„Višokira sveta si, o Bo£!
^Nedose^ljio mašim mislimo"

Jerem.32,19.

ali

Sestavil po

Kerschbaumer-ju in po drugih dobrih virih

A. Ž.,

duhoven ljubljanske škofije.

T dovoljenjem visokočaslitljivega ljubljanskega
ikofijslva.

V Ljubljani.

Založil Henrik Ničman,  bukvovez.
1874 .

Predgovor.

►

človeka prisrčno veseliko vidi,
kako lepo se po Slovenskem razširja
in utrja Marijina pobožnost v cve-
tečem mesecu maju.  — Šmarnice so
se pri našem pobožnem slovenskem
ljudstvu tako udomačile, da je ni
pobožnosti, katere bi se s tolikim
veseljem in toliko stanovitnostjo ude¬
leževalo, kakor ravno vsakoletnih

v

Šmarnic. Dosti mikavnega in žlaht¬
nega berila nam je že podaril n\ajev
čas; ravno tako tudi pričuj oče Šmar¬
nice Marijinim častilcem ponujajo
nove dušne hrane v krepilo in to¬
lažilo.

Bedkokrat si človek v življenji ve
prav svetovati; potrebuje tedaj mo¬
drega sveta ^ da se more izogibati

l*

zanjkam novošegnega, brezverskega
sveta, in da se ve izkopati iz svo¬
jega žalostnega dušnega stanu, in
jo kreniti na edino pravo pot svo¬
jega zveličanja - S tem namenom
pobožnim Marijinim častilcem poda¬
jam pričujočo knjižico s srčno željo,
naj bi jo pridno, pazljivo in spra¬
vim vernim duhom čitali, ter se v
vseh dušnih in telesnih zadregah
zatekali k Mariji, ki nam ve, more
in hoče vsikdar pravo svetovati.

Na Raki v dan sv. Antona 1. 1873.

A. Žgur.* }

Pobožni Mariji«! častilci!

v

Ze zopet se nam je približal prelepi in
veseli Marijni mesec, cveteči maj, v katerem
naša sv. Cerkev preslavlja neomadeževano
Kraljico nebeško. Z oltarja pozdravlja nas
nebeška Mati v venčnem blesku, ter ljubez-
njivo - milo obrača nam svoje oči, kakor
bi nam hotela reči: „ Pozdravljeni mi bo¬
dite vsi moji sinovi in hčere, ki ste k meni
prišli, da bi me v hvalnih pesmih 'poveliče¬
vali  /“

Gotovo pomenljiva in srečna je misel,
da se naj krasnejši mesec v letu — prijazni
maj -— preljubljeni Materi božji posvečuje;
zakaj vse, kar nas v prvi krasoti mile pom¬
ladi obdaja in oveseluje: nježno zelenje, s
cveticami okinčani logi in bregovi, vonjad
cvetic — vse spominja nas veličastva, do¬
brote, milobe, ljubeznjivosti in slave velike
Kraljice nebes in zemlje; vse budi v nas
spomin na Marijo, prečastito Devico.

Kakor nas pa krasota v naravi majnika
meseca spominja veličastva in ljubeznjivosti
Marijine, ravno tako vabi verno dušo na
novo cveteče pomladansko življenje k pre-

6

novljenju, k (»življenju in prerojenju milosti
božje; v duši na novo oživeče čednosti naj
se v nekak duhoven cvetličini venček ovijejo,
s kterim naj Marijo vzvišeno podobo in zgled
vseh čednosti venčamo.

Zaradi tega seje pa tudi majeva pobož¬
nost prečudno brzo po vseh deželah krščan¬
skega sveta razširila.

Vsaki čas ima svoje posebne, priljudne
pobožnosti, katerih se gostokratov vse krščan¬
stvo s sveto gorečnostjo vdeležuje; tako n.
pr. vdeleževalo se je že prve čase pobožnosti
sv. rožnega venca, pobožnosti presv. krvi in
srca Jezusovega. V našem času imamo zopet
preslavljenje neomadeževanega spočetja Ma¬
rijinega, katera dognana resnica vkljub brez-
verstva poganja čedalje krepkeje korenine,
na katerih se bode uničilo novošegno po¬
ganstvo !

Lepe so bile Šmarnice preteklih let, v
katerih so toliko častiteljev in častiteljic
Kraljice nebeške v to svetišče privabile; le¬
tošnje premišljevanje hočemo pa strinjati
z Marijinim častnim imenom, s katerim sv.
mati katoliška cerkev Marijo poslavlja, nam¬
reč z imenom: „Mati dobrega sveta s

tem imenom hočemo pričeti svoje letošnje
premišljevanje. Sveta Cerkev hoče s tem na¬
znaniti, da je Marija milosti polna, katero
ob enem tudi najmodrejšo Gospo pozdrav¬
ljamo, da ona s svojo priprošnjo pri Jezusu,
svojem božjem Sinu, nam vsem sprosi raz-
svitljenosti in jasnosti v marsikaterih zaplet-

7

kali ter zmešnjavah življenja, katere vsakemu
prote; sveta Cerkev hoče s tem reči, da naj
njen veličastni zgled razsvetljuje vso temo
našega življenja, in da naj se v nevarnih
položajih življenja vsikdar k njej zatekamo,
ki nas zamore in hoče iz temote nevere in
greha pripeljati k luči vere in čednosti.
K njej tedaj, k „ Mariji dobrega sveta u
se hočemo letošnje Šmarnice zatekati, od
nje le hočemo prejemati modre svete, kteri
naj nam, blisketajočim se zvezdam enako,
razsvetljujejo težavno pot solzne doline.

V neki kapelici mestne Šenthipoliške
bolnišnice nahaja se podoba ,,Mati do¬
brega sveta 11  imenovana. Zaobljubljeni da¬
rovi, ki kinčajo to čudodelno podobo Ma¬
tere božje, so dokaz najtrdnejšega zaupanja
na premodri svet Marije, in pa izraz otročje
hvaležnosti za podeljeno pomoč ob uri stisk,
križev in težav. Koliko otročičev ni pribe¬
žalo je k tej čudodelni podobi, da bi svojim
dragim roditeljem zgubljeno zdravje izpro¬
sili ! Koliko roditeljev je že potožilo pri tej
milostni podobi britkosti srca, ako je skrbi
in težav prenapolnjeno bilo; koliko bolnikov
se je obljubilo, ko jih je silna bolezen
vezala na žalostno posteljo, podati se po
zadobljenem ljubem zdravju k „ Materi
dobrega sv6ta“  zahvalit se za zadobljeno
milost. O, koliko jih je pri tej milostni po¬
dobi našlo, kar so iskali: svita, srčnosti,
tolažbe,  (miru), zaupanja in dušnega miru!

Neka blaga nevesta, pravi uzor nedolž-

8

nosti in lepote, zgubila je bila svojega
ženina, smrt nemila ga jej je bila pobrala.
Zatopljena v solzah roma v omenjeno cerkev
„Matere božje dobrega sveta 11 ,  in jej potoži
svojo nenadomestljivo zgubo. „Kaj hočem
storiti ?“  tako je prašala „Mater božjo do¬
brega sveta''''.  Mi ne vemo, kaj jej je ne¬
beška Kraljica odgovorila; ali z nestrpno
nesrečo obiskana nevesta je zdaj usmiljena
sestra, ki streže bolnikom in umirajočim.

Posvetimo tedaj tudi mi letošnje Šmar¬
nice „Materi božji dobrega sveta .“ Mi ho¬
čemo tako rekoč k Mariji v šolo hoditi,
da nas vsak dan podučuje, nam vsak dan kak
dober svet daje. Kar nam poreče ljubljena
nebeška Mati, je gotovo koristno za naš
časni in dušni blagor. Sej pravi že sv. Ber¬
nard  : V nevarnostih, v stiski in žalosti misli
na Marijo, kliči k Mariji “/

Ako te vest vznemiruje in s strahom
napolnuje, ako te žuga brezdno o žalosti in
črnega obupa pogubiti: bodisi kdorkoli ho¬
češ, urarjoči človek, misli na Marijo"! In
kakor se v vsaki družini mož in otroci, ako
so že pod bremenom skrbi opešali in si več
pomagati ne vedo, radi obrnejo do matere,
ker je naj bolja svetovalka: tako se hočemo
tudi mi v glavnih rečeh našega dušnega iz-
veličanja s trdnim zaupanjem obračati na ne¬
beško mater, ponižno hočemo poslušati njen
svet in ga natanko spolnovati.

In tako pričnemo z božjo pomočjo letošnje
Šmarnice,  katere nam je Bog zopet dal

9

doživeti, s tem, da danes zaobljubimo, da se
hočemo vsak dan tukaj pred Marijinim al-
tarjem zbirati, da bi Mariji „Materi do¬
brega sveta“  svoje častenje in ljubezen ska-
zovali, njeno sveto življenje premišljevali,
posnemali, in jo z molitvami in hvalnimi
pesmami, poveličevali. Združevati hočemo
svoje molitve z molitvami vseh pobožnih
kristjanov; združevati hočemo svoje hvalne
pesmi, s pesmami angeljev, kateri slave lju-
beznipolno Kraljico nebeško. Hvaliti in po¬
veličevati hočemo Gospoda, da nam je Marijo
za mater dal.

Molitev.

Glej nas til, o deviška, milostna
Mati! pred tvojimi nogami. Danes te
za vselej izvolimo za svojo varuhinjo
in mater, za svojo priprošnico pri
svojem Sinu Jezusu. Posvečujemo in
darujemo ti svoja srca, ter želimo in
zahtevamo, da so o prihodnje tvoja
lastnina, tvojemu presv. srcu čedalje
podobnejša, in tako tvojemu ljubemu
Sinu, našemu Odrešeniku, čedalje pri¬
jetnejša in dopadljivša. Tebi darujemo
tudi sosebno vse naše molitve in po¬
božnosti tega meseca, ter izročujemo

10

tvojim presv. rokam vse svoje upanje,
vso svojo tolažbo, vse svoje križe,
težave iu nadloge. Kaži, preljuba Ma¬
rija, da si Mati in da nobenega ne
zapustiš, ki k tebi pribeži in na-te
otročje zaupanje stavi. Sprosi nam,
o mogočna Gospa in Kraljica! za danes
in za vselej milost, da ostanemo tebi
in tvojemu preljubemu Sinu Jezusu
do poslednjega zdihljeja zvesti; sprosi
nam milost, da te ljubimo in pove¬
ličujemo o svojem življenju, da bodemo
enkrat tebe iu s teboj ter z vsemi
angeli tvojega preljubega Sina Jezusa
na vekov veke ljubili, častili in hvalili.
Amen.

11

Pm iaa — jam svit.

Le eno je potrebno.

Pobožni Marijini častilci!

Zvesti svojej obljubi, da hočemo letošnje
Šmarnice Marijo, mater dobrega sveta, po¬
snemati, obračamo se danes s pobožno želj-
nostjo na Marijo, in jo ponižno vprašamo:
Kako se glasi prvi svet, ki ga nam hočeš,
o modra Gospa! danes dati ? — Prvi dobri
svet, ki ga nam Marija da, zapopaden je v
kratkih, pa tehtnih besedah, ki jih je Božji
Sin v sestrini hiši vBetanii izgovoril: ,.Le
eno je potrebno. 1 -  Kakor sv. Cerkev te in
naslednje besede evangeljske obrača na
Marijo, prečisto Devico, ker je namreč naj
boljši del, sveta nebesa si izvolila, ravno
tako obrača „Mati dobrega sveta“ omenjene
besede na nas, svoje sinove in hčere, ter nam
milo kliče: „Ne trudite se za tolike zemelj¬
ske stvari , ki nimajo obstanka,  marveč iz¬
volite si boljši del, zakaj: le eno  je potrebno.
— Le eno  je potrebno! To so besede, ki
imajo v sebi zapopadek vseh resnic in vse
modrosti življenja; to so besede, ki ob-
sežejo nebo in zemljo, čas in večnost; to
so besede, ki nam v slednjih položajih
življenja edino pravi cilj kažejo, ter uče
najti pravo pot; to so besede, ki jih pričajo

12

nebesa in pekel, angeli in zavrženi; to
so besede, ki so zapisane nad našimi gro¬
bovi, za katere se, žalibože! veliko veliko
ljudi ne zmeni, dokler jim na pragu večnosti,
na dan sodbe, kot obsodbne besede Gospo¬
dove, ne zadone na ušesa strašne besede:
„Le eno je potrobno u .  In katero je to eno
potrebno ? Bogu služiti, to edino  je potrebno.

Človek ni samo za ta svet ustvarjen,
ampak v prvi vrsti za nebesa. Zemeljsko
življenje nam je le v ta namen podeljeno,
da bi Boga, svojega Stvarnika spoznali, lju¬
bili, poveličevali, z eno besedo: da bi mu
služili  in si tako nebesa zaslužili. Bog
nas je ustvaril, dal nam ude in počutke;
on nam je podelil telesne in duševne zmož¬
nosti. On je tisti, ki se mu imamo vsaki
dan zahvaljevati za vsakdanji kruh; on je,
ki nas na vseh naših potih varuje in raz¬
veseljuje; on nas je v svoji neskončni do¬
broti in usmiljenosti odrešil smrti in greha
po svojem edino rojenem Sinu, Jezusu Kri¬
stusu ; on nas je pri sv. krstu vzel za svoje
otroke, in do sedanje ure ne neha za
nas po očetovsko skrbeti, in nas z razno¬
vrstnimi milostmi obdarovati. — Na kak
način moramo in zamoremo zahvaljevati se
Gospodu za vse, kar nam je dal? Bi-li ne
bilo to najgrša nehvaležnost do Boga, na¬
šega največega dobrotnika, katerega ljubezen
se s slednjim dnevom ponavlja, ako bi se

13

hoteli proti viti njegovim premo drirn naredbam
in ga z nepokorščino žaliti ? Gotovo je tedaj :
Bogu služiti je  naše prvo opravilo, prva dol¬
žnost, to je ono edino  potrebno, kateremu je vse
drugo podvrženo. „Koj pomaga človeku, ako
ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?' 1  *)
,,Iščite najpopred božjega kraljestva “, govori
Gospod Bog, „in vse drugo vam bo privrženo 11 .'*)
Kdor to edino  potrebno z vso svojo
dušo zapopade, in vsled tega svoje življenje
Bogu posveti, ta se čuti v resnici mirnega
in srečnega v vseh položajih življenja. Srce
sv. Avguština je bilo nemirno in nesrečno,
dokler je svetu služilo; postalo je mirno in
srečno, ko je jelo Boga spoznavati in njemu
samemu služiti. In kaj bi tudi zamoglo boga¬
boječega človeka vznemirjevati in strašiti?
Li-morda skrb za to, kar mu je k časnemu
življenju potrebno? Toda „človek ne živi
samo od kruha, ampak od vsake besede, ki
pride iz ust božjih ua ).  Mar skušnjave do
greha? Ali Bog je z nami, in če je Bog z nami,
„kdo zamore biti zoper nas? 4 ).  Li-morda nevar¬
nosti in britkosti ? Toda mi premoremo v njem
vse, ki nas krepča ■').  Ali smrt in večnost ? Ali
„kjeje tvoja zmaga, kje je tvoja želo, o smrt? 6 )
Jaz vem, da moj Izveličar živi, in da kdor
spolnuje božjo voljo, vekomaj ostane. Svest
sem si namreč, da ne smrt, ne življenje, ne
angeli, ne poglavarstva, ne oblasti, ne se~

0 Mat. 16, 6. Mat. 6, 33. Mat. 4, 4.
0 Rim. 8, 31. Fil. 4, 13. 6 ) 1. Kor. 15, 55.

14

danje, ne prihodnje , ne moč, ne visokost, ne
globočina , ne druga stvar tias ne bo mogla
ločiti od ljubezni božje , katera je v Kristusu
Jezusu , Gospodu našem “ J ). Da, zagotovo
varnejše in sladkejše kakor počiva dete v
naročju maternem, počiva bogaboječ človek
v naročju božjem. Zakaj prava bogaboječnost
napolnuje človeško dušo s svetim mirom,
zagotovlja ga časne in večne sreče, in dela
človeka srečnega vseh položajih tega ne¬
stanovitnega življenja.

Iz vsega tega se samo ob sebi razvidi,
v čem da ne more obstati edino  potrebno.
Oh, koliko je ljudi, ki se čisto nič ne bri¬
gajo za službo božjo, pač pa strežejo svetu
in letajo z gorečo željnostjo za blesketajo-
čimi dobrotami tega sveta: za denarjem,
častjo in za lahkoživstvom. Nesrečneži,
kako se sami sebe goljfajo! če so tudi
tega trdnega mnenja, da so vse te reči naj¬
več vredne na svetu, ali vendar edino  po¬
trebno niso nikakor ne. Ravno nasproti! za¬
kaj Apostel pravi: „Vse, kar je na svetu, je
poželjenje mesa, in poželjenje oči, in napuh
življenja , kar ni iz Očeta, ampak iz sveta"  -).
Skušnja učiVse  bogastvo, vsa čast in po-
željivost ne dado ne miru, ne tolažbe, ne
sreče, zakaj vse to ne da se drugače pri¬
dobiti, kakor s trudom in s skrbjo, ne more
se drugače, kakor z žalostjo in tužnostjo
pomnožiti in ohraniti. Sv. vera pravi: „Zbi-

0 Kim. 8, 39. 2 ) Jan. 2, 16.

15

rajt.e si zakladov v nebesih, kjer jih ne konca
ne rij d, ne mol in kjer jih tatje ne izkopljejo
in ne ukradejo 11 ).  Da. kdo bi bil tudi tako
nespameten, da bi imenoval to edino  po¬
trebno, kar človek ob smrtni uri zapusti?

Nek mlad, srčen mož poda se poln naj
lepšega upanja na tuje, da bi tamkaj svojo
srečo poskušal. Zapusti svojo domovino,
ter pripotuje v neko pomorsko mesto, kjer
je ravno v luki ladja čakala, pripravljena od¬
riniti jo z izseljenci v Ameriko.  Sine mu
misel v glavo, podati se tjekaj. Sklep je
storjen, in stopi v ladijo. Srečno priveslja
mlad mož v Ameriko, kjer je slišal veliko
govoriti o sloveči zlati deželi Kalif'ornii.
Vsak človek, se je rekalo, zamore tamkaj
zlato kopati, in v malo letih srečen in bogat
postati. Njegovo srce ne miruje, dokler se
ne vzdigne na daljno pot v omenjeno zlata-
bogato deželo Kalifornijo. Po marsikaterih
prestanih nevarščinah, po varčnosti in truda-
polnem življenju, pospne se ta mlad mož v
resnici do precejšnega zneska denarja, s
katerim se čez nekoliko let zopet iz kra¬
ljestva divjakov v olikano in izobraženo
Evropo  nazaj vrne. Denarja imel je zadosti,
hotel ga je pa tudi po pohotnosti srca vži-
vati, in že se mu je sanjalo, že si je do-
mišljeval visoko čast, ki ga ima doleteti,
vrnivšemu se mu v svojo domovino. Kaj
mu je sedaj še manjkalo k njegovi sreči?
Oh! prav veliko mu je manjkalo, edino  po¬
trebnega mu je manjkalo. Mej tem, ko je

16

zmeraj in zmeraj mislil in tuhtal, kako bi
si več časnih reči pridobil in prislužil, po¬
zabil je bil na tujem prav čisto na Boga,
in je prišel ob vso vero. Ni si mogel več mis¬
liti, da so še tudi drugi zakladi, kateri
veliko veliko bolj zaslužijo, da jih človek
išče, kakor vse rudno bogastvo novega in
starega sveta. — Toda kaj se zgodi ? Komaj
se po ladiji nekoliko od suhe zemlje oddalji,
kar naenkrat nastane strašen vihar. Velikan¬
ski morski valovi začeli so se valiti proti sla-
bej ladjici, da je po vseh špranjah vršalo
in piskalo, in zdajci ladijo pokrijejo valovi
tako, da je bilo misliti, da so vsi popotniki
vbrezdnu morja našli svoj grob. Poveljnik
ladije že je zgubil vse upanje, rešiti sebe in
popotnike, in v črni obupnosti zrejo nesreč¬
neži na vsako minuto, kot minuto strašne
svoje smrti. Oh, kaj so pomagali sedaj mla¬
demu možu zlati zakladi? Čemu se je leta
in leta mučil in trudil? Kaj so mu sedaj
pomagali čast, vživanje denarjev in druge
svetnosti, ki si jih je obetal? — Toda ravno
ta proteča nesreča bila je k sreči temu po¬
svetnemu možu, zakaj tudi pri njem spolnil
se je pregovor: „Na morju se človek uči
moliti On spozna, kako prazno in brez-
tolažno je bilo njegovo dosedanje življenje,
in strašna misel na smrt, večnost in sodbo,
presune in pretrese njegovo dušo. „Čemu
sem prav za prav živel ?“ tako govori sam
pri sebi. Oh! če srečno prestanem strašno
nevarnost morskih valov, postati hočem zo-

17

pet pošten in pobožen kristjan; zdaj umevam
in jasno sprevidim, da vse na svetu je ne-
čimurnost, razen Boga ljubiti in njemu sa¬
memu služiti. To edino  je potrebno.

Nebesa so slišala njegovo molitev, vihar
se poleže, nevarnost zgine in s hvalno dušo
ponavlja mlad mož svojo obljubo: odslej
nočem svetu, ampak Bogu služiti .

Srečen, kdor edino  potrebno spozna, in
potem tudi živi; srečen, kdor je pripravljen
z vso dušo služiti Boga! In tako se naše
misli povračajo k Marii, presv. Devici, na¬
zaj, ki nam je dober svet dala: „Samo eno
je potrebno". Ona ponižna dekla Gospodova
spoznala je to edino  potrebno, in vse svoje
življenje Bogu v službo posvetila, ko je kot
zvesta služabnica božja spregovorila besedo:
„GUj dekla sem Gospodova, zgodi se mi po
Tvoji besedi 1,1 .  S tem ravno, da je ona edino
potrebno spoznala in po tem tudi svoje živ¬
ljenje vravnala, postala je za nas zrkalo
pravičnosti, t. j. najlepši zgled in pravi uzor
nedolžnosti, ponižnosti, gorečnosti in uda-
nostivbožjo sveto voljo. Da, ni je čednosti,
ki bi se v naj krasnejšem blesku ne kazala
na Marii! Njeno celo življenje ni ničesar
druzega, kakor nepretrgani venec najlepših
čednost: zakaj iskala je samo eno,  ki je
edino  potrebno. Z ravno tistimi čuti popolne
udanosti v božjo službo, s kterimi je veli¬
kemu angelu Gabrijelu pozdravljenje od¬
zdravila : zgodi se mi po 'Tvoji besedi , stala
je kot junakinja stanovitno pod križem. Kaj

Moti D. S, 2

18

bi bilo tudi Marii pomagalo, da je bila za
Mater božjo izvoljena, ako ne bi bila se ob
enem kot služabnica božja tega izvoljenja
poslužila. Tedaj, dragi kristjanje, posne¬
majmo Marijo: Le eno samo  je potrebno.
Vse naše prizadetje naj bode v to obrnjeno,
kako bi Bogu služili in enkrat srečni po¬
stali. Bogu služiti, pravi se, gospodovati:
gospodovati čez greh, čez samega sebe,
gospodovati čez pekel in njegove pomagače.
Imejmo povsodi Boga pred očmi pri vsem
svojem djanju in nehanju, v svojem življenju
in smrti. Vse, kar mislimo, govorimo in
storimo, vse naj bode k veči časti božji, in
edino iz tega namena storjeno, da bi Bogu
služili, mu dopadli in tako svoje izveličanje
dosegli.

Molitev.

Uči nas toi*aj, o sveta Devica, Bogd
ljubiti in njemu samemu služiti. Daj,
da prav spoznamo Tvojo ljubezen,
zapopademo Djeno vrednost, in obču¬
timo njeno blaženost, da iz hrepenenja
po tej tvoji ljubezni vsikdar dobro
delamo in zm4raj na to gledamo, kako
bi rastli in dojemali v ljubezni božji
od dne do dne. O mati dobrega svčta!
stoj nam na strani, da zmčraj po edino

19

potrebnem obračamo svoje ok6 in
BogA samemu služimo. Amen.

Dragi d.aa — dragi svet.

Resi svojo dušo!

Pobožni Marijini častilci!

„Zžfl eno je potrebno !'- 1  tako se glasi prvi
svet, ki- nam ga je Marija dala; in to edino
je: Bogu dušiti.  S tim je v tesni zvezi drug
svet Marijin, ki si ga hočemo danes vzeti
k srcu. Glasi se pa: ,,Kiši svojo duŠo“l
Bogu služiti in rešiti svojo dušo, to je v
resnici edino  potrebno. Zakaj, en  sam je
Bog, razen njega ni nobenega. Ako bi te
ta Bog zapustil, kaj bi te otelo? Dušo imaš
samo eno;  če si jo zgubil, kaj si v stanu
za-njo dati! Le ensamkrat  bodeš umrl; če
si takrat nesrečno umrl, kako moreš po¬
ravnati škodo za vso večnost? Sodba je
samo ena;  ako si na sodnji dan zavržen in
obsojen, kako upanje ti še ostaja? Le samo
enoje zveličanje; in če je to zgubljeno, kaj
te čaka? Resnično! le eno  samo je potrebno :

Bogu služiti in rešiti svojo dušo.

O, kako neprecenljiva je vrednost člo¬
veške duše! Imenuj mi vse dragocenosti,

2 *

20

ki jih ta svet ponuja; imenuj zlato, srebro, vse
bogastvo morja in vse zaklade gora; naštej
mi vse pridelke polja in ogromno število
časnih dobrot, da! vzemi ves svet z vsemi
neštevilnimi zvezdami neba: Vse to skupaj
ne presega vrednosti le eno  same človeške
duše. In zakaj ne? Zato, ker je človeškej
duši vtisnjena podoba božja. Po svoji po¬
dobi je Bog stvaril človeško dušo, neumrjočo,
obdarjeno s pametjo in prosto voljo. Kje
se nahaja kaka stvar med tisočerimi in tiso¬
čerimi stvarmi zemeljskimi, o katerej bi se
kaj enacega reči zamoglo? — Dragocena
je vrednost človeške duše za to, ker je med
vsemi zemeljskimi bitji edino le ona ne-
umrjoča.  Če se tudi vse, kar jo obdaja, v
nič zgrudi in rop smrti postane: človeška
duša ne umrje, ona naprej živi, in ni je
moči, ni je oblasti, ki bi jo mogla uničiti,
ne nebesa, ne pekel, ne smert, ne troh¬
nenje! Obdajajo jo nebeški angeli, ter jo
varujejo na vseh njenih potih! Njeno vred¬
nost povišuje še neizmerno bolj to, da jo
je sam edinorojeni Sin božji s svojo pre¬
drago krvijo odrešil. „Hočes vediti 11 ,  pravi
sv, Avguštin: „kolika je vrednost tvoje duše ,
zapomni si to: edinorojeni Sin božji ni za-njo
dal, da bi jo' odrešil, ne sveta , ne zemlje, ne mor¬
ja, ne Človeka, ne kacega angela, ampak svojo
neprecenljivo presv. kri u .  Da! ozrite sekje-
kaj, predragi Marijini častilci, na križanega
Zveličarja, in umeli boste apostola, ki pravi,
da smo predrago odkupljeni. Tako neiz-

21

rečeno veliko vrednost ima človeška duša!
Nebo nam jo je dalo, za nebesa je odme-
njena, ona je lastnina Boga neskončnega,
zakaj Bog Oče jo je ustvaril, Bog Sin odrešil,
Bog sveti Duh posvetil. Gotova in neovrgljiva
je tedaj resnica, da je človeška duša na zemlji
največe in edino  bogastvo, edina  dobrota.

Posledica tega je ta, da mora skrb za našo
dušo prvo in najglavnejše opravilo biti. O,
da bi vsi spoznali vrednost, neprecenljivo
ceno svoje neumrjoče duše! Ko bi ti krščan¬
ski človek, dve duši imel, ter eno zgubil,
ostajala bi ti še zmeraj druga.  Toda eno
samo dušo imaš, zapraviš to, si vse zapravil,
zakaj, ,,kakšno menjobo dal cLovelc za svojo
dusof i  ‘) O, da bi vso pozornost obračal,
krščanski človek, na to strašno pravico, in
se pri vsem djanju in nehanju vprašal: „Li
zamorem to storiti? je-li to hasljivo ali
škodljivo za mojo dušo?“ In brezdvoinbeno
poreče ti glas tvoje vesti: „Da, to ti je k
sreči in zveličanju 11 , to stori kristjan moj,
to zvrši! Kedar ti pa vest svarilno odgovarja:
„Nikdar nikoli ti ne bode to djanje v prid,
— takrat opusti, kristjan moj, takrat se
ogibaj, beži pred nevarnim djanjem, ko bi
te tudi še tako mikalo in seti še tako ko¬
ristno dozdevalo, zakaj to je hudo in pogublji-
vo. Zmeraj naj ti bodo pred očmi modrostipol-
ne besede: „Kaj pomaga človeku, če ves svet
pridobi, na duši pa Škodo trpi?“  Le eno

') Mat. 16, 26.

22

samo je potrebno: skrbi za svojo dušno iz-
veličanje, reši svojo dušo!

Žalibože! največ je ljudi, ki nočejo tega
svojega najtehtnejšega in imenitnejšega opra¬
vila spoznati, in ravno v tem dajejo na znanje
nezapopadljivo mlačnost. Že prerok pravi:
„Homo, cum in honore esset, non intelle-
xit“, t.J. ,,Človek, kije  v časti, ni prevela-
ril u  *). Človek umeva vse na svetu: umetnost
in vednost, obrtnijo in kupčijo, pohištvom
poljedeljstvo, šege in kroje: samo vrednosti
svoje duše noče zapopasti. Ko bi se vred¬
nost človeške duše umevala, dajala bi se
jej prednost pred vsemi zemeljskimi stvarmi,
pripustil bi jej človek nadvlado nad srcem
in njegovim poželenjem, varoval bi jo skrbno
pred vsemi marogami greha in okinčeval bi
jo z vsemi mogočnimi čednostmi. Tako pa,
kolikokratov mora služiti duša telesu in nje¬
govi pohotnosti, prazni časti, časnemu do¬
bičku, kolikokrat streči strastim, kolikokrat
svojo božjo podobo z grehi in drugimi pre-
greški na sebi omadeževati, in se tako čisto
oropati čednostnega bleska! Homo, cum in
honore esset, non intellexit! Človek, ki
zmeraj v napuhu živi, ne pomisli vsega tega,
ne briga ga dalje več zveličanje svoje duše.
O Marija „Mati dobrega sveta 11 ! kolikokrat
se usmili tvoja dobroti j ivost in človekoljub¬
nost nemarnega in bogapozabljivega grelnika ,
■ter mu v temoto njegove duše kliče milostne

') Pa. 48, 21.

23

besede: Še je čas, vstani grešnik, poravnaj
zamujeno, spravi se s Bogom, resi svojo dušo !

Nek duhoven moral je iti previdit bol¬
nega moža, ki ga je na potovanju huda bo¬
lezen napadla. Ko se približa bolnikovej
postelji, strašno zagromi bolnik z divjim po¬
gledom nad njim, ter mahaje z rokami ne¬
znansko vpije: „Kaj delate tukaj ? kaj imate
z menoj opraviti? kdo vas je semkaj pokli¬
cal ?“ Duhoven, ki se ni bil nadjal tacega
sprejema, odgovori mu z žalostnim srcem:
„Dobri ljudje, ki so vas pod streho vzeli,
poslali so po-me, da bi vas z Bogom spra¬
vil in previdil s sv. zakramenti za umira-
joče“. „Mene z Bogom spravili, vi mene
previdili?"‘ odgovarja bolnik in gleda du¬
hovna s strašnim pogledom od pete do glave.
Zdajci zopet začne rjuti, vpiti in strašansko
preklinjati, ter konča svoje vpitje s strašnimi
besedami: „Z menoj je pri kraju, meni ne
zarnore več pomagati noben duhoven, noben
škof in noben papež“. — Domači ljudje, ki
so bili pričujoči, zaženo glasen jok in stok.
Duhoven si pa na vso moč prizadeva, da
bi bolnika potolažil in pomiril, drži mu
pred oči podobo Križanega in skuša v sreii
njegovem obuditi zaupanje na božje neskon¬
čno usmiljenje, katero tudi največega greš¬
nika ne zavrže. Pa vse zastonj! nesrečnež
zamašil si je ušesa z rokama in duhovna
z novimi psovkami obsipljal. Ko mašnik vidi,

24

da vse nič ne pomaga, šine mu srečna misel
v glavo, ki mu srčnost da, ter pravi z ža¬
lostnim in milim glasom okolistoječim: „Ljubi
moji; človek zastonj sadi, ako Bog rasti ne
da; mi še nismo vsega poskusili, kar mo¬
ramo in premoremo; tu gre za eno dušo,
molimo k Bogu za-njo, da on s svojo milostjo
stori, kar mi ne premoremo, molimo k Marii,
ki je pribežališče grešnikov". Vsi padejo
na kolena in molijo precej dolgo srčno in
goreče. V začetku je bolnik še bolj razsajal,
kakor poprej; ko je pa videl, da se pobožni
motilci ne, dajo motiti, postal je mirnejši in
krotkejši. In ko duhoven združene molitve
z molitvico sv. Bernarda: „Spomni  se, pre~
•,usmiljena Devica , da ni bilo še slišati, da
bi bila katerega zapustila , ki je pri tebi
pomoči iskal" — s povzdignjenim glasom
konča, zaslišal se je bolnik z otožnim gla¬
som rekati besede: „0 moj Bog, o moj Bog D
Te besede so enako nebeškemu petju za¬
donele na ubo duhovnikovo. Hiti k postelji
bolnika, ki ga s sklenjenimi rokami milo
pogleda in nagovori: „Omoj ljubi gospod D
Alizamorem jaz, velik grešnik, še zadobiti
odpušanje pri Bogu? Kmalu bil je potolažen
in pomirjen in voljen spovedati se svojih
pregreh. Duhoven pa bi bil v tem trenutku
od veselja nebo in zemljo objel in na srce
potisnil, ker čutil se je najsrečnejšega med
tisočerimi in tisočerimi ljudmi, ki prebivajo
y  tej solzni dolini. Poln radosti vsklikne
sam pri sebi: „0 radost, o veselje, o sreča,

25

da vidim neumrjočo dušo rešeno, ki se mi
je zdela za vselej zgubljena!“

Pobožni častilci Marijini! vse nam glasno
pravi: Človek! izmed vsega, kar premoreš,
največ vredna in najimenitnejša je tvoja
neumrjoča duša. Skrbimo tedaj na vso moč,
da svoj najdražji zaklad za nebesa rešimo.
Bi-li ne bila to največa sramota za nas,
ko bi mi večjo gorečnost kazali za zemelj¬
sko imetje, kakor za rešenje svoje neumrjoče
duše? Sv. Ksaveri pravi:  „ Ves svet premore eno
samo dobroto: zveličanje, in le eno samo hudo:
večno pogubljenj e“„ Če je duša pogubljena,
je vse zgubljeno; je duša rešena, je vse oteto
— za večnost. Živimo toraj po svetu Ma¬
rijinem, ki se glasi: Reši svojo dušo!  Če
tudi vse zgubimo: čast in spoštovanje, vse
imetje in bogastvo, telo in življenje, da le
naša neumrjoča duša kake škode ne trpi.
Vojskovati in boriti se hočemo, truditi se
in trpeti, si pritrgovati in se zatajevati, da
svoj najžlahtnejši biser obvarujemo pred po¬
gubo. Naša prva skrb naj bo obrnjena v
otmenje svoje neumrjoče duše, da tako do¬
sežemo večno življenje.

26

Molitev.

Ti pa, kraljica nebes in zemlje,
podpiraj nas v skrbi za rešenje naše
neumrjoče duše. Pomagaj, oh, poma¬
gaj nam gori v sveta nebesa! Tisoče
in tisoče jih je v nebesih, ki se tebi
za zveličanje zahvaljujejo; daj nam
milost, da bodemo tudi mi tebi hva¬
ležni. Poglej naše duše, v tvoje roke
jih izročimo. Obrni svoje milostljive
oči v nas, in pokaži, da si naša mati!
O Marija, ti nebeška varuhinja vseh
Čistih duš, ti ljubezni polna mati in
pribežališče vseh grešnikov, ti reši¬
teljica duš! prosi za nas!

27

Hodi za menoj!

Pobožni Marijini častilci!

Gola resnica je, da je veliko večje šte¬
vilo ljudi, ki se pečajo več s svetnimi skrbmi
za ta svet, kakor s skrbjo za večnost. Tisoče
in tisoče jih je zakopanih v zmotne dobičke,
ter se malo brigajo za uni svet — za več¬
nost, za nebesa. To je tako gotovo, kakor
gotovo smo mi danes tukaj zbrani; ljudje
žive bolj za ta svet, kakor za nebesa. Za¬
voljo tega smo si včeraj vtisnili v srce Marijini
svet: ..Reši svojo dušo za nebesa “/ Proseči
smo se obrnili na-njo, nebeško milostno
mater, da bi nam pomagala rešiti svojo
dušo. Na ta svet veže se današnji: „Pridi
in hodi za mano

Tu na zemlji nimamo stanovitnega pre¬
bivališča, temuč iščemo prihodnjega. Tam
gori v nebeškem Jeruzalemu je naša prava
domovina, tam gori, kjer prebiva Oče nas
vseh, trikrat sveti Bog, večna ljubezen. Srce
vsacega človeka gori za domovino. Prašajmo
sami sebe, prašajte Poljaka, Vogra, Fran¬
coza ali Laha, Indijanca ali Zamorca, če
ne hrepeni po svoji domovini! Le samo
mlačen kristjan nima nobenega hrepenenja
po nebeški domovini, ter si misli: Ne želim

28

nobenih nebes, da bi se mi le na zemlji
dobro godilo. Ali ni temu tako. — Moji
kristjani! Ali zamorejotebaže ljudje, „Ma-
rijo dobrega sveta 11  zastopiti, ako jim z ne¬
beških višav zakliče: „hodite za menojf‘
Oh, oči imajo, pa ne vidijo, imajo ušesa,
pa ne slišijo!

Nadalje je gotovo, da nas tam v večni
domovini čaka neizmerno zveličanje, neskon¬
čno plačilo. Kdo zamore popisati nebeško
radost in veselje, ki obstoji v večnem gle¬
danju Boga,, neskončno preljubeznjive do¬
brote in večne ljubezni?! Katero pero za¬
more popisati nebeško slavo, nebeško krasoto,
veličastvo in lepoto, za katere ga ni izraza
v nobenem jeziku? Oh, dragi častilci Mari¬
jini! ljudje imajo pojem in okus za lepoto
tega sveta in za vživanje zemeljskega živ¬
ljenja: kaka krasna cvetica, lepa godba,
krasna lega, prijeten večer, jih kar očara;
strašen morsk vihar, krasota dneva vzbuja v
njih občudovanje; kaka lepa prikazen ali
lep obraz in mili glas, ima neko skrivnosti
polno moč v sebi, ki enako magnetu vse
njih počutke zbuja. In kaj je vsa narava,
in kaj so vse stvari proti večni nestvarjeni
krasoti, ktera je sam Bog?

Ni zadosti. Tam v večnem veličastvu
nebeške domovine, nas ne bo samo obseval
blesk neskončnega veličastva božjega, mar¬
več našli bodemo na dvoru nebeškega Kralja
vso zmagonosno Cerkev. — Tu na zemlji
dela nas srečne že ljubezen enega samega

29

človeka: blag prijatelj, zvesta gospodinja,
modra nevesta, o, kak zaklad, kako veselje
življenja! — Tam v nebeški domovini pa
ne bodemo našli samo drage neveste,
ljubljene matere, milega otroka, in vse kar
nam je bilo drago na svetu, po kratkem
času ločitve spremenjeno, marveč v kra¬
ljestvu slave in časti stopili, bodemo v družbo
svetnikov, kjer veže vez ljubezni in veselja
vse zveličane duhove, kjer se veličastvo in
zveličanje vseh steka v srce posamnega po
združenju ljubezni v Bogu.

Predragi! kaj se vam dozdeva žlahtnejše
in zveličavnejše: ali na tej revni zemlji
ostati, na katerej se solze nikdar ne osuše;
ali dušno oko obračati iz prahu zemlje proti
nebesom, proti cilju našega potovanja in
naši večni domovini ? Oh, kako krasne bodo
nedolžne device, kako lepi mučenci s pal¬
movimi vejami in kronami okinčani, kako
lepi angeli in serafi, kako veličastna Marija,
Kraljica angelov in svetnikov, ki se zbirajo
okoli sedeža božjega z milijonkratno ale¬
lujo ! Kaj se vam zdi, ljubi moji, li mar ne
bodemo poslušali „Matere dobrega sveta“,
ki nam iz nebeških višav luči v temno ni¬
žavo našega življenja milo kliče: ..ličite, kar
je zgoraj; povzdignite k Bogu svoja srca;
pridite gori k nam, pridite in hodite za me¬
noj t  O, kako srečen je tisti, ki hodi za
Marijo!

30

V Parizu je sloveča cerkev, ki se ime¬
nuje „Notre Dame des Victoirrs a , t. j. „Naša
zmagovalna Gospa“. Milostna podoba te cer¬
kve, je neomadeževano Marijino srce z blago-
darnimi žarki. Ob vsakej uri po dnevi je
ta cerkev, v katerej je bilo že toliko pro¬
šenj uslišanih, prenapoljena molivcev, ki
pred Marijinem altarjem svoje molitve oprav¬
ljajo. Zmeraj je viditi ljudi ven in notri ho¬
diti, kar je tem bolj čudno, ker je ta cerkev
komaj sto korakov od najpohujšljivšega gle¬
dišča oddaljena. V tem slovečem božjem
hramu pripetila se je sledeča dogodim:
Nekega tamnega večera prisope nek človek,
ki je bil videti ves razmršen in razkodran,
in strastnega pogleda, skozi ozko ulico, ki
pelje do vrat omenjene cerkve. Videlo se
mu je, da nič dobrega ne namerava. In glej!
kar naenkrat obstoji pred glavnimi vrati te
cerkve Matere božje. Ne ve, kaj bi storil.
Hoče stopiti notri, pa se skesa; hoče iti
naprej, pa zopet obstane, in tako vojskuje
se sam seboj v svojem notranjem, kaj bi
storil. Vendar sklep je storjen, šiloma od¬
pre duri in stopa urno v že tamne božje
prostore, katere razsvetljujejo le lampice,
ki celo noč gore pred Marijino čudodelno
podobo. Mrtvaška tišina kraljuje v tej sveti
veži. Ne hote gre pred Marijini altar,
kjer skoro prestrašen zapazi duhovna na
kolenih klečečega opravljajočega svoje mo¬
litve. Bil je ta duhoven sloveči Abba Dcs-
genettes,  častitljivi župnik te cerkve, in usta-

31

novitelj bratovščine neomadeževanega Ma¬
rijinega srca. Tudi župnika prestraši bližnji
ropot, in se nekoliko ozre. Sedaj ga nagovori
oni tuj človek: „Nikar ne mislite, da sem
zavoljo vas semkaj prišel, nočem se spove¬
dati. “ Na to odgovori pobožni župnik z
milim glasom: „Ljubi moj Gospod! o tem
ni govorjenja, da bi se morali spovedati, to
je na vaši volji. Pa, prijatelj moj dragi,
zdi se mi, da ste močno vznemirjeni; kaj
vam pa je? gotovo vas mora v vašem no¬
tranjem nekaj gristi. Govorite, morda vam
zamorem pomagati' 1 . Tujec pove svojo
silo, zapuščenost in revščino, v kterej je
bil sklenil zapuščen in brez tolažbe končati
se, da ga je pa spred vrat cerkvenih mi¬
lostne matere božje nekaka nadzemeljska
moč vlekla v cerkev, ne da bi bil sam hotel,
in videl, ter ga pripeljala naravnost pred
Marijini oltar. — „Čast in hvala Bogu“!
odgovori duhovnik. „Milost božja klicala vas
je po Mariji, in vi ste šli za klicem. Sedaj
morate pa tudi Materi božji skazati se hva¬
ležnega, ki vam kliče: „Moj sin, ne obupaj,
hodi za menoj; glej tudi jaz sem bila vtop-
Ijena v trpljenju in žalosti, a sedaj je vse
prešlo, vse nehalo. Trpi in prenašaj sta¬
novitno svojo zapuščenost, kakor se spodobi
možu krščanskemu; kdor do konca zvest
ostane, bode zveličan" —. Za danes, ljubi
moj, (tako je sklenil duhovnik) pojdete mirno
na dom, in premišljujte milost božjo, ki vas
kliče; jutri zgodaj me tu dobite pripravijo-

32

nega streči vam. — Komaj se dan napoči,
stoji že tujec pri vratih čakojoč. da bi se
odprla. Potem stopi v cerkev, spove se ske¬
sano in odkritosrčne mašniku, kateremu vse
svoje srce odpre. Potem se vzdigne poln
svete udanosti in dušnega miru, ter gre pred
altar milostne Matere božje, da bi se s kruhom
življenja pokrepčal. Nebeški angeli pa so
imeli neizrečeno veliko veselje nad oteto dušo.

