dalje na Ljubljanski cesti pred VELE. V novo leto bomo zaplesali ob glasbi skupine Mambo Kings, ob polnoči voščilo in morda še kaj. Pridite, imejmo se lepo! Radio HIT • Občina Domžale Občina Domžale je sredstva, namenjena za ognjemet na silvestrovanju, nakazala prebivalcem Krajevne skupnosti Log pod Mangartom za odpravljanje posledic plazu. Naj njim /asi jejo iskrice sreče! Skoraj pet ton nevarnih odpadkov stran 5 □ Lo ČUJEMO 'A/ ohranjamo! JAVNO KOMUNALNO POD*!II. mODMK <« GRiNi GREMO V LETO 2001 stran Dober dan, bralci in bralke! Pred letom dni sem zapisala: Želim vam. da praznične dni preživite v sreči in miru. čez leto pa skupaj s pesnikom Valentinom Vodnikom pogledamo: Za nov let ne vem perneslo kaj bo. Ga mislim pogledat, ob leti povedat, kak dobro je bilo. Ob tem se letos zavedam, da imamo ljudje pred seboj vedno postavljen cilj, ki bi ga radi dosegli. Nase življenje in delo skušamo usmerjati tako. da bi ga čimprej uresničili. Pogosto pa se ob tem oziramo tudi nazaj in ugotavljamo, kako smo uresničili svoje delo, da bi-nam že doseženi uspehi pomagali do cilja. Praznični dnevi pred vstopom v novo leto so tak čas, ko polagamo račune /a leto 2000 m skupaj / /e omenjenim pesnikom pogledamo, »kak dobro je bilo«, ob tem pa si postavljamo tudi naloge za prihodnost. Tudi v uredništvu smo se ozrli nazaj in ugotovili, da smo skupaj pripotovali do zadnje številke v letu 2000. 15-krat smo prišli v vaše domove - z dobrimi in slabimi novicami, veselimi in manj veselimi informacijami, vedno pit z željo, da bi naše glasilo radi prebirali in v vsaki številki našli vsaj kakšen članek, ki bi vam bil všeč, ki bi vam polepšal čas, ko ste v rokah držali SLAMNIK in se zaustavljali ob posameznih naslovih. Upamo, da nam je uspelo polepšati vam vsaj kakšen trenutek, kakšen dan vašega živlieiija v letu 2000, ki bo čez par dni odšlo v zgodovino. V tej zgodovini pa bodo od leta 2000 našli mesto tudi spomini na prvo leto dela novega uredništva, na prijaznega lektorja prof. Avguština Pirna-ta. od katerega smo se poslovili v tem let. ostalo bo na stotine spominov na dogodke, ki so odmevali na straneh našega časopisa. Njegove strani bodo porumenele, med nami pa bodo ostali številni prijazni obrazi občanov in občank, ki smo vam jih skušali približati, vam pomagali z njihovimi izkušnjami in nasveti, ostali bodo veliki in majhni uspehi naših društev m organizacij, naših kulturnikov in športnikov, ki so ogrevali naše dlani, iz nas izvabljali vzklike veselja in sreče, p;i tudi žalosti in bolečine, ki sta spremljevalca vseh naših življenjskih poti. Mi lahko leto 2000 ocenimo za nas in za naš SLAMNIK kot dobro leto, ki pa ga ne bi bilo brez vseh naših zvestih dopisnikov in dopisnic, ki so se piKlpisovali pod svoje prispevke. Več kot sto jih je bilo in prav vsak je bil zelo pomemben za naš SLAMNIK. Zalo vsem po vrsti, rednim in manj rednim, iskrena hvala in na svidenje v letu 2001. Vsem našim brakrem in bralkam želimo v letu, ki prihaja, da bi bilo vseh 365 dni srečnih, zdravih, veselih in zadovoljnih ter bi radi brali naš SLAMNIK. In ne pozabite: DOBRE STVARI NIKOLI NE UMREJO. Odgovorna urednica mm led božično* h prireditev v Občini Domža novom Praznični december v Knjižnici Domžale 15. 12. 2000 ob 17. uri TEATER ZA VSE: JELEN JARKO (lutkovna predstava) 18. 12. 2000 ob 16.30 NOVOLETNA DELAVNICA {izdelovanje okraskov za šolske otroke) 19.12. 2000 razstava likovnik del učencev slikarske šole Vere Terste-njak-Jovičič /. BOŽIČNO TEMATIKO 20. 12. 2000 ob 17. uri BOŽIČNA ZGODBA (pravljična urica z obiskom Božička) 22. 12. 2000 ob 17. uri BOŽIČNA ZGODBA {pravljična urica z obiskom Božička) 20. december 2000 ob 19. uri -Župnijska cerkev Domžale adventno-boiični koncert Nine in Franca Kompare s sodelovanjem Dominika Krta, orgle, ter Tomaža Plahutnika, citre ORGANIZATOR: NINA IN FRANC KOMPARE #** 22. in 23. december 2000 - Kolodvorska ulica predbožični sejem z Radiom HIT ORGANIZATOR: RADIO HIT POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DOMŽALE PROGRAM: petek, 22. december 2000 - začetek sejma 11.00 - OŠ Rodica (zbor in recitacije) 14.00 - duo The Twins 15.00 - Andrej Šifrer 16.00 - ansambel Viharniki 17.00 - Natalija Verboten 18.00 - APZ Tone Tomšič 19.00 - zabava pozno v noč s skupino Botri Voditelj Peco. sobota, 23. december 2000 9.00 - začetek programa za otroke 10.00 - otroška igrica in prihod božička 11.00 - otroški program 12.00 - Domžalska godba 12.30 - skupina Planšarji 15.00 - skupina Ritem planet 16.00 - skupina Babilon in Make up 17.00 - Marjan Zgonc 18.00 - Karmen Stavec 19.00 - Irena Vrčkovnik in Happy band Voditeljici: Reza in Nataša. Sobota, 23. decembra 2000, ob 19. uri - Kulturni dom Radomlje tradicionalni novoletni koncert ORGANIZATOR: Moški pevski zbor Radomlje *** Ponedeljek, 25.12. 2000, ob 16. uri - Župnijska cerkev Domžale Božični koncert Domžalskega komornega zbora z Godalnim ansamblom Simfoničnega orkestra Domža-le Kamnik ORGANIZATOR: Domžalski komorni zbor *** Torek, 26. decembra 2000, ob 19. uri Marijina cerkev na Homcu Božični koncert Dekliške pevske skupine Sirene ORGANIZATOR: KD JOŽE GOSTIČ HOMEC ##* Sreda, 27. december 2000, ob 18 . uri v cerkvi v Grobljah Božični koncert s Slovenskim oktetom. ORGANIZATOR: KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE *** Petek, 29. decembra 2000, ob 20. uri - hala Komunalnega centra Domžale tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Iiomžale-Kamnik ORGANIZATOR: Simfonični orkester Domžale-Kamnik ### Nedelja, 31. decembra 200(1 -Domžale, Ljubljanska cesta - pred VELE silvestrovanje z Radiom HIT in skupino Mambo Kings 21. 12. 2000 ob 21.00 - začetek silvestrovanja 24.00 - zdravica, nadaljevanje zabave ORGANIZATOR: RADIO HIT POD POKROVriTIJSTVOM OBČINE DOMŽALE ##* Nedelja, 31. decembra 2000 -Športni park Ihan silvestrovanje ORGANIZATOR: KRAJLVNA SKUPNOST IHAN Simfonični orkester Domžale-Kamnik vabi na 30. jubilejni novoletni koncert, ki bo v četrtek, 28. decembra 2000 ob 20. uri v Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik petek, 29. decembra 2000 ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale. Solisti: Nina Kompare, sopran Marjan Trček, tenor Zoran Potočan, bas Stanko Praprotnik, trobenta. Dirigent: Aleksander Spasič Predprodaja vstopnic ZKO Kamnik in Golfturist Domžale Zveza prijateljev mladine Domžale bo tudi v letošnjem veselem decembru poskrbela za predšolske in šolske otroke vrtcev in osnovnih šol občine Domžale. Predšolskim otrokom in učencem do vključno 4. razreda osnovne šole Zveza prijateljev mladine podarja plesno pravljico Mojca Pokrajculja v izvedbi plesnega kluba Miki. Učencem od 5. do 8. razreda pa so v kinu Domžale v času od 27. 12. do 29. 12. 2000 namenjene tri filmske predstave in sicer: 27. 12. 2000 ob 10. uri Kokoške na begu 28. 12. 2000 ob 10. uri Hiša debele mame 29. 12. 2000 ob 10. uri 10 razlogov, zakaj te sovražim Karte za filmske predstave bodo poslane po posameznih šolah sorazmerno na število otrok. V času veselega decembra vam želi Zveza prijateljev mladine Domžale obilo veselja in zabave, Vse, karje slabo, z novim letom naj zbledi, vse, kar dobro je, naj za vekomaj ostane, raste in cveti. Vesel božič in sreče ter zdravja [jatna na v a Leta vam leti kolektiv Predstavljamo svetnika Simon Mavsar S politiko Ste se začeli ukvarjali le zelo mladi. Ali izhajate iz »politične družine*? Najprej jc potrebno razložiti, kaj sploh pomeni pojem politike ali kaj si predstavljamo, ko omenimo ukvarjanje s politiko. Slovenija jc majhna država, ki kljub tej svoji lastnosti ima in mora imeti osnovne in tudi ostale značilnosii so dobne, urejene in v družbenem smislu kvalitetno organizirane skupnosti državljank in državljanov. Politični koncepti, ideje in interesi, dostikrat ludi zelo različni, so bolj javno izraženi, odločitve političnih strank pa osnova in podlaga vsemu dogajanju, ki v širši javnosti pogosto ni najbolje sprejeto. Na državnem nivoju zares lahko govorimo o politiki, značilnosti lokalnega prostora pa nam otežujejo neposredno primerjavo. V občinah, tudi domžalski, gre v prvi vrsti za sodelovanje, pomoč in prevzemanje večjega dela odgovornosti pri razreševanju skupnih, družbenih problemov. Sam sem velikokrat omenil, da mi lokalnem nivoju pretirano politiziranje predstavlja oviro, ki upočasnjujc razvoj, zmanjšuje sposobnost pravočasnega sprejemanja kvalitetnih odločitev in vnaša nepotrebno ter negativno razpoloženje Osebno sc ne počutim kot politik, ker v lokalnem prostoru to ne more biti prioriteta, ker se v Sloveniji prava definicija politika šele oblikuje in, ker me samo in zgolj politika ni nikoli posebej zanimala. Res jc, da sem že zelo zgodaj začel sodelovati v družbenem dogajanju, to jc bil eden od možnih načinov preživljanja prostega časa Značilnost življenja nekega obdobja, v katerem smo mnogi odraščali ali ga doživljali. Vsak na svoj način, a bili smo - tudi jaz - premladi, da bi vse skupaj razumeli in dojemali kol politiko Bilo jc kot igra, ki pa jc z odraščanjem in prihajajočimi spremembami dobivala LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE zelo resne in usodne komponente. Ne, nismo bili politiki in ludi sedaj to ni pomembnejši cilj. Nc izhajam i/ poli tične družine. ()če je bil sicer dolga leta aktiven v krajevni skupnosti, kjer Živimo, mama pa jc že lakral in v zvezi z menoj ludi sedaj, potrebovala veliko »poliličnc in diplomatske spretnosti«, da smo lahko bili skupaj. Pred leti ste ie hili zaposleni na Občini Domžale kot načelnik oddelka za gospodarske javne službe. Zakaj tte M odločili, da zamenjate službo? Ali ste sedaj tudi v občinski upravi? Reforma lokalne samouprave jc povzročila nastanek nove Občine Domžale, ki jc v začetku vključevala ludi območje sedanje občine Trzin Sislcm ska zakonodaja jc bila pomanjkljiva, nedorečena, nalog in izzivov pa veliko. Dobili smo novo županjo, vodstvena ekipa občine je bila zelo mlada in odločili smo se. da se v vlogi podZUDUU aktivneje oz. profesionalno vključim v delo občinske uprave. Bilo jc tezko. naporno, vendar prijetno. V začel ku sem bil zadolžen za področje gospodarskih javnih služb, urbanizem, stavbna zemljišča, obe javni pcKljctji, redne in izredne investicije, projekt rekonstrukcije M-10 proti Ljubljani, avtocesto, pripravljali smo icloslno strategijo razvoja občine, vzporedno pa oblikovali vse potrebne službe občinske uprave Nekako pionirski časi naslajanja naše nove občine, spremljani z. vsemi porodnimi težavami, vse skupaj pa jc od nas zahtevalo veliko prizadevnosti, iznajdljivost, vztrajnosti, potrpljenja in odrc- Slamnik je glasilo Občine Domžale in jc nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 šlevilki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domzalcc jc izšel še v letu I95S (I številka), nato pa jc 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991. ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599. 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIB-RIC, MARTA STARBEK. URBAN ZNIDARSIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIC. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo f.RNA ŽABJI K-K(X'AR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od I3.-I4. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. Slcv. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d d. Ljubljana. stran DOMŽALE K 0 D 0 SI. I X A 2 'i.R M D N E M Naši prijatelji iz Slovenskega društva Slovenija iz Rutija v Švici so se pred kratkim zbrali na 24. rednem občnem zboru, o katerem boste lahko več prebrali v prihodnji številki. Tokrat le: srečno 2001! Kljub zimi gradimo, obnavljamo, moderniziramo Zamenjava vodovoda v Asfaltiranie pjocnika in ces- okviru rekonstrukcije te skozi vas Sentpavel. Zoisove ceste na Viru. kanja. Po dobrih dveh letih je bilo veliko opravljenega, osebno sem bil zelo utrujen in na lastno pobudo sem iz profesionalnega statusa spel poslal nepro-It-siori.-ihii podžupan. Priznam, da so bili pred menoj tudi drugi izzivi, pa tudi siecr si svoje prihodnosti nisem predstavljal v vlogi občinskega uradnika Kol srni ir omenilo v iivoiiu. ho ponov "o prtilo ,1,1 sprememb, ki so pogojene z k volitvijo lupanje v Državni zbor. Kakšne so te sprrinrinhc in kaj vi menile od trm.' Županja se je volitev v Državni zbor udeležila z namenom kvalitetnega in aktivnega dela v osrednjem zakonodajnem organu Hii.i k Izvoljena, to dejstvo pa nas je v občini soočilo s problemom njene odsotnosti, ki si- bo zelo povečala in potrebno je bilo poiskali rešitev v smeri nadomestnih volitev ali večjega angažiranja enega od podžupanov. Do konca tIMndata ostajata se dve leti. nalog in od-Prlih projektov pa je ponovno veliko. Nadomestne volitve bi dinamiki dogodkov, ki je nujna, odvzele dobrega pol leta časa. veliko energije bi bilo nekoristno porabljene in razvoj bi ponovno zastal Odločili smo se. da dO rednih volilev. ki bodo konec leta 2002 prevzamem naloge 111 obveznosti, ki so v pristojnosti župa nje Z njo bova tekoče in redno sodelovala, saj želi in hoče se naprej Sodelovati pri družbenem delu na lokalnem področju, večjo angažiranost pa so obljubili ludi vsi oslali akterji občinskega dogajanja Pred nami sta dve leti trde-(5i dela in zelim ter upam, da bomo pričakovanja izpolnili. Kakšni so veđi občutki, bo delo potrkalo nemoten,,.' Imale dovolj izkušenj? Prepričan sem, da bomo uspešni Obenem na vem, da so pred nami zahtevne in odgovorne naloge. Verjamem v sposobnosti svojih sodelavcev m zaupam konstruktivnosti članov Občinskega svela ter poiiiicniii strank v domžalskem prostoru,- Naša prednost je ravno v tem. da smo v lokalnem prostoru vedno zmogli Zadostno mero konsenza, političnega ali vsebinskega, ko je slo zs ključna ali po-ninnhna razvojna vprašanja Tudi izkušnje niso. ne morejo in ne smejo biti šibka točka na poli do končnega rezultata. Imamo jih veliko, manjkajoče pa morajo nadomestiti sposobnosti hitrega pri- ktfsijanja ler pripravljenosti spoznavanja novega. /irnuino sir v vladajoči stranki, v prejšnjem mandulu str hib v opoziriji. Kako ko '»eiuiitiir sedanje in prejšnje stanje? Vključenost v pozicijo ali opozicijo J* pomembna predvsem takrat, ko na nivoju države želimo uveljavili interese na sc občine in vseh, ki v njej živijo in dc-■Jo. Veliko lažje jc, če je stranka, ki ji Pripadam, v poziciji. Kes pa je, da smo skoraj vedno naSli načine, tudi s pomočjo kolegov iz drugih strank v riasi obrtni, kako uveljaviti svoje interese. V sPloSncm pa velja, da jc obdobje vlada- nja dr. Bajuka in njegovih ministrov zelo težko oceniti. Pri tem mislim na objektivno oceno, saj je Slo za relativno kratko obdobje v specifičnem času pred volitvami in z veliko začetnimi težavami Primerjave ni mogoče naredili, vse skupaj pa je bila zanimiva izkuSnja za VStJoOgar od nas. Ste zelo prijetim osebnost. Domžale,mi vas poznajo in veliko pričakujejo od vas. To jc velikokrat obremenjujoče. Različno Od okoliščine do okoliščine. Kes pa ic da mora vsak. ki se v javnosti kakorkoli izpostavi, računali na reakcije, ki jih je veliko, so raznovrstne, posredovane v različnih oblikah. Večinoma prijetno in koristno, včasih pa tudi moteče Prav slednje je pač sestavni del 2iv{jenja in dela. Pričakovanje Javnosti ne sme in ne moreni razumeli, kol nekaj slabega. Vsi imamo svoja pričakovanja ali Zelje. Za realizacijo nekaterih nas občani in občanke potrebujejo, Tu smo zalo. da jim - v okviru pooblaslil in možnosti -v njihovih prizadevanjih pomagamo. Taksno pričakovanje je za nas dolžnost, obveznost in ne breme Potrudil se bom. da bomo s sodelavci kar največ pričakovanj izpolnili. Vam poleg obveznosti, ki 30 precejšnje, ostane kaj roso :nsr'.' Malo. veliko premalo. Osebno tO posledico žaveslno in, če se le da. molče sprejemam. Človek se lega navadi, veliko težje pa jc za tiste, ki si želijo in zasluzijo, da bi v zasebnem življenju bili več z. menoj. Trudim se. pa mi nc uspeva najbolje. Kazen v tistem delu. da razpoloženja iz delovnih aktivnosti ne prenašam v zasebno življenje. To sia dva ločena svetova in tako naj tudi ostane. BoSte morda kandidirali na županskih volitvah ? Je to vaš cilj. ali imale drugačnega Našt bralec zanima, kakšno pot ste si začrtali. Nimam posebnih političnih ambicij. Politiko, kakršna v Sloveniji je. zelo dobro poznani in njene manire me nc navdušujejo. Potrebnih bo le kar nekaj let, da bi politika lahko poslala resen izziv, . poklic, če želite. Ko bo politika simbol polnega razumevanja, odgovornosti, posledično spošlljivosli. bi to morda lahko postala ambicija. Do lakrat pa bo potrebnega še veliko dokazovanja, trdega in korektnega dela. S lakSnim pristopom najprej vstopam in vslopamo v naslednji dve leti. Ob koncu leta 2002 bodo občani in občanke na volitvah ponovno izbirali in izbrali. Nagradili ler zavezali za prihodnost O svoji vlogi na takratnih volilvah še ne razmišljam, kakršnakoli odločitev pa bo plod širšega dogovora in ocene doseženih rezultatov, Sicer pa mi izzivov nikoli ne zmanjka in ni razloga, da ludi prihodnost, kakršnakoli zc bo. ne bi bila dinamična, uspešna ter zadovoljiva. SAŠA KOS Fotokronika s prve obravnave LD v Zelodnik-Mengeš Začeli vKS Preserje Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, je v času od 5. do 12. decembra 2000 v naši občini potekala javna razgrnitev in javna obravnava osnutka lokacijskega načrta za glavno cesto Zelodnik-Mengeš-Vodice na odseku Zelodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš ter predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje L986-200G in srednjeročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt. O vsebini razprav v prihodnji številki, danes pa vam predstavljamo fotografske utrinke z razprave v Krajevni skupnosti Preserje. V. V. Razlagalci predlaganega lokacijskega načrta so prišli z vseh najpomembnejših institucij, ki v naši državi pokrivajo to področje, prvi od leve pa je g. Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Večnamenski prostor v OŠ pri Radomljah je bil skoraj premajhen za vse, ki so želeli povedati svoje mnenje o bodoči obvoznici. Analiza maloprodajne funkcije mesta Domžale S preteklostjo v moderno prihodnost Občina Domžale jc pred kralkini pripravila predstavitev študije z naslovom: Analiza maloprodajne funkcije mesta Domžale. Rezultate analize, ki predstavlja strokovno podlago za odločanje 0 razvojnih možnostih in potencialih Širšega centra Domžal, je predstavil njen avtor mag. Ilanncs l.indncr, direktor firme S+M Slan-dort-Markt iz. Badna. V začetku predstavitve je spregovoril o makrolokaciji mesta Domžale, katerega prostorska členitev ima slabe in dobre strani, ki jih jc tudi analiziral ter prikazal sedanji položaj trgovine, njeno zaledje in tržno pozicijo mesta. Samo mesto ima zelo atraktivne pozicije, je gosto naseljeno in skupaj z zaledjem predstavlja veliko kupno moč. Analitično in s številkami je prikazal količino prodajnih površin, posebej v ceni ni. posebej na obrobju ler poudaril pomembnost trgovine za razvoj mesta lako Domžale razpolagajo s 25.800 m1 prodajnih površin, od kalerih kar 40 od-slolkov predstavlja samopostrežna ponudba. Mag. l.in- dncr jc ocenil, da jc preskrba odlična, ostajajo pa še možnosti na področju gospodinjskih aparatov, stvari za prosti čas. možnosti pa so ludi za večjo trgovino s po-hišlvom. Sicer pa je v treh točkah opredelil našo trgovino. Domžale so kljub bližini LJubljane uspele dobili dobro pozicijo za področje ll govinc; v primerjavi s Kamnikom so v trgovini na drobnem v bistveni prednosti; ugodna je nuli prostorska koncentracija trgovine Opozoril je na zelo zanimivo lokacijo za večji trgovski center v okviru obrtno- podjclniskc cone na zVlod-niku - zaradi izvoza za AC in bližine gorenjske obvoznice; na potrebo po se eni veliki samopostrežbi, »velikanski« trgovini pohištva ter druge stanovanjske opreme, kjer je potrebno upoštevati velike površine - ne manj kol 10.000 ni' površin. Ob načrtovanju maloprodajne funkcije našega mesta je nujno potrebno upoštevali ponudbo, promclno dostopnost in ambienl. Pri ponudbi je potrebno zagotav- Mag. Hannes Lindner 1 jii11, da jc ta koncentrirana na prvovrstnih lokacijah v centru, kjer bo zagotovljeno visokokakovostno blago, da so trgovski centri prometno dostopni (po njegovem mnenju bi v Domžalah glede na prodajne površine potrebovali 550 parkirišč), v premislek pa je ponudil ludi možnost razvoja konkurence, kjer pa jc potrebno zelo dobro razmisliti, v kakšnem obsegu, predvsem pa, ali jc novi konkurent dober ah škodljiv za sedanji razvoj trgovine. Pomembna jc dostopnost, ki bo z novim prometnim režimom ugodnejša, več skrbi pa bi morali nameniti nadaljnjemu razvoju železniške in avtobusne postaje (primestni promet). Opozoril jc na pomembnost ambicnta, ki ga zagotavljajo atraktivno oblikovane izložbe z bogato in pestro vsebino. Predstavil jc tudi svojo vizijo obnove SPB in vlogo trgovine v njej, poudaril ps tudi pomen sedanjega makadamskega parkirišča za nadaljnji razvoj in Širitev VELE. V zanimivem pogovoru jc ob koncu odgovarjal tudi na vprašanja. Tako je po njegovem mnenju v prihodnje potrebno preučiti možnost selitve večnamenske hale Komunalnega centra na primernejši prostor (Športni park), opozoril jc na polrcbnosi preučitve namena banke in kinodvorane v okviru SPB ter možnosti zgostitve objektov v Kolodvorski ulici. Trgovska pozicija našega mesta jc zelo ugodna in obstajajo dobre možnosti za razvoj maloprodajne trgovine, ki bo v prihodnje lahko imela šc pomembnejšo vlogo pri vsestranskem razvoju našega mesta. V, v. 21. seja Občinskega sveta občine Domžale DNEVNI RED: 1. Obvestilo o opravljanju funkcije županje in podžupana 2. Obravnava in sprejem sprememb Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagrad članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 3. Volitve in imenovanja: • Imenovanja predstavnikov Občine Domžale v svete osnovnih sol občine Domžale in Glasbene sole Domžale 4. Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin D>l-goročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt za glavno cesto Ze-lodnik-Mengeš-Vodice na odseku Zelodnik-Mengeš Z obvoznico MengeS - prva obravnava in Seznanitev z osnutkom lokacijskega načrta za glavno cesto Želodnik-Mcngeš-Vodice na odseku Želoduik-McngeS z obvoznico Mengeš 5. Obravnava in sprejem predloga spremembe proračuna Občine Domžale za leto 2000 - skrajšani postopek 6. Sprejem informacije o začasnem financiranju javne porabe v občini za leto 2001 7. Obravnava in sprejem proračuna občine Domžale za leto 2001 m Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2mzalc 16. Obravnava in sprejem Sklepa o pripravi regionalnega razvojnega programa 17. VpraSanja. pobude, predlogi in zahteve članov sveta Proračunske prioritete v letu 2001 V letu 2001 se tako med prioritete uvrščajo naslednje aktivnosti in večje investicije: zagotavljanje sredstev za delitveno bilanco • gradnja OŠ Dragomclj • gradnja prizidka OŠ Preserje pri Radomljah • gradnja .športno prireditvene dvorane • gradnja objektov v Športnem parku • gradnja kanalizacije DragomcIj-PSata in Ihan • menjava dotrajanih vodovodnih omrežij • izgradnja parkirišč in dovozne ceste pri Železniški postaji (opuščeni železniški liri) • širitev pokopališča Dob • nadaljnji ukrepi z.a odpravo poplav • ločeno zbiranje odpadkov in izgradnja ekoloških otokov • gradnja obilno industrijskih con Jarše in Želodnik • ureditev rekreacijske osi Kamniške Bistrice • gradnja in nakup socialnih in neprofitnih stanovanj • formiranje osrednje informativno-turistične ponudbe (TIC) • začetek delovanja lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (LPCMG). Poleg nalog, ki imajo svojo prioriteto v finančnem smislu, pa nas v letu 2001 čaka še veliko nalog, ki so vsebinske narave: • sprejetje Razvojne strategije občine Domžale • postopek spremembe dolgoročnega prostorskega plana občine Ižom-žale • sprejem LN z.a gradnjo eeste Žclodnik-Vodice • sprejetje in priprava dokumentacije za plinifikacijo • vodenje gradnje OŠ Dragomclj in prizidka OŠ Preserje pri Radomljah • spremljanje delovanja Zdravstvenega doma Domžale, s poudarkom na organizacijskih vprašanjih (čakalne dobe) • uresničevanje programa Strategije varovanja okolja • povečanje prometne varnosti • spremljanje gradnje A<" skozi občino Domžale • sprejetje prostorsko ureditvenih aktov' • gradnja varovanih stanovanj za starejše in novega doma upokojencev na Viru • priprava projekta sanacije in revitalizacije SPB 1 • priprava potrebne dokumentacije in aktov za delo muzeja. Iz gradiva za 21. sejo Občinskega sveta občine Domžale OD TU IN TAM 15. november 2000 Pismo iz Sarajeva V poznem popoldnevu za ta čas nenavadno toplega dne, za ta kraj tako domača, mehka svetloba lega na pločnike, stavbe, griče prelepega mesta Sarajeva. Naj ne pišem o tej svetlob, in oblakih, naj ne omenjam lepote, ki se tukaj tako nežno preliva Z neba na zemljo, pravi Miroslav, maj sodelavec; naj raje povem, kuko žalostno je tukaj, kako »ništa ne valja«, kako je, kamor se ozreš, vsena-okrog »sirotinja«. Dobro, ne bom pisala o nebu nad Sarajevom, pač pa bom skušala na kratko predstaviti, v kakšno Bosno in Hercegovino sem pred dobrimi tremi tedni vstopila z namenom, da eno leto življenja preživim tu kot prostovoljka na projektu »Pomoč invalidom - žrtvam min in njihovim družinam,« pri humanitarni organiazaciji JRStJesuit Refugee Vojna v Bosni in Hercegovini se je začela aprila 1992 in je trajala do novembra 1995. koje bil podpisan Da)tonski sporazum, kije dokončno Začrtal mejo med Federacijo (skupnost muslimanov in Hrvatov) in Republiko Srbskej. O tem. kaj seje v tem obdobju na tem ozemlju dogajalo, obstaja mnogo resnic in neskončno mnogo groze, skrite v za vedno pohabljenih življenjskih zgodbah. Današnja Bosna in Hercegovina je protektorat Evropske skupnosti. Federacija (54% ozemlja) je razdeljena na 10 kantonov in ima svojo vlado. Republika Srbska (46ck ozemlja), ki ima tudi svojo vlado, pa na 7 regij; čeloma država ima skupne vladne organe in predsedstvo treh predsednikov, ki se izmenjujejo pri zastopanju države. Zadnjo besedo pri odločitvah vlade in predsedstva ima Evropska skupnost. Z vzdrževanjem miru v BiH se ukvarjajo številne mednarodne organizacije, med katerimi so najvidnejše 7Aruženi narodi, vojaške enote Nato vojske SFOR, OSCE (za nadzor nad politiko). IPTF (mednarodna policija). Za ljudi v BiH nekoliko skrbijo humanitarne organizacije, ki jih je (po podatkih iz aprila 1999) okrog 1X0 mednarodnih in 280 domačih; število mednarodnih humanitarnih organizacij upada, ker svoje delovanje preusmerjajo na področja novih kriznih žarišč. Po vojni je ogromno področje BiH ostalo minirano (več o tem boste lahko prebrali v prispevku Andreje Rust-ja). Podatke o žrtvah min prek svojih lokalnih postaj zbira Mednarodni Rdeči krit Preživele žrtve min skušajo v svoje programe vključiti humanitarne organizacije, ki se ukvarjajo z. žrtvami min. Aprilu 1999je bilo takih humanitarnih organizacij 31, med njimi je tudi še vedno delujoča JRS (jesuit Refugee Service). JRS so leta 1979 ustanovili jezuiti, da bi na ta način pomagali beguncem in povramikom. Danes ima JRS okrog 150 enot po ofi državah sveta, med drugim tudi v večini držav bivše Jugoslavije. Na področju BiH je JRS začel delovati leta 1993 v okviru zagrebške enote, leta 1996 pa kot samostojna enota v Sarajevu. Direktor enote JRS za Rili je slovenski jezuit pater Marijan Sef. JRS v Rili se ukvarja s štirimi programi pomoči: pomoč pri obnovi stanovati], pomoč v brani, oskrba starih ljudi ter projekt MVAP (Mine Victim Assistance Program). MVAP nudi invalidom - žrtvam min ter njihovim družinam medicinsko, psihosocialno, materialno in pravno pomoč. S svojimi programi pomoči pomaga ljudem vseh treh narodnosti oz veroizpovedi. Denar za projekte dobiva od donatorjev. med katerimi so najvidnejše švicarska, nizozemska in nemška Caritas. Več o JRS, v BiH lahko izveste na meamrežju (jrs-bosnia®-smartnet.ba). o svojem delu v MVAP pa bom pisala v eni od prihodnjih številk Slamnika. Dodatek za tiste z nostalgijo po Sarajevu osemdesetih let: Počasi začenjam dojemati žalost, ki žili v listih, ki so <>srali: lo ni več tislo mesto; tlom so ljudje, ki si jih pozimi in sijih imel rad. Mnogi so odšli, izginili, prišli so drugi, od drugod, z vasi, iz tujine..., ti zdaj polnijo In Sarajevo in kje je - Valier«, ki ga ho ubranil pred revščino, bedo. razočaranjem in strahom pred prihodnostjo ? Kadar me popade ta žalost, hodim po ulicah kot tujka iz dežele na sončni strani Alp, iz katere prihaja tudi najboljši sosed Mercator, ki z rdeče-belih plakatov vabi na »največjo zabavo v mestu«. Ko se ozrem v nebo mul Sarajevom, v tisto mehko svetlobo, ki se tako nežno preliva na zemljo, v mislih pošiljam blagoslove v svet tistim, v imenu katerih je Robert Šabatier v Švedskih vžigalicah zapisal: »Omamna je bila moja ulica«. Lep pozdrav od MARJANE PŠENIČNIK Dr. Peter Turk, kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, med izkopaninami z območja Dragomlja. ologi. Povedal jc, da ostanejo samo ostanki, ki so vkopani v zemljo. Zelo zanimive so bile slike, na katerih jc predstavil nekdanja prebivališča ter posebej poudaril, da so bile hiše in gospodarska poslopja iz gline in lesa, saj v resnici ni bilo kamenja. Ob pogledu na lične hišice smo si lahko predstavljali kar tri razpršene vasi - vsako v svojem obdobju. Največja jc bila tista iz. prazgodovine (mlajša kamena doba), iz prve stalne po-sclilve, kar iz 4(KX) pr. n. št.. Iz te-ga obodbja smo si lahko ogledali neolitsko zajemalko, iz naslednjega številne prostoročne glinene izdelke, pa tudi prve kovine, medtem ko bi tretjo vas iz zgodnjega srednjega veka, po mnenju predavatelja, njeni prebivalci morda že imenovali Dragomclj. Hiše iz, kamenja pa so se na tem območju pojavile šele v 17. in 18. Stoletja Arheologi so veseli vseh najdb, največje presenečenje pa jih jc čakalo, ko so poleg mnogih drugih stvari odkrili 80 kg bronastih su-rovcev - ingotov, kar pomeni zakladno najdbo. S primerjanjem in iskanjem teh ingotov hali drugod - nc le po Sloveniji, temveč tudi po Evropi, so tako ugotavljali lako imenovane distribucijske poli in celo ugotovili, da so naši predniki trgovali s tedanjimi prebivalci Sredozemlja. Zanimivi so bili oslanki glinenih loncev in vrčev (narejenih prostoročno) iz, bronaste dobe - 1200 pr. n. š.. Arheologi so jih našli v različnih »luknjah«, pri tem pa ugotavljali njihov prav posebni namen in zgodovinsko vrednost. Občudovali smo puščice, glajene sekire iz. kremena in peščenjakov, velike pros- stran toročne Stiriročajne lonce iz 10. oz. JI. stol. pr. n. št., ntczi za statve, ogledovali smo si bakrene in bronaste polizdelke - bakrene pogače, prve rezultate bakrenega taljenja, in še celo vrsto zanimivih najdb, ki smo si jih lahko ogledali prav od blizu. Obiskovalci in obiskovalke so dr. Turku postavili vrsto vprašanj in ob koncu predavanja ler predstavitve najdb zadovoljni odhajali domov. Dr. Turku, ki nas je na zelo prijeten način popeljal v pradavnimi in nas seznanil z delčkom zgodovine naših prednikov iz. naše daljne preleklosli. iskrena hvala. Hvala pa ludi mag. Jožici Polanc, ravnateljici Osnovne šole Domžale. Za pomoč pri pripravi in izvedbi predavanja. V. VOJSKA Vas zanima, kako so živeli vaši predniki? V Dragomlju našli 80 kg bronastih ingotov Gospod dr. Peter Turk, kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, je bil kar malce presenečen ob začetku svojega predavanja o arheoloških najdbah v Dragomlju, 27. novembra 20(10 v Osnovni šoli Domžale, saj se, tako je dejal, na njegovih predavanjih skoraj nikoli ni zbralo toliko radovednih občank in občanov, ki so pozorno prisluhnili njegovemu predavanju. Po kratki predstavitvi areholo-gije, kjer je povedal, da je prva faza njihovega dela terensko raziskovanje in izkopavanje ostankov, druga pa kabinetno, ko študirajo in umeščajo najdbe v prostor in čas, nas je seznanil z območjem, na katerem so potekala izkopavanja (trasa AC v KS Dragomclj). Izvedeli smo, da le redko arheologi raziskujejo tako veliko območ- je, saj so tokrat raziskovali kar 12.000 m2 nižinskih površin. Dr. Turk je na kratko predstavil načine iskanja predmetov - ostankov človeškega bivanja v zgodovini, pod glineno površino, ki kažejo na lo, kako so živeli in delali naši predniki, nato pa ob pomoči diasov, projektorja in konkretnih izkopanin s tega območja plastično prikazal kaj vse so našli arhe- 5 Obiskovalci so z velikim zanimanjem spremljali predavanje in ob koncu postavili vrsto vprašanj o prazgodovinskih najdbah. Gea College, Poslovnoizobraževalni center Sola podjetništva za mlade 1 ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ..... ■" ■....... .. .. j u i k .j rr '.,.....■■ i. 11... j* i,, u. i.j.iji....................i,.,, uji p. .^^^»^ i:.,i„.ti,-,:„,:................im:.;u,i:........ ..j,rr......u 11 , imunu.......| Od odprtju prenovljene trgovine sta zbranim spregovorila g. Stane Skok, predsednik Uprave VELE, ter županja Cveta Zalokar Oražem, Nova pridobitev Prenovljena trgovina VELE v Radomljah 4. decembra 2000 je bilo v središču Radomelj veselo. Samopostrežna trgovina, ki so jo slovesno odprli 27. julija pred 28 leti, je doživela »drugo« rojstvo. 14. oktobra 2000 se je namreč pričela celovita obnova nekdanje samopostrežne, ki sojo v manj kot dveh mesecih opravili kooperanti in trgovino modernizirali, povečali in jo naredili bolj prijazno. vajalcem, krajevni skupnosti ter občini, ki so sodelovali in pomagali pri uresničitvi zamisli o celoviti obnovi trgovine v Radomljah. O novi pridobitvi je spregovorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, ki jc poudarila, da so krajani in krajanke tudi z množično udeležbo na slovesnosti ob odprtju obnovljene trgovine pokazali pripadnost svoji trgovini in kraju, v katerem so tudi v letošnjem letu dobili vrsto novih pridobitev. ( csiiiala je VELE z.a uspešno novo potezo in zaželela vsem potrošnikom, da bi bila tudi trgovina VELE v Radomljah kraj dobrega nakupa. Slovesnost so polepšale ludi narodne noše, trak v obnovljeno trgovino pa jc v prisotnosti g. Staneta Skoka prerezala po-slovodkinja ga. Mira Gosar. VELE čestitke za novo pridobitev, vsem potrošnikom pa ugoden nakup v obnovljeni trgovini v Radomljah. V. V. V okviru Programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, kije podprogram republiškega programa zaposlovanja, je Gea college, Poslovno izobraževalni center, pred kratkim v Domžalah pripravil petdnevno delavnico - Solo podjetništva za mlade, namenjeno mladim do 27 let s končano vsaj V. stopnjo izobrazbe. Namenjena je bila predvsem brezposelnim, iskalcem prve zaposlitve in mladim, ki razmišljajo o lastnem podjetju. V novembru pa so za skupino 13 dijakov Srednje šole Domžale izvedli tudi delavnico »Obrt in podjetništvo za mlade«, namenjeno dijakom zaključnih letnikov poklicnih in strokovnih srednjih šol. Izvajanje teh delavnic je letos rili tečejo obrtne in podjetniške Z nekaterimi posegi je trgovina pridobila 60 m1 novih površin, preurejene kletne prostore, dvigalo in hladilnico za preurejeno mesnico, novo tehniko in opremo, računalniško vodene blagajne, ki so jih vgradili v skupaj 320 m1 prodajnih površin. Ob obnovi trgovine so se zavedali tudi problema, ki jc bil ob trgovini vseskozi prisoten - pomanjkanje parkirnih prostorov. VELE je zato odkupila 300 nr površin na dvorišču obnovljene trgovine in tako pridobila 15 novih parkirnih mest Kot jc poudaril g. Stane Skok, predsednik Uprave VELE d. d., so njihovi kupci s tega konca naše občine dobili trgovino, kot si jo kraj zasluži. V trgovini bo kupcem streglo 12 zaposlenih, z obnovljeno trgovino pa VELE nadaljuje tradicijo posodabljanja svojih prodajaln po vsej občini in s lem vedno znova potrjuje svoj slogan, da je VELE kraj dobrega nakupa. G. Skok se je zahvalil vsem iz- odobrcno v okviru Javnega razpisa za izbor izvajalcev Programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, ki ga je pripravil Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Namen Programa je okrepili zaupanje mladih v lastne sposobnosti in znanje, jih seznanili z. osnovnimi vrednotami in principi delovanja podjetniške družbo in osnovnimi veščinami podjetništva »S programi izobraževanja Želimo mladim posredovati podjetniška znanja,« pravi ga. Nataša Pustotnik, univ. dipl. ckon., direktorica programov«, ki so potrebni za uspešno vodenje obratovalnic ali podjetij, v kate- dejavnosti. Vzpodbuditi želimo podjetniška razmišljanja med mladimi, posredno pa tudi med njihovimi starši, zlasti v primeru, ko so le-ti lastniki podjetij in obratovalnic. V družinskih podjetjih se namreč odpirajo nova delovna mesta, ki jih bodo zasedli mladi po zaključnem poklicnem izobraževanju.