Pobožni častilci Marijini! Nauk tega zgle¬
da je čisto jasen. Kdor hoče rešiti svojo
dušo, mora v marsikaterih zoprnostih in
skušnjavah tega življenja paziti na Marijini
svet: „Hodi za mano lt l  Kdor hodi za Marijo,
hodi za milostjo, ki ga vleče, da svoj cilj
doseže. Oh, koliko ljudi, koliko nedolžnih
duš, koliko velikih duhov se pogubi, ker se
ne zmenijo za klic milosti, in raji grešno
navdihovanje poslušajo, kakor glas svoje
vesti. Obljubimo toraj danes, da hočemo
vsikdar poslušati mili glas božji in ne ob¬
upati, ako nas trpljenje in skrbi tarejo.
Ozrite se k izvoljeni Materi človeškega rodu,
ki nam je po porodu Boga človeka zopet
odprla vrata nebeška, in nam premodri svet
dala: „Hodite za mano u  — skozi temo k luči,
po skušnji k spremenjenosti, skozi trpljenje
v večno življenje.

33

Molitev.

0 „Mati dobrega sv4ta“, stoj nam
na strani v boju tega življenja, da ne
obvisimo na te; zemlji, ampak hre¬
penimo po nebeški slavi. Da! za teboj,
o Marija, hočem hoditi v zvestobi in
hvaležni ljubezni. Amen.

Verovaj in zaupaj !

Pobožni Marijini častilci!

»Hodi za menoj ! 11  glasi se dobri svet,
ki ga nam je Marija včeraj dala, in mi smo
njegov pomen za svoje zveličanje premišlje¬
vali in zapopadli. Ni je pa boje za Marijo,
brez hoje za Jezusom, in ni je boje za Je¬
zusom, brez vere in zaupanja v Jezusa. »To
je večno življenje , govori Gospod, »da spo¬
znajo tebe, samega pravega Boga, in Jezusa
Kristusa, kterega si poslal“  ')• Kdor hoče
priti k Bogu, mora verovati, da je, in da
je tistim, ki ga iščejo, plačevale c“ -). Vzrok,

') Jan. 17, 3. ’) Heb. 11, 6.

Mati D. S.

54

da je tako malo ljudi, ki imajo goreče hre¬
penenje po nebeški domovini, jebrezdvom-
no ta, da nimajo nobene ali pa slabo vero
v večnost in neumrjočnost. Kdo bi verjel,
da se nahajajo ljudje, ki pravijo: „E kaj ne¬
umrjočnost, s smrtjo je vse pri kraju!“ Da!
so ljudje, katerih geslo je vživanje in me-
senost, kateri žive tje vendan ne brineči
se za dušo, kaj bode ž njo po smrti; so
ljudje, katerih beračica vere, seje že davno
na pečinah mesenega vživanja razdrobila.

Vero vaj in zaupaj! tako kliče Marija
brezvercem. Marsikateri razsvitlenec inoli-
kanec sedajnega časa meni, da se tudi brez
vere živeti zamore, ter meni za vse svoje
potrebščine v samem sebi najti pomoč. Ali
nesrečneži in preslepljenci, kako goljufajo
sami sebe! Vera je potrebna vsakemu mis¬
lečemu človeku. Kaj zamore človeka po¬
tolažiti v tolikih in neštevilnih križih in
nadlogah življenja, če ne vera? Razsvitljeni
svet je sicer znašel več pomočkov, po ka¬
terih bi bilo pomagati, kakor meni, tako
državam, kakor posamnim družinam iz rev¬
ščine k blagostanju. Ta pravi: kupčija in
obrtnija se morate povzdigniti; drug se po¬
ganja za železnice in podvzetja družbena
na akcije; tretji gori ves za ustavo; peti
celo za revolucijo ali prevrat; šesti za po¬
licijo in vojsko; sedmi za učenost in vedo
— in vsi si obetajo zlatih časov. O neči-
murnost nečimurnosti! Kje in kedaj, krist-
janje moji, se je samo s temi poinočki in

35

sredstvi pomoglo človeški družbi? Kdo mi
zamore našteti število nezadovoljencev se-
dajnega zlatega veka, kakor ga nam raz-
svitljeno brezverstvo sedajnega časa mala?
Ali se ne čuti slebern v obetanju in obljubah
novošegnega sveta strašno strašno golfanega?
Gotovo, kjer vere manjka, manjka podlage
vsakemu podvzetju, vsakej stavbi. ,,Ako
Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, ki
jo zidajo “ r ).  Kjer ni vere v neumrjočnost,
tam ni čednosti, tu kraljuje in ima privilegij
pregrešnost, nezvestoba; dovoljeno je brez-
verstvo, krivica nima po smrti slabih na¬
sledkov. Kjer ni vere v neumrjočnost, ni
nobene vesti, nobenega plačila, nobene kazni,
ni nebes, ni ne pekla, ne Boga več. Glej
v kako nczmisel, in kako dalječ pelje brez¬
verstvo! Edino le v veri tedaj tiči mir in
zaupanje in sicer v veri, katera pelje od
križa k slavi, iz temote k luči, od smrti k
večnemu življenju. Verovaj in zaupaj! kliče
Marija vsem brezbožnežem; trdno verovajte,
človek je za to ustvarjen, da bi Bogu služil
in se enkrat zveličal; verovaj in zaupaj!

Sicer ni število čistih brezvercev tako
veliko; a tim večje je in ogromnejše število
slab ovir cev,  t. j.tacih, ki verujejo in vendar
ne verujejo, kakor njega dni apostol Tomaž.
So ljudje, ki hočejo vse videti in s svojimi
rokami potipati, ki precej vero zgube, čo
jjm Bog tako hitro, kakor si sami domiš-

0  Ps. 126, 1 .

3 *

36

ljujejo, ne pomaga, kakor da bi si moral
Bog v posebno čast šteti, da se revni čer-
viček zemlje poniža pred Gospodom nebes
in zemlje, in da veruje v neumrjočnost. In
vendar je ni reči tako jasno in živo zapisane
v naravi in srcu človeškem, kakor smrt
in neumrjočnost. Solnce, ki me ogreva, zem¬
lja, ki me nosi, zrak, ki ga diham, vse stvari,
ki mi služijo, govore mi glasno in razumno,
da je vsa nema narava ustvarjena v službo
človeka, če v svoje notranje nekoliko obrnem
resni pogled, da mi spoznati, da se žeja po
zadovoljstvu, sreči in vsem, kar nam zamore
svet dati, ne da ugasiti, da se povračilom
pravica po zasluženju tu ne razodevate, mar¬
več velikokratov hudobija gospodari, nedol¬
žnost in pravica pa krivično trpite. Mora
biti toraj unkraj gomile drugo življenje, kjer
bode Bog svojo pravico dogotovil, in hre¬
penenje po nekalenem zveličanju vtešil, ter
vsakateremu poplačal po njegovem zaslu¬
ženju. Tako je bilo mnenje in tako so raz-
sojevali vsi narodje vesoljnega sveta, tako
pravi naša pamet, tako uči sv. evangeli,
verovaj in zaupaj,  tako svetuje Marija, „Mati
dobrega sveta“. Marsikateri hudodelnik bi
morda rad želel, da bi ne bilo neumrjočnosti,
nobenega Boga, nobenega sodnika, in da
bi bilo s smrtjo vse pri kraju, toda želja
kacega hudodelca ni nobena verska resnica.

Svet Marijini: „verovaj in zaupaj-',  velja
pa tudi vernim kristjanom. Zraven nedol¬
žnosti je vera najbolj nežna čednost. Srečen,

37

kdor tako otročje veruje, kakor nedolžnost.
O kako srečo in zveličanje nam daje trdna
in nekalena vera! A ko apostelj pravi, da se
nahaja vera, katera gore prestavlja, zdi se
mi tudi naravno, da se zopet vera nahaja,
katera čudeže dela; po tem tudi zapopadem,
da me vera povzdigne iz težavnosti tega
življenja v neizmerne višave bolje prihod¬
nosti; jaz razumevam, da slajša vera veselje
in pomanjšuje trpljenje; jaz sprevidam,
da vera oživlja upanje, kakor tudi vera in
upanje ljubezen užigata; jazzapopadam, da
dela vera človeka močnega v njegovi sla¬
bosti, z eno besedo: zapopadam, kako vera
poveličuje, in kako uči uživati ga v modrosti
in zadovoljnosti. Ker je tedaj ravno vera
tako drag biser, da si človek z vso skrbjo
ne more prisvojiti ga, ker je vera čez-
natorna od Boga navdihnjena čednost, za
katero je treba Boga prositi, da nam jo da
in v nas ohrani, zato so že od nekdaj po¬
božne duše k Bogu molile: Bog pomnoži in
utrdi mi vero ! Ker vse dobrote in milosti,
ki nam jih nebo deli, po Mariji, milostni
Materi, prejemljemo, zato so se vselej po¬
božni kristjanje obračali zaupno na Marijo,
ono Gospo, ki je sama zaupala besedi an¬
gela Gabrijela, ko jej je bil oznanenje pri¬
nesel, da bode postala Mati božja. In ko bi
vsi, ki se kedaj znajdejo v dvomih verskih,
k Marii pribežali, gotovo potrjeni bi bili v
veri, vera postala bi jim podpora in hramba
v življenju, na smrtni postelji pa v valovih

38

smrtnih težav in britkosti, pa sidro večnega
zveličanja.

V Rimu, na tako zvanem „Monte cevallo“,
stoji cerkvica noviciata Jezuitovskega, ka¬
teri se zavoljo svoje ličnosti navadno „žlahtni
rimski kamen“ imenuje. Ta kapelica bila
je pred toliki leti še soba, v katerej je sv.
Stanislaj KostJca  umrl; po njegovi smrti se
je pa v kapelico spremenila. Oltar veliki v
tej cerkvici posvečen je presv. srcu Mari¬
jinemu. V zidu zraven oltarja, zdobljenaje
postelja, na kterej leži kip ali podoba umi¬
rajočega Stanislaja v človeški velikosti s
križem v roči, okoli katerega je ovit molek
ali rožni venec. Vsa podoba je iz najžlaht¬
nejšega marmelja: glava, roke in noge iz
belega, redovniška obleka iz črnega, vse
drugo pa iz pisanega marmelja. Podoba ali
kip je od enega najslovečib kiporezov tako
umetno izdelana, da je soditi, kakor da bi
sv. Stanislaj v resnici kot mrlič ležal na po¬
stelji. Nad posteljo pa visi podoba, ki kaže,
kako gredo nebeške device umirajočemu na¬
proti, in kako mu s cveticami pot posip-
ljajo, po katerem ima priti v nebesa. Vrh
pota ga čaka Marija, prečista devica z raz¬
prostrtimi rokami, da bi ga sprejela in
peljala v nebeško veselje. Kar nam ta podoba
predpostavlja, to se je tudi ob smrti sv. Sta¬
nislaja resnično dogodilo. Malo dni pred
smrtjo piše nedolžni mladeneč Stanislaj v
otroškej prostiti Materi božji pismo slede¬
čega žapopadka: „Ljuba moja mati! ti veš,

39

da sem bil od mladih nog zmeraj tvoja last¬
nina ; jaz te tako prisrčno ljubim, da mi je
nepopisljivo hudo toliko časa od tebe loče¬
nemu biti; glej Marija praznik tvojega vnebo¬
vzetja se že bliža, in jaz bi ga prisrčno rad
že v nebesih obhajal: Dovoli mi nebeška
Kraljica, da umrjem iz ljubezni do tebe,
vzemi me že za ta praznik k sebi v nebesa".
Zapečati pismo in ga položi na oltar. In
kaj se zgodi? Marija usliši prošnjo vernega
mladenča. Na praznik Marijinega vnebovzetja
strese mrzlica mladenča, kateremu se je
rajsko veselje bralo na obrazu, ležečemu
na smrtni postelji. Zraven njega je ležal križ,
molek in majhina. podobica Matere božje pa
v njegovih rokah. Ko se mu je zadnja po¬
potnica prinesla, zahteval je na tla postav¬
ljen biti, ter je z največo ponižnostjo, ra¬
dostjo in nepopisljivo ljubeznjivostjo svojega
deviškega obličja zavžil Telo Gospodovo. V
zadnjem trenutku izgovoril je še prav tiho
imeni Jezus in Marija, in izdihnil je svojo
dušo tako mirno v roke Stvarnikove, da ni
bilo mogoče spoznati, je-li živ ali mrtev.
Barva njegovega obraza bila je čisto ne¬
spremenljiva. Njegove proti nebesom obr¬
njene oči svetile so se, kakor zvezdi. Polo¬
žili so mu pred oči podobo Matere božje;
a ni je več poljubil, ni dal več od sebe
znamenja goreče ljubezni do Marije. Gotovo
je bilo, da je bil Stanislaj mrtev, zakaj ni
misliti, da bi on, ako bi še živel, ne bil
podobo Matere božje prisrčno poljubil. Tako

40

vesela in tolažilna je bila smrt Stanislaja
Kostke.

Preljubi Marijini častilci! O da bi tudi'
mi tako umrli, kakor ta pravični! Mlad
je umrl, a vendar veliko let je živel. In mi
bodemo tudi ravno tako verni živeli. Čudna
prikazen je to, da se človeku navadno na
starost toži po srečni veri otročjih let, ako
je bila pozneje ugasnila, zakaj človek sedaj
spoznava, da ga nobena reč iz težavnosti
in britkosti življenja rešiti ne more, kakor
pobožna vera in otročje zaupanje. Toda mi
nočemo na stare dni čakati, ampak v polni
mladosti in v trdnem možtvu hočemo trdno
verovati in v Boga zaupati, kakor se krist¬
janom spodobi, ponižno hočemo verovati,
kakor Marija, stanovitno kakor Stanislaj
Kostka. Ostanimo zvesti sv. materi kato¬
liški cerkvi, katero ne premorejo peklenska
vrata. Ljudje se lahko spremene, mesta,
dežele, ljudstva in narodje zginjajo; ali Bog
in njegova sv. volja ostane vekomaj. Nebo
in zemlja bosta prešla, njegove besede ne
bodo prešle. Njegova beseda obeta nam pa
neumrjočnost v večnem kraljestvu pri nje¬
govih izvoljenih, kjer se že znajde Marija,
izvoljena mati edinorojenega sina, Jezusa
Kristusa, kot venčana nebeška kraljica.

41

>roIilev.

O Mati „dobrega svčta“! naj nam tvoj
zgled svdti v temoti dvoma in nevere,
da pridemo enkrat s teboj k večnemu
gledanju in k večni luči. Tvoja včra
naj nam bode vodilo tvoj svčt: „vero-
vaj in zaupaj 14  naj nas spremlja v živ¬
ljenju, in naj nam moč daje ob uri
skušnjave. In ko bodemo že na smrtni
postelji in v grobu ležali — ko bode
že naše truplo trohnelo, naj se bodo
brale še zmeraj v našem srcu besede:
Gospod, jaz verujem in zaupam! —
Amen.

42

Ogibaj se greha!

Pobožni Marijini častilci!

Brez vere ni mogoče Bogu dopasti *); o
tem smo se že včeraj prepričali. Toda samo
vera ne zadostuje k zveličanju. Ozka in
strma je pot, ki pelje v nebesa in široka je
cesta, ki pelje v pogubljenje “ 2 ), govori Go¬
spod. Široka cesta, ki v pogubljenje pelje,
je greh, prostovoljno prelomljenje božjih za¬
poved. Vi sami veste, dragi poslušalci, da
je široka cesta greha dandanašnji močno
močno obiskovana, veliko bolj, kakor ona
ozka steza, ki pelje v nebesa. Od kod pri¬
haja to ? Zato ker si Človek iz greha nič ne
stori, ker ga ima le za čisto slabost nature, za
malenkost. — O „Mati dobrega sveta* 4 ! ali
je temu tudi v resnici tako? Zdi se mi,
kakor da bi slišal opominovalen in svarilen
tvoj glas: ,,Moj sin, moja hči, ne daj se
premotiti! greh ne more kaka malenkost biti;
kajti greh je upor proti Bogu, očividno raz-
sprtje z Bogom, in to je največa nesreča
Ravnaj se raji po mojem svetu: „ogibaj se
greha  /“

') Heb. 11, 6. 5 ) 7. 13. 14.

43

Kaj stori grešnik z grehom ? Strašno pre¬
drznost daje na znanje. Gospod Bog, pred
katerim se vsa kolena upogibljejo, govori
svojej stvari: ^Stori to, kar ti ukažem, opusti,
kar ti prepovedujem. Ako si človek nepo¬
koren, izpostaviš se nevarnosti večnega po¬
gubljenja; moja vsegamogočna roka te za-
more in te bode kaznovala . 11  Toda človek,
ki greši, odgovarja svojemu Bogu, ne sicer
z besedami, pač pa z djanjem svojih grehov:
ti si ukazal, pa jaz nočem storiti; ti si pre¬
povedal, in ravno za to hočem storiti. Jaz
vem, da tudi v skrivnem vse vidiš, vem, da
si vsegamogočen, da si Gospod čez življenje
in smrt; jaz vem, da me zamoreš vtrenuku,
ko grešim, s smrtjo kaznovati in če umrjem,
moram pred tvoj sodnji stol, in če se pred
te pokažem, vem, da me bodeš zavrgel, in
če me zavržeš, sem zgubljen, brez rešenja
in upanja na vekomaj zgubljen; vse to vem,
ali kaj mi je na vsem tem ležeče? jaz se
ti nočem podati, jaz ti nočem služiti; z no¬
gami hočem tvoje zapovedi teptati, le svojo
pohotnost hočem ubogati, jaz hočem grešiti!

Pravični Bog! kaka predrznost je to?

Kaj učini grešnik z grehom? Strašno
neumnost. Le pomisli nekoliko! Kaj pa
ima grešnik od greha? v čem je njegov
dobiček, v čem zgubiček? Njegov dobiček
je kratko veselje, časni hasek, malo časti,
domišljena sreča. In kaj je njegov zgubiček?
Oh, grešnik zapravi milost božjo, vse zaslu-
ženje, mir vesti, pravico do nebes! V tre-

nutku, ko se greh stori, postane človek iz
otroka božjega, sovražnik božji, suženj hu¬
dobnega duha. Njegova duša zgubi kinč
posvečujoče milosti božje in kakor ukonča
toča vinograd, tako uniči greh vse zaslužeje,
vsa dobra dela, in s posvečujočo milostjo
božjo zgubi grešnik ljubezen božjo, nebesa,
večno življenje, ter zapada dušni smrti, peklu
in večnemu pogubljenju. O kaka preslep-
Ijenost! Trideset zlatih za vso večnost, ena
skleda leče za pravico prvorojenstva! Li-ni
morda to strašanska bedarija?

Kaj stori grešnik z grehom? Z nezapo-
padljivo nehvaležnostjo se pregreši. Bog se
je v svojej očetovskej dobrotljivosti od ve¬
komaj spominjal človeka, ga z dobrotami in
milostmi obdajal; usmiljeni Stvarnik ne najde
izraza, s katerim bi naznanil človeku svojo
ljubezen; imenuje ga svojega otroka, pri¬
jatelja, punčico svojega očesa; in da bi ga
čez vse srečnega storil, daruje za-nj last¬
nega edinorojenega Sina na sramotnem lesu
križa! Ali vse to ne gane grešnika. Po-
željenje po grehu mu je več kakor ljubezen
božja. Grešnik sicer spoznava, kaj je Bog
za-nj storil; toda pri vsem tem odloči se od
Boga in peha od sebe svojega Zveličarja,
svoja nebesa, svoje zveličanje: greh je nje¬
govo veselje in njegova izvolitev. —Večni
Bog, kaka nehvaležnost je to!

Nek cerkven učenik, da bi popisal zna¬
čaj in hudobijo pregrehe, rabi to-le zgledno

45

in tehtno priliko: Človek, ki stori smrtni
greh, vzame tako rekoč v roke tehtnico ali
vago. Na desno ploščico položi čednost, ne¬
dolžnost, ljubezen, božje zapovedi, svetost
in zveličanje; na levo pa: poželjenje oči,
poželjenje mesa, napuh življenja, hudiča,
pekel in večno pogubljenje. Sedaj ugiblje,
poskuša in preudarja sprostim spoznanjem
in s popolno zavednostjo, na katero stran
se ploščica nagiblje, kaj naj izvoli in izbere ?
Strašno podvzetje! Pa še strašnejša in ne-
srečnejša je izvolitev. Po dolgem tuhtanju
in preudarjanju da prednost levi ploščici, in
si izbere strast. Proč z nedolžnostjo, proč
s čednostjo, proč's Jezusom, proč z nebesami,
proč s zveličanjem! vse to ga nič ne briga,
če tudi ve, da v tem trenutku postane hu¬
dičev, da zapade peklu in večnemu pogub¬
ljenju. Kako strašno sovraštvo božje, kako
grozno zaničevanje, kako grda nehvaležnost
je to! O da bi si pač vsi globoko v srce
vtisnili Marijini svet: „Varuj se greha /“

Ne pred dolgi leti brati je bila sledeča
novica v nekem časopisu za pravosodje:
Čisto mlada, šestnajstletna deklica pride na
zatožno klop, sodnii v pesti. Njene oči so
od samega pretakanja solz vse zarudele,
obraz ima z ruto zakrit, le včasih pogleda
izpod nje na okolistoječe poslušalce, zbrane
v sodniški dvorani, med katerimi so tudi
njeni zastareli roditelji. Kaj je vendar uči-
nila deklica, da je sodnii prišla v pest ? Od-

46

govor na to je čisto kratek: Marija, tako
je bilo deklici ime, bila je v hiši svojih sta-
rišev dobro odgojena, in da bi se še v žen¬
skih delih dobro izurila, pošljejo jo starši
v mesto v neko štacuno za postrežnieo.
Unkraj ulice, tej štacuni nasproti, imel je
pa nek pek raznovrstnih sladkarij na prodaj.
V oknu, ravno nasprotne štacune, razpostav¬
ljene sladkarije, bile so huda skušnjava za
nevedno kmečko dekle. Dolgo časa ostalo
je samo pri poželjenju sladčic, dokler se
jej ni ponudila prilika na skrivnem gospo¬
darju iz predala izmakniti goldinar, kateri
je precej romal k peku, pri katerem si je
zanj nakupila raznih sladkarij. To je bila
prva nezvestoba. Sladnost jej je bila zadušila
tudi vest, poskuša v drugo, kar se jej dobro
izpoteče; poskuša v tretje — dokler jej ni
prišla gospodinja na sled, in Marička mo¬
rala je iti v luknjo. Pogled pri obravnavi
nazočih sivolasih roditeljev bil je jako gan¬
ljiv. Žalostni oče, opirajoč se na palico,
pogleduje sedaj pa sedaj z otožnim srcem ne¬
srečno svojo hčerko, mej tem ko mati vedno
ihti in joče. Ko sodnik deklico vpraša, je-li
res toliko in toliko goldinarjev ukradla, ob¬
stane tatvino in pri tej priči zaupije mati:
Jezus Marija!  S tem j e najbrže botela mati
reči: „Je-li mogoče, da je moj otrok kaj
tacega storil, da je moja hčerka tatica? to
ni mogla moja Marička storiti, sej je ravno
tako pobožna in dobra, kakor je bila, ko je
bila še pri meni“.

47

Pobožni častilci Marijini; mi zapopademo,
kaj ne da? žalost omenjene matere, in no¬
čemo nesrečnega otroka preojstro soditi;
kajti otrok dobrih in pridnih staršev zamore
se še zmeraj na pravo pot spraviti. Toda
jaz vas vprašam sedaj, ljubi moji, kaj bode
počel grešnik ob sodnem dnevu, ko mu bode
pravični sodnik, ki mu je več dobrot in
milosti skazoval, kakor jih oče svojemu
otroku skazati zamore, takole govoril: To
si storil? moj ljubljenec, punčica mojega
očesa; moj otrok, ki sem te s presv. Rešnjo
krvjo svojega edinorojenega Sina rešil smrti,
to si ti storil ?“ Kaj menite, kako hode greš¬
niku pri srcu ? Rudečica ga bode oblila zarad
tolike predrznosti in neumnosti, zarad tolike
nehvaležnosti in nezvestobe, in v obupu bode
strašno vpil: „Ve gore padite na  me; vi

hribi pokrite  me“ ')■ Zavoljo tega, krščan¬
ske duše, Marijini svet: „Varuj se greha 11 ,
naj bode naše vodilo v življenju, varuj se
prvega padca, da ne bodeš za celo večnost
zgubljen. Premislimo, da smo pri sv. krstu
slovesno zaprisegli, odpovedati se grehu in
hudiču, ter da smo v pričo sv. matere ka¬
toliške cerkve obljubili, božje zapovedi zve¬
sto spolnovati, in da smo to svojo obljubo
pri zakramentu sv. birme ponovili in na
novo prisegli, hrabro in zvesto se vojskovati
pod praporom, pod banderom Jezusa Kristu¬
sa. Ozrimo se na Marijo, najsvetejšo Devico,

0 Luk. 23, 80.

48

ki nam s svojim čistim, svetim in neomade-
ževanim življenjem najlepši zgled daje.

Molitev.

Da, o Marija, pribežališče grešnikov?
ti pomoč kristjanov! O ,,Mati dobrega
svčta!“ Tebi zapriseženi, da se hočem
varnejše ogibati greha, kakor naj-
veČega zlega pod milim solncem.
Spomni se pa tudi, o Marija, prečista
Devica! da ni bilo še slišano, da bi
bila katerega zapustila, ki je k tebi
pribežal, pri tebi iskal pomoči, pri
tebi iskal priprošnje. S tolikim za¬
upanjem navdan, hitim k tebi, o De¬
vica vseh devic, in mati moja! k tebi
grem, k tebi hitim, pred tabo padem
objokan kot grešnik na svoja grešna
kolena. Oh nikar ne zavrzi, Mati
večne Besede, mojih solzd, mojih zdih-
Ijejev, moje molitve, temuč poslušaj
me milostno, in me usliši! Amen.

49

Sesti dlan — sesti swt.

Spolnuj zapovedi!

Pobožni iltnrijini častilci!

Življenje je zelo podobno popotovanju;
kakor ima popotovanje svoje težavnosti in
nevarnosti, svoje prijetnosti in neprijetnosti,
tako tudi naše popotovanje iz solzne doline v
boljšo domovino ni brez vseh nevarnosti;
zato smo si izvolili za voditeljico Marijo,
ki nam je zadnjič modri svet dala: ,,Varuj
se greha. ,u  Stoji pa zapisano: ..Ne vsak,

kateri mi pravi: Gospod, Gospod ! pojde v
nebeško kraljestvo ; ampak, kteri spolni voljo
mojega Ošeta, ki je v nebesih , ta pojde v
nebeško kraljestvo “ '). Naj prvo tedaj, kar
Bog odločno in naravnost od nas tirja. je,
da spolnujemo njegove zapovedi. Zato nam
pa tudi Marija danes glasno naproti kliče:
Hočeš cilj in konec svojega potovanja, ne¬
besa doseči, spolnuj zapovedi.  — Premislimo
nekoliko, kako spolnuje ogromna večina
kristjanov božje zapovedi, kako jih spolnu¬
jemo mi? Smo-li na pravi poti, ki pelje v
nebesa, smemo upati, doseči večno zveličanje?
O „Mati dobrega sveta 11 , hiti nam na po¬
moč ! Samo dva pota sta, ki držita v nebesa;
če po enem teh dveh potov hodite, dospete

Mftt.. 7, 2f.

D. S.'

4

50

gotovo v nebesa, ako ne, ste vekomaj po¬
gubljeni. Ta dvojnat pot, je ,pot ;  nedolžnosti
in pot pokore ; prvi je raven in vesel, drugi
pa strni in s trnjem obdan.

Prvi pot, ki pelja v nebesa, je sladek
pot nedolžnosti.  Neskončna ljubezen božja
nam je v zakramentu sv. krsta vtisnila —
bi rekel — pečat, znamenje, po katerem smo
postali prijatelji in otroci božji. Ta pečat
je posvečujoča milost božja. Kolikor časa
venca ta neprecenljiva obleka nedolžnosti
človeško dušo, toliko časa vživa posebno
ljubezen božjo, notranji mir, toliko časa
prenaša ložje vse zoprnosti. Ta posvečujoča
milost božja je čeznatorna vez, ki druži
človeka z Bogom in stori, da je vsako dobro
delo — s pobožnim namenom opravljeno —
— življenje. Kdor umrje ogrnjen z oble¬
ko nedolžnosti, ta ima — zasluženo zo
večno nebeško slavo kot dolžno dedšino,
ki nam jo je .Jezus Kristus, Sin božji, s
svojim trpljenjem in smrtjo na lesu križa
zaslužil in pridobil. O presrečna duša, ki
živi v tolikej nedolžnosti: od stopinje do
stopinje spenja se k popolnomasti; angeli
nebeški obdajajo jo v sveti ljubezni, vsi
dobri ljudje jo časte, da še celo hudobneža
obdaja nekak pobožen strah pri pogledu
neoskrunjene nedolžnosti, kakor da bi iz
nje vsipljajoči se žarki vse, kar jo obdaja,
posvečevali, nedolžni cvetici enako, ki se
obdana od solnčnih žarkov razcvita in člo¬
veka, ki jo ogleduje, z nežno dišavo napaja.

51

Kdo ne bi hodil raji po poti nedolžnosti?
O da bi ve duše vse, ki ste tako srečne,
da ste skrbno ohranile neprecenljivo obleko
nedolžnosti, njeno ceno in vrednost prav
spoznale, jo tudi zanaprej skrbno obvarovale,
zakaj pot nedolžnosti je naj bolj ravna in
naj varniša pot v nebesa.

Ali, kako strašno gre gostokrat nedolž¬
nost, oh kako rano, že v tako nežnih letih
pod zlo! Le poglejte zapeljanega s hudo
vestjo! Proč je z njegovo prijetnostjo in
brhkoto; mlado čelo postalo je temno, oko
upadeno; tužna resnoba bere se mu na licih
in ustih, vse na njem je brez pravega živ¬
ljenja, medlo, spehano in velo, ni veselega
srca in obstajoče dobre volje. Kaj se je
pripetilo mlademu človeku? Ga-li tarejo
prevelike skrbi, kako bi se preživel? gaje-li
zadela kaka druga nesreča, ki mu napol-
nuje z britkostjo srce? ali je morda zamak¬
njen v kako težavno učenje, da ga tako
jemlje? Oh nikakor ne! Na obrazu se mu
bere, da je sam zakrivil s svojim nerednim
in razbrzdanim življenjem, da od dneva do
dneva bolj hira. vene in peša. Nesrečno
srce, kako te je gadji pik greha ostrupenil!
Tu ostaja le drugi pot, ki pelje v nebesa,
namreč trnjev pot resnične in stanovitne
pokore. In v resnici! če je že ta ljubezen
božja tako velika, ki nam odpira vrata ne¬
beška po prerojenji v zakramentu sv. krsta,
je ona še neizmerno veča, ki pušča grešniku
nebesa odprta, če se le odkritosrčno kesa
in dela pokoro. 4*

52

Če človek greši, se tekoj oglasi njegova
vest; greh prebode njegovo srce enako oj-
stremu meču, in mu ne da miru in počitka.
Sicer meni grešnik včasih, da bode glas
svoje vesti zadušiti mogel, in če se mu tudi
to za nekoliko časa posreči, zbudi se vest
iz umetnega spanja vendarle pri prvem ne¬
srečnem dogodku. Pokosi smrt katerega
izmed njegovih domačih, ali pride kaka,
druga neprevidena nesreča mu za petami,
kmalo se vzdignejo črni oblaki iz na videz
mernega življenja, nekaka grozna noč ob¬
daja srce nesrečnega grešnika, vse, kar ga
obdaja, obuja v njem strah in grozo, za-nj
je vse to živi pekel na zemlji. Ali ni ta
žalostni stan že zadosti, grehu odpovedati
se! O da bi muka vesti vse, ki so tako nesrečni
bili, da so zabredli v greh, k spoznanju, k
kesu in pokori nagnila, in tako spravila na
pravo pot! Pa tudi tisočera hvala trikrat
svetemu in usmiljenemu Bogu, da je greš¬
niku v njegovo izveličanje še eno sredstvo
preskrbel, da obupati ne sme, preskrbel
sredstvo, s katerim mu je mogoče zaprav¬
ljeno posvečujočo milost božjo zopet dobiti
in to sredstvo je zakrament sv. pokore.
O da bi pač vsi grešniki sklenili podati
se na ta drugi pot, ki pelja v nebesa, da
bi težko breme svojih pregreh odložili v skesa¬
ni in odkritosrčni spovedi, da bi tako zopet
solnčni žarki milosti božje posijali v temoto
mučenega srca! O da bi vsi, kakor se glasi moli¬
tev sv. Alojzija,  M niso posnemali angeljskega

53

mladenča v nedolžnosti, ga vsaj v spokor-
nosti posnemali. Ljubeznjiva spremljevalka
na unem kakor na tem potu je Marija preč.
Devica, katera vsakateremu popotniku v
solzni dolini premodri svet daje: ..Spolnvj
zapovedi “! in če si jih prelomil, tedaj delaj
pokoro in hodi varno po drugem potu, zakaj
tretjega pota ni, da bi peljal v nebesa.

Pred leti bil je v neki veliki fari misijon.
Cela župnija se ga jo vrlo pobožno vde-
leževala, le samo eden. ki že blizo 20 let
ni svetih zakramentov prejemal in sploh s
svojim razujzdanim življenjem veliko pohuj¬
šanje dajal, ni se hotel spreobrniti. Misijona
potekal se je že zadnji dan. Tu je bilo
videti stopati moža urnim korakom k spoved¬
nici necega misijonarja. Gre k spovednici
in jame (potem je vse to sam pravil) strašno
podobo grehov in spačenosti razvijati pred
spovednikom. Ena ostudnost za drugo pride
na dan, ena pregreha večja od druge; pa
kar je bilo najstrašnejše, bilo je to, da se
je vseh teh grehov brez vsega kesa z nekako
predrznostjo in hudobnostjo obtoževal, ka¬
kor da bi mu bila ta obtožba le v veselje
in za kratek čas. Misijonar ga mirno posluša,
ne da bi mu kako besedo rekel, čeravno
je neka mrzlota prešiujala njegove ude.
Ko grešnik konča svojo izpoved, prizadeva
si misijonar s spominom na smrt in sodbo
v trdovratnem srcu kes obuditi. Toda pre-
drznež mu precej seže v besedo: ,,Pustimo

to, jaz dobro veni, to je vaše rokodelstvo,
vaše opravilo, toda meni se ne prilega; vse
je zastonj, jaz na to nič ne držim in tudi
ne zahtevam odveze; če me odvezati nočete
— dobro, odlazim tudi brez nje, saj mi je
tudi to vse eno". Po kratkem premisliku
pravi misijonar na dalje: To mi morate
vendar pritrditi, da sem vas z veliko potrpež¬
ljivostjo poslušal ? Skažite zdaj tudi vi meni
eno dobroto, hočete-li? „Naj bo, če me nič
ne stane “, odgovori grešnik. — čisto nič
vas ne bode stalo, odgovori duhovnik. Med
drugimi grehi, katerih ste se obtožili, ste
tudi omenili, da ste večkrat rekli: ,,Marija
ni nič druzega, kakor kaka druga čisto na¬
vadna žena 11 . Zdaj pa pojte tjekaj-le pred
Marijini alt ar in recite sami pri sebi na
tihoma: .. Jctz verujem ,, da nisi ti nič dru¬

zega, kakor navadna žena ; če si pa kaj več,
pa mi skaži , pa me prepričaj  /“ S temi be¬
sedami spusti misijonar grešnika, ter spo¬
veduje druge naprej. — čez eno uro se
zopet s počasno stopinjo bliža nek mož ravno
tej spovednici. Nikdo drug ni bil, kakor
oni grešnik, pa kako spremenjen! Poklekne,
ihti in se joče ter prične na novo svojo izpoved:
„Oh, kak reven človek sem jaz, kaka gr¬
doba pred Bogom! Oh, kako me greva in
peče vse moje življenje, oh, kako me vest
grize, da sem še komaj pred eno uro za¬
krament svete pokore na tak način oskrunil!
Duhovni oče, zdaj sem drugačen, prav od¬
kritosrčno in ponižno se hočem spovedati,

55

poboljšati se hočem in prizadevati vse po¬
hujšanje poravnati". Misliti si morate za¬
čudenje misijonarja, ki grešniku nastavi sle¬
deče vprašanje: Kaj vas pa je tako hitro
spreobrnilo? Spovedanec odgovori: „Kar ste
mi, g. duhovni oče, pred eno uro rekli, sem
storil; stopil sem pred Marijini altar in hotel
sem izgovoriti besede, Id ste mi jih vi
narekali — toda obide me pri tej priči
nek nenaden strah in groza prešine mi
kosti in mozeg, neka nevidljiva moč pola¬
stila se je mojega osrčja, kesati se začnem
svojih pregreh, in zdajci sem zopet tu, da
se za vselej spravim s svojim razžaljenim
Bogom". Misijonar dokonča srečno tako
čudno začeto delo, in ta. grešnik, ki je po¬
prej bil tak hudobnež in razujzdanec, postal
je pravi apostelj v celi županiji in živi zgled
spokornega življenja.

Ta ganljivi zgled nam jasno kaže, da
Marija, „mati dobrega sveta" nikoli ne zapusti
svojih pravih častilcev. Saj je ona pribe¬
žališče grešnikov, mati usmiljena, ki nobene
prošnje ne presliši ; ona je tolažbe polna
zvezda, ki se bleskeče v temni strašni noči
grešnega srca. Vzemimo si, predragi Ma¬
rijini častilci, to resnico k srcu, in častimo
božjo mater Marijo tudi kot svojo mater.
K njej hočemo vselej, kedar se nam spol-
novanje božjih zapovedi težavno zdi, poniž¬
nim srcem pribežati. Njenemu svetemu srcu
hočemo se posvetiti in darovati, da nam
sprosi milost stanovitnosti. Nikdar nik61i

56

nočemo hoditi široko pot pogubljenja, ako bi
se nam še tako prijetna zdela, marveč po
potu zapoved, ki pelja v življenje, hočemo
korakati. Zatoraj ubogajmo na Marijino
besedo: ..Spolnit) zapovedi ! 11  Po potu nedolž¬
nosti  hodimo, in če smo tako nesrečni bili,
da smo ga zgrešili, po potu prave pokore,
V vseh rečeh bodimo pa pravi nasledovalci
Marijini, zakaj ona je pravi uzor nedolžnih
duš. ona je neomadeževana, deviška Mati;
ona je pa tudi milo in ljubeznjivo pribe¬
žališče grešnikov.

>1  olilev.

Pod tvojo pomoč in varstvo pri¬
bežimo vsi, o sveta božja porodnica!
Amen.

A,

57

Hrepeni po popolnomasti!

Pobožni Marijini častilci!

V se, kar je na svetu, hrepeni po napredku
in popolnosti. In človek, najpopolniša stvar
božja, naj bi v napredovanju zaostajal ? Tudi
človek mora od dne do dne boljši prihajati,
da dospe do uzora, ki mu ga je Stvarnik
s sledečimi besedami zaznamoval: ..Bodite
popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih po*
polnomap. ') Ni tedaj zadosti, da se na svo¬
jem potovanju skozi solzno dolino zdržujemo
greha, kakor tudi ni dovolj, da sploh dobro
delamo in spolnujemo zapovedi, marveč po¬
trebno je tudi. da se zmeraj višje spenjamo,
da napredujemo v dobrem. Zatega del glasi
se današnji Marijini svet: ..Hrepeni po po¬
polnosti “/

Kdor hoče popolnoma biti, mora po zgledu
Marijinem, uzoru človeške popolnosti, moliti,
delati in trpeti. Človek je glavno sredstvo,
s katerim se zamore človek ohraniti na potu
popolnosti in v njej napredovati. Molitev
namreč ni samb naravna pot. po katerej se
zamore človek z Bogom, kot iztokom vse
ljubezni tesno zediniti, marveč molitev je

') Mat. 8, 48.

68

tako rekoč vrv, s katero na-se vlečemo ne¬
beške darove; molitev je preddvor nebeški,
kjer najdemo mir, kakoršnega nam svet ne
more dati, napolnuje nas z veseljem, s srč¬
nostjo in tolažbo v raznih skušnjah težav¬
nega življenja. Zato pa pravi tudi sv. Bernard
prav lepo: „F molitvi se tako rekoč duša

poroči z večno Besedo; molitev je ključ do
božjega sred in njegovih zakladov Srečen,
kdor umeva prav ceniti moč molitve in jo
uporabljati, ta napreduje od čednosti do
popolnosti, od pravičnosti do svetosti.

Pregovor pa pravi: „Moli in delaj u \  Ako
nam Marija, mati dobrega sveta, molitev
kot sredstvo popolnosti priporoča, ne meni
molitve farizejske, katero je Kristus svoje
dni s sledečimi besedami popolnoma zavrgel:
„To ljudstvo (farizeji ) me z jezikom časti,
njih srce je pa dalječ od mene. u  Ne eden
ni bolj oddaljen od popolnosti, kakor tisti,
ki glasno zdihujejo ip tožijo črez pregrehe
druzih. Popolnost ni kaka dobrota, kak dar,
ki si ga človek sanja, marveč ona trpi kakor
nebeško kraljestvo silo, in le silni jo bodo
na-se potegnili '). Zavoljo tega je drugo
sredstvo popolnosti, trpež in delavnost, z
eno besedo: dobra dela.  Po tem nas bodo
spoznali, da smo Kristusovi učenci, čespol-
nujemo voljo nebeškega očeta. (Jim več
moramo trpeti in prenašati pri opravljanji
dobrih del, tim bolj napredujemo v popol-

') Mac 11, 12.

59

nosti. Da bi pač vsi spoznali in umeli to
delavnost, čedalje bolj bi rastli v popolnosti
in tim večje zaklade bi si za nebesa zbirali.

Tretje sredstvo popolnosti, ki je tesno
z drugim v zvezi, je trpljenje.  V tej solzni
dolini se nam brez trpljenja nič ne posreči.
Zveličar sam in njegova sveta Mati sta ho¬
dila pot trpljenja križev in težav. Toda z
gore Kalvarije odprla se nam je pot na
drugo goro — v nebesa. Bolj ko je naše
življenje Jezusovemu in Marijnemu podobno,
bolj raste duša in napreduje v popolnosti.
Krščanska popolnost na vsak način zahteva,
da se človek kedaj odtrga od veselja po¬
svetnega, da se božji službi popolnoma po¬
sveti, če je tudi ta služba združena gosto-
krat z velikim trpljenjem in premagovanjem,
ako bi bilo treba zavoljo vere zasmehovanemu
in preganjanemu ali še celo po zgledu mu¬
čencev, k strašni smrti obsojenemu biti.
Oh, si boste mislili, preveč se od nas za¬
hteva, to je trdo govorjenje! Da, ljubi moji,
trde in težke so besede, ki sem jih izgovoril,
ali jaz jih ne morem spremeniti: „Kdov

hoče biti moj učenec, naj zadene svoj kril
na svoje rame in naj hodi za menoj. “ ') Kdor
hoče popolnoma biti, mora po zgledu Jezu¬
sovem in Marijnem tukaj na zemlji delati
in trpeti. — Vrb tega ni vsa ta stvar tako
težavna, kakor bi si jo človek domišljeval.
En pogled proti nebesom, vera v večno

'3 Lu* 9, 23.

povračilo, ljubezen do uašega Zveličarja, in
izgled Marije zamore kristjana za veliko
prostovoljno trpljenje navdušiti in ga na
pot popolnosti pripeljati.

To živo hrepenjenje po popolnosti ni v
sveti cerkvi nikoli zamrlo, marveč se vsikdar
tako prečudno razcvita. da mora vsakdo —<■
bodi si vernik ali nevernik — v tolikem pro¬
stovoljnem zatajevanju in prenešanju naj-
večili križev, ki so jih in jih še dan danes
bogoljubne duše na svoje rame zadevljajo,
spoznati in se na tanko prepričati, da je
naša sveta vera od Boga, da je in mora
edinoizveličavna  biti. Današnji dan se seveda
človek, ki si prizadevlja Bogu od dne do
dne ljubši in prijetniši biti, očitno zasramuje
in zasmehuje v liajvcče pohujšanje vernih
kristjanov. Jaz sem prepričan, kristjani
moji, da te besede vas ne zadevajo; to re¬
čem le zavoljo tega. da si ohladim svoje tužno
duhovno srce. Ali ne bojte se! Kakor je
bila kri prvih kristjanov najboljše seme kr-
ščanstva, ravno tako se v današnjem prega¬
njanju vera tim bolj vtrjuje, pomladuje in
poživlja. Bog pokliče svoje izvoljene in se
prikažejo, kakor se prikaže solnce na si¬
njem nebu, da razsvitluje temoto. —Glejte
kakega misijonarja! Ni-li njegovo življenje
čudež, prave, kršanske popolnosti? On pre¬
hodi svet in prejadra morje; kaj ga brigajo
pomanjkanje, trpljenje, preganjanje, smrt!
Skoraj mu je smrt zaželjena, da bi na ta
način s svojo krvjo zapečatil resnico. Ozrite

se dalje na kako usmiljeno sestro, ki se
čisto posveti odgoji otrok in skrbni postrežbi
bolnikov. Veliko se tirja, od nje. Najdraž¬
jemu, kar jej na svetu zamore biti, mora
dati slovo: zapustiti mora očeta, mater,
družino, dati mora slovo vsemu svetnemu
veselju, in v revščini, čistosti in podložnosti
mora se posvetiti službi božji in službi člo¬
veštva, ne da bi imela od ljudi pričakovati
kacega plačila: ravno nasproti: gostokrat ima
zato le zasmeh in zaničevanje. Pa pri vsem
je ljubezen do samostanskega življenja jako
tem velika, nagnenje do bogoljubnega življenja
gostokrat tako močno, da vidimo deve še
čelo iz visocega stanu, iz žlahtnih družin
samostanske zaobljube delati. Gospodične,
ki bi lahko, ako bi hotele, na veselicah raz¬
nih plesiščih za kraljice veljale; zapuste
svet, poslušajo notranji glas in se vdado
prečudni moči, ki jih vleče k popolnosti, in
se tako same sebe Bogu v dar prineso. Svet
še seveda takemu junaškemu činu le po¬
smehuje, in nima za-nj drugih izrazov, kakor
besede zasramovanja.