« V okviru Šole podjetništva za mlade, ki jo je obiskovalo šest mladih iz. naše občine, dva iz Mengša ter pet iz občine Kamnik, so udeleženci in udeleženke spoznali osnove podjetništva in dobili odgovore na vprašanja: zakaj pravzaprav razvijati podjetništvo. kdo je podjetnik, kakšne so pomoči Zavoda RS za zaposlovanje pri zagonu lasi ne podjetniške dejavnosti ... Veliko so se pogovarjali o poslovnih načrtih, o tržnih analizah in marketinških strategijah, ekonomiki poslovanja, veljavni zakonodaji na področju podjetništva v naši republiki, prav ob koncu pa so si odgovorili tudi na vprašanje, kako predstaviti svoje poslovne zamisli. Pomemben del Šole je bilo konkretno delo po skupinah, v katerih so mladi pridobljeno Strokovno znanje, ki jim ga je posredovala vrsla najbolj znanih strokovnjakov s področja podjetništva, skušali uporabiti na praktičnih primerih, predvsem pa so ob leni razmišljali, kako bodo nova znanja in izkušnje porabili pri delu v svojih podjetjih, Ob koncu Šole podjetništva za mlade smo povprašali go. Nalašo PustOtnik za njeno mnenje o uspešnosti šole, svoje vlise pa so posebej za Slamnik strnili ludi irijc udeleženci delavnice. V. V. Nataša Pustotnik: Mladi so delavnico vzeli resno in v enem tedna preverili svoje poslovne zamisli spomočjo poslovnih načrtov, ki so jih na koncu tudi uspešno predstavili. Predvsem sem vesela, da SO udeleženci skozi celotno delavnico kazali veliko zanimanje in aktivno sodelovali pri reševanju konkretnih problemov, s katerimi hi se kot podjetniki utegnili srečali. Vsem, ki smo jih na delavnici spodbudili, da se bodo odločili za samostojno podjetniško pol, želim pri lem veliko sreče, predvsem, pa poguma in zaupanja v lastne sposobnosti. Rada hi se zahvalila Občini Domžale, Območni obrtni zbornici Domžale in Uradoma za delo v Domžalah in. Kamniku z.a pomoč pri izvedbi obeh. delavnic in upam, da bo v naši občini tudi v prihodnje dovolj posluha z.a izvedbo podobnega izobraževanja za mlade. Suzana Zupin iz Doba: razmišljam o svoji bodoči firmi, ki bo namenjena oblikovanju vizualnih komunikacij oz., grafičnemu oblikovanju (tiskani oglasi, vizitke ipd). Po končani delavnici vem veliko več. Strokovno znanje in nove informacije o podjetništvu, ki sem jih pridobila v delavnici, so me prepričali, da vse ni tako enostavno, kol sem si zamišljala doslej, in tla jc potrebno dobro premisliti, preden se tudi v praksi lotiš tega področja. Delavnica je zelo primerna tudi z.a liste, ki ž.c imajo podjetja. Miha Skok in Rok llenda iz. Mengša: sva arhitekta, ki se podajava na samostojno delovno pol in nama bodo pridobljena znanja zelo koristila. Delavnico, ki nama je omogočila celovit vpogled v potrebna znanja za uspešno poslovanje ocenjujeva kot zelo koristno, saj Želiva ostali samostojno. Delavnica nama je omogočila tudi celosten vpogled v sestavo podjetja, kar nama je omogočilo ludi ovrednotenje storitev, za katere doslej pravzaprav nisva vedela, kako jim določiti ceno. Rezultati najinega dela so zlasti vidni v centru Mengša, želiva pa, da bi svoje zamisli uresničevali rta širšem domžalsko-kamniškem območju. Zadovoljni obrazi prodajalke in kupcev v celovito obnovljeni trgovini VELE v Radomljah. m t m "*» tj, Nataša Pustotnik Suzana Zupin Miha Skok Rok Benda KAJ JE NOVEGA? Praznični pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem Naj bo leto 2001 za vse nas prijazno in zdravo Kol navadno je konee leta priložnost /a kratek poslanik na poti dela in življenja naše občine, ki jo tudi pn izvolitvi v Državni zbor Republike Slovenije, vodi županja ('veta Zalokar Oražem. Čeprav je bila v zadnjih dneh pred izidom našega glasila razpeta med pripravama na prvo obravnavo proračuna za naslednje leto ter prvo obravnavo potrebnih dokumentov za glavno eeslo Zc-lodnik-Mengeš-Vodice na odsek Žclodnik-Mcn-gcš z. obvoznico Mengeš, si je vendarle vzela čas in nam res na kratko predstavila najpomembnejše dogodke in investicije leta 200(1, ki ga za našo občino ocenjuje kot uspešno. Med nalogami, ki smo jih že uresničili, me Sc posebej veseli, da smo uspeli začeti graditi prizidek k Osnovni Soli Prcscrjc pri Radomljah, saj bomo s tem omogočili Sc zadnji soli konec izmenskega pouka, ki jc zelo obremenjujoč za učence in slarse. precej časa pa smo porabili ludi za urejanje dokumentacije za začetek gradnje nove Osnovne šole v Dragomlju. Prav v tem mesecu smo začeli z. zadnjimi usklajevanji Investicijskega programa. Vesela sem tudi. da smo v zadnjih letih izvedli Številne protipoplavne ukrepe (v Nožicah in Dobu, na Podrcčju in Kr(ini) tako, da ob zadnjih poplavah, upamo, da bo tudi v prihoc)nje tako. nismo imeli večjih težav. Vesela sem ludi. ker bodo v novem lelu 2001 tudi občani in občanke Prcserij. Homca in Nožić pili bolj kvalitetno vodo. saj zaključujemo dela pri izgradnji vodovoda med Kolovccm in Homcem, enako pa se obeta tudi krajanom in krajankam Brda pri Ihanu. Za komunalno področje so Sc vedno značilne gradnje kanalizacije, v KS Krtini in Kovali je zgrajena večina primamili vodovodov, obnavljamo pa tudi vrsto i<> kalnih cest (Selo pri Ihanu - občinska meja z občino Dol. Zoisova cesta na Viru. Savska cesta, itd.), naredili smo kar nekaj kiloineirov novega plinovodnega omrežja v Jaršah na Kodni in v Domžalah Sever, pri čemer so se na plin priključili tudi večji javni zavodi: OŠ Rixlica. po-dniznictia sola Jaisc, OŠ Koje in vrtec na Rodici. Pozabili pa ne smem.....ti na ekološke otoke in ločeno zbiranje odpadkov, ki sc lepo uveljavlja med našimi občani in občankami. Leto 2000 bo ostalo v spominu tudi kot leto, ko smo celovito obnovili domžalsko kopališče, spominjali se ga bomo kol leta vrste uspešnih Športnih in rekreativnih prireditev, .številnih športnih uspehov, pa Sc kaj bi sc našlo. Na kulturnem področju smo Iclos proslavili 30-letnico Grobeljških koncertov, v njegovo počastitev je bila prva v teh dneh izdana tudi nova ZgoSčenka. Proslavili smo obletnico smili pomembnega rojaka iz. Homca Josipa Gostiča. proslavili 80-lclnico kulturnega delavca in častnega občana profesorji Staneta Habeta, ob kateri je bila izdana o njeni tudi knjiga dr. Velimirja Vu-likiča, novo zgoščenko jc izdala skupina Sirene, mladi pesniki so izdali pesniško zbirko, v Škoc-janu smo si lahko ogledali opereto Planinska roža, ki so jo pripravili člani KUI) Mirana Jarca. In sc bi lahko naštevala, saj je bilo to zares plodno in bogato leto. Svetniki in svetnice bodo v prvi obravnavi povedali svoje mnenje v zvezi s proračunom z.a naslednje leto. Pričakujete veliko pripomb, predlogov in pobud? Najprej naj povem, da jc delo v zvezi z zapiranjem Proračuna Občine Domžale za leto 2001 zahtevalo veliko energije, saj je zdaj, ob koncu leta, že jasno, da sc finančna sredstva (dohodnina) za delovanje občine zmanjšujejo. Lani smo slovenske Županje in Zupani uspeli, da jc občinam oslal malce večji kos dohodnine, kol je bila sprva pripravljena dati država. V letu pa bomo pri dohodnini ostali na lanskoletni ravni, kar se bo poznalo zlasli na komunalnem segmentu proračuna, kjer bodo morda nekatere ali celo vse KS razočarane, vendar se moramo vsi skupaj zavedali, da so pred nami odprle obveznosti zaradi gradnje prizidka k OS Preserje pri Radomljah in nove osnovne sole v Dragomlju. Kot velik problem ostaja odprto vprašanje večjega popravila knjižnice (dotrajane Stropne konstrukcije). Glede na lO, da je Občina Domžale daleč pod slovenskim povprečjem lako po pokritih površinah kol zunanjih športnih objektih pa nas tudi tu še čaka veliko dela. V tem trenutku pripravljamo ureditveni načrt Športnega parka v Domžalah, ki naj bi pokazal rešitve za prihodnje. Sicer na si proračunske prioritete v letu 2001 lahko ogledate na 3. strani glasila. V spomin vam ho ostalo tudi kot leto, ko ste bili /. več kot 44 odstotki glasov izvoljeni v Državni zbor. Seveda in ob tej priložnosti bi sc ponovno rada zahvalila vsem, ki so glasovali zame. V volilno »bilko« sem Sla iz želje, da tudi Domžale kol ena večjih občin dobi svojega poslanca in reči moram, da jc volilna kampanja terjala veliko dela, energije in časa. Zame sc je končala zelo uspešno, kar pa je šele, prvi korak, v vseh naslednjih bom skušala naredili kaj dobrega za našo občino ter prispevati k uspešnemo delu Državnega ž bora RS. V Državnem zboru ste podpredsednica Odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, članica Odbora za infrastrukturo in okolje ter odbora za notranjo politiko. Zakaj ste si zbrali prav te odbore? Pri tem me jc vodila se posebej misel na lo, kaj so moje glavne naloge zlasti v povezavi z razvojem naše občine in mojega volilnega okraja, ki obsega Sc občini Trzin in Mcnge.š. Odbor za notranjo poliliko pokriva tudi področje lokalne samouprave in s tem tudi položaj občin, vprašanje bodoče regionalne ureditve in povezav ter segment financiranja občin. O delu Odbora za okolje in infrastrukturo ni potrebno posebej govoriti, tu me čakajo naloge v zvezi z. bodočo po-vezovalko med Zelodnikom in Vodicami ter Mengeško obveznico, po drugi sirani pa tudi zelo zapleteno področje prostorskega planiranja. Problematika zdravstva me zanima predvsem s stališča uporabnika in dostopnosti za občane ter razvoja zdravstva na primarni ravni. Na socialnem področju pa nas čaka zelo težko obdobje, saj bo zaradi velikega proračunskega prini.iuk-ljaja treba prevetriti mnoge socialne transferje. Imate že v mislih kakšne predloge, ki jih boste skušala! uveljaviti? lahko povem, da sem zaradi odhoda mag. Janeza Kopača iz vrst poslancev prevzela predla-galcljslvo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona p zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve ž biomedicinsko pomočjo, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku in z njim popravili člen. ki med upravičence do umetne oploditve uvršča le moškega in žensko v zakonski zvezi ali dalj trajajoči življenjski skupnosti. Naš predlog popravlja veliko krivico in omogoča, da bi bile do postopka umetne oploditve upravičene vse ženske, tudi samske. Ob tem se je odprla zelo široka razprava, ki pa se je zal sprevrgla v eno samo poniževanje žensk, spreminjanje otrok v narodovo last in skrb za moralno čistost družine. Nasprotniki niso dopustili niti možnosti, da bi kol izjeme bile upravičene tlo umetne oploditve vsaj invalidne ženske. Kako lahko ocenite dosedanje delo v Državnem zboru RS? V novem državnem zboru ima vladajoča koalicija strank veliko večino. Seveda pa tudi izjemno veliko odgovornost za vladanje in vodenje države v naslednjih štirih letih. Zato želimo ustvariti takšne pogoje za delo, da ne bo prihajalo do prepogostih blokad in zlasti brezplodnih proceduralnih težav. Koalicijska pogodba je zelo natančna in precizna pri določitvi glavnih nalog, zato je zelo dobra osnova za nadaljnje delo. Predvsem je pomembno, da smo dobili novo vlado, ki je takoj začela z delom in zlasti razreševanjem množice nakopičenih problemov. Moja iskrena želja jc tudi, da bi opozicijske stranke v skladu s poslovnikom čim preje prevzele tudi svoj del odgovornosti in dela zlasti pri delu odborov, ki imajo nadz.oro funkcijo, in prenehale z. izsiljevanji po prevzemu in vodenju vsebinsko zelo pomembnih odborov (npr. Odbora za šolstvo ali Odbora za zdravstvo in socialo), saj gre pri tem le za interes, da bi se delo na teh področjih odvijalo po njihovih željah in programih, za kar pa jim volivci niso dali mandata. Predlagate, da boste delo županje opravljali neprofesionalno. Se bodo občani in občanke še lahko srečevali i. vami kol županjo? Prav gotovo. Upam. da mi bo že v začetku novega leta 2001 uspelo organizirati delo - sprememba bo le pri tem, da bo temu delu namenjeno ponedeljkovo popoldne. Prav tako bom začela tudi z organizacijo poslanske pisarne, ki pa bo namenjena občankam in občanom mojega volilnega okraja. K je boste dočakali novo leto? Prvič po šestih letih ne bom doma. torej me nc bo zraven tudi pri silvestrovanju na prostem. Skupaj z večjo skupino prijateljev načrtujemo daljše potovanje po Mehiki, ki jc bilo sicer načrtovano že za april, vendar smo ga zaradi bolezni morali odpovedati. Seveda pa smo v teh dneh že pripravili in se dogovorili z Radijem IIII za vse potrebno v zvezi s prazničnimi prireditvami in silvestrovanjem. Upam. da nam bo uspelo urediti vse tudi za presenečenje, ki ga pripravljamo za naše občane in občankam. Vaše voščilo bralcem in bralkam Slamnika? Vsem želim predvsem veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, družinskega razumevanja in zlasti dovolj časa za osebno življenje, ukvarjanje s Sportom in rekreacijo in vsem. kar pomeni kvaliteto življenja. Upam, da bomo vsi delali tako dobro, da bomo kot družba živeli stabilno, da bomo ustvarjali nova delovna mesla. Se posebej za mlado generacijo, in znali poskrbeti in misliti tudi na tiste, ki so potrebni naSe pomoči, solidarnosti in pozornosti. Vsem želim, da hi bližnje praznike, božič, dan samostojnosti in novo leto proslavljali prijetno in si nabrali veliko pomoči z.a vse dni v letu 2001. In kaj želite sebi? Leto 2000 jc bilo zame in mojo družino najbolj naporno doslej in polno neprijetnih presenečenj. Upam. da bo leto 2001 v tem smislu bolj prijazno, zato želim sebi in svojim najbližjim predvsem zdravja. Hvala in vse dobro v letu 2001 tudi vam. ODGOVORNA UREDNICA Podeljenih 10 novih štipendij Med štipendisti tokrat največ glasbenikov Ko se bodo šlipendisli Občine Domžale prihodnjič dobili na svojem srečanju, bodo lahko sami pripravili pravcati koncert, saj se je že nekaj glasbenikom tokrat pridružilo kar nekaj študentov in dijakov, ki ob študiju igrajo na katerega od Instrumentov ali pa pojejo. ....... ..... Tudi lokrat se jc na razpis za pridobitev štipendij Občine Domžale, ki so bile razdeljene v sttn kategorije: za nadarjene dijake In Studente, za socialno šibke, za dijake deficitarnih poklicev s področja obrti ter dijake in študente iz kmetijskih družin, javilo več deset kandidatov in kandidatk. Ker za zadnji dve kategoriji kandidatov ni bilo, je bilo podeljenih sedem štipendij za nadarjene in tri za socialno šibke. Na svečanem podpisu Štipendijskih pogodb, ki jih jc predstavila ga. Irena Gričar, načelnica Oddeka za družbene dejavosti občine Domžale, so bfli pri' soini tudi starši mladoletnih dijakov, ki so sopodpisniki pogodb. Bodoče šlipcn diste in stipendistice je pozdravila tudi županja Občine Domžale ga. (Vela zalokar Oražem. Čestitala jim je ler jim zaželela, da bi uspešno nadaljevali studij in bi poslali uspešni občani in občanke naše občine ter sc radi spominjali obdobja, v katerem so bili deležni pomoči občine v obliki štipendije. Krav vsak od bodočih Štipendistov jc osebnost zase. Vsi so zelo dobri dijaki in študentje, ki sc ob šolanju ukvarjajo tudi z drugimi Stvarmi, v po- Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Skoraj pet ton nevarnih odpadkov nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcijo smo v nas, občint z, , izvajati med prvimi, če nc celo prvi v Sloveniji, potekala p. je o -gramu, s katerim so bile seznanjene vse krajevne skupnost, te, obča- •vzela firma Kcmis in bo po- Vse zbrane naravne odpadke je prev skrbela za njihovo uničenje. Zbrani so bili naslednji nevarni odpadki: - Odstranjevanje kemikalij - Odstranjevanje pesticidov - Odstranjevanje zdravil - Odstranjevanje akumulatorjev - Odstranjevanje čistil in kozmetike - Odstranjevanje nekloriranega olja - Odstranjevanje trdih barv - Odstranjevanje baterij - Odstranjevanje tek. barv in topil S kg 45kg H kg 230« kg S kg 526 kg 1825 kg 46 kg 70 kg Akcija sc l«> ponavljala tudi dinjstva, da nevarne odpadke skrbni naslednji akciji. letu 2001. zalo pozivamo vsa gospo-vamo hranilo z.a oddajo prt O. u. govoru pa so čisto na kratko povedali, kaj menijo, da jc značilno zanje Obširneje jih bomo predstavljali v naši rubriki Predstavljamo Stipendiste Občine Domžale. LetOSnje Štipendije so prejeli: Katrin l.linos Smolej, dijakinja 4. letnika Gimnazije Kamnik, ki jo čaka matura. Zc sedaj se je odločila, da bo Studirala mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede in bo nekoč delala v diplomaciji. Vodi taborniški vod na OŠ Domžale in je aktivna v dijaški sekciji Študentskega kluba Domžale. Maja Ručnian je odlična dijakinja 2. letnika Umetniške gimnazije in jo zanima zlasli umelnosl. Ker se ob tem ukvarja tudi z likovno umetnostjo - slikanjem in ima pouk od jutra do večera, trenutno nima časa za druge dejavnosti Andrej Grilc je gimnazijec, obiskuje namreč drugi letnik Bežigrajske gimnazije in je eden od letošnjih štipendistov - glasbenikov. Zelo dobro igra flavto in ga lahko srečale kol Skupinska fotografija novih štipendistov z županjo go. Cveto Zalokar Oražem ter načelnico Oddelka za družbene dejavnosti go. Ireno Gričar, manjka štipendist Andrej Grilc. enega od godbenikov v domžalski godbi. Glasbenik je tudi Damjan Savnik, Irobcntnr. sicer sluđeni 2. letnika Akademije za glasbo. Igra v številnih glasbenih skupinah, pa tudi vse njegove številne druge dejavnosti so povezane z glasbo. Andrej Tomšc je pravi filozof, saj neprestano gleda okoli sebe in poizkusa videli čini več. kar hi mu koristilo pri študiju v drugem letniku filozofije na filozofski fakulteti v Ljubljani Janja Medvcsek, študentka t. k-l-nika Visoke šole za socialno delo. jc prostovoljka na telefonu za otroke in mladostnike, zelo aktivna pa je tudi v Kulturnem drušlvu Šentjakob. Nina Zenkovič. Donižalcanka, je odlična Sluđeni ka kar dveh fakultet, saj resno študira računalništvo, za bobi pa arhitekturo, kjer obiskuje čelrli letnik; To- ni Tratnjek iz Doba je dijak prvega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem, saj bi rad postal kuhar. Njegova velika želja je. da po končanem osnovnem programu uspešno zaključi tudi študij pete stopnje, v okviru programa 3+2. Petra Šuštarje dijakinja prvega letnika gimnazije A-liniljc m glasbenica - violinistka, ki igra v godalnem in šolskem orkestru, jc pa tudi članica Šolskega pevskega zbora. Silvana Nuhijcv je študentka slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti - pedagoška smer, zanima jo kinologija, uči sc CeSčino in poljščino, ukvarja pa se tudi s petjem in smo jo lahko videli že tudi na TV. Vsem štipendistom srečno! V. V. Srečanje štipendistov občine Domžale Prijetno s koristnim LetOS Je Občina Domžale organizirala Ze neto srečanje občinskih Štipendistov. Število srečanj se ujema s številom let, ko občina s finančnimi sredstvi že pomaga nadarjenim (lijakom in študentom. LetOS se bo --družinu a« še povečala, sa j se je Občina odločila vpeljati še štipendije za soeiano .šibke dijake in študente; dijake deficitarnih poklicev s področja obrti, za poklice: kovač, zidar, tapetnlk, sedlar, krojač in klcpar-kro-vce ter štipendije z.a dijake in študente kmetov. Dijaki in dijakinje ter Študentje in Študentke, ki prejemajo Stipendije v le- tošnjem šolskem letu. smo se zbrali 16. II. 2000 v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah, kjer nas jc pozdravila načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ga. Irena Gričar. Najprej smo slišali nekaj o statistiki Stipendiranja in o novostih v povezavi s štipendijami, nato smo sc pogovarjali o možnostih nadaljevanja študija, kot jc magisterij (za kar je veliko zanimanje), povedali smo nekaj o praksi, ki smo jo opravljali čez poletje, in prvega, uradnega dela jc bilo konec. V drugem delu so sc nam pridružili naši »predniki«, večinoma diplomi- rane! in diplomirankc. med katerimi jc bil tudi Matija Kališnik. ki nam je predstavil svojo zamisel Društva občinskih štipendistov (pod okriljem Občine Domžale), ki bi bilo tudi prvo tako društvo v Sloveniji. Odziv je bil različen, saj sprva nismo vedeli, za kaj ločno gre, kaj naj bi bilo poslanstvo tega društva in kaj bi delali, kljub temu pa smo se po številnih komentarjih in pojasnjevanjih, ob obloženih kruhkih, soku in v bolj sproščenem vzdušju odločili poizkusiti. Prva skupinica štipendistov bo razmislila o možnostih obstoja društva, in kdo vc, mogoče bo Občina Domžale, tako kol je bila pionir na področju občinskih štipendij, imela prva tudi društvo občinskih štipendistov. Uspešen študij in srečno tudi v letu 2001! BOJANA Ljudje iz Sence Džeko llodžić je bosanski umetnik, slikar, ki je diplomiral na likovni akademiji v Sarajevu. Do leta 1992 je živel v mestecu Teslič, tam je na srednji šoli učil estetiko, likovni pouk in oblikoslovje. I temeljil in vodil je zelo znano likovno kolonijo v Teslicu, nanjo so prihajali umetniki iz vsega sveta. Ix;ta 1992 je moral zbežu-ti iz mesta, v katerem so večino prebivalstva tvorili Srbi. Sprva se je skrival pri prijatelju - Srbu - a so prijatelju zaceli groziti njegovi, zato je moral odditi. Bežal je več dni, ubežniška pot je bila dolga več kot 800 km, ko se je prebijal skozi barikade, vse od Tesliča, proti Zenici, Vakufu, čez planino Vran do Imotskega in v Splil. Družino je poslal na varno že preje. Na barikadah je pustil nekaj tisoč mark. In potem jc nekaj mesecev živel med nami, v Domžalah, skupaj z bratovo družino, v stanovanju v SPB. Z vojno je izgubil vse: dom, lep atelje, etnološko zbirko, ki sta jo z ženo zbirala več kot 25 let, in več kot 2000 likovnih del -slik. grafik, risb in skulptur. Vojno jc preživelo samo 13 Hodžičcvih slik. Tiste, ki jih je odnesel s seboj iz Tesliča. ter nekaj slik, ki so jih imeli prijatelji, ter 4 slike, ki so bile na razstavah. Junija 1992 je pred takratnim Likovnim raztavišcem v Domžalah razstavljal pretresljive risbe s skupnim imenom Dokument o Bosni. Ljudje so bili zgroženi, risbe so bile grozljive, Hodžič je z njimi izražal tisto, kar je takrat čutil: strah, nasilje, razčioveče-nje, grozo, bolečino. Kasneje je razstavljal tudi v domžalski knjižnici, v galeriji Ilirija, pa v Galeriji DSLU, Knjižnici Šiška in v Mariboru. Večkrat sc je rad oglasil v Knjižnici Domžale, občasno smo mu odstopili prostor za delo. Veliko sva se pogovarjala: da se ne more in se ne bo nikoli boril s paško, da pa bo deloval kot razumnik, z vsem srcem - za bolj človeški svet. Potem je leta 1993 nenadoma odšel, v Nemčijo. Ni se več oglašal. Pred dnevi mi je sin iz šole prinesel knjigo. Da jo pošilja Džeko, stric njegovega sošolca. Bila je Hodžiceva monografija, ki je izšla letos. In v njej je bilo posvetilo: »Da, sjećam se i ne zaboravljam 92 godinu. Sjećam se i vaše dobrote! Neka vas bog čuva na putu do cilja. H. Džeko«. Nenadoma so me preplavili spomini, spomnila sem se bradatega slikarja, ki je v iisiih dneh tako irpel. Ml sam in v umetniški izpovedi iskal moč za preživetje. Tudi sama sem se spomnila, kako veliko mi je dal, kako smo v knjižnici predstavili prvo knjigo o vojni v Bosni, ki jo je izdal. Prišel je tudi pesnik Josip Osti. Džeko je bil tako aktiven okoli sebe ljudi, ki lagal resnico o d Bosni, iskal jc sv ter jih prosil za sodelovanje in pomoč. Delal je v begunskih centrih, otroke je učil risati, skupaj smo zbrali veliko likovnega materiala, s katerim so delali. Menil je, da je umetniška izpoved najboljša terapija za vse hudo. kar sc je kopičilo v teh ljudeh. Iz knjige, ki jo imam v rokah, izvem da se je leta 1996 vrnil v Sarajevo. Da tam živi in ustvarja. Ciklus o vojni in njenih grozotah, ki nosi ime Ljudje iz sence še vedno ni zaključen. Bo sploh kdaj? Hvala, Džeko - za knjigo in lepo misel in hvala za lo, da se spominjava. Cveta Zalokar-Oražem i Zbral je jim je raz-gajanju v je rojake 1^1 f Več prostora v vrtcih 2. del V Vrtcu Domžale smo v letos njem šolskem leni med prednostne naloge med drugim uvrstili priprave na uvajanje novega kuriku-luma. V zvezi s tem smo poudarili prostor. Vzgojiteljice in pomočnice iščejo rešitve za organizacijo šc bolj zdravega, varnega in prijetnega prostora, ki bi zagotavljal otrokom tudi zasebnost in intimnost ter fleksibilnost in stimulativnost za ustvarjalnost otrok. V avgustu letošnjega leta je bil objavljen Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za opremo in prostor vrlea. Pravilnik daje podlago za izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje kurikulu-ma vrlea. kurikulum za vrtce namreč s cilji, načeli in vsebinsko naravnanostjo bistveno vpliva na določbe, povezane z oblikovanjem in opremljanjem prostorov za vzgojne dejavnosti otrok. S pravilnikom je zagotovljena možnost organizacije prijetnega in spodbudnega prostora, ki bo hkrati varen in zdrav za otroke. To se odraža tako, da so na eni strani zelo jasno postavljene zahteve, ki so povezane z. zdravjem, varnostjo in higieno otrok, na drugi strani pa sta prostor za vzgojne dejavnosti in oprema zelo ohlapno, okvirno določena, tako da je možnost prilagajanja otrokovim zmožnostim, potrebam, interesom, ustvarjalnosti ter izvedbenemu kurikulu-mu vrtca čim večja Ena izmed novosti, ki jih prinaša pravilnik, jc omejitev največjega števila oddelkov v eni stavbi na šest oddelkov, kar preprečuje nastanek velikih, nepreglednih socialnih skupnosti, v katerih postaja otrok anonimen. Novost so tudi različni prostori za izvajanje vzgojnih dejavnosti. Poleg igralnic bo tudi dodatni prostor za dejavnosti otrok in osrednji prostor, ki je lahko telovadnica oz. večnamenski prostor. Vsi vrtci morajo urediti količek za starše. I>a je potreben, je potrdila že dosedanja praksa, saj jih večina vrtcev že ima. Tlorisi prostorov naj bodo razgibani, oprema lahko prenosljiva, med seboj združljiva, kar omogoča hitro spremembo prostora. In kar je najvažnejše - poveča se notranja igralna površina na 4 m? oziroma najmanj 3 m' na otroka, kar je izjemnega pomena tako za počutje otrok kol za možnost realizacije kuriku-luma. Pravilnik jc v osnovi napisan za novogradnje, v prehodnih določbah pa je določeno obdobje prilagajanja, ki določa primere, ko določb, ki veljajo za novogradnje, ni potrebno upoštevati. Rok za zagotovitev predpisane igralne površine je najkasneje tri leta po tem, ko bodo vstopili v program devctletkc vsi šestletni otroci. V vseh sedmih enotah Vrtca Domžale s prilagajanjem za nove zahteve ne bomo imeli večjih težav. Vsi naši vrtci so namreč večinoma iri- ali Stirioddelčni, razen vrtca na Viru, ki je šestoddelčen. Vrtci razpolagjao z velikimi igrišči. Notranja igralna površina pa se bo z mlajšo starostno strukturo in s lem bistveno nižjim normativom ter tudi siceršnjim zakonskim znižanjem normativov za vse starot-ne skupine približala 4 m' oziroma minimalno 3 m3 na otroka. V dveh vrtcih že imamo večnamenska prostora, s preureditvijo notranjih prostorov in morda kakšno prizi-davo pa bomo morali urediti večnamenske prostore in dodatni prostor za dejavnosti otrok tudi v drugih vrtcih. S tem bomo otrokom omogočili Se več gibanja tudi znotraj vrtcev ter pestre obogatitvenc dejavnosti. Zavod Vrtec Domžale ima s svojimi sedmimi enotami dragoceno naravno prednost manjših vrtcev, ki omogočajo domačnost in odnose, podobne družinski skupnosti. Druga naravna prednost pa so velika igrišča, ki omogočajo otrokom veliko gibanja zunaj. V anketi, v kateri so starši odgovarjali na vprašanja, kaj jim je v vrtcu najbolj vSeč in kaj jih najbolj moti, so odgovorili, da jim jc najbolj všeč majhnost in domačnost vrtca ter da se otrok v vrtcu dobro počuti. Najpogostejši odgovor na vprašanje, kaj starše v vrtcu najbolj moti, pa je bil. preveliko Število otrok v skupinah. Z novo zakonodajo se nam torej obetajo težko pričakovani časi, ko bo v vrtcih več prostora Odpadle bodo čakalne vrste za vstop, otroci v vrtcu pa bodo imeli bistveno več prostora za igro. Starše, ki trenutno čakajo na vstop svojih otrok v vrtce, potolažimo, da najbrž pri drugem ali tretjem otroku v družini s čakanjem na vrtce nc bodo imeli problemov. MIJA JERMAN - Vrtec Domžale IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL stran Šesti razredi OŠ Vencija Perka so odraščali v Bohinju V okviru naravoslovnih vsebin smo v mesecu oktobru preživeli dva prijetna in poučna vikenda v Bohinju. Z učenci šestih razredov smo v letošnjem letu prvič oblikovali tridnevni program dela. CŠOD v Bohinju. Tako smo se preizkusili v športnem plezanju na naravni steni, vožnji s kanuji, streljanju z lokom, s kolesi smo obkrožili jezero, obiskali pa smo tudi Plansarski muzej v Stari Fužini. Seveda smo se tudi zabavali - plesali, se Sli družabne igre, peli, naredili taborni ogenj, ki ga je pregnal dež in nato kar pod streho pekli kostanj... Skratka, imeli smo se fino... Letos je bil »vikend« naravoslovni tabor za otroke šestega razreda izveden prvič. Takšna oblika dela nudi otrokom možnost, da v novi siatuaciji. brez. staršev, spoznajo sebe in svoje sošolce in tako razvijejo boljše medsebojne odnose. Otroci na ta način razvijajo razumevanje in zaupanje vase. Socialne igre, na katerih temelji delo v delavnicah, otrokom omogočajo, da prek igre, vodenih fantazij, risanja, nedokončanih zgodb in s tem prek lastne aktivnosti pridobijo izkušnje in nove vpoglede vase in okolje okoli sebe. Na ta način smo preživeli prijeten vikend. Šolske ure in uradno Šolsko okolje smo zamenjali za pisane jesenske barve Bohinja in v meščanici sončka in dežja pridobili veliko novih znanj in izkušenj. BOJANA SILAHIČ OS VENCUA PERKA Program jc bil zasnovan na socialnem učenju, vodilna tema pa je bila odraščanje. Šcstosolci namreč nekako v tem obdobju z zmedenimi občutki doživljajo in spremljajo spremembe svojega telesa, ugotavljajo, da so kar naenkrat pomembne druge stvari, prijateljstva postajajo drugačna... Program vsebuje aktivnosti v smeri preprečevanja mejnih oblik vedenja in sicer smo razmišljali na temo odvisnosti, poglabljali smo se v odnos do samega sebe, iskali načine, kako se lahko postavimo zase in ugotavljali, da smo za svoje vedenje sami odgovorni. Razmišljali smo o odnosih med vrstniki, o različnih zasvojenostih in spoznavali, da odrašča tudi telo. Naštete teme smo zajeli v 4 delavnice z naslovi: • VSE TO SEM JAZ - SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE • DA BI ZNAL REĆI NE - ODNOSI MED VRSTNIKI • ZASVOJENOSTI? NE. HVALA • TUDI NASE TELO ODRAŠČA Obiskala nas je tudi ga. Nusa Cerar iz ZD Domžale, ki je otrokom predstavila telesni vidik odraščanja, ostale delavnice pa smo vodili učitelji razredniki in svetovalna delavka. V program smo vključili tudi športne aktivnosti, ki jih ponujajo inštruktorji Obisk v kitajski restavraciji Zakaj bi morali prepotovati ves svet, da bi spoznali Kitajce in njihovo deželo, če pa so čisto blizu nas in še tako prijazni in gostoljubni. Kar po telefonu smo izrazili željo, da bi otroci iz vrtcev Mlinček in Palček želeli obiskati kitajsko retavracijo Kitajsko mesto v Domžalah. Prvi zato, ker pri njih poteka projekt POTOVANJE OKOLI SVETA in drugi, ker sc soočajo s kulturo prehranjevanja. Večina otrok jc bila v kitajski restavraciji prvič, zalo bo mnogim ostalo v nepozabnem spominu jesti s paličicami, drugim čudoviti okusi spomladanskih zavitkov in rakovega čipsa, Sari pa ostaja še vedno bolj všeč »slovenski piščanec«. Nehote so si otroci zapom- nili Sc Kitajski zid, ki ga nc moremo spregledati, pa kitajsko pisavo - z njo smo sc mučili šele v vrtcu. Čisto poseben pa jc seveda tudi njihov jezik. Po pogovoru z otroki sem ugotovila, da zanje Kitajska ni več le velika dežela na drugi strani sveta, v kateri živijo ljudje s poševnimi očmi, ampak je slika zdaj popolnoma drugačna Otroci so bili nad obiskom navdušeni, zato se šc enkrat zahvaljujem osebju kitajske restavracije, ki jc za naše želje našlo posluh. VILMA HROVAT Vrtec Mlinček POZIVAMO 1. Vlade sveta a) Zagotovite učinkovito izvrševanje zakonov, da voda ostane čista. b) Zagotovite enakomerno razporeditev čiste in zdrave vode vsem. c) Ustavite onesnaževanje. d) Preprečite izlive kanalizacije v reke, jezera in morja. e) Spodbujajte recikliranje na zabaven način. f) Imejte več zabojnikov za recikliranje. g) Najdite okolju prijaznejši nadomestek za plastične vrečke. 2. Organizacijo združenih narodov a) Začnite z. Okoljsko mrežo za vse otroke po vsem svetu. b) Spremenite dan čiščenja sveta v dan združenih narodov za čiščenje sveta. 3. Ljudi sveta a) Ne trošite vode. b) Ne uporabljajte kemikalij, ker onesnažujejo podtalnico, reke in morja. c) Pridružite se čiščenju obale. d) Posadite vsaj eno drevo za vsako, ki se ga poseka. e) Izkažilc spoštovanje, delajte skupaj, ustavite diskriminacijo in vojne. f) Zamenjajte plastične vrečke s čim primernejšim. V knjižnici v Osnovni šoli Dob Knjižnica na naši šoli je zelo obiskana. Že pred začetkom prve šolske ure prihitijo učenci zamenjat knjige, ki so jih prebrali prejšnji dan, zato sc redko zgodi, da ne bi bilo v knjižnici vsaj dvajset učencev, ponavadi pa jih je veliko več. Med bogato obloženimi policami iščejo knjige za domače branje, bralno značko ali za svojo zabavo. Klici z mednarodne otroške konference o okolju OŠ Rodica je predstavljala slovenske eko šole in državo Slovenijo na Mednarodni otroški konferenci o okolju (The Millennium International Children's Con-ference on the Envirnnment) v Veliki Britaniji. Udeleženci Mednarodne otroške konference o okolju, predstavniki 111 -ih narodov, stari od tOdo 12 let, so na konferenci v Eastbournu, ki je trajala od 22. do 24. maja 2000, sprejeli naslednje pozive svetu glede okoljevarstvenih tem. g) Izogibajte se motornim prevoznim sredstvom na krajših razdaljah. h) Ustavite vandalizcm in pisanje grafitov. 4. Otroke sveta a) Zavedajte se vodne problematike. b) Varčujte z vodo in jo ponovno uporabljajte. c) Zavedajte se z vodo prenosljivih bolezni. d) Pridružite se drugim, da boste postali močna okoljevarstvena skupina. e) Naj vaš glas slišijo vlade. f) Ohranite svet čist in brez odpadkov. g) Zahtevajte več pripomočkov za recikliranje in boljši naj bodo. h) Zahtevajte zamenjavo fosilnih goriv. i) Ne uporabljajte plastičnih vrečk pri nakupovanju. (Prevod: IRENA LAPAJNE) Ti pozivi kažejo globoko zaskrbljenost otrok za prihodnost našega planeta in obvezujejo vse ljudi, da na nacionalni in mednarodni ravni pohitimo s spre jemanjem okolju prijaznejše zakonodaje in ukrepov. ANICA ČRNE IVKOVIČ Knjižnica ima kar 17.774 knjig, poleg njih pa tudi pestro ponudbo avdio in video kaset ter veliko revij. Prav gotovo sodi dobska knjižnica med bogatejše, saj knjižničarka Mira Potrbin skrbi da so na naših policah redno tudi najnovejše izdaje, ki pa jih v zadnjih letih ne manjka, saj naše založbe kar tekmujejo med seboj v kvalitetni in pestri ponudbi. Knjižnica je za izposojo odprta v ponedeljek, sredo in petek, vsak četrtek pa knjižničarka ureja in izposoja še na podružnični šoli v Krtini. V knjižnico so včlanjeni vsi naši učenci. Najmlajši radi pobrskajo po policah s slikanicami in pravljicami, starejši pa berejo povesti, romane, detektivke, pripovedi iz najstniškega življenja, pustolovske in druge zgodbe. Učenci radi sežejo tudi po enciklopedijah in leksikonih ter drugih strokovnih knjigah. V njih iščejo odgovore na vprašanja iz šolske snovi in s področij, ki jih še posebej zanimajo. Ponavadi si strokovnih knjig učenci nc morejo sposoditi domov, ker so namenjene vsem učencem, da lahko vsak trenutek pogledajo vanje. Knjige v naši knjižnici so razvrščene po abecedi avtorjev, strokovne knjige pa po temah. Pri brskanju po policah sc učenci radi obračajo na knjižničarko, ki jim jc vsak trenutek pripravljena pomagati in svetovati. Ko smo jo vprašali, kako jc z bralnimi navadami na šoli, nam je zatrdila, da učenci radi berejo. Nekateri si sposojajo knjige tudi za svoje starše. Mnogi so gostje knjiž- nice tudi večkrat na teden. Interes za branje s starostjo sicer pada, saj učenci v višjih razredih manj berejo, ker so preobremenjeni z drugim šolskim in izvenšolskim delom, a večina otrok si v osnovnošolskih letih pridobi ljubezen do knjig, ki jih ne zapusti vse Življenje. Učitelji si prizadevajo, da bi učencem ostalo veselje do branja, kot ga kažejo v nižjih razredih. Med našimi avtorji učenci najraje sežejo po delih Primoža Suhodolčana, Dese Muck, Janje Vidmar, Bogdana Novaka in Vitana Mala... Med tujimi pisatelji so vedno znova na prvih mestih Mark Tvvain, As-trid Lindgren, Erik Kaslncr in Ro-ald Dahl. Prav zaradi velike priljubljenosti imamo nekatere knjige ludi v več izvodih, tiste, ki jih imajo učenci z.a domače branje in bralno značko, pa tudi v deset in več izvodili. Med učitelji jc najbolj priljubljena knjiga Lipa zelenela-jc pisatelja Bogdana Novaka, sicer pa učitelji največ segajo po strokovnih knjigah, ki jih potrebujejo pri svojem predmetu. Večina učencev naše pole tekmuje za Bralno značko. Bralna značka jc izvirna slovenska oblika dela z mladimi bralci, ki si prizadeva uresničiti geslo: Dobro in radi brati. TATJANA KOKAU Vj)ripravah na zasedanje občinskega parlamenta Šolski otroški parlament na OŠ Vencija Perka Na naši Soli smo se v četrtek, 5. oktobra 2000, v tednu otroka, zbrali predstavniki vseh oddelkov na zasedanju šolskega parlamenta. Udeležili so se ga tudi mlajši predstavniki iz podružnične šole v Dragomlju. Zasedanje otroškega parlamenta jc potekalo pod sloganom HOČEM, TOREJ ZMOREM, razmišljali pa smo na temo S ŠPORTOM PROTI NASILJU. Tako smo v oddelkih izoblikovali ideje in predloge, ki bi nam naredile športne aktivnosti bolj prijetne in bi sc jih z večjim veseljem udeleževali, upoštevane pa bi bile tudi naše želje. Imeli smo veliko idej in predlogov. Nekateri predlogi so bili popolnoma neuresnič-ljivi, mnogi pa se bodo lahko uresničili. Tako bomo kar nekaj naših predlogov vključili v športne dejavnosti šole - razširili bomo na primer možnosti za medrazredna tekmovanja, tekmovali bomo v plesu, v ženskem nogometu, hokeju na rolerjih, potekale bodo tekme med učitelji in učenci, med dekleti in fanti... Pomemben del zasedanja parlamenta pa jc bilo oblikovanje pravil športnega vedenja. Strinjali smo sc o večini točk, ki smo jih navedli, o nekaterih pa smo sc morali pogovoriti in najti kompromis. Pri pravilih jc pomembno, da ne zajemajo le Športnega obnašanja pri športnih aktivnostih, ampak tudi vsakdanje življenje. Pravila so namenjena vsem nam, da bi jih upoštevali. Namen pravil jc izboljšati odnose pri športni vzgoji, tekmovanjih in drugih športnih dejavnostih in predvsem, da bi jih vedno upoštevali. S tem bi ustvarili boljše vzdušje med nami tudi takrat, ko nismo »športni« - torej, nc samo na igrišču in v telovad- Kaj pa govor? Vsi tisti, ki delamo in živimo z otroki, opažamo, da imajo otroci v predšolskem obdobju pogosto govorne težave. Starši, katerih otrok govori »drugače« kot njegovi vrstniki, so zaskrbljeni. Kdaj je pravi trenutek, ko moramo biti pozorni na otrokovo »ljubkovalno« govorico? Kako ravnati, ko triletni otrok nikakor ne izgovori težko pričakovanega »r«? Kaj storiti s petletnikom, ki Se »seslja«? S temi in šc drugimi vprašanji se starši obračajo na vzgojiteljice. One dobro vedo, kdaj je pravi trenutek, prav tako poznajo osnovne vaje, ki pomagajo otrokom na poti pravilne izgovorjave. Kadar pri govoru nastopijo večje težave, je potrebna strokovna pomoč, ki jo nudi otrokom logoped. Le ta zazna težave govora tudi pri tistem otroku, kjer težave niso tako izrazite in se je okolica navadila na njegov govor. To so običajno drobne težave, ki pa jih z. vajo lahko odpravimo. V Vrtcu Domžale se zavedamo, da je predšolski čas najugodnejši čaz za odpravo nastalih težav, Sc posebno med petim in sedmim letom otrokove starosli. Zc nekaj let sodelujemo z logopedinjo go. Jožico Pečnik, ki našim otrokom nudi svojo strokovno pomoč. Tako je tudi v letošnjem šolskem letu pregledala 207 otrok, starih od pet do sedem let, katerih starši so se predhodno strinjali s pregledom. Med njimi jc imelo govorne težave 64 otrok. Vzgojiteljice bodo nudile pomoč 33 otrokom. 