Premišlujte sploh katoliško duhoveustvo
in presodite, če. se življenje pravega kato¬
liškega duhovna ne zida na vedno priza¬
devanje in hrepenenje po popolnosti? Od¬
stranite to hrepenenje po popolnosti iz člo¬
veškega življenja, in prepričate se, ali bi
še kdo hotel duhoven postati. Li-morda
mislite, da se dandanes mladeneč katoliškemu
duhovenstvu posvečuje, da bi v njem zložno

62

in prijetno živel ? Moj Bog! za to so prešli
časi. Mari menite, da gre duhoven k bol¬
niku in umirajočemu za kratek čas? Ali
menite, da govori in si dušo izupiva duhoven
ob nedeljah in praznikih za to, da bi si
kako veselje napravil in kratek čas? Ljubi
moji, rečem vam, da, če duhoven ne opravlja
svojih dolžnosti iz viših obzirov, namreč
kot namestnik tistega, ki se je v odrešenje
človeštva samega sebe Bogu daroval, tak
duhoven nikoli pravi duhoven bil ni. Kar
dela duhovna, duhovna kot tacega, je ra-
dovoljnost, in ni je radovoljnosti brez hre¬
penenja po popolnosti. Kaj hočemo od sveta
reči, ki svoje duhovne sovraži, črni, zaničuje
in precej ves duhovski stan neusmiljeno ob-
soduje, če se nahajajo nekateri, ki ne žive
po njem?

Nek virtuoz ali izvrstni godec iz Ham¬
burga , žid po rodu, prehodil je že v štirnaj-
stem letu svoje starosti kot umetnik vse
dežele. Ker je bil strastne natore, dal se
je polastni izjavi v Parizu  od svojih strasti
silno dalječ zapeljati. To razbrzdano nje¬
govo življenje ni dolgo trpelo; da se na nek
čuden način pokristjaniti in k čednosti pri¬
peljati. Kot umetnik je gostokrat prostovolj¬
no sodeloval pri z godbo spremljanih mašah
po raznih cerkvah. Prigodilo se je, da je
enkrat — bile so ravno šmarnice 1. 1847.
ravno ko se je zadnji blagoslov delil, nc-
popisljivo moč v sebi občutil; bilo mu je
kakor da bi ga neka teža tlačila na vsem

63

životu, da bi se pripognil, in zoper svojo
voljo globoko pripognil, ko se je z mon-
stranco blagoslov dajal. To je bilo začetek
njegovega spreobrnenja. Notranji nemir ga
žene, da razodene svoj dušni stan nekemu
duhovnu; začne brati katekizem, hodi k maši,
pazljivo premišljuje cerkvene obrede, molitve
in pesmi, in dan za dnevom nadaljuje toliko
časa, da je nekega dne pri povzdigovanju
toliko žalost občutil v svojem srcu nad svo¬
jimi grehi, da so se mu spokorne solze vlile
po licu, in obudila se je v njem nepopisljiva
sreča, kristjan postati. Vse drugo se je dalo
tako rekoč samo ob sebi. Herman,  tako
seje imenoval ta umetnik, prejel je meseca av¬
gusta še tistega leta zakrament sv. krsta,
pri katerem se mu je v nekakem zamaknje¬
nem stanu dozdevalo, da vidi raj zmago-
nosne sv. cerkve. „Vse za Jezusa in Ma¬
rijo “, vsklikne na ves glas, in to je bilo
njegovo geslo ves čas njegovega življenja.
Dve leti pozneje je stopil v ojstri samostan
bosonogih Karmelitov,  v katerem še dandanes
neutrudljivo dela kot duhovnik v vinogradu
Gospodovem. Veliko judov, ki so ga poprej
zasmehovali, pripeljal je v katoliško cerkev.
Zraven svojih duhovskih opravil, peča se
kot umetnik zmeraj še tudi z godbo, in ni
jih šmarnic, da bi milostni Materi božji ne
poklonil novih pesmi z napevi.

Preljubi Marijini častilci! Tu imate živ
zgled človeka, kije hrepenil po popolnosti, in
sicer ne zgled kakega svetnika, ampak ta-

64

kega, ki je po lastni izpovedi od pregrehe
v pregreho se pogrezoval. In vendar do
kolike stopinje popolnosti se je z milostjo
božjo pospnel z molitvijo, delom in z za¬
tajevanjem. Zategadel, Marijini častilci, ne
ostrašite se Marijinega sveta, ki ga nam
danes daje: ^Hrepeni po popolnosti^.  Cenimo,
visoko cenimo popolnost, ki jo nad drugimi
zapazimo, sami pa si tudi prizadevajmo
za-njo. Le srečno naprej!

Molitev.

Iščite najpoprej božjega kraljestva
in njegove pravice, vse drugo vam
bode navrženo. To naj bo naš sklep
današnjega dneva. O mati dobrega
svčta! jaz nočem biti kak navaden,
vsakdanji kristjan in kot tak ostati,
ampak zmčraj hočemo napredovati v
dobrem in prizadevati si za popolnost.
Amen.

65

Boj se mlačnosti!

Pobožni Marijini častilci!

Nahajajo se duše, ki v svojej svetej go¬
rečnosti nenavadno hitro do popolnosti pri¬
dejo in bi rade shlaponsko hitrostjo prišle v
nebesa. Ker nekatere dni, nekatere ure njih
srce kar kipi tolažbe in zveličanja, in ker
bi bile v stanu v takem položaju največemu
zatajevanju in mrtvenju podvreči se, menijo
in si domišljujejo, da so že na vrhu nebeške
lestvice, da so že svoj cilj in konec dosegle.
Ko pa počasu ugasne ogenj prve gorečnosti,
in se na mesto nebeške sladnosti vrinejo
v srce trde preskušnje in grenkosti živ¬
ljenja: potem naenkrat hira in peša njih
pobožnost, naenkrat se jih loti malosrčnost,
neka čmernost in tožljivost, in končajo v
v onem nevarnem stanu, ki ga Gospod Bog
s sledečimi trdimi besedil mi popisuje: „0
da bi bil mrzel ali gorak; ker sipa mlačen,
hočem te iz svojih ust pljuniti!  1 )“ Mlačnost
je obžalovanja vredna dušna bolezen in
vselej zelo strašen dušen stan. — Zategadel
si hočemo danes k srcu vzeti Marijini svet:
se mlačnosti “/

') Skriv. raz. 3, 17.

Mati 1). S.

5

66

Bogoslovci trde, da se popolnost opira
na vedni napredek, in sicer razločujejo tri
stopinje, po katerih se duša, kakor govori
apostel, spenja „v popolnega moža, v mero
polne starosti Kristusove-,  ')“ so namreč sto¬
pinje: čistenja, razsvitljenja in združenja.
Druga stopinja je višja od prve, tretja zopet
višja mimo druge. Popolnost začenja šepa
s tem, da se Kristus tako rekoč v nas porodi,
t. j., da čeznatorna milost božja vzame našo
dušo v posest. Ta milost hožja vžge našo
pamet, nagne našo voljo in vzbuja v našem
osrčju veselje do vsega, kar je lepo in dobro;
nas spremlja pri vsem našem djanju in ne¬
hanju, in napolnuje našo dušo z nadzemskimi
občutji. Ako človek sodeluje s to čeznatorno
milostjo, spremlja ga dalje in dalje in na¬
polnuje s sveto srčnostjo, da se ne vstraši
trnjeve steze kreposti, in da beži pred za¬
peljivostjo greha ter srečno na svoj cilj in
konec dospe, na v katerem zamore vsklikniti
s sv. Pavlom: „Zivim pa, toda ne jaz; živi
pa v meni Kristus. Da -pa zdaj živim V
mesu , živim v veri Sina božjega , kateri me
je ljubil in dal sam sebe za-me u  2 ).

Ako pa človekova duša ne sodelova z
božjo milostjo, in tedaj ne napreduje na
potu popolnosti, potem pade človek v oni
stan, ki se navadno imenuje dušna mlačnost.
Mlačnost je ravno nasprotje napredka in
obstaja v tem, da se človek malo ali skoro

') Efez. 4,13, D Gal. 2,20.

67

nič ne briga za reči, ki zadevajo Boga in
njegovo dušno izveličanje. Ne mislite tedaj,
da mlačnež čisto nič ne stori za svoje dušno
izveličanje; naka! on samo meni, da je
kinalo zadosti ali še celo preveč storil za
svojo dušo, ne brineč se za višjo krščansko
popolnomast. On prerad obleži na postelji
samozadovoljstva, misleč, da je za nebesa
tako in tako že zadosti storil. Tudi ne
mislite, da so mlačni kristjanji ravno kaki
hudobni ljudje ali pohujšljivega življenja;
nikakor ne! Oni na videz precej redno in
pošteno žive in svet jih ima večji del za
poštene ljudi, t. j. oni ne okradejo in ne
ogoljufajo nobenega, tudi ne umore nobenega,
niso tedaj ni tatje, ni goljufi, ni ubijavci,
ni opravljivci in obrekovalci. Toda svetne
gleda samo na djanje, ampak tudi na ne¬
hanje človekovo, ter ga po obojem sodi.
Ravno zaradi tega ima svet človeka v marsičem
za nemarneža in lenuha. Mlačneži store to,
kar se jim ravno lahko zdi, kar pa stane
kacega truda, vojskovanja in premagovanja,
pred tem se vstrašijo.

In kar je najnevarnejše, je to, da se
mlačneži pri vsej svojej nemarnosti vendar
za dobre in poštene kristjane štejejo ter
menijo, da so za svojo dušno zveličanje za¬
dosti storili. Pozabijo pa na besede, ki jih
je naš Zveličar govoril. »Nebeško kraljestvo
silo trpi in le silni j e bodo na-se potegnili ;“ >)

‘) Mat 11, 12.

5

68

in zopet: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz
vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse
Svoje pameti, in iz vse svoje moči j'"  ] ) in
zopet: „ Bodite sveti , kakor sem jaz, vas

Bog , svet Li  'j.  Kako moreš tedaj, o kristjan!
misliti, da ti ni treba več napredovati, ko
se ti vendar sama božja svetost kot izgled
pred oči postavlja? Kar je pri mlačnežu
najnevarnejše, je to, da hoče in zopet noče,
in le takrat kake dobre reči se poprijeti hoče,
kedar ga malo ali nič truda ne stane; sploh
mlačnež služi Bogu s počasnim in lenim,
namesto z veselim in s stanovitnim srcem.
Toraj, preljubi častilci Marijini, pazite na
svet, ki vam ga Marija deli: „Boj se mlač¬
nosti 1 ‘, kajti, kakor pravi sv. Gregor veliki:
„Nebeško kraljestvo zaspanci ne bodo posedli,
in večno zveličanje ni obljubljeno onim, ki
so od samega postajanja in lenobe že Čisto
trdi in okamneni 11 .

V resnici vse mlačne duše Marija pre-
čista devica s svojim zgledom osramotuje.
Ona začenjala je s ponižno udanostjo,pospen-
jala se od najnižje do najvišje stopinje popol¬
nosti, od materinskega veselja počenši notri
do britkih žalosti, ki so prebodle njeno srce.
Ona je pila z enako udanostjo v božjo voljo
iz kelha trpljenja, kakor iz kelha veselja,
se ni prevzela in ne obupala; ona je kaj
krasen zgled vsem, ki hrepene po popolnosti,
ob enem pa svarilo za vse one, kimirovajov

‘) Mark. 12, 30. 0 Mat. 5, 48.

69

mlačnosti in samosvojem zadovoljstvu. Ni-li
ravno to velik čudež, da je božja previdnost
nežno Devico izvolila, da bi največe veselje in
najbritkejše trpljenje prestala, in tako s svojo
stanovitnostjo in srčnostjo osramotila nas,
ki se ponašamo s svojo močjo, in vendar
pred vsakim majhnim križem, ki ga nam
Bog pošlje, trepetamo? Blagor mu, kdor
umeva nevarnost mlačnosti; on se bode hrabro
vojskoval zoper njo in v nravni velikosti
čedalje bolj rastel in dovjemal, nežni cve¬
tici enako, ki se spomladija zbuja in ozna-
nuje poletje.

O prvih pomladanskih cveticah, o zvonč¬
kih, pripoveduje se sledeča mična pripo¬
ved: Ko je bil Bog že vse ustvaril, trava,
zelišča in cvetice, in jim razno barvo podelil,
katera jih kinča, stvari še sneg in mu veli:
„Barvo si lahko sam izvoliš in poiščeš, saj
tako vse pokončaš 1 '. — Na to gre sneg k
travi in jej pravi: „Daj mi svojo zeleno

barvo ; 11  gre k roži in jo prosi njene ru-
deče obleke; potem gre k vijolici in zopet
k solnčnici, kajti v svoji nečimurnosti hotel
je lepo suknjo imeti. Toda trava in roža
sta ga le zasmehovale in ga tako odpravile.
Potem se vsede sneg k zvončkom in go¬
vori z vžalenim srcem: „ Ako mi noče noben
barve dati, zgodi se z menoj taka, kakor z
vetrom, kije zavoljo tega tako hud, ker ga
viditi ni.“ Ta cvetičica se ga usmili in mu
reče kratko: „Ce ti moja slaba suknjiča
dopade, smeš jo vzeti 11 . In sneg jo je vzel,

70

in od tega časa je zmeraj bel. Toda od tega
časa je tudi sovražnik vseh cvetic, samo
snežnih zvončkov ne.

Pobožni častilci Marijini! Nauk te pri¬
povedke je čisto jasen. Mlačnost tudi obrača
zmeraj svoj plajšč po vetru, in ravno zavoljo
tega mlačneža nihče ne obrajta in ne čisla,
svet se posmehuje ljudem, ki niso ne mrzli,
ne gorki; vporablja jih k večim za svoje
namene, pa jih popusti. Mlačnež sam pa
čedalje globokeje zabrede in se gostokrati
konča na žalosten način v popolni hudobiji.
Kar zamore tacega človeka še rešiti iz
njegovega obžalovanja vrednega^ stanu, je
edino belo oblačilo nedolžnosti. Čista duša;
ima še zmiraj v sebi toliko milosti božje,
da se je v stanu vstavljati prvim napadom
skušnjave, in da v njej raste pogum in za¬
upanje, in s tim notranje veselje in za¬
dovoljnost, z eno besedo: čiste duše za-
morejo s to svojo milostjo napredovati v
popolnosti.

Ravno zavoljo tega obdaja nedolžnost
nekako sveto ozračje, katero še celo hudob¬
nega navdihuje z božjim strahom. — „Boj
se mlačnosti 11 !  kliče nam neprestano Marija,
„mati dobrega sveta“. Oldnčajmo tedaj,
ljubljeni Marijini častilci, podobo nebeške
Device, v prijetnem majniku, ne samo s cvet-
cami, ki nam jih narava in umetnost po¬
nujate, ampak sosebno jo kinčajmo z žlahti-
nimi sklepi in s čistimi zaobljubami močne
in stanovitne duše. Resen je čas, v katerem

71

živimo, in veliko zahteva od nas. Toda mi
se nočemo vstrašiti, ampak od Marije, pre-
čiste Device, učiti se, da je ravno čisto
srce izvirek prave popolnosti in dolgotrajnega
veselja.

Živimo tedaj kakor se spodobi kristja¬
nom ; ne bodimo mlačni in nemarni, ampak
pogumni in stanovitni.

Molitev.

Ti pa, o prečista Devica! sprosi
nam milost stanovitnosti v vojskovanju
zoper mlačnost. Amen.

72

Posveti Bogu svojo mladost!

Pobožni Marijini častilci!

Kako prijeten je spomin otročjih let, in
mladosti prečiste Device Marije, ki se je
kakor nežna cvetica razcvitala in nebeški
svoj duh na dalje in široko razširjevala!
Sveto pismo nam sicer od Marijine mladosti
ne pripoveduje; pravi pa, da je bila Marija,
devica nacareška, izvoljena, postati Mati
Odrešenika sveta, in da jo je angel Gabriel
tako-le pozdravil: „AveMarija, gratia plena'- 1 !
(Pozdravljena bodi Marija, milosti si polna!)
Kako kratko je to angelovo pozdravljenje,
in vendar koliko zapopade v sebi! Zapom¬
nite si, dragi poslušalci ! Marijo je angelj
Gabrijel že v nežni njeni cveteči mladosti
na povelje Vsegamogočnega s tako pove-
ličevalnimi besedami pozdravil! ,,Marija, ti
si milosti polna P  Ni-li to pismo ali spri¬
čevalo požlatnenja, ki so ga nebesa dala
mladostni Mariji? Oh, kako častitljiva in
čudežno sveta se nam Marija kaže v
svojej deviškej nedolžnosti in bogastvu vseh
milosti! O koliko prednost pred nami ima
ta milosti polni uzor mladine cveteče, in
kako nas nagiba, naj bi mu enaki postali!
Pazite tedaj mladenči in device na svet, ki

73

vam ga Marija, uzor vaše srečne mladosti,
danes daja: ^Posvetite Bogu svojo mladost ! u
Če po zgledu Marijinem tudi vi svoje živ¬
ljenje, nežno in mlado, Bogu darujete, gotovo
bode tudi vaše pozneje življenje milosti polno,
zakaj Bogu posvečena mladost zagotovlja
blagoslovljeno starost.

Mladostni čas je pač najsrečnejši in
nevarniši čas življenja, kakor je Marijini
mesec najprijetnejši, pa ob enem tudi naj-
nevarniši v celem letu. — Mladostni čas,
je srečen čas. V polnosti moči razvija se
* mladeneč in vživa v nekalenem veselju naj¬
srečnejše ure svojega pomladanskega živ¬
ljenja. Njegovemu telesu niste še skrb in
bolezen zavdali morilnega strupa, niso mu
še strasti pokončale miru srca in mu dušo
omadeževale; v njegovih persih se še ni
vgnjezdila pekoča nezaupnost; njegovo vero
ni še ostrupenil kačji dvom.

Brezskrbno in veselo za mladenča, de¬
klico, kakor iz čistega zraka kake krasne
visoke gore, v čarobno nižavo svoje prihod¬
nosti, in prijazno, kakor se podoba solnca
v vodenem zrkalu odseva, blišči se rajska
nedolžnost v njegovem mladostnem življenju.
O presrečna mladost, iz vsake cvetice za¬
jemaš veselje, iz vsacega drevesa srečo, iz
vsacega očesa zaupanje in prijaznost! —
Toda tu na zemlji ni je popolne in stano¬
vitne sreče, marveč v vsakej kaplici
sreče — kakor pregovor pravi — tiči polno
vedro nesreče. Redarje cvetje.najbolj nežno,

74

takrat mu škoduje najpred mrzla sapica
in slana, in kedar je sad najsladkeji, škoduje
mu najbolj gomizlad. V sreči mladine so
ravno največe njene nesreče skrite. Nevar¬
nost je za mladino tim veča, čim brezskrb-
nejše živi in čim manj je skušena, sosebno
pa, kedar je na razpotji življenja. Kar si
hoče mladež je izvoliti, si lahko izbere, vse
jej je na izber dano, in prosto bije njeno
mlado srce. Na eni strani ima pred očmi ozko
pot, kipelja na vzgor, tu pa tam je s silnim
trnjem nastlan, nadrugi strani odpira se jej
široki pot, ki je s cveticami nastlan, pa ’
pelje v grozni prepad. Ali — ali — to je
osoda mladeži! Žalost in veselje, srečo in
nesrečo, krepost in pogubljenje, smrt in živ¬
ljenje, vse si lahko izbere, za celo svoje
življenje izvoli — vse jej je dano na prosto
voljo. Oh, ljubljena mladež! se-li ne treseš
pri izvolitvi svoje lastne prihodnosti? te
nič ne plašijo nevarščine, ki prote tvojemu
mlademu življenju? O gotovo, mladostni
čas, je nevaren čas, in morda ravno zaradi
tega dvakrat nevarneji, ker so mladostna
leta najlepša in najsrečnejša leta.

Kako tedaj ? Naj se mari mladež v sreči
prevzame, ali naj jo mladosti nevarščine
malosrčne store? Nikakor ne! Prevzetnost
in malosrčnost, nahajate se pri človeku, ki
ima Boga pred očmi, v enaki meri. Če je
mladostno srce Bogu posvečeno, navdaja ga
milost božja, in mladostni čas je milostni
čas, kakor so bila Marijina leta, milosti

75

polna. leta. Pod tem nevidljivim in izvan-
rednim varstvom božjim sme se mladež ne
samo veseliti svoje sreče, ampak je tudi varna
pred nesrečami, ki jej prote. Ta nepopis-
Ijiva sreča mladeži izrazuje se kaj krasno
v onem nepopisljivem bitju nedolžnosti, ka¬
tera navdaja še celo najnesramnišega strast-
neža s strahom in trepetom, da se jej bližati
ne upa. Gotovo res; kajti kjer je mladina
z Bogom, tam je Bog ž njo, in če je Bog
žnjo, kdo premore biti zopor njo? Podtem
škitom Bogu posvečene nedolžnosti je mladež
zabranjena pred vsemi nevarščinami in če¬
ravno se, ponašaje se ž njo, ne sme malo-
malomarno spuščati v nevarnost, zamore
vendar ž njeno pomočjo nevarnosti, ki v
neizogibljem vojskovanju življenja prote čed¬
nosti, odstraniti. To varstvo mladostne ne¬
dolžnosti v vseh nevarnostih življenja, iz¬
raženo je simbolično v znanej Mirijinej po¬
dobi. V nadzemskej lepoti in mladostnej
ljubeznjivosti stoji Marija s pobešenimi očmi
na zemljnej krogli, okoli katere se ovija
kača zapeljivka; mirno in brezstrašno stopa
jej Marija na glavo; od vseh strani obdajajo
jo glavice angeljcev, ki jej podajajo venčike
spletene iz rož in lilij, ter nebeška svitloba
obdaja nebeško prikazen v njenej veličastnej
ponižnosti. Ta podoba, presv. Device, je
podoba mladine. Cvetličini venčki pome-
njajo njeno srečo; ovijajoča se kača, kaže
na skrivne nevarnosti; stop na kačo in ne¬
beški osvit, stavi nam pred oči zmago nad

kačo pod varstvom božjim, ki jo je Vsega-
mogočni položil v nežno in sramožljivo bitje
nedolžnosti,

Kaj sledi iz tega V Da mora mladež svojo
srečo visoko ceniti. Imejte tedaj v časti vi kr¬
ščanski mladenči in dekleta svetišče nedolžne
duše, katero sv. Pavel tempelj božji imenuje.
Pri pogledu nedolžnosti spominjajte se na
zgubljeni raj, saj ona vam predočuje ob
enem tudi nedolžno nebeško veselje. O da
bi pač nikdar noben ne oskrunil tega sve¬
tišča s kakim pohujšanjem! — Toda mladina
mora vporabljati in varovati svojo srečo. V
mladih letih opominja milost božja tako
mil o in ljubeznjivo, da je nemogoče ustav¬
ljati se klicu božjemu. O ljubljeni mladenči
in dekleta, prosim in zarotujem vas, da ne
preslišite glasa nebeškega, ampak da ubogate
z otroškim srcem. Ne dajte se preslepiti
od hlinečih se vam prijateljev in prijateljic,
ne dajte se omamiti od črnih skušnjav, ne
dajte se zmotiti na sladko besedo zapeljivih
in zapeljanih ljudi, marveč posvetite svojo
mladost v polnem cvetju Gospodu Bogu. Ali
bi morda hoteli delati s svojim Bogom ? svojo
mladost bi morda radi svetnim zapeljivostim
in grešnemu vživanju posvetili, in še le
potem bi morda radi, kader bi svet več za
vas ne maral in ne mogel več rabiti, darili
svoje velo in oskrunjeno srce Stvarniku.
Naka, nikakor ne, tako grdo ne boste rav¬
nali, preradi imate Boga in svojo dušo!
Kakor se solnčnica po solučni svitlobi obrača,

77

tako, boste tudi vi ubogali na Marijini svet:
Posveti Bogu svojo mladost!

Sv. Peter Forerski , iskren in nadarjen
dušni pastir, imel je v varstvu osebo obilne
čednosti in velike pobožnosti. Do dvaindvaj¬
setega leta živela je ta oseba kakor nedolžen
angeljček sredi popačenega svojega spola.
Kmalo prične se ta deva lepotičiti in vde-
leževati se vseh nečimurnosti sveta. Molitev,
sv. zakramentji, poprejšnja tolažba njenega
srca, začeli so se jej tako studiti, da je
mislila svojega dušnega pastirja kar po¬
pustiti.

Ko necega dne omenjena odgojenka k
sv. Petru pride, da bi se mu zahvalila in
se od njega poslovila, da jej ta majhen listek
v roko ter pravi: „Še enkrat pojdi v ka¬

pelico M. B., kjer si bila vajena dan za dnevom
moliti , tam odpri ta listič in čitaj od kraja do
kraja'" 1 .  Mrzlim srcem vzame dekle listek in
gre. — Ko stopi v Marijino kapelico,
poklekne, odpečati pismice in čita te-le
besede: „ Moja ljubljena mati! Tu sem

semkaj prišla, da bi od tebe vzela slovo,
Zahvaljujem se ti za ljubezen, ki si mi jo
svojemu otroku, do dvaindvajsetega leta ska-
zovala. Ker mi je pa svet in njegovo po-
zeljenje ljubši kakor ti in tvoj Sin, nehati
moram, biti tvoj otrok. Z Bogom, ljubljena
Mati! jaz se ločim od tebe, celo večnost se
ne bove več videle'" 1 .  — Kleče čita pismice
jame se jej srce trgati, gorke solze jo poli¬
jejo, nesrečna deva ostrmi. Naenkrat začne

78

jej prečudno biti, vrže se potrtega srcg. na
stopiijice Marijinega altarja, ter prosi Marijo
in Boga odpuščenja. Zdajci vstane, hiti k sv.
Petru Forerju, pade pred-nj, pa ne more
govoriti. — Svetnik jo ljubeznjivo pogleda
in pravi: Otrok moj , kaj te je Mati božja
nazaj k meni •pripeljala? Oh , otrok Mojih
solza , še za naprej posvečuj Bogu svojo mla¬
dost , in ne nehaj Marijo , milostno Mater
častiti; ako to storiš , boš srečna u . —
Svetnik je resnico govoril, kajti ta oseba
umrla je v slovesu svetuice.

Da tako je ljubljeni častilci Marijini!
Kdor si Marijo, milostno Devico, za zgled
svojega življenja vzame, in po njenem svetu
Bogu posvetiti svojo mladost, ne nemore
pod zlo priti, on se mora zveličati, mora
svetnik postati. Kakor je Bog čul nad Ma¬
rijinimi mladostnimi leti, ravno tako bode
on varoval vsakaterega, ki je pripravljen
oblačilo nedolžnosti zvesto ohraniti. Vsi
tedaj, mladi in stari, vzemimo si k srcu
Marijini svet, in živimo po zgledu in uzoru
deviške Matere božje. Od prve mladosti jej
enaki postajati, njene čednosti posnemati,
ta naj bo naš vsakdanji sklep, s tem skle¬
pom naj otroci doraščajo v mladenče in de¬
kline, in ti v može in matere. Ako je naše
življenje Marii posvečeno, posvečeno je tudi
Bogu, in če je mladost Bogu posvečena, je
tudi starost. Zatoraj bodi pomlad mojega
življenja Tebi, o Bog , posvečena!

79

Molitev.

0 Marija, prečista Devica, ki si
celo svoje življenje bila posvetila Bogu!
zaprisezamo ti danes slovesno klečeči
pred tvojim svetim obličjem, da hočemo
tudi mi po tvojem zgledu svojo mla¬
dost Bogu posvetiti. Amen.

Spolnuj dolžnosti svojega stanu!

Pobožni Marijini častilci!

Na potovanji zemskega našega življenja
nahajajo se tri glavne postaje: mladost ,
moštvo in starost.  Vsaka teh dob ima svojo
dobro in slabo stran. Neskončno modra
previdnost božja je tako vredila, da potu¬
jemo skozi to solzno dolino čez rožice in
trnje, skozi veselje in trpljenje. Ta svet ni za
nobenega, — nebesa,  so za vse, za nijednega
pa ni -pekel,  pač pa je gostokrat oboje v med¬
sebojni premembi. — Dragi Marijini ča¬
stilci! po premišljevanju včerajšnega Ma¬
rijinega sveta: „l J osveti Boyu svojo mla-

80

do st j'-  hočemo danes „Mater dobrega sveta' 1 -
prašati: kako naj se vedemo in obnašamo
na teh treh omenjenih postajah svojega
življenja? saj smo prepričani, da je vse k
našemu blagru, kar nam Marija nasvetova.
Svet pa, ki ga nam ona v tem oziru daje
izražen je v naslednjih kratkih besedah:
„Spolnuj dolžnosti svojega stanu."

Spulnuj dolžnosti svojega poklica tako
v otročjej, kakor mladenŠkej dobi.  Bilo je
sicer že včeraj govorjenje o mladostnej
dobi, ali v preprijetnem majniku, kateri
toliko mladih src napaja z radostjo in ve¬
seljem, bodi mi dovoljeno tudi v drugo o
njej govoriti. O pač presrečna mladost, v
katerej se iz jasnih očesec bere krstna ne¬
dolžnost! Kako je pač vse mikavno in
krasno, kar je mladostnega: živi, belo-rudeči
obraz, breneči, polni glas, nebeška sramož-
Ijivost, rudečica polnih lic, navdušenje za kaj
velicega, priprosti pogled v prihodnost. Vse
te krasne dušne in telesne lastnosti na¬
hajajo se le v popolnem blesku v cveteči
dobi življenja. Ne kalita jo še črni verski
dvomi in tuhtanje; kolikor časa je še duša
čista in neomadeževana. in srce nepokvarjeno,
toliko časa še mladež verje z otroško udanim
srcem in lahko in rada moli. Toda, kakor
znači nepokvarjeno srce mladostno dobo,
ravno tako ni je nikdar večje nevarnosti za
mlado dušo, kakor v njenih mladostnih letih
— v prijetnem maju se rado cvetje otrese
in uniči. Mladenič in deklica sta v razvoju

81

svojih dušnih in teiesnih moči in naturnih
nagonov, polna hrepenenja zvediti vse, kar
jima je še prikrito in neznano, vse okusiti,
kar ima količkaj znamenja kacega veselja
na sebi. Nestrpno nosita jarem jerobstva,
in zaželjeno čakata ure, da se ga otreseta,
in v polnej prostosti hočeta živeti starim
enako, vsako prihlinjeno besedo imata za
gotov denar in golo resnico, dasta se pre¬
magati od svoje strasti, ki se tolikokratov
in tako hudo vname v njihovih mladih
srcih, in ne brineča se za žalostne nasledke
svojih korakov, dasta se vjeti v zanjke goljuf-
nega sveta, kakor se tič zaplete v mrežo,
in kakor se konj brez vajeti pogrezne v
brezduo, zgubita se tudi ona dva popolno
v njem. Oh! moj Bog! kdo ne ve kolikim
nevarnostim je izpostavljeno srce mladega
človeka. Komu ni znano, kako lahko se da
mlad, neskušen človek na krive poti pri¬
vabiti, svoje srce popačiti z napčnimi in
s krivimi nauki in slabimi zgledi! Oh, koliko
je mladih ljudi, ki In morali s sv. Avgušti¬
nom  vsklikniti: „Se tako majhen in mlad

in vendar že tako velik grešnik  /“ In kar je
poglavitno, je to: po mladosti ravna se vse
življenje.  Že star pregovor pravi: „karhoče
biti kopriva , peče Že zgodaj u ,  ali „kar se
je Janezek navadil , to Janez zna u .

Dragi Marijini častilci! li-mari ni vsaka-
terega izmed nas sveta dolžnost mladini s
zlatimi črkami zapisati v njeno srce modri
svet: Mladež , spolnuj svoj mladostni poklic!

Mati D. S 6

82

ne trati svoje moči, lepote in nedolžnosti ; kajti
kako bodeš na starost to našel, kar nisi o
mladosti si zbiral ?  Priden in pobožen mla-
deneč more se v poznejših letih tudi spri¬
diti, on more zgrešiti pravo pot, pa kakor
je Bog milostljiv, pride kmalo zopet čas, da
spozna svojo napako in da se z zgrevanim
srcem nazaj povrne na pot čednosti, da jo
zopet krene na pot svojih dolžnosti. Zavoljo
tega, draga mi mladež, ostani zvesta svo¬
jemu poklicu, prvotno cvetje tvojega življenja
je najlepše in najdražje!

Živi po poklicu tudi v svojih moških letih.
Raznovrstni so stanovi v človeškem življenji;
z združenimi močmi delajo vsi za občni bla¬
gor, in pred Bogom je vsaki stan — svet.
Kdor iz mladenške, v moško dobo prestopi,
izvoliti si mora kak stan, in trden sklep
storiti, vse svoje življenje vestno in vrlo
lepo spolnovati svoje dolžnosti; kajti huj¬
šega ni, kakor če človek ne spolnuje dol¬
žnosti svojega stanu, ali če je ž njim ne¬
zadovoljen. Ni sicer danes čas za to, da bi
na dolgo in široko o izvolitvi stanu govoril;
ali vendar bi rad svojo srčno željo izrazil,
naj bi se vsak kristjan pred izvolitvijo svo¬
jega stanu z Bogom posvetoval; kajti od
tega je zavisna sreča ali nesreča celega
življenja, da! gostokrat vse večnosti. Kdor
si izvoli deviški stan, naj stanovitno v njem
ostane, in kdor si je izvolil zakonski stan,
naj ga ne oskrunja s prešeštovanjem in ne¬
zvestobo. Sveta družina Jezus, Marija in

sveti Jožef bodi — uzor vsake krščanske
družine, vsacega gospodarstva, vsake držav¬
ljanske in katoliške družbe.

Konečao ne žabi svojega 'poklica tudi na
starost!  Dovolite mi vi zastareli možje in
žene, samci in samice, vdovci in vdove,
da tudi z vami spregovorim besedo. Kdor
je tako srečen, da je s častjo sivoglav postal,
skazal mu je Bog veliko milost; kajti ve¬
lika, siva starost je ravno tako redka, kakor
draga. Ona je redka, zakaj izmed sto ljudi
jih komaj devet šestdeseto leto dočaka, še
manj jih doživi visoko starost, in prav ve¬
liko jih pomre že pred dvajsetim letom,
Starost je tudi draga, ker jo kinčate prava
modrost in skušenost, ker sta v vsakem dru¬
žinskem krogu stari oče in stara mati tako-
rekoč središče, okolo katerega se drenjajo
otroci in strički; starost je draga, ker je
sivemu človeku mogoče, vse kar je prejšnja
mlada leta zamudil, popraviti in poravnati.
— Kot duhoven vas tedaj v Jezusovem imenu
opominjam, živite po Marijenem svetu, in
porabljajte svoje stare dni vrlo dobro, de¬
lajte pokoro in spravo z Bogom, množite
si milost in prijateljstvo božje; še je čas,
vse se zamore še popraviti; čez en teden,
čez en mesec, čez eno leto bode morda že
prepozno. O porabljajte ta čas mladi in
stari; kajti, pri vsej obrtnijskej svobodi ne
morete si omisliti potenta dolzega življenja.
Zatega del delajte, dokler je dan, preden
nastane noč, ko nihče ne more več delati.

6 *

84

Pred nekoliko leti umrla je v Rimu
vdova, ki je bila pravi uzor zveste ženeiD
hrabre matere. Imela je troje otrok, dve
deklici in fantiča. Vsaki večer je po dokon-
čanej skupnej molitvi povzdignila svoje roke
in molila prav glasno: ..Moj Bog, ti veš kako
ljubi so miti triji majhni otroci; toda raji
naj vse tri pred mojimi očmi smrt pokosi,
kakor da bi tako nesrečni bili, kak smrtni
greh storiti “. Skrbna mati je zavoljo tega
to molitev slednji večer glasno molila, da
bi na ta način v malih stvareh velik stud
pred grehom že zgodaj v njihovo srce vce¬
pila. Ko je ta pobožna mati —mlada kakor
je bila — na smrtni postelji ležala, spre¬
govorila je z užalenim srcem sledeče besede:
n Te uboge stvarice, moji troji otroci, se mi
smilijo, kmalo bodo dvakrat sirote; očeta so
še zgubili, in zdajci zgube tudi mater; pa
Bog hoče tako, njegova volja naj se zgodi.
Nebeški oče bode za nje skrbel, in odslej bodo
z večjo resnico Jezusa za svojega očeta in
Marijo za svojo mater imeli. Upam, da jim
bodem zamogla v nebesih več koristiti, kakor
na zemlji 11 .

Junaško to zaupanje ni goljufalo pobožno
mater. Vsi triji otroci postali so mali svet¬
niki: fantič je sedaj duhoven, mlajša se¬
strica njegova — nuna in starša odlikuje
se s posebno pobožnostjo med razujzdanim
svetom. — Toda vse matere ne zapopadejo
in ne spolnujejo zvesto svojega poklica s
čisto verno dušo. „Kaj menite ?“ tako je

85

pred malo leti imenitna francoska gospa z
objokanimi očmi govorila nečemu duhovnu:
„Ie poslušajte, kaka nesreča mi proti, po¬
magajte mi! “ „Kaka nesreča ?“ praša mirno
duhovnik. „Kaj si mislite ? moja mlajša hčerka
mi je ravno povedala, da hoče (usmiljenka)
usmiljena sestra postati u . — Kako krive
pojme imajo vendar dostikrat ljudje ! če
je kako dekle zelo dvomljivo in narav¬
nost nepošteno preskrbljena, imenuje se
to sreča; če se pa kaka deklica službi
božjej posveti, imenuje se to nesreča! To¬
liko moč imajo dostikrat predsodki sveta
do blagih src. — In kaj se zgodi? Pet dni
potem se vname oblačilo omenjene deklice,
ko je ravno na glasoviru igrala, in končal
je ogenj pred očmi ta čudež ljubeznjivosti
in lepote. Mirna in popolnoma v božjo voljo
vdana in sredi nepopisljivega trpljenja na
svojem deviškem telesu, prosila je svetih
zakramentov za umirajoče, katere je s spod¬
budno pobožnostjo in gorečnostjo prejela,
in kmalo potem zdihnila je svojo deviško
dušo, da bi v nebesih obhajala skrivnosti-
polno ženitvanje z božjim Jagnjetom, kar
jej je bilo na zemlji po svojej materi za-
branjeno. — V pravičnej britkosti in ne-
popisljivi žalosti zaradi strašne zgube večkrat
je mati zaupila: „Oh, jaz sem svojo hčer

Bogu odrekla , pa mi jo je sam vzel ; trda
in huda je, za-me ta osoda , pa zasluzila sem
jo, jaz sem morilka svoje h£ere u .

86

Taki in enaki zgledi ponavljajo se več
ali manj vsaki dan. Po svojej milosti kliče
Bog neskončni mladosti, moštvu in sta¬
rosti: ,, Srečen, kdor posluša glas božji —
kdor noče poslušati ga, mora čutiti, ali: kdoi'
ne uboga, ga tepe nadloga 11 .

Predragi Marijini častilci! Porabljajmo
svoje življenje v vsakej dobi zemeljskega
bivanja za nebesa; kajti, enkrat samkrat
živimo, in kakoršni smo umrli, takošni bo¬
demo sojeni. Posvetimo cvetje svoje mla¬
dosti, polno moč moštva in ostanke častit¬
ljive starosti Bogu, kateri vsaki dar, ki ga
za nebesa darimo, tisočero poplača. Posne¬
majmo v spolnovanju svojih stanovskih dolž¬
nosti — Marijo, preč. Devico, katera je naj¬
veličastnejši uzor vseh stanov, vsake starosti
in vsacega spola. Saj je bila njena mladost
deviško čista in neoskrunjena, kot mati bila
je pobožna in v božjo voljo udana, in njena
starost — o kako mirna in polna najlep¬
šega upanja!

Molitev.

Tebe hočemo tedaj posnemati, o
,,Mati dobrega sveta!“ Sprosi nam
milost, da bi tudi mi vsi, kakor ti,
spolnovali dolžnosti svojega stand,
svojemu poklicu živeli in če bi trebalo
za-nj umrli. Amen.

87

Pomisli, da si popotnik na zemlji !

Pobožni Marijini častilci!

Vse stvari bodo prešle, nebo in zemlja
bosta prešla, vsi izdelki človeškega uma in
dlana bodo prešli, da, še celo človek, ki s
svojim umom toliko čudnili reči stvari, on
bo -prešel, kaltor trava in cvetica na polji!  ')
TU na zemlji nimamo stanovitnih prebivališč,
temuč iščimo prihodnjih.  2 ) Nek cerkven uče¬
nik četrtega stoletja izrazuje to resnico tako¬
le: „Mi vsi smo popotniki na zemlji in gremo
mimo vsega. Vidijo se na potu drevesa ,
cvetice in zelišča; nekoliko časa je pot jako
prijeten, ter gremo naprej. Zdajci se spod-
takneš ob kamnu in -padeš, prideš v kak
divji kraj, trpiš nekoliko , in greš zopet mimo
njega. Taka je Človekova osoda, vedno po¬
potovanje na zemlji; ni veselje ni trpljenje
tega potovanja ni dolgotrajno 11 .  — Da, v
resnici, poslušalci moji! naše življenje je
popotovanju podobno. Kakor zemlja, na ka-
terej živimo, mirna ne stoji, ampak se zme¬
raj vrti okoli svoje osi, ravno tako ni ga
prestanka v človeškem življenju, marveč leto
pred letom beži, kakor sledi jutro za ve-

') Eklez. 14, 18, Bebr. 13, 14.

88

čerom in ena ura drugej roko podaja. Dokler
se pretaka po naših žilah rudeča kri, toliko
časa trpi naše popotovanje. Ako pa jenja
biti srce, dospeli smo na svoj cilj in konec.
Tu na zemlji nimamo tedaj stanovitnih pre¬
bivališč, mi ljudje dohajamo in odhajamo,
in še-le unkraj gomile je naša prava do¬
movina Ne bilo bi dostojno in prav tedaj,
ako bi zemski poklic človeka odvrnil od
nebeškega, in zato nam danes Marija glasno
kliče,: »Spomni se, da si popotnik na zemlji  /“
Človeško življenje podobno je popotovanju.
Kaj stori popotnik? Vzame palico in torbo,
obleče popotno obleko in koraka proti svo¬
jemu cilju ne brineč se za težavnosti dalj¬
nega pota. To naj stori tudi kristjan. S
popotnim plajščem krotkosti in ponižnosti
ogrnjen, s palico križa v rokah in s polno
torbo dobrih sklepov, potova naj kristjan
srčno skozi ta vidljivi svet proti nevidljivi
svoji očetnjavi, ne brineč se za ovire,
ki mu jih svet, stavi. Toda kristjan! bodi
popotnik previden in prevdarjen, in imej
zmeraj obrnjeno svoje oko proti nebeškemu
Jeruzalemu. Ta pot je silno ojster in te¬
žaven, toda kristjan, ne hodiš sam po njem,
imaš zanesljivega kažipota in pomočnika,
s katerim premoreš vse. — Umetnost je to
veličastno misel kaj znajdljivo izrazila. Na
nečem kolobaru dvanajsterih podob zapaziš
mladenča v popotniškej opravi, katerega
Jezus vabi, naj hodi za njim, kakor da bi
mu hotel reči: „ Pojdi in liodi za menoj u !

89

In mlad popotnik zadene križ na svoje rame
ter gre po poti, ki mu jo kaže Zveličar.
Toda kmalo se mladeneč naveliča potovanja
in težkega križa; kajti pot prihaja čedalje
ozkeja, strmeja in čedalje bolj s trnjem na¬
stlana. Til zdihuje popotnik pod težo križa
in zre spehan in poten na svojega božjega
kažipota, kakor bi mu hotel reči: ..Gospod,
pomagaj mi u !  In Gospod mu precej pomaga
nesti križ ter mu s prstom kaže cilj nje¬
govega potovanja, odprta nebesa, kjer ga
željno pričakujeta Oče in Mati večnega Sinu,
da bi mu krono nebeško djala na utru¬
jeno glavo. — Kdo ne zapazi v tej nežnej
podobi svoje lastno življenje? Kdo ne vidi
v njej svojega sedanjega poklica in svojega
upanja bolje prihodnosti! Da, gotovo, mi vsi
smo popotniki na križevem potu tega živ¬
ljenja. Dobro čutimo, da ta zemlja ni naša
prava domovina, temuč da se v njej le pri¬
pravljamo za drugo boljo.

Če pa tii na zemlji nimamo obstanKa
in smo le popotniki, kakor nas pamet in
razodenje učita; potem mora našo dušo ob¬
hajati sveta tožljivost po onem nebeškem
cilju našega potovanja. Ne za teboj ni cilj
tvojega življenja, kjer te moč tvoje navade
kuje v verige; ne na strani, od katere ti
skušnjava miga; ne spodaj, kjer kraljuje
samo pregreha; ampak naprej v popolnosti
in navzgor k zveličanju — to je pravega
kristjana cilj in konec. Zato nam kliče sv.
mati katoliška cerkev pri vsakej svetej maši:

90

„Sursum corda“,  to je „na kviško srca ! u  Oh,
kako strašno se moti vendar človek, ki je
čisto navezan na zemske reči in vidi cilj
svojega življenja v stvareh, ki nimajo zanj
velike in stalne cene! Res veliko prema¬
govanja in zatajevanja stane človeka, preden
se odtrga od zemskik, minljivih stvari, ali
kaj je vse to proti temu, kar nas čaka na
našem cilju? „Omoj Bog", Jeliče sv. Terezija,
vzemi vse, Jcar imam, daj mi trpeti in umreti,
da mi le svoje ljubezni ne odtegneš 11 .  In sv.
AvguStin  pravi: Til žgi in peči , o Gospod!
le samo tamkaj mi prizanesi.

Ta domotožnost je za človeka na nje¬
govem potovanju velika tolažba, pa tudi
svarilen glas, da naj dobro obrača vse dni
svojega življenja. O, čas hitro pred nami
beži, in vsakateri iz med nas prezgodaj do¬
spe na svoj cilj. To je naravno; kajti tisoč
verig veže človeka na njegovo življenje. In
vendar je vsa naša večnost od tega krat¬
kega potovanja odvisna. Si-li, kristjan moj,
pri svojem djanju in nehanju na vse to se
oziral? Ali si prevdaril, kaj sv. evangelij
pravi: „Cujte, zakaj ne veste, obkaterejuri
pride Gospod!"  ‘) delajte dokler je čas in
zbirajte si zakladov za nebesa; kajti „kakor
pade drevo , tako obleži f ir )  Na unern svetu
ni več delanja, ni zasluženja! Ko je
enkrat nek popotnik pod senčnatem dre¬
vesom ležal, da bi se na svojej culici ne-

‘) Mat. 24, 42. "*) Eklez, II, 3.

91

koli počil, pride k njemu nek mož in ga
nagovori : „ Ti si vendar neumen, da na svo¬
jem 'potovanju še to culo seboj vlačiš, saj to
ti mora pr izadj ati dvojnato težavnost, vrzi
jo od sebe in ločje ti bo“.  Mlad popotnik
mu pa odgovori: Torba je sicer res težka,

ali da bi jo zavoljo tega preč vrgel, bi bilo
Še bolj nespametno; zakaj v njej branim naj¬
potrebnejše stvari, katerih se ne smem zne¬
biti, ako hočem na svoj cilj dospeti' 1 .  —
Enaka se godi z nami, kristjanje moji. Mi
gostokrat prav težko nesemo male križe,
ki nam jih Bog zadene na rame, in dosti¬
krat hi jih raji desetkrat preč vrgli, kakor
ensamkrat zadeli; toda ti križi so ravno
po milosti božji gostokrat edino za-
služenje, večni zaklad dobrih del, ki ga za
neobhodno potrebno rabimo, ako hočemo
svoj cilj v nebesih doseči; kajti, kjer ni
trpežne in delavne vere, tam ni ljubezni,
in kjer ljubezni ni, ni življenja — ne zem-
skega in ne večnega, zakaj ,,kdor ne ljubi,
pravi apostel, ostane v smrti ‘ ')■

Kako da se imamo vesti na potovanju
tega življenja, imamo najlepši zgled nad
Marijo, preč. Devico. Tudi njeno življenje
bilo je popotovanjsko življenje, življenje
polno največih križev in težav od jaslic notri
do križa. Toda kako stanovitno in zvesto
je ona gledala proti nebeSkej domačih kako

') Jan. 3, 14.

92

pridno je porabljevala svoja leta, da bi po
dokončanem zemskem potovanju v večnem
spremenjenju in poveličanju vživala nepo-
pisljivo veselje pri svojem božjem Sinu.
Gotovo, Marija, deviška, nebeška popotnica,
ima pravico, dati nam dober svet: „ Pomisli,
da si popotnik na zemlji!“  O, da bi vsi tako
srečni bili, da bi cilj svojega potovanja do¬
segli! — Zavoljo tega se pa tudi mi zemelj¬
ski potovalci v velicih nadlogah, ko si sami
več svetovati in pomagati ne moremo, radi
obračamo na Marijo, nebeško milostno Mater,
uzor popotovanjskega življenja, ki je samo
nevarnosti in težavnosti takrajnega življenja
s svojim umrjočim telesom prestala. Čudno,
prečudno je, da se ravno one vrste ljudje,
ki se ne morejo bogomolci ali „tercijarji“
imenovati, mornarji in vojaki namreč, s
posebno ljubeznijo, kaj zaupljivo izročujejo
v Marijino varstvo. Že marsikateri vojak
poljuboval je z verno gorečnostjo podobo
nebeške Kraljice, ko mu je bilo treba v
ogenj iti, ko je bilo treba hrabro in ne¬
ustrašeno planiti nad ljutega sovražnika.
Ni je pomorske luke, da ni je vasice ob
morskem bregu, v katerej ne bi se Marija,
ljubljena nebeška Mati, pomoč kristjanov
in varuhinja zemskih potovalcev, s posebno
gorečnostjo častila. Se ve da, kdor se hoče
prepričati o nevarnostih zemskega popot-
vanja, gre naj v vojsko ali na morje.

93

V Sentabbondiju  ob rajskem bregu Ko-
merskega  jezera stoji na morskem obrežju
kapelica Matere božje, kamor imajo staro
navado vsako leto romati mornarji s križi
in banderami, Marijine pesmi prepevajoči
in goreče moleči, da bi se tako Mariji za¬
hvalili za srečno prestane nevarnosti, in jo
prosili, da bi jih tudi v prihodnje ne za¬
pustila in jim na strani stala. Na tisoče in
tisoče mornarjev praznuje vsako leto ta
praznik. — Enkrat zapazil se je med ro¬
marji nek mlad mornar, ki je kaj goreče in
spodbudljivo molil. On je namreč v teku
leta sledečo strašno nezgodo srečno prestal.
Necega dne gre v družbi svojega očeta
za barko na morje ribe lovit, kar nastane
silni vihar, ki je barčico kot smet sim ter
tje metal. In, o groza! naenkrat vzdigne
vihar s silno močjo tudi tega mladega mor¬
narja in ga laputne v peneče valove morja.
Njegov oče, ki je še vendar v barki ostal,
prizadeva si na vse kriplje, da bi svojemu
sinu z vrvijo na pomoč prišel, toda ves
trud bil je zastonj. Že so pojemale moči
mladega plavalca, in ko se je že v čisti
omamljenosti jel potapljati, obrne se z verno
dušo na Marijo in kliče z obupljivim glasom:
„OA, Marija! Marija! moja dobra mati!
ne daj , da se potopim u !  In glej v tem tre¬
nutku zaženo valovi barko z očetom v nje¬
govo obličje, oče mu vrže rešilno vrv, ne¬
srečnež jo z zobmi popade, potem ga po-
lahkoma potegne iz morja v barko, in bil

94

je tako prečudno rešen. — In ko je prišel
ta mlad mornar s druzimi romarji v Sent-
abbondio  v kapelico Matere božje, Marii se
zahvalit za prečudno rešenje, pravi sam pri
sebi: „Kaj sem vendar storil za nebesa, o
predobra Mati, da si me na tako čuden na¬
čin rešila  ?“

Tako naj tudi mi, ljubljeni Marijini ča¬
stilci! prašamo sami sebe: „ Kaj smo vendar
že storili mi ubogi popotniki za nebesa  ?“
Mi vsi veslamo na penečih valovih več ali
manj viharnega življenja, da bi preje ali
pozneje prišli srečno na brod miru in več¬
nega izveličanja. Zatoraj ozirajmo se v vseh
nevarnostih življenja zaupljivo na Marijo,
ono svetlo jutranjo zarjo, ki nam v vseh
položajih našega viharnega življenja naproti
kliče: „Kviško srca k nebeškemu cilju, le na¬
prej le naprej /“

Molitev.

Pozdravljena bodi, ti nebeška po¬
potnica! ..Salve Regina 11 , češčena bodi
Kraljica, naša tolažba in naše upanje
bodi češčena. K tebi kličemo mi za¬
puščeni Evini otroci v tej zapuščeni do-

95

lini solz. Bodi naša, pri prošnica! Kaži
nam po tem revnem življenju Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa, o dobrot¬
ljiva, o milostljiva, o sladka Devica
Marija! Amen.

Hodi po poti nebeški!

Pobožni Marijini rastilcš I

Včeraj smo si v srce vtisnili Marijini
svet, ki se glasi: „ Pomisli, da si popotnik
na zemlji,“  in vsled tega premišljevanja se
je v nas vnela želja in goreče hrepenenje
po nebesih. Kdor pa hoče varno priti iz
solzne doline v kraljestvo večnega veselja,
mora dobro poznati pot, kipelja v nebesa..
Zategadel se pa tudi glasi današnji Marijini
svet: „Hodi. po poti nebeški “/ Gotovo ste
radovedni zvediti bolj natanko, kako da mo¬
remo pot življenja spremeniti v pot ne¬
beško, in kakošna mora biti ta pot, po ka-
terej naj hodimo? Jaz vam hočem popisati
in pokazati, po katerej poti je Marija,
„Mati dobrega sveta li ,  sama pred nami hodila.

Pot , ki pel j a v nebesa, je pot križa.  Ker
je Kristus, edini rojeni Sin božji po poti križa
in trpljenja šel v nebesa, kdo bi si smel misliti,
da bi zamogel človek po poti veselja in lahko-

96

živstva tjekaj priti? Le Se, s Kristusom tr¬
pimo, bodemo tudi ž njim poveličani ’).  Po
Jezusovih besedah ste dve poti, po katerih
lahko ljudje hodijo, široka in ozka pot.
Široka in dolga pot je pot lahkoživstva in
brezskrbnosti, in po tej hodijo grešniki.
Ozka in tesna pot je pot kreposti, čednosti
in križa, in po tej hodijo pravični. Ti dve
poti ste ena drugej ravno nasproti. Inkam
peljati? Široki pot pelja v pogubljenje, ozki
pot pa v večno življenje — v nebesa. Oh
kako grozen in strašen je tedaj pot sladnosti
in veselja, ker pelja v pekel, in kako pri¬
jeten je pot križa in mrtvenja, ki pelja v
večno veselje! — In vendar kako malo je
prijateljev križa? kako malo jih je, ki jih
je volja hoditi po poti nastlanej s trnjem,
obraščenej z britkostmi in zopernostmi!
Prašaj, kogar hočeš, če bi rad v nebesa
prišel ? odgovoril ti bode „da“.  Ali ko hitro
mu pokažeš križ za tisti nebeški pot, se
ustraši in beži pred njim. Vsi ljudje hočejo
se zveličati. Pa če jim rečeš: ako hočete
zveličani biti, morate svojim sovražnikom
odpustiti, odpovedati se prepovedanim slad-
nostim, morate v sebi zatirati neporedne
strasti in vse zopernosti voljno prenašati:
zdi se jim vse to pretežavno in prehudo
delo. Oni se branijo hoditi po poti križa;
zveličani bi bili radi, toda brez križa. Ali
vse zastonj, pri izreku molitvene knjižice

‘) Bom. 8, 17.

97

„Hoja. za.Kristusom",  ostane, ki veli: „Ni
je druge poti v življenje, mimo poti križa ;
hodi kodar hočeš in išči, kjer hočeš, ne naj¬
deš je varnejše poti, mimo poti križa''.  ')
Ozki pot, ki pelja v nebesa, je ob enem pot
zaničevanja tega sveta. Razumite me dobim!
daz nimam tu v mislih neizmernega poslopja
sveta, ki gaje stvarnik tako umetno vstvarii,
in katerega moramo kot delo božje vsega-
mogočnosti občudovati. Svet, ki ga moramo
mi kristjanje prezirati, zaničevati, je ovi
svet, o katerem pravi apostelj Janez: „Ves
svet je v hudem zapopaden; kajti vse, kar
svet premore, je poželjenje mesa, poželjenje
oči in napuh življenja “ “). Kar moramo mi
tedaj sovražiti, je duh sveta, je svet pre-
grešnosti, katera po ničemur druzem ne
hrepeni, kakor po vživanju, po prazni čisti
in zemskem bogastvu. Dalje nas sv. pismo
opominja, ko pravi: „Nikar ne ljubite sveta,
in kar je na njem";  3 ) kdor hoče biti prijatelj
sveta, postane sovražnik božji: j  + ) kar je zgo¬
raj, to imejte pred očmi, ne kar je spodaj"  5 ).
Pa boste morda to mi ugovarjali in rekli, ho¬
čemo se mari vsi v samostane ali kake pu¬
ščave podati, da se tako, svetu odtegnemo?
O, nikakor ne, dragi moji, to se ne tirja
od vas. Človek zamore tudi med svetom živeti,
in mu ni treba, da bi po duhu sveta živel. To
se zgodi, če mi svoje srce in dušo vsaj tolikanj

') II. bukve, c. 12. *) I. Jan. 2, 16. 3 ) I. Jan.
2, 15. ") Jak. 4, 4. Kol. 3, 1.

Mati D .S.

7

98

od sveta odtrgamo, da se ne damo po kri¬
vih naukih od sveta zapeljati, in svoje srce
navezati na dobrote tega sveta. Zaničevanje
tega sveta je enkrat pot, po katerej mora
kristjan hoditi, in po katerej hodijo vsi
služabniki in služabnice božje, da pridejo v
nebesa. Ali koliko jih je, ki nimajo sveta
pod nogami, ampak v glavi, katerih djanje
in nehanje je edino v to obrnjeno, kako bi vži-
vali dobrote in veselje tega sveta! Oh, to
ni pot, ki pelja v nebesa!

Varen pot, ki pelja v nebesa, je slednjič
pot pokorščine.  Vsi smo dolžni Bogu pokor¬
nim biti, tudi že zavoljo večnega življenja,
ki ga nam je zato obljubil. „J Hočeš v živ¬
ljenje iti 11 ,  pravi Gospod, „spolnuj zapovedi “ ')•
S temi besedami uči nas Zveličar hoditi varen
pot v nebesa. Če prelomimo zapovedi nje¬
gove, jo krenimo s poti nebeške; ako smo po¬
korni njegovim poveljam, smo na pravi poti
večnega življenja. Pokorščina je tedaj pot,
ki pelja v življenje.  — Če pa hočemo priti
v nebesa, ni zadostno, da spolnujemo eno
ali druga zapoved, marveč vse moramo spol-
novati brez izjeme. Kdor eno samo prelomi,
ne pojde drugače v nebesa, kakor če je za
to pokoro storil. Apostelj  pravi v oziru tega:
„Kdor spolnuje vse zapovedi, pa eno samo
prelomi , prelomil je vso postavo^.*) Mojzes,
pobožni služabnik božji, ni smel iti v obljub¬
ljeno deželo, za kazen enega samega greha

0 Mat. 19, 17. ’) Jak. 2, 10.

99

nepokorščine, katerega se je deležen storil
ob priliki pomanjkanja vode v puščavi. Ravno
tako tudi nam en sam prelomek božje za¬
povedi zapre vrata nebeška; kajti pot proti
nebesom je pot pokorščine, in sicer vedne
in stanovitne pokorščine v oziru vseb za¬
poved Gospodovih in njegove svete volje.

Po tem nebeškem potu križa, zaničevanja
sveta in pokorščine je s krasnim zgledom
pred nami šla Marija, preč. Devica, in zato
ima polno pravico dajati nam modri svet:
„Hodi po nebeškej poti!“  Ona hoče nas po¬
potnike opominjati in svariti, da naj ne za¬
hajamo na razpotja, ampak, da naj po potu
križa, zaničevanja sveta in pokorščine varno
korakamo proti nebeškemu cilju. Kajti, če
imamo še toliko trpeti na tem svetu, kaj
je vse to v primiri z nebeško veličastnostjo,
ki nam bode razodeta. Oh, kako radi bi se
grešniki, ki bodo strašne muke v peklu tr¬
peli za svoje grehe, nazaj vrnili na svet,
da bi s križem in trpljenjem nebesa zaslu¬
žili! Ubogajte tedej na Marijini svet in
hodite po nebeškej poti križa, ne bodite
malosrčni, ako vas raznovrstni križi zade¬
vajo na potu kreposti; ljubite jih, objemite
jih, nosite jih srčno, saj je ravno križ edino
prava pot v nebesa! Ozirajte se v nebesa,
na Marijo, ki je tudi po tem potu hodila,
in s trpečim duhom vskliknila: „Glejte, če
je katera bolečina večja mimo moje! u  ‘) Od

') Žal. Jer. 1, 12.

7 *

nje se uči stanovitnega prenašanja križa, in
prišel boš za-njo v nebesa. Ne hodite pa samo
po potu križa, ampak tudi po potu pokor¬
ščine in ne navezujte svojega srca na min¬
ljivost tega sveta, ne na prazno čast in
veselje, ne na bogastvo in na nečimurnost;
ne dajte se oskruniti s zapeljivimi nauki,
ampak povzdigujte se iz prahu minljivosti
gori k nebeški slavi neminljivosti. — Tako
je delala Marija, preč. mati božja. Poglejte
njeno podobo! Vidite jo, kako stoji na ze¬
meljski krogli, in kako se zvezdnat venec
vije nad njeno glavo. O da bi imeli tudi
mi, kakor Marija, svet, t. j. posvetne stvari
pod svojimi nogami, in da bi svoje misli in
svojega duha povzdigovali proti nebeškej
zvezdnatej domačii, kjer je cilj in konec
našega zemskega potovanja!

v

Ob času preganjanja kristjanov v Za¬
manu  (Japanu) hotel je malikovalski kralj,
da bi se kristjani odpovedali svojej veri,
in se povrnili k malikom, in ko je videl, da
niso samo možje stanovitni v pričevanju
svoje vere, morale so tudi žene, ki so može
k stanovitnosti opominjale, okusiti njegovo
krvoločnost. Necega dne bilo je v Arimi
(Arima) osem oseb obsojenih k smrti ognja,
med njimi mati s svojim dvanajstletnim si¬
nom, Jakobom  in mlado hčerko Magdaleno.
Privezani so bili k stebrom, na katere so
bila drva naložena. Približa se jim nek krist¬
jan, ter jim pred oči moli podobo Križanega

101

in žalostne Matere božje, da bi obsojenci
zmeraj imeli svoje oči v ti podobi obrnjene
in tako nevstrašljivo in stanovitno korakali
po poti križa, zaničevanja sveta in pokor¬
ščine. Noben izmed mučencev ni kazal kake
slabosti in malosrčnosti. Ko se je bil pla¬
men nekoliko razdelil, videti je bilo Jakoba,
katerega vezi so že bile zgorele, kako je
po žerjavici sim ter tje tekal. Š početka
je bilo misliti, da hoče uiti iz strašnega
ognja; ali temu ni bilo tako, obrne se na
stran, kjer je bila njegova mati, objamejo,
kakor da bi hotel v njenem naročju umreti.
Sveta žena pravi svojemu otroku: „Ljubi

moj sin, še en trenutek trpi , pa boš v raju 11 .
Zdajci pade pred-ujo otrok na tla, kmalo
potem pa mati na svojega otroka, ga objame
in tako končata oba v strašncin plamenu,
objemajoča se, svoje življenje. Še bolj ob¬
čudovanja vredna je sestrica tega mučenca,
in hči te hrabre matere, devica Magdalena.
Samo ona je nepremakljiva ostala v sredi
plamena, ki se je okoli nje ovijal. Ko je
tako nepremakljiva v sredi plamena stala,
in svoje oči milo proti nebesom obrnjene
imela, ko se je njen krasen obraz svetel raj¬
skega veselja, bi jo bil človek lahko imel
za angela, kije  zamaknjen v vživaiye ne¬
izmernega Boga. Kar naenkrat popade raz-
belenega oglja, si ga vsuje na glavo in naredi
z njega ognjeno krono, da bi tako posne¬
mala Kristusa, ki je bil ovit s trnjevo krono.
In tako jo je počasi, ovenčano z dvojnato

102

krono, s krono devištva in krono mučenstva,
ogenj povžil. Toda slabeje, ko je prihajalo
njeno mučeniško telo, večja je bila njena
pobožnost; do zadnjega zdihljeja opevala
je s svojim nježnim glasom, veličastvo in
usmiljenje božje, dokler se ni počasi skupaj
zgrudila in na žrjavici, kakor na cvetlič¬
ni postelji, svojo krasno dušico izročila
Stvarniku.

Pobožni Marijini častilci! Kako vam je
pri srcu pri premišljevanju tega junaškega
zgleda ? Ali se nam ni samih sebe bolj sra¬
movati zavoljo naše slabosti pri premišlje¬
vanju tega zgleda, kakor občudovati ga
zavoljo stanovitnosti? Oh, nebeški Bog, kaj
je vse trpljenje, ki nas zadeva, proti tolikemu
trpljenju? Posnemajmo svete mučence, ki
so z veseljem zapustili ta svet, in v sveti
stanovitnosti ravnajmo se po Marijinem
svetu: „Hodi po nebeški poti u .  Hodi po poti
križa,  zakaj ta pelja k slavi in spreme-
njenju; hodi po poti zaničevanja  sveta, zakaj
on pelja v vživanje in v posestvo nebeškega
življenja; hodi po potu pokorščine,  zakaj
on pelja k večnemu plačilu v kraljestvo
neumrjočnosti.

103

MoliteT.

0 Marija, preblaga devica, ki si
sama po teh treh potih v nebeško
kraljestvo hodila, sprosi nam milost,
da tudi mi ne opešamo na svojem
zemskem potovanju v nebeško doma¬
čijo, ampak da po tvojem zgledu, ne
oziraje se na desno, ne na levo, srednji
pot, če tudi trnjevi pot, stanovitno in
neutrudljivo hodimo, dokler se nam
ne zasveti iz nebeških višav venec
nebeški, ki nam ga boš po tem rev¬
nem življenju, o dobra mati, djala na
glavo. Amen.

104

Zatajuj sam sebe !

Pobožni Blarijini časlilfi

Ko je Jezus Kristus svoje dni bil blizo
tiberjaškega mesta, govoril je zbranemu ljud¬
stvu med družim to-le: ..Kdor hoče za menoj
priti, naj zataji sam sebe, naj zadene .svoj
križ na svoj e rame, in naj hodi za menoj' 1 .  ')
Te Zveličarjeve besede zapopadejo v sebi
resno opominovanje in spodbujevanje k za¬
tajevanju samega sebe, t.j. da smo priprav¬
ljeni sami sebe, svoj um in pamet, svojo
voljo in svoje djanje in nehanje podvreči
volji božji, zakaj to je zmisel ..navedenih
besed. Kakor je Kristusovo življenje na zemlji
bilo polno zatajevanja, tako naj bode tudi
življenje vsacega izmed njegovih učencev, saj
je sam imenoval to svojo hrano, dajespol-
noval voljo svojega nebeškega Očeta. Kri¬
stus je hodil po potu križa, in vsakdo, ki
hoče kristjan veljati, mora hoditi po potu
zatajevanja. Že včeraj, ko smo premišljevali
nebeški pot, smo zatajevanje v misel jemali.
Kar se pa človeška natura tolikanj protivi
vsemu mrtvenju, hočemo si to tvarino še
od druge strani natanko ogledati, da bodemo

') Luk. 9, 23.

105

pravi, zvesti učenci in posnemovalci Kristu¬
sovi. Svet, ki smo ga včeraj od Marije pre-
ieli, da se še z večim povdarkom s slede¬
čimi besedami izraziti: ..Zatajuj sam sebe Li .

Zatajevanje samega sebe je nekako po¬
dobno umiranju. Pred obema obhaja člo¬
veka nek naturen strah, pa v stanu sta tudi
postiti mu ljuba in draga iz gotovih in raznih
uzrokov. Jaz pravim: človek se boji zata¬
jevanja samega sebe. To je čisto naravno.
Kar je neprijetno, ne more seveda ob enem
prijetno biti; kar je grenko, ne more ob
enem sladko biti — to je jasno. Nič ni
človeku zoperneje, kakor samemu sebi kaj
hudega storiti, zakaj v obilni meri sta vsa-
kateremu človeku prirojena občutljivost in
samoljubje. Od tod izvira natorni strah pred
vsakim zatajevanjem samega sebe, od tod
prihaja, da se človek boji zoprnosti. Tega
mi ni treba dokazovati, kajti to vemo vsi
iz lastne skušnje, to nam pravi vsakdanje
izpraševanje vesti. Ali ni temu tako? Oh
kako težko dene dostikrat našej duši spol-
novanje božjih zapoved, ako je ž njim skle¬
njeno kako malo premagovanje; kako neiz¬
merno nas marsikaterikrat težko stane, um
in pamet podvreči s ponižno vernostjo raz-:
odetej božjej besedi! Tu se jame vzdigovati
in spenjati ošabnost in prevzetnost človeška,
katera se noče mlati in upogniti tudi jas 1
nim dokazom, ali če se uda, se le po hudem
vojskovanju, in zoper svojo voljo spoznava
svojo nezmožnost in zmoto. — Ali če nam

106

vera zapoveduje srce in hudo nagnjenje brz¬
dati, vsako strast v sebi zaduševati: Oh
kako težko nas stane to premagovanje!
Precej zalijejo solze oko, ako se ima česa
znebiti, kar mu je bilo ljubo in drago; vse
žile se tresejo človeku, ko v sebi zadušuje
plamen jeze in sovraštva; sape mu zmanj¬
kuje in kri mu zastaja, če vidi nesramnega
sovražnika zmagovati; s kratka: naša vsa
natura se vzdigne in spunta; kajti človek
je enkrat prirojen strah pred zatajevanjem
samega sebe. — Je li to greh ? Naka, kajti
Bog nam je dal naturne nagone in počutke,
katerih nismo v stanu premeniti, nehote se
razodevajo in niso sami na sebi ne pregrešni,
ne kazni vredni. Zato je pa tudi Kristus
po svojej človeški natori občutil britko bo¬
lečino, ko je na oljski gori molil: „Oče!

naj gre od mene ta kelih ‘) Tudi Marija,
sveta Devica, ni bila brez občutljejev, saj
je pri pogledu svojega križanega božjega
sina otožnim in žalostnim srcem vskliknila:
„0 vi vsi , ki greste mimo, poglejte , Se je
kaka bolečina veča mimo moje “.

Pa, če tudi ni naturni strah pred zata¬
jevanjem samega sebe že sam na sebi greh,
je vendar opuščanje zatajevanja samega sebe
greh, ker spada zatajevanje k dolžnostim
vsakaterega kristjana. To je razvidno iz
besed Kristusovih: v Ako te tvoja roka. tvoje
ok6, tvoja noga pohujjsa, odseci jo in vrzi

O Mat. 26, 39.

107

jo od sebe, zakaj bolje ti je brez teh udov
;priti v nebesa, kakor ž njimi vrženemu biti
v pekel ‘) Zatajevanje samega sebe je te¬
daj vsakaterega dolžnost in sicer v dvojnem
oziru. Zatajevanje samega sebe je prvič
dolžnost, ker po nravnih zakonih ni je mo¬
goče čednosti ali kreposti brez nravne voj¬
ske. Čednost hoče, da se borimo in vojsku¬
jemo za-njo, kakor se tudi glasi v sv. pismu:
„Nebesko kraljestvo silo trpi , in le silni je
bodo na-se potegnil t“. a ) Drugič je dolžnost
zatajevanje samega sebe, ker bi bil človek
sicer suženj greha, zakaj, kdor se sam ne
premaguje, bo premagan. Brez zatajevanja
samega sebe ni je moči, brez moči ni je
zmage, brez zmage ni ga venca. Hočeš tedaj
venec doseči, moraš sam sebe premagovati,
to je tvoja dolžnost. — Se ve da ta dolžnost ni
majhna in lahka; postane pa tim ložja, čim
bolj imamo pred očmi srečo in blagoslov,
ki se opirata, na spolnovanje te dolžnosti.
Človeško srce je namreč prečudna stvar,
za katero se Bog in svet potegujeta. Bog
je hoče očistiti, razsvetliti, posvetiti, svet
je hoče premotiti in preslepiti. Kaj pa da
srce vleče človeka bolj k svetu, kakor k
Bogu, toda svet, ki je minljiv, ne more člo¬
veka, ki nosi v sebi podobo neminljivosti,
nasititi. Tako se rodi v majhnem srcu na
tisoče želja,, ki ga trpinčijo, a vendar ne
nasitijo; kajti, svet zamore sicer človeška

0 Mat. 5, 20. 0 Mat. 11. 52.

108

srce napolnovati, a nikdar napolniti, če
tedaj človek pri vsem vživanju, ki mu ga
svet ponuja, vendar svet nasiten ni, in se
tako v svojej nadi močno goljufanega čuti,
ga-li more to srečnega storiti? O kristjanje
moji! ne tisti človek je najsrečneji, ki je
po pohotnosti vžival, ampak tisti je srečen,
ki se je učil pri vživanju pritrgovati. Le
tisti človek je v resnici srečen, ki zamorc s
sv. Frančiškovi Serafinskim  vsldikniti: „Moj
Bog in moje vse “/ zakaj zatajevanje samega
sebe je podlaga zemeljske zadovoljnosti.
Zatajevanje samega sebe pa ne donaša samo
zemskega blagoslova, ampak tudi večnega.
Bog sam nam je naravnost obljubil in nas
zagotovil, da nam bo vse stotero povrnil v
prihodnjem življenju, kar smo tu na zemlji
potrpežljivo prenašali, in čim večje je bilo
naše trpljenje na zemlji, tim večje bode
tudi zasluženje in plačilo v nebesih.

Čednost zatajevanja samega sebe ni te¬
daj tako težavna, kakor se nam na prvi
pogled dozdeva; ravno nasproti, človeku
zamore pri vsem prvotnem strahu pred
njo draga in ljuba postati. Saj pravi Kri¬
stus  sam: „Moj jarm je lahek in sladko

moje breme “. *) In kako bi se ne navdušili
za čednost zatajevanja samega sebe, če pre¬
sveto devico in mater božjo premišljujemo?
Vse njeno življenje tu na zemlji je le z
majhnim veseljem tu pa tam prepletena

') Mat. 11, lž.

109

veriga zatajevanja samega sebe. Premišljuj
njeno trpljenje, njeno revščino in zapušče¬
nost, od jaslic notri do križa ima njena
podoba kaj strašljivega za-te na sebi V Kaj
ne, da ne? Ravno trpljenje, katero je s tako
stanovitnim zatajevanjem same sebe pre¬
našala, obuja v naših srcih občudovanje in
gorečo ljubezen do nje. In ti kristjan bi se
protil in malosrčen postajal, ako ti kliče
Marija: „Zatajuj samega sebe , pridi in hodi
za menoj! 1 '-  Kaj ne, da tega ne boš storil?
Ti utegneš sicer v sebi občutiti, kakor Ma¬
rija, naturni strah pred trpljenjem, ki ga imaš
prenesti, pa občutil boš, tudi kakor Marija,
čezuaturno veselje, ako ti Bog da priliko, za¬
tajevati se. — In tacih prilik, dragi moj,
ne bo ti manjkalo. Tu ne gre za kako ju¬
naško djanje na polju duhovne vaje v po¬
božnem življenju; nikakor ne, kaj tacega
ne zahteva Bog od tebe; pač pa zamoreš
se vsak dan v malih rečeh vaditi. Kako
to? Ako n. p. britkosti napolnujejo tvoje
srce, ali če se te loti nevošljivost, zatri jo;
zaduši v sebi plameči ogenj jeze, in ne bodi
na hip nejevoljen in nepotrpežljiv, ako ti
vse ne gre po tvoji volji; vtvojej jezi, naj
solnce ne z ajde. Ti mi praviš, to so malen¬
kosti, a jaz' pravim, da so junaški čini, ter
da vsako teh djanj zasluži z zlatim križcem
nadarjeno biti; kajti vsakateri je junak, ki
sam sebe premaga, ker nima noben večjega
sovražnika mimo samega sebe.

110

O nekem samostanskem bratu pripo¬
veduje se, da mu je pri njegovih vajah o
ponižnosti hudobni duh vse miljene reči pred
oči stavil, da bi tako v njem obudil ponos
in mu vcepil napuh ter ponižnost podrl.
Da bi premagal hudobijo teh hudobnih du¬
hov, zapiše na zid svoje celice imena ne¬
katerih posebnih čednosti; n. p. najglobokejo
ponižnost, popolna ljubezen, angeljsko či¬
stost, najčistejo molitev i. t. d. Ko so se ga
zopet črne misli lotile, prebiral je ome¬
njene napise in sam sebe prašal: „Najglo-
bokeja ponižnost?” — te nimam, zado-
voljin bi bil samo z globoko; toda še ne vem,
če sem prvo stopinjo ponižnosti dosegel.
Popolna ljubezen? — Ljubezen na vsak
način; pa popolna? Moja ljubezen ni prav
popolnoma, ker marsikaterikrat prevzetno
in ošabno mislim in govorim. Angeljsko
čistost? — Nikakor! zakaj v sebi občutim
katerikrat hudobne misli, še celo vzdigujejo
se mi v srcu včasih grešne želje. Najčistejša
molitev ? — Nikakor ne! velikrat zaspim
pri molitvi in sem močno raztresen. In ko
je ta samostanski brat vso vajo zatajevanja
samega sebe za to pot dovršil, pravi konečno
sam pri sebi: Ko boš enkrat vse te ome¬
njene čednosti dosegel, premisli še besede
Gospodove, ki se glase: „Ako ste že vse,

kar vam je bilo zapovedano , storili, recite:
nevredni hlapci smo 11 .  Po večkratnih takih
vajah v zatajevanju samega sebe, premagal
je brat hudobne duhove, in so ga zapustili.

111

Enako moramo se tudi mi, kristjanje
moji, vaditi v zatajevanju samega sebe.
Samo pred dvema rečema, hotel bi te, kr¬
ščanska duša, pri tem svetem opravilu
svariti. Prvič, da si kaj ne domišljuješ o
delih svojega zatajevanja, in drugič, da se
s temi ne ponašaš. Ne bodi čuden, čmern,
zopern pri vaji v zatajevanju samega sebe;
zakaj pomisli, da Bog ljubi le take duše,
ki mu z veselim srcem kaj posvete. Vse,
kar je preveč izbrano, vse kar preveč v oči
pada, kar je preposebno in izvanredno, vse
to je zelo sumljivo. Kaj pomaga do zvezd
se vzdigovati, pa na majhnem kamenčku
spodtakniti se? Zatajevanje samega sebe,
zahteva tudi otročjo dušo, polpo ponižnosti
in zaupanja.

iVfolitt*'v.

Tvoj zgled, o „mati dobrega svdta!“
naj nam bode zmeraj pred očmi.
Tvoje zatajevansko življenje bodi uzor
našega; v tvojem zatajevanju same
sebe hočemo, o dobra mati, v vseh
položajih našega življenja zajemati
moč, katere potrebujemo v svojih du¬
hovnih vajah, saj ti si šla pred nami
v zemskih bolečinah, ter gledaš lju-

112

beznjivo zdaj doli nas,- revne'sirote,
ovenčana z nebeškim vencem Zveli¬
čanja. Amen.

Hrabro se vojskuj!

Pobožni Marijini častilci!

Kar človek na nebeškej poti za popol¬
nost navdušuje, je pogled proti nebesom,
pravično upanje zveličanja, ki nas čaka po
tem kratkem življenju v nebesih. Ta misel
je že tisoče in tisoče pobožnih duš ne samo
potolažila in okrepčevala, ampak jih tudi
za junaška djanja navduševala. Seveda marsi¬
katere težavnosti jim je bilo treba prestati,
kajti ni je nravne zmage brez nravnega boja.
Mi vsi občutimo, kar sv. pismo pravi, da je
človeško življenje vojska na zemlji '‘ ‘)  ter
vsi vemo inverjemo, da bo le tisti dosegel
krono nebeško, ki se je srčno in nevtrujeno
vojskoval. Ta duševni boj je tedaj naša
glavna naloga v življenju, zato nam daja
danes Marija, katerej je tolikanj ležeče na
našej časnej in večnej sreči, dobri svet:
..Hrabro se vojskuj “/

') Job. 7, 1.

113

Ni ga človeka na zemlji brez vojske,
zakaj vojska , kakor že Job  pravi, je Člo¬
veško življenje.  Dve zastavi vihrate pred
nami na poti v večnost, ena na videzno
ostrem, trnjevem potu, po katerem jih malo
hodi, druga na videzno prijetnej cesti, po
katerej jih neštevilno veliko koraka. Pod
katero zastavo se hočemo podati? Edino-
rojeni Sin božji, Jezus Kristus, kliče nas
vse v sveto vojsko, v katerej gre za venec
zmage, ko po apostolu pravi: „Poprimite
orožje luČi‘ l ,  ’) zakaj hudobni duh hodi okoli
kakor rjoveč lev in išče, koga bi poŽrl“  -).
Naša vojskina zastava je sv. križ, na ka¬
terem je Kristus odrešil človeštvo. Človek
bi mislil, da se bodo vsi s križem odrešeni
tudi pod to zastavo vvrstili in hodili za-njo.
Ali treba je le malo poznati svet, pa pre¬
priča se lahko vsakdo, da ni temu tako.
Za revno človeško srce pulite se dve so¬
vražni četi. Levičniki, ki si prizadevajo
upleniti človeško srce, vojskovajo se pod
črno zastavo, na katerej stoji z žarečimi
Črkami zapisano: „Kratko veselje, večno

trpljenje ! 1 - 1  Vojšaki desnice pa nosijo za¬
stavo, na katerej je s krvavimi črkami za¬
pisano : „Kratko trpljenje, večno veselje /“

Kakor sem rekel, človek bi mislil, da iz¬
volitev ne more dvomljiva biti, kajti jezer-
krat pametneje je izvoliti: kratko trpljenje
pa večno veselje. In vendar je revno člo-

Rim. 13, 12. D 1. Pet. 6, 8

MaSi D. S.

8

114

veško srce tako nagnjeno k vživanju sedaj-
nosti in k hudemu, da se raje odpove več¬
nemu veselju, kakor pa slasti trenotka. O
ti imaš prav sv. Avguštin,  ko praviš: „Hu¬
dič zakliče , in zbira se jih veliko okoli njega;
Kristus kliče in nobeden ga ne sliši, nobeden
noče hoditi za njim“.  Kaj boste pa vi tedaj,
pobožni kristjanje, storili? Treba se je od¬
ločiti za eno ali drugo, zakaj bolj je neiz-
ogibljiv. Na katero stran se hočete ustopiti,
pod katero zastavo hočete priseči? O jaz
berem z vaših obrazov, da ste za trdno
sklenili, ustopiti se pod zastavo križa, da
bi lahko rekli s sv. Petrom: „Gospod, kam
hočem iti, ti sam imaš besede večnega živ¬
ljenja 11 ,  ') vojskovati hočemo se za Boga,
za križ, za nebesa.

To pa še ni zadosti, kristjanje moji!
Zdaj, v tem resnobnem trenutku, tuvbožjej
veži pred obličjem prečastite device in
matere božje ni težavno z vsemi nebeškimi
prebivalci odločiti se za vojskovanje; neob-
hodno potrebno je tudi, da se vojskujemo,
z druzimi besedami, da se po Marijinem
svetu hrabro in srčno vojskujemo. Vse kaj
druzega se pravi odločiti se za vojskovanje,
vse kaj druzega zvesto in stanovitno voj¬
skovati se. Eno kot drugo zahteva srčnost.
Kaj ti pomaga v tej uri trditi: „vojskovati
se hočem za nebesa in krono nebeško za-
dobiti“, če se pa sredstev ne poslužiš in

') Jan. 6, 69.

115

ne primes za orožje, ki je za vojskovanje
neobhodno potrebno? Nebesa se dado za-
dobiti le po srčnem in stanovitnem boje¬
vanju zoper greh. Ljudje s samo dobro
voljo, podobni so popotniku, ki ima zmiraj
svoje oko obrnjeno na vrh gore, na ktero
hoče priti, pa ne stori koraka, da bi naprej
prišel; na ta način se ve da ne bode prišel
nikoli na goro. Kdor hoče doseči svoj cilj,
se ga mora srčno poprijeti, in se ne sme
bati trpljenja. Pa slišim nekatere govoriti:
„Ja, kaj nam je vendar početi? saj sem že
tako dober kristjan; če tudi ne prenapet!“
O dragi moj, ki tako govoriš, zdi se mi,
da se pri tebi ni bati, da bi se zvrgel v
svojej pobožnosti. So ljudje, ki vse radi
store, kar zahtevata cerkev in Bog, imajo
pa to slabost, kak priljubljen greh na sebi,
na katerega jih ne sme človek opomniti,
če ne, jim precej zraste greben, zahrupe,
odpovedo se veri, ter obdolže cerkev pre¬
tirane ostrosti in natanjčnosti, katera se ne
prilega več sedajnej dobi. Roko na srce,
kristjanje moji! se pravi to srčno vojsko¬
vati? Toliko časa ni govorjenja o vojsko¬
vanju, kolikor časa samo to storimo, kar
se nam dopada in prilega. Vojskovanje pri¬
čenja še le s tem, ako se mora človek pri
opravljanju dobrih del premagovati, če je
pot še tako strm, treba je srčnemu in sta¬
novitnemu biti, kajti, „kdor do konca sta¬
noviten ostane, bode zveličan 11 .  Srčnost v
vojskovanju je tedaj prvi pogoj zmage.

8 *

116

Kdor je srčno vojsko prestal, okuša že
tukaj na zemlji nekoliko tistega veselja,
katerega bodemo v večnosti deležni po sta¬
novitnem bojevanju. Kaka nebeška tolažila
napolnujejo gostokrat bojevajoče duše sred
strašnega viharja vzdigovajočih se strasti!
Kdo je v stanu popisati srečo in radost
mirne vesti? Bolj ko se duša vojskuje, bolj
se vtrjuje moč čednosti, ložje premagajo
vsi napotki in vse težavnosti. Zatoraj ob¬
daja po bojih skušeno dušo nekaka častit¬
ljivost in nebeška blaženost, da jej še taki
ljudje niso v stanu spoštovanja odreči, ki
niso krepostni, pač pa razujzdani.

Toda vse to je le majhen predrazumek
prihodnjega veličastva vkraljestvu izvoljenih,
kjer nam bo Bog vse naše bojevanje, vse
naše trpljenje, ki smo ga zavoljo čednosti
prestati imeli, tisočero poplačal. Pač je imel
prav sv. Pavel , ki je rekel, da vse trpljenje
tega sveta ne da se primerjati s prihodnjim
veličastvom , katero nam ho razodeto  ’). O
da bi tedaj vsi si vzeli k srcu Marijini svet
in da bi se vojskovali za nebesa in bojevali
se s sveto srčnostjo.

Srčnost bojevanja zamoremo občudovati
sosebno nad mučenci za čase preganjanja
kristjanov, ko je še celo nežni spol prepri¬
čal svet, kako premaga krščanska srčnost
vse napotljeje in kako srčno premagajo bo¬
jevajoče duše največe trpljenje in mučenje,

’) Rim. 8, 18.

117

ter da raje pretrpe mučeniško smrt, kakor
da bi Boga z enim samim grehom razžalile.
Kdor hoče pa tudi v današnjih časih ostati
zvest svojej veri in čednosti, treba mu je
nič manj srčnosti, kakor takrat, in marsi¬
katera duša bojuje boj za čednost, nedolž¬
nost in zveličanje svoje, ki je podoben
srčnemu vojskovanju mučencev.

Nek sloveč portugalski zgodovinopisec
pripoveduje v životopisu princesinje (kralje-
vičine) Ivane  sledeči dogodek. Bila je ta
princesinja nadarjena z vsemi lastnostimi,
katere zamorejo kinčati kako kraljico. Kar
jo je pa še bolj povzdigovalo nad navadni
ženski spol, bile so čednosti, s katerimi je
bila ovenčana, saj le te zamorejo človeka
zveličati. Sosebno se je v njenej kroni ble-
sketala kot najžlahtnejši biser goreča ljubezen
do Marije, prečiste Device. Med tem, ko se
je njeni oče Alfons V.  vojskoval proti Ber-
bercem,  vladala je Ivana  dokaj modro celo
kraljestvo. Ko se je oče zmagonosen vrnil
iz Afrike,  šla mu je Ivana  — pravi uzor
človeške lepote — v najbogatejšem in kras-
nejšem kinču naproti. Kralj, njen oče, bil
je od njene krasote tako očaran, da je bil
koj pripravljen vse jej izpolniti, kar koli bi
želela. Tedaj se ustopi devica s prošnjo
pred očeta, ki bi se je ne bil noben do-
mišljeval, kdor ni poznal njenih prelepih
čednost; prosila ga je namreč, da bi jej
dovolil stopiti v samostan, da bi tako Bogu

•118

posvetila svoje devištvo. Kakor od strele
zadet vstraši se oče, in jej molče prošnjo
izpolni. Pobožna prineesinja se tedaj poda
v samostan avierski  in z dušnim hrepene¬
njem vživala je sladnosti samote pa tudi
hudo bojevala boj, ki je vstanu najsrčnejše
srce ob vso moč spraviti. Ob tej priliki
snubil je Ivano Karol VIII.,  kralj francoski,
in stavil to kot pogoj miru. Na vse kriplje
so si prizadevali, da. bi princesinjo spre¬
govorili, naj bi francoskemu kralju podala
v zakon roko, sosebno je vse sile napenjal
njen lastni brat, toda vse zastonj! Ivana
je ostala zvesta svojej zaobljubi in stano¬
vitna v svojem sklepu. In ko jo je brat s
solznimi očmi prašal, v čem seje pregrešil,
da privoli v njegovo nesrečo? izprosi si24
ur za premislek, da bi zamogla v tem krat¬
kem času svojo dobro mater, nebeško kra¬
ljico, za svet prašati. Poda se Ivana v
svojo spalnico, pade na kolena pred podobo
matere božje in objokana zarotuje in prosi
mater čiste ljubezni, naj jej na strani stoji
in je nikar ne zapusti v tako velikej ne¬
varnosti. In glej, komaj je jela moliti, ob¬
sijal je nebeški mir njeno srce in jo napolnil
s tolažbo, pred katero jo hipoma zginil
dušni nemir. Ko se dan napoči, stopi pred
svojega brata polna nebeškega miru in ve¬
selja ter pravi: „Če je kralj Karol , ki me
snubi, še, pri življenju, pripravljena sem
privoliti v zakon 11 .  V tistem trenutku, ko

119

je Ivana izgovorila te besede, stal je že
kralj Karol  pred božjo sodbo.