31 pa je bilo napotenih k logopedu v Zdravstveni dom Domžale. Tam bodo skupaj s svojimi starši pridobili individualni program dela. Glede na rezultate si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi otrokom našega vrtca pomagali pri odpravljanju težav govora. Jana Pirman, Vrtec Domžale niči, ampak tudi drugje v šoli - na hodnikih, izletih, skratka povsod, kjer smo v družbi. Predlagali smo naslednja pravila športnega vedenja: 1. Igraj pošteno! 2. Prcncsi poraz, (zmaga tisti, ki je eno slišimo in vidimo! 7. Nc zavidaj tistim, ki so boljši od tebe - tudi sam si v nečem najboljši! 8. Trudi se za boljšo igro, nc za zmago! 9. Ekipa mora držati skupaj, zalo pa jc ekipa! 10. Bodi ponosen nase in na ekipo, tudi če nc zmagaš! 11. Bodi potrpežljiv! v igri boljši; nasprotniku čcstita.š za zmago in vcS, da lahko naslednjič ti zmagaš); 3. Nasprotnika pozdraviš na začetku in na koncu igre! 4. Upoštevaj, da gre za igro, nc pa za življenje ali smrt! 5. Če napraviš prekršek, sc nasprotniku opravičiš in mirno igraš dalje -ravno tako tudi na hodniku poskušaš pustili ostalim, da varno hodijo po hodniku in paziš, da koga nc poškoduješ... 6. Nc deri sc kot osel - saj tc vse- 12. In predvsem, upoštevaj pravila! Pravila bi morala vsebovali tudi oblike vedenja, ki so potrebne tako na igrišču kot tudi v vsakdanjem življenju na soli in zunaj nje. • Znati potrpeti - nc gre za življenje in smrt... • Drug drugega spoštujmo - smo pač taksni, kakršni smo, nihče ni v vsem boljši in v vsem slabši. • Vsi bomo boljši, če si bomo med seboj pomagali. LUKA STRNAD, 8d OS Vencija Perka Kulturno društvo Groblje prireja v v BOŽIČNI KONCERT V sredo, 27. decembra 2000 ob 18. uri v cerkvi v Grobljah. Nastopil bo Slovenski oktet. Vabljeni! VOŠČILO Blagoslovljene božične praznike ter veliko sreče, zdravja in uspešnega sodelovanja v letu 2001 Vam želi Vodstvo Krajevne skupnosti Jarše - Rodica POVABILO Krajevna skupnost Ihan vabi 31. decembra 2000 zvečer na silvestrovanje na prostem v Športni park Ihan. Pridite, imeli sc bomo lepo. Krajevna skupnost Ihan stran OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Novoletni pogovor s predsedniki svetov KS Kit se za praznično številko pred novim letom spodobi, da Je v njej čimveč odmevov na leto, ki sc končuje, sem predsednike svetov vseh naših krajevnih skupnosti poprosila za Iri kratke odgovore: Katere najpomembnejše Iri Investicije so značilne za vašo KS v letu 2000? Katerim (spel trem) investicijam boste največ skrbi namenili v letu 2001? Ob koncu pa sem jih še vprašala, kaj svojim krajankam in krajanom želijo v prihajajočem novem letu. Preberite, kaj so povedali! Gospod BOŠTJAN LEKAN, pred-sednk Sveta KS Ihan V celoti je bila modemizarana cesta v Sclu, v dolžini IJJ km - vse do občinske meje Ob njej jc zgrajen hodnik, ki bo povečal varnost otrok in kolesarjev, obnovljena cesta pa pomeni tudi začetek uresničevanja načrtov za celovito obnovo Brcznikovc ceste skozi Ihan. V sklopu gradnje AC je delno izdelan zadrževalnik, ki je že bistveno zmanjšal nevarnost poplav Drage v Prelogu. Ko pa bo dokončno urejen, upam, da poplav nc bo. K rešitvi problema poplavljanja Krožne in Prečne ulice pa bo pripomogla tudi kanalizacija. Življenje jc lepše ludi v Biščah in Mali lx>ki, ki sla letos dobili obnovljen vodovod in kanalizacijo, nestrpno pa od države pričakujeta regulacijo Kamniške Bistrice, ki zamuja kar nekaj lel. Omenim naj še začclck gradnje vodovoda Brdo. V letu 2001 pričakujem začclck gradnje kanalizacije - glavnega voda od CCN do Brcznikovc ccslc, soglasje krajanov za sofinanciranje kabelskega TV omrežja ter dokončanje gradnje vodovoda na Brdo ter priključitev južne zanke Dragim krajanom in krajankam ob novem letu telim, da bi složna in umirjeno stopili v novo leto ler v njem ostali zdravi in zadovoljni. Pričakujem veliko potrpljenja, razumevanja ter obilico sodelovanja pri uresničitvi naših načrtov Obenem vas vabim, da v novo leto stopi no skupaj v Športnem parku Ihan kjer bomo pripravili velik ognjemet, gluho in le marsikaj... Gospod PETER PAVLI, predsednik Sveta KS Simon Jenko Domžale: V letu 2000 smo najbolj veseli, da jc po večletnih prizadevanjih obnovljen del Savske ceste, kjer bo poleg udobnejše in varnejše vožnje sedaj možen normalni peš promet ludi v deževnih dneh. Dokončana sta tudi hodnik in cesta skozi vas Senlpavel ler odsek na severnem delu Krakovske ceste, v zaključni fazi pa hodnik in cesta proti Mačkovcem. Obnova Usnjarske ulice sc je nekoliko zavlekla, potrebno je bilo namreč zamenjali dotrajan vodovod in rešili problem poplavljanja kanalizacije. Krajani Štu-de pa so v letošnjem letvi obnovili ka- pelico v vasi, kužno znamenje pri Savski cesti pa pravkar obnavljajo. Upamo, da bo po dolgih letih čakanja v letu 2001 urejen severni del Vodnikove ceste, kjer ni kanalizacije in javne razsvetljave, zamenjati pa je potrebno tudi vodovod in položiti asfalt. Občini smo predlagali tudi rekonstrukcijo vzhodnega kraka cesc v Studi, pričakujemo pa tudi, da bosta v letu 2001 zgrajeni cesti: Savska cestar Študa-lhan in Sluda-Mala Loka ter avtobusno postajališče za Študo. ši KS v Iclošncm letu so: dograditev 2. faze kanalizacije, rekonstrukcija ceste s pločnikom skozi naselje ler obnova vodovoda na delu obnovljene ccslc. V letu 2001 pričakujemo, da bomo dokončali kanalizacijo, zgradili prečrpa-iišče, novi most čez potok Rovščico, začeli gradili vodovod Rova-Žiče-Zagori-ca-Dolcnje ter nadaljevali gradnjo javne razsvetljave ob cesti k cerkvi. Vsem krajankam in krajanom v KS Krna želim vesel božič, v novem letu 2001 pa veliko zdravju in sreče v osebnem življenju. Z vsemi si želim dobrega sodelovanja pri nadaljnjem delu. Gospod ALOJZ ROGINA predsednik Sveta KS Homec-Nožice: V naši KS smo se v letu 2000 zaradi nujnosti povezave vodovodnega omrežja s črpališčem na Kolovcu od- 'j* G. Boštjan Lekan, predsednik Sveta KS Ihan G. Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simona Jenka Domžale G. Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata G. Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS Rova šoli na Homcu ler postavili spomenik opernemu pevcu Jožetu Gostiču ler uredili okolico. V letu 2001 računamo z. razumevanjem Občinskega sveta, tako da bi lahko zgradili cesto in pešpot z javno razsvetljavo do pokopališča na Homcu ter asfaltirali cesto ob Kamniški Bistrici v Nožicah ter Vaško pot na Homcu. V imenu Svela KS Homec-Nožice želim vsem vesele božične praznike, v novem letu pa vse dobro, predvsem zdravja, notranjega zadovoljstva ler priprav- G. Alojz Rogina, predsednik Sveta KS Homec-Nožice G. Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Vencija Perka Domžale G. Mavricij Grošelj, predsednik Sveta KS Krtina G. Pavel predsednik KS Dob Cerar, Sveta Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil odgovornim nit občini, projektantom, izvajalcem, krajanom in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi zahtevnih projektov, vsem pa želim vesele božične praznike in srečno v novem letu 2001. Gospod JOŽE ROZMAN, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata: Že nekaj časa sta najpomembnejši investiciji V naši krajevni skupnost i nova šoki v Dragomlju ter gradnja kanalizacijskega omrežja lako tudi v letu 2001 predvidevamo največ aktivnosti prav na omenjenih investicijah, Zagotovljena pa so tudi sredstva za rekonstrukcijo ceste v Dragomlju v smeri proti Scntpavlu in na Zavrleh. v kolikor se bomo dogovorili z lastniki zemljišč ob cesti. Svet KS Dragomelj-Pšata ž.eli krajankam in krajanom, sodelavcem in bralcem Slamnika vesel božič ter obilo zdravja in Zadovoljstva v novem letu 2001. Gospod MILAN ŠINKOVEC, predsednik Sveta KS Rova: NajpomembnejŠe investicije v na- povedali vsem sredstvom za komunalne Investicije. Veseli smo, da jc bil vodovod do črpališča na Homcu predan v uporabo v mesecu novembru, tako da tudi v naši KS dobivamo dobro pitno vodo izpod Kolovca. Z lastnimi sredstvi smo zakjučili gradnjo kanalizacije, pločnika in preplaslitve cestišča na Vil. ulici, gradili igrišče pri Ijenosti za skupno ustvarjanje lepšega življenja. Gospod JANEZ ULČAR, Krajevna skupnost Vencija Perka Domžale: Tri najpomembnejše investicije v naši KS v letu 2000 so bile: dokončana kanalizacija v Depali vasi, pridobitev projekta za obnovo ceste na Tabor ter podaljšanje javne razsvet- Med najpomembnejše investicije, realizirane v letu 2000 štejem: dokončanje fekalne kanalizacije in meteornih vod v Spodnji Krtini ter izvedbo kolektorske povezave Tekalne kanalizacije s priklopom v Dobu, rekonstrukcije cest z javno razsvetljavo Račni vrh-Kavelc in na Veselki ter nadaljevanje ureditve cerkve na Krtini. V letu 2001 pričakujem, da bomo zgradili pločnik ter javno razsvetljavo v Sp. Krtini ter prenovili asfaltno prevleko, dokončali ceste v Raci in v Zgornji Krtini ter Vcscvki, naroČili bomo idejne osnove za nadaljevanje gradnje kanalizacije ter obnavljali obzidje pri cerkvi ter pridobili potrebno dokumentacijo za razširitev pokopališča. Leto 2000 je bilo za KS Krtina uspešno, zaključili smo več gradenj in želim si, da bi z njimi v zadovoljstvo krajanov uspešno nadaljeval. Vsem krajanom in krajankam čestitam ob dnevu samostojnosti in želim prijetne božične in novoletne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2001. Gospod PAVEL CERAR, predsednik Sveta KS Dob: Modernizacija ceste v naselju Sv. Trojica z javno razsvetljavo, ureditev obračališča in avtobusne postaje na tem delu, asfaltne prevleke na Gub-čevi ulici, začetek urejanja Kidričeve ulice, javna razsvetljava v Češeniku in Tumšku in prolipoplavni ukrepi so najpomembnejše investicije v letu 2000. V letu 2001 načrtujemo ureditev Kidričeve in Stritarjeve ulice ter ceste med naselji Turnšc in Količevo, nekaj G. Janez Hribar, predsednik Sveta KS Preserje Ga. Lidija Ambrož Marčun, predsednica Sveta KS Radomlje G. Marjan Ručigaj, predsednik Sveta KS Jarše-Rodica G. Pavel Pevec, predsednik Sveta KS Slavka Slandra Domžale V Krajevni skupnosti Dob so letos pred Vstopom v novo leto prvič pripravili srečanje starejših občanov in občank, ki so sc zbrali v Jamarskem domu rta (iorjuši. l'o pozdravnem govoru predsednika Sveta KS Dob so se prisrčno zabavali ob dveh čarovnikih, si vzeli čas za pogovor in družabnost ter vsi skupaj ugotovili, da takih srečanj pogrešajo in si želijo, da bi se drugo leto spel dobili skupaj. Ijavc na Vodovodni cesti. V letu 2001 želimo, da sc vendar že zamenja vodovod in zgradi kanalizacija na cestah Pol na Pridavko, Ravnikarjevi ler Krožni, nujna pa bi bila ludi ureditev avtobusnih postaj v Stobu pri Termitu in Avtoservisu ter rekonstrukcija Prešernove ceste, kar je vse odvisno od finančnih sredstev občine Ob bližajočih praznikih vsem krajanom želim vesele in lepe praznične dni ler srečno novo leto 2001. Gospod MAVRICIJ GROŠELJ, predsednik Sveta KS Krtina: novosti bo tudi v Žejah in na Sv. Iro-jici. pridobili bomo dokumentacijo za gradnjo pločnika med Dobom in Pod-rečjem. za povečanje pokopališča ter modernizacijo ceste med Dobom in Krtino. Iskreno se zahvaljujem vsem krajanom, ki so pomagali, daje bilo dobro narejenega veliko dela, hkrati pa si ž:elim, da hi tudi prihodnje skupaj živeli prijesno življenje v naši in vaši krajevni skupnosti, v novem letu pa naj vas spremljata zdravje, sreča in prijetni prazniki. Gospod JANEZ HRIBAR, predsednik Sveta KS Preserje: Osrednji investiciji v naši krajevni skupnosti v letu 2000 sta bili nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja ter začetek gradnje prizidka k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Pričakujem, da bomo z obema investicijama nadaljevali tudi v letu 2001, ko naj bi bila dokončano gradnja vodovoda, v okviru finančnih možnostih naj bi se lotili tudi obnove sekundarnih vodovodnih cevi, za asfaltiranje pa naj bi na vrsto prišla Gajeva ulica. Vsem krajanom in krajankam želim prijetno lelo 2001, da bi bilo v njem za vse veliko zdravja, sreče in uspešnega sodelovanja. Hkrati želim tudi prijetne praznike. Gospa LIDIJA AMBROŽ, predsednica Sveta KS Radomlje: V letu 2000 so bile v naši KS realizirane naslednje najpomembnejše investicije: prenova mostu čez Kamniško Bistrico in gradnja novega uvoza in pločnika do vrtca, obnova strehe na Kulturnem domu v Radomljah ter izdelava idejnega načrta križišča v centru Radomelj. Za leto 2001 načrtujemo gradnjo hodnika za pešce na Prešernovi cesti, zamenjavo vodovoda, elektroom-režja ter nove javne razsvetljave, izdelavo projekta križišča v centru Radomelj ter pridobitev zemljišč in projektne dokumentacije za hodnik za pešce na cesti Radomeljske čete. Vsem našim krajanom in krujunkum želim srečno in zdravo 2001 ter veliko prijetnih praznikov in uspešnega sodelovanju. Gospod MARJAN RUČIGAJ, predsednik Sveta KS Jarše-Kodica: Javna razsvetljava za plinifikacijo v delu KS, obnova Kulturnega doma ter moderniziranje dveh ulic so najpomembnejše investicije v letu 2000, na podlagi odločitve Sveta KS pa bomo v letu 2001 največ skrbi namenili rekonstrukciji Jarške ceste (zamenjava vodovoda, javne razsvetljave) in Mlinske ceste ter ureditvi javne razsvetljave na Kamniški cesti. Vsem krajanom in krajankam ter poslovnim sodelavcem želim vesel božič, srečno, zdravo in uspešno novo leto. Gospod PAVEL PEVEC, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra Domžale V letu 2000 smo dokončali gradnjo plinovoda na območju Sever I, kabelsko napeljavo na ulicah: D)bo-dovi, Ivana Pengova. Levstikovi in Vo-dopivčevi, zgradili javno razsvetljavo in hodnik za pešce na Cesti talcev, kar je zelo pomembno z vidika prometne varnosti šolarjev. V letu 2001 planiramo nadaljevanje gradnje plinovoda Sever I ter kabelskega sistema, pričetek gradnje vodovodne zanke južne Domžale ter avtobusne postaje v Zaborštu. Naj bo lelo, ki prihaja, za vse polno zdravja in uspehov ter prijateljskih nasmehov Zbrala in uredila VERA VOJSKA Pred kratkim sta podžupan Simon Mavsar ter predsednik Sveta KS Krtina g. Mavricij Grošelj sklicala sestanek vseh, ki sodelujejo pri izvajanju protipoplavnih ukrepov na območju vodotokov v Krajevni skupnosti Krtina. Rezultat sestanka je bil dogovor, da si na terenu ogledajo opravljena dela ler skupaj sprejmejo dogovor o morebitnih popravkih ter čimprejšnjem dokončanju del. Na fotografiji predstavniki MOP - Uprave za zaščito narave. Hidrotehnika ter DDC RS. Spremenjene uradne ure v KS Toma Brejca Vir PONEDELJEK od 9. do 12. ure SREDA od 9. do 12. ure od 14. do 17. ure PETEK od 9. do 12. ure Svet KS Toma Brejca Vir Svet krajevne skupnosti TOMA BREJCA VIR 3$E želi svojim krajankam, krajanom in poslovnim partnerjem SREČE, ZDRAVJA, VESELJA, BOŽIČNEGA VZDUŠJA IN ZASLUŽENIH USPEHOVV PRIHAJAJOČEM LETU 2001 Z ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 Vaše zaupanje vračamo z odgovornostjo. Hvala, ker ste z Nami na Naših poteh! Lep božič in vse dobro v novem letu! Demokrati Slovenije DeSUS DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije želi ob koncu starega leta vsem članom, somišljenikom in občanom Domžal prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu Občinski odbor DeSUS Domžale LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vesele praznike ter sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2001 vam želi Občinski odbor LDS Domžale Nova Slovenija Kršćanska ljudska stranka Bliža se božično-novoletno praznovanje, zato tudi naša stranka vošči vsem bralkam in bralcem Slamnika blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2001! Dr. Marko Starbek predsednik 00 N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Domžale SLS -aSKD Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2001! Hkrati vam iskreno četitamo ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Domžale SDS Domžalski socialdemokrati vsem skupaj želimo blagoslovljen Božič, prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, ter novega leta. V letu, ki prihaja, pa predvsem zdravje, veselje in izpolnitev vaših osebnih želja. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Domžale želi vsem občankam in občanom, tovarišicam in tovarišem, vesele božične in novoletne praznike. STRANKA ZELENIH - OBČINSKI ODBOR DOMŽALE Vsem občanom in občankam občine Domžale želimo srečne, uspešne, vesele in ljubeznive božično-novoletne praznike ter vesel božič in srečno novo leto 2001 Novo vodstvo območnega odbora združene liste socialnih demokratov Združena lista socialnih demokratov je 7. decembra na svoji programsko volilni konferenci izvolila novo vodstvo Območne organizacije. Območna organizacija, ki jo predstavlja predsedstvo, b« po novem sestavljena iz dveh članov iz vsake občine, dve predstavnic Ženskega foruma in štirih predstavnikov Mladega foruma Združene liste. Tudi sicer jc bilo članstvo Združene liste socialnih demokratov na konferenci močno pomlajeno s predstavniki Mladega foruma. Kot je povedal dosedanji predsednik Franci Gerbec, se v stranki pomlajujejo z novimi ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov kadri in novo energijo, čemur sledijo tudi na območni ravni in kar je združljivo s ciljem mladega foruma, da v naslednjih dveh letih prevzame eno tretjino vseh funkcij stranke. Novi predsednik Območnega odbora Združene liste socialnih demokratov je postal Mirjan Tram- Novi predsednik območne organizacije Mirjan Trampuž med nagovorom, poslanka Silva Cernugelj in Angelca Murko Pleš. puž, ki jc do sedaj vodil občinski odbor v Mengšu, podpredsednika pa sta Franci Gerbec in Lili Smrekar iz Trzina. Z novo organiziranostjo Območnega odbora, želi stranka doseči večjo zastopanost članov iz posameznih občin, čemur bo novi predsednik Mirjan Trampuž tudi posvetil veliko pozornost. V svojem nagovoru jc omenil, da stranka in njena organiziranost nc smeta trpeti zaradi več- jih obveznosti vodstva stranke in poslancev v vladajoči koaliciji. V razpravi so člani izrazili željo po večji povezanosti z vodstvom stranke, ki naj bi tudi po vstopu v vlado razpravljalo s svojimi člani o aktualnih dogajanjih v parlamentu in državi ter sprejemali tudi njihova mnenja in stali.šča. Na konferenci prisotni poslanka Združene liste socialnih demokratov iz 4. volilne enote Spoštovani občani občine Domžale! V življenju narodov in drŽav nastopajo trenutki, ko si morajo kulturne in politične sile izoblikovati nove, lastne ustanove, da lahko uresničijo svoje poslanstvo - in tako smo prvega septembra letos tudi v naši občini ustanovili OO N.Si Nova Slovenija Kršćanska ljudska stranka s ciljem, da pomagamo ustvariti Slovenijo, ki bo gmotno premožna, duhovno čila, evropsko plurarna in notranje složna. Kljub kratkem času delovanja na slovenski politični sceni, je stranka sodelovala na jesen- skih državnozborskih volitvah in dosegla presenetljivo dober rezultat. Dovolite, da sc ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste glasovali za na.šc kandidate in s tem za našo stranko. Trudili se bomo, da vas nc bomo razočarali. NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Silva Čcrnugclj in regijska koordina-torka Angelca Murko Pleš sta v okviru svojih zmožnosti in pristojnosti razpravo podprli, posebej, ker stranko v prihodnosti čakajo težke preizkušnje Angelca Murko Pleš je v tem kontekstu povedala, da levosredinska koalicija brez združene lisic socialnih demokratov ni bila mogoča in da bodo Slovenci po tem mandatu vsaj znali bolj razlikovati med levico, liberalizmom in desnico, ker so ti pojmi marsikateremu volilcu še nejasni. Novi predsednik sc jc Franciju Gcrbcu zahvalil za dosedanje delo in mu izročil priložnostno darilo, zahvali za dolgoletno članstvo pa sta prejela tudi Stane llabc in Danica Zida-rič. Konferenco so zaključili v sproščenem prednovoletnem vzdušju z neformalnimi pogovori in harmoniko. KRISTINA BRODNIK Vsem občanom in občankam, zlasti obrtnikom in podjetnikom, želiva prijetne božične praznike ter veliko zdravja, sreče in poslovnih uspehov v letu 2001. Svetnika v Občinskem svetu Občine Domžale Andrej Počivavšek Zoran Poljšak Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Želimo vam vesele praznike z vašimi najbližjimi in čimveč velikih in majhnih sreč. Vimenu Območne organizacije ZSSS Domžale JustiArnuš, sekretarka Sredstva, namenjena božično-novoletnemu obdarovanju in voščilnicam, smo se letos odločili podariti krajanom Loga pod Mengartom. Srečanje Zelenih Slovenije -občinskih odborov Domžale in Primorske v Postojni Pred 14 dnevi je bilo v Postojni srečanje občinskih odborov Domžal in cele Primorske. Na družabnem srečanju, kjer so bile v začelkn športne dejavnosti - od igranja malega nogometa, košarke, odbojke jc bilo veliko povedanega in sprejetega. Kasneje smo sc lotili resnejših tem, katere so bile večinoma okoljcvarstveno obarvane - in sicer s problemi v domžalski kot ludi v postojnski občini - problem čistilne naprave - kol tudi republiških problemov in sicer s Stranj Stranke Zelenih in njene prihodnosti ter zelo slabem volilnem rezultatu na državnozborskih volitvah in boljših odnosih znotraj stranke. Stranka Zelenili bo še naprej delovala tako kot do sedaj, na državnem kol tudi lokalnem nivoju, ter sc ukvarjala predvsem s problemi, ki sc dogajajo v okolju in nc političnih problemov, kol sedaja. Torej, stranka Zelenih gre naprej - družno z okoljevarstvenimi problemi! In kakšno jc bilo leto 2000 v stranki Zelenih -Občinskem odboru Domžale? Lahko bi rekli, da dokaj uspešno in predvsem na področju domžalske občine - regionalnem področju, a žtil neuspešno na državnem, saj nismo nastopali z nobenim izmed kandidatov na državno-z.borovskih volitvah - kar pa ni razlog v nas samih, temveč v tistih, ki so lo kašo skuhali in ki SO sedaj na vrhu stranke /členih - nelegalno izvoljeni. V kratkem si obetamo tudi svoje strankarske prostore in sicer na Ljubljanski cesli 36 v Domžalah. Kdaj pa bo lo, boste obveščeni v prihodnjih Številkah Slamnika - kol ludi o sumili uradnih urah. Torej, zeleni pozdrav od vaše zelene stranke -ZELENIH SLOVENIJE - OBČINSKEGA ODBORA DOMŽALE. URBAN ŽNIDARŠIČ stran Domžalski sindikalisti so transparent Zveze svobodnih sindikatov ponosno nosili na protestnem shodu evropskih delavcev v NIČI Domžalski sindikalisti na protestnem zborovanju Z naslovom »Za socialno in demokratično Evropo« je 6. decembra letos v NIC1 potekal« protestno zborovanje, katerega so se udeležili delavci iz. vse Evrope, tudi iz Slovenije. V organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je tega protestnega zborovanja udeležilo 120 članov in funkcionarjev ZSSS, med njimi sedem iz Območne organizacije ZSSS Domžale. Evropa jc vse preveč Evropa trgov in kapitala. Evropa je vse premalo Evropa zaposlovanja, ljudi, dostojanstva in solidarnost i. Potrebna je nujna Sprememba, saj za brezposelnostjo že trpi 9% evropskih delavk in delavcev, 18% evropskih državljanov pa živi v revščini. Brezposelnost spremlja negotovost na delovnih mestih, neenakost plač in delovnih pogojev med moškimi in ženskami, zniževanje socialne zaščite in naraščajoča izključenost. Zato so se na poziv Evropske konfederacije sindikatov v Niči zbrali delavci iz vse Evrope in zahtevali, da vrh Evropske unije sprejme dolgoročni program na področju socialnih zadev, da se pospcSi napredek na področju socialne politike v Evropski uniji v naslednjih petih letih, da se vdihne življenje principom in pravicam, vključenim v listino, da se ustvari veliko več in boljših delovnih mest in da se vsi skupaj bojujemo proti razlikovanju, neenakosti in socialni izključitvi. „ JUSTI ARNUS IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Narodne noše v Turističnem društvu Jarše-Rodica Mesec december je značilen zaradi priprav na prihajajoče novo leto in na obračun z letom, ki se izteka. Prišel je čas, ko se ponavadi ozremo nazaj, na preteklo leto, na nenehna prizadevanja za boljši jutri, a tudi na poraze, t'as. ko si lahko izmenjamo izkušnje, mnenja in spoznanja in predvsem čas, da se spomnimo na ljudi, ki so naše društvo pridno spremljali skozi vse leto in ga zastopali tako doma kot tudi v tujini. Mednje sodijo naše narodne noše, ki že vrsto lel pridno delujejo pod vodstvom neumornega Varnost Mengeš Po novem višje plače Prejšnji teden so se na skupnem sestanku sestali člani sveta in sindikat. Tema skupnega sestanka so bile spremembe in dopolnitve pravilnika o plačah. Mato Kercp, predsednik sindikata Varnost Mengeš, nam jc ob tem povedal, da od 1. septembra letos velja nova kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja in zato jc treba v najkrajšem Času uskladiti pravice delavcev v internih aktih. Z uskladitvijo pravilnika o plačah z novo kolektivno pogodbo bodo največ pridobili delavci - varnostniki, ki so bili dosedaj za svoje dokaj zahtevno in odgovorno delo bolj slabo plačani. Nova vodstva v sindikatih Prejšnji teden so sena Članskem scslanku zbrali člani dveh organizacij, in sicer v Vrtcu Domžale in podjetju Dl u . t davni namen sestankov v omenjenih organizacijah jc bil izvolitev novega predsednika sindikata. /a novo predsednico v VRTCU Domžale jc bila izvoljena JANJA LJUBI, v podjetju DHL pa je bil za novega predsednika sindikata i/voljcn OKKOOR MARSAR. Novoizvoljeni predsednici Janji in predsedniku Gregorju čestitamo in želimo čimvcC uspeha pri opravljanju sindikalnega dela. Srečanje zaupnikov sindikata Glosa Konec minulega tedna jc bilo v Radovljici delovno srečanje zaupnikov sindikata GLOSA. Srečanja sta sc udeležili tudi sindikalni zaupnici Majda OSOI.NIK in Stanka ZANOSKAR iz Knjiž- nice Domžale. Na srečanju so sindikalni zaupniki obravnavali precej zadev, govorili so 0 spremembah kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. 0 pravilniku o napredovanjih, O pred- logu nacionalnega kulturnega programa, o zakonu o varstvu in zdravju pri delu, o trženju kulture, o dodatnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Osrednja tema pa je bil novi zakon o delovnih razmerjih in sindikalna stališča do nerešenih vprašanj, ki jih je predstavil Dušan Scmolič, predsednik ZSSS JuST| ARNUŠ Sindikalna lista december 2000 PRVI DEL 1 Gospodarske dejavnosti (temelj jc SKP za gospodarstvo) SIT Javni sektor SIT I )ncvnicc - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad X do 12 odsotnosti) - (znižana dnevnica (od 6 do X ur) 2. Kilometrina (od 14.11.2000 dal 4 Siščc'-Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 5!i2'W - po SKPGD (na delovni dan) .1500,00 1.750,00 1.218,00 49,86 76.902,00 4.012,00 2.005,00 1.397,00 49,86 58.562,00 5X2,00 DRUGI DEL 1. Jubilejne nagrade . . - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za S E '■5.824,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 384.512,00 oziroma dve plaći delavca, će je 10 zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 4. Regres za letni dopust najmanj 5. Minimalna plača (bruto) od 1. 8. 2000 6. Zajamčena plača (bruto) 115.354,00 57.677,00 107.712,00 8Q.783.Q0 42.456,00 49.232,00 73.848,00 98.464,00 577.674,00 oziroma tri plaće delavca, će je to zanj ugodneje 98.464,00 107.712,00 80.783,00 42.456.00 g. Staneta Krambergerja, od leta 1999 pa so včlanjeni v TD Jaršc-Rodica. Ponosni smo, da imamo v našem kraju preko 40 narodnih noS, ki so se jim pridružile lutli noše in Dolskega. Slednjim gre velik, zalivala, saj so prisotne prav na vseh prireditvah. To so čudoviti ljudje, ki jih druži veselje do ohranjanja kulturne dediščine. Skupna druženja, prepletena s plesom in z zabavo, popestrijo turoben vsakdanjik slehernega in s tem bogatijo življenje. Potreba po združitvi z narodnimi nošami nam je narekovalo spoznanje, da moramo ohranjati tradicijo in skrbeti, da ne bo šla v pozabo ter to prenašati na mlajši rod. Tudi mene so navdušili za narodno nošo in prvič sem sc skupaj z njimi udeležila parade, s katero Avstrijci v Beljaku slavijo cerkveni praznik »Marijo Snežno« - letos že 57. po vrsti. Poleg približno 3700 sodelujočih iz vseh držav smo, skupaj z nošami iz Mengša, Ihana itd., zastopali Slovenijo. Doživeli smo čudovit sprejem in navdušeno ploskanje množice, s katerim so nam izkazali toplo dobrodošlico. Ulice so bile polne gledalcev, od najmlajših do najstarejših, med katerimi so bili tudi invalidi na vozičkih. Spoznali smo, da lahko tudi človek na invalidskem vozičku skriva v sebi veliko sreče, veselja, upanja in hrepenenja. Da bi jim za trenutek polepšali dan, smo jih obdarili z gorenjskim nageljčkom in vejico rožmarina ter roženkravta. V lepem spominu nam je ostala tudi vsakoletna prireditev »Dan narodnih noš«» v Kamniku, saj se jc takrat nase društvo prvič predstavilo s lablo TD Jaršc-Rodica. V Kamniku smo bili prav tako priča navdušeni množici, ki spoštuje tradicijo. Prisotni smo na vseh prireditvah, na katere nas povabijo, sicer pa naš Stane poskrbi, da se udeležimo tudi drugih, kjer organizatorjem polepšamo prireditev. V letošnjem letu so se naše noše udeležile 29 prireditev in si zares zaslužijo vso pohvalo. Ob zaključku iztekajočega leta želim vsem vasčanom v imenu našega društva in v svojem imenu vso dobro, vesele praznike, predvsem pa mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva. Življenje je preprosto. Kar dajemo, se nam vrača - dobro in slabo. Delajmo dobro, kajti to je v duhu novih časov in vi, drage članice in člani TD Jarše-Rodica, ste to dokazali s celoletnim delom pri ureditvi našega kraja. Zahvala vsem, kajti brez vas bi bil tudi naš trud zaman. Nevenka Narobe Ustanovitev medgeneracijskega društva Jesenski cvet V mesecu oktobru, mesecu starejših, je 24.10.2000 ob 16. uri v knjižnici Domžale potekala ustanovna seja medgeneracijskega društva JESENSKI CVET. Strokovni vodja projekta, Majda Hrovat, nam je prikazala razvoj društva skozi simbol jesenskega drevesa. Prva korenina tega drevesa je pognala v oktobru leta 1993, ko so na CSD Kamnik ustanovili prvo skupino za med-generacijsko kakovostno starost, ki se sestaja še danes, v Domu starejših občanov v Kamniku. Leta 1995 je pognala druga korenina, ko so na Centru za socialno delo v Domžalah ustanovili drugo skupino. Tema dvema so se pridružile nove, ki so se razvile v sleblo, simbol strokovnega dela vodenja skupin. I Ker stroka ni zmogla več zagotavljali novih skupin, so k sodelovanju povabili prostovoljec, ki so na drevesu prikazani kot mogočne veje. ki sc razprostirajo v krošnjo, obarvano z jesenskimi barvami. Ti listi so simbol članov skupin. Da bi se drevo razvijalo tudi v bodoče, jc potrebno, da so izpolnjeni naslednji pogoji: - strokovno vodenje - pridobivanje in usposabljanje novih prostovoljcev - potrebe po ustanovitvi novih skupin na terenu - finančna sredstva. Društvo je ustanovljeno za področje dveh upravnih enot: Kamnika in Domžal z novoustanovljenimi občinami: Komenda, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Trenutno je vključenih v društvo 26 skupin, ki jih vodijo strokovni delavci in prostovoljci, ki so končali usposabljanje pri Inštitutu Antona Trstenjaka. Skupine se sestajajo enkrat tedensko po dve uri. Namen delovanja skupin je: zagotavljanje ncmalcrialnih po- treb, povezovanje vseh treh generacij, družabništvo, premagovanje osamljenosti in socialne izolacije, vključevanje v lokalno mrežo, pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav in učiti, kako živeti se z. nastajajočimi težavami ter priprava na lastno starost. Ena izmed nalog v nacionalnem programu je, da je potrebno do leta 2005 na vsakih 100 starih nad 65 let ustanoviti eno skupino za med-generacijsko kakovostno starost. Pred nami je zahtevna naloga, zalo vabimo k sodelovanju nove prostovoljec, ki imajo čut za sočloveka in bi vodili tovrstne skupine Istočasno pa obveščamo vse, ki bi se želeli vključiti v tako skupino. Cbn društva JESENSKI CVETI je lahko vsakdo, ki na kakršen koli način podpira delovanje društva. V pozdravnem govoru sta sodelovali direktorica CSD Kamnik ga. Metka Romšak in direktorica CSD Domžale ga. Nuša Sink. Organizatorica nacionalne mreže Branka Knific je razložila vlogo društva pri razvoju medgene-racijskih skupin v lokalni mreži, prof. Jože Ramovš pa je pripove- Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k ustanovitvi društva JESENSKI CVET. Vsi, ki bi želeli sodelovati v društvu, se včlaniti v društvo, postati član skupine ali voditi skupine, se zglasite na sedežu društva na Ljubljanski 70 v Domžalah, na Centru za socialno delo, pri Majdi Hrovat ali Ireni Tonki (lel. št. 7241-814 ali 7243-481). doval o kakovostni starosti. Članica skupine je povedala, kaj ji skupina pomeni. Po izvolitvi predsednika in organov društva in po sprejemu statuta je potekalo družabno srečanje ob skromni pogostitvi in pecivu, ki so ga spekli v Domu počitka Mengeš. Za predsednico društva je bila izvoljena mag Majda Pučnik Rudi, ki ima bogate izkušnje pri delu s starimi in invalidi in ima čut za sočloveka. Program so popestrili učenci Glasbene šole iz Domžal. Ustanovne seje društva so se udeležili tudi člani skupine Izvir, ki so pripravili nekaj svojih vtisov. Organizator mreže in strokovni vodja projekta MAJDA HROVAT dipl. soc. del. Med prijetnim izvajanjem melodij učencev Glasbene šole Domžale se je rojevalo naše medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ob katerem smo bili prisotni tudi člani skupine Izvir. Po lepi uvodni predstavitvi ge. Majde Hrovat, o začetkih, širitvi in delu skupin smo Z vso zbranostjo prisluhnili ostalim govornikom, med njimi tudi dr. Ramovšu, ki jc govoril o kakovostni starosti. Njegove besede so nas spodbujale za pot, na katero stopa star človek. To je pot optimizma in zadovoljstva. Nihče ne bi smel dovoliti, da bi se mu pri petdesetih letih utrinjale negativne misli ob pričakovanju starosti. Govoril je tudi o tem, kako pomembna so srečanja in pogovori med generacijami. Tako kot obstaja želja starih ljudi srečati se z mladimi, naj bi obstajala tudi želja mladih za srečanje in pogovore s starimi. Kako lepo nam jc bilo, ko jc govoril o primeru, ko mu jc neko dvajsetletno dekle povedalo, da še sedaj, ko po daljši odsotnosti pride domov, rada prespi noč v postelji pri stari mami. Kako lepe vezi so to in kako spomini na take trenutke ostanejo za vedno. S pozornostjo smo prisluhnili tudi eni izmed članic skupine za kakovostno starost, ki je oskrbovanka doma. Povedala je, da je prišla v domsko oskrbo tako bolna, da se svojega prihoda sploh ne spominja. Po skrbni negi in lastni volji je okrevala. Vključila se je v skupino, ki se enkrat tedensko, ob isti uri, sestaja v domu. Povedala jc, da sc skupina navadno zbere žc nekaj minut pred prihodom voditeljic in ta čas izkoristijo za petje. Ko pa poteče čas njihovega druženja, si že želijo ponovnega srečanja. Omenila je, da trikrat na teden po dve uri ali več dela družbo in vozi na sprehod neko gospo, ki je tudi v domski oskrbi in jc na bolniškem vozičku. Rada pa priskoči na pomoč tudi drugim. Ob tej pripovedi se nam je utrnila misel, kako plemenito je, če ima človek občutek za sočloveka in mu jc pripravljen pomagati po svojih močeh, saj ob skrbi za druge pozabiš na lastne težave. Tako kot se za vsak nov začetek spodobi, smo tudi mi nazdravili z željo, da bi naš Jesenski cvet zacvetel v vsej svoji lepoti, da bi ga opazili ludi listi, ki občudujejo pomladno in poletno cvetje. Člani skupine Izvir »Lipa« v Pomurju Pri »Lipi« nam pa res ni nikoli dolgčas. Ker smo vedoželjni, radi pogledamo tudi kam izven naših občinskih meja. 25. in 26. novembra smo se odpeljali v Pomurje spoznavat njegovo zgodovino, pokrajino in ljudi. Najprej smo se ustavili v bivši Gornji Lendavi, ki sc zdaj imenuje Grad. Po pravici. V tem kraju stoji namreč največji grad v Sloveniji, ki ga prvič omenjajo že v 13. stoletju. V zgodovini je služil različnim gospodarjem in namenom ter tudi dodobra propadel. Zdaj ga obnavljajo v okviru programa Pharc in naj bi postal središCe Krajinskega parka treh dežel: Avstrije, Madžarske in Slovenije. Na poti v Mursko Soboto smo si v kraju Selo ogledali okroglo kapelo sv. Nikolaja iz 13. stoletja, ki jo zaradi njene oblike imenujejo tudi rotunda. Njen strop je poslikan z zanimivimi starimi freskami. Poleg, te smo na našem izletu videli ie druge kulturne spomenike: cerkev sv. Martina v Martjancih, katoliško in protestantsko cerkev v Murski Soboti, kjer smo ob obletnici prve slovenske knjige obnovili svoje znanje o naših protestantskih piscih; šc posebej pa nam jc bila všeč sicer novejša, a zelo lepa cerkev v Bogo-jini, ki je delo našega velikega arhitekta Plečnika; v baročni kapeli sv. Trojice v Lendavskih Goricah smo radovedno, kot otroci poslušali zgodbo o turškem obleganju Lendave in junaški obrambi maloštevilnih branilcev pod vodstvom kapetana Mihaela Hadika, ki jc v tej bitki izgubil življenje, v kapeli pa je raz stavljena njegova dobro ohranjena mumija. Seveda smo si ogledali tudi muzeje, ki so večinoma našli domove v lepo obnovljenih gradovih v Murski Soboti in v Lendavi Stalne zbirke so nas popeljale skozi zgodovino in narodopisne značilnosti obeh krajev. Da na poti skozi vse te zanimivosti ne bi čislo oslabeli, so / ime nitno domačo hrano, kolinami, bujto repo, gibanicami, ajdovo kašo in drugimi dobrotami ter seveda z dobro kapljico poskrbeli v hotelu Diana, kjer smo se naplavali v bazenu, in v gostilni Zvezda v Murski Soboti ter na prijetni kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Tam so nam ponudili tudi imenitne izdelke i/ slame in nam pokazali, kako jih izdelujejo. V vasi Filovci pa smo spoznali pravega prekmurskega lončarja, njegove spretne roke in njegovo peč, ki edina pri nas Se peče črne glinaste izdelke. Edina prekmurska značilnost, ki je ob tem času nismo mogli videti, so bile štorklje, vendar pa smo mar sik jc opazili njihova gnezda. Tudi vožnja skozi mirno, ravno pokrajino, mimo sveže /členih žilnih pol|. kupov repe na njivah, Murinih mr-tvic z raznimi pticami in razgledi na vinske gorice, ki so se nam nudili z gričev, so bili čisto posebno doživetje. Veliko krivico bi naredila zgovornim domačinom, če ne bi omenila njihove prijaznosti Vso pot domov smo urejali številne prijetne vtise, zato smo to pot peli le, ko smo se bližali Domžalam. Najbrž je to pomenilo, da se radi vračamo domov, čeprav ni bilo nikomur niti za trenutek žal, da se je udeležil tega izleta. Hvala organiza-torki gospe Mariki Seškovi. Se It veselimo naslednjega izleta! SILVA MIZERIT Z gasilci na izlet Prostovoljno gasilsko društvo Studenec obstoja že 75. leto. Združuje predvsem mlade po srcu, ki se ude.jstvu.jejo na mnogih področjih. Predvsem pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, požarih, sodelujejo na tekmovanjih, sektorskih vajah, prirejajo gasilske veselice, sodelujejo s kulturnim društvom in se tudi športno udejstvujejo. Letošnje leto je bilo zelo uspešno, zato smo naš trud v soboto, 14.10. 