Pobožni Marijini častilci! Kaj mislite o
tem junaškem sklepu? To sicer ni boj za
življenje in smrt, pač pa je vojska za ne¬
besa, katera več veljajo kakor ves svet z
vsemi dobrotami. Jaz ne najdem v tem
sklepu manj srčnosti, kakor je srčnost ka¬
kega junaka, ki se gre v vojskini hrup,
ter se ne zmeni za zemske vezi, ki ga
vežejo na življenje. Ne občudujmo tedaj
samo to srčno in hrabro vojskovanje, mar¬
več posnemajmo ga. Kaj je naše vojskovanje
v primeri s tolicimi in ta cimi boji? Zatoraj.
dragi moji, preč z vso strašljivostjo. Rav¬
najmo se po Marijinem svetu: ..Srčno se
vojskuj^,  saj tu gre za nebesa! Le srčno
naprej, saj se ne vojskujemo sami, ampak
nebesa vojskujejo se z nami, in če je Bog
z nami, kdo zamore biti zoper nas? Obr¬
nimo se na Marijo, ki je tako srčno pre¬
stala vojsko težavnega življenja.

Molitev.

Da, o „Mati dobrega sv4ta“! tebe
hočem posnemati, da mi le srčnost
in stanovitnost izprosiš. Ne daj, da
bi opešal na pol pota v nebesa. Sprosi
nam vsem milost, da stanovitni do

120

konca ostanemo, O presveta Devica!
sprosi nam sosebno milost stanovit¬
nosti in moči, da ostanemo zvesti za¬
stavi križa, pod katero smo pri sv.
krstu prisegli, ter da enkrat z vsemi
sv. mučenci in s teboj, o ljubljena
mati, venec večne slave v nebesih za-
dobimo. Amen.

Ne zgubljaj potrpežljivosti!

Pobožni Marijini častilci!

Vojska v tukajšnjem našemživljenjitrpito¬
liko časa, kolikor časa se po naših žilah pre¬
taka le ena sama kapljica krvi. Ne samo mla¬
dina se mora vojskovati zoper napadež in
skušnjave sveta, ampak tudi moštvo in siva
starost morata se vojskovati zoper temote
kraljestva, dokler ni zadnji boj izbojevan,
in dokler se k počitku groba ne podajo
naša opešana telesa. „ Vsaki dan ima svoje
težavnosti J ) pravi sveto pismo, in mi za-
moremo dostaviti: „Vsak zemeljski popot¬
nik ima svoje britke ure“. Že v stari zavezi
pravi modri: „Vse pod solncem je slabo, in
vse nečimurnost in obtožnost duha il .  ®) Ne-

’) Mat. 6, 34. ’) Ekl. 1, 14. 17.

m

katero trpljenje pošlje nam Bog sam v svo-
jej modrosti, da nas tepe in boljša, še več
trpljenja si pa prizadevajo ljudje sami eden
druzemu, ki se trpinčijo in si grene kratko
življenje; največ si ga pa vsakateri sam
sebi dela. Da pa revni črviček zemlje ne
obupa, ampak vso svojo dušno in telesno
moč v prenašanje svojih križev in težav
obrača, potrebna mu je potrpežljivost, ona
nebeška čednost, o katerej govori apostelj,
da izvira iz nadlog , prinese pa potrpežljivost .')
Marija, tolažnica žalostnih, daje nam v ozir
tega dobri svet: „Ne zgubljaj potrpežljivosti"!

Da je potrpežljivost potrebna, razvidimo,
če se le nekoliko obrnemo po svetu, ki gd
sv. cerkev imenuje solzno dolino. Vse, kar
nas obdaja, oznanuje minljivost, skrb in
trud. „Kdo izmed vas more s svojo skrbjo
pridjati le en komolec k svojej dolžnosti?“  *)
Kdo je vstanu prešteti potne kaplje, ki
Curkoma dero po obrazu delavnemu človeku;
kdo noči brez spanja, kdo solze revnih in
žalostnih! Gotovo, tu je treba potrpežljivosti;
ako kdo hoče vse težave prenašati in vse
ovire čednosti premagati. Kaj pomaga člo¬
veku svojeglavnemu biti in drugače ravnati
kakor okoliščine tirjajo, kaj pomaga z glavo
ob steno butati? To previdi lahko vsakdo,
da- z nepotrpežljivostjo si človek vsakikrat
še več škoduje. Kaj hočem še li reči o
težavnostih o bojevanju za čednost, katere

') Rim. 5, 3. !) Mat-. 6, 37.

122

sam Gospod prilikuje trnjevemu potu? Ko-*
likor potrpežljivosti je treba, da se zopernost
kake reči, mrzlota v molitvi, tožljivost in
hudo nagnenje premaga! In ta vojska ni
končana z eno samo zmago, marveč po vsa-
kej zmagi proti nam nova zguba boja. O
b Mati dobrega sveta 11 , prav imaš, da nam
kličeš: „Ne zgubljaj potrpežljivosti!“ Kajti
Beg ne poplačuje trpljenja samega po sebi,
ampak potrpežljivo trpljenje. Eden izmed
razbojnikov stopil je s križa v raj, drugi
— tudi s križa — v pekel.

Pregovor pravi: ,kdor čaka, dočaka 11 ,
in v resnici moramo tudi mi spoznati, da
je dobiček, ki izvira iz potrpežljivosti, res
dokaj velik. Milost božja je že taka, da
kaznovajoče ozdravlja in boljša človeka,
Krvoločnega Savla na potu v Damask je
Bog udaril s slepoto, in on zavpije: „Go-
spod, kaj hočeš, da naj storim  ?“ ') Zgubljeni
sin sklene v nesreči, zopet podati se nazaj
k očetu. O kolikim zastaranim grešnikom
so odprli križi in težave oči!; — Še veči
dobiček imajo pa pravični. Kajti čim več
težavnosti mora čednost prestajati, tim bolj
se čisti in utrjuje. „J Kakor se zlato v ognju
poskuša, tako poskuša Bog pravične
V ognji nadlog in težav očišuje se duša od
žlindre nepopolnosti, dokler ne ostane čisto
zlato milosrčnosti, ljubezen do sovražnikov
in udanosti v božjo sv. voljo. „Moč se  «

') Djauj. ap. 9, 6. a ) M mir. 3, 5,

123

slabotnosti utrjuje ali kakor  apostelj pravi;
„j Rad se bom tedaj hvalil s svojimi slabostimi,
da prebiva v meni moč Kristusova 11 .  ') In
kako plačilo, če smo potrpežljivi, nas šele
čaka unkraj gomile! Zdaj še le razumevam
neugasljivo hrepenenje svetnikov in svetnic
hožjih po trpljenju, zakaj zmeraj jih je gnalo,
za marsikateri greh tukaj na zemlji se
spokoriti, da bi jim ne bilo treba enkrat
skozi strašni ogenj vic iti v nebeško veselje;
jaz zapopadem, da so še celo hvaležni bili
Bogu za trpljenje, zakaj spoznali so velik
njegov prid, in zapopadli resnico Pavlovih
besedi: ..Kogar Bog ljubi, ga tepe “, 2 )
Najlepši zgled stanovitne potrpežljivosti
imamo zopet nad Marijo, prečastito Devico.
Kdo bo našel kako srčno ženo? prašal je
njega dni modri Salomon.  Mi smo jo našli,
kristjanje moji, junaško ženo, katera je
zmeraj rekla: „Dehla sem Gospodova , zgodi
se mi po tvoji besedi /“ 3 ) mi smo našli ženo,
ki je bila trdna v veri, stanovitna v upanju
in goreča v ljubezni; ona si je prva zaslu¬
žila nebesa po potrpežljivem prenašanju
križev, težav in nadlog. Zato ima tudi
pravico dajati nam svet: „Ne zgubljaj po¬
trpežljivosti!  — Poglej, krščanska duša, na
Marijo, ono junaško ženo, in povej mi, ali
te njeni zgled ne potrjuje in tolaži v trpljenju,
ki ti ga Bog pošilja, bodisi da si ga za¬
služil, ali ne? Ti si reven in ubog — Marija

j  2 Kor. 12, 9. J ) Heb. 12, 6. *) Muk. 1. 88.

124

je bila še bolj, in vendar bila je zadovoljna.
Ti si bolen in trpiš — Marija je še veliko
veliko veče bolečine trpela kakor ti, četudi
greha ni storila. Ti si vdova — prečastita
Devica je bila tudi, pa bila je udana v božjo
voljo. Tvoj otrok umira •— Marijini Sin
umira tudi, toda kje in kako? Lotijo se
ljudje tvojega dobrega imena in poštenja,
te sovražijo, z grdimi priimki pitajo, te zasme-
hovajo; kdo je to bolj poskušal kakor Marija,
najčistejša Devica, nebeška nevesta? V vsem
svojem trpljenju oziraj se tedaj na Marijo,
Kraljico mučencev in prenašaj in pretrpi
tudi ti, kar ti Bog milostno pošilja. —
Marija pa ne tolaži samo žalostnih in ne
spodbuja samo k stanovitnej potrpežljivosti,
ampak pomaga tudi v resnici v vseh te¬
žavah dušnih in telesnih s svojo priprošnjo
pomaga dostikrat čudovito po druzih lju¬
deh, katerih srca gane. Vsa stoletja dajejo
nam spričevalo, kako so bolniki, katere
nobeno zelišče in vsa človeška učenost ni
mogla več ozdraviti, na priprošnjo Marije
preč. Device, čudovito zopet zdravje za-
dobilo. Po vsem katoliškem svetu nahaja
se ogromno število spominkov in znamenj,
s katerimi, na priprošnjo prečastite Device
ozdravljeni bolniki, Marii, nebeški Kraljici
glasno prepevajo hvalo in jo očitno spri-
čevajo. To spričujejo ustanove, kapelice;
cerkve, ubožnice in bolnišnice, neštevilni
darovi romarskim cerkvam obljubljeni v večni
spomin na Marijino izvanredno in nenavadno

125

pomoč v katerejkoli stiski. Postavimo, če
bi tudi Marija našo prošnjo ne uslišala,—
o ona nam gotova kaj boljšega, kakor si
želimo, izprosi: potrpežljivost, udanost v
božjo voljo, mir in tolažbo, srčnost, stano¬
vitnost in pravo pobožnost.

Pobožni Marijini častilci! če je tedaj
božja volja tako, da nas Bog obišče z duš¬
nim in telesnim trpljenjem, ali če pripušča,
da nam drugi ljudje prizadenejo britkost in
trpljenje ali če si sami v svojej nespamet¬
nosti sekamo rane: poslušajmo vselej Ma¬
rijini svet, ki se glasi: „Ne zgubljaj 'po¬

trpežljivosti^!  K Bogu se zatekajte in k mi¬
lostni materi božji, in gotovo boste našli
tolažbo in pomoč.

V neki hribovski vasi živela je svoje
dni deklica, Barbiča  z imenom. Ker je bila
najzastopnejša, najkrasnejša in najveselejša
izmed vseh deklic te vasi, bila je povsodi
jako jako priljubljena. Od jutra do večera
se je prijazno smehljala. Zraven je bila ta
deklica tudi močno pobožna, ter imela na-
navado, v svojej otročjej pobožnosti leto in
dan s cveticami kinčati poljski križ pred
vasjo. Kar naenkrat deklica sila nevarno
zboli. Kakor angeljček sedela je na svojej
postelji, njeni lasje bili so lepo, kakor za
kak velik praznik, spleteni, njen nežni obraz
in sklenjene ročice bile so bele kakor mar-
melj. In vendar je bila deklica pri vseh
bolečinah v smrtni bolezni tako mirna, krotka

126

in udana v božjo voijo. Nekega dne imela
je dobra deklica v svojej pobožnej domišliji
to-le prikazen: gledala je poljski križ, kako
je od tal do nebes segal, in vrb križa vi¬
dela je angela z vencem v roči, spletenim
iz ravno tistih cvetic, s katerimi je venčala
skozi celo leto poljski križ, in angelj po¬
mignil je deklici, ki je pod križem klečala.
Duhoven, ki jo je v njenej bolezni večkratov
obiskal, in kateremu je povedala svojo pri¬
kazen, razložil jo jej je tako-le: Deklica,
ki si jo videla pod križem klečati, si ti
Barbka; angel te že čaka, da bi ti neusah¬
ljivi venec posadil na glavo v imenu kri¬
žanega Jezusa. Tvoja ljubezen do Jezusa
Kristusa na križu, ki si jo s čestenjem
poljskega križa tudi na zunaj razodevala,
postala je za-te nebeška lestvica. Le po¬
trpljenje, potrpljenje! kmalo bodeš vrh te
lestvice. — In v resnici kmalo se je pričel
smrtni boj nedolžnega otroka. Zdajci obrne
deklica svoj pogled na okno in išče z mrt¬
vaškim očesom nasproti stoječi poljski križ,
ki se jej je od žarkov zahajočega solnca
obsijan' v zlatem blesku zasvetil. Pri po¬
gledu podobe se sladko zasmehlja deklica
v sredi pritiskanja smrti, katera seje pri njej
jako vesela in ljubeznjiva kazala, saj bila
je tudi deklica otrok, ki se je ravno spre¬
minjal v angelja; še enkrat nagne svojo
glavico nazaj na zglavno blazinico, podajo

') Heb. 9. 27.

127

jej k ustnicam sveti križ, in kakor kak
otrok zaspi v maternem naročju, tako pre¬
seli se ta deklica tako rekoč v naročju sv.
križa v srečno večnost.

Srečen je, kdor more umreti, kakor
kak otrok! Le potrpljenje, moji pobožni
častilci Marijini, le potrpežljivosti ne zgu¬
biti! Kmalo boste na vrhu nebeške lest¬
vice ! Oh kako sramotljiva je stanovitnost
in potrpežljivost svetnih ljudi v pridoblje-
vanju denarja, časti i. t. d. Kupčevalec pre¬
drzne se stopiti na viharno morje, da bi
si denarja pridobil; vojšak gre srčno v
vojskini hrup, in prenaša strašno vršenje
krogel, da zadosti svojej častnej dolžnosti;
kmetovalec dela v potu svojega obraza, da
si prisluži vsakdanjega kruha. In mi naj
bi križem roke držali, ko gre za to, da si
s potrpežljivostjo zaslužimo nebesa! Ako
uni toliko store za posvetno stvar, ali ho¬
čemo mi manj storiti za neminljivo stvar?

TVIoli tov.

Ti pa, o pi v esveta Devica, zgled in
pomočnica vseli revnih, podpiraj vse
nesrečneže, da ne izgubč potrpežlji¬
vosti, pomagaj malosrčnim, tolaži ža¬
lostne in daj okušati tvojo pomoč vsem,
ki z  veseljem obhajajo tvoj spomin.
Amen;

128

' T

SesfMjsti dan — šesfMjstl svit.

Misli na smrt!

Pobožni Marijini častilciI

Mi vsi potujemo bojevajoCi se po poti
nebeškej, križa proti svojemu cilju, ki ga
nam ga je božja ljubezen odločila. To smo
premišljevali pretekle dni šmarnične pobož¬
nosti. Kdorkoli pa hoče, kristjanji moji, v
kraljestvo zveličanih priti, mora iti skozi
temna vrata smrti, zakaj odločeno je člo¬
veku enkrat umreti in potem sledi sodba 11 .  *)
Ta misel na smrt daja srčnost v bojevanju
življenja, in zavoljo tega daja nam Marija
danes daljni svet: „Misli na smrt 11 !  — Pa
mi boste morda rekli, ali si pa na tihem
mislili: Čemu tako resna tvarina v prijaz-
nej Marijinej pobožnosti? Toda tudi v maju
merjejo ljudje, in če se ozrete proti nebu,
zapazite tudi v prijaznem majniku črne
oblake na nebeškem oboku. Sicer ne mo¬
rem zanikati, da bi ne bilo premišljevanje
smrti resna in žalujoča cvetica sredi ven-
čeka naših majinih premišljevanj; ali ob¬
ljubim vam, da vam hočem smrt od take
strani pred oči postaviti, ki nima nič straš¬
nega na sebi. Tudi Marija, preč. Devica
morala je umreti, in našli so v njenem
grobu le rožice in lilije.

129

Misel na smrt je sveto sredstvo čednosti,
katero nam sv. pismo z jasnimi in tehtnimi
besedami živo priporoča. Že v starej za¬
vezi je bilo rečeno: „V vseh svojih delih

spominjaj se poslednjih reči, in vekomaj ne
hoŠ grešil“.  ‘) In v novi zavezi govori naš
Zveličar: „Tudi vi hodite pripravljeni; ker
oh uri , ko se vam ne zdi, bo Sin Človekov
prišek 1 .' 1 )  Misel na smrt uči nas učenost
in minljivost vseh zemsldh reči prav spo¬
znavati, ter odtrga naše srce od zakladov
sveta, da zamoremo umeti resnico, ki nam
jo apostelj s sledečimi besedami stavlja pred
oči: „Nič narmeč nismo prinesli na ta svet ;
gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti 11 . 3 )
O kako minljiva je človeška visokost, ze¬
meljska moč in posvetna čast! —Dalje nas
obvaruje misel na smrt pred grehom in nas
spodbuja, naj bi si prizadevali za čednost
in popolnomost; zakaj, če je, razun smrti,
na svetu vse minljivo in negotovo, kako ne
bi uporabljal tega kratkega časa svojega
življenja za pokoro ? Da še celo zasmehovalci,
katerim ni bila nobena stvar več sveta,
niso se mogli upreti vtisu, ki ga jim je
vcepil spomin na smrt v njihovo popačeno
srce. In če so se že svetniki božji s strahom
in trepetom spominjali dneva božjega, ni
mari naša sveta dolžnost, da tudi mi zvesto
obračamo podarjene nam dneve in leta našega
življenja v svoje zveličanje, da bodemo en-

') Ekl. 7, 41. ’) Luk, 12, 40 3 ) <  1. Tim. 6, 7,
Mati D. S. 9

130

krat pred sodbo božjo obstati zamogli? —
Spomin na smrt spodbujal je vse pobožne
in pravične še k veči gorečnosti v čednosti,
in še k večemu napredku v dobrem, da!
umetnost svetnikov je ravno v tem obsta¬
jala, da se niso utrudili v neprenehani skrbi
za dobra dela, da so si tako neminljivih
zakladov zasluženja in dobrih del zbirali
za večno življenje. Oni so bili podobni
popotniku, ki čedalje urneje stopa, ko vidi,
da bi ga imela noč prehiteti. Gotovo has-
ljivo je tedaj, spominjati se na smrt; spo¬
min na smrt je izvrstno sredstvo čednosti,
in ravno tako je gotovo, da jih ravno za¬
voljo tega toliko živi v božjej pozablj¬
ivosti, ker se smrti ne spominjajo. Kar si
mora tedaj vsak kristjan želeti, je, da bi
umrl smrt pravičnega, zakaj , draga je v
božjih očeh smrt pravičnega ter srečni so
vsi, ki zaspe v Gospodu,.  Ako pa hočemo
smrt pravičnega umreti, zahteva se od nas,
da tako živimo, kakor si bodemo na smrtni
postelji želeli, da bi bili živeli in da smo
v tacem položaju in v tacih okoljščinah,
da se nam ne bo treba smrti bati. „Čujte‘j
pravi sveto pismo, „da vas smrt nepri¬
pravljene ne najde; še danes zamore Bog
tirjati tvojo dušo tl ,  *) zato se je vprašal sv.
Bernard  pri vsakem imenitnem opravilu:
„Mi je to koristno za večnost  ?“ in še le
potem lotil se je opravila. O krščanska

Mat. 24, 42.

133

duša, seznani se dobro z mislijo na smrt,
na večnost, da se ne boš tresel, ko va-njo
stopiš, ampak da boš udano in zaupljivo
pričakoval uro svoje smrti. — če hočemo
smrt pravičnega umreti, zahteva se, da od
dne do dne močneji prihajamo v veri, upanju
in ljubezni, da  (kakor Tomaž Kempčan
pravi): umremo zunajnemu Človeku in Sivimo
notrajnemu, in tako z nadzemsko svetlobo
obdani blagrujemo časnost.  Na ta način ne
bode za nas smrt strašna, ampak vesela,
in govoriti bodemo mogli s sv. Pavlom,:
Smrt, kje je tvoja zmaga, smrt , kje je tvoje
Želo ?“  *} ,, Kristus je moje življenje in smrt
moj dobicik u .  -) Kakor se solnce, potem
ko je ves dan s svetlobo in toploto napa¬
jalo vso naravo, na večer skrije za „božjo
gnado“, tako lepo in mirno umrje pravični.

Še veličastnejša je misel na smrt, ako
si Marijino smrt pred oči postavimo. Po
ustnem sporočilu vrnila se je bila Marija
z apostolom Janezom iz Efeža  nazaj v Je¬
ruzalem,  kjer je bila od tamošnjih krist¬
janov z veseljem nepopisljivim sprejeta.
Stala je pred njimi, milostna mati božja,
še zmeraj tako revna in priprosta, tako
dobra in ponižna, tako častitljiva in mila!
Toda kmalo imelo se je veselje jeruzalem¬
skih vernikov v največo žalost spremeniti,
kajti Marijine ure so že bile jele potekati,
začela se jej je bližati nemila smrt. Kaj

') 1. Kor. 15, 55. 7 )  Filip. 1, 21.

9 *

132

menite, se je li Marija kaj bala smrti? Pa
česa se je imela bati ona, ki je že davno
prestala največe bolečine in najdražji in
najsvetejši zaklad svoj, Bogu darovala?
Njej se je smrt, kakor sv. Katarini Geno-
veš/ci,  prikazala kot oznanovalka veselja,
kot cilj njenih želja. Kakor hrepeni jelen
po hladnem studencu, tako je hrepenela
njena duša po Gospodu, in zamogla je
vsklikniti z apostolom Pavlom: ..Kristusje
meni življenje, in smrt dobiček ') Ker pa
ni imela strahu pred smrtjo, ni jej bila
tudi grenka. Marija je umrla, toda njena
smrt ni bila navadna. Ni bila namreč zdru¬
žena s trpljenjem in bolečinami, ampak
spremljevala jo je nebeška sladkost, in s
smrtjo prerodila se je v neumrjočo, večno
cvetečo mladost. Plamteča ljubezen do Boga
in neugasljivo hrepenenje po združenju s
svojim božjim Sinom, storila sta jej smrt
tako sladko, kakoršne si je človek še misliti
ne more. In to je ravno, kar dela Marijino
smrt nenavadno. Ona si smrti ni voščila,
da bi tako rešena bila zemskih vezi, ne, da
bi hitreje prejela plačilo za svoje križe in
težave, ni si je želela še celo zato ne, da
bi prejela venec nebeškega veličastva; ni¬
kakor ne! ampak hrepenela je le po njem
samem, po plačevalcu in osrečevalcu, po
Jezusu Kristusu, da bi se ž njim na vekov
veke nerazločljivo zedinila. In v resnici I

') Filp, x, 21.

13S

če duša pravičnega do zadnjega dihljeja
ostane v milosti božji in pravični v ljubezni
božji umre, in če tisti, ki je tako srečen,
za vero in blagor svojega bližnjega dati
življenje, za ljubezen božjo umre, zakaj ne
bi bila Marija, preč. Devica, po ljubezni
božji umrla, kakor je mnenje pobožnih krist¬
janov, saj ona, izvoljenka iz svojega spola,
ni imela madeža na sebi, tedaj tudi smrt
ni imela na njej kazni za kak greh izvršiti?
Zato je bila splošna misel najstarejih cer¬
kvenih učenikov, da Marija ni umrla, am¬
pak zadremala, da tudi ni kakor drugi ljudje
v grobu strohnela, ampak, da je njeno telo
tako ostalo, kakoršna je prej bilo, ter da
je precej po smrti z dušo in telesom vzeta
bila v nebesa. Marijina smrt je pa gotovo
najlepši zgled smrti pravičnega: spomin na
smrt zgubi vso grenkobo, če pomislimo smrt
Marijino. Zakaj kakor je Marija svoje sveto
življenje s sveto smrtjo končala, tako umre
tudi pravični, ki je noč in dan pred očmi
imel božje zapovedi in jih zvesto spolnoval.
Srečen, kdor je neomadeževanega srca in
hodi po potih Gospodovih, zakaj on ho živel,
če je tudi umrl, on ho cvel kakor palmovo
drevo oh potočili in živel v blaženem spominu
od roda do roda.

Ker je pa Marija, poveličana Mati na¬
šega odrešenika, tolikanj imenitniša mimo
nas, ni dosti, da si samo želimo po njenem
zgledu smrt pravičnega umreti, marveč pro¬
siti jo tudi moramo, naj nas ne zapusti ob

134

našej smrtnej ari. Zategadel se ne kličeti
ob smrtnih nevarnostih zastonj imeni Jezus
in Marija, zakaj — kakor je Jezus naše
izveličanje, tako je Marija naše pribežališče
in naša priprošnica ob našej smrtnej uri.
Nekaj posebnega, nekaj čudnega in skriv-
nostipolnega je, da verne duše v vseh sti¬
skah in sosebno ob smrtnej uri njihovo srce
vleče k Marii, ker namreč vedo, daje njeno
srce prenapolnjeno materinske ljubezni, in
da ona, kakor jej je bil Jezus pri srcu,
tudi sedaj v svojej veličastnosti grešnega
človeštva ne more pozabiti. V njenej mir-
nej smrti in njenem poveličanju precej po
smrti nahajamo tolažljivo in gotovo poroštvo,
da bode enkrat našemu dušnemu poveličanju
sledilo tudi telesno.

Pred nekoliko leti bil je v nekem ve¬
likem kopališču med druzimi kopalci tudi
nek mlad mož silno bolehen, kateremu je
zvesto in skrbno stregla njegova pobožna
sestra. Ko je bolezen od dne do dne huje
pritiskala, in njegove moči čedalje bolj po¬
jemale, bila je sesterna največa skrb, da bi
se brat previdil s sv. zakramenti za umi¬
rajoče. Toda mlad mož, ki je, žalibože!
že zgodaj prišel ob vso vero, ni hotel kar
nič slišati o nebeških tolažilih. Duhoven
bil je sicer poklican, a vse njegove prigo¬
varjanje ni nič zdalo pri nesrečnežu. Da
bi vendar omečil trdovratno srce grešnikovo,
šine mu misel v glavo, naj tega trdovratnega

135

grešnika spomni na Marijo in mu reče:
,,Ljubi moj prijatelj, s strahom in žalostjo
gledam, kako hitite brez vse priprave, brez
vse sprave z Bogom v večnost; storite mile
toliko ljubav, da vsaj eno „CeSčeno marijo u
molite k Marii preč. Devici Bolnik molči,
duhoven pa odide. Drugo jutro na vse
zgodaj prihiti bolnikova sestra z veselim
poročilom: „Hvala Bogu pravi: „moj brat
je zopet kristjan in vas , preč. duhovni oče,
vrlo lepo prosi, naj bi ga Se enkrat obiskali 1,1 .
Nemudoma gre duhovnik k bolniku, ki
mu prijazno roko poda 'in pravi: ..Po¬

magajte mi, prečastiti gospod, da umrem
kot kristjan “. Od kod to vaše spreobrnenje ?
vpraša ga duhovnik. »Poslušajte, moj 1 j ubi go-
spod“, odgovori bolnik, „ko ste bili včeraj od
mene odšli, pregledoval sem iz dolgega časa
nekoliko moje knjige, med katerimi zapa¬
zim tudi molitvene bukvice. Vzamem jih
brezmiselno v roke, jih prebiram in pre¬
biram, kar zadenem na besede, ki mi jih
je moja pokojna mati v spomin na prvo sv.
obhajilo zapisala, s katerimi me ravno v
Marijino varstvo izročuje. Ko sem te be¬
sede svoje nepozabljive matere prečital,
spomnil sem se vseh zlatih naukov, ki mi
jih je dajala, spomnil sem se svojih obljub,
pa tudi svojih strašnih pregreh. Vera in
nevera ste se v mojem notranjem vojskovale,
padem na koleno, in po tolikem času sem
zopet molil, in sicer eno „Češčenomarijo“.
Bilo mi je tako pri srcu, kakor da bi mati

136

z menoj molila, jaz pa sem zraven nje jokal.
Naposled zadremljem, potem ko sem bil od¬
molil in se zopet enkrat kakor v svojih
otročjih letih prekrižal. Ko se zbudim, po¬
molim zopet nekoliko s trdnim sklepom, k
Bogu nazaj se povrniti* 1 . Tako je govoril
bolnik ter z ganljivo pobožnostjo prejel svete
zakramente. Malo pred smrtjo zbudi se iz
sladkega spanja in zaupije s prijaznim po¬
gledom in z razprostrtimi rokami: „Mati,
mati! 11  Potem se zopet mimo vleže ter za¬
spi sladko v Gospodu izgovarjaje besede:
„Ave Marija  — čeŠčena Marija  /“

Pobožni Marijini častilci! Kaj hočem tej
povesti še dodajati? Nič druzegane, kakor
srčno željo, da bi se nobeden iz med nas
ne pogubil, ampak dg bi vsi, če tudi ne
smrt pravičnega, umrli vsaj smrt spokor¬
nega grešnika, in da bi se na našem grobu
zamoglo reči: Izbojeval seje  en zemeljski
■popotnik in število nebeških porebivalcev se
je pomnožilo; en bolnik je manj na svetu ,
en svetnik več v nebesih!

Molitev.

O Marija, pribežališče grešnikov!
nikar me ne zapusti ob uri, ko bode

137

jelo oko mi mračiti in mrtvaški pot
liti po obrazu, o takrat se me usmili,
ljubljena Mati, in sprosi mi stanovit¬
nost v zadnjem boju, ter usmiljenje
pri tvojem božjem Sinu meni rev¬
nemu grešniku! Amen.

Sedemnajsti dan — sedemnajsti
svet.

Bodi vesel!

Pobožni Marijini častilci!

'Včeraj smo pa prav resno tvarino pre¬
mišljevali, danes hočemo pa na kaj vese¬
lejšega obračati svojo pozornost. Večkratno
misel na smrt ne sme namreč spremljati
črno in kalno tuhtenje, ampak spomin na
smrt bodi vesel; kajti ravno veselo srce
daja človeku srčnost in pogum na njegovem
potovanju na potu križa. Ravno zavoljo
tega nam pa danes daja Marija, izvirek
vsega našega veselja, daljni svet: „Bodi
vesel ! 11  — No, boste pa morda rekli; ta
svet. je vendar v prehudem nasprotju s vče¬
rajšnjim! Ali vendar ni temu tako, dragi
moji! Prava pobožnost ima tudi na sebi

138

značaj veselosti. Da pa še bolj zapopademo
visoki pomen Marijinega dobrega sveta:
„Bodi vesel ! 11  hočemo si ga nekoliko bolj
natanko ogledati.

Krščanska pobožnost ne obstaja v ne¬
priljudnem in nenavadnem obnašanju ali v
kacih posebnih termoglavostih. So nekateri,
ki menijo, da kdor koče pobožen biti in
kot tak pred svetom veljati, mora se čisto
od sveta odtrgati, kisle obraze delati ter
neprenehoma moliti in zdihovati zavolj pre¬
greh človeštva. Oh v kako žalostni slepoti
žive vendar taki svetohlinci! Oh kako ško¬
duje taki katoliškej stvari, ker s svojim
osornim in nenavadnim vedenjem potrjuje
očitanje nasprotnikov naše sv. vere, kateri
nas z mračnjaki, s kalivci veselja, s klopo-
uhi, potuhnjenci in hinavci pitajo. Nikakor
to ni pobožnost, kakoršno tirja Bog od nas.
Katoliška cerkev ne ljubi otožnosti in kla-
vernosti, kajti za to tiči gostokrat kaj dru-
zega, kakor pobožnost. Sad sv. Duha je:
ljubezen , veselje, mir , potrpežljivost, miloba ,
dobrosrčnost , velikodušnost , zvestoba , zmer¬
nost, zdržnost in čistost;  sploh vse, samo
klavernost ne. Nikjer ne priporoča sv. evan¬
gelij klavernosti in potuhnjenosti ali hinav¬
ščine, pač pa pravi: „Veselega darovalca

ljubi Bog 11 ,  ') in apostelj pravi: „ Veselite se,
Še enkrat rečem, veselite  se“. 2 ) Podlaga kr¬
ščanstva je ljubezen, je-li mari osorna in

o 2  Kor. 9, 7. 5 ) FU. 4, 4.

139

kalna? Ne, ne, krščanska pobožnost nima
nič čudnega na sebi in krščanska vera ne
dela človeka mračnega in zamišljenega, za¬
kaj dela krščanstva so dela ljubezni.

Krščanska pobožnost nima ne le nič
mračnega na sebi, ampak je izvir radosti
in veselja. Zakaj Jezus Kristus, edinorojeni
Sin božji, zadušil je prekletsvo, katero je
bilo grebu sledilo in seje nebeškemu Očetu
samega sebe v spravni dar daroval na lesu
križa za ves človeški rod. Od tega časa
zginil je z sveta jok in stok ter zdihovanje
po odrešeniku, ves svet se je napolnil z
veseljem in mirom, in po Kristusovem vsta¬
jenju doni od dne do dne, od enega kraja
do druzega sveta vesela „Aleluja“, veselite,
se in od veselju pokajte, zakaj to je dan ,
ki ga je Gospod naredil!  Krščanska vera
nas sedaj lepo pomiruje in tolaži ter naše
srce napolnuje s pravo radostjo. — Popra-
šajte le zgodovino preteklih časov! Kaj je
dajalo srčnost neštevilnej trumi mučencev,
da so sred največega trpljenja in najhujših
muk veselega srca prepevali Bogu hvalne
pesmi? Kaj druzega, če ne vera, in sicer
vesela, radostna vera? Zakaj stanovitnost
v veri, opira se na veselost in radost vere.
Vzemi komu veselje do vere, kmalo bo se
sim ter tje majajočemu trstu podoben. V
ozir tega je človek čisto podoben otroku.
Otroče čuti se srečno toliko časa v pokor¬
ščini do staršev, kolikor časa ga navdaja
veselje do spolnovanja te svoje nedolžnosti;

140

kakor hitro pa začne otroku pokorščina pri¬
hajati težavna in zoprna, preč je s srečo
otročjih let. Ravno tako je s trpljenjem
in veseljem tega sveta. Kdor prenaša svoje
trpljenje v stanovitnej veri, gotovo ga bode
zveličalo. To je čisto naravno! Ako ti je
Bog veselje poslal, pravi ti vera: „ Veseli
se, toda veseli se v Gospodu 11 .  *) Ti pošlje
Bog križe in težave, zopet ti pravi vera:
„Bog ti jih je poslal, zarnore ti jih zopet
odvzeti Bog daja in odjemlje, vse iz lju¬
bezni. V veselju in trpljenju daja verni
kristjan hvalo Bogu, ko pravi: „ Gospodovo
ime bodi  česčeno". 2 ) Tako tedaj prenaša
verni kristjan težave in veselje, katero ga
navdaja z božjim mirom , kateri ves um pre¬
sega  3 ) in kakoršnega svet ne premore. To
je krščanska veselost in radost.

Odkod izvira tedaj krščanska veselost?
Iz vere, in ravno zavoljo tega ne more ne¬
vernež nikdar vesel biti, če bi tudi vsakor-
šno veselje sveta užival.

Vzrok, da se dandanašnji tako malo kr¬
ščanske veselosti nahaja med vernimi krist¬
jani, je tako imenovani vesoljni svetni bol,
za katerim boleha tudi veliko „ omikanih ali
izobraženih 1 '. To je bolest, ki si jo večidel
ljudje sami delajo s tem, da si vsako naj¬
manjšo reč tako k srcu vzamejo, da se jih
kar solze posilijo, kakor hudobno in poredno
otroče koj strašen jok zažene, če se ga le

') Fil. 4, 4. 9 Job. 1,. 21. 9 Fil. 4, 7.

141

dotakneš. Taki ljudje so tako občutljivi,
da se za vsako neprijetno besedo tako vzne¬
mirijo, da v tej poparjenosti vse veselje
zgube, in se še celo v tej obupnosti sami
sebe šiloma kančajo. Oglejte si še enkrat
take svetne ljudi, ki še vrh vsega nobene
vere nimajo, in povejte sami, ali ne pohe-
šajo oni glave večkrat in še veliko gloho-
keje, kakor se to kristjanom vernim natveza.
O koliko mora pač prestati človek na sveti,
ki hoče enkrat srečen biti! Prenesti mora
gostokrat temni pogled, trde in hude besede,
preganjanje, obrekovanje i. t. d. Vse to boli.
Vrh tega je svet nestanoviten kakor vreme;
kogar danes časti, ga jutri, križa, in pozabi
vse njegove zasluge čez noč. Saj tudi ni
čuda, če brezverni posvetnež postaja temen,
tih, malobeseden, odljuden in če glavo po-
beša. — Ne tako pravični, ..ki iz vere živi u .  ’)
Mirnega in jasnega obraza uda se osodi nestal¬
nega in premenljivega sveta, ker ima v Boga
obrnjeno svoje oko proti nebesom, ker ima
nebesa nad seboj, a svet pod seboj. To ravno
kaže in žlahtni vero kristjana in sveto moč
krščanstva, da človek, če tudi med svetom
živi, vendar ž njim ne pogine, da svet
uživa, kakor bi ga ne užival.

Prava veselost, kakor smo se prepričali,
opira se tedaj na trdno krščansko vero, na
čisto mirno srce, in na zvesto z vršenje svo¬
jih dolžnosti. To veselje povzdiguje dušo

') Gal. 3, 14.

142

nad temne megle vesoljnega svetnega bola
in daja jej okušati kaplico onega veselja v
nebesih, kjer ne bo več ne bolečin ne solza.
O da bi vsi kristjanje skrivnost prave sreče
mogli zapopasti, da bi sovragom vere po¬
božnost svojo tudi od prijetne strani kazali;
na ta način bi gotovo več dobrega učinili,
kakor s kislimi obrazi in svojo odljudnostjo.
Če  je že resnica, da en sam nezadovoljnež
deset nezadovoljnežev stori, je gotovo ravno
tako res, da en sam v resnici vesel človek
celo rajdo srečnih ljudi k sebi privabi, da
se solnčijo v njegovej blagodejnej bližavi.

Pred tristo leti živel je v Kirnu nek du¬
hoven, ki se je vse svoje življenje goreče
trudil s pastirstvom; in ta duhoven bil je
sv. Filip Neri,  ustanovitelj Oratorjanov.
Od ranega jutra do pozne noči opravljal je
službo božjo, bodisi da je v spovednici
tolažil zgrevane duše, uboge otroke pod-
učeval, bodisi da je bolnike in jetnike ob¬
iskoval, ter tako vsestransko svojo ljubezen
do bližnjega djanski kazal; in vse to oprav¬
ljal je veselo iD z veliko gorečnostjo. Ali z vsim
tem težavnim in mnogostranskim delova¬
njem sv. Filip vendar še ni bil zadovoljen.
Vsakdanja skušnja ga namreč je učila,
da mladi ljudje pri živosti svojega tempe¬
ramenta, pri vzburjeni krvi in pri svojej ne-
skušenosti, lahko na krive poti zajdejo, ako
nimajo kacega dobrega prijatelja, ki bi jim
z zgledom in z modrim svetom na strani stal.

143

Zatoraj je zbiral okoli sebe kaj rad mladino,
da jo je podučeval, jej dajal zmeraj kaj opra¬
viti, da bi jo tako pred hudim obvaroval.
Gostokrat peljal je cele trume mladenčev
na hrib Janikul,  z katerega se je odpiral
krasen razgled čez celo rimsko mesto. Tu
so smeli mladenči igrati se v nazočnosti
svojega učenika. Ko so se nakateri včasih
zgledovali nad vpitjem in vrišem, ki ga je
mladina delala, igraje se, odgovoril je mirno
svetnik: „Če tudi sekajo drva na mo¬

jem hrbtu, da te ne grešet 1 .  Potem se je
usedel sred-nje na zeleno trato ter jim pri¬
povedoval marsikaj koristnega, in jih vedno
spodbujal k pobožnemu življenju. Ako je
sv. Filip Neri  katerega izmed mladenčev
videl, da se je kislo in žalostno namuzoval,
ga je kar na rahlo udaril prek glave z be¬
sedami: ,, Vesel bodi u ;  tudi je trdil, da se
veseli ljudje ložje dajo pripeljati na pot
čednosti, kakor čmerni in žalostni. Zarad
tega je bil on zmeraj veselega in prijaznega
obraza, na katerem so se odsevali žarki
njegove čiste in vesele duše. Nad njim so
se spolnile besede sv. pisma: „Sad sv. Buha
je veselje in mir in božje kraljestvo ne ob¬
staja v jedi in pijači , ampak v pravičnosti
in radosti sv. Duha.

Da gotovo! pravo pobožnost morata ra¬
dost in veselje spremljati. Zakaj kakor se
rosa v solnčnih žarkih kot najžlahtnejši
biser, bleskeče, in kakor se nedolžnost v

'144

očeh otroka smeja, tako navdajo radost
in veselje vemo srce in jo osrečuje s zve¬
ličavnimi občutljeji in s svetimi sklepi. Za¬
voljo tega nam kliče Marija v prijazni majini
pobožnosti na proti dobri svet: „Bodi vesel
In v resnici! saj ima tudi majina pobožnost
značaj radosti in veselja na sebi. Glejte,
kako se travniki venčajo s cveticami, in
kako krasno so se bila drevesa odela s
cvetjem, katero napolnuje nas zemske po¬
potnike s prečudno prijetno in sladko dišavo!
Tako hočemo tudi mi podobo deviške ne¬
beške matere, katere kot vzrok in izvirek
našega veselja pozdravljamo, v tej pobož¬
nosti ovenčati s cveticami v znamenje svoje
srečne in vesele pobožnosti. Obračamo se
tedaj v vseh položajih svojega življenja na
Marijo, ki nam je veselje nebes in zemlje
rodila, Jezusa Kristusa, in ki nam jez be¬
sedo in djanjem kazala, kako moramo ve¬
selje in žalost prenašati.

Naša duša naj z njo poveličuje Gospoda,
da je tako velike reči storil nad njo. Da
veseli se krščanska duša, da si tako srečna,
rojena biti v sv. veri ter vsklikni z navdu¬
šenim glasom: Moj je Gospod , kaj želim

že več?

145

Molitev.

0 Mati našega veselja! sprosi nam
milost, da z veselim srcem služimo
Bogu, da pridemo enkrat k tebi, o
dobra Mati! v nebesa uživat neskočno
veselje, ki nam ga je ljubi Bog pri¬
pravil že od začetka sveta. Amen.

Premagaj ljubezen samega sebe!

Pobožni Marijini častilci!

Doslej smo se lahko prepričali, da ima
nebeška pot, po katerej moramo hoditi, svoje
prijetnosti in svoje težave. Največa težava
je pač za človeka, podvreči svojo voljo božji
volji tako, da bi zamogli reči: „Gospod ne
moja, ampak tvoja volja naj se zgodi “/
Kakor gotovo je glavni pogoj krščanske po¬
polnosti, da zadene človek sladek jarm Je¬
zusa Kristusa na-se, ravno tako gotovo je
največi zadržek popolnosti, če se mu pro-
tivi ali ga s sebe otresa. Čudno je! so
ljudje, ki naenkrat kažejo toliko gorečnost
v službi božji, kakor da bi hoteli na hip
svetniki postati, pa se nad vsako slamnato

Mati D . 3 . 10

146

bilko »podtikajo, t. j. nad vsako najmanjšo
stvarjo, ki jim ni po volji, ali nad katero
osobnega dopadajenja ne najdejo, pohujšu¬
jejo. Da gotovo, samoljubje tako strašno
preslepi človeka, da zgreši pravi nebeški
pot, in se čisto oddalji od svojega cilja.
Gotovo je tedaj svet, ki ga nam danes daja
Marija prav, prav dober: „Premagaj ljubezen
samega sebe"!

Iz med vseh slabosti in nepopolnosti,
katerim je podvržena človeška natura, ni
nobena tako globoko ukoreninjena, kakor
nečimurnost. Zaleze se v človeka, in tukaj
je. Še celo pobožne duše niso brez nje in
zavoljo tega je to preslepljenje najnevarniše
izmed vseh. Marsikaterikrat ima kaj človek
za sveto gorečnost, pa ni nič druzega kakor
strast, grdo samoljubje in preslepljena ne¬
čimurnost. O koliko ljudi, ki so srečno
prestali skušnjo britkosti in preganjanja, se
jih je že spodtaknilo in palo na cvetličnem
travniku časti in slave, katero jim je svet
prepeval. Hvala je velika sovražnica po¬
polnosti, zakaj čast in hvala stori človeka
nečimurnega, nečimurnost prevzetnega, pre¬
vzetnost pa hodi pred padcem. Morda me
pa boste začudeno prašali: „Kaj nam za to,
če nas ljudje hvalijo? ali hočemo ljudem
ukazati, naj bodo tihi ?“ To bi ne bilo pri¬
stojno in bi tudi nič ne pomagalo, pa tudi
nepotrebno bi bilo, če si v stanu le toliko
premagati se, da človeške hvale ne boš
višje cenil kakor človeško grajo, in da sodbo

147

božjo stavljaš nad sodbo človeško. — „Mo-
ramli tedaj vsako hvalo zaničevati? 1 ' Tudi
to ne, zakaj zaničevati mora se samo hudo,
t. j. greh; hvala sama na sebi ni pa nič kaj
hudega, zarnore celo pravična in zaslužena
hiti. — „Kaj naj tedaj storim ?“ vprašaš, krist¬
jan moj. — Odgovarjam ti čisto ob kratkem:
Stori to, kar jeMarija storila. Ona ne išče hvale
in slave, pa je tudi ne zaničuje, marveč sprej¬
me jo s hvaležnim srcem in daja jo nazaj tiste¬
mu, komur gre, Gospodu Bogu, ko pravi: „ Po¬
veličuj moja duša Gospoda “. ') Tako stori
tudi ti. Vsa hvala, vsa čast, vsa slava ne
gre nam, ampak Bogu, v katerem živimo
in smo in od katerega vsak dober dar pride.
Tako je delal apostelj, ki pravi: „Mene pa
Bog varuj , da bi se z družim hvalil, kakor
s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa,
po katerem je meni svet križan in jaz svetu 11 .  2 )
Naše geslo naj bode: Vse k večej časti!
zakaj kdor ima druge namene pri svojem
djanju in nehanju, je že prejel svoje plačilo.
Tako mišljenje nas varuje nečimurnosti in
samoljubja ter stori, da nas človeška
hvala ne prevzame, graja pa malosrčne ne
stori.