2000, kronali z izletom. Ob 6. uri zjutraj smo se utrujeni po petkovem večeru, zbrali pred gasilskim domom, od koder je avtobus s približno 50 izletniki odpeljal proti Ljubljani, mimo Škofje Loke in Cerknega do Tolmina, kjer smo se ustavili na jutranji kavi. Od tam smo pot nadaljevali in si ob ogledu filma o dolini teke Soče ler ob zvokih »Tonetove harmonike« popestrili pot do našega prvega cilja v Kobaridu. Tam smo si ogledali Muzej 12. soške fronte. Po odkritju grozot bratomorne 1. svetovne vojne, ogledu multivizije o soški fronti, smo se vkrcali v avtobus in pol nadaljevali prek Mosta na Soči. Kanala in Anhovega Pot nas je torej vseskozi vodila ob »hčeri planin«, vse do drugega cilja. Svete Gore nad Solkanom. Tam nas je sprejel prijazni pater, nam lepo razkril zgodovino tamkajšnje cerkve, od prikazovanja Marije na gori. pa vse do pozidave že tretje cerkve na tem mesta Ogledali smo si še tamkajšnji muzej, najbolj zagrizeni pa so se podali tudi v zvonik. Od tam smo se polni lepih vtisov in ob vožnji s pogledom na morje odpeljali do kolegov Naslednjič gremo na brucovanje v Domžale! Malo nenavaden naslov, a v resnici prav nič. Organizatorja brucovanja - Študentski klub Domžale in Kamnik - namreč nista tako stroga. Brucovanje v hali Komunalnega centra v Domžalah, 22. novembra, je tako privabilo tudi marsikaterega študenta višjega letnika. Pa še prav nič stare se niso počutili, kot včasih zatarnajo ob odhodu s študentske zabave. Prvi študentje so okrog devete ure /večer, ker verjetno niso leteli zamuditi lako imenovane vesele urice pri kar treh ločilnih pultih. Prijazni natakarji so hiteli šireći s cenovno primernimi pijačami vseh vrst. Uradni začetek večera je sledil kakšne pol ure kasneje, ko sla predsednika obeh študentskih klubov, Peter Malck iz Kamnika in Lara Capuder i/ Domžal, ob vročih ritmih latinske Amerike odplesala otvoritveni ples. Ob istem času so se obiskovalci, z metanjem žogice, odmerjali v podiranju stolpa praznih pločevink. Šlo je seveda /a srečolov in več ko je pločevink padlo na tla, lepšo nagrado si odnesel domov. Praznih rok pa niso (Kisli niti listi, ki niso bili prav posebej spremi. Uporabne in tudi nenavadne nagrade, med njimi lopata, hlače, vedro za zalivanje rož in druge /a študij potrebne stvari, ki jih je bilo več kot 290, so prispevala pod-jclja i/ Domžal. Kamnika, Mengša in Trzina. Potem pa so pozornost pritegnile plesalke plesne šole Miki in predstavnik organizatorjev, ki je napovedal začetek lova na skrili gasilcev v Novi Gorici, kjer sta v isti stavbi združena Poklicna gasilska enota in Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica. Ogledali smo si njihov bogat vozni park in tehniko, pri čemer so se posebej pohvalili z novim orodnim vozilom za gašenje na težavnem terenu. Med pogostitvijo smo izmenjali tudi par besed o organizaciji, delovanju m težavah, tako pri njih kot tudi pri nas Sledil je sproščenejši del izleta, ko smo sc zbrali na kosilu na kmečkem turizmu v Cr-iiieali. Razpoloženje smo popestrili s petjem, za spremljavo pa je skrbel g. Tone, ki je zaigral tudi nekaj odličnih solo skladb, s čimer nas je presenetil tudi poveljnik Matjaž. Dobre volje in polni vtisov smo se odpravili proti domu. Izlet nas je navdihnil z novimi idejami o napredku našega drutšva, saj smo v Novi Gorici videli, kaj sc da doseči z voljo in sodelovanjem. Predvsem pa smo koristno /družili s prijetnim in upamo, da sc bomo še velikokrat družili ob podobnih priložnostih. SONJA PRIMOŽIČ predmet. Neznani predmet se je skrival nekje v dvorani, morda pod katero od miz, morda v temnem kotu ali celo v toaletnih prostorih. Najditelj pa je postal lastnik novega radia, ki gaje prav za to priložnost podaril Radio Hit. Do prvega nastopa glasbene skupine, Društva mrtvili pesnikov, ni bilo niti za trenutek dolgčas. Po temperamentnem nastopu mladih glasbenikov je bi! rta vrsti krst brucev. Ta je vsako lelo presenečenje, tako za prvošolce, kol /e ostale starejše kolege Pa naj ostane skrivnost za tiste, ki ste lelos zamudili brucovanje v Domžalah. Na tem mestu morda samo besedica o leni. kdo vse brucovanja ni zamudil. Študentska kluba Domžale in Kamnik vsako leto povabita vse člane obeh klubov in vse člane Študentskega servisa Domžale in Študentskega servisa Kamnik. Vsi imajo možnost nakupa cenejših vstopnic, še posebej v predprodaji, ko je bila cena vstopnice 500 tolarjev. Študentski servis Domžale in Kamnik sta bila namreč skupaj z Občino Domžale in podjetjem PowcrCom pokrovitelja tega dogodka. Krstu je sledilo žrebanje vstopnic. Nagrajenec je svojo nagrado lahko preizkusil lako, da se je vanjo usedel. Podjetje Liiz Karaulama je za namreč prispevala enega svojih moderno oblikovanih stolov. Vendar pa je nagrajenec zelo hitro stal, saj so oder ponovno /ascdli glasbeniki, ki mladim niso pustili, da bi večer »mirno« presedeli. Za varno pol domov so poskrbeli na Študentskem servisu Domžale in Kamnik, ko so brezplačno organizirali prevoz do okoliških krajev, tudi do Ljubljane. Prvi, sicer maloštevilni, študentje so se tako odpeljali /e nekaj po polnoči, ostali pa so vztrajali do poznih jutranjih ur. Naslednje leto pridite še vi! ANA DULAR SREČANJ, V Gospa Mir jam BEDEN, gospa Vida CEH in gospod Riko PREŠERN Ljudje odprtih rok tudi v Domžalah V Narodno galerijo v Ljubljani smo bili 15. novembra 2000 povabljeni na podelitev zlatih golohčkov in zahvalnih listin dobrim ljudem, ki za človekoljubne namene darujejo svojo notranjo toplino, čas, znanje ali denar. Zahvalne listine za plemenita dela in Ptice v letu z razprtimi krili je nagrajencem izročila gospa Štefka KUČAN, žena predsednika Republike Slovenije in pokroviteljica akcije, ki jo pripravlja revija NAŠA ZKNA. stran 10 NAŠA ŽENA jc najstarejša slovenska ženska in družinska revija - januarja 2001 bo štela 60 let. V njenem uredništvu so pred sedmimi leti prvič pripravili in uspešno izpeljali akcijo Iščemo ljudi odprtih rok in v tem času bralcem predstavili več kot 220 človekoljubnih posameznic, posameznikov in skupin. V komisiji za podelitev zahval v Naši ženi so bili tudi letos priznani slovenski umetniki, strokovnjaki in novinarji. Uredništvu revije Naša žena in njeni komisiji za podelitev priznanj je letos predsednica Društva diabetikov Domžale poslala tri predloge. Z veseljem, s prijetnim značajem, z razumevanjem, 2 znanjem in z delom so zadnja leta bogatili dejavnost društva: Vida, Mirjam in Riko ob podelitvi zahvalnih listin (foto: A. Kvas) Mirjam BEDEN, ki ni bila le blagajničarka društva. Vida ČEH, ki ni le patronažna medicinska sestra in Riko PREŠERN, ki v društvu ni bil le turistični vodnik. Mirjam, Vida in Riko, prejmite zahvalo in čestitke tudi od vseh ljudi z diabetesom ter od ljudi, ki so kakorkoli povezani s to boleznijo. Da bo manj strahu in več upanja. ANICA KVAS Anja in Nina Dosegli sta Goro modrecev, Goro samote in Goro izkušenj zaradi sladkorne bolezni Anjo in Nino poznam 5 let, Anjo s predavanj, Nina pa se je aktivno vključila v vse preventivne dejavnosti društva sladkornih bolnikov v Domžalah. Postale smo prijatelice. V novembrskem zelo deževnem popoldnevu smo se srečale na hodniku Kulturnega doma Franceta Kemika in prijetno presenečene na hitro poklepetale, saj smo težko pričakovali uro zanmivega predavanja O DIABETESU in STRESU. Kljub temu da jc minilo več kot 3000 let od prvih opisov sladkorne bolezni se je pričelo uspešno zdravljenje insulinsko odvisnega diabetesa šelc po odkritju insulina v 20. stoletju. Do tedaj neozdravljiva bolezen, z usodnim potekom, je postala obvladljiva z ustreznim nadomestnim insulin-skim zdravljenjem, regulirano, programirano prehrano in primerno fizično aktivnostjo. Po letu I980 jc bilo uvedenilj več pomembnih novosti pri zdravljenju sladkorne bolezni, ki so omogočile boljšo kvaliteto življenja in ugodnejši potek bolezni (po uvedbi samokontrole glukoze in prilagajanjem doz insulina vrednostim sladkorja v krvi in urinu). AN JI, NINI, otrokom in njihovim staršem, sorodnikom, mladim in starejšim diabetikom, prijateljem, zdravnikom, medicinskim sestram, sponzorjem, predstavnikom Občine z ZD Domžale želimo prijetne praznične dni, izpolnitev dobrih želja, misli in načrtov v letu 2001. Člani IO Društva diabetikov DOMŽALE ANJA je stara 35 let, insulinsko odvisna sladkorna bolezen pa jo spremlja že 25 let. Živo se spominja tistih dni, ko so jo starši peljali na vsakodnevno življenje z insulinom. Vsa družina je iskala razloge, zakaj, kako naprej ... Njena družina ji še danes veliko pomeni. Po poklicu je komercialistka. Zaposlena je bila v velikem in uspešnem podjetju v Domžalah, zaradi zapletov sladkorne bolezni pa je bila pred dvema letoma in pol upokojena. Odkar je Anja na dializi, se počuti in tudi vidi bolje. Od ponedeljka, 27. novembra, z veliko nestrpnostjo čaka na operacijo -transplantacijo ledvice. Ko sem jo poklicala na GSM, je Anja ravno čistila akvarij, v katerem domujc njena želva Mija. Pogosto bedi nad enoletnim nečakom, še več pa se igra in uči z osemletnim. Deček ima cerebralno paralizo, zato mu pomaga pri šolskih obveznostih, ob otroku pa sc uči potrpljenja, strpnosti in ljubezni. Ko pomaga, lažje prenaša svoje bolečine in tegobe. Samo, da hodim in vidim, poudarja simpatična Anja. Rože so v njenem domu vsepovsod, v vseli letnih časih. Za domače, sosede in prijatelje že pripravlja advcnlne venčke Po operaciji in rehabilitaciji sc želi ponovno zaposliti. Najraje bi urejala in prodajala cvetje. NINO, modno kreatorko, staro 34 let, jc pred desetimi Icli oče v naročju prinesel v 6. nad-stropje Kliničnega centra v Ljubljani. V bolnišnici sc je učila injicirati insulin in meriti sladkor v krvi. To dvoje je morala usklajevati z zaužito hrano. Težko pričakovana in načrtovana prihodnost mlade in uspešne ženske sc je razblinila. Vsaj tako je Nina mislila takrat in še dolgo po tem, ko je zbolela. Starši so ji vsa ta leta veliko pomagali. Nina sc ponovno osamosvaja, želi biti neodvisna. Ob delu se mora in sc želi izobraževati. Doživela je grenke izkušnje. Sama pravi, da je preteklost izkustvo za njena pozitivna dejanja ter miselnost v sedanjosti in v prihodnosti. Sicer zelo motivirana in delovna težko prenaša različne duševne pritiske. Ima pa upanje, vero vase in dobro skrbi za psihofizično kondicijo. Pogosto šc niha v razpoloženju. K sreči zna najti sebi primerno sprostitev. Rada gre v gore, kolesari, plava, hodi in bere dobre knjige. Če ima šc kaj prostega časa in dobrega počutja, skupaj z mamo poleti v bližnje in daljne dežele. V društvu ima prijateljice, prijatelje in ljudi s podobnimi problemi. S svojimi in s spoznanji o bolezni drugih sc uči in iz tega črpa cnrgijo. Zaveda se, da v bolezni ni več sama in edina. In kaj imajo Gora modrecev, Gora samote in Gora izkušenj opraviti s sladkorno boleznijo? Tole: »Kadar ti jc nekaj usojeno, si ni treba razbijati glave z. zakaj, temveč jc treba sprejeti stanje, kakršno je. Žalost in veselje Sta odvisna od čustvenega ravnovesja, ki ga mora uravnavali vsak sam, z lastnimi silami. Ce potrebuješ ljubezen, jo zagotovo tudi vsak drug, zato jo da-jaj drugim in oni jo bodo dajali tebi. Lastna prihodnost ni nikoli zanesljivo znana, Ircba pa je storiti kaj, da bo prijazna. Nasvet vam lahko dajo drugi, zdravljenje pa je v vaših rokah. Pojdite na svojo Goro samote in razmislite o tem in vsem, kar vas teži« je napisal zdravnik diabetolog dr. Marko Mcdvešeck v knjigi SLADKORNA BOLEZEN. ANICA KVAS V Zdravilišču Strunjan smo pripravljali praznične jedi za diabetike. »Dajmo Nataša« Taborniki poročajo Vesela srečanja Mladi taborniki iz družine POJOČE TRAVICE, ki deluje na OŠ Rodica, smo se v soboto, 14. 10. 2000, udeležili že tradicionalnih VESELIH SREČANJ medvedkov in čebelic, ki so bila letos v Moravčah. Našo družino je zastopalo šest vodov, in sicer Ježki, Škorpijoni, Pingvini, Levi, Miške in Pikapoke. Skupaj z vodniki nas je bilo 35. Vesela srečanja so namenjena predvsem druženju in spoznavanju. Medvedki in čebelice ter nji- hovi vodniki sc srečamo in navezujemo nova prijateljstva z ostalimi taborniki, ki delujejo na ljubljanskem območju. Tako kot vsako leto pa so se tudi letos medvedki in čebelice pomerili v raznih zabavnih tekmovanjih. Najbolj zahteven jc bil orientacijski pohod po okolici in samem središču Moravč, kjer so se mladi taborniki kai dobro nahodili. Poleni so sledila zabavna tekmovanja, kot so: skakanje z vrečami, tek med ovirami, lek z zavezanimi nogami in nošenje jabolka na žlici. Gradili si no gra dove iz mivke ter sc poizkusili v streljanju z lokom. Toplo in sončno vreme nam je šc polepšalo že tako lep dan. Vodnica ANI JERETINA tectta Kdo je ženska, ki pomaga ljudem v stiski? (nadaljevanje iz prejšnje številke Slamnika) Ste feministka, kako se ozdiva na vaše delo »moški svet«? Feminizem, magična beseda! Beseda feminizem je prefinjeno »orožje«, ki se ga bojijo lako ženske kol moški in ga po potrebi oboji uporabljajo ali izrabljajo. Kaj pa jc bolj elegantnega, ko zmanjka drugih argumentov, kot zabrusiti ženski - saj ni čudno, da si taka, ko pa si Feministka! Včasih me popade prav velika žalost, ko slišim ženske, ki nastopajo v javnem življenju, najprej povedati, da niso feministke oz. nimajo nič s feminizmom, obenem pa se marsikatere zavzemajo za enake možnosti žensk in moških. Kaj pa je to drugega kol feminizem? Pozabljajo/mo, da so feministke in prav feministke prve začele govoriti in se zavzemati za volilno pravico žensk in pravico do izobraževanja. Izobrazba pa je tista, ki danes omogoča ženskam zasedbo določenih položajev v naši družbi, sc pravi, da so jim prav to omogočile feministke s svojim bojem. In če ne sežem tako daleč nazaj, so prav feministke v Sloveniji prve začele govoriti in opozarjali na problem nasilja v naši družbi ter prve ustanovile pomoč za ženske, ki sc srečujejo s tem problemom. Pred II. Icli, ko so moje kolegice na SOS telefonu prve začele v javnosti govoriti o nasilju nad ženskami in pritiskati na različne institucije z. zahtevami, da je potrebno na tem področju kaj storiti, so pogosto slišale - »kaj pa hočejo te prenapete feministke«. Danes seveda v zvezi s to problematiko ne pade nikomur več na misel, da bi ženske, ki govorijo o tej temi, zmerjal s »prenapetimi feministkami«. Če pa se danes npr. dotaknemo participacije žensk v politiki oziroma izpostavimo zahteve po večji udeleženosti žensk na visokih položajih v strankarski ali državni politiki, sc sicer na načelni ravni vsi strinjajo s tem, v kuloarjih pa si hitro pri- služimo kakšno nalepko, npr. »Zafruslrirane feministke, spet nekaj težijo«. Če te zahteve - problem dojemajo kot potencialno grožnjo »moškemu svetu« oz. njihovemu osebnemu - tradicionalnemu položaju in nimajo nobenih argumentov proti, potem na hitro navržejo, da ni čudno, da vztrajamo pri kakšni stvari, saj smo feministke in Se kaj ... Zaradi tega, ker sem feministka, doslej Sc nisem imela problemov, res pa je, da sem v zadnjih letih pri sebi razčistila, da sem feministka, da to ni nekaj slabega in da me s to besedo nihče nc more razorožiti. Stvar vsake posameznice je, da pri sebi razčisti, se otrese »strahu pred besedo feminizem« in s tem, »nevtralizira« orožje, ki ga sama bcscdti prinaša. Veliko delate, vam kaj časa ostane zase? Imate konjičke, v katerem najbolj uživate? Seveda mi ostane tudi čas zase. Našla sem eno fino razliko med moškimi in ženskami. Ženske smo zelo organizirane in racionalno razporedimo svoj čas. K temu smo prisiljene, da lahko uskladimo/preživimo svoje profesionalno in privatno življenje. Ženske ponavadi opravljamo službo, skrbimo za družinsko življenje, pogosto vzdržu- Ge. Dadi Bac se opravičujemo, ker je v prejšnji Številki Slamnika pod njeno fotografijo izpadel podpis. UREDNIŠTVO jemo stike med našimi družinskimi prijatelji, da ne omenim Se skrbi za starše in včasih še stare starše, pa še kaj bi se našlo. Tudi ob pomoči še vedno večino dela opravimo same. Moji konjički? Obožujem morje, rada igram tenis, sedaj sem začela igrati Sc badminton, pozimi pa hodim smučat. Ne maram dolge hoje in sem samovoljno prikraj- Dadcj Bac šana za lepote narave in hribov. Čez Mengeško polje še skočim ali pa na kakšen krajši sprehod. Po naravi sem veseljakinja in rada »žuram in se hihitam« s svojimi prijatelji in prijateljicami, grem na kakšno prireditev ali v kino. Čez leto prebiram dnevno časopisje, poslušam glasbo - obožujem jazz. V času dopusta pa se posvetim branju različnih knjig in lenarjenju. In še vprašanje za bralce Slamnika. Se morda ukvarjate s politiko? Seveda se ukvarjam s politiko. Mislim, da jc naše življenje prepleteno s politiko tako ali drugače. Če se borim za boljši položaj visokega šolstva oziroma izobraževanja in raziskovanja v Sloveniji ali pa za enake možnosti žensk v naši družbi na vseh področjih ali če opozarjam na nasilje nad ženskami in otroki, je vse to politika. Če mislile na strankarsko politiko, pa v njej nisem aktivno udeležena. Ni pa rečeno, da tudi v prihodnosti ne bom. Menite, da je dovolj žensk v politiki, na občinski ravni in sedaj v parlamentu? Dovolj - če pristanemo na to, da polovica prebivalstva v Sloveniji nima pravice oz. ne odloča o sebi oziroma o zadevah, ki se tičejo tudi njih/žensk, potem jih je še preveč. Danes verjetno ne boste našli niti ene ženske, ki bi se strinjala s tem, da ji je odvzeta pravica do odločanja o sebi. Mar občinski sveti in parlamenti ne odločajo o življenju ljudi, ki živijo v tej državi, torej tudi žensk? Moja resnica o tem, da bi bilo dobro in zakaj bi bilo dobro, da bi bilo več žensk prisotnih v občinskih svetih in parlamentu, je na moč preprosta: ker je prav, da ima tudi druga polovica prebivalstva pravico oblikovati tako občinsko kot državno politiko, sodelovati v sooblikovanju zakonov, pravil in norm, ker se tiče ta politika prav vseh. ki živijo v tej državi - in pika. Diskusije o »moškem« in »ženskem« pristopu niso tako temeljne, čeprav imajo morda v sebi tudi neko resnico. Če pogledam z managerskega vidika, imajo velika in uspešna podjetja, žal večinoma izven Slovenije, svoje strokovne ali upravljalske tirne sestavljene iz moških in ženskih zaradi različnih pristopov k reševanju problemov. Vendar tukaj ni poudarek na tem, kateri je boljši ali slabši, gre za skupno iskanje končne optimalne rešitve problema. Ob interpretaciji, da ženske nočejo v politiko, me spreleti srh. Letos smo pogosto slišali, da nimamo sposobnih žensk, ki bi želele vstopiti v politiko. Lepo vas prosim, to razmišljanje spada v srednji vek. Če pa drži, da je to resno vprašanje za moške politike - kaj za vraga počnejo v tej, po večini njihovi politiki, da žensk »ne zanima« vstop v t. i. aktivno politiko države. Diskusije o tem, ali bi bila politika boljša ali slabša, če bi bilo prisotnih več žensk, so postranske in včasih zavajajo. Imamo in imeli bomo dobre in slabe politike in prav tako imamo in bomo imeli dobre in slabe političarke. Političark jc zaenkrat preprosto premalo. Kaj bi spremenila, da bi prišlo do bistvenega preobrata na tem področju? Malce za šalo malce za res - poslali bi vodstva strank na seminarje ženske mreže. Države, kjer je več žensk v politiki, so v preteklosti sprejele vrsto ukrepov, ki so spodbujali vstopanje žensk v politiko. Takšne ukrepe bi morala sprejeti tudi Slove-nija^ SAŠA KOS Nina Robnik Štipendistka Študentskega servisa Domžale Se lahko na kratko predstaviš našim bralcem? Stara sem 21 let in živim v Do žalah. Po končani srednji šoli sem se na prvem mestu prijavila na Visoko solo za socialno delo, vendai nisem bila sprejeta, zato sem Studirala eno leto na Visoki poslovni šoli. Ker pa me jc socialno delo bolj veselilo, sem se odločila, da bom med študijem tudi delala iti varčevala za šolnino za izredni Studij na Visoki šoli za socialno delo. v naslednjem Studijskem letu sem to zeljo uresničila. Kako si prišla do štipendije Študentskega servisa Domžale? Študentski servis je prvič letos objavil razpis /a podelitev štipen-di| Zfl nadarjene šliidenle, /a absolvente in podiplomski študij ter za socialno ogrožene Studente. Razpis je bil jeseni objavljen v Delu, prijavila sem se na razpis in v prijavi opisala svojo študijsko pot in Studijske cilje. Povabili so me na razgovor in po odločitvi komisije sem dobila štipendijo /a eno leto. Ker so poleg šolnine Utrli stroški študija visoki, bom s štipendijo lahko veliko lažje študirala. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Študentskemu servisu Domžale za štipendijo in tudi pohvalila njihovo voljo in željo pomagati študentom. Mislim, da bodo študentje, ki so tam zaprosili za kakršnokoli pomoč, temu pritrdili. Kakšni so tvoji študijski cilji? Seveda si v prvi vrsti želim končati izbrani študij na Visoki šoli za socialno delo in če bo možnost tudi nadaljevali izpopolnjevanje v tej smeri na primer v tujini, ker v Sloveniji trenutno ni možnosti za specializacijo v tej smeri. Moja želja jc, da lahko po končanem študiju pomagam socialno ogroženim ljudem, saj me zelo žaloslijo vse večje socialne razlike med njimi in to, da nekateri živijo brez osnovnih sredstev za preživljanje Že zdaj preko Centra za socialno delo Dom/ale in v okviru obvezne prakse pomagam ogroženi mladostnici, s kalc-10 preživljava skupaj njen prosti čas in ji pomagam pri učenju. To, da lahko pomagam, me notranje Nina Robnik izpolnjuje in mi daje moč in energijo za naprej. Pomagali drugim je moja življenjska pot. Kaj meniš, da bi lahko naredili, da bi bilo socialnih problemov manj? Mislim, da jc tO širši problem, ki ga lahko v globalu reši samo bolj ustrezna državna politika Politika kreira socialne programe in skrbi za njihovo financiranje. Centri za socialno delo in druge in-slilucijc se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi bilo teh problemov manj, vendar je več ali manj vse odvisno od državne politike, ki bo morala na tem področju narediti še veliko. Ker je državne pomoči vedno manj, lahko največ naredijo tudi ljudje sami, z medsebojno pomočjo, nesebičnostjo ter dobro voljo. V- okviru projekta Učenje za življenje na Centru za socialno delo Domžale sem spoznala veliko ljudi, ki prostovoljno pomagajo socialno ogroženim, kar mi daje upanje, da vedno več ljudi spoznava, da gonja za denarjem ni najbolj pomembna v življenju. Ljudem bi lahko dolgo govorila o problemih, ki jih srečujem pri delu, vendar želim poudariti tO, da je pomembno, da si med seboj pomagamo. Lačne in ljubezni željne otroške oči so nam lahko opozorilo, da nekaj v tej družbi ne deluje tako, kot bi moralo. Starši so odsotni ali se preveč ženejo za denarjem in pozabljajo tako nase kot na otrokove potrebe. Tudi na sploh se ljudje premalo pogovarjajo med seboj. Včasih pozabljamo, da že samo naša pozornost in prijaznost pomagata marsikomu skozi težavna obdobja v življenju. Tudi v prednovoletnem času nc pozabimo, da draga darila nc morejo nadomestiti pogovora in človeške topline. Obdarujmo se raje z ljubeznijo in pozornostjo! Hvala za pogovor ter veliko uspeha v študiju in življenju ti želim! KRISTINA BRODNIK Dr. Polona Burja - vodja urgentne službe v ZD Domžale Vsak bolnik je enkraten in je potreben ustrezne pozornosti Od vseh poklicev jc poeni novejših anket (izvedenih na Bavarskem) zdravniški najbolj spoštovan. Razumljivo, kajti zdravnika pnlrebujejmo prav vsi: verni in neverni, če nc prej, pa takrat, ko nam zapiše mrliški list. Na drugem mestu po tej anketi jc direktor, ki da usmerja materialno plat našega življenja, in na tretjem duhovniški poklic, ki človeku nudi poslednjo tolažbo in ga opogumlja za vstop v življenje na drugi sirani, a ga potrebujejo predvsem verni, čeprav ne izključno samo ti. Dr. Polono Burja sem spoznal, ko je v se tako temni noči prihitela na nujen obisk k mojemu stanovalcu, ki je bil težki bolnik. Svoje delo je opravila korektno, brc/, vihravosti in bila tako podobna duhovniku, ki ne hiti /. molitvijo. Tudi sicer je pomenilo in pomeni srečanje z njo nc samo upanje, ampak notranjo obo-gatitev, za kar se ji na lem nieslu zahvaljujem z najiskrcnejšimi željami za njeno prihodnje delo. Skratka, dr. Burjcva deluje zelo neposredno. Na svojo željo ter predloge več kolegov in kolegic sem ji postavil nekaj vprašanj. Prisluhnimo ji: Zanima me in prepričan sem, da tudi naše bralke in bralec, kdaj in kje ste zagledali luč življenja in nasploh nam povejte kaj več o sebi, da Vas bolje spoznamo. Rojena sem leta 1969 v Ljubljani. Osnovno šolo sem obiskovala v Domžalah, kjer sem tudi doma, srednjo šolo v Kamniku, študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa sem končala leta 1993. Po diplomi sem staž opravljala v ZD Domžale, sekundariat sem zaključila v Kliničnem centru Ljubljana, od leta 1996 pa sem ponovno zaposlena v Zdravstvenem domu Domžale, od vsega začetka v urgentni ambulanti, to je ambulanti za nujne primere. Gospa doktorica, zakaj ste se odločili za tako human poklic, kot je zdravniški? Žc od osnovne šole dalje so me zanimale tako naravoslovne kot tudi humanistične vode. V poklicu zdravnika sem videla in Sc vidim prepletanje vseh teh ved. Verjetno pa je k moji odločitvi za ta poklic pripomogla tudi moja starejša sestra Helena, ki jc v času mojega poklicnega usmerjanja žc študirala na Medicinski fakulteti. Kako poteka Vaša služba na ur-genci in ali se bolnik lahko oglasi pri Vas tudi, če hkrati ordinira njegov izbrani zdravnik in ima polno čakalnico pacientov ter bi pri Vas prej prišel na vrsto? V urgentni ambulanti Domžale sva preko dneva zaposlena dva stalna zdravnika, poleg mene še dr. Marjan Loboda. V nočni in nedeljski službi delajo tudi drugi zdravniki iz ZD. Urgentna služba jc namenjena oskrbi pacientov, ki neodložljivo potrebujejo zdravniško pomoč. Sem spadajo vsa življenje ogrožujoča stanja, pacienti s svežimi poškodbami, hudimi bolečinami. Velik delež, našega dela opravljamo seveda tudi na terenu, saj pokrivamo območje občin Domžale. Mengeš, Trzin, lukavica in Moravče. S porastom števila prebivalcev teh občin in vedno večjim tranzitom skozi to območje se sorazmerno povečuje tudi število urgentnih intervencij. Prepolna čakalnica osebnega zdravnika pa ne more biti razlog, da pacienta pregledamo pri nas. če ocenimo, da ne gre za nujni primer. Vašo prijaznost sem občutil tudi sam, ko ste prosili reševalca, naj me počaka do sprejetja mojega stanovalca v bolnišnico, da bom sredi noči lahko prišel domov. Zanima me, če znajo biti Vaši pacienti hvaležni za Vašo sočiilnost? V urgentni službi se srečujem z različnimi ljudmi in njihovimi problemi. V večini primerov probleme razrešimo v obojestransko zadovoljstvo, občasno pa prihaja tudi do sporov. Trudim se biti korektna do vseh pacientov, vendar nekateri žal vidijo samo svoje pravice, ne pa tudi svojih dolžnosti. Kakšne načrte imate v prihodnje? V prihodnje nameravam ostati urgentni ambulanti, saj jc urgenca zame ena najbolj dinamičnih in zanimivih služb v medicini. Ob urgentni ambulanti pa imam tudi opredeljene paciente, na katere gledam kot na »svoje« in jih ne bi rada izgubila. Verjetno pa vse do upokojitve ne bom drvela naokrog v rešilnem avtomobilu. Ali se vam zdi, da verni bolniki lažje prenašajo tegobe, oz. lažje umirajo kot tisti, ki niso? Moj poklic jc lak. da skušam zadnje ure življenja bolniku čim bolj olajšati. S tem mislim na dobro besedo in seveda na protibolečinsko terapijo. Menim, da jc resnično ver- Dr. Polona Burja nim ljudem, ki verjamejo v posmrtno življenje, lažje zapustiti la svel, saj je to za njih le prehod v večnost. Pri sprejemanju smrti pa je pomemben predvsem odnos umirajočega do smrti. Ce dojema smrt kot naraven zaključek življenja, ki je bilo, kakršno je pač bilo, umre lažje, predvsem če umira med domačimi in ne odrinjen med bolniške stene. Kaj svetujete svojim bodočim pacientom in ali imate kakšen poseben recept za bralke in bralce Slamnika? Nikomur nc morem želeti, da bi Cim prej potreboval pomoć urgentne službe. 1. 111 k' > samo svetujem, da je potrebno v nujnih primerih ohraniti čim bolj trezno glavo. Vem da je to težko, vendar prosim vse, ki bodo klicali na pomoč, da čim bolj točno opišejo kraj dogodka ter da pogledajo, v kakšnem stanju je bolnik. Ne zahtevamo nobenih diagnoz, vendar nam že podaki o tem, kakšne barve jc, povedo ogromno 0 samem primeru. Na tem mestu bi še pozvala vaše bralce, naj nikar ne pozabijo, kaj so se učili pri pomoči v okviru pridobitve vozniškega izpita. Osnovni postopki oživljanja v primeru zastoja dihanja in srca so bistven člen v verigi preživetja teh pacientov in marsikomu lahko rešijo življenje. Na koncu bi sc zahvalila Se vsem mojim sodelavcem v urgenci, saj bi bila brez njih vsa moja prizadevanja bistveno manj učinkovita. Oospa doktorica, najlepša hvala za Vaše odgovore in srečno. IVAN KEPIC Predstavljamo štipendiste Maja Pavlic absolventka Naravoslovnoteh-niške fakultete Majo Pavlic verjetno najbolje poznajo Virjani in pa učenci ter učenke Osnovne šole Rodica, ki jih še posebej zanima risanje in slikanje. Absolventki Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter štipendistki Občine Domžale sem postavila nekaj vprašanj. Za katero smer si se odločila, kam te bo pot vodila naprej/ Po opravljeni srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer modno oblikovanje, sem se odločila za Studij na Naravoslovnotchniški fakulteti, kjer sem vpisala in uspešno opravila izpite na smeri oblikovanje tckslilij in oblačil. Za univerzitetno izobraževanje sem se odločila, ker sem hotela izpolniti svoje znanje modnega oblikovanja in pa zaradi želje po ustvarjanju. Odločila sem se ludi, da bom opravila pedagoški izpit, saj si želim poučevati. Vsakomur pride nekaj dodatnih tolarjev prav. Z« kaj ti porabiš svojo štipendijo? Stipendijo Občine Domžale prejemam dve leli in jo porabim predvsem za številne »šolske potrebščine«, saj moj študij z vsemi vrstami papirja, barvami, čopiči in blagom predstavlja kar velik finančni zalogaj. Poleg tega denar pride prav ludi pri stroških prevoza v Ljubljano in za malico. Ti ostane kaj prostega času'.' Kljub temu. da mi ob študiju ne ostane veliko časa. sem se letos odločila za sodelovanje z Osnovno šolo Rodica, kjer vodim tečaj risanja in slikanja za učenke in učence, ki bodo opravljali sprejmne izpite i/ li kovne nadarjenosti. Ob tečaju si sicer rada kaj zašijem, preberem knjigo ali sc odpravim v kino, v pripravi pa imam tudi vodenje začetnega šiviljskega tečaja. Kaj misliš, kakšen je recept za »uspeti«? Mladi, ki si želijo uspeli, morajo dobro premisliti, kaj si resnično želijo in nato iti s polno mero poguma, pridnosti in zaupanja proti svojemu cilju. Pomembno jc, da nikoli ne obupajo. Ob tem govori pesnem Toneta Pavčka, ki sc mi zdi zelo lepa in na katero se velikokrat spomnim. Ko luidiš, pojdi vedno do konca. Spomladi do roine cvetlice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police. pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju tk> prave resnice, sebi do rdečice čez eno in drugo lite. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kovu poskusi: vnovič in zopet in znova. Tempo je v današnjem času iz. dneva v dan hitrejši. Če si želimo nekoliko višjega standarda, moramo v to vložiti tudi precej svojega časa in energije. Pri tem seveda ne smemo pozabiti nase; pomembno je ohraniti notranji mir in ustvariti občutek zadovoljstva in ljubezni. lxpo pa je vse tO deliti tudi z drugimi. Srečno in uspešno tudi v prihodnje' BOJANA VOJSKA Sedemdeset let bajtarstva na Veliki planini Na Vel 'ko planino res dolga je pol, čez Pasje pečine jo maha en trot... Na Vel 'ko jo maha na Malo pa gre, na ramah 'ma dilce, oj, dilce nove... (pesem /. naslovom Vclikoplaninska, iz pesmarice Sto planinskih pesmi, ki jo je izdalo PD Bajtar leta 1995) V 20-tih letih seje v Sloveniji razmahnilo smučanje. Velika planina je hila blizu Ljubljane, razmeroma lahko dostopna inje s svojimi pobočji nudila ugodno smuko. Na Planini je bila takrat le ena Planinska koča, kije bila velikokrat pretesna. Pastirske bajte pa so samevale v zimski pravljici in bile kot nalašč za zatočišče. Tako se je leta 1930 prvi turist (tako kmetje imenujejo najemniki' i zmenil s kmetom za najem pastirske bajte za čez zimo. Prvemu naieniniku so sledili se mnogi. Pastirske bajte, ki so bile do takrat namenjene le za poletno vreme, so ob-lepili s kartonom in lepenko, da jc manj pihalo, postavili dimnik, prinesli štedilnik... Bajte so imele lakral namrcC še odprto ognjišče. Prvi najemniki so bili predvsem mladi fantje, ki so radi smučali in s svojimi »druščinami«, kraljevali na Planini, na Veliki, Mali in Gojški, a največ na Veliki. In tako se je začelo bajtarstvo. Vsak bajtar ima svojo zgodbo, svoj intimen odnos s Planino in s tem kar se je na Planini godilo in sc godi. Občutek o tem kaj je bajtarstvo, so različni. Za nekatere je to vzdrževanje pastirskih bajt v zimskem času, za druge družabnost, pa bajtarske aktivnosti, sprostitev, smučanje- Opredelitev bajtarstva je torej precej ohlapna in se je skozi čas tudi spreminjala. Na splošno pa je bajtarstvo na-jemništvo pastirskih bajt (kar zajema odnos med kmetom-lastnikom bajte in bajtaijem-najemnikom, ki je omogočil, da se je bajtarstvo sploh razvilo. Grajen je na zaupanju. Kmetu jc koristilo, da je bajtar skrbel za bajto in da je bila ta pozimi kurjena in prezračena, pa še najemnina mu jc pomenila dodaten zaslužek), bajtarstvo je tudi medsebojno združenje in danes tudi PD Bajtar kot formalni nosilec vseh bajtarskih šeg in navad, ki so se razvile skozi pestro - sedemdesetletno zgodovino bajtarstva na Planini. V drugi svetovni vojni so bile požga-ne skoraj vse pastirske bajte na Planini (več kot stot Kmetje so takoj po vojni zgradili nove in nadaljevali s pašo poleti, iu tudi spel omogočili bajtarjem Planino pozimi Vedno več bajt je bilo zasedenih, tako so se oblikovale bajtarske druščine, ki so imele svoje hajlarskc župane in si spontano organizirale družabno življenje Na Planini je v tem času zraslo več planinskih domov, ki so nudili prostor za širše druženje. tedanja oblast je bolela porušiti pastirske bajte in zgraditi zadružne hleve. Spomeniškemu varstvu je uspelo zaščititi to avtohtono in izjemno kulturno dediščino. \ sesidesetih letih po besedah bajtarjev ta idilični svet zmotila gondolska žičnica in gradnja počitniškega naselja in smučarskih naprav. Bajtarji so ob tem začutili potrebo po trdnejši povezanosti in identiteti, predvsem vclikoplaninski bajtarji, in so izdelali bajtarski znak. značko, žig, zastavo. Tako jc prišlo do prvega sestanka in srečevanja tudi v dolini. Maloplaninci so se že prej dobivali v dolini, vendar bolj /. namenom, da so hodili skupaj na Planino in tako lažje gtztli sneg saj jc bila takrat pot na Planino pravi podvig. Imeli so tudi svojo zastavo in gojili družabne domislice, ki so se dogradile z združitvijo bajtarjev Mak in Velike planine, kar sc je zgo- dilo leta 68. Takrat so določili tudi druge funkcionarje in razvilo sc jc pravo županstvo bajtarjev. Bajtarstvo je tako začelo dobivati novo obliko in vsebino. Bajtar je postal tudi nosilec bajtarskih aktivnosti, ki so postale tradicionalne. Tc vsako leto napove bajtarski koledar. Bajtarji so organizirali Sc druge akcije. Veliko smeha in zabave pa je bilo na bajtarskih krstih Zabavnih dogodkov lakih ali drugačnih je bilo polno. S povečanjem članov z vseh planin je županstvo bajtarjev postalo druStvo s precej široko zastavljenim programom, ki se je v sredini sedemdesetih let kot sekcija priključilo PD Kamnik. Konec osemdesetih let pa se jc županstvo bajtarjev preimenovalo v PD Bajtar, s sedežem Pri planinskem orlu na Stahovici, in tako postalo samostojno društvo. Čeprav nekateri menijo, da bajtarstvo ne bi smelo biti in da ni društvo.. Medtem sc je struktura bajtarjev spremenila. Bajtarji niso več le planinci in pretežno mladi fantje iz Ljubljane in Kamnika, ampak mešana družba iz različnih delov Slovenije, ki je postala tudi vedno bolj družinska zadeva Nekateri so bili bajtarji le kratek čas, nekateri so ostali 40,50 let najemniki past. bajte. Nekje je najemnik bajte cela družina, drugod le posameznik Letos je na Veliki oddanih približno 24 bajt, na Mali II, na Gojški I4_ Danes PD Bajtar šteje okrog 130 članov (član je lahko kdorkoli). Društ vo vodi predsednik, ki jc še vedno hkrati župan, pomagajo pa mu odborniki: tajnik, blagajnik, kulturnik, gospodar, župnik, kuhar, policaj, dimnikar, »dohtar«, markacist, reševalec in zapisnikar. Se- stanki društva pa so vsako prvo sredo v mesecu pri Marjanci v Kamniku Svoj pečat bajtarstvu je dal vsak posameznik, še bolj pa vsak župan. Spremembe v vsakdanjem načinu življenja v dolini vplivajo na način življenja bajtarjev na Planini. Najprej so obiskovali Planino zaradi smučanja, kar jc preraslo v potrebo po skupnem druženju, skupni identiteti in po formalnem društvu. Iz spontanega druženja, katerega edini namen je bila zabava in sprostitev se je razvila potreba po bolj odgovornem druženju glede pomembnejših vprašanj o Planini. Danes pa nekateri ugotavljajo, da gre bajtarstvo spet nazaj h golemu druženju in sc nič več ne loteva vprašanj v zvezi s Planino, in hkrati pa vse več ljudi išče mir in nc le druženja Nad vsem tem dogajanjem pa še vedno botrujejo megla in pa veter in sneg ki hemalokdaj dajo vedeti obiskovalcu, kdo ima zadnjo besedo. Bajta je povezovala in povezuje bajtarja, kmeta in pastirja na način, ki se ni razvil nikjer drugje. Bajtarji so vplivali in vplivajo na podobo Planine, bajt, odnosov in utripa. Z bajtar-stvom se je namembnost pastirskih bajt razširila, tako ne služijo več le kot sekundarno bivališče pastirjev, ampak tudi modernemu človeku kot oblika turizma in še več, za razvoj •specifične kulture. Bajtarstvo jc pripomoglo, da Planina in bajte Sc danes živijo tudi pozimi, da je bivanje v preprostem bivališču, kot so bajte na Planini, za sodobnega človeka sproščujoče. Dokazuje, da gre za obliko turizma, za kraj, kamor se človek pogosto vrača in sc bogati. Take planine, s tako bogato zgodovino in specifičnim izrazom kot je na velikoplaninski planoti, ni nikjer drugje Ali se zavedamo njene vsebine, na eni strani oblasti, ki odločajo o njeni usodi, in na drugi, vsak od nas? Članek o bajtarstvu. na podlagi diplomske naloge in ra/iskave (ki so jo podprli tudi SOU v I jubljani in študentska kluba Domžale in Kamnik), ki je objavljena v knjigi: Ko se planina pre-obleče. TEJA HLACER, univ. dipl. etnologinja Medobčinsko društvo invalidov Domžale Zaključek jubilejnega leta »Invalid - tvoj prijatelj ni klic po usmiljenju, pač pa klic po ustvarjanju pogojev za enakopravno delo in življenje - to je klic po toplih človeških medsebojnih odnosih, po topli razumevajoči človeški roki in lepi besedi,« so besede, zapisane v zborniku, ki gaje Medobčinsko društvo invalidov Domžale izdalo ob svojem srebrnem jubileju. Zadnjo soboto v marcu so namreč v hali Komunalnega centra Domžale praznovali 25 let uspešnega dela in se ob tej priložnosti zahvalili vsem svojim dolgoletnim sodelavcem za uspešno delo, skoraj tisoč članom in članicam pa pripravili pester kulturni program. To je bila obenem najbolj množična pri redi lev Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki je ob tej pripravil šc vrsto drugih prijetnih srečanj, rekreativnih in športnih prireditev, okrevanj v toplicah, izletov po tujini in domovini, pa Se vrsto srečanj s svojimi člani, ki se veselijo vsakega obiska in stiska tople dlani. Posebno skrb so namenili težkim invalidom, za katere so pripravili večdnevno okrevanje v Termah Topolšica, jim sofinancirali okrevanja in skrbeli, da so bile dejavnosti primerne tudi zanje. Zaključek jubilejnega leta so člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale pričakali delovno. Pripravljamo namreč svoj delovni koledar za leto 2001, v okviru katerega bodo vse svoje člane in podporne člane seznanili s svojimi aktivnostmi v letu 2001 ter jih povabili, da sc jim pridružijo. Več tisoč izvodov koledarja bodo pridni poverjeniki odnesli na domove vseh invalidov ter njihovim prijateljem in jim zaželeli veliko sreče in zdravja v letu 2001. Posebej pa so za težke in starejše invalide pripravili tudi tradicionalne pakete, ki jih bodo odnesli na približno tristo domov in v prijetnem klepetu polepšali dan nekaterim invalidom in invalidkam, ki so zaradi invalidnosti ali starosti predvsem doma. Gospod Edvard Završnik, predsednik Medobčinskega društva Domžale, sc ob koncu letošnjega leta prisrčno zahvaljuje vsem rednim in podpornim članom in članicam za sodelovanje, poverjenikom za uspešno opravljeno delo, ki je prineslo veliko veselja v življenja vseh, ki so jih obiskali, hkrati pa se zahvaljuje tudi vsem pokroviteljem ter sponzorjem, ki so s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki omogočili, da jc bilo leto 2000 za invalide prijazno leto. In kaj vošči g Završnik vsem svojim članom in članicam: »Predvsem veliko zdravja in sreče, osebnega zadovoljstva in da hi radi prihajali v društvo, kjer smo vsakogar posebej veseli. Vzemite si čas in pojdite z nami na okrevanje in izlete, pridružite se nam v naših športnih in rekreativnih dejavnostih in sporočite nam, če vam lahko kakorkoli pomagamo. Verjemite, da je skupaj vse lažje. Vsem skupaj želim, da bi se ciiimrkr.il srečali in da bi vsi prijetno preživeli praznične dni pred vstopom v leto 2001.« V. V. Društvo izgnancev Domžale Morda končno do zakonov v letu 2001? Društvo izgnancev Domžale lahko leto 2000 oceni kot uspešno -vendar le glede na dejavnosti, ki jih je opravilo društvo, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s sprejemanjem zakonodaje s področja žrtev vojne, kjer smo ostali skoraj v enakem položaju kot v prejšnjem letu. Obljube o sprejetju zakona so ostale na papirju in nič ni videti, da bi se kmalu realizirale. Premik pomeni le nemški Zakon o ustanovitvi sklada ».Spomin, odgovornost in prihodnost«, po katerem naj bi del odškodnine dobili tudi prisilni delavci iz Slovenije. Ob tej priložnosti obveščamo vse nekdanje prisilne delavce, ki niso izpolnili obrazcev o prisilnem delu, da to storijo čimprej. Hkrati vas obveščamo, da »posebna pisarna« v zvezi z informacijami o nadomestilih za prisilno delo, o kateri ste lahko slišali po medijih, še ne dela. O za- četku njenega dela vas bomo pravočasno obvestili. Ob koncu letošnjega leta vsem našim članom in članicam želimo prijetne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2001, hkrati pa vas vse obveščamo, da bo Občni zbor Društva izgnancev Domžale 18. januarja 2001, ob It. uri, v dvorani Delavskega doma na Viru. Pregledali bomo opravljeno delo, sprejeli program za leto 2001, DRUSTVO IZGNANCEV SLOVENIJE / t "\ 1941 A 1945 prisluhnili najnovejšim informacijam s področja varstva žrtev vojne in v kulturnem delu zaploskali našim gostom. Kamniškim kolcd-nikom. Prijetno praznovanje in nasvi-denje na tradiconalno novoletnem srečanju 21. decembra 2000, ob 13. uri v Majčcvcm dvoru v Jaršah. D. I. Moravče-Domžale Neznano je znano Bralcem Slamnika želimo v kratkem predstaviti naše Planinsko društvo Moravče. Društvo je še mlado, s petletnim stažem. Ima 650 članov, tudi z območja občine Domžale in ostalih občin. Upravni odbor vsako leto v jesenskem času organizira enodnevni izlet v neznano. lako je bilo tudi v soboto, 14.oktobra 2000. Petdeset planincev se jc vkrcalo v avtobus v Moravčah in odpeljali smo sc v Domžale, kjer se nam jih jc pridružilo Se nekaj. Med vožnjo sta vodiča Janez JESENŠEK in Leon LAV-RIČ povedala kam potujemo in razdelila vprašalnike Po nekaj kilometrih vi i/nje proti Trojanam sta povedala, da bomo obiskali rojstni kraj Antona Martina Slomška. To sc jc tudi zgodik). Tam v Slonu pri Ponikvi nas je sprejela prijazna vodička in nas popeljala v prvo nadstropje, v veliiko dvorano. Ogledali smo si krajši film o življenju in delu Antona Martina Slomška, vse prostore v muzeju, kupili spominke in se zahvalili vodički za vse. kar nam je v kratkem času lahko nudila. Po ogledu muzeja smo se peljali po dolini Svetega Janeza Krstnika, na ogled Zičkc kartuzije. Potem pa smo šli peš do Pustove hiše. v kateri jc spominski muzej NOB. I udi tu nas je počakala vodička in nam pokazala prostor, v katerem smo videli zanimive predmete in listine iz druge svetovne vojne. Naš cilj pa jc bil »tolsti vrh«, bile zakoncev IRSIČ I ranči kc in Jožeta iz Konjiške vasi. Tam gori, na Tolstem vrhu. opravljata svojo gostinsko dejavnost, saj imata tudi vinograd in dve kleli, v katerih sta letošnje leto napolnila okoli 1800 litrov belega in rdečega vina. Sprejem pri družini IRSIČ jc bil enkratno prijazen. Ponudila sta aperitiv dveh vrst žganih pijač in prigrizek, potem pa vse moravske planince povabila v veliko sobo, kjer je bilo vse pripravljeno za obilno domače kosilo. Po kosilu je hila zabava ob glasbi znanega harmonikaša na diatonično harmoniko, I ranceta FUiRETA, ki jc izdal žc deset kaset. Seveda ni manjkalo plesalcev, ki so sc urno vrteli pozno v noč. Kot vsako lelo jc Planinsko društvo Moravče pripravilo srečelov z dobrimi dobitki, kar 240 jih je bilo. Srečke so bile po 500 tolarjev in vsaka jc zadela. Tudi gostitelja IRSIČ sta jih nekaj kupila in bila zadovoljna z zadetki. Tako smo preživeli lep sončen dan v tamkajšnjih krajih, pri prijaznih ljudeh, ki sc jih bomo šc dolgo radi spominjali in sc tja Sc kdaj vrnili. JOŽE NOVAK Večina naših bralcev in bralk najbrž ne ve, da so bile 3. decembra 2000 volitve članov Sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter volitve odbora, ki bo to področje pokrival na območju naie občine. Volilni odbor na fotografiji je vodil volitve na sedežu Občine Domžale, kjer je bila volilna udeležba 13,6-odstotna. Na zdravje! Ste do sedaj hodili po vino v Vipavsko dolino ter se jezil na promet in na to, da ga za radi policije niste smeli poskusiti kozarček ali dva, čeprav Bij vam ga je prijazni lastnik vztrajno ponujal. Sedaj so te skrbi odveč, saj so Domžale bogatejše za vinsko klet družine Vidmar iz Prcserij pri Braniku. Ravno pred Martinovim so jo odprli na Ljubljanski cesti 19. Veliko število znanih obrazov iz Domžal in okolice je dalo slutiti, da bo klet dobro obiskana. Kakovost in velika izbira različnih vin pa je jamstvo, da bo to tudi res malce, pa bodo dodali tudi bližajoči se prazniki. DJD Vesela družba moravskih planincev na Tolstem vrhu, Občini Slovenske Konjice, pri obilnih dobitkih - srečelova. Foto: Jože Novak stran SREČNO Gospa Marija Nemec - najstarejša Radom I janka Leta, desetletja in stoletja bežijo in minevajo - tako je prešlo tudi 2(1. Stoletje, Starejšim ljudem z leti peša in usiha spomin celo na pomembne dogodke v njihovem življenju. Najdejo pa se posamezniki, ki se živo spominajo vsega, od zgodnjega otroštva naprej. Mednje spada tudi živahna in vesela Radoml janka, Marija Nemec ali po domače Kotenkova Mici, ki ima za sabo že devet križev. Devet let pa je tudi žc vdova. Spoštovana mama, babica in prababica v šestimi vnuki. Pri svojih skoraj 92 letih sle neverjetno gibka in živahna, tako m delo kot za pogovor in vse drugo. Med pogovarjanjem ste kar skočili izza mize, kadar je bilo treba dati v zidan štedilnik poleno na ogenj. Kako se kaj spominjate svojih otroških let? Bili smo veiika družina. Staršema se jc rodilo devet otrok, toda trije so že v zgodnjih letih umrli, pri letii pa tudi obe sestri. Tako sem imela pel bratov. Kmetija je hila srednja, velika za pol grunta, pozneje pa so ata šc veliko zemlje dokupili. V hlevu je bilo sesl do sedem glav goveje živine in ravno toliko prašičev. Imeli smo tudi par konj. Ker nisem imela sestre, doma ni bilo kakšne otroške igre Včasih sem šla k sosedovim Peregrinovim, da sva se /, Minko igrali in pogovarjali. Otroci smo poleti hodili nabirat borovnice, jeseni pa jc bilo v gozdovih veliko gob. Spominjam sc, da sem žc od malega pomagala pri različnih gospodinjskih opravilih, posebno ker še nismo imeli štedilnika in smo vse kuhali v peči. Vseeno pa sem si našla čas, da sem veliko brala. Koliko ste bili stari, ko ste začeli hoditi v osnovno šolo? Ja, kar s šestim leti. Za to so sc šc posebej prizadevali mamil, češ da bo punca po končani šoli prej »za ponucat« pri delu. Šola jc bila dyc leti pri Polžu, štiri leta me jc učil Krištof v šoli pri cerkvi, zadnji dve leti pa sem ob četrtkih hodila v »ponavljal-no«, kot sc jc takrat reklo. V teh dveh letih pa sem bila doma žc kar za »ta malo« deklo. Torej ste že kot mlado dekle veliko delali? Ker jc mamo mučila hrbtenica, sem že z 12. leti mol/.lii krave in krmila prašiče - pa kuha, peka, pomivanje, pranje in čiščenje! Kmalu jc bilo treba ob košnjah prijeti tudi za koso. Nekoč so ata ob dveh ponoči začeli klicali: Alo, dekle, vstal' bo Ircba, greva k sosedovim Mlckarjevim pomagat kosit. In košnja sc je vlekla ure in ure Na polju smo veliko okopavali in pleli. Vedno smo imeli vse sproti podela-no in pospravljeno. Ja, imeli smo čedne njive in travnike. Zato pa smo včasih kar garali. Ob vsem tem smo jedli zelo skromno. V oktobru smo večkrat preživeli kar z. gobami - zjutraj »tenslane«, opoldne oki-sanc s krompirjem, zvečer pa kostanj. V glavnem pa smo jedli zabeljeno ali mlečno kašo, ješprenj, fižol, koruzne ali ajdove žgance, močnik, kislo zelje in repo ter polento. Mleko je večinoma šlo v mlekarno, za »kofe« iz cikorije pa ga je bilo že skoraj škoda. Hvalabogu, da dobrega kruha ni nikoli zmanjkalo. Kako so pa odraščali bratje? Brat Jože se je šel učit za mlinarja, France in Jernej sta študirala, Jurij sc je pri Remcu (Stol) izučil za mizarja, Janez pa je bil doma za »ta mladega«. Leto 1932 je bil v Radomljah velik dogodek. Res je, Brat Lrance je imel novo mašo. Ja, saj to je opisano tudi v radomeljski knjigi. Šc posebej pomembno je bilo zalo, ker je šel potem v misijon. Dvajset let je bil na Kitajskem. Zaradi revolucije se je v letu 1954 vinil domov. Postavljen je bil za vi- zitatorja lazarislov. uradoval pa je v Beogradu. Bil je duhovnik in misijonar z dušo in srcem, pokopan pa jc na Mirenskem gradu. Bral Jernej je bil bolj nesrečen, kajne? Drži. Po Francetovih besedah jc bil Jernej še bolj nadarjen. Po klasični gimnaziji je začel študirati medicino, toda med vojno in revolucijo sc je vse podrlo. Bil jc pri domobrancih na Turjaku, Kočevski žboi pa mu je končal življenje. Med vojno pa ste izgubili tudi brata Janeza. Leta 1942 sla šla z deklo v gozd po steljo. Domov se je s praznim vozom vrnila samo dekla. Vsi smo bili zelo prizadeti. Zakaj.je bilo treba pod rušo spraviti tako dobrega in miroljubnega človeka, kot je bil naš Janez? Mama so več let brskali po kolovških gozdovih, da bi kje našli njegov grob. Kaj pa vaša poroka, kdaj ste se poročili? Nič premlada, stara sem bila 26 let. Z možem To-netom sva zgradila novo hišo in se po poroki vselila. Zaposlila sem se v tovarni Induplati. Na »šiht« sem hodila dve leti in pol. Ko se je rodila hčerka Marica, sem imela amo dva meseca porodniške. Dve leti pozneje je bil rojen sin Tonči. Kar lepo smo sc imeli. Podedovala sem toliko zemlje, da smo redili kravo ter po dva ali tri prašiče. Zdaj je Tonči v Nemčiji, z veliko družino pa me večkrat obišče. Marica pa je Zal že umrla. Gospa Kotenkova Mici, izredno dobro sc spominjate tudi otroških let. Veliko zanimivega ste povedali. Prisrčna hvala za pogovor in prijazne besede Želim vam zdravo in zadovoljno življenje. Ko sem prišel na pogovor, sem takoj opazil izredno urejen vrt in pospravljeno dvorišče, v sami hiši pa je vse čisto in vse na svojem mestu. Preprosto povedano, prijeten dom in vzor urejene hiše, v kateri Marija Nemec živi sama. Je vedrega in veselega obraza ter hitrega koraka. Da hodi s palico, je nič ne moti. Zanimivo pa jc, da si oba vrta sama prelopata. Takole je rekla: »Vsak dan po malo, pa gre.« Prašičev že deset let nima več, ima pa kokoši - in ta redoljubna ženska kokošnjak vsak dan po-čedi. Imela pa je eno samo pripombo, češ, da so ji očala »opešala«. Ker veliko bere, bo le morala po nova. Zelo je zadovoljna s prijazno sosedo. Večkrat jo obiščeta tudi zet Lojze in vnuk Sašo, ki sta ji v telesno pomoč - v duhovno pa ji je velik molek, ki visi ob kuhinjskih vratili. FRANCE CERAR »Med našimi rojaki v Benečiji in Goriškem« Slovenski katoliški izobraženci smo se v okviru študija na Socialni akademiji podali v soboto, 28. okt. 2000, v Beneško Slovenijo. Namen ekskurzije je bil, da sc podrobneje seznanimo z. zgodovinsko usodo in zdajšnjim stanjem ter možnostmi Slovencev v Benečiji, na Goriškem in širše. Vreme nam jc naklonilo izjem- nil z dvojezičnim šolslvom in sre- no lep, sončen dan. 1'od strokov nim vodstvom g. dr. Petra Vcnc-l.jn, ki je državni sekretar urada za Slovence po svetu, smo si pridobili mnogo spoznani in vtisov. Preveč, da bi jih bilo mogoče vse strniti v ta kratek zapis. Vendar omenjam le nekaj zanimivih drobcev. Slovenci so v omenjenih pokrajinah ponekod v porastu, drugje v upadu. Prisotno jc tudi izseljevanje. Kmetijska zemljišča so brez gospodarjev, lastniki so neznani. Postankov in srečanj je bilo veliko. V Špel ni Slovcnov nas je Sprejel dr. Rulnr, član Tržaškega raziskovalnega inštituta Slovencev, ki jc tudi član Raziskovalnega inštituta Slovenije o narodnostnih manjšinah. Podrobno nas je sezna- diščem, hotenji Slovcncev-zamej-cev sploh. Prav tu šolniki in duhovniki zgledno sodelujejo. Misel in spomin na Ivana Trinka-Zamej-skega (Beneški Čedermac) sta krepko zasidrana v miselnosti beneških rojakov. Po njem se imenujeta Kulturni dom in knjižnica, pred obema stoji njegov kip. Že nas je vabil Čedad. Slovenci, Furlani in Italijani prav tu ustvarjajo že od svojih davnih prednikov prav posebno jezikovno in narodnostno kulturo. Po skupnem ogledu sem se z. znanko podal med ljudi. Tudi tu naju je sprejela lako pojoča domača govorica. Čedad ima znamenitost, ki je edinstvena v vsej Italiji - spomenik najznamenitejši igralki 19. stol Adelaide Pisto-ri-Animma [taliana. Končno je pred nami najlepši trenutek vzpon na Staro goro nad Čedadom. To jc najzahodnejša slov. Marijina božja pot: Videl sem že veliko romarskih poli, a ta je kol biser Benečije. Kar prevzame človeka na tem vrlin, je edinstven razgled vse tja do morja in v Slovenijo, lega ni mogoče opisovali, to moraš doživeti. Čas in pol nas zapeljeta v Gorico. Tod si ogledamo prečudovito grajen Kulturni center Lojzeta Bratuža. Zgrajen je s sredstvi Slovencev, Italijanov, katolikov in neverujočih. Vsem je na voljo. V osvežitev spomina, Lojze BratUŽ jc bil predvojni komunist, ki so ga fašisti prisilili, da je popil kislino in umrl v hudih bolečinah. S poimenovanjem po njem ohranjajo spomin nanj in na čas, ki sc ne sme ponoviti. Počasi nas večerni mrak sili na pot domov. Z doživetji, ki jih prcmlcvamo v sebi, nas avtobus pripelje v Ljubljano. Stiski rok, pozdravi in raziđemo se vsak v svojo smer. V vseh nas pa zagotovo ostaja lep, svclal trenutek na vsa srečanja in spoznanja, da sc med rojaki onstran meje počutiš prav domače in prijetno. LEON SENGER Prostovoljno gasilsko društvo Jarše-Rodica V,cm krajanom, drugim društvom PGD želimo blagoslovljene božične praznike, ter obilo 1 zdravja, miru in da vas v letu 2001 ne bi prizadele nobene nesreće, to vam želijo gasilci i/ PGD Jarše-Rodica Turistično društvo Jarše-Rodica Vesele božične praznike, ter obilo zdravja, sreće, miru želimo krajanom KS Jarše-Rodica ter vsem turističnim društvom v občini in izven. Upravni odbor TD Jarše-Rodica Jubilej Danice Zidarič - 90 let Konec novembra je visok življenjski jubilej praznovala Danica Zidarič, učiteljica, ki jo njeni učenke in učenci ter tisti, ki smo se z njo v šolah srečevali, poznamo in cenimo kot skromno, pošteno in odkrito sogovornico, lovarišico v najlepšem pomenu besedo. Rodila se je pred 90 leti blizu Plevlja, otroštvo pa preživljala v Buzetu, kjer je bil oče carinik. Ko se je pridružil Maistrovim borcem, je mati s štirimi otroki Irpela pomanjkanje in ko so ji Italijani hoteli otroke odvzeti, se je umaknila k sestri učiteljici v Mat ulje. Tako je Danica prvič postala begunka. Po koncu vojne jih je oče odpeljal v Celje, kjer je dobil službo. Po šolanju v Celju in na učiteljišču v Mariboru je Danica začela pot učiteljice v Miklavžu pri Ormožu. Tam jo je doletel začetek 2. svetovne vojne. Že 10. maja 1941 so jo zaprli. Kol članica Rdečega križa od leta 1938 in zavedna Slovenka je aretacijo pravzaprav pričakovala, a nadučitclj. ki je z veseljem pozdravil okupatorje, ji je onemogočil umik k materi v Celje. Tri mesece je bila zaprta v Mariboru in na Ptuju, avgusta 1941 pa so jih iz Meljskc kasarne prepeljali na železniško postajo in ko so videli kompozicijo živinskih vagonov obrnjeno proti jugu, so se razveselili. Res so jih v Čačku, kamor so pripotovali po tednu dni vožnje v nemogočih higienskih razmerah in lačni, lepo sprejeli Po nekaj dneh zapora so jih prevzele kmečke družine za pomoč pri delu. Danica ni delala na polju in pri živini, ampak so jo zaposlili v vaški Soli, kasneje pa v šoli za begunske otroke. Bolnim, shiranim, sirotam iz Slovenije, Kosova. Hrvaške ni bila le učiteljica, pač pa tudi mati, negovalka, tolažnica. Vse do decembra 1944, ko so jih iz osvobojenega Čačka prctneslili v takrat prijateljsko Bolgarijo, ki jc ponudila otrokom okrevanje in oskrbo. Danica pa jih je spremljala. Šele oktobra 1945 se je vrnila v Miklavž, dobila službo v Podgradu na Primorskem, vmes opravila Pedagoško akademijo in pristala v šoli v Radomljah. Več kot 40 let je bila učiteljica in lem je rada priskočila na pomoč bo Nadi, znani partizanski učiteljici na T čevskem, ali pa se odzvala vabilu katc žalskih šol in otrokom pripovedoval izgnanstvu in skrbi za sirote. Z izjer som in ljubeznijo je pripovedova jateljih, ki so jo sprejeli v njenem drugem begunstvu. Nikoli ne boni pozabila razočaranja in žalosti, ki io je izražala ob razpadu Jugoslavije Ljudje iz Čačka in drugi, ki jih jc spoznala v izgnanstvu, so bili vendar njeni prijatelji, s katerimi je vzdrževala tesne prijateljske vezt Presenečena sem jo nedavno srečala na okrogli mizi o devetletni šoli. Živo se je zanimala za novosti, ki jih prinaša. Posebej jo jc skrbelo, če bo prijazna do otrok in učiteljev in če bo poskr bela za vzgojo kritičnih, pokončnih ljudi. Tako je v Soli delovala sama predvsem z zgledom, manj z besedami. Bila jc učiteljica. Mnogi srno se napajali iz njenega studenca znanja in dobrote. Zato ji njeni tovariši iz vrst ZLSD želimo, da bi doživela Se mnogo lepih, srečnih trenutkov. ANDREJA POGAČNIK JARC tuui po-jdisi kolegici Travi na Ko-ere od dom-da o svojem ■milim zano-o svojih pri- Jesensko kolesarjenje v neznano Jesenska kolesarjenja in sprehodi so balzam za naše duše, raznolikost barv pa blagoslov za oči. Letošnje leto so moravski upokojenci uspešno končali kar dvanajst kolesarskih izletov in pohodov - vse od spomladi do pozne jeseni. V obe sekciji je vključenih kar 120 članov in članic. Na Martinovo soboto smo pripravili kolesarski izlet v neznano. ( iij je bila kmetija odprtih vrat »Pr Sokl« v Zagori-Ci pri Kovali. Vreme je bilo lepo, vožnja pa nc prevefi dolga in naporna, lako da smo vsi z. lahkoto prišli na cilj. Prijazna gospa Ani nas je pogostila / domačimi pijačami in hrano in nam tudi povedala, kakšne Skupinska fotografija kolesarjev z go. Ano. specialitete lahko dobimo pn njej, Ob koncu naj povem, da se pri njej radi ustavljajo številni gostje, ki so že peto leto zelo zadovoljni s ponudbo. Tekst in foto Jože Novak PODAJ MI ROKO, ČLOVEK stran 14 Božič -praznik božjega obiska Vsi vemo, da bi bilo brez svetlobe življenje na Zemlji nemogoče. Svetloba se po eni strani »razodeva« kot materija in po drugi strani kot valovanje, toda kaj svetloba dejansko je? Ali je učinek nečesa »pred-svetlobnega«? Ce analogno postavimo vprašanje o božiču, potem je to. / zgodovinskega stališča gledano, rojstni dan Janeza Kristus;), malega boga. Od tod tudi beseda Božič. Vendar, ali je božič samo to? Ai ni izpolnitev starodavnih starozavez-nih prerokb ali napovedi o Odršenikovcm rojstvu? Božič ima torej božje - človeški, to je dvojni izvor, bi lahko rekli. O božiču se je Bog sam, pra-vzrok vsega nastalega, sklonil nad človeško majhnost in človeku po Jezusu Kristusu poka/al pot. ki vodi v duhovno svetlobo, ki je On snu. Bog se je učlovečil, postal torej človek, in od njegove POLNOSTI smo vsi prejeli, razen tistih, ki so se sami prostovoljno dali zapisat temnim silam, saj poznamo Kneževićeve besede, ki še kako veljajo. Človek je stvar, ki bi se je razveselil celo Bog, zaradi katere pa je bilo včasih samega vraga sram. Božič je večplasten praznik, najprej praznik Kristusovega rojstva, in hkrati razodetja božje ljubezni do človeka, jc praznik miru. kulturni in nenazadnje družinski praznik, praznik posebne družabnosti, praznik, ko sc ponavadi zbere vsa družina ob jaslicah, slavnostni večerji ali kakorkoli že. Ker so nekatere naše družine dobesedno »razmetane«, ima božično praznovanje za slovenski narod poseben, svojstven pomen. Slovenci in tudi drugje po svetu, praznujemo božič na različne načine, do sem smo lahko brc/ pripomb. Kdor pa pravi, da ga nc praznuje, ga je s tem implicite že priznal. Kdor pa bi hotel božični praznik »oropati« njegove verske sporočilnosti, bi po teologu Guentherju Zornu iz Aachena v Nemčiji ravnal podobno, kakor če bi moškemu ali ženski hoteli odstraniti spolovila. Naj se sliši, kakor hoče. toda zgodovine verskega razumevanja božiča in njegovega bistva ni mogoče siromašni ali kakorkoli potvarjati Kai je torej imperativ božičnega, to je najprisrčnejšega krščanskega praznika? Boga ne moremo ljubiti brez človeka: Kdor pravi, da ljubi boga, do potreb sočloveku pa nima posluha - konkretno do Posoča-nov - je lažnik in v njem ni resnice. V Božiču poglobimo svojo vero. če smo s lega brega, na božičnem »pladnju« pa naj bi ludi izstopala občestvenost v znamenju miru in sprave in bila prisotna vse dni novega leta 2001. Vsem, ki prebirale Slamnik - časopis namreč prebiramo, knjigo pa beremo - in ne boste prezrli pričujočega razmišljanja, želim blagost srca v božičnih praznikih, kakor so blagi otroci, ki privc-kajo na svet. čestitam za dan samostojnosti ter želim v novem letu mir / Bogom in vsemi ljudmi dobre volje, torej ne glede na katerih političnih bregovih se nahajajo. Miru pa ni dovolj samo ljubili, za mir jc torej treba tudi kaj storiti in Žrtvovati: Delajmo torej za mir in nikoli nam ne bo primanjkovalo kruha Naš božič naj bo v zbližan ju z ljudmi, s katerimi živimo v kakršnikoli napetosti: Brez mujc pa se šc čevelj ne obuje, pravi pregovor. IVAN KEPIC hkrati pa vabi tudi druge zdrave občane in občanke, da vstopijo v vrste krvodajalcev. Krvodajalske akcije v letu 2001 Gospod Jožef Gole preje/na priznanje za 100-krat darovano Uri. Čestitamo! Gospod Viktor Jenič je doslej kri daroval 70-krat. Srečanje krvodajalcev JANUAR Občine: Moravče Lukovica FEBRUAR l [elios MA.I Občine: I )omžale Mengeš Trzin NOVKMBKR I lelios in ostali 23. 01. 2001 06, 02. 2001 28. 05. 2001 28, 05. 2001 30. 05. 2001 05. 11.2001 Območno združenje Rdečega križa Domžale želi V letu 2001 vsem tiheiiiiiiin in občan-kam veliko zdravja, sreče in zadovoljstva in prijetnih praznikov ter se hkrati zahvaljuje Za vso požrtvovalno sodelovanje v letu 2000. Pomagajmo skupaj tudi v letu 2001. Brez krvi človek ne more živeti Iskrena hvala Moja sreča -tvoja sreča Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, v katerega se vsa leta vključuje tudi Območno združenje RK Domžale. Humanitarnost in solidarnost krvodajalcev, ki po načelu prostovoljnosti in anonimnosti brezplačno darujejo kri, se je ohranila tudi skozi vse spremembe, domžalsko združenje Rdečega križa pa je eno redkih, ki po »razpadu« nekdanje občine Domžale pokriva vse njeno nekdanje območje. Plan krvodajalstva za leto 2000 je našo organizacijo RK obvezoval, da v šestih odvzemnih dneh organizira 1.200 krvodajalcev. S pomočjo vseh prizadevnih aktivistov na terenu je v letošnjih krvodajalskih akcijah sodelovalo 1.297 krvodajalcev, ki so sc odločili, da pomagajo sočloveku z. delom samih sebe - s svojo krvljo. »To je največje človekoljubno dejanje, krvodajalstvo pa največje solidarnostno gibanje,« je v svojem pozdravnem govoru na tradicionalnem srečanju krvodajalcev v Maj-čevem dvoru poudarila ga. Emili-jana Srebotnjak, predsednica Občinskega združenja RK, in svoj pozdrav končala z naslednjo mislijo: »Krvi ne moremo primerjati z denarjem ali z dobrinami. Kri je vesolje človeštva. V njej je za- pisano vse, le da vseh njenih sporočil ne znamo prebrali.« Iskreno jc čestitala vsem krvodajalcem ter jim nato skupaj s predsednikom komisije za krvodajalstvo, g. Božom Stupico, podelila priznanja: listi m. ki pa so kri darovali več kot 50 krat, pa tudi spominska darila. Slovenija potrebuje 100.000 krvodajalcev letno, da zadosti samozadostni preskrbi s krvjo. OZ RK Domžale se zaveda, da bodo le s skupnim delovanjem vseh, ki so odgovorni za to področje, ter z izobraževanjem mladih rodov zagotovili, da bo krvodajalstvo omogočalo kakovostno zdravstveno varstvo in varno življenje vseh nas. Zahvaljuje se vsem dosedanjim krvodajalcem ter jim želi srečno, zdravo in zadovoljno novo leto, 45-krat so kri darovali: Janez. Kotnik, Stane Mesar, Peter Rauh, Miha Strniša, Peter Škuf-ca, Božo Stupica, Jože Videmšek in Predrag Zebcc. 50-krat so kri darovali: Stanislav Bas. Franc Harauer, Franc Lipo vse k, Raj ko Mihclič, Janez Šmid in Franc Zaje. 60-kral so kri darovali: Jurij Bokal, Franc lleravcr, Pcler Jančar 70-krat sta kri darovala Viktor Jcnič in Peter Mišvelj. S0-krat je kri daroval Alojz Na red 100-krat je kri daroval Jožef Gole. Na srečanju krvodajalcev so pozdravili tudi Andreja Cerarja, ki je kri daroval 93-krat. Čestitamo! V letošnji akciji zbiranja finančnih prispevkov »Nikoli sami 2000«, ki je potekalo pod slogom »MOJA SREČA - TVOJA SRF.ČA«, smo z Vašo pomočjo do 20. 11. 2000 zbrali 62.712.000,00 SIT denarne pomoči. Posamezniki, delovne organizacije in ustanove pa še vedno nakazujejo svoja sredstva. Po opravljeni analizi so darovalci svoja sredstva namenili za podporo sledečim programom Rdečega križa Slovenije: • 65,10% darovalcev jc sredstva namenilo za programe materialne pomoči revnim in brezposelnim, • 13,88% darovalcev jc svoja sredstva namenilo za programe letovanja socialno ogroženih otrok, • 12,83% darovalcev jc sredstva namenilo za programe pomoči bolnim, invalidnim in ostarelim, • 4,15% darovalcev je sredstva namenilo za pomoč brezdomcem in pregnancem s Kosova, • 2,60% darovalcev je sredstva namenilo za za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, • 0,83% darovalcev jc sredstva namenilo za programe dela z. mladimi, • 0,61% darovalcev je sredstva namenilo za programe preprečevanja zasvojenosti vseh vrst. Z zbranimi sredstvi akcije »Nikoli sami 2000« smo v mesecu oktobru pripravili 20.000 enotnih prehrambenih paketov oziroma 200.000 kg pomoči v obliki prehrambenih izdelkov ter 60.000 kg pralnega praska ter jih distribuirali v 56 območnih /druženj Rdečega ki i/a, Ic-ta pa so pela z neposredno delitvijo pomoči v »TKDNU SOLIDARNOSTI« v času od I. II. do 7. II. 2000. V ljubljanski regiji, kamor spada tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale je bilo razdeljenih socialno ogroženim posameznikom in družinam 3.586 prehrambenih paketov in 10.758 kg pralnega praška oz. 46.618 kg pomoči. Poleg omenjene humanitarne pomoči, bomo z zbranima sredstvi omogočili tedenska letovanje 500 socialno ogroženim otrokom, ob koncu leta pa pripravili 560 novoletnih plakalov za Otroke ter 5.000 darilnih pakelov za slare, bolne in invalidne osebe Iskreno se Vam zahvaljujemo /a Vaše sodelovanje in Vaš finančni prispevek v akciji »NIKOLI SAMI 2000«. Zahvala velja lako v našem imenu kot tudi v imenu vseh tistih, ki bodo deležni pomoči. RDEČI KRIŽ Obisk sv. Miklavža v Domžalah Dobrota ne pozna meja. Razodeva se v tisočerih oblikah in dejanjih in jo izkazujemo na najrazličnejše načine. Kot simbol dobrote prihaja med nas vsako leto sv. Miklavž. Prinaša nam mir, ljubezen, dobroti jivost, hvaležnost, darežljivost in nas vabi, da te darove sprejmemo ter jih naprej delimo drugim. Vsak dan srečujemo številne ljudi, bodisi člane naše družine, sosede, prijatelje, znance in mnoge, ki jih še ne poznamo. Dana nam je možnost, da vsakemu podarimo delček dobrote. Velikokrat prinesemo veselje sočloveku že z lepo besedo, prijaznim pogledom ali skromno pomočjo, ki jo trenutno potrebuje. Ko pa srečamo človeka v stiski, smo potrebni večje milosti, da bo naše srce odprto za stisko drugega, da mu bomo prisluhnili in mu po svojih močeh tudi pomagali. Med nami jc veliko dobrote in zato že vrsto let prihaja k nam sv. Miklavž. Polna dvorana Hale Komunalnega centra ga je z navdušenjem pozdravila, ko jc prišel v spremstvu angelov in nagovoril vse prisotne. Otroke jc povprašal, ali so pridni, čc pomagajo svojim staršem, sc pridno učijo, znajo moliti, so dobri do sošolcev, ali spoštujejo ljudi itd. Parkeljni, ki so pred njegovim prihodom zapeljevali mlado dekle da naj bo čimbolj lena, ošabna in neprijazna, so se brž potuhnili in /bežali nazaj v pekel, kjer so spet kuhali in cvrli v ognju tiste, ki so jim nasedli. Sveti Miklavž pa ni prišel brc/ daril, prinesel jih je veliko in obdaril vse predšolske otroke Njegova dobrota jc v zanesljivo spodbudila vse prisotne, da so sklenili, da bodo v bodoče šc bolj delili darove, ki jih v obilju tudi mi vsi, vsak dan prejemamo. dr. MARIJA BIZJAK -SCHVVARZBARTL V Okrogla miza Župnijske Karitas Podaj mi roko, človek V okviru TEDNA KARITASA, ki je bil od 26. novembra do X deeemhra 200(1, je Župnijska Karitas Domžale pripravila v Kulturnem domu Iranca Kemika Domžale okroglo mizo pod naslovom PODAJ Ml ROKO ČLOVEK. Ob njej so sc /brali predstavniki institucij, ki v Občini Domžale pokrivajo področje socialnega varstva in skrbstva, ter poslušalcem predstavili oceno stanja na tem področju, zanimiv je bil tisti del okrogle mize, v katerem so sodelovali tudi ostali udeleženci, ob koncu večurnega pogovora pa so bile sprejete tudi nekatere naloge in usmeritve za nadaljnje skupno delo. Miklavž na Rovih Tudi letošnje leto smo sc v svetu KS Rova odločili organizirati iniklavžavanjc. Z učenkami nižjih razredov smo pripravili kratek program za sprejem Miklavža. Zapele in zaigrale so na harmoniko in flavto. Otroci so ga prisrčno pričakali, čeprav so se hali parkeljnov. Miklavž je obdaril 53 otrok starih do sedem let. Za zaključek pa smo prižgali ognjemet. MILAN ŠINKOVEC Voditeljica okrogle mize dr. Marija Bizjak - Schvvar/.hartl, tajnica Župnijske Karitas. je v uvodnih besedah poudarila pomen skrbi za sočloveka ter predstavila udeležence, ki so na-i(> predstavili vsak svoje področje de la. Tako jc ga. Vera Vojska z Občine Domžale predstavila skrb občine, ki poleg zakonsko določenih obveznosti s tega področja, pokriva se vrsto tiadslandaiduih storitev, ga. Nusa Šink. direktorica ter ga! Maja Horvat, vodja oddelka za starostnike ter invalide ter pomoč na domu s Centra za socialni) delu pa sla povedali, da naša občina v primerjavi / ostalimi spada med socialno manj ogrožena območja, posebej pa sta predstavili delo centra na področju skrbi za družino in starejše občane; 0 slednjih jc govoril tudi direktor Doma upokojencev g. Franc Ciostinčar. Cia. Ijli Jazbec je kot direktorica predstavila prizadevanja Centra za mlade pri razreševanju njihovih problemov; i/ Zdravstvenega doma je prišla ga. Anica Tomic in poudarila pomen usklajevanja vseli dejavnosti, predsednica Območnega združenja RK ga. Emilija Srebotnjak je predstavila prizadevanja le humanitarne organizacije, medtem koje o delu Kerilas govori g. Ione Komparc, domžalski /upnik in predsednik Župnijske Karitas. Vsak jc na svojem področju posebej predstavil tudi aktualno domačo problematiko in opo/oril na probleme s katerimi sc vsakodnevno srečuje pri svojem delu. Precej vprašanj jc bilo tudi iz občinstva. Najpomembnejše ugotovitve tokratne okrogle mize pa so bile: I. Občina Domžale v proračunu zagotavlja finančna sredstva za financi- ranje zakonsko določenih dejavnosti na tem področju, veliko denarja pa jc namenjenega tudi nadstandardnim storitvam na leni področju. Urejeno jc tudi področje t. im. socialnih stanovanj, saj k '"I" v zadnjih treh letih podeljenih bli/u 20 tovrsl-n i ti stanovanj. 2. Usklajeno delovanje vseh, ki delajo na področju socialnega varstva in skrbslva. ho /agolovilo uspešnejšo re alizacijo posameznih programov. 3. Se več poudarka jc potrebno na menjali prostovoljnemu delu, ki je sicer prisotno v posameznih organizacijah, vendar so potrebe bistveno ver jc. Pogrešil sc /lasti vključevanje mlajših upokojencev. Prostovoljna pomoč nudi zadovoljstvo obema: tistemu, ki ga daje, in tistemu, ki ga prejema. 4. Ugotavljamo, da jc v občini i/, leta v leto več starejših ljudi, ki pogrešajo predvsem prijazno besedo in topel slisk roke. Zato so /hrani povabili vse. ki imajo čas in voljo, da ponudijo roko in prijazno besedo vsem, ki ju potrebujejo. 5. Posebej jc potrebno opozorili na problematiko starejših ljudi z nizkimi pokojninami, ler kmečke upokojence, katerim pokojnina nc zagotavlja primernega preživetja (npr. v do- ..... Starostnikov), Na tem področni pričakujemo pomoč države. Ob tem naj sc preuči tudi možnosti razširitve pomoči na domu, kar bi omogočilo, da večina starejših ljudi ostane doma, dokler le more 6. Tudi v naši občini se povečuje število brezdomcev, zato je potrebno z usklajeno akcijo preučiti možnosti rešitve tega problema, saj so dosedanje kapacitete premajhne 7. Pri nadaljnjem razvoju domskega varstva starejših občanov naj sc posebna skrb nameni gradnji manjših - prijaznejših domov, v katerih sc bodo Starejši dobro počutili. 8. Posebna skrb naj se nameni ludi varstvu starejših pri /.atlet ih oseb, ki potrebujejo posebno varstvo in nego. Domovi /a starejše zanje niso najbolj primerna rešitev, zato naj se poskuša najti druge možnosti njihove namestitve 9. Za mlade je najpomembnejša vzgoja v družini, zato bodo družine tudi v prihodnje deležne strokovne pomoči institucij, V zvezi /. mladimi pa jc bilo posebej poudarjeno, da sc v občini Izvajajo številni preventivni programi v zvezi s problematiko zasvo-jenosli / drogami, mladi pa pomoč lahko poiščejo ludi v Centru /a mlade I>' Mižale. Razprava, predlogi in pobude udeležencev tet usmeritve sodelujočih, so poka/ali, da na tem področju v naši občini uspešno delamo da pa se pO javljajo problemi, katerim bo potrebno v prihodnje nameniti vre denarja in časa ter usklajenega dela vseh s tega področja I Igotovili pa smo tudi, da sc da marsikaj postoriti I prostovoljnim delom, zato vabimo vse, da sc nam pridružijo. O. U. Akcija zbiranja za dvigalo se nadaljuje Pomagajmo skupaj Nase glasilo SLAMNIK ob podpori županje skupaj z Območnim /druženjem Rdečega križa Domžale /hira finančna sredstva za pokritje stroškov ureditve dvigala, ki bo dvema invalidoma i/, Jarš omogočila normalno bivanje Do K), decembra 2000 so svoje prispevke na liro račun 50120-678-55.107 RK Domžale nakazali: Radio lin, sm Slovenije, RK Slovenije, Barbara Podlipnik, Ferdo < igale, Območno združenje RK Domžale. Občina Doni žiile Lions klub Domžale, Rota-ry klub Domžale lermil Domžale Hranilno kreditna služba Domžale, Občina Domžale, Ko RK Jarše. KLMIS Radomlje, KO RK Peče. I OSAMA Domžale. Vsem darovalcem iskrena hvala, ostalim pa srečno in POMAGAJMO SKUPAJ! stran 15 200 LETNICA ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA France Prešeren (1800-1849) V romantiki je dosegla slovenska književnost svoj vrh z velikim pesnikom Francetom Prešernom. Rodil sc je 3. decembra 18(10 v Vrbi na Gorenjskem; domači hiši seje reklo »pri Ribiču« in jc spadala v času Prešernovega življenja že med propadajoče slovenske kmetije. V Prešernovem rodu je bilo več študiranih ljudi, zlasti duhovnikov. Ko jc bilo Francetu sedem ali osem lel, ga je vzel k sebi stric Jožef Prešeren v Ribnici na Dolenjskem; tam je zapisan v »zlato knjigo« kol odličen učence. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, končal srednjo šolo, nato pa se odpravil študirat na Dunaj. Starši in strici so Želeli, da bi postal duhovnik, on pa jc vztrajal v svojem prepričanju in študiral pravo. Zato so mu v začetku odtegnili podporo in sc jc preživljal sam; nekaj časa jc bil vzgojitelj v plemiškem vzgojnem zavodu, a so ga zaradi svobodomisclstva odpustili iz službe. Končno so se strici omehčali in ga podpirali do konca študija. I.eta 1X28 se je vrnil Prešeren kol mlad doktor prava v Ljubljano. Poskušal je priti v državno službo, ker bi pa moral delati dve leti zastonj, jc to službo opustil. Postal jc odvetniški pripravnik in jc tO delo opravljal 14 let. V tem času je prosil večkrat za samostojno odvetniško mesto, toda kot slovenski pesnik in človek, ki jc bil po mnenju takratne vlade nevaren državi in cerkvi, zaželene službe ni dobil. Sele tri leta pred smrtjo je postal samostojen odvetnik v Kranju Tudi v ljubezni ni imel sreče. Primčeva Julija, lepa hčerka bogate ljubljanske trgovke, ga ni marala, čeprav ji je posvetil svoje najlepše pesmi, in je raje vzela nemškega plcmenitasa. Prešeren je imel malo prijateljev. Po tragični smrti Matije Čopa in kasneje še veselega tovariša Andreja Smoleta je ostal osamljen sredi takratne družbe, ki ga ni razumela in ga je zapostavljala. Osamelost, neurejeno življenje, nerazumevanje sodobnikov in bolezen so ga štrli. Umrl je v Kranju 8. februarja 1849 in je tam tudi pokopan. Prešeren jc pisal lirske in epske pesmi ter jih objavljal v literarni prilogi nemškega Ilirskega lista in kasneje v Kranjski čbclici ter Kmetijskih in ro-k>mžalc. V razgovoru z. naborno komisijo Ministrstva za obrambo so izvedeli, v katerih rodovih slovenske vojske bodo slu/ili, opozorjeni pa so bili tudi na možnost civilnega siuženja. Vsi naborniki, ki so šolanje že dokončali, bodo v slovenski vojski služili v letu 2001. Ostali, ki so dostavili potrdilo o šolanju, pa po njegovem zaključku. Galerija Lenček Vaši praznični dnevi so lahko z lectom in kvašenim testom še lepši Obisk v Galeriji Lonček je v teh prazničnih dneh prava paša za oči, ki se ustavljajo že oh lepo urejeni izložbi, kjer človek kar nc more verjeti, kaj vse lahko gospa Marina Lenček, unikatna oblikovalka lecta in kvašenega testa, oblikuje iz omenjenega materiala. Vsi izdelki so unikatni in neponovljivi, v vsakem je sreča in ljubezen oblikovalke, ki želi tudi vaše praznične dni polepšati z delom naše slovenske tradicije. Iz lecta ali kvašenega testa so narejene jaslice, čudoviti advcnl-nj venčki, kvašeni venčki s svečko, Icctovi svečniki, vsakovrstni okraski za novoletno jelko, ki je tudi lahko iz lecta; srčki vseh barv, čeprav so najlepši rdeči, in velikosti, v katerem so lahko zapisani vaši najljubši verzi ali pa čestitka po vaši želji. Izbirate lahko tudi med otroškimi obrazki, Icctovimi ovčkami. Sploh pa ga. Marina skuša ustreči vsem, ki želite ob praznikih ali drugih priložnostih podariti nekaj enkratnega, dragocenega. Pri oblikovanju upošteva tudi druge vaše želje - tako posameznikov kot firm, katerih logotip tudi vključuje v darila, v kolikor sc firma za to odloči. Če so trenutno njeni izdelki bolj bož.ično-novolctno obarvani, vas žc sedaj vabi, da se tudi ob drugih priložnostih, kot so: rojstni dnevi, Valentinovo in drugi prazniki oglasite v GALERI-JI LENČEK, Domžale, Karantan-ska 4; gospo Marino pa lahko pokličete tudi po tel. 721-6.3-64; 721-51-52, mobi 031/724-639. Sicer pa jc galerija odprta ob cc-trkih in petkih od 15. do 19. ure, za skupine pa po dogovoru. Pod Icctovo smrečico na fotografiji pa jc gospa Marina za bralce in bralke Slamnika položila zdravje, srečo in veselje, ki vam jih obilo želi v letu 2001! Novoletni videomeh Sobota, 23. decembra ob 19. uri Športna dvorana KAMNIK Nastopajo: Ansambel Izuzeta Slaka Alfi Nipič, Ansambel bratov Poljanšck, Natalija Vcrboten, Tanja Zajc-Z.upan, Viktorija Okrogli muzikantje. Čuki, Pitijskih 5, Alpski kvintet, Natalija Kolšck, Marjan Zgonc, Mladi Dolenjci in Boris Kopitar. Po snemanju bo zabava ob glasbi Ansambla PTUJSKIH 5. Rezervacije po telefonu 01/7237-240, 041/ 232-168 GF.NF.KALNI POKROVU KI J: SERVIS PIŽKM, SERVIS S PRESTIŽEM Mala Loka 15,1230 DOMŽALE SI \\1\IK - december 2000 stran 17 V BESEDI IN SLIKI Osrednja slovesnost ob 80. rojstnem dnevu častnega občana prof. Staneta Habeta Sel bi po isti poti Zveza kulturnih društev in Občina Domžale sta 23. novembra 2000 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravili osrednja občinsko slovesnost ob 80-letnici prvega častnega občana prof. Staneta Habeta. Začeli so jo domžalski g(xlbcniki, ki so jubilanta počakali pred kulturnim domom, nadaljevali pa pevci združenih pevskih zborov Društva upokojencev Domžale, ki ju jc do pred kratkim vodil prav zborovodja prof. Ilahc. Tokrat so upokojenci rxxl vodstvom zborovodje Jožeta Dolinar-ja zapeli Flajšmanovo Triglav. Po prvem nastopu !>>mžalskcga trobilnega kvarteta sta napovedovalca Draga Jc-retina Anžin in Niko Robavs začela sprch«xl po Življenjski poli prvega domžalskega častnega občana na katerem sc jima jc pridružila tudi županja Cveta Zalokar OraZem, ki je pozdravila številne obiskovalec in obiskovalke, ki so dodobra napolnili veliko dvorano, predvsem pa jubilanta V svoji čestitki jc poudarila da jo veseli, da jc skupaj z drugimi sprem-Ijiiki prof. Habeta na njegovi veliki poti, na kateri ostajajo dragocene pridobitve, katerih pomemben del jc bil prav prvi častni občan naše občine. »Glasba jc bila in bo vaše življenje, zato jc najlepše darik) in čestitka ob vašem jubileju prav nocojšnji koncert številnih glasbenikov, ki ste jim tudi vi pomagali na njihovih glasbenih poteh,« jc dejala županja, sc še enkrat prof llabclu zahvaliti za vso voljo in moč, ki ju jc pustil v domžalski glasbeni z.g(xlovini in sedanjosti ter mu v spomin na njegov življenjski jubilej v imenu Občine Domžale podarila umetniško delo domačinke Mojce Vilar. V pestrem programu smo sc tudi z glasbo sprehodili skozi jubilantovo življenjsko in delovno pot, na kateri so . imeli svoje mesto prav vsi nastopajoči. Tako je nastopil Komorni zbor Domžale, s svojo vokalno zasedbo Katrinas jc starega ata počastila njegova vnukinja Katarina z. njegove Vrhnike so mu voščilo zapeli člani okteta Raskovc, z izbranimi besedami pa sc jc prof. Habeta spomnil tudi župan Vinko Tomšič. V dvorani jc zadoncla pesem Okteta bratov Pirnat, nato pa so oder napolnili člani Simfoničnega orkestra IX>mžalc, Kamnik, Domžalski komorni zbor ter solisti: Pija Brvica.i«.u. — 92001 ŠKODA ŠKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA <^a£*AZNIČNI POPUSTI Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) 2 01/724 40 85, 01/721 03 40 Hvala »Domžalčki« Hvaležnost je eno izmed t lm ekovih razpok i/en j, ki bi ga morali danes se posebej gojili. Prinaša nam nepopisno radost in dnevi sc spremenijo, če jo le znaš pravilno vrednotiti. I ali ko verjamemo, da nas po tem prevzame, da hi plesali in skakali od veselja. Takšno razi totozen je so nam 16. oktobra zvečer, v okviru praznovanja 25. obletnice Doma starejših občanov v Kamniku pripravili mladi Domžalski pevci, ki prepevajo v zboru »IX)VIZA L( KI«, pod vodstvom gospe Jožice Vidic. V imenu stanovalcev, delavcev in v osebnem imenu se jim prisrčno zahvaljujem, ker so nam s svojim temperamentnim nastopom potepšali še en dan in tako pristavili zopet nov kamenček v mozaiku sreče. Ijcp jc srebrni pas, a sc lepši je otroški glas in kjer so otroci jc vse sveze in naravno, polno barv. topline in življenja. Vse tc lastnosti izžarevajo naši »DOMŽAIjC-Kl«. V tisti turobni deževni jesenski večer so posijali kot sončni žarek in kar jc naj- važnejše vzeli so si dragoceni čas za stare ljudi. Vse preveč sc govori o njih. o njihovi pokojnini, o njihovih malih in velikih težavah, premalo pa sc govori z njimi. Nc pozabimo, da v številnih starih ljudeh dremajo zakladi. I c znati jih moraš odkriti. Stari ljudje so drago-tciii1 /najo prisluhnili in biti, za mala dejanja pozornosti, hvaležni. Tisti večer jc Ic malok-do ostal zaprl ih ust ob prepevanju prelepih slovenskih pesmi kot so: Dekle daj mi rož. rdečih. Na Gorenjskem jc (letno. Zajček bi sc ženil rad. Holha se jc ženila^ in že ponarodek' Avscnikovc: Slovenija, od kod lepote tvoje, ki jo je zapela njihova neutrudna zborovodkinja g. Jožica Vidic. Njihovo petje jc res enkratno, temperamentno, sproščeno m polno mladostne energije Vse to se jc odrazak) tudi v zadnjih pev-sko-plcsnih točkah, kjer so izvajali Izgubljeno dudo in Majhnega stranca, s katerima so letošnje poletje sodck>vali na otroškem festivalu Melodij morja in sonca. Avtor obeh skladb jc g. Miran Juvan, ki s svojim prijetnim, malce humornim nastopom vnaša svojstveno razpoloženje med »DOM-fAIfKPff Koliko energije premore ta zborček, nam povedo številni nastopi ter posnete kasete narodnih, otroških pesmi: Tri ličke. Daj, daj, srček igraj in zadnja Tuba, luba. ki so jo posneli skupaj z Romano Kranjčan Prisostvovali so tudi na praznovanju jubilejnega rojstnega dne našega narodnjaka Slavka Avscnika, v zabavni televizijski oddan Pet-k;i in se bi lahko nastcv;ilL Kot vsem tem so tudi nam. našemu praznovanju v Do-nm starejših občanov Kamnik, dali neizbrisni pečat. Pravijo, da človek žc v mladosti pokaže, kar hoče biti v starosti. Cc imaš rad glasbo in živiš za njo. potem bo tvoje življenje ena sama pesem. Vsem tem neutrudnim mladim pevecm-glabcni-kom, njihovi zboiovod kinji g. Jožici Vidic ter korepeti-lorju in sprcniljcvaJcu g. Miranu Juvanu želimo prav to in kmalu »Na svidenje«. KSENUA KOZJEK Seminar v Glasbeni šoli Domžale (> las bena šola Domžale praznuje letos 50-letnico svojega delovanja. Pultu slavnostnih koncertov, ki se bodo zvrstili ponovem letu, organizira <>S Domžale tudi strokovne seminarje. Prvi - seminar za klarinet, je potekal v oktobru 2000. V petek, 24. novembra 2000. je v Bcrnikovi dvorani Glasbene šole Domžale potekal 2. seminar - z naslovom »Preprečevanje in zdravljenje glasovnih motenj«, ki 91 jc vodila docentka dr. Irena Hočcvar-Boltcžar. dr. med., s sode- lavcema .:■<' Ano Jarc, specialistko klinične k>gopcdijc ter g. Cirilom Novakom, specialistom klinične psihologije. Zaradi časovne stiske jc bil seminar bolj ali manj informativnega značaja, saj je trajal Ic dobre tri ure. vendar pa so nas predavatelji opozorili na glavne probleme in napake, ki jih delamo pri govoru, petju, prehrani in nasploh v našem vsakodnevnem življenju, seveda pa tudi, kako te napake lahko zavestno preprečujemo ali tudi zdravimo. Za seminar jc bilo veliko zanimanja, saj smo dvorano napolnili do zadnjega kotička. Poleg nas, delavcev GS Domžale, so sc udeležili seminarja tudi pevci in učitelji petja na drugih nižjih in srednjih glasbenih šolah (Ljubljana. Kamnik. Trebnje, Celje, Koper ...), pa tudi vzgojiteljice in učiteljice v osnovnih šolah in vrtcih ter pevci iz različnih pevskih zborov. Seminar jc organizirala naša sodelavka, prof. petja ga Kujeta Kubik de llab-janič, ki si za organizacijo zasluži vse pohvale. Vsi seminaristi smo bili mnenja, da so takšni seminarji zelo koristni in, da sc bomo kmalu spet srečali. Zaradi pomembnosti teme za vse, ki sc ukvarjajo s petjem in govorom je bil organiziran seminar brez-Placno Ravn<>d vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata letni koncert. Na njem so se pevci in pevke spomnili treh obletnic in sicer 70-letnice Sama Vremšaka, 250-letnice smrti .1. S. Bacha, po- Domžalski komorni zbor Domžale zabili pa niso niti na 450-letnico rojstva Jacobusa Gallusa. Dvorana je bila razprodana. Občinstvo je izredno toplo sprejelo izvedbo zelo težkega koncertnega programa ter izvajanje Domžalskega komornega zbora ter nastopajoče ob koncu nagradilo z. burnim aplavzom. B. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale vabi na tradicionalno spominsko slovesnost na Rudniku pri Radomljah, ki bo v soboto, 6. januarja 2001 ob 10. uri. Vabljeni! Bogastvo slovenskega jezika Skrb za slovenščino Konćno sc je s skrbjo za naSo materinščino le začelo pomikati naprej. Precej ledine na tem področju je več let oral vztrajni in prizadevni slovenisl dr. Janez Dular, nekdanji minister za kulturo. Pripravljal je tudi predlog zakona o slovenskem jeziku. Glede lega je javnosti pojasnjeval, da nc gre toliko z.a to, kakSne napake delamo pri govorjenju in pisanju, pat pa, ali bomo v prihodnosti sploh se govorili slovensko. Kritično je tudi v podjetjih ali ustanovah, ki so v lasti ali solasti tujcev. Kakorkoli že, kjer je veČina zaposlenih Slovencev, tam sc mora govoriti slovensko. Bajukova vlada je Dularjevo delo nadaljevala. 20. oktobra 2000 je sprejela Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovcmic za slovenski jezik (Uradni list RS. St. 97-4110/2000), veljati pa je zaCel naslednji dan. Navajam I. Člen lega Sklepa: »Ustanovi sc Urad Vlade Republike Slovenije z.a slovenski jezik in organizira kol vladna sluzim z delovnim področjem, določenim s tem sklepom z namenom, da povezuje nosilce političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti z vidika uporabe uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za uslrczuosl zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje ler pomaga zairilcrcsira-nim. da dobijo odgovore, ki sc nanašajo na jezikovna vprašanja«. Za direktorja Urada je bil 2.1 novembra 2000 imenovan, dr. Janez Dular. Skoda, zakaj mora bili direktor? Ali ne bi bilo lepSe slišati: ravnatelj, predstojnik, vodja, voditelj, načelnik, upravnik, predstavnik ali kaj podobnega, predvsem pa bolj domačega? Vseh mogočih direktorjev kar mrgoli. Če bi bili pravna drŽava in bi se državljani držali zakonov, odlokov in predpisov, bi že sedanji red veliko reševal. Joda! ... Saj se niti odgovarjati niti pozdravljali ne zna mo po slovensko. Na cesli lahko slišimo mladino: HAU DU JU DU, IIAU AR JU, OKU, ('Ali C Ali. ADIJO, OUD BAJ, BA.I BAJ, /I IR KA, KOL'K SMO CiA ZURAL in drugo. Kdo poreče: »Pustimo mlade, se bodo Zc unesli, saj jc to njihov sleng.« Po radiu pa smo lahko slišali predstavnika slovenske založbe, ko je na vprašanje novinarja orne njal OTVORITEV 16. slovenskega knjižnega sejma. Torej, ko so sejem OTVORILI, je bil ta OTVORA M OTVORIMO okna in vrata, da BODO otvorjeni za ves napredni svet. ali pa da bo prepih odnesel nelc-pe in nečedne besede. FRANCE CERAR Modra Galerija Domžale Inge Ivartnik: Intarzije Na olvnritvi del v Modri (.aleriji ji bila res nično pisana pasa /a uči ljubiteljev umetnosti. Predstavili so se mlada umetnica / intar/aijami, Inge Ivartnik, njen simpatični sin Luka, Mizarstvo Moravče ler cvetličarna Slovnik iz Ihana. Mlada učiteljica likovne pedagogike na Osnovni soli v Moravčah. Inge Ivartnik, se je posvetila lesnim intarzijam, ki je izjemno zanimiva krasilna tehnika za poživitev vseh kosov pohištva. Umetnica svoje podobe izdeluje z različnimi omamen talni m i ali figuralnimi sestavki iz raznobarvnega lesa in jih potem nameni za samostojno pozicijo ali pa vključi v poln a, o ki si ga lahko ogledate na razstavi. Pri tem je k sodelovanju povabila poslovno partnerico Anito Krasevec in njeno Mizarsko delavnico v Moravčah, kjer ji intarzije dokončno obdelajo, saj sama nima ustreznih naprav. / umetninami bi rada pritegnila pozornost otrok, saj pravi; »V soli otrokom ves čas govorim, da likovna umetnost niso samo slike v galeriji, ampak Se veliko već, Zato tudi moja razstava. Otrokom bi bila rada za zgled, kako lahko tudi sami preživijo prosti čas. Ne samo pred televizorjem ali računalnikom, ampak na kreativen način, kjer lahko likovni izdelki dobijo funkcionalen pomen in obratno, funkcionalni predmeti dobijo še estetsko funkcijo.« Poleg intarzij so razstavljene tudi umetnine v temperi, barvicah in lesu mladega l^ika. S preprostostjo in nagajivostjo, kakršne so tudi njegove slike, jih je predstavil vse od prizorov iz narave pa do pravljičnih motivov. Za lepsi izgled in občutje razstavnega prostora je poskrbela cvetličarna Slovnik i/ Ihana, s svojimi ustvarjalnimi aranžmaji iz rezanega cvetja je zaokrožila bogato celoto KATARINA RUS Košarkarskemu klubu Domžale ob zlatem jubileju Zdrav duh v zdravem telesu je zelo stara modrost, ki jo pogosto slišimo v zvezi s športom m rekreacijo, ki sta tudi v naši občini našla svoje mesto. Številni športni klubi in društva, v katerih se združujejo start in mladi, dosegajo po tekmovalni, organizacijski in vzgojni plati odlične rezultate. Med najuspešnejše zanesljivo spada Košarkarski klub Domžale, ki v letošnjem leiu praznuje svoj zlati jubilej. Pred već kot petimi desetletji sta namreč dijaka Anton Orehek in Vid Zule na območje tedanje občine Domžale prinesla novo igro - košarko, ki so jo mladi takoj vzeli za svojo in jo igrali vsepovsod, kjer je bilo vsaj malo prostora za kos. Organizirana dejavnost v okviru Košarkarskega kluba Domžale, začeta v letu 1951, je obrodila bogate sadove, ki jih danes preštevamo v obliki številnih medalj, plaket, osvojenih naslovov prvakov v različnih kategorijah, v prizadevnih generacijah košarkarskih delavcev, ki so s svojim delom pomembno oblikovali športno Življenje naše občine, predvsem pa v številni mladi generaciji športnikov, ki jc košarko prevzela kot način življenja in preživljanja prostega časa. Korak za korakom se je Košarkarski klub Domžale ž vztrajnim delom vodstva in čani, v zadnji pa igralci Heliosa, ki bi lahko tekmo dobili, a so zapravili zadnji napad na tekmi, zaradi prehitrega zaključka akcije. Res, da je bil Samo Plevnik najboljši strelci-, a bi lahko malo bolj razmislil pri zadnjem metu 13 sekund pred koncem tekme in prednosti Ločanov za dve točki. Pri Loča-nih je bil najboljši Ivanovič, ki tako ostaja prava nerešljiva uganka za domžalske igralce. V naslednjih kolih čaka Hclios iz redno težak razpored, ki bistvenega premika po lestvici navzgor ne bo povzročil. Uspešni pa so bili mladinci, ki so do sedaj zbrali pet zmag in Štiri poraze, kar jih trenutno uvrSča na drugo mesto ter v boj za najboljše mladinske ekipe v državi. Kadeh pa so presegli same sebe in so premagali še do sedaj nepremagljive Laščane in tako ostajajo na drugem mestu, ž realnimi možnostmi za napredovanje in boj za najvišja mesta. Druga kadetska ekipa jc tretja z Štirimi zmagami in Štirimi porazi v drugi kadetski ligi, kar jc nad pričakovanji pred sezono. Pionirji druge ekipe pa so drugi z, tremi porazi in šestimi zmagami v drugi pionirski ligi. Šola košarke pa tako in tako sodeluje z drugimi košarkarskimi solarni po Sloveniji, s katerimi odigra tudi prijateljske tekme. Samo tekmovanje v Šolskem športu na regionalni ravni, kjer nastopajo osnovne solr iz petih občili domžalske regije pa sc prav la ko končuje in jc žc v sklepni lazi pred finalnimi odločitvami. O teh pa več v prihodnji številki. URBAN ŽNIDARŠIČ Zahvaljujemo.se Uredništvu Domžalskega Slamnika za izčrpno poročanje o delu Karate kluba Atom Shotokan Domžale. Zahvala tudi našim sponzorjem, ki ste podprli delo kluba in udeležbo glavnega trenerja Lovrenca Kokalj na svetovnem prvenstvu aprila 2000 v Indoneziji: Belinka, Cvetličarna Slovnik, loto Senica, llolel Krona, Ippon - revija za borilni šport, K. S. Slavka Šlandra, Liinik - priprava za tisk, Niansa, Občina Domžale, Paliska, Pivnica Adain Ravhnr, •Slaščičarna Lenček, Športna zveze Domžale, ler vam želimo uspeha in zdravja polno leto 2001. MARKO MARINŠEK Pionirke ŽKK Domžale so se uvrstile v prvo ligo Po prvem delu sezone 2000/2001 so se pionirke ŽKK Domžale uvrstile v zaključni del tekmovanja, to je med H ekip v Sloveniji. S šestimi prepričljivimi zmagami in dvema minimalnima porazoma so uresničile cilj, ki si ga je klub potiho zadal na začetku sezone. S prizadevnim delom in pravim pristopom so igralke pokazale, da jih jc trenerka Katja Ornahna veliko naučila. Glavnina ekipe igra skupaj že .3 leta, tako da je ta uspeh plod dolgega in dobro načrtovanega dela. Dekleta sedaj vadijo trikral tedensko, nekatere od njih pa že krepko likajo na vrata starejših selekcij. Vscsplošncn problem vseli naših ekip pa je višina. Vsi klubi imajo vsaj po dve nadpovprečno visoki in močni igralki, pri nas pa mlada dekleta, ki imajo potrebno visino, le redko us- pemo navdušiti za košarko. V tem delu sezone so bile najboljše strelke: Heferle Tina 138 točk. Kolar Evelin 128 točk in Dzanan Lea 116 točk. V drugem delu tekmovanja, ko se bomo pomerili s sedmimi najboljšimi klubi v Sloveniji, pa bo vsak uspeh dobrodošel, saj z našo organiziranostjo in finančnim stanjem ne moremo konkurirali večjim klubom. Omeniti moramo tudi najmlajše selekcije, ki pridno vadijo pod vodstvom naše bivSc igralke Maje Pirnat. in so baza za pionirsko ekipo. Vod-slvo kluba namerava tudi Ic igralke uvrstiti v tekmovalni sistem, verjetno kol pionirke »IV. Na sliki stojijo z leve: Petra Radi, AjoSa Sopotnik, Evelin Kolar, Anja Lukan. Katja Salehar. Pavli Kristina in trenerka Katja Omahni - - čepijo z leve: Aleksandra Siiinc.li h.i llalerle, Denisa llerin. Maruša, Urankar Tina in RcpanSck Špela. 21. do 24. december 2000 Smučarski sejem v Domžalah odpira novo zimsko sezono Smučarsko društvo Domžale prireja od 21. do 24. decembra 2000 v hali Komunalnega centra v Domžalah SMUČARSKI SEJEM 2000 ter s tem tudi odpira novo sezono smučanja. Čeprav so tekmovalci Smučarskega kluba aktivni vse leto, je vendarle december tisti čas, ko se pojavijo skomine po smučeh, sankah in drsalkah. Na sejmu bo mogoče kupiti ali prodati staro, preraslo in opuščeno opremo, novo pa boste lahko kupovali pri najbolj priznanih proizvajalcih, ki se bodo predstavljali na samostojnih stojnicah. Poleg lega bo mogoče prijaviti otroke v alpsko solo smučanja, tečaje smučanja v Domžalah in drugod, zimovanja, vpisovali bomo tudi nove člane, mogoče bo plačati članarino in se seznaniti z zimskimi dejavostmi. Prvič pripravljamo tudi bogat srečolov! Sejem bo odprt v četrtek. 21. decembra 2000 od 15. do 19. ure ter v petek in soboto od 9. do 19. ure. v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Vse informacije lahko dobite pri Andreju Saksidi, tel. 031 211-336. Dobrodošli! Smučarsko društvo Domžale organizira Alpsko šolo smučanja za 6 do 9 let stare otroke, ki si želijo zelo dobro smučati ali se vključiti v tekmovalni program alpskega smčanja pri SI) Domžale. Sola vključuje 2 kral tedensko vadbo v telovadnici in 30 dni smučanja. Učenje smučanja bo ob sobotah in nedeljah ter v času počitnic na Krvavcu. V šolo smučanja sc lahko vključite vsak torek med 18.00 in 19.30 ter četrtek med 16.30 in 18. uro, od I. oktobra dalje, v telovadnici O. S. Roje (Sola z prilagojenim programom). Informacije dobite tudi pri vodji sole: lonček Jožetu tel.; 01 7211-810 gsm 031 581 128 VABIJfNl! SD DOMŽALE ŠOPER KARLO DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVIJENJU DOMŽAL VABI OTROKE v soboto, 23.12. 2000 v prostore društva (stara OŠ Venclja Perka, za knjižnico) NA PR^IJIČNO POPOLDNE od I6.-I7. ure poslušanje indijske pravljice od I7.-I730 vadba asan za otroke od 17.30-18. ure pogostitev. VABI JENI TUDI STARŠI Pogovor z Mihom Rihtarjem Kar pošteno sem se morala potruditi, da sem v pogovor, posebej /a bralce in bralke Slamnika, pritegnila mladega smučarskega skakalca Miha Rili ta rja (roj. 1981), saj je skupaj s kolegi zaradi pomanjkanja snega v glavnem na tujih skakalnicah. Moje prvo vprašanje je bilo namenjeno oceni zadnje sezone. S so/ono 1999/2000 nisem preveč zadovoljen, saj je bila kar precej slabša od prejšnje, ko sem na planiški velikanki dosegel svoj osebni rekord 194 metrov in se udeležil zimskih olimpijskih iger na Japonskem. Vzroki so v menjavi trenerjev, v precej hudem padcu na treningu, ki sicer ni pozvro-eil poškodb, je pa bilo kar malce strahu pred naslednjimi skoku pa tudi sicer vse sezono ne morejo biti uspešne. Klub temu sem s petim mestom na eni od tekem za evropske prvake in dobrimi uvrstitvami na državnih prvenstvih (z ekipo SK Triglav smo dosegli drugo mesto), kar zadovoljen. Kdo te trenira sedaj? Kot sem že omenil, je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj menjav. Ker vsaka nova stvar zahteva svoj čas. je to vplivalo tudi na napredek skakalcev. Sedaj me spet trenira Gorazd Pogorelčnik, ki je bil moj trener tudi v najuspešnejši sezoni. Zelo dobro se poznava in veva, kaj kot tekmovalce hočem in kakšno strokovno pomoč potrebujem Pri tem pa jc pomembno, da mi jc v pomoč tudi moj klubski trener (Skakalni klub Triglav) Janez Grilc, s katerim sodelujem od samega začetka. Snega ni, kako trenirate? Treniramo v glavnem na skakalnicah v tujini, saj pri nas ni snega niti drugih pojavov, ki bi nam omogočili dobre priprave. To pa pomeni, da me skoraj ni nič doma, saj domov pridem le toliko, da zamenjam garderobo, pozdravim domače in že spet smo na poti. Tvoji cilji v letošnji skakalni sezoni? Čakajo me nastopi v evropskem celinskem pokalu, kjer se želim uvrščati med prvo šesterico, kar bi najbrž pomenilo tudi priložnost za nastope v svetovnem pokalu Sem član slovenske B reprezentance in podobno kot vsi ostali skakata žc začenjam priprave na zimsko olimpiado v letu 2002. Kaka naprej? Prvi moj cilj jc uvrstite zimsko olimpiado in po možnosti dobra uvrstitev na njej. No to bo vezana moja odločitev o tem, ali bom s smučarskimi skoki nadaljeval tudi po letu 20)2. Veliko je odvisno tudi od zdravja in morebitnih poškodb. Drugi moj cilj pa jc dokončanje študija, saj od smučarskih skokov lahko živi Ic zelo majhno število najuspešnejših smučarskih skakalcev na svetu. Boš morda kdaj trener smučarskih skakalcev? Ne, saj je s tem povezana velika odsotnost od doma. Naši prizadevni trenerji, ki nam pomagajo, kolikor le morejo, so kljub družinam večino dni zdoma, zalo trener najbrž ne bom nikoli. Kaj pa študij? Po uspešno opravljeni maturi sem sc vpisal v prvi letnik Fakultete Za organizacijske vede v Kranju. Glede na stalno odsotnost mi za študij ostaja bolj malo časa, vendar kar veliko prostih trenutkov med treningi, ki so vsak dan, izkoristim za študij. Zavedam sc namreč, da si je potrebno pridobiti poklic, zato včasih kljub utrujenosti, ko bi človek najraje počival, vzamem v roke knjige in se pripravljam na izpite. Tvoje voščilo našim bralcem? Bralcem in bralkam Slamnika želim eno srečno, zdravo, uspehov polno leto 2(101 in veliko prijemih praznikov. Tudi mi tebi! VERA VOJSKA Kotalkarice ŠD Sokol uspešno zaključile tekmovalno sezono V nedeljo, 12. novembra, je v Renčah potekalo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za kotalkarje stare od pet do deset let -4. Pokal RAČK. V dvorani, v ka- STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure teri bo prihodnjo sezono (I. 2001) evropsko prvenstvo za skupino kadetov ih jueness, se je zbralo 63 kotalkarjev iz sedmih klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovale so tudi kotalkarice SD SOKOL in se vse po vrsti izkazale. Se posebej moramo pohvaliti petletno Manco Slabanja, ki se nam je pridružila letos septembra. Zanjo je bilo to prvo tekmovanje. Svoj program je odpeljala lepo in zasedla odlično 6. mesto med II. tekmovalkami. Seveda tudi ostale zaslužijo pohvalo, saj sta Patricija Matkovič in Maša Tadič osvojili 2. mesto (Patricija med 1. 95, Maša pa med 1. 94), Nika Babic je bila tretja, Tjaša Kvas, ki je nastopila nekoliko bolna, pa je zasedla 7. mesto (obe I. 94). Maxi Cerar jc tekmovala v skupini I. 90 in zasedla 2. mesto. Zanjo jc bila to prva tekma po trimesečnem premoru, ki si ga je morala vzeti zardi poškodbe kolena. Glede na vse težave, ki so jo spremljale v poletnem in jesenskem delu sezone, jc lahko Maxi s prikazanim programom zadovoljna. Z ostalimi klubskimi kolegicami se bo 8. decembra udeležila mednarodnega tekmovanja v Firencah. Želimo ji, da bi odpeljala program tako, kot zna in sc čim bolje uvrstila. Prav tako želimo veliko sreče in športnega uspeha Mojci, Petri in Andreji, ki bodo tudi nastopile na tem tekmovanju. Za konec pa še vabilo vsem, ki bi se nam radi pridružili. Najdete nas v šotoru v športnem parku v Domžalah, vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 20. ure in vsak petek od 15.30 do 17. ure. Vabljeni! MAJA SKRLEP 1 "i... W' Športno društvo SOKOL je pod okriljem Športne zveze Domžale sklicalo sestanek vseh klubov v občini, ki se ukvarjajo s panogo umetnostnega kotalka-nja in rolanja. Dr. Vest, sekretar Ministrstva za šport in kulturo, g. Tojii Dragar, predsednik ŠZ Domžale, ter član predsedstva ŠZ Domžale g. Marjan Tancik so spregovorili o organiziranosti tega športa v naši občini. B. L. Rajko Cvetko ml. navdušuje z atraktivnimi skoki Motokrosist Rajko Cvetko ml. Letos končno brez poškodb Motokrosist, 22-letni Rajko Cvetko ml., prihaja iz Doba. Dirkaško kariero je začel za moloki os dokaj pozno, pri Idili letih, v razredu do 125 ceni, v katerem še vedno tekmuje. Že v prvi sezoni je prav na zadnji dirki za državno prvenstvo osvojil prvo točko za 15. mesto. V naslednjih štirih sezonah so ga pestile številne poškodbe, ki so zavrle napredek mladega športnika, ki se je dvakrat že odločil, da preneha s športno potjo, pa ga je vselej premagala dirkaška žilica. I .etos je končno šlo brez poškodb. Pridobil si je mehanika in trenerja Andreja Mlakarja iz Vira, ki ima dogoletne izkušnje. Pokazali so se tudi rezultati. Na novi Vaniahi V /, 125 se jc na državnem prvenstvu po slabšem začetku v nadaljevanju vse bolj bližal vrhu in dosegel svojo najboljšo uvrstitev, 6. mesto v Lenartu. Skupno je zbral 78 točk, kar je zadostovalo za 11. mesto. Žal pa ima slabe možnosti za trening, o katerih pravi: »ljetos poleti so se prenehali treningi na že tako kratki progi ob smetišču v Dobu. Prepovedal jih je občan, češ da ga popoldan moti enoumi hrup ter takoj poslal policijo, da sem bil še finančno kaznovan. Mislim, da bi se moral vsak šport podpreti, ne pa ovirati. Obljubljena nam je nova proga, s strani občine Domžale, zalo upam, da se bo to zgodilo čimprej, saj bo to koristilo motokrosistom, pa tudi promociji občine.