Boljega sredstva zoper rastečo nečimur-
nost ga pa ni, kakor ponižnost, katera je
ravno v tem, da človek, spoznavajoč svojo
nezmožnost in potrebo pomoči božje, Bogu
■čast daja ter da se tim globokeje pred Bo-

0 Luk. 1, 46. Gal. 6, 14.

10 *

148

gom ponižuje, čim višje Bog človeka v svoji
milosti povišuje. Razumi me dobro, kristjan
moj! Jaz nimam til pred očmi one preti¬
rane pobitosti, katera se dela kakor da bi
bila ponižna, v resnici pa ni, da, včasih
kaže se za to ponižno, da nasiti skrivno
prevzetnost. Ponižnost ne obstaja v tem,
da človek svoje zmožnosti, prednosti in
milosti, ki jih je od Boga prejel, zakriva,
ampak v tem, da vkljub vsem svojim pred¬
nostim spoznava svojo odvisnost in ničevost,
jo prav zapopade in vedno pred očmi ima.
Ponižni človek govori pri vsakej novej mi¬
losti, ki jo od Boga prejme: „Po milosti
božji pa sem to, kar sem, in njegova milost
v meni ni bila prazna, ampak sem vež ko
vsak njih delal; toda ne jaz, ampak milost
božja z menoj 11 bil sem slab, pa pogledal
si, o Bog, z nebeških višav na-me in si
me pokrepčal. Tako je tudi govorila Ma¬
rija, ki je čednost ponižnosti tako krasno
s svetim zaupanjem v sebi združevala: »Po¬
veličuj moj duh Gospoda, ker se je ozrl na
nizkost svoje dekle u . a ) Marija preč. Devica,
ne vidi druzega na sebi, kakor nizkost
dekle; vse, kar je, kar ima in kar bo imela,
vse to nima iz sebe, ampak iz Boga, kateri
se je milostno na-njo ozrl. Taka ponižnost
obvaruje človeka pred nečimurnostjo.

Človek, v čegar srcu kraljuje ponižnost,
premaga lahko ne samo v sebi nečimumost,

‘) I. Kor. 15, 10. -) Luk. 1, 48.

149

ampak uapolnuje tudi njegovo notranje s
zadovoljnostjo, katera je čisti izvirek one
veselosti, o katerej smo včeraj govorili. Še
enkrat ponavljam. V tej notranji zadovolj¬
nosti, v tej niirnej veselosti, katera ne išče
samega sebe. ampak Bogu samemu daja
hvalo, tiči znamenje prave pobožnosti.
Žalostna, mračna, samoglavna pobožnost
nima nobene cene. Tudi ni ne kristjanska,
ne katoliška. Ali nima vzroka pobožni krist¬
jan biti veselega srca in se srečnega šteti ?
Jaz zapopadem, zakaj brezvernež, ki se je
sam seboj, s svetom in z Bogom sprl, žalostno,
obupno in pobešeno nosi svojo glavo, ne
se več brineč za svet in njegove dobrote;
umejem, zakaj ne najde človek, ki ga
ga vest noč in dan peče in grize, nikjer
počitka, zakaj temnega obraza ves božji
dan, kaj tuhta zamišljen v samega sebe.
Ali tega ne more razumeti, kako more
kristjan ponižne in mirne vere, čiste vesti,
ki daja Bogu kar je božjega, cesarju kar
je cesarjevega, žalosten biti? Ako se kaka
hiša v nebesa že tukaj na svetu spremeni, ne
more ob enem tudi pekel v njej biti; tu
mora pač kraljevati radost in veselje. —
Tega se prepričamo tudi nad Marijo: »Po¬
veličuj moja duša Gospoda u !  je vskliknila
ter pristavila besede: »in moj duh veseli se
v Bogu, mojem Zveličarju 11 !  Ali slišite Ma¬
rijo? Potem ko je Bogu dala čast, veseli
in raduje se njena duša, poskakuje od ve¬
selja ne zavoljo časti, katera jo je doletela,

150

ampak zavoljo časti, ki Bogu gre in v ka¬
terega voljo se je popolnoma udala. Da, v
resnici, iz prave udanosti v božjo voljo
pride vesela zadovoljnost, katera je pravo
nasprotje slavohlepne nečimurnosti. Kakor
je iz rečenega jasno, je Marija za nas naj¬
lepši zgled, kako naj človeško nečimurnost
s ponižnostjo premagujemo in kako žarno-
remo po premagani samoljubnosti in uda¬
nosti v božjo voljo priti do notranjega ve¬
selja in radosti. Mislite si le Marijo, kako
gre čez hribe obiskat svojo teto Elizabeto.
Ko stopi v hišo svoje žlahtnice, zavzame
se Elizabeta, ko zagleda Mater božjo ter
od spoštovanja in začudenja navdana vsklikne
polna radosti: „Odkodto, da me pride Mati
mojega Gospoda obiskati ?“ Blagoslovljena
si med ženami, blagoslovljen je sad tvojega
telesa.  ,,O srečna si Marija , da si vero¬
vala'd  ') In Marija? Polna ponižnosti
povzdigne svoje misli k Bogu in kot vredna
hči kraljevega proroka odgovori Elizabeti
s hvalno pesmijo, katera presega ozir lepote
in veličastnosti vse svetopisemske psalme
in z besedami začenja, iz katerih smo se
danes veliko naučili: „ Poveličuj moja duša
Gospoda in moj duh se veseli v Gospodu
mojem Zveličarju , da se je ozrl na nizkost
svoje dekle 11 !  Ona ne išče svoje, ampak
božje hvale, polna je ponižnosti in otroč¬
jega zaupanja, in ravno zavoljo tega je

0 Luk. 1, 45.

151

srečna, čez vse srečna. Ta veličasten zgled
imejmo tudi mi vsikdar pred očmi, da bo¬
demo tako navdani z mirnim zaupanjem v
Boga in veselo zadovoljnostjo.

Sred divjakov brazilijanskih sezidali so bili
nekdaj goreči jezuitiarski misijonarji cerkev,
posvečeno Mariji preč. Devici in sv. Ksa-
veriju. Nek P. Cataldino,  mož trdne, goreče
vere in zaupanja vodil je to stavbo (zidanje).
Nekega dne, ko so se bili delavci ravno
dela lotili, dobi naenkrat žalostno poročilo,
da bode kmalo cela četa divjih Indijancev
prihrula, misijonarje pomorila in začeto zi¬
danje pokončala. Ubogi pater, kateri je le
malo delavcev najetih imel, ozre se v tej
svojej stiski proti nebesom in reče mimo:
..Volja božja naj se zgodi P  potem ukaže
delavcem mirno naprej delati. Ko se je
to stotniku ali poveljniku divjakov na¬
znanilo, se sila začudi, obme se nagloma
s svojo divjo druhaljo, ter z groznim
strahom beži. Ko vidi misijonar nevarnost
odvrnjeno, povzdigne svoje roke proti ne¬
besom in zapoje poln svete radosti: ,,Ma-
gnificat 11 , poveličuj moja duša Gospoda in
moj duli se veseli v mojem Zveličarju.

Tako dogodbo imenuje svet navadno ču¬
dež. Jaz pa rečem k temu da in ne; čudež
je, zakaj, če nam Bog ne pomaga, smo vsi
zgubljeni; čudež ni, zakaj ponižnost in
trdno zaupanje v Boga daje nam zmago nad

152

vsemi našimi sovražniki, naj pridejo od
kodarkoli hočejo. Že v stari zavezi berem:
„Molitev ponižnega oblake predere , in se ne
utolaži, dokler se tj e ne približa , in ne od¬
stopi, dokler je NajviŠi ne pogledal 1 .. J )

Pobožni Marijini častilci! storimo tedaj
danes trden sklep, da hočemo vse k večej
božjej časti opravljati in trpeti, da se tako
polasti naših duš sveto zaupanje v Boga in
s tim rajska radost. Ne dajte, da bi se v
vaših srcih globoko ukoreninila nečimurnost,
kajti ona prežene iz srca človeškega vse
vaše čednosti, ali jih pa vsaj hudo zmanjša.
Posnemajte Marijini svet: „ Premagaj lju¬
bezen samega sebe 11 !  Poveličujmo tedaj tudi
mi preč. Devico, ker nam je že toliko kras¬
nih naukov dala te Šmarnice, poveličujmo
jo v sveti gorečnosti, da se njena slava od¬
meva po vsem svetu, in od roda do roda
razlega.

Molitev.

O ,,Mati dobrega sv4ta!“ ti preljub-
Ijena Očetova hči, ti presladka Sinova
mati, ti najčistejša nevesta sv. Duha,
bodi češčena in hvaljena vekomaj!
Amen.

') Sirah 35, 2t.

153

m

Ekv&taajstl daa —

Bodi previden v občenju z ljudmi!

Pobožni Marijini častilci!

Mi živimo na svetu, kateri je za nas,
kakor smo se dosedaj prepričali, poln ne¬
varnosti ; vsem ne moremo uiti, ker že en¬
krat živimo in moramo živeti na svetu.
Velika kršanska modrost pa je v tem, da
živimo na. svetu, kakor bi na njem ne
Živeli in da uživamo ta svet. kakor da bi ga
ne uživali. 1 )  — Ena največih nevarnosti za
človeka je pa občenje (pajdaštvo) z ljudmi.
Na vsak način je pa to občenje z ljudmi
dostikrat prav spodbudljivo in prijetno
in mikavno. V občenju eden z družim učimo*
se eden druzega zpoznavati. častiti, spošto¬
vati in ljubiti, v občenju z druzimi ljudmi
se velikrat dosti dobrega in lepega naučimo,
ter dana nam je tudi prilika, kaj dobrega
storiti. Pa pri vsem je vendar prav go¬
tovo, da zamore to občenje tudi prav ne¬
varno biti. Kako tedaj ? ali se naj čisto
izogibljemo vsakej človeškej družbi V Ne,
pravi „Mati dobrega sveta“. Bodi kakor
bučela, katera tudi iz strupa med srka;

'pl. Kor. T, 31.

154

uporabljuj občenje z druzimi v tvojo lastno
in druzih izoliko in duševno korist; le na
to pazi, da zraven ne pokvariš svoje duše:
„Bodi previden v občenju z druzimi ljudmi u !

Previdnost v občevanju je posebno po¬
trebna mladini. Mladež se ravna sploh po
zgledu onih, s katerimi občuje; podobna je
nežnej rastlinici, katero vsaka najmanjša sapi¬
ca zmaja; podobna je mehkemu vosku, v ka¬
terem se koj vsak vtis pozna. Kakor drugi,
s katerimi mlad človek občuje, govori, meni,
da ima tudi on pravico tako govoriti; po
mišljenju druzih se navadno ravna tudi
mišljenje mladine; kakor vidi druge živeti,
tako misli, da mora tudi ona. Ker sploh
mladini manjka še zdravega presojenja, so
jej zgledi druzih vodilo, po katerem se po¬
tem v vsem svojem djanju in nehanju ravna.
— Sveto pismo pa še pravi: „0 uti in misli
človeškega srca so že od njegove mladosti k
hudemu nagnjeni;  zakaj naturna živost mla¬
dostnih let, mladostna radovednost združena
z lahkomiselnostjo, spodnetijo še hitreje ogenj
raznih strast, y  in odprejo tako vrata zape¬
ljevanja. — če še vrh vsega tega mladež
vidi slabe zglede nad odraščenimi, katere
ima v svojej priprostosti za bolj previdne in
skušene, niso potem mari vtisi v priprostem
srcu še veliko globokeji in nevarniši! Ali
se je potem takem čuditi, če mladež vse po¬
snema, kar vidi nad odraščenimi? Kar pa
nevarnost slabih zgledov še neizmerno po-

155

vekšuje, je to, da mladež poskuša to, kar
nad odraščenimi zapazi, samo enkrat, am¬
pak da potem zmeraj in zmeraj tako dela,
dokler iz večkratne vaje ne postane navada,
iz navade pa druga natura. Pregovor pravi:
„Kar se je Janezek navadil, to Anže zna 1,1 .
Oh koliko mladih ljudi je že pogubilo svoje
duše, ker so tako nesrečni bili, da so imeli
priliko v občenju z druzimi ljudmi navleči
se strupa slabe nravnosti in nespodobnega
vedenja! Ali nima tedaj „Mati dobrega sveta“
prav, če kliče mladini: Bodi pervidna v
občenju z druzimi ljudmi ? Ta previdnost
v občevanju s svetom pa ne tiče samo
mladine, ampak tudi odraslih. Previdnost
odraščenih pa je v tem, da se vsega,
kar bi imelo za mladino pohujšljivo biti, v
njeni pričujočnosti z največo skrbjo ogib¬
ljejo. Vsaka beseda, ki se v pričo otrok go¬
vori, naj bode dobro premišljena, vsako
djanje mora tako biti, kakor tirja nravnost.
Če se že po besedah Pavlovih nesramnost
med kristjani še imenovati ne sme, koliko
bolj zadeva še to svarjenje vse pre¬
govore, ki jih imajo odraščeni med seboj v
pričo otrok, ker je nevarnost v tem pri-
merljeju tim veča, čim bolj si navadno
mladina take nesramnosti vtisne in vcepi
v mladostno srce. Pogovori, kateri bi sicer
v drugih okoliščinah ne bili tolikanj nevarni,
morejo mladini strašno nevarni biti, n. p.
zaničevanje vere in zasramovanje vsega,
kar je svetega, sovraštvo do duhov-

156

ske in deželne gosposke, katerima je mla¬
dina spoštovanje in pokorščino dolžna. Se
hujše pa je, če odrasli z očitnim grešnim
djanjem, z brezvestnim prelomljenjem božjih
in cerkvenih zapoved, in z družim strastnim
ravnanjem pohujšujejo mladino. Gorje otro¬
kom, ki morajo živeti med ljudmi, ki ne
gledajo na to, pa tudi gorje odraščenim,
kateri zanemarjajo to previdnost in tako
mlade duše tako rekoč more in davijo!
— Še skoro bolj pa zadeva previdnost mla¬
dino v občenju s sovrstniki. — Najlepši ldnč
mladeži je sveta nedolžnost, pa ravno tej
proti največa nevarnost v tovaršii s sovrst¬
niki. Strasti namreč, katere še tako rekoč
spe v mladem človeku, prerade hitro zbude
se v zaupnem občenju, in hitreje hakor za¬
paziš, nastane iz male iskrice strašansk
plamen! Kako potrebna je tedaj tu previd¬
nosti! Če kje, velja tukaj pregovor: ,,Kdor
nevarnost ljubi , se v njej pogubi 11 . Povej
mi s kom hodiš, pa povem ti, kdo in kaj
da si.  Gostokrat pa more branje slabih in
pohujšljivih knjig še več škodovati, kakor
občevanje z nesramnimi ljudmi, zakaj oboje
vzbuja in redi nesramne želje, omekuži srce
in slabi voljo. Oh, komu ne krvavi srce
pri pogledu razbrzdane in že z vsemi hudo¬
bijami seznanjene mladine! Li mar ne za¬
služi zapeljivec nedolžne mladosti, da bi se
mu mlinski kamen na vrat obesil in se po¬
topil v globočino morja f ‘)

•)  Mat. 18, 6.

157

Ker se pa človek pri vsej previdnosti
in občevanju z grešnim svetom ne more
odtegniti, priporočuje se kot branilo posebno
ponižnost, čuječnost in sramežljivost. Po¬
nižnost izvira iz poznanja svojih lastnih
slabost, katera stori, da človek samemu sebi
preveč ne zaupa, ampak išče potrebne po¬
moči pri Bogu. Zatoraj pa Bog ponižne
zmeraj podpira s svojo milostjo, da se ne dado
omamiti od hudobnega sveta. Nasproti
se pa nečimurna, prevzetna duša, katera
hrepeni le svetu dopasti, kmalo pogubi;
zakaj prevzetnežem se zoperstavlja Bog , in
prevzetnost hodi pred padcem,.  Cim veča
je naša slabost in čim bolj proti nevarnost
občevanja, tim veča mora biti tudi čuječ¬
nost in previdnost. „Cujte in molite “, opo¬
minja Gospod, ,,da ne padete v skušnjavo;
duh je sicer voljan, toda meso je slabo 11 . J )
Čuti morate nad svojimi mislimi, čuti nad
gibanjem svojega srca, čuti nad svojim je¬
zikom, očmi in ušesi, čuti morate nad ose¬
bami v vašem obližji. Oko in uho sta tako-
rekoč vhod, skozi katerega se zaleze greh
v človeško srce. Zavoljo tega je dal stvarnik
duši sramožljivost za angela varha, kateri
opominja in svari, žuga in kaznuje po tem,
kakor prote duši nevarnosti v občevanju z
druzimi. Sramožljivost kaže se tudi na
zunaj po tihosti, poštenosti, po dostojnosti
v govorjenju, obnašanju, hoji in sedenju in
po hitrem begu, če žuga čednosti nevarnost.

') Mark. 14, 38.

158

Zarudeči zavoljo vsake nespodobne šale, in
svari po hudi vročini na zarudelih licih pred
grehom, obrne se preč od priliznjenih besed
in lažnjivih obljub, s katerimi hudobni ljudje
tega angela nedolžnosti si prizadevajo spod¬
riniti. Belo in čisto, prijazno in ljubeznjivo,
lilii enako oblači ta čednost človeško dušo,
katera ni z minljivimi zakladi, ampak z
neprecenljivo krvijo Jezusa Kristusa od¬
kupljena. Z eno besedo: iz tega čistega,
čuječega in ponižnega krščanskega duha in
mišljenja poganja ona prava pobožnost, vsled
katere ima človek zmeraj Boga pred očmi,
da se zamore v občevanju z ljudmi vsa-
katerega spola in vsakatere starosti ne samo
previdno vesti, ampak ga tudi stanovitnega
v dobrem ohrani, da zamore z nedolžnim
Jožefom v vsakej skušnjavi reči: „Kako bi
mogel jaz toliko krivico storiti in grešiti
zoper svojega Bogaf 1

V nekem kraju je živel mladeneč, kije
bil prav prebrisane glave, pa tudi nenavadno
pobožen. Bil je vsem lep zgled, in veselje
ga je bilo videti, ko je molil v cerkvi. Ko
seje približal čas, da bi zapustil svoj rojstni
kraj in gre v mesto v šolo, umre mu nagloma
dobri oče, ki gaje še malo pred svojo smrtjo
resnično po očetovsko podučeval. „Ogibaj
se 11 ,  tako mu je med drugim govoril, „ogi-
baj se vsacega občevanja s hudobnimi ljud¬
mi , kakor strupenih gadov , da sam hudoben
ne postaneš Z ganjenim srcem je mladenič

159

obljubil očetu, da ne bode njegovih naukov
nikdar pozabil, in se zmeraj po njih ravnal.
— Toda ni ostal mož beseda. Nekoliko
časa bil je v mestu tako nedolžen, kakor
je poprej bil; toda kmalo ga ni bilo več
spoznati. Ni ga kinčala več gorečnost do
molitve, ne več poštenost. Namesto v cerkev,
zahajal je v nevarne kraje, v igrališča in
nesramne krčme, v slabih in nevarnih to-
varšijah iskal je svojega veselje. O ubogi
mladeneč, kako daleč si zabredel v tako
kratkem času! Občevanje z razuzdanimi in
hudobnimi ljudmi zapeljalo ga je v strašne
pregrehe in kmalo postal je brezbožen za¬
peljivec nedolžnosti. — Ko njegova pobožna
mati zve, da poprej tako pobožni sinek,
sedaj strašno razujzdano živi, preliva
britke solze, moli noč in dan za njegovo
spreobrnjenje, ter mu piše listek, v katerem
ga spominja besed umrjočega njegovega
očeta, in obljub, ki jih je delal očetu na
smrtni postelji. Pismice ni bilo brez vspeha.
Vest se mu je zbudila in mu začela oči¬
tati njegovo sedajne pohujšljivo življenje,
začel je spoznavati strašen svoj stan, zjoče
se in hipoma sklene, dati slovo vsem raz¬
uzdanostim, in boljši človek postati. Zdajci
pridejo njegovi hudobni pajdaši k njemu ter
ga vprašajo, zakaj je tako žalosten? Mla¬
deneč jim vse od kraja pove. Hudobneži
pa mu zasmehovaje govore: „Kake terc-
jalije so to! Uživaj svojo mladost v veselju
in zadovoljstvu, ko star postaneš, delal boš

160

lahko pokoro O moj Bog, koliko duš so
je že časno in večno pogubilo po tacih hu¬
dobnih govorih, po nevarnem občevanju iu
po satanskih umetnostih zapeljevanja! Mla-
deneč se da zopet po svojih goljufnih pri¬
jateljih preslepiti, začne zopet obiskovati
stare hiše pregrešnosti. se dalje ž njimi
brati in pajdaši, in od tod je prišlo, da je
bil njegov stan čedalje hujši in žalostneji.
Kar naenkrat tako nevarno zboli, v  da se
je bilo bati za njegovo življenje. Žalostna
mati sama gre ga obiskat. Ali kako se
prestraši, ko ga vidi kot koščeno smrt vsega
nemirnega in obupljivega ležati na smrtni
postelji! Mati ga prosi in zarotuje pri
božjem usmiljenju, naj sedaj v se gre
in ga zroči varstvu preč. Device Marije, ki
je zdravje bolnikov in pribežališče grešnikov.
Kakor je za veliko druzih, tako je bila tudi
za tega mladenča bolezen njegova sreča, za¬
kaj sedaj spoznal je prav svoj žalostni dušni
stan, obžaloval svoje hudobno in pohujšljivo
življenje, in uporabil še ostanek svojega
življenja za pokoro in poboljšanje. O kako
sladke solze veselja je mati prelivala,
ko ga je slišala glasno govorit besede: „0
moj Bog, kam bi bil prišel, ko bi bil umrl
v svojih grehih; odslej hočem se gotovo
poboljšati, in s popolno resnobo k Bogu na¬
zaj povrniti se 11 .

Pobožni Marijini častilci! Učimo se
iz tega zgleda, kako more tudi občenje z
grešniki hasniti njim samim in nam, ako

161

smo pravega duha. Bežimo pa tudi pred
slabimi tovaršijami, kakor pred tatovi in
roparji, zakaj najdraži biser, ki ga imamo,
je naša neumrjoča duša. Ne pohujšajmo
nikogar, in bodimo previdni v občevanju z
druzimi. Bodimo stanovitni v veri, ki je
največa bramba zoper vse hudo.

Ti pa Marija, pribežališče grešnikov,
varuj nas hudih tovaršij in slabih
zgledov, ter nam sprosi milost, da se
tukaj na zemlji spokorimo, da se nam
ne bode treba enkrat večno pokoriti
v peklenskem brezdnu. Amen.

Molitev

K*ti D. S.

11

162

Usmili se grešnikov!

Pobožni Marijini častilci! '

Srečen, kdor živi v naročju edino iz-
veličalne sv. matere hatoliške cerkve! Vsa
sredstva so mu na ponudbo, s katerimi more
zveličati svojo dušo in doseči svoj namen.
Sicer nam ne manjka skušnjav in nevar¬
nosti, ker živimo med zapeljivim svetom, toda
če le spolnujemo Marijini svet, in če smo
previdni v občevanju z ljudmi, bodemo z
božjo pomočjo že premagali vse nevarnosti.

Ni pa zadosti, da človek sam na-se misli
in si samo svoje zveličanje zagotovlja, am¬
pak krščanska ljubezen, katera zapopade
vse ljudi brez razločka, zahteva, da si pri¬
zadevamo tudi za zveličanje družili, posebno
onih, kateri je najbolj potrebujejo. In ti
so neverci in grešniki,  Zatoraj se pravi krist¬
jan nikdar ne bode ogibal še celo nevercev
ne, marveč si bode prizadeval na vse kriplje
po svojih verskih čednostih in modrosti be¬
sedi, da bi jih za vero, za čednosti, za ne¬
besa pridobil. Modri svet, ki ga nam daues
Marija daja, glasi se: Spreobrni grešnike in
nevernike!

Dolžnost krščanske ljubezni je, skrbeti
tudi za zveličanje druzih in se usmiliti

163

grešnikov, da bi se spreobrnili in poboljšali.
Zakaj tudi grešnik je božja stvar, ki ga je
Jezus Kristus odrešil, naš bližnji in sicer
prav nesrečen bližnji, ki potrebuje naše po¬
moči. Bog sam noče, da bi se le ena sama
duša pogubila, ampak da bi vsi dosegli
večno zveličanje. Kdor zamore tedaj k
otenju kake duše kaj pripomoči, ne spolnuje
samo božje sv. volje, ampak skazuje na ta
način svojemu bližnjemu največo dobroto
in največo ljubezen. Okoliščine zamorejo
nanesti, da je človek po pravici dolžen po¬
magati zabredlemu svojemu bližnjemu. Kdor
je namreč pohujšal kako dušo, in jo za¬
peljal v greh, je njegova sv. dolžnost, Bogu
ukradeno dušo zopet k Bogu pripeljati.
Vendar danes nočemo o tem tu govoriti,
ampak o dolžnosti ljubezni do bližnjega,
vsled katere imamo zmotijence in grešnike
nazaj k Bogo zavračati, po besedah sv. pisma,
ki pravi: „Kdor grešnika vrne od njegove

krive poli , bo rešil njegovo dušo smrti in
pokril veliko število grehov “. ’) Ta dolžnost
daja se na raznovrstne načine izvrševati,
zakaj prilika k temu ponuja se nam povsodi.
Zdaj v prijateljskem pogovoru o veri —•;
dobra beseda najde tudi dobra tla; spod¬
budne, lepe nravne knjige, kijih izposoduješ
svojemu bližnjemu, mu zamorejo veliko ko¬
ristiti, ravno tako ljubeznjivi opomini, bra¬
tovsko ali očetovsko svarjenje, ali prijateljska

Jakob 5, 20.

11 *

164

pomoč na pravi način in ob pravem času,
more srce grešnikovo ganiti in skorjo nje¬
govih pregrešnosti predreti. Blagor mu,
kdor je tako srečen, da je eno samo dušo
rešil za nebesa! Ni je na zemlji srečnejše
zavesti mimo te! pa tudi ne bolj neusmiljenih
besed, mimo teh: „Kaj me brigajo drugi;
jaz imam sam saboj dosta opraviti 11 .

Dolžnost grešnike in nevernike za čed¬
nost in vero pridobljevati veže vse kristjane,
sosebno pa duhovne, predpostavljene in tako
imenovani pobožni spol. Položaj, v katerem
je ženski spol v družbenem življenju, in
sosebno v krščanstvu, je tako časten kakor
imeniten. Kraljestvo krščanskega ženskega
spola je kraljestvo krščanske nravnosti, ali
lepega krščanskega vedenja. Ženskam je
izročeno apostolstvo pobožnega, čistega,
lepega obnašanja in spodobnega vedenja,
in ravno zato nimajo ženske skrbeti samo
za hišni blagor, ampak morajo tudi gojiti
družljive čednosti in jih varovati. In
v resnici! krščanski ženski spol je že od
prvih časov sv. katoliške cerkve do današnjega
dne tako zvesto svojo nalogo izvrševal, da
ga je jela sv. cerkev častno ,,pobožni
spol 11  imenovati. Ni ga naroda, ni je
dežele na širocem svetu, da bi se ne
imela ponašati s kako svetnico? Se-li ni
morda gostokrat sv. vera ravno po srčnih
in stanovitnih ženskah razširjevala in ohra¬
nila? O koliko mož ima se zahvaliti svojim
pobožnim materam, da so prišli k luči sveti

165

vere, popustili pregrešno življenje in prišli
na pot krščanske nravnosti in čednosti! G
koliko žen je že pobožno in goreče molilo
za svoje može! Gotovo od pobožne žene
in matere prihaja vsa nedolžnost in sreča
cele družine. Kar pobožna mati svojim
otrokom od Boga in njegovega kraljestva
vcepi y  mlada srca, to požene globoko in
široko korenine. In če pozneje korenine
zlatih naukov in lepega zgleda poparijo
krivi nauki in slabi zgledi hudobnega sveta,
poženo vendar zopet ob svojem času, začno
zopet zeleneti ter donašajo sad večnega
življenja. Ako si je Bog v srcu matere
postavil altar, je vsa hiša veža božja!

Ne čudimo se nad tem. Ženske v tem
oziru namreč previdno ravnajo s duševno
dedšino Marije in jo pridno goje. Ona, preč.
Devica in Mati, ki je postala po svoji trdni,
nekaleni veri in po sv. pokorščini rešiteljica
vesolnega človeštva, zapustila je vsem de¬
vicam in materam, najkrasnejši zgled, kaka
sv. gorečnost naj jih vodi v skrbi za rešenje
tolikih duš. Znamenito je, da so se na
posebno častenje Marije Device, kakor po-
samne osebe, tako celi narodje pokristjanili.
Povsodi, kjer se je jelo Marijino ime spozna¬
vati in častiti, napočil je — kakor z jutranjo
zarjo — dan svetlobe in milosti, zginile so
temote pregreh in zmotnjav, kokor se gotovo
za jutranjo zarjo izza gora zlato solnce pri-
smehlja. Slavjanski, romanski, germanski,
madžarski in drugi narodi izročevali so se

,166

Marijinemu varstvu, in z njenim častenjem
in z vero povrnila sta se v družine, krščan¬
ske občine in cele dežele, red in krščanska
nravnost. To je zgodovinski pomen Mariji¬
nega častenja. Z blagoslovom križa stoji
na enaki stopinji v vseh delih sveta zmaga
Marijina. Zato so se in se še pobožni
misijonarji, kateri od goreče želje gnani
gredo v daljne čezmorske svetove, da bi
nevernikom oznanovali sveti evangelij, pred
vsem izročujejo v Marijino varstvo, ker le v
njem vidijo poroštvo dobre prihodnosti in
dobrega vspeha svojih težavnih misijonov.
In kakor je Marija odrešenja jutranja zarja,
ravno tako so v resnici pobožne žene po¬
roštvo, jutranja zarja srečne prihodnosti.
Kjer žene posnemajo veličastni zgled Marije,
kjer zapopadejo in umevajo svoje poslanstvo,
svoj misijon, kjer vero in nravnost zasevajo
,v družinskih krogih, tam vsiplja blagoslov
križa na vse strani svoje blagodejne žarke.
Ako bi se imela kedaj nesrečna dežela,
kjer je poprej tekla zibelka krščanstva, a
se sedaj turšk polomesec bleskeče, zopet
pokristjaniti, zgodilo se bo to le tedaj,
če bodo vzhodne žene kedaj prišle do spo¬
znanja one dostojnosti in časti, za katero se
imajo zahvaliti Marii, le tedaj bode sijala
tudi njim in vsej deželi iz nebeških višav
jutranja zarja zveličanja, ter časne in večne
sreče. Zavoljo tega je pa tudi zastonj in
brez vspeha vsa civilizacija in reformacija
v izhodu, brez podlage krščanstva, zakaj
trohleno drevo ne more obroditi sadu.

167

Pobožni častilci Marijini! o koliko sreč-
neji smo mi v primeru z onimi nesrečnimi
deželami in narodi, kateri še tavajo v temoti
aevere in strašni senci smrti! Žatoraj pa
tirja že ljubezen (lo bližnjega, da vsi, kolikor
nas je tako srečnih, biti v noročju sv. edino
izveličavne. cerkve, vsak po svoji moči sto¬
rimo svojo dolžnost, da se božje kraljestvo
na zemlji čedalje bolj širi, da z eno be¬
sedo spolnujemo Marijini svet: ,, Usmili se
grešnikov  /“

V glavnem francoskem mestu Parizu,
kjer se čednost in pregreha, vera in ne-
verstvo v obilnej meri razodevajo, nahajate
se jetnišnice z bolnišnico združena ..St. La-
zarij-  imenovana. V to jetnišnico zapirajo
ženske hudobne, tatinske in vlačugarske,
kjer morajo za kazen hote ali nehote de¬
lati raznovrstna dela, je pa tudi ta bolniš¬
nica hiša pregrehe, stoka in največe nesreče,
v katero se jemljo ponočne, vlačugarske
ženske, okužene z najgršimi in najnevar-
niširni nalezljivimi boleznimi. Okoli trinajst
sto nesrečnih žensk je tu zaprtih, ki so v
tri vrste ali razrede razdeljene. V prvem
razredu so take, ki so v prvo prišle na ta
nesrečen kraj; v drugem one, ki so že ene-
krate bile zasačene, in v tretjem so pa ne-
poboljšljivke. Zenska je angeljček, dokler
sluzi Gospodu Bogu, če šepa spridi in spači,
je hujša kakor hudič.  Strašen je pogled
nevkrotljivih žensk, ki so v posebni jetniš-

168

niči zaprte, vsa sredstva poboljšanja: lju¬
bezen in ojstrost, plačilo in kazen, molitev
in milost — vse vse je zastonj pri teh žen¬
skah, nobena reč se ne prime njihovega
spačnega, trdovratnega in kamnitega srca.
Udale so se grehu, in vsled tega so postale
služabnice in podložnice greha,, kateri tira
svoje sužnje, kakor se žival pelja v mesnico,
v večno pogubljenje. Te nesrečne ženske
ne mislijo več na to, kako bi se dal jarem
greha otresti, ampak prepevajo in delajo
hrup in dirndaj, divjajo in kriče, da človeku
strah in groza presune mozeg in kosti. —
In kaj menite, kdo streže tem nesrečnim
stvarem? kdo jih straži, kdo jih vodi in
oskrbljuje ? Oh, zdelo se vam bo skoraj ne¬
verjetno, nedolžne stvari so, sestre od ^Ma¬
rije in Jožefa “ so, bratovšina, ki je nalašč
za to vstanovljena bila, da bi sestre te bra¬
tovščine ..Jožefa in Marije 1 '-  stregle v jet-
nišnicah popačenim in hudobnim ženskam.
Večjega nasprotja si ne more človek mi¬
sliti, kakor se nahaja med belo obleko ne¬
dolžnih nun in sivim oblačilom pokorjenk
ali kaznjenk, večje razlike si misliti ni,
kakor je med ono nedolžnostjo, ljubeznijo
in izročitevjo samih sebe in med temi ve-
limi in zdivjanimi obrazi. In v te nravno
okužene prostore se dado ti angeli polni
ljubezni do bližnjega prostovoljno zapreti
za celo življenje, polno truda, mrtvenja in
zatajevanja samega sebe, dokler jim smrt
plačila za vse to ne podeli. „Toje  se ve da u

169

rekla je častitljiva prednica samostana ne¬
kemu obiskovalcu, „to je se ve da za ne¬
vernike zastavica, toda vera nam jo ugane.
To je moč vere, zakaj z vero premoremo vse.
In tako Sivimo tukaj v veri med temi ne¬
srečnimi zgubljenimi ženskami, kakor v vrtu,
polnem najlepših dišečih cvetic.

Bog ne daj, pobožni častilci Marijini,
da bi kar naravnost kacega nesrečnega
grešnika brez usmiljenja obsodili, tem bolj
pa zahvaljujte Boga, ako vas je obvaroval
padca. Ako smo mi, kristjanje moji,
tako srečni, da smo od prve mladosti
v naročju edinoizveličavne svete cerkve,
ni to naše zasluženje, ampak posebno delo
božje milosti. Zatoraj se nočemo samo za¬
hvaljevati iz globočin svojega srca za to
Gospodu, ampak hočemo tudi si na vse
kriplje prizadevati, da tudi drugi, ki niso
udje naše sv. cerkve, ali pa dalječ od¬
daljeni od nje, pridejo k luči sv. vere, s
poti pogubljenja na stezo večnega življenja.
O da bi zapopadle posebno posnemovalke
Marijine, žene in matere prihodnjega rodu,
svoj visoki poklic v družinskem življenju,
kot varhinje družinskega reda in javne
nravnosti, svojim družinam in vsemu občin¬
stvu svetile s krasnim zgledom trdne vere,
pokorščine in ljubezni.

170

Molitev.

0 Marija, pribežališče grešnikov,
pomoč kristjanov! sprosi pri Bogu, da
bi žarek milosti božje in jutranja zarja
krščanske vere posijala tudi v one
temne kraje, v katerih je še toliko
naših bratov v ternoti nevere; sprosi
jim milost, da pridejo tudi oni k spo¬
znanju pravega Boga in resnice, da
bodo z nami en hlev in ena čeda. O
da bi se vsi k tebi obračali, nebeška
gospti, ki vse odevaš s solncem mirti,
in ki imaš ves minljivi svet in sedmo-
glavega zmaja greha pod svojimi no¬
gami ! Sprosi nam milost, nebeška
kraljica, prave krščanske ljubezni do
ubozih, trpečih in do grešnikov, da
bi jih s krotkostjo in milosrčnostjo
pripeljali na pravo pot, da bi te potem
vsi, Kraljica nebes in zemlje, v ne¬
beških prostorih gledali od obličja v
obličje in se s teboj na vekov veke
veselili. Amen.

171

Ecl©iiad¥®js@tl im.  —

Mvajssts svet.

Spoštuj postavo in gosposko!'

Pobožni Marijini častilci!

človek potova skozi življenje s tem na¬
menom, da bi dospel v višje, svetejše, ne¬
beško življenje, ter ima ta svet bolj za tujo
deželo, kakor za svojo pravo domovino.
Bilo bi pa božjej volji nasproti, ako bi se
človek na tem svetu ne hotel podvreči jav¬
nim državljanskim postavam, ki se tičejo
državljanskega reda. ..Dajte Bogu, kar je
božjega 11 ,  pravi večna resnica, \,in cesarju,
Jcar je cesarjevega^. ') Človek v gorečnosti
za nebesa in za zveličanje duš nikakor ne
sme prelomljevati državljanskih postav, do¬
kler niso božjim navedbam ravno nasproti ,
on ne sme se tudi pregrešiti zoper spošto¬
vanje gosposke. Dober in pravi kristjan
spoštuje zapovedi, kakor jih je Marija, ka¬
tera je bila še celo poganskim postavam
pokorna v vseh rečeh, ki niso bile naravnost
zoper božje zapovedi. Premišljujmo tedaj
danes Marijini svet, ki se glasi: ..Spoštuj

postavo in gosposko “/

o Luk. 20, 25.

172

Ako bi moral človek sam za-se odločen
od vsega sveta živeti, kako težko bi mu
bi mu bilo, skrbeti samemu za telo in dušo.
Zato je Bog neskončno modri vse tako vredil,
da žive ljudje skupno, da se eden druzega
podpirajo, in delajo tako za občni blagor.
Po večnem božjem sklepu bi se ve da imela
biti ena sama človeška družba, v katero bi
bili vpisani ljudje vesolnega sveta, imela
bi biti ena sama družba, in sicer vesoljna
krščanska cerkev.  In kako bi bil srečen ves
narod že tukaj na. zemlji, ko bi se posa¬
mezni njegovi udje v vsem djanju in nehanju
pobožno in pravično ravnali po Jezusovih
naukih! Ne bilo bi ne skrivnega ne javnega
pretakanja krvi, ne skrivnih ne javnih spletek
in krivic, ne bilo bi nobene goljufije, no¬
benih pravd in nobenih prepirov. Toda, ker
ne pripadajo vsi ljudje k pravej katoliškej
cerkvi in ker žali bože! tudi pravoverni
kristjanje ne spolnujejo vselej božjih zapoved:
je že od nekdaj Bog, vladavec vesoljnega
sveta, v svojej premodrej previdnosti tako
uredil, da naj raznovrstna ljudstva in narode,
da naj posamne dežele vlada določna go¬
sposka po dotičnih zakonih, ki vežejo kakor
posamne, tako vse državljane sploh. Dežel¬
nemu vladarju in po njem postavljenej go¬
sposki je Bog ižročil oblast, dajati postave,
ter skrb, da se spolnujejo, prelomljevalci
pa kaznujejo. V teh postavah mora vsak
državljan imeti poroštvo hrambe zoper na¬
pade in krivico, ki mu jo utegne kedaj

173

hudoben človek storiti. „ Vsak Človek",  piše
apostelj, „bodi višje j oblasti podložen; ni
namreč oblasti od drugod , kakor od Boga;
katere pa so, so od Boga postavljene *)
Kavno zavoljo tega piše se pa vladar „po
milosti božji u , in ni ga človeka, ki bi mu
postavno zamogel oblast vzeti, ker je ravno
ni od ljudi, ampak od Boga prejel.

Iz tega izvirajo dolžnosti, katere vežejo
vsakaterega krščanskega podložnika v oziru
njegovih od Boga postavljenih viših, nam¬
reč : spoštovanje, pokorščina in molitev. —
Spoštovanje — zakaj gosposka je od Boga
pooblaščena, vse zaukazovati, kar utegne
biti v prid narodov. V nekem obziru na-
domestuje tedaj gosposka Boga, in vsled
tega ne sme spoštovanje do gosposke samo
na zunaj kazati, ampak prihajati mora iz
dobrega srca. Že v sv. pismu beremo: „Bojte
se Boga in spoštujte kralja".' 1 )  — Pokor¬
ščina, — saj ona je ravno očitno znamenje
spoštovanja, ki ga imamo do svoje gosposke.
In sicer moramo radi, točno in vsak čas
ubogati gosposko, dokler nam take reči za-
ukazuje, ki se skladajo z našo vestjo, ver¬
skim prepričanjem in z božjimi naredbami.
„Pobožni moramo biti",  pravi apostelj, „ne
samo zavoljo strahovanja , ampak tudi za¬
voljo vesti".  3 ) Kristjan ne poprašuje dolgo:
zakaj ta, zakaj ona postava? on se nima
za modrejšega mimo naprejpostavij enih, ter

j Rim. 13, 1. r )  I. Petr. 1, t7. ’)  Rim. 13, 5.

174

ne sodi njihovih naredeb po kakem pre¬
drznem načinu, namreč podvrže se vselej,
mnenju naprejpostavljenih, bodisi to v godnih
ali neugodnih postavah v oziru njihove ostro¬
sti. S to pokorščino in spoštovanjem zdru¬
žuje kristjan še molitev za svojega vladarja
in predpostavljene; zakaj ti potrebujejo obil¬
nega božjega razsvetljenja in obilne pomoči,
da zamorejo svoje velike dolžnosti točno spol-
novati v blagor deželi in k sreči svojih podlož¬
nih. ,,Prosim vas tedaj piše apostelj, pred
vsemi rečmi , da naj se opravljajo prošnje,
molitve, priporočenja in zahvaljenjd za vse
ljudi, za kralje, in vse oblastnike, da bi
mirno in pokojno živeli v vsej pobožnosti in
Čistosti, zakaj to je dobro in dopadljivo pred
Bogom, našim Zveličarjem “ , ).

V zavesti, da je Marija zavetnica in pri¬
bežališče vsega življenja, so že od nek¬
daj ljudstva in narodje, tako podložniki
kakor naprejpostavljeni, zatekali se pod njeno
mogočno hrambo, na čelu naša ljuba do¬
movina, katoliška Avstrija. Že od prvih
stoletij sem, je Marijino častenje pri nas se
nekako udomačilo, in podoba nebeške ma¬
tere ne kinča samo naših cerkva in naših
pohištev, ampak bleskeče se tudi na ban¬
derih in zastavah. Komur bije domoljubno
srce, mora pač vsak biti hvaležen veličastnej
zavetnici Avstrije, Marii, da je ravno ona
bila, ki jo je v hudih stiskah na čuden na¬
čin rešila strašne nesreče in pogina. V

0 I- Tim. 2, 1—3,

175

resnici Marija, preč. Devica, zasluži častno
ime: „Patrona Avstrije “, ..patrona ali var-
hinja Avstrije", zakaj, ko se je mislilo, da
je Avstrija od vseh zapuščena, je ona imela
nad našo domovino razgrnjen svoj bram¬
bovski plajšč. Porok temu sta dva praznika,
katera praznuje z nami vesoljna katoliška
cerkev v spomin na prečudno varstvo Ma¬
rijino, pod katerim je bila Avstrija oteta
silnih sovražnikov. ,.Roženkranska nedelja “
v spomin na pomorsko zmago pri Lepantu
nad turškim polomescem, 7. oktobra 1571, in
praznik ,,Ime Marija ", v spomin osvobodenja
Dunaja obsedanja Turkov, 12. sept. 1683.
To pričajo tudi neštevilne cerkve in božje
poti, katere se v našej milej domovini na¬
hajajo ; in slednjič so glasne priče nešte-
vilni spominki, kipi in malarije, ki se skoro
po vseh avstrijskih mestih, ob vseh glavnih
cestah, po vseh hišah, po vseh hribovih in
dolinah Mariji v zahvalo za podeljeno po-*
moč ob uri stiske postavljeni. Tako se raz¬
vija pred našimi očmi podoba Marije, naše
nebeške varhinje in pomočnice, in kdo ne
bi ganjenega srca in s povzdignjenim glasom
v lavretanskih litanijah molil: Marija, po -
moč kritsjanov , prosi za našli

Ko je še bilo veliko nemško kraljestvo'
edino v veri, potovalo je veliko Nemcev
vsako leto v Rim, da bi molili na grobeh
prvakov aposteljnov sv. Petra in Pavla ter
se poki onili Petrovemu namestniku, sv. očetu,

176

rimskemu papežu. Zato pa je v Rimu leta
1399 sezidal nek pobožen Nemec Janez
Peter iz Dortrechta  veliko poslopje, za pre¬
nočišče in preskrbljišče v Rim prihajajočih
Nemcev, in nek klerik iz paderbornske
Škofije, Peter Niemski  z imenom, je še s
svojim premoženjem povekšal ta blagodejni
ustav. Temu poslopju je bila kmalo po tem
še prizidana nemška narodna cevkev, kije
posvečena materi božji. Tudi se je usta¬
novila nemška bratovščina, katera se za¬
vezuje moliti in druga dobra dela opravljati
na korist svojih živih in umrlih soudov!
Ker se je za verne duše toliko molilo in
darovalo, imenovali so potem ta „hospic“
s cerkvijo vred: „S. Marija de anima u ,
kakor se še dandanes imenuje. Grb „Anime“
je že iz starodavnih časov presv. Devica
z božjim dedetom Jezusčekom, sedeča med
dvema klečečima podobama, kateri pred¬
stavljate verne uboge duše pod prerutami
nemškega orla. Pokrojitelj te naprave je
vsakratni Avstrijski cesar. Koga bi ne ganil
ta grb „Mati božja z Jezusčekom ?“ saj nebo
ne premore imenitnejše stvari, kakor Marija,
katere sin nas je prišel rešit na svet greha
in večnega pogubljenja.

Pobožni Marijini častilci! Kjer se vije
Veliko slavevencev okoli Marijine podobe, ne
sme ga manjkati tudi venca pravega domo¬
ljuba. S hvaležnim srcem spoznavajmo, da
je Marija zavetnica naše mile domovine,
bodimo trdni v veri, katero smo podedovali

177

od svojih praočetov in jo hrabro branimo pred
vsemi napadi današnjega svobodomiselnega
sveta. Z vero je. ravno taka, kakor ž ne¬
dolžnostjo; kdor je ne brani, jo izdaja in
z nogami tepta! Živimo vselej tako, da bode
Marija zmiraj rada ostala naša varbinja.

Molitev.

O Marija, sprosi nam milost pri
svojem božjem Sinu, da bi živeli v
ljubezni in miru, v slogi, edinosti in
pravičnosti vsi narodje med seboj.
Varuj našo milo domovino vseh vna¬
njih in notranjih stisk in nevarnost!
(5uj nad duhovsko in deželsko go¬
sposko, da pospešujejo vse, kar je k
božji časti in naši Časni in večni sreči.
Varuj vse stanove, služabnike sv. cer¬
kve, hrabre vojščake, zveste in domo¬
ljubne uradnike, pridne državljane,
varuj vse pridne in pobožne kmete,
hišne očete in matere in vso njihovo
družino, vse njihove otroke, na katerih
slovi cela prihodnost. O sveta naša
varuhinja, raztegni nad nas vse svoj
brambovski plajšč in nas blagoslovi.
Tebi priporočamo vse svoje djanje in
nehanje, naše življenje in našo smrt.
Amen.

Mati D. S.

12

178

Vse za Jezusa!

Pobožni Marijini častilci!

Dosedanji Marijini svetje so se tikali
tega, kar nam je storiti in opustiti, da za¬
varujemo svoje duše zveličanja; zadevali so
sredstva, s katerimi zamoremo v vseh po¬
ložajih življenja izvrševati to, kar je Bogu
dopadljivo in duši v dosego njenega cilja
neobhodno potrebno. Naslednji svetje, ki
jib bomo še v teku tega meseca od Marije
slišali, se bodo pa ozirali in nanašali na
nagib ali nagon vsega našega djanja, in na
sredstva, s katerimi nam je mogoče to gibno
moč zmeraj delavno v nas obraniti. Povod
vsemu našemu djanju in nehanju mora da¬
jati čast in hvala božja; iz ljubezni do Boga
moramo opravljati dobra dela, katera so
ravno pod tem pogojem zaslužilna za večno
življenje. Bog se je pa razodel po svojem
sinu, Jezusu Kristusu, kateremu se imamo
zahvaljevati za odrešenje in posvečenje.
Kakor je Marija svoje dni v Kani Galilejski
ob priliki ženitvanja starešinom rekla: „Kar
vam bo on  (Jezus) rekel, to storite tako
nam ona tudi danes daja enaki svet: „Vse
za Jezusa “/

179

Jezus je vse  za nas. On je sprava za
vse grehe vesoljnega sveto; po njem za-
dobivamo pri pravi spokornosti odpuščanje
grehov, odpuščanje časnih in večnih kazni,
pri njem tolažbo v trpljenju in vse potrebne
milosti, katerih potrebujemo v vojskovanju
proti sovražniku našega izveličanja. Kamor¬
koli obrnemo svoje oko v božjej veži, po-
vsodi je Jezus. On je za nas začetek , sreda
in konec  vsega. On je naša pomoč v pokori,
naša tolažba v britkostih, naša podpora v
skušnjavi; z eno besedo: ni nič dobrega, nič
svetega, nič lepega, nič veselega, da bi ne
bil on s svojim služabnikom. —• In sicer je
Jezus vse za nas iz gole ljubezni. Za vsa-
cega iz med nas vseh je prelil svojo sv.
kri in pripravljen bi bil še enkrat priti z
nebes na zemljo in umreti še enkrat za
za vsacega, ko bi to potrebno bilo. — Da
še več, on je v naši sredi in ima naj veče
veselje bivati med človeškimi otroci. Če so
nebesa samo zato nebesa, ker je Jezus v
njih, zamogli bi se na posled čuditi, zakaj
bi se ne bil svet že v nebesa spremenil, ker
Jezus tudi na zemlji biva. Oh, to prihaja od
tod, ker nam je pripuščena nesrečna oblast,
žaliti ga. Vzemite to iz sveta, in hipoma
so nebesa tu. Sedaj zapopadem, zakaj so
nekatere pobožne duše nagnjene zakrament
presv. Rešnjega Telesa s zaupnim pogledom
premišljevati. To je znamenje goreče po¬
božnosti, katera se s hvaležnim srcem vsega
spominja, kar je Jezus iz ljubezni do nas

12 *

180

storil; da je prišel ne samo zato, da bi
grešnike rešil, ampak da bi tudi za-nje
umrl, da ni samo ustanovil sv. cerkev, am¬
pak nam tudi presv. zakrament ljubezni
njegove v večni spomin zapustil. Vse to je
storil Jezus za nas in sicer edino iz tega
vzroka, da bi si našo ljubezen naklonil.

Se mar preveč od nas zahteva, ako nam
daje Marija ta dobri svet: „Storite vse za
Jezusa  ?“ t. j. kar storiš, o kristjan, opravi
vse v trdni veri v Jezusa Kristusa, ki ti je
z besedo in djanjem pokazal pot k večnemu
življenju, v zaupanju nanj, ki nam je s svojo
smrtjo vse milosti pridobil, in iz ljubezni do
Jezusa, ki nas je do smrti ljubil, z eno
besedo: vse stori h veSi njegovi časti.  —
Pa me morda poprašaš, kako se more to
zgoditi ? Poslušaj me! Moli ali delaj , voj¬
skuj se ali počivaj, trpi ali umiraj:  zmeraj
in povsod veljajo besede aposteljna, ki pravi:
„Vse karkoli delate z besedo ali v djanju,
vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa ,
in zahvalite Boga in očeta po r>jem li .  ') vselej
govori: Jezus tebi Sivim, tebi umrjem, tvoj
sem Siv in mrtev.  Nanj bi morale biti obr¬
njene vse naše misli in želje, on bi nam
moral biti vodilo pri vsem našem djanju in
nehanju, naše najljubše in prijetnejše opravilo
bi morala biti skrb za množenje njegove
časti in slave. — Toda oh, presladki Jezus,
kaj smo storili do danes za te, za tvojo

') Kološ. 3, 15.

181

čast. Se ozremo na kak sv. križ, pa nas
komaj nekoliko gane. Slišimo veliko o tvo¬
jem trpljenju, pa suho ostane naše oko in
mlačno naše srce. Poklekujemo k molitvi,
ali komaj smo v stanu četrt ure svoje misli
na te, o Jezus, obrnjene imeti. Gremo v
tvoje svetišče, in se komaj priklonemo pred
tvojim tabernakeljnom. Ob to so redka,
slaba znamenja naše ljubezni! Ubogi Jezus
Kristus!  imel je navado izgovarjati sv. Al¬
fonzi, ubogi Jezus Kristus! kdo misli nanj ,
kdo se briga za njegovo čast in slavo. —
In vendar je tako prijetno mu služiti, zakaj
ta služba daje duši angeljski značaj. Za¬
hajajoče solnce z vsemi svojimi bleskečimi
barvami, zvezdnato nebo, gore z vsem svo¬
jim kinčem, in morje z vsem svojim bogast¬
vom, dišeči travniki s svojo krasno zeleno
in pisano obleko, oni vsi niso na pol tako
lepi, kakor ena sama duša, ki v trpljenju
navadnega življenja v tej dolini solz Jezusu
iz ljubezni služi. In nas bi ne ganila božja
ljubezen, ki od srca do srca hodi, da bi
kje vnela kako srce? Oh, storite vendar
kaj iz ljubezni do Jezusa! Vsako djanje,
naj bode na, videz še tako svetno: kakor
hitro se iz dobrega namena stori, je zasluž¬
no in Bogu dopadljivo. Vse za Jezusa se
pravi toliko kakor: vse iz ljubezni do Je¬
zusa, vse k njegovej časti.

Kar je Jezus za nas storil, in kaj imamo
mi za Jezusa storiti, steka se v svoje sre¬
dišče, v Marijo, preč. Devico, zakaj ona ni

182

bila samo izvoljena za mater božjo, ampak
tudi za našo srednico in besednico pri njenem
božjem sinu, Jezusu Kristusu. Če tedaj
Marijo častimo, se strinja to češčenje tako
z Jezusovim namenom, kakor z našim last¬
nim dobičkom, da! mi veliko veliko pripo¬
moremo k povišanju božje časti, ako Marijo
po vrednem častimo. Vsa cerkvena zgo¬
dovina nam spričuje, kako je Jezusu pri
srcu častenje njegove presvete matere. Iz
ljubezni do nje je Kristus Jezus zapustil
nebesa in stopil na grešni svet in zaslu-
ženje Marijino je postavilo gotov čas Kri¬
stusovega učlovečenja. In tako je postala
Marija dedšina vseh ponižnih in vernih krist¬
janov: čim bolj se širi njena pobožnost,
tim bolj narašča se število svetnikov. —
Svetniki so se izšolali v njenej ljubezni.
Greh ga nima večega sovražnika, mimo
Marije, zakaj peklenski duhovi tresejo se
pri izgovarjanju njenega imena, in že sama
misel na Marijo, kolikokrat ne obvaruje
človeka pred grehom! Nikdo ni v stanu Sinu
božjega častiti, da ne bi ob enem rastel
tudi v ljubezni do Marije; nihče ni v
stanu mater ljubiti, da bi se njegovo srce
ne vnelo tudi za sina. Zato jo je tudi
Jezus Marijo izvolil .načelnico svojej cerkvi,
da bi za dobre, pobožne katoličane bila
poroštvo vseh milost, svojim sovražnikom
pa v spodtikljej. Se je-li temu čuditi, ako
je Jezusovo častenje nerazdeljivo od Ma¬
rijine pobožnosti? Vsako psovanje krivo-

183

Verčev zoper Marijino Čast, ki sije prizadeva
verni katolik na kateri čin ljubezni ali
hvaležnosti za njeno neomadeževano spo¬
četje in neoskrunjeno devištvo, zopet po¬
ravnati, daje nam priliko tudi Jezusovo čast
pospeševati. Vse, kar storimo iz namena,
da bi se Marijino češčenje pomnožilo in da
•bi druge vneli za Marijino čast, je zaslu-
-ženje pred Jezusom Kristusom, kateri nam
bode vse to stotero poplačal. In to v resnici
ni težko.

Na Laškem živela je plemenita gospa,
ki je že od mladih nog razodevala posebno
veselje do lepih oblek in novih krojev ali
nošenj. Roditelja poslala sta jo v nek
samostan v odgojo; pa ves čas njenega bi¬
vanja v samostanu pečala se je samo z
bedastimi nečimurnostmi tega sveta. Vsa
svoja mlada leta preživela je v lahkomišelj-
nostih. Potem bi bila rada stopila v zaicon,
in ker se je bila njena sestra bogato omo¬
žila, bila jej je za to strašno nevošljiva,
ter od tačas postala je tako sitna in zaporna,
da je ni hotel nihče snubiti in nihče se jej
bližati. Želja očetova je sedaj bila — Bog
ga vedi iz kacega vzroka — da bi v samo¬
stanu ostala; in če ravno ni čutila v sebi
nobenega poldica za samostansko življenje,
menila je, da se to ravno tako, kakor kaj dru-
žega navadnega , zgoditi more, ter stopi
kot sestra, Hijacienta v samostan tretjega
reda sv. Frančiška. Prva njena skrb je
tedaj bila, da si je s svojim obilnim denarom

184

veliko sobo z najlepšo pohišno opravo si
dala napolniti, in sicer po najnovejši modi.
Zanemarjala je samostanski red in njegove
postave, in če bi bila tudi katero spolnila,
jo je le mlačno in le površno. V svojej
nečimurnosti ves dan ni na kaj druzega
mislila, kakor sama na-se. — Tako je živela
skoraj deset let; sedaj jo obišče Bog s hudo
boleznijo, v katerej je želela, da bi se po¬
klical samostanski spovednik. Ko pa ta za¬
gleda njeno sobno bogato opravo, ni je
hotel spovedati ter pravi: „Nebesa ni Bog
stvaril za take, kakor si ti“. „Kaj“, za-
upije sestra, „a!i ne morem se zveli¬
čati ?“ — Edino sredstvo, pravi spoved¬
nik, če hočeš zveličana biti, je, da prosiš
odpuščanja Boga, da popraviš pohujšanje,
katero si dajala s svojim življenjem, ter da
začneš novo življenje. Na te besede se
zjoka bolnica, poda se v refektorij, v sobo,
v katerej se navadno zajutrka, kosi in večerja
— kjer so bile ravno vse nune pri kosilu
zbrane, pade pred-nje na kolena in jih prosi
odpuščanja zavoljo danega pohujšanja. Sicer
je od časa do časa nazaj padla v svoje
prejšnje nečimurnosti, ali počasi seje ven¬
dar znatno poboljšala; vest pa je ni nehala
gristi in ker jo je Bog pogostoma s kako
boleznijo obiskal, se je čisto in popolnoma
udala tako milosti božji, da se je jelo tajati
njeno srce od ljubezni do Boga in da je svet¬
nica postala 1 ).

‘) Hyaeintha Maris cotti, kan. 1870 od Pija VII.

185

Ta tolažilna povest nam kaže, pobožni
častilci Marijini, da človek more svetnik
postati, ne da bi se vadil v nenavadnih
djanjih mrtvenja in posebnih duhovnih vajah,
kakoršne sicer navadno zahtevamo od svet¬
nikov. Ne da bi čudeže delali in strašansko
pokoro, zamoremo si posebna znamenja svet¬
nikov prisvojiti, in ta so zraven gorečnosti
za božjo čast in zveličanje duš, sočutje z
Jezusom, vsled katerega smo vedno priprav¬
ljeni vse za Jezusa storiti, trpeti in pre¬
našati. Kdor Jezusa v tej obilnej meri ljubi,
in kdor je za to prejel nenavadnih darov
milosti božje, ta je svetnik, čeravno je kakor
Hijacinta svojo dušo omadeževal z obilnimi
odpustljivimi grehi, in leta in leta živel v
mlačnosti in napolspokornosti. Zajemajmo
iz tega novo srčnost in začnimo z uova
lepo spodbudno življenje, čeravno smo morda
že večkrat zastonj to poskušali. Kar nam
še zdaj manjka, obstaja v tem, da v ostalih svo¬
jih letih posnemamo Hyacinto. In kako nam
je to mogoče? Če spolnujemo Marijini svet:
„Storimo vse za Jezusa  /“ Pa če bi se nam
to kedaj pretežavno dozdevalo, tedaj obr¬
nimo se polni zaupanja na Jezusovo deviško
mater, katerej on ne more nobene prošnje
odreči, da nam ona pri Bogu izprosi lju¬
bezni do njenega božjega sina, Jezusa Kri¬
stusa. Molimo tedaj k Mariji z besedami
necega svetnika tako-le:

186

Molitev,

O kako srečen bi bil, ko bi mogel
svojo kri v to postaviti, da bi vsi
ljudje ljubili Boga! Prihitite mi na
pomoč vse božje stvari in hvalite mo¬
jega Boga! O moj Bog, kako bi te
jaz, nevredna stvar, hotel ljubiti, ko
bi imel tisoč src; o da bi jaz imel v
posesti srca vseh ljudi, da bi te tako
zamogel ljubiti! Kakšna radost in ve¬
selje bi to bilo za mojo dušo! Jaz
hrepenim z vso gorečnostjo te ljubiti,
s kakoršno so te ljubili angelji in
svetniki; rad bi te tako ljubil, kakor
sta te ljubila, o moj Bog, sv. Jožef
pa Marija; jaz bi te rad ljubil, kakor
te edinorojeni sin sedaj v nebesih
ljubi in te bode ljubil na vekov veke.
Amen.

187

Trite dvajseti dan — triindvajseti
svit.

Poveličuj Gospoda!

Pobožni Marijini častilci!

Pobožni sklep, ki smo ga včeraj storili,
vse za Jezusa storiti, bode se le tedaj iz¬
peljal, ako se zvesto in goreče vsega spo¬
minjamo, kar je ravno Jezus prestal za nas,
namreč Odrešenik in Zveličar. Premišljevanje
njegove neskončne ljubezni do nas revnih
Adamovih otrok naj bode naša jutranja in
večerna molitev, kakor nas že sv. cerkev
po zvonenju dan za dnevom opominja te
svete dolžnosti, da naj se v mislih in besedah
zahvaljujemo Jezusu za njegovo odrešenje.
Le po takem premišljevanju njegovih milost,
vname se naše srce hvaležne ljubezni, ka¬
tera se sama ob sebi razodeva v hvalnih
in poveličevalnih molitvah, brez katere ni
misliti čeznatornega zaluženja glede djanja
in nehanja našega. Toraj se pa glasi daljni
Marijini svet: „Poveli£uj Gospoda “. Ona
sama izvoljena mati vsega človeškega rodu,
dala nam je v tem najlepši zgled, zakaj
kakor se rožnato popovje v nežne cvetice
razvija: tako je tudi Marija razvila svojo
dušo v prečudno krasnej poveličevalnej pesmi
„Magnificat“.

188

Molitev blaži človeka, zakaj v molitvi
se pogovarjamo z Bogom, kakor angeli v
neprenehamh hvalnih pesmih poveličuje
trosv. Boga. Da še celo človek ima nekako
prednost pred angeli, zakaj ti zakrivajo
svoja obličja iz sv. strahu v občenju z Bogom,
mej tem ko mi ljudje smemo prav zaup¬
ljivo govoriti s svojim Bogom. Sveti Krizo-
stom  imenuje to čast, kakoršne še angeli
nimajo. In v resnici! Kaj nam more na¬
domestiti občenje z Bogom? Vse, 'kar na
svetu uživamo, dobiva svojo ceno le iz ozira
na Boga, ki je vse dobrote sveta ustvaril.
Pobožna duša išče Boga povsodi in ga tudi
povsodi najde. Iščeš modrosti? Občenje z
Bogom te je uči; sv. razpelo je bilo za sv.
Tomaža Akvinškega  cela bukvarnica. Iščeš
ljubezni in prijateljstva? Bog je ljubezen')•
Iščeš tolažbe? Iščeš sreče in blagra? Na
blagoslovu božjem je vse ležeče. Išči, kar¬
koli hočeš, z Bogom najdeš vse, brez Boga
ničesar. Gotovo tedaj ni ga boljšega in
lepšega opravila, kakor da pozabiš sam na-se
in na vse časne skrbi, ter da svojo dušo
povzdiguješ k Bogu. To občenje z Bogom
po molitvi povzdiguje človeka nad vse ne-
čimurne zemske, minljive stvari, ter mu
deli ono dušno žlahtnost, ki znači vse
svetnike. V tem presrečnem občenju z Bogom
zamore človek zapopasti besede Psalmistove:
„Blagor človeku, kateri ne hodi po svetovanju

‘) I. Jh«i. i,  16.

189

hudobnih, in ne postaja na potu grešnikov
in ne sedi na stolu kuge; temuS ljubi po¬
stavo Gospodovo, ter noč in dan premišljuje
njegovo postavoP  ’) Iz tega občevanja z
Bogom izvira pobožna vera, katere blago¬
dejno moč smo že v teku tega meseca pre¬
mišljevali, namreč ona otročja vera, ki je
znamenje velike in močne duše; kajti kdo
je veči, kakor oni, ki se ponižuje pred Bogom ?
O da bi tedaj vrednost in ceno molitve
prav zapopadli in ubogali na Marijini svet:
,, Poveličuj Gospoda  /“

Če se že iz rečenega da posneti vred¬
nost molitve, ker blaži dušo, povekšuje jo
še to, ker z molitvijo veliko pripomoremo
k poveličanju božjemu. Zakaj kdor moli,
poniža se pred Bogom in povzdiguje svojo
dušo iz zemeljskega praha v nadzemske
višine, ne daje na ta način samo svoje sla¬
bosti in pomoči potrebnost na znanje, am¬
pak razodeva ob enem tudi velikost, moč
in veličastvo božje, katero je vse ustvarilo,
vse ohranuje, vse vlada. Razodevanje tega
duha je tako imenovana hvalna in pove-
ličevalna molitev. Zakaj v prosilni molitvi
ima človek sam sebe, svojo revščino pred
očmi, ter prosi, da bi se mu pomagalo;
zahvalilna molitev je naravni iztok hvalež¬
nosti za tolike in tolikokratne prejete do¬
brote; toda pri častivni in poveličevalni
molitvi se združi moleči človek v hvalni

’) I. Ps. 1-2.

190

pesmi izvoljenih in prepeva ž njimi: „Svet,
svet, svet je Gospod vojskinih trum, nebo in
zemlja sta polna njegovega veličastva “ ‘).
Hvali in opeva se Bog zavoljo njegovega
veličastva, dobrote, mogočnosti, čistosti in
lepoto, vošči se mu sreča, da je to, kar je,
in da mu ga ni enacega; vsi angeli in svet¬
niki se poživljajo, da bi ga z vso močjo in
po vrednejšem poveličevali njegovo ve¬
ličastvo, kakor jo zamoremo mi zemljani.
Da v svojej prevelikej ljubezni upa se duša
dvigniti tako rekoč v naročje božje, da bi
zvesto poslušala milo ubrane glasove ve¬
ličastnih pesmi, ki se razlegajo mu čast in
slavo po vseh nebeških prostorih. V resnici
ni si je misliti večje zvestobe in večje lju¬
bezni stvari do stvarnika, ne vrednejšega
častenja, kakor je otročje poveličevanje
Boga, ki je naš oče. Bog, za vse in za tega
delj vse za Boga, v tem, obstaja vsa vera.
Oh kako je tedaj mogoče, da ima toliko
kristjanov svojo vero, svojo molitev za mrzlo
prazno, suho zunanjo obliko, pod katero
skrivajo svojo vernost in poštenost, da bi
pred slepim svetom za take veljali!

Povzdignimo svojega duha k prekrasnemu
zgledu hvalne in poveličevalne molitve, ki
ga nam je Marija sama dala, ko je v veličast¬
nem „Magnificat u  zapela: „ Poveličuj moja
duša Gospoda in moj duh se veseli v Bogu,
mojem Zveličarju  .... Velike reči mi je

•) Iz. fi, s.

191

storil on , ki je mogočno in sveto njegovo
ime il  *). Navzeta božjega veličastva je jej
ljubše in njena najslajša misel z Bogom se
radovati. Tiho pa srčno premišljuje božja
djanja in njegova sv. pota, in se čuti pre¬
srečno v tem, da se mu zamore v ponižnej
pokorščini podvreči. O presrečna Marija!
Ona spoznava božjo vsegamogočnost iz tega,
kar je Bog nad njo storil; ona spoznava
svetost njegovega imena po sinu vsegamo-
gočnega; ona spoznava božje usmiljenje,
ki se razteza od roda do roda. Po vsej
pravici imenujemo Marijo srečno za to, ker
je z Bogom občevala. V človeškem življenju
je navadno, da začne kdo še le po viharnem
in po britkih skušnjah polnem življenju spo¬
znavati božjo mogočnost in svetost. Ne tako
Marija, ki se je v cveteči dobi svojega živ¬
ljenja kot nežna devica popolnoma Bogu
darovala. Utopljena v svetej navdušenosti
povzdiguje svojo nedolžno dušo v nad¬
zemeljske višine, od koder spregleda ves
blagoslov odrešenja od njegovega početka
notri do spolnitve, zakaj z radostnim in
s hvaležnim srcem je zapela: „ Sprejel je
Izraela, svojega služabnika, in seje spomnil
svojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim
očakom, Abrahamu in njegovemu zarodu na
vekomaj “ 2 ). Tako nam Marija z lastnim
zgledom priporočuje svet: „Poveličuj Go¬
spoda 11 !

')  Luk. 1, 49. 2 ) Luk. 1, 64-55.

192

Pobožni Marijini častilci! Posnemajmo
Marijo ter obračajmo vse svoje življenje v
poveličevanje božje v besedi in djanju. Saj
nas k temu tudi že apostelj opominja, ko
pravi: „Molite brez prenehanja ‘) in: „Ali
jeste ali pijete, ali kaj druzega delate , vse
k Časti božji delajte'. -)  V resnici pobožna
duša že tako rada v poveličevalnih pesmih
povzdiguje svojega duha k Bogu, zakaj
nikjer drugje se ni v stanu tako pomeniti
in nikjer drugje tako zastopljena biti, kakor
v molitvi. Ako ni še tedaj tvoja duša v
resnici pobožna, poskušaj vendar enkrat,
Boga v molitvi hvaliti in poveličevati, in
prepričal se boš, kar pravi nek škof: „Mo-
litev je dušni ključ 11 . Molitev te popelja k
veri, vera k Bogu.  Pa moliti moraš v res¬
nici, stanovitno in ne razmišljeno, kakor
je molila Marija, zakaj nihče ni v stanu
dvema gospodoma služiti. Stori tako, kakor
se pripoveduje o sv. Bernardu,  da je pri
vstopu v cerkev tako-le govoril svojim mi¬
slim in opravilom: „Vi ostanete med tem,
Časom , ko bom jaz notri molil, lepo zunaj,
zakaj med molitvijo so vse moje misli in
vsi moji čuti božji u .

Živel je svoje dni mladeneč žlahtnega
rodu, ki je veliko dežel prehodil, ter tudi
med krivoverci in brezverci dolgo bival.
Med njimi imel je priliko seznaniti se z

') I. Tes. 5, 17. *) I. Kor. 10, 31.

198

vsemi hudobijami in še kar je bilo najhujše,
bilo je to, da je prišel ob najdražji zaklad,
ki ga je od svojih dobrih staršev podedo
val, ob vso vero. čez nekoliko let pozneje
gre k nekemu že od nekdaj znanemu
duhovniku, ter mu odkrije svoj žalostni
stan, — toliko srčnosti in moči je vendar
še imel. Ta ga sprejme kakor oče zgub¬
ljenega sina, ga opominja ljubeznjivo, naj
ne zgubi srčnosti, in da naj vsaki dan, ko
vstane, prav pobožno moli Marii na čast
eno „Češčenomarijo“ in naslednjo molitvico:
„Moja Gospa in Mati! v znamenje, da sem
tvoj, darujem ti danes svoje oči, svoje ušesa ,
svoj jezik, ter sebe popolnoma. Danes hočem
tvoj biti; varuj in brani me, kakor svojo
lastnino “. Poprosi ga duhovnik, da naj tudi
zvečer, preden se uleže spat, to molitvico
goreče opravlja. Čez nekoliko let potem
vrne se ta mlad mož nazaj k ravno temu
duhovnu, kateremu se je zdelo, da se je
od ta čas močno spremenil, zakaj rekel mu
je: „Meni je bilo tako pri srcu, kakor da
bi kacega svetnika spovedoval^ . Praša ga po
vzroku, da se je tako spremenil. Mladeneč
se zjoka in pretaka vroče solze hvaležnosti
ter pravi: „Pobožnost, ki ste mi jo Marii
v čast naložili, mi je pomagala; ostal sem
zvest svojej obljubi, in to mi je dajalo moč,
da sem premagal samega sebe; Bogu bodi
zato čast in hvala'''’!

Tudi mi se nočemo utruditi, Boga hva¬
liti in častiti zavoljo neizmerne ljubezni,

Muti D. S. 13

194

ki nam jo slednji dan skazuje in neštevil-
nih milost, ki nam jih deli. Pa tudi čast
in slavo nebeške božje matere hočemo ozna-
novati, ki nam je dala modri svet: „ Po¬
veličuj Gospoda “/ Mi hočemo v tej pri-
ljubljenej šmarničnej pobožnosti navdušene
besede prečastite Device v hvalnej pesmi
„Magnificat Li  na-njo samo obračati in polni
radosti in veselja pred njenim obličjem pasti
na svoja kolena, ter goreče in iz srca ta-kole
moliti :

Molitev.

Poveličuj moja duša Gospoda, in
moj duh veseli se v Bogu mojem Zve¬
ličarju ! Ozrl se je na tvoje čednosti,
ki te, o preč. Devica, lepšajo, in za¬
voljo tega imenujejo te srečno vsi ro¬
dovi, sosebno današnji, ki so tako
srečni, da so doživeli tvojo največo
zmago in slavo. Velike reči je nad
teboj storil Gospod, on, ki je vsega-
mogočen in sveto njegovo ime. On
kaže povsod svojo moč in bode vse
one, ki so napuhnj enega srca in so¬
vražnega duha razkropil s svojo mo¬
gočno roko. Usmilil se bode svo¬
jega ljudstva, kakor je obljubil, ter

195

ga oblagodaril z milostmi in nebeškimi
dobrotami, katerih potrebuje. Čast bodi
Bogu očetu, sinu in sv. Duhu sedaj
in vekomaj! Amen.

Posvečuj nedeljo!

Pobožni Marijini častilci!

Naše življenje, kakor smo slišali včeraj,
naj je vedno češčenje božje. Bog pa je v
svoji večni modrosti posebno en dan v tednu
k svoji časti in hvali odločil, to je nedelja
ali Gospodov dan. V stari zavezi praznovala
se je v ta namen sabota, ali cerkev določila
je nedeljo, kateri dan je vstal Kristus od
smrti, ter tako ne samo veličastno dokončal
svoje odrešenje, temuč nam dodelil gotovost,
da tudi naša trokljiva telesa v dan sodbe
vstanejo v novi lepoti in svetlobi. Nedelja
je toraj v resnici dan češčenja mogočnosti
in veličastva Gospodovega, in po pravici
nam pravi Marija, mati dobrega sveta:
„Posvečuj nedeljo “/

Praznovanje vstajenja Gospodovega, to
je nedelja, pričuje nam pa pred vsem res¬
ničnost naše vere. Sv. apostelj Pavel piše:

13 *

196

,,Če Jezus ni vstal, je prazna naša vera 11 !')
In v resnici, kaj bi bila pomagala smrt
Kristusova brez zmage vstajenja? Ta res¬
nica pripeljala je celo nevernega Tomaža
k veri. Tudi sv. Avguštin piše: „Vstajenje
Gospodovo je tolik čudež, da moramo ve-
rovati“. Zakaj če je Kristus vstal od smrti,
je pravi Bog; če je pa pravi Bog, je tudi
njegov nauk božji, če je njegov nauk božji,
je tudi njegova vera božja vera. V resnici
poroštvo našega odrešenja, božja natura
Jezusa Kristusa, svetost naše vere, vse
se opira na vstajenje Gospodovo. Ob tem
čudežu razkadi se vsaka nevera, kot raz¬
kadijo se jutranje megle pred solnčnimi
žarki. To vstajenje Odrešenikovo pa je v
sv. pismu in po ustnem izročilu tako go¬
tovo dokazano, da še v najstarejših časih
katoliške cerkve ni nikdo dvomil o njem
in da je sv. cerkveni učenik Ciprijan  že
tadaj mogel reči: „Ako ni Jezus vstal, tudi
ni res , da je bil kedaj rojen".

K večnemu spominu in časti tega pre¬
čudnega vstajenja Kristusovega praznovali
so že prvi kristjanje namesto judovske sa-
bote, nedeljo, prvi dan v tednu. Aposteljni
sami posvetili so ta dan Gospodovi službi
in zakaj, pove nam rimski katekizem. ..Cer¬
kvi božji je dopadlo bere se v njem, „ božjo
službo na dan Gospodov preložiti. Zakaj
kakor j e na ta dan prva luS bila ustvarjena,

‘) 1. Kor. 15. 17.

197

tako je na ta dan tudi nase življenje iz
teme na svetlobo bilo poklicano po vstajenji
našega Odrešenika , ki nam je odprl pot do
vežnega življenja 11 !

Če pa je bila že Judom sabota tako
imenitna in sveta, koliko bolj mora biti še
le kristjanu dan Gospodov, tisti dan, ka¬
terega je božja dobrotljivost s tolikimi mi¬
lostmi napolnila, tisti dan, v katerem je
bilo dokončano naše odrešenje po vstajenji
Jezsovem, in v katerem pričelo se je novo
kraljestvo božje na zemlji. Zatorej je bila
nedelja že od nekdaj dan počitka po delu,
dan pobožnosti in pa tudi spodobnega raz¬
veseljevanja, dan nad katerem se spolnu-
jejo besede, ki jih poje cerkev o veliki noči:
„To je dan , ki ga je naredil Gospod, ve¬
selimo in radujmo se v njem lL !

Kakor pa se je zdel prvim kristjanom
ta dan imeniten, svet in častitljiv, enako
vredno so ga pa tudi obhajali. Vidimo jih,
kako goreče hitijo v svoja skrivna zbira¬
lišča in najhujša preganjanja ne odvračajo
jih od tega. Tu poslušajo besedo božjo,
katera se jim razlaga iz sv. pisma, polno
dobrih naukov, ter opominovanj; tu vde-
ležujejo se daritve sv. maše, ter pošiljajo
iz svojih src pobožne molitve za-se in za
vse ljudi; tu se s zauživanjem sv. rešnjega
Telesa krepčajo za strašna preganjanja v
življenji. Doma pa jih vidimo zbirati ubožne
svoje soseske, ter jim deliti od svojega kruha.
Vse miruje in grobna, sveta tihota obdaja

198

vse. Ali ne nedeljo samo, tudi že pred¬
večer svetega dneva vredno častijo. Zgo¬
daj zapušajo opravila, da se z molitvijo in
premišljevanjem pripravljajo k božji službi
prihodnjega dneva. V svoji gorečnosti pre¬
molijo potem ves dan Gospodov, in še pozna
noč dobi jih pri pobožnih službah božjih.
Zares srečni in lepi časi pravega nedelj¬
skega praznovanja bili so takrat! Ali le
prezgodaj zasejal je hudobni duh prevzet¬
nosti in nevošljivosti plevel med pšenico,
ter zatrl nebeško seme in izruval iz srca
izvoljenih češčenje Gospodovo. In kako je
v današnjih dneh? — Nedelja, Gospodov
dan, zgublja svojo veljavo, svoje češčenje,
zginja prešnja pobožnost, in gizdavost
prihaja na njeno mesto, na mesto v cer¬
kev pa zahajajo današnji kristjanje na lov,
k hrupečim veselicam, ali pa opravljajo še
celo vsakdanja dela. Ni toraj čuda, da dela
se na nedeljo več pregrehe, kot pa med
delom v tednu.

Pobožni Marijini častilci! ali nima torej
„Mati dobrega sveta“ popolnoma prav, ko
nas opominja: „Praznujte nedeljo!“ Yka¬
toliški cerkvi je od nekdaj v navadi bilo,
da pričelo se je to praznovanje že v saboto
večer, in ni brez pomena, da posvečen je
ta dan Mariji, presveti Devici. Z Jezusom,
premagovalcem smrti, pričenja se katoliški
teden, sklepa pa se z Marijo, prečisto De¬
vico. V njenem imenu pripravljamo se v
saboto na prihodnji praznik in tako pri-

199

pomore tudi ona k češčenju nedelje, ter k
časti in poveličanju trojedinega Boga.

Pred nekoliko leti povzdignjena je bila
med svetnice sv. Notburga,  katero je že
poprej vsa dežela tirolska kot sveto častila.
Iz njenega življenja se pripoveduje, da je
stopila v službo k premožnemu kmetu v
tirolski vasi Ebenu.  Izgovorila si je bila
od njega, da bo nedeljske in predprazniške
predvečere poprej delo zapustiti smela, ter
se z molitvijo inspremišljevanjempripravljala
za jutranji sveti dan. Neko saboto v poletji
želi so pri kmetu, pri katerem je žela Not¬
burga pšenico. Ko so se k delopustu ogla¬
sili zvonovi, hotela je pobožna dekla za¬
pustiti njivo, ali gospodar ji tega ne dovoli
rekoč, da enkrat lahko pusti svoje molitve.
Tedaj pa je Notburga v svetem ognji ko¬
likor mogoče visoko povzdignila srp, s ka¬
terim je žela ter djala: „Bog naj sodi med
mano in tabo E  — spustila srp z roke, in
ta obvisel je med zemljo in nebom v zraku,
dokler ga ni zopet v roke vzela. Zato pa
se dela sv. Notburga v podobah z znamenjem
srpa, v spomin tega čudeža, ki ga je storil
Gospod v potrditev svetosti svojega dneva.

O da bi mi vsi to skrivnost vstajenja
Kristusovega, katero časti cerkev s praz¬
nikom sv. nedelje, prav zapopadli in da bi
se na vsaki dan Gospodov veselili resnice
svoje sv. vere! Naj se vsi kristjani veselijo
aleluje, katero peli so angeli pri vstajenji

200

v Jeruzalemu in katera se je na naši revni
zemlji glasila kakor prijazno zvonjenje iz
večnih nebes. Z aposteljnom hočemo reči:
„Ljubezen do Jezusa nas priganja , da v pri¬
hodnje ne ljubimo več samega sebe , ampak
njega , kateri je za nas umrl in za nas od
smodi vstal“.  ’) Ko pa se veselimo resnice
svoje vere, nočemo pa tudi Marije pozabiti,
ker ona bila je med prvimi, ki gledali so
od smrti vstalega Zveličarja v novi nebeški
svetlobi in čistosti. Ž njo hočemo se tega
odrešilnega vstajevanja radosti ins sv. cerkvijo
v njeno čast zapeti:

Molitev.

,,Regina coeli laetare, alleluja! Ve¬
seli se kraljica nebeška aleluja! Ka¬
terega si zaslužila nositi, aleluja, je.
vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja!
Prosi za nas Boga, aleluja! Amen.

') I. Kor. 5, 14. 15.

Moli rožni venec!

Pobožni Marijini častilci!

Nedelja odmenjena je k časti Gospodovi;
ž njo naj bi se teden začenjal v pobožnosti in
svetosti, ali vendar pa mora se Kristus še
vsaki dan posebej z vredno molitvijo po¬
veličevati in hvaliti. Najbolj pripraven k
temu je rožni venec,  ker v njem zapopadene
so vse skrivnosti našega odrešenja, od pri¬
četka do konca, to je do častitljivega vsta¬
jenja Jezusovega; to je najpriprostejša, ali
vendar tudi najpopolnejša molitev! Zatoraj
pravi Marija, „Mati dobrega sveta" na dalje:
„Moli rožni venec!" in če tudi ne vsaki
dan, pa vsaj enkrat med tednom. Ker ob¬
hajamo šmarnice posebno Mariji v čast,
zatoraj je spodobno in prav, da tudi to
Marijino molitev danes nekoliko globokeje
preudarimo. Ti pa, o Marija, ozri se s pri¬
jaznostjo na nas , svoje otroke, kateri ti
današnje premišljevanje v ponižnosti in lju¬
bezni darujemo!

Sveti pobožni venec je že sam ob sebi
predobra molitev. V svojih delih nam ne
predstavlja samo Jezusa v trpljenji in slavi,
temuč tudi Marijo, presveto Devico in mater.

202

Zložena je bila ta molitev v časih, kateri
polne hudobij in pregreh, potrebovali so
posebnih pripomočkov božjih. Ali ne živimo
tudi mi v enacih dneh, dneh napolnjenih z
grehom in razujzdanostjo? Rožni venec pa
je čisto pripraven, da vzbuja v nas pobož¬
nega duha, zakaj ž njim prosimo pripomoči
troedinega Boga in pa Marijo, ž njim spo¬
minjamo se najimenitnejših resnic naše vere,
tako da se vtrjuje v pobožnosti naše srce,
ter se napolnuje z ljubeznijo božjo. Rožni
venec se pa na dalje tudi v družbi lahko
opravlja, in ker niso deli njegovi predolgi,
premoli naj se večkrat, zakaj to je visoka
molitev, katera daje tudi najučenejšemu člo¬
veku dosti premišljevanja, katera vzbuja
pobožnost v duši, ker z njo se potrjujemo
v veri, upanji in ljubezni, in posebno v
hvaležnosti do dobrotljivega Boga.

Rožni venec razdeluje se v tri dele: v
veselega, žalostnega in častitljivega, kateri
se skupno cerkveni „psalter“  imenujejo, ker
se namreč v rožni venec vpletene skrivnosti
na cerkveno leto opirajo. Kakor prične
sv. cerkev svoje vse naše odrešenje obse¬
gajoče praznike z Adventom ter jih z vsemi
svetniki konča, tako pričnejo se tudi skriv¬
nosti rožnega venca z učlovečenjem sinu
človekovega, ter se sklepajo s kronanjem
in poveličevanjem prečiste Device, katera
je iz med vseh svetnikov in izvoljenih prva
in najsvetejša. Prvih petero skrivnosti, ali
veseli delj rožnega venca obsega učlovečenje

203

Jezusa Odrešenika, ter nam kaže Marija
kot mater polno dobrot in ljubezni. Cerkev
praznuje te skrivnosti pred in med Božičem.
Daljne petere skrivnosti, katere obhaja cer¬
kev pred veliko nočjo, pripeljejo nam Zve¬
ličarja pred oči v trpljenju in britkostih.
Vidimo ga na oljski gori krvavi pot potiti,
spremljujemo ga na poti bolečine, dokler
na križu viseč ne izdihne duše rekoč: „Moj
Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil  /“ Opomin¬
jam pa nas tudi groznih težav presv. matere,
ko je s stoterimi mukami stala pod križem
umrjočega sina. Kakor pride po žalostnem
postu vesela Velikanoč in praznični bin-
koštni dnevi, tako sklepa se tudi rožni ve¬
nec v veličastvu in slavi. Jezus Kristus,
kateri nas je odrešil s svojo smrtjo, postal
je po vstajenji studenec vsega življenja in
zveličanja. In kakor se Jezusove smrti ne
moremo misliti brez vstajenja in vstajenja
ne brez vnebohoda, tako ne moremo si
misliti tudi Marijinih bolečin brez njenega
nebeškega venčanja. Zato ker se je Marija,
žalostna mati, v bolečinah in mukah vde-
leževala visokih skrivnosti našega odrešenja,
zato pozdravljamo jo milosti polno, ter mo¬
limo: Žegnana si med ženami in žegnan
je sad tvojega telesa: Jezus, katerega si
Devica rodila, kateri je za nas križan bil
in kateri te je v nebesa vzel, in ondi venčal.“
Rožni venec pa mora se tudi prav mo¬
liti; prav pa se moli, če se moli s pazlji¬
vostjo, z zaupanjem in z gorečnostjo. Da bi

204

pač prineslo današnje premišljevanje tak
sad, da bi mi vsi in vselej to prelepo mo¬
litev s zbranim srcem opravljali, ter z njo
Boga in Marijo vredno častili! Vzemite
si v izgled pobožnega in priprostega kmeta,
kateri je potoval v svoji gorečnosti v sveto
deželo. Opominjajo ga na nevarnosti tako
dolzega pota, ali v zaupanji prijel je rožni
venec ter djal srčno: „To je moje orožje!

Popotniki pripovedujejo, da v sveti de¬
želi raste roža, katera ima prečudno moč
in lastnost, da prične se, če jo deneš suho
in velo v vodo, v prejšnji lepoti zopet raz-
cvitati. Imenujejo jo rožo Jerikonsko in
v pričetku te njene lastnosti pripoveduje
pobožna pripovest to-le: Marija prala je
nekdaj ob malem potoku belo obleko otroka
Jezusa. Ko jo je hotela na solncu posušiti,
ni dobila nikjer pripravnega mesta. Samo
na skalovji rasel je suli rožnati grm in nanj
obesila je božja mati oprano obleko Zve-
ličarjevo. Potem pa je šla k svojemu otroku,
kateri je v angeljskem spanji mirno počival.
Ko je iz hiše zopet k suhemu grmu stopila,
videla je, da je bil med tem časom pognal
zelene liste in pa rudeče rože, katere so na
okrog prijazno dišale. Tiho vzela je obla¬
čilce, ter pokleknila v sveti pobožnosti pred
nebeškega otroka, ki se je izbudil in odprl
nedolžno svojo oko. Za tem imenuje se
taka roža tudi roža Matere božje.