« no spremlja tudi na dirkali, na katerih mu ob mehaniku pomaga tudi prijatelj Uroš I.ukman. V prvih petih sezonah jc Rajko Cvetko ml. vozil za Sitar pne-umatic team iz Kamnika, letos pa V naslednji sezoni si Rajko želi izboljšati letošnjo uvrstitev in nastopiti na mednarodnih dirkah. To pa bo odvisno tudi od finančnih zmožnosti, zato želi pridobiti šc kakšnega sponzorja. Letos sta to bila Gitas, Kranj in Avto-prevozniStvo Janez Lukman iz. Krtine. Večino sredstev pa prispeva njegova mami Marina, ki ga ob spremljevalki Nataši red- je prestopil v AMD Lukovica, z. namenom, da sc znova oživi motokros v nekdaj tako uspešni sredini. MIRAN KOKAU Gorski tekači zaključili tekmovalno sezono S podelitvijo priznanj najboljšim gorskim tekačem, ki so sc Iclos na Šestih tekih pomerili za Pokal Slovenije v gorskih tekih, seje zaključila tudi njihova tekmovalna sezona. Med njimi je bilo tudi nekaj atletov A K Vele Domžale. V članski kategoriji je tekmoval Matjaž Gnberinlč. Po prvih tekih pred dvema letoma in povprečni lanski sezoni je bilo pričakovati letos še boljše rezultate oz. uvrstitve med desetim in petnajstim mestom. Najbolje mu je šlo na teku »Kdcl-vajs« , kjer je osvojil 11, mesto, na izbirni tekmi za nostop na SP (tek na Krvavec) pa je bil 15. Kasnejša na črnobelih poljih • na črnobelih poljih • na črnobelih Vele Domžale na solidnem petem mestu Prva članska državna šahovska liga zahod je letos potekala na dveh lokacijah in sicer na Bledu in v Krškem. Ekipa Vele Domžale je med osmimi ekipami ob koncu dosegla peto mesto, kar je povsem solidno glede na izenačenost moštev pa tudi moč nastopajočih ekip. Zmagala je Nova Gorica z olimpijskim reprezentantom, mednarodnim mojstrom Aljošo Grosarjem na prvi deski in mojstrom Goranom Mufičem in drugi deski. Na drugem mestu je pristala ekipa dr. Milan Vidmar iz Ljubljane, ki seje letos na prvi deski okrepila z bosanskim mednarodnm mojstrom Zoranom Kunićem, vendar pa je v zadnjem kolu visoko izgubila z ekipo Tomo Zupan iz Kranja, tako da ji je bilo prvo mesto tako rekoč nedosegljivo. Kranjčani pa so s pomembno zmago v zadnjem kolu na koncu osvojili tretje mesto. Iz lige je tokrat izpadla ekipa AET Tolmin. Končni vrstni red: SK Nova Gorica 13 (28), SD dr. Milan Vidmar Ljubljana II (23,5), SS MC d. d. Tomo Zupan Kranj 10 (24), ŠD Gorenjska Lesce 8 (21.5), ŠD Vele Domžale 6 (20), ŠD Trebnje BMP 4 (19), ŠD Novo mesto 3 (18), ŠD Al T Tolmin I (14). Vele Domžale pravzaprav ves turnir ni bil v nevarnosti za izpad, vendar pa tudi ni konkuriral za najvišja mesta. V moštvu se je daleč najbolje odrezal njegov kapetan Vid Vavpetič, ki je iz sedmih partij zbral pet točk in pol. Res je tudi, da jc imel kar petkrat bele figure, vendar pa je tudi ves čas igral na tretji ali drugi deski. Dobro je izkoristil svojo priložnost Luka Lenič, ki je v sedmih partijah zbral štiri točke na šesti deski. Po dve točki in pol so zbrali Vlado Ivačič iz šestih, Marjan Šcmrl iz sedmih in Marjan Karnar in štirih partij. Sicer pa so v ekipi z manjšini številom odigranih partij nastopili šc Bogdan Oso-lm. lože Skok, Bojan Osolin, Boris Skok in Franci Košir. V dveh dneh dve zmagi mladega Luke Na mesečnem turnirju Vele Domžale v pospešenem šahu jc zmagal za nekatere presenetljivo, z druge spet ne, dvanajstletni pr-vokategornik Luka Lenič s petimi točami. Enako število točk je zbral tudi drugouvrščeni Ivačič, ki pa je imel nekoliko slabši Buholc kot Luka. Končni vrstni red: Lenič, Ivačič 5, Kragelj, J. Skok, Bojan Osolin 4,5, Šemrl, Vavpetič, B. Skok 4 itd. Na turnirju je sodelovalo 15 šahis-tov, odigrali pa so sedem kol. Za nameček pa je Luka le dan poprej zmagal tudi na hitro potez-nem tedenskem turnirju Vele-ja med 23 udeleženci z devetimi točkami, pred B. Skokom 8,5. Bogdanom Osolinom,J. Skokom in Janjičem 8, Semrlom, Sitarjem 6,5 itd. Na turnirju so odigrali II kol. V Žalcu zmagal Jože Skok Na novembrskem turnirju v okviru ciklusa aktivnega šaha jc med 31 udeleženci zmagal mojstrski kandidat Vele Domžale Jože Skok, ki jc v sedmih partijah oddal le pol točke. Končni vrstni red: Skok 6,5, Leon Kranjc 5,5, I esjak, Ivačič, Radovan Kranjc 5, D Brinovec, Cerar, Turk 4,5 itd. Uvodno ogrevanje Domžalčanom Pred začetkom delavske lige Ljubljane je bil ogrevalni moštve-ni turnir v pospešenem šahu, ki pa so se ga žal udeležile Ic štiri zasedbe. Ekipa Vele Domžale v postavi J. Skok, B. Skok, Janjič, Cerar, Zupančič je premagala vse tri nasprotnike in zasedla prvo mesto. Vrstni red: Vele Domžale 6 (8,5), BŠD Bičevje, Klinični center 2 (5,5). Kapetan ekipe Janjič jc stri kar vse tri nasprotnike in seveda zabeležil tri točke, J. Skok pa jc osvojil dve točki in pol. Na prvenstvu seniorjev v vodstvu Vavpetič Na državnem prvenstvu seniorjev v Radovljici se zelo dobro drži član Vele Domžale Vid Vavpetič, ki ima po petih kolih štiri točke in pol. Pol točke za njim pa jc trojici Režonja, Mn rja novic in Tavčar. Na prvenstvu sodeluje 27 seniorjev in seniork, igralni čas pa jc pol ure na igralci. JOŽE SKOK poškodba mu je preprečila nastopa na zadnjih dveh tekih, ob koncu pa je v pokalu osvojil 20. mesto med preko 80-imi tekmovalci. V izredno močni mladinski kategoriji smo imeli dva predstavnika. Peter Kaslclic jc po slabšem začetku (tri četrta mesta) osvojil srebrni medalji lako na DP navkreber (Kališče) kol na DP gor/dol (Dol Lubnik), vendar si je s četrtim mestom na finalu pokala (tek na Šmarno goro) pritekel enako mesto tudi ob koncu. Domen Jarc pa se je moral na tekih največkrat zadovoljiti s petini mestom (za reprezentanc na SP), enaka jc bila tudi njegova končna uvrstitev. Med starejšimi dečki je tekmoval Bernard Jare. Potem ko jc prvo tekmo izpustil (Osolnik) sc jc na naslednji uvrstil na tretje mesto. Z zlomljeno roko jc na teku na Lubnik osvojil ManKH peto mesto, vendar je ob koncu s srebrno medaljo na DP navkreber oz. finalu pokala osvojil končno trelje mesto. V letošnjem letu jc bilo prvič organizirano tudi DP za osnovnošolce in srednješolce v gorskem le-kll. Naši atleti so zmagovali (Suza na Mladenovič, Bernard Jarc, Peter Kaslclic) in osvojili nekaj dol' rih uvrstitev tik pred vrhom. Omenili jc potrebno tudi uvrstitev Petra Kastelica v reprezen tančno ekipo na SP. ki je bilo Iclos v Bergnu (Nemčija), kjer je kol naš tretje najbolje uvrščeni tekmovalec- osvojil skupno 40. meslo. Naši gorski tekači pa so sc udeležili tudi iger mladih v alternativnih športih v Sasbachvvaldnu v Nemčiji. Peter Kaslclic si jc pritekel nehvaležno čelrlo mesto. Domen Jarc pa enajsto v kategoriji mladincev. Bernard Jarc si je v ka-tegoriji si. dečkov pritekel prav la ko četrto mesto. Sicer pa jc naša reprezentanca osvojila skupno absolutno prvo mesto med fanti (prvič do sedaj, lelos so bile igre petič). Skupno so nastopali gorski tekači iz dveh evropskih držav, na drugo meslo pa so se uvrstili dosedanji štirikratni zmagovalci Angleži. Sicer pa so se atleti žc začeli pripravljati na nova tekmovanja v naslednjem letu in želimo si, da bi gorski tekači, ki jih trenira Lojze Pungcrčič, dosegli še boljše rezultate. T. J. Domen Jarc tek Edelvajs Zmagovalna štafeta iz Sasbachwaldna (P. Kastelic, D. Jarc, Mitja Kosovelj) stran Triatlonec Anton Škrlep že drugič na svetovnem prvenstvu IRONMAN na Havajih 14. oktober Jc bil pri nas v Sloveniji mrzel, deževen, na Havajih pa je bil vroč, sončen dan. Idealen dan na Havajih je motil le izredno močan veter, ki je šei na roko tamkajšnjim deskarjem. Nekoliko manj pa so ga bili veseli tratlonci, ki jih je ta dan čakala naporna preizkušnja - svetovno prvenstvo IRONMAN. Letos sc jc okoli 50.000 tekmovalcev po vsem svetu potegovalo za vozovnico na Havaje, le 1500 triatloncev pa sc jc kvalificiralo na najprestižnejše tekmovanje v triatlonu - IRONMAN ilavvaii 2000. Med temi 1500-timi je bil tudi 51-lctni Anton Skrlep iz Trzina, dan SD Trzin, ki sc jc letos že drugič kvalificiral na najbolj želeno tekmovanje vsakega triatlonca. Ob 7. uri zjutraj po havajskem Času (ob 19. uri po naScm) se jc Anton skupaj s še štirimi Slovenci in z ostalimi tekmovalci pognal v valovito havajsko morje. Ker jc plavanje njegova najslabša disciplina (nikoli ni treniral plavanja), ga je valovilo morje kar namučilo. 3,9 km dolgo razdaljo je preplaval v uri in 18 min. Iz vode je prišel kol 37. v svoji starostni skupni (od 50 do 54 let). Nato jc sedel na kolo in se podal na 180 km dolgo progo, ki je tekmovalce vodila po otoku Big Island, po izredno razgibanem terenu. Močan veter je tudi na kolesu povzročal težave lekmovalcev. Nekatere tekmovalce, ki so napačno Izbrali »1'eltne«, je dobesedno pometalo s koles. Kljub močnemu vetru pa je Anton v 180 km pridobil nekaj mesl in prišel na menjavo kot 20. Čakal ga je še zadnji del napornega tekmovanja - 42 km teka. Proga je bila speljana po vročih ulicah mesta Konc in okolice. Vseskozi so lekmovalce spodbu- SPORT >' 'v ' VŠS » •t-j/.,t; • jali navijači. Ob progi se jih k /bralo kar nekaj dcseltitoč. Vsakega tekmovalca so pospremili Z bučnim aplavzom in s spodbudnimi vzkliki. Amerikanci res znajo narediti shovv. V času svetovnega prvenstva vsi na otoku Big Island živijo za IRONMAN, tekmovanje spremlja po internetu več sto tisoč ljudi. Vsak, ki priteče v cilj, jc zmagovalce. Tako se je počutil tudi Anton Škrlep, ki je v cilj pritekel kot II. v svoji starostni skupini (od 71 tekmovalcev), s časom 11 ur in 14 minut. S tem jc izboljšal lansko uvrstitev, ko jc bil 17, ni pa Sc čisto zadovoljen. Anton šc ni rekel zadnje besede na Havajih, lansko leto mu jc ponagajalo kolo, letos mu jc nagajal močan veter, a je odločen da sc bo še kvalificiral na Havaje in da bo svojo uvrstitev šc izboljšal. Litru jen od napornega tekmovanja in dolge vožnje se je vrnil v Slovenijo 18. oktobra. Na Brniku ga je pričakal dež in mraz, kovček s kolesom so izgubili nekje v Ameriki,... vendar so ga v dobro voljo spravili člani ŠD Trzin in prijatelji, ki so mu pripravili prisrčno dobrodošlico. Udeležba na svetovnem prvenstvu IRONMAN predstavlja tudi finančno velik zalogaj, zato se brez sponzorjev nc bi mogel udeležiti tega prestižnega tekmovanja. Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem sponzo-rem, ki so mu finančno pomagali. Šc posebej pa se zahvaljuje ŠD Trzin in Občini Trzin. Sezona za košarkarice je v polnem teku Tekmovanja v vseh kategorijah, v katerih sodeluje naš klub, so v polnem teku, tako da nam pred zimskim premorom-1 mesec, ne ostaja veliko časa za počitek. Pionirke so prve končale predtekmo-valni del in se na naše veliko veselje uvrstile med 8 najboljših klubov v Sloveniji, o čemer poročamo v posebnem članku. Zahvaljujemo sc vsem staršem, ki so nam pomagali s prevozi na tekme. Kadetinje plačujejo davek neizkušenosti v prvi ligi. Vsaka, še tako majhna napaka se nam maščuje s prejetim košem, lako da zelo ležko igramo proli fizično višjim in telesno močnejšim igralkam najboljših klubov v Sloveniji. Za vsak uspeh moramo zelo garati, borbena in poletna igra ni dovolj, včasih rabimo tudi kanček sreče. Za nameček pa naša najvišja igralka, Klavdija Kolcnko, Se vedno vleče poškodbo iz predtekmovanja. Pozna se tudi, da igralke malo preveč spoštujejo nasprotnice, tako da moramo najprej premagati strah, potem pa sc šele ukvarjamo z igro. Sicer pa tudi nismo pričakovali, da bomo v prvi ligi prišli proti vrhu že kar prvo leto, saj jc za vsak uspeh po- trebno veliko dela, dolgoročno načrtovanje in seveda primerna finančna osnova. Tudi igralke imamo najmlajše v ligi, tako da računamo, da se bodo letos le prekalile in obslale v I. ligi. lako da bomo naslednje leto laže igrali. Rezultati: Odeja Marmor : ZKK Domžale 100:54 ŽKK Domžale : ŽKK Jezica 76:86 ŽKK Maribor : ŽKK Domžale 55:33 ŽKK Domžale : Pomurje Skinnv 73:55 ŽKK Merkur Celje : ŽKK Domžale 67:48 ŽKK Slovan : ŽKK DOmžale 63:62 ŽKK Domžale : ŽKK Cheditte Ilirija 58:93 Najboljše strelek v tem obdobju so: Tina Šoper 80 toč, Mirela Ikič 72 točk in Tina Hcferlc 65 točk. Trenutno se nahajamo na 7,-prcdzad-njem mestu. Upamo, da bomo v drugem delu le uspeli obstati v prvi ligi in "si zagotoviti 6. mesto. Članice igrajo drugi krog prvega dela tekmovanja, ki zaradi tekmovalnega sistema ne odloča še o ničemer, zato se tekme sodijo bolj za uigravanje in preuče- vanje naše in nasprotnikove moči. Žal se ubadamo s precej poškodbami, tako da na nobeni tekmi ne nastopijo kompletne, zato tudi ni pričakovanih rezultatov. Se vedno je večina ekipe premalo izkušena, da bi se lahko enakovredneje kosala z nasprotnicami, saj delajo zelo veliko naivnih napak. Član uprave je po Ireh letih suše nabavil trenirke in torbe, da se ne bi čutile zapostavljene. Upamo, da bodo v drugem delu le uspele malo bolje zaigrati in s pozitivnim pristopom prispevati h kakšni zmagi več in s tem tudi k boljši uvrstitvi. Rezultati: ŽKK Domžale : ŽKK Šentvid 51:73 ŽKK Merkur Celje-mlade : ŽKK Domžale 78:42 ŽKK Comet : ŽKK Domžale 77:54 ŽKK Domžale : ŽKK Jesenice 58:83 ŽKK Domžale: Reprezentanca kadetinj 1.85 - 59:79 V tem delu sta bili najbolj strelki za ŽKK Domžale: Grubišič Marjana lil točk in Bokalič Sonja 91 točk. KARLO ŠOPER Atletski klub Vele Domžale Uspešna sezona 1999/2000 Že dvaindvajseto leto obstoja Atletskega kluba - po novem Vele Domžale ni kljub zelo uspešni sezoni 1998/99 za lanskimi rezultati in uvrstitvami nič zaostajalo. Še več, nekaterim je končno uspel preboj med najboljše in želimo si lahko, da bo tako tudi v naslednji sezoni. Peter Kastelic jc pod vodstvom Lojzeta Pungcrčiča nadaljeval z lanskoletnim osvajanjem najvišjih mest in državni naslov in bil uspešen tako na krosih kot ludi na stezi in v gorskih tekih. To je za- Sankukai Karate Klub Domžale Domžalski karateisti zopet uspešni V preteklem mesecu sta se zvrstili dve pomembnejši tekmovanji, ki so se ju udeležili tudi člani, članice in pionirji domžalskega SANKUKAI karate kluba. Prvi turnir je potekal v soboto. 11. II. 2000, v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Tekmovanje jc potekalo v članskih kategorijah, in sicer borbe v nižji, srednji in ležki kategoriji (glede na stopnjo pasu) ler borbe članic prav lako v lažji in ležki kategoriji. Domžalski karaleristi so tudi lokral znali v pravem trenutka »pokazali zobe« in doma so ostale lepe uvrstitve. Drugo tekmovanje pa se je odvijalo v nedeljo, 2(>. II. 2000 v Grusupljem, in sicer na turnirju z.a dečke in deklice. Prijavljenih je bilo 163 tekmovalcev iz vseh Sankukai karate klubov iz Slovenije. Naj omenimo le naslednje: KK Ivančna Gorica, KK Komenda-Cerklje, KK Dol pri Ljubljani. KK Kočevje. KK Rodica. KK Grosuplje in seveda KK Domžale. Dečki so se pomerili v borbah v posameznih kategorijah glede na starost, stopnjo pasu in težo. Sodniški kriterij je bil izredno Strog, saj sc jc vsak najmanjši kontakt ali namera po udarcu takoj kaznoval; lahko celo z izključit- vijo iz. nadaljnjega tekmovanji. I iko jc- bila zagotovljena najvišja stopnja varnosti, ki mora veljati na pionirskih tekmovanjih. Naši najmlajši tekmovalci so se lahko torej res korektno borili in turnir je bil tekmovalcem, staršem in ostalim gledalcem v veselje spremljali. Deklice st» sc pomerile v prikazu kol (namišljena borba z več nasprotniki) in prikazale prave male mojstrovine, lako da so jih vsi gledalci nagradili z bučnim aplavzom. Vzdušje v polni dvorani Brinje v Grosupljem pa so še dodatno popestrili pionirji KK Grosuplje in člani terenske skupine s prikazom zanimivih demonstracij tehnike, ki se jih učimo na treningih. Pri nekaterih je mnogim kar dih zastal. Po končanem tekmovanju pa so vsi udeleženci turnirja potešili svoje želodčkc s sendviči in sokom, ki jih je pripravil organizator. Q, J. Sankukai Karate Klub Domžale predstavlja Skupino najmlajših karateistov - cicibani Letos so v KK Domžale prvič ustanovili skupino /.a predšolske otroke, ki trenirajo v skupini enkrat tedensko. Za predstavitev dela in poteka treningov pa smo povprašali kar vodjo te skupine Nino Soba. Zakaj si se odločila postati trener cicibanov? Predsednik KK Domžale, gospod Darko Kolar, me jc vprašal, ali bi bila pripravljena otroke, stare od 5 do 7 let učili karate. Najprej sem malo premišljevala, saj sem sc zavedala, da jc tO kar velika odgovornost. Po Iclil-nc.in premisleku sem se vendarle odločila, da sprejmem meslo trenerke, kajti že prej sem pomagala kot dcmonslraloi ka, pa ludi delo z. otroki mi jc všeč. Vedela sem, da so v klubu trenerji Z bogatejšimi izkušnjami, ki so mi pripravljeni pomagali in svetovati, kar je prav tako močno vplivalo na mojo odločitev. Kako bi predstavila skupini, ki jo treniraš? Skupino CICIBANOV sestavlja približno dvanajst otrok, najmlajši hodijo še v vrtec, najstarejši pa tudi žc v prvi razred osnovne šole. V skupini so tako deklice kol dečki. Otroci so zelo živahni, včasih kar preveč. Ponavadi so pridni in kadar delajo Z veseljem, jih jc prijetno trenirali. Včasih pride tudi kakšen »težek« dan, a takrat se več igramo. Drugače pa se hitro Učijo in sem z. njimi zelo zadovoljna. Vem, da poleg samega karaleja veliko pomenijo tudi igrice, zalo so zadnje minule ved- dostovalo za uvrstitev v reprezentanco, ki se je udeležila evropskega prvenstva v krosu na Švedskem. Poleg najuspešnejšega Petra sta tu še varovanca Tomaža Jarca, in sicer Bernard in Domen Jarc, ki sta bila uspešna predvsem v gorskih tekih, za razliko od njiju pa je predvsem na stezi in krosih tako kot lansko leto uspešno nastopal Andraž Gregorič. V mladinski konkurenci je to sezono zadnje leto nastopal Dušan Zaje, in sicer pod vodstvom Dareta Zorjana, ki pa mu je medalja na državnem prvenstvu v teku na 800 m ušla le za nekaj stotink. Med mlajšimi dekleti (pionirke in mladinke) je polrebno omeniti sestri Capuder, skakalko Nastijo in pa metalko in mnogobojko Lariso, ki sta pomembno prispevali k ekipnemu drugemu mestu ženske mnogobojske ekipe, del le-te pa je bila tudi sicer lekačica na daljše proge, Suzana Mladcnovič, ki se je še v pionirski konkurenci prav tako uvrščala visoko predvsem na krosih in tekih na daljše proge. Še ena pionirka, od katere se v Domžalah veliko pričakuje, je Klara Nahtigal, ki se je izkazala v krajših tekih, in sicer ji najbolj ustrezata 100 in pa 300 m. Glede na dosežene rezultate si ni bati za prihodnost Atletskega kluba Vele Domžale, prepričana pa sem, da bo nekaj časa vztrajal tudi še »starejši del« ekipe Domžal. V moški konkurenci imamo ene najboljših v Sprintu z Matejem Ju-harlom (trener Jure Kastelic), ki sc mu je le za las izmuznilo potovanje v avstralski Sydney, med dolgoprogaSi jc bilo treba vedno računali z Jernejem Kastelcem (trener Lojze Pungerčič), ki pa mu je poškodba vzela tako reprezentančni nastop kot tudi nastop na EP v krosu, med metalci pa je tukaj že »legenda« domžalske atletike, čedalje uspešnejši Jože Pirnat (trener Anton Založnik). Da ne bo izgledalo, da imajo Domžale le uspešen moški del so tukaj Se najboljše članice. Do naslova državne prvakinje in pa številnih dobrih uvrstitev je letos kljub nekaterim poškodbam na 400 m z ovirami pritekla Bojana Vojska (trener Niko Muhič), ki se je udeležila tudi reprezentančnega nastopa v Pragi, do-sedaj najuspešnejša je bila tudi (pod vodstvom Slavca Cerneta) Bojana Hostnik, ki ji je uspe) preboj med najhitrejše šprin-terke na 100 in 200 m, predstavnico pa so imele Domžale tudi na vseh tekmovanjih v metalskih disciplinah, in sicer z Eriko Pirnat, ki je bila prav tako udeleženka tekmovanja v Pragi. Tako kot vsako leto so bili poleg atletov in atletinj tudi netekmovalni člani in danice, in sicer predvsem sodniki, saj so priskočili na pomoč pri številnih prireditvah (Tek in pohod z.a krof), že tretjič pa so oganizirali in uspešno izvedli tudi »miting v Domžalah«, ki se ga je tudi letos udeležilo kar nekaj dobrih atletov in atletinj iz cele Slovenije. Sodnikov AK Vele Domžale najbrž ne bodo pozabili osnovnošolci in osnovnošolke iz cele občine Domžale, ki so nastopali na številnih občinskih krosih, mnogobojih in posamičnih tekmovanjih, mogoče pa se bodo domžalskega Zbora sodnikov, na čelu katerega je Uljana Horvat, spomnili tudi številni udeleženci in udeleženke olimpijskega teka. Ob koncu tisočletja se Atletski klub Vele Domžale iskreno zahvaljuje Vtem sponzorjem in donalorjem, še posebej Vele Domžale, ter prijateljem atletike za sodelovanje, ki je ali s finančnimi prispevki ali s podporo omogočilo številne napisane rezultate. Vsem atletom in atletinjam želi čim manj poškodb in pa seveda čim več uspešnih nastopov tudi v sezoni 2000/01! Srečno!! A. K. Utrinek s treninga skupine CICIBANOV! no namenjene »gnilemu jajcu«, »slepim mišim«, »mačkam in mišim«, šlafetam. itd. Kakšen je tvoj pristop k treningu, zlasti za tako majhne otroke? Po »pozdravu« sledi ogrevanje, ki vsebuje igre kol sla »črni mož« in lovljenje, razni poskoki, hojo po vseh »štirih«, različni teki (Sprint), itd. Nato postopoma ogrejemo celo telo od glave pa vse do prstov na nogah. Trening tehnike pričnemo lako. da sc postavimo v krog in sc začnemo učiti nove stvari ali pa ponavljamo, kar smo sc že naučili. Veliko mi pomaga demonstratorka Zoya Tavčar in skupaj jih popravljava ter opozarjava na napake. Gledava, da so njihov slavi pravilni, da pravilno stisnejo roko v pest, skratka, da je njihova tehnika čim bolj pravilna. Za tako majhne otroke mora bili Irening zanimiv, zato jih skušam čim več naučili skozi igro. Ko smo se npr. naučili neko blokado, kjer ga gre leva roka od desnega ušesa na levo stran (in obratno), temu rečemo, da »telefoniramo«. Namen treninga je izboljšanje koordinacije celega telesa, obenem pa skozi igro in učenje izboljšali olrokovo koncentracijo in jih tako postopno pripravljati na zahtevnejše naloge. Ko vidim, da so nemirni, počasi zaključimo z učenjem in se pričnemo igrati. Zelo pomembno se mi zdi. da z učenjem ne pretiravam, kajti preveč tehnike na enem treningu bi lahko cicibanom vzelo veselje do karalcja. Včasih je kdo utrujen ali pa se slabo počuti. Tedaj ga nc silim k treningu in mu pustim, da se usede in gleda. Kuj ste se do sedaj v tej skupini naučili? Do zdaj smo se naučili že skoraj vso tehniko za X. kyu oz. prvi bel pas. Naučili smo se stave I, 2, 5a in 5h. udarec z, roko v lelo in glavo - tsuki, udarec z. nogo - mae geri ter blokadi shuto ukc in serjulo ukc. Naučili pa se moramo Sc kombinacije, ki so sestavljene iz različnih udarcev in blokad. To je letos prvič, da tako majhni otroci trenirajo karate, pa me zanima, kako je z. »disciplino« in poslušnostjo na treningih? Če sc hočemo na treningih res kaj naučiti, morala vladati red in disciplina. Od tako majhnih otrok pa spel ne smem pričakovali, da bodo ves trening pridni in poslušni. Da bi sc umirili, se sprva vedno malo poigramo. Vendar pa pride ludi kakšen dan, ko so še se umirili, se sprva vedno malo poigramo. Vendar pa pride ludi kakšen dan, ko so še posebej nemirni. Navadno se najdeta eden ali dva, ki nagajala in lahko s svojim vedenjem potegneta šc ostale. Da bi to preprečila, se morajo otroci, ki delajo nered, usesti Ko se umirijo, ponavadi je potrebnih le nekaj minul, sc nam zopet pridružijo pri treningu. Kakšne so tvoje želje in pričakovanja za naprej? Upam, da bom lahko ostala šc naprej trenerka olrok. V veselje mi je delo z otroki in ko vidim, da mi jih jc uspelo pritegniti ter da uživajo v treningu, sem zelo zadovoljna. Mislim, da mi bo sčasoma, ko boni imela že več izkušenj, tudi lažje vodili treninge in upam. da bodo čedalje boljši. Zahvaljujemo se vam za predstavitev nove skupine v okviru domžalskega SANKUKAI karate kluba in vam želimo še mnogo uspeha in prijetnega dela z otroki. G. J. Izobraževanje je temelj varnega raziskovanja Skoraj od ustanovitve jamarskega društva na Domžalskem je bila v društvu vedno aktivna reševalna skupina. Vedno so bili člani te skupine najbolj drzni raziskovalci podzemlja. Raziskovati jamo, pomeni osvajati nov svet in to je nujno povezano z odkritjem. Jamarji smo veseli, ko vrišemo novo jamo na zemljevid. Najdemo jo med terenskim ogledom' ali nam zanjo povedo domačini. Seveda se potrudimo, da pred izdelavo načrta pretaknemo vse. Se tako majhne rove in špranje. Najraje sledimo vodnemu toku po jami, velikokrat nas vodi do skrivnih prostorov prepih. Želja po novem in neznanem lahko postane tudi pasi za raziskovalca. Jamarji sc dobro zavedamo, da smo ravno mi najbolj izpostavljeni. Najpogostejši razlog nesreč v jamarstvu je človeška napaka, kar velja tudi za vse vrsle nesreč. Ravno v letu. od katerega se poslavljamo, smo bili zelo aktivni na izobraževalnem področju. Zelo nam je uspela Jamarska šola, ki smo jo organizirali spomladi: Jože Gerčar, Irena Stražar. Jože Jerman in Ivo Kokalj-Jure so novi janiaiji. ki so uspešno opravili državni izpit Mlajši jamar, ki ga podeljuje Jamarska zveza Slovenije. Ko imaš izpit že lahko obiskuješ jame pod nadzorom izkušenejših jamarjev. Matjaž. Kofol in Aleš Vidic sta ta naziv pridobila že pred tremi leti, zato sta se marljivo pripravljala na izpit za naziv Jamar reševalec, ki sta ga uspešno opravila v oktobru. Maks Merela in Aleš Stražar sva že več let člana Jamarske reševalne službe, zato sva se lotila najprej izpita za Vodje reševalne skupine, nato sva novembra na Igu obiskovala tečaj za Vodenje intervencij. V društvu vedno zagotovimo dovolj opreme, vendar se zavedamo, da je izobraževanje ključ do varnega raziskovanja Sodelovanje v Jamarski reševalni službi nas marsikateri konec tedna zmoti med rednim raziskovalnim delom. Zavedamo se, da smo dolžni po svojih močeh pomagati ob nesreči in trenirati reševalne tehnike, sicer ne bo kam poklicati za pomoč! Primerno razmerje med izobraževalcem, raziskovanjem in opremo pripelje do jamarja, ki varno raziskuje podzemne skrivnosti. V letu 2000 smo opravili že 78 raziskovalnih akcij in do novega leta bomo verjetno obdržali povprečje. Zima je najlepši letni čas v jamah. A. Stražar SPOROČILA Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, Štev. 23/95) objavlja razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2001 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in Širše skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ: • 1 zlato plaketo, • 3 srebrne plakete, • 5 bronastih plaket. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2001 na naslov: Občinski svet Občine Domžale Ljubljanska 69 1230 Domžale Ustrezne obrazce lahko dobite v Uradu županje, katerih uporaba pa ni obvezna Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naslov predlagatelja, • ime. priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, • vrsto priznanja, • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. • PREDSKDNIK ODBORA JANEZ VASLE Zopet se je izteklo leto. Pustilo je sledove in stkana je nova stran zgodovine iz niti naših življenj. Tudi v letu 2001 tkimo dobre misli, poštene besede in smiselna dejanja za lepši jutri vseh. ^ KNJIŽNICA LiALE DOM, 0 Želimo vam zdravo in uspešno novo letol Knjižničarji Knjižnice Domžale Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2001 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale._ 0 Veliko zdravja, sreče -{^r in osebnega zadovoljstva ter uspešnega sodelovanja v letu 2001 ter prijetne praznike vsem želi Društvo vojaških vojnih invalidov Domžale URAD ŽUPANJE JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini domžale za leto 2001 Urad županje Občine Domžale razpisuje kandidaturo za sofinanciranje programov športa v Domžalah za leto 2001. 1. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: • šport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje - predšolske mladine - osnovnošolske mladine - srednješolske mladine - športne dejavnosti študentov • šport v društvih: - šport mladih - redna splošna vadba - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport) - športno rekreativna dejavnost odraslih - kakovostni šport - vrhunski šport • šport invalidov • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov • promocijska dejavnost • priznanja športnikom in športnim delavcem • športne prireditve Način vrednotenja programov bo opredeljen po sprejemu proračuna Občine Domžale za leto 2001. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo: vsa športna društva • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja 3. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež, v občini, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje z.a uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani najmanj 30 tednov v letu, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. 4. Rok za prijavo je 15. 2. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale Obrazce za prijavo in podrobnejše informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti, na tel. št. 01/7241-305 DOMŽALE *^v*mw "*" SLOVENIJA V iskanju novejših razglednic naših Domžal smo na nekaterih prodajnih mestih opazili »najnovejšo« fotografijo nekaterih najbolj značilnih stavb v našem mestu, ki jo je izdala SIDARTA, ARTCARD, fotografiral pa je Marko Prezelj. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale želi ŠcjfS vsem svojim danom in članicam ter občanom in občankam z območja Upravne enote Domžale veliko zdravja in prijetnih praznikov. Božična skrivnost v glasbi, pesmi in besedi Vabiva vas na ADVENTNO BOŽIČNI KONCERT, ki bo v sredo, 20. decembra 2000, ob 19. uri v Župnijski cerkvi Domžale Nastopajo: Nina Kompare, sopran Franc Kompare, trobenta - krilni rog Dominik Krt, orgle Tomaž Plahutnik, citre Skozi program vas bo vodila Marija Ahačič Nina in Franc KOMPARE »Komun, je jal pneleModti, laeuoAeden, da poihuAa gledati o- hoijdo- pAikadeiMii << ^houiuj V. PiiaAev. Skupaj z nami optimistično stopite v leto 2001! CZM, Ljubljanska 70, 1230 Domžale, tel.: 01/726-66-00 December, 2000 KD JOŽE GOSTIČ HOMEC SIRENE vas vabi na Božični koncert ki bo: - v soboto, 26.12. 2000, v Marijini cerkvi na Homcu ob 19. uri; - v nedeljo, 7. 1. 2001, v cerkvi Sv. Antona Padovanskega na Viču (Ljubljana) ob 18.45; - v soboto, 13. 1. 2001, v frančiškanski cerkvi v Kamniku ob 1930; - v petek, 19.1. 2001, v farni cerkvi v Izoli ob 19. uri. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Domžalski ■fSf komorni V zbor Domžale Vas vabi na BOŽIČNI KONCERT s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik zborovodja: Tomaž Pirnat župnijska cerkev Marije vnebovzete v Domžalah ponedeljek, 25. decembra 2000, ob 16. uri Vstop prosti w^ y stran SPOROČILA pisma bralcev Odprto pismo komunalnemu podjetju Prodnik v Domžalah Spoštovani! Znano vam je, da sem na vasem podjetju žc od lanskega leta (m do danes prosil, da bi meteorno vodo iz strehe novogradnje (slikarski alclje) v Domžalah, na ulici Matije Tomca 6, priključil na javni odtok. Ta kanal je oddaljen do vogala hiSe le štiri metre. Veri no sem naletel na pomisleke, češ, vode v ceveh imamo žc itak preveč, da so cevi iz leta 1962 pretanke in da v sosednji stolpnici, kjer je tudi komunalno podjetje, ob nalivih voda poplavlja kleli. In tako so tekli meseci in meseci in deževnica jc tudi tekla, z dveh vogalov hiSe, po klančku v garažo in pod njo v temelje kleti. Na zahodni strani pa po novi fasadi in po tleh, vse do sosedove ograje. Pri mojih obiskih ste mi tudi povedali, da nc smem speljali deževnice v pripravljene kanale za javni odtok. Ker se ni z vaSc strani nič premaknilo, sem vas redno obiskoval z isto željo. letos spomladi sle mi povedali, tla mj boste izkopali na dvorišču hiše ponikalnico, ki bo sprejela vso stresno vodo. Takoj sem izrazil pomisleke, ker smo že pri izkopu kleli naleteli na samo ilovico. Selc prvega junija letos je res prišel vaš ba-gerist in na majhnem dvorišču izkopal štiri metre in pol globoko, dva metra in pol dolgo in dva metra široko jamo. J Lii 5 .Q ■ j... Oiia^HaaBBBa^ag^fc?.' . Jama na Fuggerjevem dvorišču In prikazala se jc ilovica. K tej jami je čez. čas prišla komisija in sklenjeno jc bilo, da mi komunala takoj naredi učinkovito ponikalnico. Od tega sklepa je minilo že šesl mesecev - jama sameva - ilovnate stene v velikih premočenih kosih zasipavajo jamo in ostalo jo je samo šc za en meter. Nalivi so kupe ilovice zmehčali in na vsem mojem majhnem dvorišču jc ilovnata brozga. Deževnica še vedno zaliva stene hiše, garažo, temelje ih sosedovo ograjo. Bliža pa sc ludi že konec letošnjega leta. Kdo mi bo povrnil vso škodo? Jaz se že veliko let trudim in borim, da bi bila ta stavba košček lepega zunaj in znotraj in da bi v polni meri polepšala ta delček Domžal. DANIJEL LOVRO FUGGER akademski slikar Ul. Matije Tomca 6 1230 Domžale Članicam zgodovinskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana Spoštovane gospe! Učenci in učitelji OŠ Roje se vam lepo zahvaljujemo za dar, ki sle ga nam namenile. Zares smo ga bili veseli in koristno ga bomo uporabili. Hvala! Učitelji in učenci OŠ Roje Volitve so minile in nastopil je nov dan -»Po njih delih jih boste spoznali« Minule volitve še vedno burijo duhove. Kako jih tudi ne bi, saj seje nova Drnovškova vlada kar predolgo oblikovala. Drnovšek je prav gotovo človek dobrih namenov, kakor sc je izrazil tudi nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki sicer nima dlake na jeziku, (oda v Drnovškovi Liberalni demokraciji je očitno tudi nekaj večjih mnenjskih razhajanj. Ali je to pozitivno ali ne, bo povedal čas. LDS je zmagovita stranka in mnogo je ugibanj in razpravljanj v zvezi s tem, češ, ali nekateri hočejo kolo zgodovine zavrteti nazaj? Tudi pri nas v Domžalah, torej v naši občini, se pojavljajo podobna razpravljanja, da je v volilnem uspehu liberalne demokracije prispevala tudi razcepljenost desnice, da je Združena stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka bolj ali manj zgrešen projekt, četudi se jc za združitev močno prizadeval t. m. Državljanski forum, v katerem so tudi nekateri vidnejši duhovniki kol drugim članom enakovredni držav-liani RS. Da sc tudi v Domžalah ta združba SLS+SKD, kot vsiljena ni obnesla, saj so skoraj vsi bivši krščanski demokrati prestopili v Novo Slovcnijo-Krščansko ljudsko stranko. do katere ustanovitve pa sploh nc bi prišlo, če ne bi bila t. m. združena stranka tako razcepljena, kar se kaže v posrečenem imenu: Evropa združene stranke s tako zapletenim in nepravično zasnovanim imenom nc pozna. Kljub drugačnim, pozitivnim naporom dobronamernih se je rodila, malce nagajivo rečeno, »razcepljena združena stranka«. Na prestope se sicer grdo gleda, čc pa gre za množični prestop iz ene stranke v drugo, kakor se je zgodilo v Domžalah in tudi drugje, pa pomeni, da je v prvi nekaj hudo narobe. Bajukova stranka je glede na kralkoU trajanja dosegla v naši občini zavidljiv uspeh in jc to, vsaj pri nas, stranka prihodost. Morda bo nadkrilila celo Janševo, a kratkoročno težko Liberalno demokracijo. Tudi strankarski prestopi posameznikov imajo svoje ozadje. Cc naprimer nekdo i/. /ISI) prestopi v LDS, čeprav sta to sestrski stranki, ali obratno. Človek sc sprašuje, le kaj je bilo tam narobe. No, politika je med drugim tudi trgovina. V politiki se dostikrat dogajajo neverjetne stvari. Zares skoraj nepremagljivo neverjetne stvari. Za popestritev oz. potrditev pa tale zgodbica. Nekdo se je pisal NEVERJETNO. Ko so mu uhajale moči, je naročil svoji ženi, naj na njegov nagrobnik ne da napisat njegovega ne- navadnega priimka. Žena je res izpolnila njegovo poslednjo voljo in napis sc jc glasil: »Tukaj počiva mož, ki ni nikoli v življenju prevaral svoje žene.« In kaj se je dogajalo? Vsakdo, kdor je šel mimo njegovega groba, je zavzdihnil: neverjetno. Torej možakar ni prišel na svoje, kakor tudi naša strankarska pričakovanja ne, vsaj po večini ne. »V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč«, pravi Sveto pismo, torej naj bi imel vsi - in vse stranke -prostor pod soncem, razen perverznih, nehumariističnih, ki jih pa v Domžalah menda ni. Najpomembneje pa jc, da delamo za Slovenijo, za mir in spravo, in pri (cm ne odstopamo od svojih stališč, če smo vanje prepričani, akoravno jih je včasih dobro na novo premislili. Na primer: biti proti vatikanskem sporazumu, hkrati pa biti v zadovoljivih ali celo dobrih odnosih s katoliško Cerkvijo in ali celo dobesedno siliti v Evropsko unijo, kjer imajo »poSlihtanc« odnose z Vatikanom .... ali ni vse to nezdružljivo? Mislim, da. Navajam vidnejšega Domžalčana M. K.: Nekateri naši politiki, tudi domžalski, sc vedejo tako, da ko odpirajo vrata, jih takoj skušajo spet zapreti. Neki srbski pregovor pa pravi: - navajam po smislu -, da v medsebojnih odnosih nikakor ne smemo zaloputniti vrat, temveč pustiti vedno priprta. Ker jc v zadnjem času moderno citirati Sveto pismo, zato še en navedek: »Po njih delih jih boste spoznali.« In latinski pregovor pravi: »Besede miCcjo, zgledi vlečejo.« In, ali nc velja vse to tudi za naše domžalske strankarske obljube? IVAN KEPIC Prijetno sladko presenečenje Bilo jc dan, dva pred miklavžcva-njem. Pričelo se je že mračili, ko sem se peš, otovorjena z vrečkama v eni in drugi roki vračala domov. Nekako pred Kulturnim domom sredi Domžal sem srečala dva neznana fantiča, ki sta me na moje veliko presenečenje prav lepo pozdravila. Kaj pa jc to? sem sc potihoma spraševala. No, ni se končalo samo s leni. Eden od njiju me jc vprašal, če bi hotela en bonbon. Zakaj pa, kar sam ga pojej, sem mu odvrnila, saj vem, da ima(e o(roci radi bonbone. Ne, moram napraviti dobro delo v tem času, ki prihaja. No, če jc pa tako, sc bom pit rade volje posladkala z njim. Zahvalila sem se mu zanj, on pa je vidno olajšan s prijateljem odšel naprej. Pešačila sem dalje in mislila nanj in o tistem, ki mu je to svetoval. Lepo je biti obdarjen iz rok malega Miklavža, saj vem, da bo poslal čuteč in dober tudi takrat, ko bo odrasel, tako kot pravi naš pregovor, da »iz malega rasle veliko«! Lep pozdrav ZVONKA URBAS Kamniška 27, Preserje, 1235 Radomlje Trgovina - Pelechova 15, Preserje, 1235 Radomlje papirnica, fotokopirnica servis in prodaja fotokopirnih strojev Vdem nadim ku^xm^ jelima UU2001! Zanimivost V glavnem smo na večini sejmov, ki so potekali v Domžalah in okolici, skoraj vedno zasledili isle prodajne artikle. S tem, ko so sc začeli sejmi malce bolj organizirati, so sc spremenili tudi njihovi osnovni prodajni artikli. Sejni kol so sedaj, ponujajo tudi predstavitve. Na letošnjem Lukovem sejmu v Lukovici so obiskovalci poleg palete vozil Seal in Volkswagen imeli priložnosti seznaniti sc z novo zimsko pnevmatiko Dunlop M3 in kopico nasvetov glede montaže in nakupa gum. Mogoče bo na naslednjih sejmih ravno zaradi takšnega pristopa kakšen razstavijalec, pa tudi kupec, več. DJD Kulturni dogodek v Radomljah Pevci Radomeljskega moškega pevskega zbora vas bomo tudi letos, kol vsako leto, razveselili ž organizacijo tradicionalnega novoletnega koncerta. Vse svoje /vesle poslušalce vabimo v Kulturni dom Radomlje v soboto, 23. decembra ob 19. uri. V goste smo (okrat povabili Domžalski Irobilni kvartet, ki ga sestavljajo mladi, perspektivni glasbeniki iz našega okoliša: Tone i« Danijel Savnik, Damijan Tomažin ler Peter Sala. Skupaj z gosti s")o pripravili pester in zanimiv program. Vabimo vas. da s svojo prisotnostjo na koncerlu kulturno in notranje obogatite svoj in nas predbežični in prednovoletni cas. Pevci MoPZ Radomlje Vabimo Vas na predstavitev zbornika literarnih ustvarjalcev Univerze za tretje življenjsko obdobje Slovenije in članic literarne delavnice »Lipa« Domžale JESENSKI ŠOPEK v petek, 15. decembra 2000, ob 17. uri v Kulturnem domu Jarše-Rodica Na predstavitvi bodo sodelovali: - ženski pevski zbor »Stane Habe Domžale« - dijaki kamniške gimnazije - recitatorji društva »Lipa« - Kokalj Rado - citre Poročilo CPV za oktober in november Ples 1. 10. 2000 ob 15.11 je prtilo do prometne nesreče med osebnim vozilom K (lin in priklopnikom, ki se je odpel od vlečnega vozila. V trenutku je prišlo do čelnega trčenja. V Cliu je ostal vkleščen voznik, zato ko je bilo potrebno osvobodili objemo pločevine z rezanjem in razpiranjem. Nato je bil z reševalnim vozilom prepeljan v bol niško oskrbo. Vozilo Clioje bilo popolnoma uničeno, priklopnik pa delno Studa 3. 10. ob 10.17 uri je pismonoša opazil požar na ostrešju stanovanjske hiše in takoj preko mobilnega telefona obvestil enoto CPV. Takoj je bil izvršen izvoz intervencijske enote, na kraju so se gasili i lakoj spopadli z ognjenimi zublji, ki so jih tudi v kratkem času onemogočili. Celotno ostrešje je bilo popolnoma uničeno, zakaj je prišlo do ognja so raziskale ustrezne službe. Vir, 11. II. ob I6.2H je zagorelo zaradi pregrete izolacije na kovinskem dimniku, ogenj se je razširil na lesene stopnice, na leseno garderobo in lesen si rop. V prostorih se je zaradi požara razvila visoka temperatura, zato so popokala okenska stekla, raz-pokal je ludi stropni omet. pogorelo je še nekoj stenskega opaža in precej oblačil v garderobi. Lukovica, 13. II. ob 10.40 je eno ta dobila sporočilo o trčenju vlačilca in osebnega vozilu R-Twingo, v katerem je obtičala vkleščena voz/lica, kalem so morali gasilci izrezali iz zve-rižene pločevine, medtem ji je zdravstveno osebje nudilo prvo pomoč. Po osvoboditvi iz pločevine so voznico iznesli iz vozilu in jo pripravili za prevoz v KC Ljubljano. Vir 18. II. ob 13.10 uri so občani zaprosili za pomoč, ker je v industrijski kanal Mlinščice padla vrba s šestimi debli. Zato se je voda začela nabirali in iz kanala seje voda pričela razlivati, da so bile ogrožene stanovanjske hiše. Gasilci so vrbo razlagali na manjše kose, ki so jih iznesli iz kanala. Kilo je še nekaj manjših intervencij, dvakrat so pogasili ogenj v zabojniku z.a smeti, dvakrat čistili cestišče po prometni nesreči, črpanje vode iz kletnih prostorov, odpiranje vrat zaradi pokvarjene ključavnice, odpiranje vrat v stanovanje, v katerem je bila mrtva oseba in reševanje trupla iz Kamniške Bistrice. VIKTOR SVETLIN Vas zanimajo nove znamke? Poštne znamke Pošta Slovenije jc pred kralkim izdala nekaj novih znamk, ki jih danes na kratko predstavljani": - NOVO LETO, BOŽK" llustratorka Jelka Reichman je svečano in veselo praznično vzdušje pokazala na dveh znamkah, ki bosta, prilepljeni na božično in novoletno voščilo, zanesljivo pripomogli k lepšemu praznovanju; - V NOVKM TISOČLETJU Kot izhodišče za izdelavo znamke je bila izbrana ključna tema letošnje razstave Expo 2000 v llan-novru: »Človek, narava, tehnologija - novi svet nastaja.« - 450 LET PRVE TISKANK KNJIGE NA SLOVENSKEM Najbrž vam je znano, da je prvi slovenski tiskani knjigi napisal in leta 1550 izdal tedanji duhovni vodja slovenske reformacije, Primož Trubar. Ob koncu pa za pišimo, da se je slovenska pošla s posebno dopisnico spomnila ludi 1. decembra - svetovnega dne boja proli AIDS-u. Poiščite znamke na svoji poŠti! O.U. 72 14 599 Vprašali smo namesto vas Gospod Janez iz. Domžal sprašuje, ali kdo kaznuje voznike, ki svoja vozila puščajo na parkirnih mestih, namenjenim invalidom. Hkrati se ne strinja z razvrstitvijo javnih pakirnih mest v centru mesta - pred SPB, kjer se vozila razvrščajo drug za drugim, ne pa drug ob drugem. Glede prvega vprašanja lahko pojasnimo, da komunalni nadzorniki redno kontrolirajo zasedenost parkirišč, namenjenih z.a invalide. Na omenjenih parkiriščih v skladu z veljavno zakonodajo lahko parkirajo samo invalidi, ki imajo na svojem avtomobilu (spredaj in zadaj) poseben znak, ki označuje, da se z avtomobilom vozi invalid, hkrati pa morajo imeti vozniki teh avtomobilov tudi ustrezen dokument, ki ga skupaj z nalepko dobijo na pristojni upravni enoti Će komunalni nadzornik ugotovi, da pakirišče zaseda voznik, ki nima ustreznega dokumenta oz. označenega avtomobila, voznika kaznuje. Glede na možnosl oz. velikost javne parkirne površine veljavna zakonodaja na tem področju na državnih cestah dovoljuje Ic bočno parkiranje (drug za drugim). Gospo Cveto je zanimalo, kdo čisti park ob občini Domžale. Po njenem mnenju je včasih zelo za nemarjen, hkrati pa opo zarja tudi na problem poškodb v parku, zato sprašuje tudi, ali kdo park posebej varuje. Pohvalila pa je Arboretum Volčji Potok za zgledno urejeno zelenico sredi mesta. Odgovor je naslednji: za redno vzdrževanje parka (pobiranje smeli, praznjenje košev) skrbi Javno komunalno podjetje Grasto, za košenje trave in urejanje cvetlićnih nasadov pa Arboretum Volčji Potok. Park ni varovan, bi pa ob tej priložnosti opozorili vse, da poskrbijo, da park ostane urejen. Gospa Vanda iz Radomelj nas je poklicala v zvezi s prihodnjo ureditvijo križišča v centru Radomelj. Zanima jo namreč, ali bo to križišče urejeno kot krožni promet ali pa bodo pronici urejali semaforji. Opozorila je tudi na nestrpnost voznikov. Trenutno odgovora šc ni, saj se potrebni projekt in dokumentacija šele urejajo. Bralcu iz Mačkovcev, ki jc spraševal v zvezi z urejanjem Krakovske ceste pa bomo odgovorili žc v letu 2001. Lep pozdrav vsem in prijazno praznovanje. Uredništvo Nagrade za naše bralce Kdo gre v savno, kdo pa na pizzo? Srečne izžrebance nagradnega vprašanja iz 14. številke SLAMNIKA bo tokrat nagradil Rekreacijski center Urbanija iz Lukovice. Izžrebanca Martina Troha iz Domžal ter Ivanka Dragar iz Prcloga bosta v RCTJ Lukovica odšla na družinsko savnanjc. naslednjim trem izžrebancem Romanu Lajevcu iz Krtine, Marku Sojerju iz Domžal ter Taljani Dimcc iz Depale vasi pa bodo pri Urbanijevih spekli odlične piz.ze, po katerih so znani daleč naokrog. Vsem izžrebancem bomo poslali potrdila s katerimi se bodo lahko oglasili v R( IJ Lukovica. Ker v tej številki objavljamo NAGRADNO NOVOLETNO KRIŽANKO, bo nagradna igra na vrsti v prvi številki SLAMNIKA v letu 2001. Do tedaj pa vsem reševalcem srečno! Rekreacijski center Urbanija, Lukovica želi vsembralcetn in bralkam SLAMNIKA ter svojim obiskovalcem it i obiskovalkam v letu2001 veliko sreće, zdravja in prijetnih trenutkov prostega časa, ki ga lahko izkoristite tudi pri nas - na teniski! i igriščil i, v večnamenski dvorani in se kje. Dobrodošli! s* SPOROČILA stran AVTO SET Setnikar d. o. o. iz Dragomlja Iz avtomehanične delavnice v široko ponudbo voznikom Obrtniškega podjetja AVTO SET Setnikar, ki se ukvarja z različnimi storitvami, v zadnjih letih zlasti za voznike Renaultovih vozil, ni težko opaziti, saj je locirano tik ob glavni prometni žili mimo Dragomlja v Ljubljano. Obratovalnico je zasnoval Vinko Setnikar, po poklicu av-tomehanik, že leta 1979. .:v u <]/se dobro in varno v tetu 2001 ter prijetne božične praznike vam žeti Center požarne varnosti (Domžate Pot do sedanjega podjetja SETNIKAR SET d. o. o, ki povezuje Številne storitve, ki jih danes iščejo vozniki Renaultovih vozil ni bila lahka. Vinko Setnikar jc bil namreč v sedemdesetih letih zaposlen na Avto-moto zvezi Slovenije, kjer je opravljal tehnične in testne preglede na vozilih Pred tem jc končal tudi srednjo šolo za prometnega tehnika Čeprav je bilo v omenjeni službi kar pnielno. se je vendarle odločil za naporen priklic obrtnika - avtomehani-ka. Začel je pravzaprav na domačem dvorišču, v nekdanjem gospodarskem poslopju, kjer si je uredil mehanično delavnico. Spočetka ni imel niti dvižnega dvigala za vozila, nabavil pa si ga jc šele potem, ko je že zaposlil prvega delavca Samostojni podjetnik Vinko Setnikar rad poudari, da jc bilo morda v njegovem primeru nekoliko težje tudi zato, ker v družini ni bilo obrtniške tradicije in je sam začel tako rekoč s krampom. Znano je namreč, da so se sicer tudi na širšem domžalskem območju v obrtnih delavnicah za razne storitve za osebna vozila zvrstili dve ali celo več generacij. Z Renaultom v nove izzive Dela Vinku nikoli ni primanjkovalo, vendar pa hkrati pripomni, da pa tudi pretiranega zaslužka ni bi- 1 1 51 lo. Zagotovo je bil precejšen preobrat v njegovi delavnici, ko je leta 1993 sklenil pogodbo za servisno dejavnost z Renaultom iz Novega mesta, tri leta pozneje pa še koncesijsko pogodbo. Poslovna povezava z Renaultom jc terjala korenite spremembe v delavnici, saj je moral v njej storitve podrediti zahtevam novomeškega avtomobilskega giganta. Prejšnjo, predvsem mehanično delavnico, so razširili tudi na druge dejavnosti, ki zadevajo popravilo in vzdrževanje vozil. To velja za kleparska dela, avto elektriko, ii-čarske storitve, ki jih zdaj opravljajo še pogodbeno, dokler ne bodo v podjetju pridobili potrebnih dovoljenj. V AVTO SET Setnikar izvajajo tudi vulkanizerske storitve, so pa tudi v postopku pridobivanja dovoljenj za postavitev avto pralnice. Zelo pomembna je tudi elektronika, saj so sc morali v podjetju neprestano izobraževati. Samo v letošnjem letu so za tc namene porabili več kot 120 delovnih dni. Učilnica in tabla s kredo sta poslali skorajda nepogrešljivi del vsakodnevnega delovnega utripa. Ponudba se razširja tudi na prodajo novih vozil, za kar imajo v poslovnih prostorih urejen avto salon. Na voljo so tudi rabljena in nado-mesina vozila, slednja lahko kupci najamejo v primeru popravila svojega vozila ali kakšne druge nezgode. K vsemu temu jc treba dodati tudi prodajo nadomestnih delov. Tako sc jc nekdanja mehanična delavnica razvila v obširno ponudbo voznikom Renaultovih vozil, ki tudi sicer postaja vse bolj značilna za sodobna obilna podjetja, ki skušajo fote MAJHENIČ VILJEM s.p . ATELJE ZA MODERNO INDUSTRIJSKO KOMERCIALNO IN AMATERSKO FOTOGRAFIJO V ČRNO-BELI IN BARVNI TEHNIKI - expres fotografija za dokumente - prodaja fotoaparatov, albumov, baterij - okvirji in uokvirjanjc fotografij DOMŽALE, Ljubljanska 89 tel./faks: 01/721 36 53, GSM: 041/673 870 - SERVIS 3 72 mrARGoviNA agh&viTz^ LANCIA 1230 Domžale, Vir, Čufarjeva 24 SERVIS 01/724-65=40, 724-65-44 TRGOVINA 01/724-65-50, 724-65-55 Vsem strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in poslovno sodelovanje in v prihajajočem letu 2001 želimo veliko sreče in uspehov pa tudi veliko srečnih in lepih kilometrov z vozili FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO. VEIT TEAM jKLETARSTVO I KHOVSTVO t TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ fortunolo 8erganto 3,1240 Kamnik Idlolon/foki: 01 83 12 355, GSM 041 68» 750 strankam ponuditi široko paleto storitev, ki zadevajo avtomobile. Podporo tistim, ki zaposlujejo Nekako normalno je, da je Vinko Setnikar avto mehanično obratovalnico razširil na tipično družinsko podjetje, Tako je pred leti pregovoril ženo Marijo, da se je zaposlila v podjetju, vanj pa jc pritegnil ludi sina Tomaža, ki je direktor d. o. o. V podjetju jc zdaj zaposlenih 15 ljudi, ki morajo po globokem Vin-kovem prepričanju delovati kot nekakšna celota, kar sc mora odražati tudi v vsakodnevnem zadovoljstvu na delovnem mestu. Vinko Setnikar opozarja, da bi morala država večjo pozornost namenjati tistim, ki zaposlujejo, skratka ustvarjajo nova delovna mesta. Spominja se, da so se v sedemdesetih letih bodoči obrtniki iz. njegove stroke odločali predvsem za av-toprevozništvo, saj jc avtomehanika veljala za boj naporen ali .umazan' poklic. Zagotovo pa je Ireba dandanes v sleherni dejavnosti napredovati in spodbujati nova delovna mesta Vin- ko Sel ni kar jc prepričan, da jc storil prav, ker se je odločil za sodelovanje Z Renaultom, saj je to prisililo njega kot tudi zaposlene v iskanje novega. Zanimivo jc. da z družinskim podjetjem pritegne stranke od začetka. Od prodaje avtomobila, njegovega vzdrževanja pa naposled ludi do ponovnega nakupa, če so stranke zadovoljne s storitvami podjetja. Te pa jc treba dokazovali sleherni dan. . JOŽE SKOK Garanata: . 10 tet za delo -do50le»zomateric Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kriting - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) VBSBI tjOZIC srečno novo leto 2001! - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! Po nasvet in rešitev težav v fizioterapijo Zrnec, tel: 56-26-736 Bolečina - govorica telesa Večina tkiv v našem telesu je oživčenih. Vsebujejo drobne živčne delce, ki so povezani z živčnim sistemom. Na ta način dobimo vrsto informacij: kje se nahaja telo, kako stojijo posamezni udi, da nas zebe, da se nas jc nekdo dotaknil, itd... Med informacijami jc tudi občutek za bolečino. Občutimo jo, kadar sc zgodi, ali kadar preti telesu nevarnost poškodbe, ki je lahko mehaničnega, kemičnega ali temperaturnega izvora. V medicini je bolečina definirana kol neprijeten občutek in čustvena izkušnja, ki jc povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiv. Kot sem žc navedki, lahko bolečina v našem telesu nastane na tri načine: 1. Na mehanični način: Na mehanični način nastane bolečina lakiat. ko je mehanično draženje v obliki sile dovolj veliko, da vzdraži živčne delce v Ikivih. Bolečina lahko nastane, ne da bi se tkiva dejansko poškodovala, na primer: čc jc mišična obremenitev neprekinjena ali čc prekomerno ponavljamo iste gibe. le zahteve ima dandanes vrsta poklicev. Bolečino tc vrste lahko občutimo žc veliko prej, preden se tkiva vidno poškodujejo ali spremenijo. OPTIKA BRIGITA' Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. KLEK d.0.0. Domžale, tel./faks 72-15-001 VARNOST PRI DELU rfCT7\ JATA REJA, d.d., uubuana zaposli delavca za delo na perutninskih farmah na področju Domžal in Kamnika Za opravljanje tega dela jc zahtevana • dokončana osnovna šola in • vsaj tri mesece delovnih izkušenj Delo poteka v dopoldanskem času, tudi v dela prostih dnevih, občasno izven rednega delovnega časa. Osnovna plača za to delo znaša 114.000 SIT. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z enomesečnim poskusnim delom /. možnostjo nadaljevanja dela za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na naš naslov: JATA REJA, d.d., Ljubljana, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana v 8 dneh od dneva objave. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 01/5655 120 mkopleskdrstvo ■fdsMerstvo Sandi KameilŠek S.D. Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale r GSM: 041/637 210 - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela 2. Na kemični način: Na kemični način nastane bolečina takrat, kadar sc spremenita kemična sestava in ravnovesje v celicah. To sc zgodi, kadar zbolimo: na primer pri infekcijah (bakterijskih ali virusnih), pri vnetnih procesih in prvih nekaj dni po poškodbi. 3. Na termični način: Na termični način nastane bolečina lakiat. ko previsoka ali prenizka temperatura v združila živčne delce v tkivih. K zdravljenju oziroma odpravljanju bolečine lahko v splošnem pristopimo na dva načina: 1. lahko se osredotočimo Ic na bolečino in z različnimi načini poskušamo doseči, da je bolnik ne občuti. Tak način se imenuje simptomal-sko zdravljenje. Ta način pride v poštev v primerih, ko vzroka za bolečino nc poznamo, nc poznamo zdravil ali zdravljenja, ali v primerih, ko je prišlo do dokončnih okvar, ki sc jih ne da odpraviti. Bolečino lajšamo z namenom, da povečamo kvaliteto življenja. 2. ugotovimo lahko vzrok za bolečino, in ga odpravimo. Bolečina izgine, ker ni več vzroka (povzročitelja) bolečine. Tako zdravljenje imenujemo vzročno zdravljenje. V medicini sc z bolečino ukvarja vrsta poklicev. Na primer: bolečino kemičnega (bolezenskega) izvora zdravi zdravnik in sicer ponavadi na kemičen način, to je z zdravili. Mehanične poškodbe kosti ali mehkih tkiv običajno zdravijo zdravniki specialisti Iravmatologi ali plastični kirurgi. Bolečino, ki izvira iz enostranske uporabe telesa (slabe drže, pogostega ponavljanja istih gibov, telesne neaktivnosti ter šporiov, ki enostransko obremenjujejo lelo), pa obravnavajo tudi drugi poklici, na primer: - fizioterapevt, ki izvaja fizioterapijo na napotnico, odpravlja bolečino s protiholcčinskimi elcklrostimu-lacijami; - akupunkturist zdravi bolečino na energetski osnovi, ž zabadanjem igel v določena mesa lelcsa; - kiropraktik zdravi z manipula- cijami, lo je hitrimi sunkovitimi gibi, ki jih bolnik ne more kontrolirati; -kirurg zdravi z operacijo; - fizioterapevt Z dodatno podiplomsko izobrazbo na področju bolečine (McKcn/.ijev terapevt) pa bo iskal vzrok za bolečino in ga poskusil odpravili. V naslednjih prispevkih se bomo osredotočili na bolečino v mišično skeletnem sistemu (to jc v hrbtenici, in drugih sklepih telesa), ki nastane zaradi neprimerne drže, enostranskih obremenitev in premajhne telesne aktivnosti. Te bolečine spadajo med bolečine mehaničnega izvora in predstavljajo 70% vseh bolečin v našem telesu. Najboljši pristop k tej bolečini je McKcn/i lev pristop, kajti McKcnzijcv terapevt išče in odpravlja bolečino vzročno ter bolnika nauči, kako preprečuje njen ponovni nastanek. Pametno pa jc, da pridejo bolniki na obravnavo dovolj zgodaj, to je pri prvih napadih bolečine, da nc pride do okvar tkiv. Bolečina jc govorica telesa. Sporočil nam, da sc v telesu dogaja nekaj, kar mu ni v korist. Ali je modro nekomu, ki nam sporoča, da nam preti nevarnost, zapreti ušla? Ali jc modro bolečini, ki nas opozarja na potencialno nevarnost, zapreti usta in vzeli prolibolcčinsko tablelo ali kakšen drug način, ki jo utiša? O tem bomo govorili prihodnjič. Se nadaljuje BARBARA ZRNEC, višja fizioterapevtka, mednarodna terapevtka za metodo McKenzie NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106. PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE .Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet. Iran dL Srečno 2001 HHMI Novoletna nagradna križanka Uredništvo bo med izžrebane reševalce NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE ra/delilo naslednje nagrade: 1 telefonski aparat NAGRADE PRISPEVA: »tid« TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE 2-6 pet kolekcij izdelkov TOSAME NAGRADE PRISPEVA: TOSAMA 7-16 deset brisač za plažo NAGRADE PRISPEVA: muos 17-24 pet CD z grobeljskimi koncerti NAGRADE PRISPEVA: KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE 25-29 pet potic 0 NAGRADE PRISPEVA: /i J, Ml lir •»i r • /rvOTr^^W^ VELE 30-34 pet knjižnih nagrad NAGRADE PRISPEVA: Uredništvo /lamnik 35-44 deset letnih naročnin na SLAMNIK izžrebali bomo reševalce križanke s stalnim bivališčem izven Občine Domžale 45-47 tri kosila v Majčevem dvoru NAGRADE PRISPEVA: Gostišče Majčev dvor Jarše 48 hladilnik oz. grelnik *a v avto NAGRADE PRISPEVA: SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO 49-50 barski oz. večnamenski stol NAGRADE PRISPEVA: LIH Karantania Pravilno rešeno križanko pošljite do 10. januarja 2001 na naslov: SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - za NOVOLETNO KRIŽANKO 2001. Vsem reševalcem želimo srečno, uspešno in zdravo novo ■eto ter veliko sreće Pri reševanju in žrebanju! Uredništvo KRIŽANKA R. N * 4 GOROVJE V MJANMA-RU (BURMI) PONJAVA ZA AVTO ČISTOST JAVNO ZBIRANJE PODATKOV ALI MNENJ NAJVIŠJI VRH Pl-RENEJEV (PICO D'...) LJUBEZEN DR. ZlVAGA \0 JUŽNI SADEŽ, GRAPE FRUIT PREBIVAL. LETONSKE REKA V SR. AZIJI IZSTRELEK, KI GA POTISKAJO REAKTIVNO DELUJOČI PLINI, VESOLJSKO VOZILO NAKODRANO SUKNO ANTON NOVAČAN RIMSKI NARAVOSLOVEC NAMEŠČANJE ETIKET SL. SLIKAR PORTRETIST (JOŽEF) ANTON MARTI SIMBOL KRŠČANSTVA RAZTELE-5EVAALEC JAP. PISATELJ KOBO KOS TINE POLJSKA CVETICA GL.MESTO ITALIJE VEDA 0 ZDRA VLJENJU BOLEZNI Z OPERACIJO ROBERT TAYL0R KOZAK FERDO Q STROKOVNJAK ZA IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE OPTIČNIH PRIPOMOČKOV DEL LJUBLJANE MED JARŠAMI IN ŠMARTNIM DOBITNIK JEZERO V ETIOPIJI NEKD. UGANDSKI DIKTATOR AMIN HITER KONJSKI TEK 0 OKRAS MOŠKEGA OBRAZA B GABI NOVAK ST. ITALIJ. PEVEC P0-PEVK (T0NY) R KORIST LASTNOST GLOBOKEGA PRIZIVANJE ČIPK, ROBOV NA BLAGO J STROKOVNJAK ZA SEKSO-LOGIJO DRŽAVA V M. ANTILIH KOLIČINA NAD NORMO ZIDAK TOMAŽ CERKOVNIK MARKO POHLIN TOMISLAV NERALIĆ KAREL VlZlNTIN REKA V SEV. NEMČIJI E DEL JESENIŠKE ŽELEZARNE POD FILMSKA IGRALKA GARBO AM. IGRALEC (CHRISTOPHER, SUPERMAN) TRIČLENIK (V MATEMATIKI) SLOV, DRAMSKI IGRALEC (ANGEL) VELETOK V EGIPTU NEOBDEL. ZEMLJA MONGOLSKI POGLAVAR GEN. SEKRETAR ZN (KOFI) PEVEC IN PEDAGOG DARIAN ANGL. POET (CHRISTOPHER) PASTIR NA PLANINI TOMISLAV IVIĆ LJUDSTVO V NIGERIJI VIKTOR KONJAR SLAVNI RUSKI BALETNIK (RUDOLF) Liiz Karantania OLEG IVANOV EISEN-HOWER SL. IGRALEC (KRISTIJAN) LUKA NA LABRADORJU NELA ERŽIŠNIK HBUOS KANDIDAT ZA SAMOST. OPRAVU. POKLICA SODNIK V HADU TOPNIČAR SOD. SLOV PESNICA (MAJDA) GR. BOGINJA NESREČE NADA BAVDAŽ REKA V KA-ZAHSTANU, Kl TEČE V BALHASKO JEZERO SPANJE, SPANEC STANE ERŽEN INDIJSKI JELEN MESTO V SEV. ITALIJI INDONEZ TISK. AGENC. AM. PISEC (CONRAD P.) SEVERNOameriška drŽava GLASBENIK soss NIKELJ MARIBORSKI TEDNIK LADO SMEH HARMON nadledvi-čne Zleze JEZUSOV UČENEC VZKLIK NA BIKOBORBI NEDA ARNERIČ KOMPOZICIJA ZAČRTANA SMER POTI ROMAN T SVETINE TROPSKA RASTLINA ANGL. PEVEC JOHN IT. FILM. REŽISER (ERMANNO) FR. FILM IGRALKA (BARBARA) POSTOJNA »TID« TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE SLOV. TISKOVNA AGENCIJA S LETNI GOZDNI POSEK RT NA JUGU ŠPANIJE TRAVNATA POVRŠINA (ZASTAR.) STROKOVNJAK ZA SE-MIOLOGIJO FRANC. IM-PRESION SLIKAR (EDOUARD) AM FILM IGRALKA EKBERG RANO CELNIK R TRA-. SIRANA MENICA SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO ITALIJ SLIKAR (GUIDO) PASJA HIŠICA OTON GLIHA VZDEVEK GEOTHE-JEVE MATERE ALBERTO TOMBA REKA V BOSNI SREDSTVO ZA POMIRJANJI UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA (V HINDUIZMU) Mhmumimilmmm« m VELE ŽITNO SOCVETJE RIMSKA BOGINJA JEZE DRUŽINA IZDELOV GODAL IZ CRFMONf /lamnik 1 J km i iT' ZAHVALA V petek, 10. novembra 2000, smo pospremili na njeni zadnji poti MARIJO HABJAN rojen« Jančar - Mesrkovo Maro Vsem. ki ste nam pisno ali ustno izrekli besede sožalja. darovali sveče, cvetje in vence ter se ji poklonili in jo skupaj z nami v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti, izrekamo našo globoko zahvalo. Hvala predstavnici Ženskega pevskega zbora za besede slovesa. Kranjskemu kvintetu, UrSki Pavli in ŽPZ Stane Habe za lepo zapete pesmi, župniku gospodu Komparctu za opravljen pogrebni obred in solistu za odigrano TiSino. Hvala vsem - posebno Se njenim in našim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste bili v trenutkih žalosti z nami. Vsi njeni 1*1 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA KRALJA iz Dragnmlja 121 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala velja praporščakom, govornikoma g. Francu Jamšku iz Kluba upokojencev Tosama in soborcu g Jožetu Štruklju iz Dolenjskega odreda za poslovilne besede ob grobu, oktetu Tosamc za čustveno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi ge. Ireni Grivec za pomoč na domu v času njegove bolezni. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage /ene. mame in babice JELKE POTRPIN iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Predvsem pa vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni V SPOMIN Osemindvajsetega decembra 2000 mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš JANEZ KERČ Ko oseba, ki smo jo imeli radi, odide s sveta, ni še umrla. Kajti v naših srcih še vedno živi. In šele takrat, takrat, ko jo bomo pozabili, šele takrat se bomo lahko zavedeli, da smo jo izgubili za vedno. Vsi njegovi V SPOMIN Triindvajsetega novembra je minilo 30 let, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin in stric NIKO ZOBAVNIK iz Zič pri Radomljah Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te obudila ni. ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA f/ik V oseminscdcmdesclcm letu starosti nas je zapustil naš dragi ata mM ALBIN CERAR borec NOH in interniranec taborišča Dachau Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja. darovano cvetje. svete maše, sveče in spremstvu ob njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tosame, trobentaču, govornikoma, praporščakom in gasilcem. Vsi njegovi Brez besed si odšel, v naših srcih pa si pustil neizmerno bolečimi. ZAHVALA ob boleči Izgubi natega dragega mola. oćija, lina, brata, zeta in svaka IGORJA MERKUZIČA iz Hudega pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu jarcu, cerkvenim pevcem in vsem. ki sle ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poli. Vsi njegovi Zvečer odšla si vesela, polna načrtov, pričakovanj iivljenju nasproti, a tištala ji- le talnst. bolečina in spomini. V SPOMIN 15. decembra mineva leto dni, kar nas je zapustila BRIGITA UČAKAR 29. 12. 1977- 15. 12. 1999 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in Jo ohranili v lepem spominu. Hvala tudi vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prižigate svečke, prinašale cvetje in poklanjate lepe misli... Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in livljenje ni, kar druli nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oCe, dedek in pradedek FRANC PLIBERSEK Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sozalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Jasni Černelič, patronažni službi, gospodu kaplanu za lep poslovilni obred in pevcem za prelepo petje. Vsi njegovi Živel pošteno si. kot si najbolj znal. Čeprav molčeče, dal si nam obilo sreče, ljubezen izražal si na svoj način, dal si nam znanje, kako naj iivimo mi. Hvala (i ZAHVALA OscmindvajseiCgii novembra nas je po hudi bolezni /a vedno zapustil naš dragi nm/, ati, stari ata, brat in stric SLAVKO ŠjTVAVEC iz Domžal Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem. Znancem, bivšim sodelavcem in vsem. ki sle se mu poklonili. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče, denar, ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se osebju onkološke klinike. Posebno se zahvaljujemo Jelki KropivSck, Borisu Ra/potniku in Niku Svctlinu za njihovo nesebično pomoti in skrb. Zahvaljujemo se podjetju Hclios. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Vsem. ki ga hosle ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi! Vomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na "< n/i lin in jokala, tir It- ni. (Gregorčič) ZAHVALA V devetinosemdeselem lelu je prenehalo biti srce naše ljubljene mami, stare mame, laser in tete KATI PFRNAT rojene Orehek Matičkovv mami i/. Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Hvala /a darovane sv. maše, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste sc dragi mami poklonili v njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poli. Zahvaljujemo se tudi pevcem trzinskega mešanega pevskega /bora /a pelje pri sv. maši ter pevcem iz Tržiča. Hvala tudi kolektivu in klubu upokojencev Tosama. Zahvaljujemo se g. /upnikoma Pečniku in Krtu /a lep poslovilni obred, praporščakom in zaslavonosi. Njeni domači Ljubila si iivljenje. ljubila si družino, ljubila srčno si svoj dom, a kljub temu v velikih bolečinah si nas pustila same in odšla v večni dom. ZAHVALA » Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga te" . JTt« mama in stara mama MARIJA BIZJAK roj. Omrzel s Turnš pri Dobu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Marjeti ZenkoviC in dr. Tomažu MuSiču za vso skrb in pomoč v času mamine bolezni. Hvala tudi ostalemu osebju Zdravstvenega doma Domžale. Zahvaljujemo sc tudi sosedu g. Maksu Jeranu za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni (Hej zemlja sije vzela, kur je njenu. a lar ni njenu, nam ne mine I zeti, in to. kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V SPOMIN V mesecu novembru je minilo 10 let od poslednjega slovesa od naše mame Bernarde in 14 let od očeta Jožeta. Zitnikova ata in mama i/ Doba Vsem, ki se kdajkoli spomnite in obiščete njun prerani grob, iskrena hvala. Njuni vfS«r" {m* **1 Oče, hočem, naj hudo liuli ti. ki ti mi jih dal. . menoj tam. kjer sem jo:. (Jan 17,24 j ZAHVALA Petnajstega novembra smo sc poslovili ml naScga dobrega moža, ata in starega ata MARTINA URBANLJA Cesarjevega ata s Količcvi'ga Zahvaljujemo sc vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, zlasti hvala gos. Ireni za nesebično, požrtvovalno nego in pomoč. Zahvala tudi zdravnikom ZD Domžiilc. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju »Lip Radomlje«, sodelavcem podjetja »Induplali«, budničarjem iz Količcvcga, KS Vir, RK Vir in Čebelarskemu društvu Krtina /a izrečene besede sozalja, podarjeno cvetje, sveče, denarne darove in darove /a sv. maše. lepa hvala župnikom g. Jožu Tomšiču, g. Francu llrbaniji in g l.idu Pečniku za pogrebni obred, pevcem vokalnega kvinteta »Gorenjci«, govorniku g. Janku Kokalju, praporščakom in vsem. ki ste našega ata pospremili k zadnjemu počitku. Vsem Sc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi stran VZSZL BOŽIČ in srečno novo Lero 2001 VAM ŽELI VAŠ OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80 telimo vam, da bi bili božični in novoletni prazniki prijetni, novo leto srečno, zdravo in uspešno ter da bi si življenje čim večkrat polepšali z obiskom naše restavracije. RODMX 3. PEUGEOT OPstm strankam in poslovnim partnerjem želimo lepo božično praznovanje ter srečno in varno v letu 200/1 Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje prodaja 722-77-58 servis 722-70-10 faks 722-73-19 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 2. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 4. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) - vpis: februar 2001 Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob Ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278. KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK... Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov... G&tj&*Uni iUankam i*t o&etti ostalim falimo- veAele hofacm pAcu^uke, in veliko- uApekav $ uUu200f. % Sjg SPOROČILA □ d um^] f o Jr Domžale, Ljubljanska HO Tel.: 01/72 15 777 V naši kopirnici Vam nudimo: • kopiranje načrtov velikih formatov • barvno-lasersko in črnobelo fotokopiranje • spiralno vezavo • digitalni barvni in črnobeli izris načrtov (plotanje) • laserski izris načrtov • povečava in pomanjšava načrtov In rastersklh slik Cv» do širine 90 cm • arhiviranje vaših starih načrtov na CD medij • skeniranje do širine 90 cm Želimo Vam vesele Božične praznike ter obilo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2001. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. Obesek božične praznike in srečno novo leto 200/ želimo vsemi Priporočamo PRAZNIČNO POTICO. Srečno, zdravo in poslovno uspešno Četo 2001 ter prijetno praznovanje božičnih praznikov vam žeti GRADBENO PODJETJE GRADITELJ KAMNIK \?cirnotf mongoy d.d. Prijetne praznike ter eretno in zdravo 2001 in ne pozabite: Z NAMI 30 NOVO LETO VARNEJŠE. S »TID« TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH INSTALACIJ KABAJ ALEKSANDER MONTAŽA VSEH VRST Tel.: (01) 721-55-22 PANASONIC in BOSCH GSM: 041 -646-009 AKRMAN - ALKATEL Vse m postopnim partnerjem in občanom občine 'Domžale želimo veselo in prijetno praznovanje v decembru in veliko uspehov v letu 2001. Srečno in uspešno novo leto 2001 vam želi vaše dimnikarsko podjetje Energetski servis E.S. d.o.o., Roška 2a, Ljubljana Tel.: (01)431 03 30, 431W45 Faks: (01) 431 00 04 RTV SERVIS IN TRGOVINA DUŠAN HRIBAR, s.p. LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE NUDIMO POPRAVILA $ - TV APARATOV % - VIDEORECORDERJEV ^ - HI-FI NAPRAV * PRODAIA APARATOV ZNAMKF SONY IN SHARP D£ CCMBRSHI POPUST -10% Tel.: 724-2 7-52, (041) 512-842 *£* Vesel božič in veliko uspehov v letu 2001 HOTEL - RESTAVRACIJA KRONA DOMŽALE Zaboršt Ihanska cesta 2 1230 Domžale O&laaosbvljene in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2ooi želimo vsem tid našim sedanjim ' in prihodnjim aostom ter jih vabimo, da nas obiščejo. RENAULT Vsem našim strankam in ostalim občanom želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2001 Novoletni popusti za vozila 0 letnik 2000! $ 0 ,";"!:!:' eiF ■ www.renault.si AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMEL.J 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. SPOROČILA stran 30 Območna obrtna zbornica Domžale Šaranovičeva 24a, Vir, 1230 Domžale Območna obrtna ?bornica Domžale ?eli svojim članom in občanom srečno 0 '\+ in uspešno Iđo 2001. * AVTOSOLA IUS SECURHT DOMŽALE IN DEDEK MRAZ VAS OBDARITA /, 20% POPUSTOM pri nakupu ur voženj za kat.: A, B in C Popust velja do 20. 1, 2001 ob predložitvi tega kupona, telefon 7244-130, 041/615-159 KOUCEVO KARTON Proizvodnja kartona d.o.o. Od Četa, v katerem smo skupaj z Vami praznovati 80detnico papirnice na 'Kpličevem, se poslavljamo. KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME B Al)MIT, JUB in TIM »- SCH1EDEL DIMNIKE >► ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >• ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE ŠE STARE PREDNOVOLETNE CENE OPEKE MODULARNI BLOK TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV!!! • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.Sl V SAM-u NISI NIKOU SAM!!! Domžale nmj bo teto mM zabavno potovalno finančno uspešno /atorai*v*tno Centralna čistilna naprava DomžaJe-Kamnik, d.o.o., Domžale Vsem našim uporabnikom, poslovnim partnerjem, ?nancem in prijateljem felimo prijetne pravnike in uspešno novo leto 2001. Tel.: 724 65 00 Taks: 722 04 90 \leene kljuke ~~ * Izpušni sistemi /J Zaščitni loki Cevni nastavki' - Montaža: 01/7243-564 041/232-137 Bojan Kos, s.p. Študljanska c. 1,1230 Domžale PRODAJALNI IZDELKOV gorenje v DOMŽALAH Ast-Ahačič servis in trgovina, Prešernova 1/a, Domžale Tel.: 01/7242 107 • popolna izbira bele tehnike Gorenje mali gospodinjski aparati, barvni TV-ji, glasbeni stolpi • originalni rezervni deli Gorenje kuhinjske nape, pomivalna korita servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, malih gospodinjskih aparatov 1 I v LJUBLJANI PE AST Ljubljana, Tugomerjeva 2, Ljubljana-Šiška Tel.: 01/514 20 15 Pralni stroj PROLOGIC 162 Kombinirani hladilnik K33/2C BARVNITV od 29.900,00 3 leta garancije Ugodne cene, brezplačna dostava, možnost nakupa tudi na obroke! AHAČIČ SERVIS TRGOVINA I pravi naslov za nakup aparatov Delovni čas: od pon.-pet od8-19 ure sob. od 8.-12 ure Na zalogi celoten program Gorenje Sušilec perila (kondenzacijski) 941 73.830 SIT , VELE prijeten nakup MLETA KAVA VELE 100 g Vele Kava SREBRNA RADGONSKA PENINA polsuha 0,75 I KRAŠKI PRŠUT brez kosti, kosi cena za kg Cene veljajo od 14.12. do 27.12.2000 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z DDV. SPOŠTOVANI KUPCI, DRAGI PRIJATELJI Še nekaj dni je pred nami in zaključili bomo letp 2000 ter stopili v novo tisočletje. , Zahvaljujemo se vam za obiske v naših trgovinah ter za pozornost, ki ste nam jo v tem letu namenili. Veseli smo, če smo ustregli vašim željam in če smo izpolnili vaša pričakovanja. Tudi vnaprej se bomo trudili, da bodo vaši nakupi v trgovinah Vele čimbolj prijetni in da se boste pri nas čim lepše počutili. S to mislijo vam voščimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2001. Uprava družbe Vele d.d. QJ C XM O 3 Q-Z m e o o s (TJ M i/l C (D 2? ■D "O TO m XI >M 3 > O crt v. 2