205

Pobožni Marijini častilci! V najlepšem
mesecu leta, v cvetečem mesecu maju ob¬
hajamo mi šmarnice, z vsem lepim in po-
vzdigljivim ozaljšali smo altar nebeške kra¬
ljice, ali ta zunanja lepota še ni zadosti,
mi hočemo Marijo, božjo mater, še vredniše
počastiti! Kaj bi bilo, ko bi se izmenili, da
molimo ta mesec vsaj vsak teden en rožni
venec na čast presveti in prečisti Devici?
Ko bi se končale naše šmarnice, koliko
dušnega cvetja, rož in vencev bi bilo na¬
branih tedaj, nad katerim bi se Marija
gotovo še bolj veselila kot pa nad vsem
zelenjem, s katerim smo ji obvili podobo.
Gotovo nam bi tudi ona izprosila nebeških
darov, da bodemo močni v veri, čisti v srcu,
da zatajujemo samega sebe, da bodemo krotki
in ponižni, pokorni in v voljo božjo vdani,
ter se potem na novo razcvitamo v milosti
in ljubezni, kot roža Jerilionska. Tisti,
kateri storil je čudež na suhem rožnatem
grmu, tudi nas ne bo zapustil, ter ne bo
zavrgel skesanega srca. Zatoraj zapomnite
si dobri svet Marije: „Moli rožni venec /“

In če pozabite nanj, se ga zopet spomnite,
kedar slišite v lavretanskih litanijah besede:
„Marija, skrivnostna roža! prosi za nas!“

Molitev.

S častjo in pobožnostjo, s ponižnim
zaupanjem pridemo k tebi, o presveta

206

Devica, s priklonjeno glavo, z razpro¬
strtimi rokami in ganjenim srcem kli¬
čemo: ,,Ceščena si Marija!“in
želimo, da bi se vsi angelji našemu
češčenju pridružili. Nič ni bolj častit¬
ljivega, tolažbepolnega; vsi, ki tvoje
ime ljubijo, naj nas slišijo^in čujejo
naše besede, ki kličemo: „Ceščena
si Marij  a!“ Nebesa se vesele, zemlja
se v  čudi, pekel se trese, ko v  kličemo:
„Ceščena si Marij  a!“ Žalost zgi-
nja, veselje napolnuje srce, ljubezen se
na novo oživlja, ko kličemo: „Ce-
ščena si Marija!“  0 da bi se vsi
naši udje spremenili v jezike in se na¬
šemu slabemu počeščenju pridružili vsi
pravični in izvoljeni, združeni bi kli¬
cali na veke: ,,0eščena si Marija!
kraljica sv. rožnega venca! 1 '
Amen.

207

v

BestiMvaJseti iaa — šestindvajseti
svit.

Pridite k meni!

Pobožni Marijini častilci!

če me vprašate, kje je meja, katero
češčenje in ljubezen do preš. Device Marije
prestopiti ne bi smeli, odgovarjam vam:
ljubite jo tako, kot jo je ljubil Jezus, in
skazujte ji tisto češčenje, katero želi Jezus,
da se ji skazuje. Nemogoče pa je Jezusa
prav spoznati in ga ljubiti, če nimate srčne
pobožnosti do njegove prečiste matere. Vsako
njeno slavljenje je očitno počastenje božje;
zavoljo Kristusa moremo tudi Marijo lju¬
biti. Zatoraj ne da se pa ločiti češčenje
in hvala Kristusova od počastenja in lju¬
bezni do njegove matere. Nespametno je
misliti, da se češčenje Jezusovo od Ma¬
rijinega tesno loči. Kako naj se Marija
časti, v tem se lahko zmotimo, ali kako
dalječ da sme iti to častenje, v tem je
zmota nemogoča. To pa hočemo premišlje¬
vati danes z besedami dobrega sveta, katere
se glasijo: „Pridite k meni! 11

„Pridite k meni /“ govori Marija grešni¬
kom, zakaj ona je ravno pribežališče grešni¬
kov. Ker je najbližje nebeškega sedeža svo¬
jega sina, in ker je deležna njegovega veličast-

208

va, prosi in pomaga vedno grešnikom, in ni
mogoče, da bi Odrešenik sveta njeno proš¬
njo zavrgel. Naj pride največi grešnik k
Marii, ako je skesan in zaupljiv, tako gre
kot spokorjenik od nje. Zakaj ona, usmi¬
ljena naša mati, ga je že čakala in je vedno
pripravljena, mu milosti in odpuščanja iz¬
prositi. „Pridite k meni ! 11  pravi Marija, pa
tudi spokorjenim. Spokorniku grozijo namreč
preobilne nevarnosti. Nevarna mu je lastna
slabost, nevaren na tihem tleči ogenj, komaj
zadušene strasti. In tudi hudobni duh na¬
penja kot rjuveč lev vse svoje moči, da bi
komaj rešeno dušo zopet pogubil. Alibrez-
številnokrat se je že pokazalo, da samo
ime Marija prežene vse slabosti in strasti,
ter vrže ob tla najhujše napade satanove.
Kdor pride toraj k Marii kot spokornik,
zapusti jo gotovo kot pravičen in bogolju-
ben otrok njeni. „Pridite k menil 11  govori
pa Marija tudi pravičnim. Mnogi izgledi
čistosti in devištva, radovoljnega uboštva
in ljubezni do svojih sovražnikov pričujejo
nam, da kdor prihiti k nji kot pravičen,
zapusti jo kot svetnik, tako da lahko pravimo
o nji: „kdor jo dobi, dobi življenje in zve¬
ličanje Gospodovo “. O da bi toraj vsi greš¬
niki, spokorjeni in pravični, hiteli k Marii,
katera jim je dobra in usmiljena mati!

Središče vseh pobožnih duš pa je srce
Marijino, in njegovo češčenje je razširjeno
po vsi zemlji. Večkrat vidi se po krščan¬
skih hišah podoba tega presvetega srca,

209

obdano je okrog in okrog z nebeško bliščavo
in iz njega plamti sveti ogenj, v katerega
sredi je križ obvit s cvetjem. Kako pomen¬
ljivo je to vse! Cvetje na križu, to je večno
veselje, večno poveličanje, katero uživa se¬
daj mati božja pri svojem sinu v nebesih.
V usmiljenji in milobi gleda na nas obdana
z lepoto nebeško, nad nas vse, pravične in
grešnike; une potrjuje v svetosti, tem pa
omehčuje srca, da se spokorijo, ter skesano
zopet prihitijo k svetemu lesu, po katerem
je bil naš svet odrešen. „Moj sin! moja
hči, darujta mi svoje srce“, tako kliče in
govori Marija vsem. O vzemi, prečista mati,
vzemi tudi naša srca, podamo ti jih čisto
in popolnoma, ter želimo, da so samo tvoja
last, in da ti postajajo vedno bolj enaka
in tako tvojemu božjemu sinu bolj dopad¬
ljiva! Naša uboga srca so tako nemirna,
tako premakljiva in slabotna, o naj se po-
čijejo na presvetem srcu Marije! Naj ne
preide dan, da ne bi pribežali saj za ne¬
koliko trenutkov v to sveto srce, prečiste
Device Marije. Potem bodo tudi vaša srca
Bogu dopadljiva , čista, sveta  in blagovoljena!
Sv. Peter Klaver , „apostelj zamorskih suž-
nih“ imenovan, storil je tem nesrečnežem
veliko dobrega. Obiskoval pa je tudi bol¬
nike in jetnike, vojake in reveže in povsod
opravljal dela usmiljenja in ljubezni. Ve¬
likokrat obiskal je bolnišnico v španskem
mestu Kartagmi , katera je zmiraj napolnjena
bila z bolniki. Mnogo grešnikov je pripeljal

Mati D. S. 14

210

zopet k pravi poti. Ni ga bilo tacega raz-
uzdaneža, da bi se mu ne bilo otajalo
srce pri gorečih in ljubeznjivih besedah tega
svetnika, če pa ni zdala beseda, zmagala
je vendar njegova visoka potrpežljivost, s
katero je molil k Marii za spreobrnjenje
grešnikov. Neki dan dobi med bolniki kal-
vinea ali krivoverca, kateri se je trdovratno
ustavljal njegovim prošnjam, se zopet po¬
vrniti v naročje katoliške cerkve. Z žalost¬
nim srcem zapusti ga Peter Klaver,  da bi
pripravil druzega bolnika za sv. zakramente.
Ali tudi ta, če ravno katoličan, ga noče
poslušati. Zakaj v svojem srcu imel je
smrtno sovraštvo do nekega in vse priza¬
devanje svetnikovo, da bi se sprijaznil s
svojim nasprotnikom, bilo je zastonj. Na
posled odgovori mu norčevaje: „Sprijaznem
se, če spreobrne se uni kalvinec!“ Tedaj
pa pade sveti mož na svoje kolena, ter
moli goreče k Marii, materi milostni. Ne
dolgo potem pokličejo ga k postelji krivo¬
verca, kateri hoče kot katoličan umreti.
Klaver  pa se obrne k trdovratnemu kato¬
ličanu rekoč: „Glej moj sin, Marija hoče
po vsi sili tvoje rešcnje!* Tudi ta se spo¬
kori potem in tako je Marija dve duši re¬
šila večnega pogubljenja.

Oh! koliko tisočev jih je bilo vpreženih
v jarem greha in se niso mogli izleči iz
pod njega, dokler niso prišli k Marii, ter
se zjokali, zadeti od žarkov božje milosti,
na njenem srcu v kesanji in žalosti. Veliko

211

izmed teh, ki svetijo se sedaj kot zvezde
iz zlata, vlačili so se nekdaj v temoti in
groznem železji pregrehe. Ali stegnili so
svoje roke k materi Gospodovi, pribežali
na njeno srce, ter bili rešeni pogube! To-
raj hitite tudi vi vsi k ljubeznjivi materi,
vi vsi, grešniki in pravični, stari in mladi,
odraščeni in mali, ubogi in revni! Pokleknimo
vsi skupaj pred njeno podobo, ter jo pro¬
simo pomoči in rešenja, milosti in usmi¬
ljenja. Ona nas ne zavrže, ker ravno
ona nam daje dobri svet: ^Pridite k meni! 11
O srečni trenutek, ko nas ona popelje pred
sedež svojega božjega sina. Takrat pa bo
v nebesih nad vsemi grešniki, ki so delali
pokoro, nepopisljivo veselje, pravični pa se
bodo svetili kot zvezde na nebu!

Molitev.

Sv. Marija, preč. Devica in mati
božja! mi pred tvojim obličjem klečeči
izvolimo te danes in vselej za svojo
srednico in besednico, ter trdno skle¬
nemo, tvoje presv. in neomadeževano
srce častiti in nikoli nič ne govoriti,
ne storiti, ne dopustiti, kar bi tvoje
presveto, ljubeznjivo srce le količkaj
žalilo. Obljubimo ti z vso zvestobo,
zmeraj tako ponižno in čisto živeti,

14 *

212

kakor si ti živela, in si tudi prizade¬
vati, da bodo vsi naši bližnji tebe lju¬
bili in tvoje presv. srce častili. Vzemi
nas vse v svoje preljubeznjivo srce,
prosimo te, bodi nam pomočnica pri
vseh naših delih in ne zapusti nas ob
smrtni uri.

0 Marijino srce! ki si Jezusovemu
srcu tolikanj podobno, sprosi nam mi¬
lost, da bodo tudi naša srca Jezu¬
sovemu podobna!

0 Marijino srce, ki si vedno sveto
ljubezni Jezusove; užgi tudi naša srca
z ognjem te ljubezni!

O neomadeževano Marijino srce!
očisti tudi naša srca vseh grehov!

0 krotko, ljubeznjivo Marijino srce!
bodi v vseh naših potrebah naša to¬
lažba in naše pribežališče ob smrtni
uri!

O deviško, prečisto Marijino srce!
dopadajenje Jezusovega srca! sprosi
nam milost, da bodo tudi naša srca
dopadla tvojemu sinu!

O srce Marije, srce matere usmi¬
ljenja ! vlij v naša srca ljubezen, usmi¬
ljenje in mir!

213

O srce Marije, srce matere sv. lju¬
bezni ! napolni naša srca s svojo sveto
ljubeznijo!

0Marijino srce! popolnoma ti da¬
rujemo; sprejmi nas in varuj nas!

0 Marija! po tvojem presv. srcu
te prosimo, zadobi nam milost poniž¬
nega duha, čistega srca in telesa, in
vedno budeče vesti!

O presv. neomadeževano Marijino
srce! bodi vselej in povsod spoznano,
ljubljeno in hvaljeno, blaženo, češčeno
in poveličano! Amen.

214

Sedemindvajseti dim — sedem«
iadfajsetl svit.

Premišljuj moje bolečine !

Pobožni Marijini častilci!

Da bo naše premišljevanje o Marii po¬
polnejše, hočemo danes premisliti tudi njene
bolečine in njeno neskončno trpljenje. Be¬
sede starčeka Simeona: „MeČprebodel bode
tvojo duŠo u ,  uresničile so se nad Marijo, ko
je zdihovala pod križem umirajočega sinu
vtopljena v brhkostih. Ona vdeleževala se je
popolnoma trpljenja Kristusovega, in po
pravici mogla je na Kalvarii  izreči besedo:
„0 vi vsi, ki greste po poti, poglejte in po¬
vejte, ali je še katera bolečina taka, kakor
moja bolečina  ?“ Mi hočemo zatoraj danes
spolniti njeni svet: „PremiŠljuj moje bo-

le£ine u ,  in se iz tega učiti, da če voljno
prenašamo svoje nadloge, videli bomo na
Marijini strani enkrat večno življenje.

Življenje bolečin prične se za Marijo
prav zgodaj. Ona prečista, presveta je za¬
ničevana, v posmeh ljudem, po nevarnih
potih gre čez visoke gore efrajmske,  k
svoji teti Elizabeti.  V mestu svojih kralje¬
vih očetov, v Betlehemu  išče zastonj pre¬
nočišča, in v revnem hlevu rodi dete,
katero je po sv. Duhu bila spočela. Ko

215

pa daruje svojega sina v tempeljnu,, prerokuje
seji, da ji bode zavoljo njega bridki meč lju¬
bečo dušo prebodel;potem mora bežati \Egipt
in ko se povrne, stanuje v slabem in po
vsi Judeji zaničevanem Nazaretu.  Na potu
k velikonočnim praznikom zgubi svojega
sina, ter ga išče s trepetajočim srcem, in
kadar prične Jezus svoje učenje, je vedno
ž njim ter mora poslušati zasrambo in za¬
smeh hudobnih; vidi sovražne naklepe ko¬
vati njegove nasprotnike, vidi ga ujetega,
do krvi tepenega, vidi ga pod težo križa
omahovati, vidi ga viseti na smrtnem lesu
na gori mrtvaških glav, na Golgoti.  Til je
stala pod križem nebeška mati, in jokala
in štela smrtne izdihljeje svojega sina. In
ko je bilo dopolnjeno vse, in je Zveličar
na križu svojo dušo izdihnil, pričakujejo jo
še najbridkejše težave: ko ji položijo krvavo
sveto truplo v naročje. O vi vsi , ki greste
po poti, poglejte in povejte, ali je, katera
bolečina taka, kot je njena bolečina ?  Res¬
nično na Kalvarii  prebodel je bridki meč
njeno dušo. Kdo popiše vse Marijine bo¬
lesti tu na zemlji? Sedaj je čisto zapuščena,
on njena edina pomoč in veselje, on je
umrl — ali ona mora živeti. Po pravici
imenuje jo sv. cerkev kraljico mučencev^
zakaj ona je trpela s svojim sinom kot
ljubeča dobra mati, njegovo trpljenje ob¬
čutila je tudi ona, lahko rečemo, da to
trpljenje bilo je za trpljenjem Jezusa Kri¬
stusa največe, njena žalost je kot morje
velika, globoka in grenka.

216

Po trpljenji pa pride veselje, in tako so
tudi Marijo njene britkosti pripeljale k večni
premagi. Sedaj je v slavi in veličastvu.
Nekdaj križanega in zasramovanega sina
gleda sedaj na desnici Očetovi v mogočnosti
in neskončni lepoti; mesto male občine
kristjanske v Jeruzalemu  pa vidi sedaj kra¬
ljestvo Jezusovo od severa do juga, od iz¬
hoda do zahoda, in sramotni križ je časten in
hvaljen v njem. Za prestano sramotenje in
poniževanje je neizmerno povišana. Njeno
telo ni užilo trohljivosti groba, ampak
vzeto je bilo z neumrjočo dušo v nebo. Tam
pa je kot mati najvišega, obdana z vso ne¬
beško lepoto, tam je kraljica vseh angelj-
skih korov in vseh brezštevilnih svetnikov.
Gospod pa deli ž njo svojo mogočnost, ker
po njenih priprošnjah deli velikokrat svoje
milosti, ter hoče, da kdor njega časti, naj
časti tudi njegovo presveto mater. V resnici
kje je pobožno ljudstvo, kje katoliški kraj,
kjer bi se Marija, nebeška kraljica, ne častila ?

Ker pa je Marija za Jezusom največ
trpela, je tudi prav in dobro, da ji za Bogom •
najbolj zaupamo, ter ji največo ljubezen
skazujemo. Vsi, katerim tiči v srcu bridki
meč, vsi, katerim so solza mokri očesi,
obračajo se k nji; vsi zapuščeni, vsi kopr¬
neči pošiljajo svoje prošnje k nji, in vse
krščanstvo imenuje jo mater žalostnih, to¬
lažnica žalostnih! In vsi, kateri trpijo, so ji
priljubljeni, njena pomoč jim je vselej gotova.
To pa je za nas, ki zdihujemo v dolini solza

217

velika tolažba. Nikar ne obupajmo, če nas
tarejo nesreče, če nas zapuščajo moči pod
bremenom križev in težav. Poglejte na
podobo žalostne matere božje, in krepčajte
se na njenem zgledu. Marija je zmagala,
tudi mi bomo premagali. Zatoraj hodimo
srčno za njo po poti žalosti, ter ostanimo
stanovitni v trpljenji. In kakor je bila Marija
poveličana, nebeške slaveje deležnica, tako bo
tudi naše veselje, enkrat naše večno življenje!

V nekem mestu živela je devetnajstletna
deklica, z imenom Marija , veselje svojih
staršev, čeravno bogata in lepa, sklenila
je stopiti v samostan, da bi se tam kot
čista nevesta darovala Kristusu in Marii.
Prav koprnela je, da bi kmalo prišel tisti
trenutek, ko bi se ji odprla vrata svete
hiše. Ali ravno mesec dni poprej, bilo je
v lepem in cvetečem maju, vrže jo bolezen
na posteljo. Tako blizo pri cilju in sedaj
je vse preč! Ali bolna Marija ozrla se je na
nebeško žalostno mater, ter se vdala mirno
v svojo nesrečo; „Bog je tako hotel “, djala
je, „njegova volja naj se zgodi!“ Z udanostjo
je prestajala vse bolečine, ko je dan za dne¬
vom bolj hirala in medlela. Prišel je zadnji
teden mladega njenega življenja. Tiho le¬
žala je na postelji, ali naenkrat spregovorila
je veselo in polna začudenja :■ „Svate vidim!“
ter vprašala pričujoče, če jih tudi ne za¬
pazijo. Na pragu večnosti videla je svojega
nebeškega ženina in z njim neizmerno kr-

218

delo nebeških nevest, med katere je tudi
nji bilo stopiti. Objela je sveti križ in
izdihnila: „Jezus tebi izročim svojo dušo “

— in že so jo spremili angeljski kori pred
stol večnega in pravičnega sodnika. Umrla
je na dan Marijinega darovanja, in na po¬
dobicah, katere so se na njeni spomin delile
med pogrebce, stale so besede: „!Samo

Marii bilo je posvečeno njeno srce , zatoraj
vzela si ga je danes k sebi kot prijazen dar! u

Pobožni Marijini častilci! Pri Materi
sedem žalosti vidimo, kako naj se prenašajo
življenja težave in britkosti, zatoraj hitimo
k nji v vseh stiskah vseh nadlogah ter po¬
slušajmo besede, v  katere je govoril sv. Ber¬
nard  rekoč: „Ce stojiš pri prepadu obup¬

nosti, kliči k Marii; v vsaki nevarnosti, v
vsaki težavi , kliči k Marii. Kolikor časa
hodiš za njo, ne prideš s pravega pota; ko¬
likor časa kličeš k nji, ne stopiti ti obup srca,
kolikor časa moliš k nji, ne vklene te pre¬
greha v svoj jarem.; če živiš pod njenim var¬
stvom in pribežališčem, ni se ti bati nikogar;
pri njenem spremljevalstvu ne omagaš nik¬
dar in z njeno pripomoČjo dospeš gotovo
k zveličanju “.

Molitev.

Žalostna mati Marija! spominjam
te žalosti, ki te je obhajala, ko si v
Betlehemu iskala prenočišča, pa ga
nisi našla, ampak si mogla prenočiti

^ 21 »

v bornem hlevcu; spominjam te pre¬
velike britkosti, ki je napolnovala tvoje
srce, ko si gledala obrezovati svojega
sina; spominjam te prevelike žalosti,
katero je moralo prenesti tvoje sveto
srce, ko si morala s svojim otrokom
bežati v Egipt; spominjam te neizmerne
žalosti, katera je napolnila tvojo dušo,
ko si bila zgubila svojega sina in ga
še le čez tri dni zopet našla; spomi¬
njam te prebridkostnega meča, ki je
presunil tvoje srce, ko ti je tvoj božji
sin razodel svoje trpljenje in od tebe
slovo jemal; spominjam te grenkega
morja, v katerem je bila vtopljena tvoja
duša, ko si šla za Jezusom na križe¬
vem potu in ga gledala visečega na
križu; spominjam te neizmernih brit¬
kosti in žalosti, ki so napajale tvojo
potrto dušo, ko si vzela Jezusa v
naročje in ga vsega razmesarjenega
v grob položila: pri vseh teh sedmerih
tvojih britkostnih mečih, ko so pre¬
sunili tvojo presv. srce, te prosim, da
mi izprosiš žalost in največi stud nad
mojimi grehi in potrpežljivost v mojih
križih in nadlogah. Amen.

220

Nosi moj Škapulir!

Pobožni Marijini častilci!

Naše ljube šmarnice se že stekajo. Do-
sedaj smo že veliko in raznovrstnih svetov
prejeli od ljubljene naše nebeške matere,
ako živimo po njenih nam danih svetih, ni
mogoče, da ne bi prišli v nebesa. Ker je
pa naše srce tako nestanovitno in slabo,
hoče ,,Mati dobrega sveta li  dati nam še en
spominek, da ga pri sebi nosimo na po¬
tovanja v življenje večno, spominek, ki je
po svojem zunanjem jako priprost, a v duš¬
nem obziru poln blagoslova božjega. Ta
spominek je škapulir , s katerim se radi
venčajo zvesti Marijini častilci v znamenje,
da trpe in se vojskujejo z Marijo zoper to¬
like in razne dušne sovražnike, v znamenje
njenega posebnega varstva. Kakor je vzel
sv. Janez Marijo za svojo mater, tako sprej¬
memo tako rekoč tudi mi Marijo pod streho,
ako se ogrnemo z njeno sveto obleko. Nošnja
sv. škapulirja spodbuja nas, naj hodimo za
Marijo. Poslušaj tedaj, krščanska duša,
modri svet: ,,Nosi škapulir 11 !

Kaj pa je škapulir? tako čujem vprašati
marsikaterega. Škapulir je znamenje, da

221

smo se Marii v službo posvetili, je slovesno
spričalo, da smo si Marijo za mater in po¬
sebno varhinjo izvolili, ter jej obljubili, da
jo hočemo vedno častiti. Tisti, ki nosijo
to znamenje — sv. škapulir, so udje sv.
cerkve potrjene bratovščine sv. škapulirja.
Pobožna navada, sv. škapulir nositi, opira
se na neko staro, a prav Verjetno dogodbo.
Nek prav pobožen in visokoučen mož, Simen
Stock  po imenu, je goreče krepenil, naj bi
mu Marija skazala toliko ljubav, da bi mu
dala kako zagotovilo, da ga ima rada in
da ga je sprejela v svoje varstvo. Zdajci
prikaže se mu nebeška kraljica obdana z
neštevilno trumo zveličanih duhov, držeča
v roki sv. škapulir ter mu reče: „Moj sin,
sprejmi ta škapulir v znamenje zaveze in
miru, v znamenje milosti božje in kot branilo
v vseh nevarnostih; kdor umrje v tej obleki,
ne bo okušal večnega ognja 11 .  Na to tola¬
žilno Marijino zagotovilo, razširil se je sv.
škapulir po vsem krščanskem svetu tako
naglo, kakor sv. rožni venec. Nosilo ga je
veliko papežev, knezov, učenjakov, mnihov,
neštevilno veliko mož in žen, in vkljub
vsemu zasramovanju in posmehovanju novo-
šegnega brezverskega sveta, ohranila se je
nošnja sv. škapulirja do današnjega dne ter
obstoji že nad šeststoletij.

S sv. škapulirjem hoče Marija vse krist¬
jane kakor s kako vezjo k sebi potegniti,
da bi ž njimi sklenila sv. zavezo. Kakor
smo pri sv. krstu zadobili belo obleko ne¬
dolžnosti v znamenje, da nas je Bog posi-

222

novil in sprejel za svoje otroke in dediče nebe¬
škega kraljestva, tako nam daje Marija pri
vstopu v bratovščino sv. škapulirja častno
obleko sv. škapulirja, po katerej postanemo
njeni posebni ljubljenci, njeni otroci. Ona za-
gotovlja svoje otroke, da jim hoče vsikdar
izprositi najboljših milost, da jih hoče braniti
in varovati v vseh nevarnostih življenja. Sv.
škapulir je škit, s katerim varuje Marija
svoje zveste otroke sovražnih pšic. Po¬
sebno si pa prizadeva Marija bratom in
sestram sv. škapulirja sprositi pri Bogu
milost, da bi se resnično spokorili in ne
odlašali na noben način pokore na zad¬
njo uro, temuč se še o pravem času pobolj¬
šali in spokorili. Veliko njih, ki so nosili
Marijini škapulir ali (medaljo) svetinjo,
bilo je v kaki nevarnosti čudno rešenih,
kar zamorejo sami glasno spričati, najbolj
se pa bodemo o tem prepričali v prihodnjem
življenju, ko bode nam vse očitno, iz ko¬
likih nevarnosti nam je Marija pomogla.
To je tudi čisto naravno, zakaj kako bi
zamogla Marija onim, ki so se v njeno službo
popolno izročili, odreči svoje varstvo, kako
bi zamogla zapustiti svoje častilce ob uri
stiske in nevarnosti?

Kdor pa hoče ravno skušati to njeno
varstvo, mora tudi zvesto spolnovati dolž¬
nosti, ki jih ima vsak Marijini otrok, kot
ud sv. škapulirja, do svoje nebeške matere.
Pred vsem mora se zavezati vsak Marijini
odgojenec, da bode vedno nosil njen ška-

223

pulir, jo vsaki dan pobožno častil in pred¬
pisana dobra dela natanjčno in zvesto
opravljal. Ni namreč zadosti, da kdo nosi
na zunaj Marijino podobo, ne da bi pa
bilo njegovo srce napolnjeno z njenim du¬
hom, ampak on mora tudi z Marijo Jezusa
ljubiti in čedalje zvesteje spolnovati božje
zapovedi. Kakor je Marija svojega božjega
sina, Jezusa Kristusa, čez vse ljubila, tako
mora tudi vsakdo, ki nosi škapulir, čez vse
svojega ljubiti Zveličarja in si na vse kriplje
prizadevati, ne žaliti ga s kakim smrtnim gre¬
hom. Posebno zahteva Marija od svojih
zvestih odgojencev, naj jo posnemajo v
stanovski čistosti in naj ne oskrunjajo sv.
škapulirja z nečistimi mislimi in željami,
z nečistimi besedami in z ostudnim djanjem.
Varujmo se tedaj skrbno, da ne postane to
znamenje našega izvoljenja po naši lastni
krivdi znamenje našega pogubljenja, kar bi
se v tem slučaju zgodilo, ko bi si mi mislili
in sami pri sebi tako-le govorili: Če le
častim slednji dan Marijo in nosim njeni
škapulir, gotov sem svojega zveličanja, če
tudi slednji dan smrtno grešim 1 '. Kdor bi
tako predrzen bil, da bi na milost Marijino
in njeni sv. škapulir smrtni greh nakopoval
na smrtne grehe, ta bi svojo nebeško mater
s pestjo v obraz bil, in urnim korakom šel
večnemu pogubljenju naproti. O da bi tedaj
vsi zvesto spolnovali pogoje, na katera se
opira zaveza med Marijo in brati in sestrami
njenega sv. škapulirja! O da bi ta zaveza

224

čedalje bolj se utrjevala in čedalje več udov
štela!

Če se nahajajo katera znamenja in vo-
ljenja za nebesa, je brezdvombeno najgo-
tovejše znamenje izveličanja pobožnost in
častenje Marije preč. Device. Da ima pa
posebno častenje sv. škapulirja to prednost,
razvidno je iz Marijinega zagotovila, ki je
tako rekoč svojo besedo zastavila, da hoče
one, ki bodo nosili njeni škapulir, ljubiti,
jih varovati v vseh nevarnostih, priprav¬
ljati jih na srečno smrt, tedaj gotovo pri¬
peljati jih v večno življenje. — Tedaj od
nas samih je še zavisno naše zveličanje.
Dobri udje sv. škapulirja gotovo store od
svoje strani tudi svojo dolžnost, da oprav¬
ljajo namreč svoje predpisane molitve in se
gostokrat krepčajo s presv. zakramentom
rešnjega Telesa, katero jim daje moč, da
varno hodijo po nebeški poti; zraven tega
jim še pride na pomoč sv. cerkev s svojimi
odpustki, katere podeljuje tej bratovščini.
Gotovo je tedaj, kdor posnema in hodi za
Marijo, bode gotovo srečno in varno dospel
na svoj cilj, ki mu ga je Bog postavil.
Veliko jih je, ki v tej solzni dolini k Marii
tako-le zdihujejo: Skazi Marija , da si moja
mati;  toda mnogim iz med njih bi tudi
Marija lahko odgovorila: „Pokaži tudi ti,

da si moj sin, moja liči, moj odgojenec 11 .
Sv. škapulir j e tedaj le takrat znamenje več¬
nega zveličanja, ako je pobožnost do Marije,
preč. Device odkritosrčna in stanovitna.

225

Ob času krimske vojske je veliko fran¬
coskih vojakov, preden so se podali v ogenj,
okinčalo svoje prsi s sv. škapulirjem ali
kako svetinjico neomadeževane Device. Pri¬
povedujejo se prav ganljive reči o prostakih,
častnikih in generalih francoskih, koliko
zaupanje so stavili na Marijo in kako jih
je pogled na škapulir ali svetinjo Matere
božje navdajal s srčnostjo in tolažbo v silo¬
vitem vojskinem hrupu, kakor tudi v bo¬
lečinah in na smrtni postelji; pokazala je
Marija, kako čudovito gostokrat varuje
svoje otroke časne in večne smrti. Ho¬
čem vam povedati en sam dogodljaj iz
te silovite krimske vojske. — Na holmcu,
s katerega se odpira krasen razgled čez
veliko mesto francosko Lyon,  stoji sloveča
romarska cerkev „Notre Dame de Four-
vibres“.  Ta milostna cerkev sezidana je
ravno na tistem prostoru, na katerem je
stal njega dni poganski dvor cesarja Tra¬
jana i, na katerem je toliko tusočev mučen¬
cev prelilo za Kristusa svojo kri. Sedaj je
ta prostor kraj molitve in pobožnosti, ki
se opravljajo od vernih kristjanov Marii v
čast, da bi jim sprosila raznih milost od
Boga. O koliko prošenj bilo je že uslišanih
v tej romarski cerkvi, koliko src potolaženih!
— Po dokončani krimski vojski pelje nek
podpolkovnik oklepniškega ali kirasirskega
čivka svoje vojake v popolnem oboroženjuv
omenjeno romarsko cerkev vrh homca mesta
lyonskega. Pred cerkvijo stopijo vojaki s
Mati D. S. 15

226

konj ter gredo s svojo godbo v Marijino
cerkev, da bi se zahvalili nebeškej Materi
za prečudno varstvo v silnem ognju, ki so
ga imeli prestati. Ganljivo je bilo videti
hrabre vojake z mečem v roki padati na
kolena pred Marijino milostno podobo in
vtopljene v solzah zahvaljevati se Marii za
brambo pred smrtjo silnega meča in kakor
dež se vsipajočih kanonskih in puškinih
krogel. Vojaški pater dal je potem z Ma¬
rijinega altarja hrabrim vojščakom blagoslov
s presv. rešnjim Telesom, in po ganljivem
govoru, ki ga je imel do svojih vojakov,
katere je živo opominjal, naj Marijo nikdar
ne nehajo častiti in se jej priporočati v
varstvo, zapustili so vsi veselega in hvalež¬
nega srca Marijino svetišče.

Spolnujte tedaj, pobožni Marijini častilci,
nebeške matere modri svet: „Nosite moj
škapulir“!  Nosite ga pridno in radi, ker
je znamenje hoje za Marijo, znamenje izvo-
ljenja za nebesa. S sv. škapulirjem oblecite
tudi Marijine čednosti, posnemajte njene
zglede in skrbite za razširjanje božje časti
in povekšanje Marijine slave. Sv. škapulir
naj vam bo obleka zveličanja, obleka pra¬
vičnosti, da skazujete trojedinemu Bogu
čast in pokorščino, bližnjemu ljubezen, kakor
mu gre po Jezusovih besedah, sami pa da
hodite po poti ponižnosti in čistosti, da
tako rešite in izveličate svoje neumrjoče
duše. Ne obupajte v obiskovanji in skuš¬
njavah tega življenja, temuč zaupljivo za-

227

tekajte se k nebeški varuhinji, Marii, katera
je, kakor jo sv. Krizostom imenuje, naša
nebesa, naš sedež, naš kinč in slava naše
sv. katoliške cerkve.

Molitev.

0 „mati dobrega sveta“ pomagaj
v vseli skušnjavah našega zeniskega
življenja, da bodemo stanovitni v neizo-
gibljivem vojskovanju, ter da napredo-
vamo na poti popolnosti, po keterej
si šla pred nami ti, o sv. Devica in
mati. Pod tvojo pomoč pribežimo o
sv. božja porodnica! ne zavrzi naših
prošenj v naših potrebah, temuč reši
nas vselej vseh nevarnost. 0 častit¬
ljiva in blažena devica, naša gospa,
naša srednica, naša besednica, naša
pomočnica. S svojim sinom nas spravi,
svojemu sinu nas priporoči, svojemu
sinu nas izroči. Amen.

15 *

228

Bodi stanoviten do konca!

Pobožni Marijini častilci!

S tem, da praznujemo šmarnice, imamo
namen Jezusu in Marii služiti, ter Boga in
prečisto Devico počastiti. Učili smo se med
tem časom premnogo lepili lastnosti in čed¬
nosti: kot pravičnost, čednost in srčnost,
svetost in zmernost. V potrditev svoje volje,
vse Jezusu in Marii darovati, vse za-nje
trpeti in prestati, ozaljšali smo se včeraj še
tudi z Marijino obleko, s sv. škapulirjem.
Ali kaj pomagajo samo dobri sklepi, če se
ne izpolnujejo? Kaj je cvetje na drevesih,
če odpade in ne prinese sadu ? Maj je čed¬
nost brez stanovitnosti? Zatoraj imam danes
pravično željo v svojem srcu, da bi mi vsi
stanovitni ostali v dobrih sklepih in na¬
menih, katere smo storili v tem mesecu.
„Le kdor ostane stanoviten do konca, ho
zveličan  /“ Zavoljo tega nam daje pa danes
Marija preimenitni dobri svet: „Ostanista¬
noviten do konca ! 11

Stanovitnost v čednostih je tako potrebna,
da si brez nje nikake čednosti še misliti
ne moremo. Svoje dobre namene lahko-
mišljeno zapustiti, ter nastopiti hudobna

229

pota, to je silo nevarno, sila škodljivo in
pelje v pogubljenje. Duša, ki ne napreduje
na poti popolnosti, prične omagovati in
hirati, zakaj zaprejo se ji rešilni studenci
božjih milost, strasti pa seji množijo tako,
da iztrebijo s svojim ognjem vse kreposti
iz nje. Po pravici piše toraj sv. Bernard:
„Hudobni duh nas ne zavida zavoljo dobrih
namenov, ampak le zaradi stanovitnosti, ker
ve, da rode sami nameni brez stanovitnosti
pogubo in smrt“.  Le kdor ostne stanoviten
do konca, obhajal bo premago nad grehom
in peklom.

Če je tudi stanovitnost tako zelo po¬
trebna, nahajamo jo pa vendar prav redko.
Tega je krivo, da naši dobri nameni niso
sami dosti trdni in močni, manjka nam
krepke volje. Ta se boji, če bi izpeljal
svoje svete sklepe, da ne doletela bi ga
zguba na svetnem premoženji, uni, da ne
odšla bi mu premenljiva čast ljudi, vsaki
pa storil je svoj namen bolj iz lahkomiš-
ljenosti kot pa iz ljubezni do Boga: ni toraj
stanovitnosti.  Dobri sklepi naj pa se na¬
dalje večkrat ponavljajo, da se ne pozabijo
in ne ugasnejo v naši duši, kakor ugasne
luč, če se ji ni prililo olja. Mnogim krist¬
janom pomanjkuje stanovitnosti ravno za¬
voljo tega, ker imajo svoje vsakdanje pre¬
grehe za odpustljive, ker mislijo, da skoraj
ni mogoče brez njih živeti, in da so tako
brez pomena, da si jih lahko sami odpustijo.
Ali kdor zaničuje male čednosti, gotovo ne

230

postane svetnik, in že v sv. pismu berem:
..Kdor na male reči ne pazi, se polagoma
zgubi ! 11 ') Kdor se zatoraj le enega svojih
grehov ogibati noče, razpadejo mu gotovo
vsi dobri sklepi, in dobre stanovitnosti ne
bode imel. Huda nasprotnica dobrih namenov
je pa na dalje tudi mlačnost mnogih krist¬
janov. Kar so sklenili, to odlašajo dan
za dnevom, od včeraj za danes, od danes
do jutri. Tako pa zapuščajo tudi dan za
dnevom pravo pot, dokler ne zabredejo do
vrata v blato pregrešnosti in se zastonj
obračajo po pomoči.

Koristno, prav koristno je tedaj slišati
pripomočke, kateri nas vodijo k čednosti
stanovitnosti. Dobro k temu je pred vsem
zaupanje do Boga in nezaupanje do samega
sebe. Ne zidaj na svoje moči, če si tudi
angelj! Kakor pa pride od Gospoda milost
dobrih sklepov, tako izhaja tudi od njega
milost njih spolnitve. Če praviš: „trdno skle¬
nem, ogibati se vseh pregreh in slabih pri¬
ložnosti, ter nikdar ne delati proti volji
božji" je dobro, je sveto, ali ne pozabi pa
tudi vselej pristaviti: „Dodeli mi milost, o
Bog, da ta svoj sklep tudi gotovo spolnim  /“
Zakaj Bog je, kateri dela v nas voljo in
nam daje spolnitev po svojem dopadajenji.
Ali veliko jih išče spolnitev svojih sklepov
pri sebi in ne pri Bogu, zatoraj pa ne iz¬
polnijo nič in kot slepi lazijo po potih
hudobije. Kdor hoče postati stanoviten,
naj ne posluša govorice ljudi, naj se ne

231

obrača po svetu, ampak naj ga ima pod
sabo, kakor Marija, katera stoji na njegovi
krogli, ter obrača svoje oči kviško v bli-
ščeče nebo. Tako dosegel bode človek, ako
je stanoviten v delih in sklepih, večno živ¬
ljenje, v katero vodi stanovitnost. Brez
stanovitnosti je vse nečimurno, vse ničevo,
vse goli prah! Čemu so vsi pravični sklepi,
čemu dolgo pobožno življenje, če pade na¬
posled kot staro, trohlivo poslopje na kup.
Čemu je tudi pobožnost do Marije, ako se
ne opira na stanovitnost ? Koliko jih je, ki
delajo prave in svete namene, kadar so po
pobožni pridigi ganjeni Marijine častitlji¬
vosti in njenega usmiljenja. Sto in sto
obljub storijo, pribežati pod njeno varstvo,
pod njeno roko. Ali koliko časa so tako
goreči? M pol leta preteklo, ko razkadila
se jim je v duši vsa ljubezen, vsa pobož¬
nost, vsa gorečnost! Kaj pa je nasledek
tega? Zapustijo Marijo, ali tudi ona jih
zapusti, bežijo pred njo ali tudi ona beži
pred njimi s svojimi prošnjami, z varstvom
s in svojim usmiljenjem.

Star pobožen puščavnik umiral je v pu¬
ščavi. Bratje iz okoljščine obdajali so mu
posteljo, ter molili k svetemu križu, v ka¬
terega znožji ležal je bolnik. Umirajoči
bilje v sanjah, ali hipoma obda mu ustnice
nebeško smehljanje. In ta smeh prikazal
se mu je trikrat zaporedoma na bledih licih.
Potem pa se je izbudil, in ko ga bratje
vprašajo, kaj da je gledal, odgovoril jim je

232

tiho: O, veselje, katero sem užival k 1

Pred svojim očesom videl sem vso neči-
murnost, ves prah tega sveta, po katerem
jih toliko tako močno hrepeni, da pozabijo
svoje rešenje, pozabijo večnost. In ob-
veselil sem se svoje revščine, svoje kute,
svojega pasa in svojega rožnega venca.
Potem pa sem videl trnje svojih težav in
terpljenja, ki sem jih stanovitno prestal, in
djal mi je skriven glas na uho : „ Zemeljski
križi zginejo kot kaplja pred nebeškim ve¬
seljem  /“ In k meni je pristopil mladeneč v
beli obleki, ter mi rekel, da naj grem za
njim. Bila je smrt, katere se ljudje tako
zelo bojijo, ali ona mi je odprla s zlatim
ključem vrata nebeška, s črnim pa zakle¬
nila vse neskončne revščine tega sveta!
Tako je govoril sveti starček, omahnil na
mahovo ležišče in je umrl. Sveto veselje
pa se je razlilo po mrtvem obličju, na ka¬
tero so padali žarki večernega solnca. Dolgo
so molčali sveti bratje, dokler ni naposled
eden iz med njih spregovoril rekoč: „Tako
umrje pravični, ko ostane stanoviten do konca .
O da bi mi vsi imeli tako zadnjo uro  /“ In
odšli so molče po svojih votlinah, pobožni
in pravični v srcu!

Pobožni Marijini častilci! Letošnje šmar¬
nice se bližajo h koncu in upam, da zbudile
so v vaših srcih marsikak dober sklep, mar-
sikak svet namen. Kaj pa bi nam pomagale
šmarnice, če se ne izpolnijo vsi ti sklepi
in nameni? iZatoraj ne omagajte, bodite

233

krepki in stanovitni, da pokažejo se kmalo
sadovi letošnjih šmarnic, in da izve svet, ko¬
liko da pomaga vredno češčenjeDevice Marije.
Ostanite zvesti do smrti! Bodite stanovitni
v veri, upanji in ljubezni! Kar ste sklenili
med šmarnicami, tega vam ne izrujejo vse
moči sveta iz spomina, zastonj naj vas na¬
padajo skušnjave, kot zid, naj stoje vaši na¬
klepi! Gospod pa, kateri daje vse dobro,
naj vam dodeli pri vseh delih in namerah
svojega blagoslova, da se vse naše početje
z njim pričenja, z njim napreduje in z njim
dokončava.

Molitev.

Ti pa, o mati milosti, izprosi
nam sv. stanovitnosti. Pokaži se našo
pravo mater, in ne dopusti, da bi se le
eden izmed nas pogubil. Zato te pro¬
simo danes, usliši naše prošnje, o mati
usmiljenja, o dobrotljiva, o mila in
sladka Devica Marija ! Amen.

234

Nebesa so vsega vredna!

Pobožni Marijini častilci!

Včeraj premišljevali smo čednost stano¬
vitnosti, katera je ravno glavni pripomo¬
ček k nebeškemu kraljestvu, zakaj, le kdor
je stanoviten, bo izveličan. Kdo pa ne bi
bil stanoviten, ako se spomni veselja v ne¬
besih, katerega uživajo poveličani duhovi?
Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ne sli¬
šalo in nobeno srce ne občutilo, kar pripravil
je Bog njim, ki ga ljubijo. Kdo bi toraj ne
prišel rad do njega? In tako se tudi mi
pri koncu šmarnic spominja nebeškega ve¬
selja, ter premišljujemo Marijini svet, ki ga
nam daje danes rekoč: Nebesa so vsega
vredna !

Če nam je večkrat težavno živeti v tej
dolini solza, če nas tarejo nesreče in teža¬
ve, obrne se naše oko in naše srce na kvi-
ško proti nebesom, kjer ne teko več solze,
kjer ne divja več bolečina. In takrat obda¬
jajo žalostni občutki našo dušo, želja po ne¬
besih vname se v njej, preč bi šli radi, preč,
kakor tujec, kateri obrača svoje misli iz
subotnih afrikanskib puščav tje k ljubi, z
zelenimi drevesi obraščeni očetovi hiši. Ta¬
ko zdihujemo tudi mi po nebesih, čutimo,

235

da nismo tu doma in z veseljem šli bi za
unim, kateri so pomrli pred nami, ter se
spremenili po grobovih v prah in pepel.
Težavni dnevi življenja, noči polne joka in
solz, vse nam pove, da čaka nas po smrti
boljše stanje, po katerega sreči in veselji
pa že zdaj hrepenimo. In to hrepenenje
postaja mogočnejše, in raste, ako pogledamo
po uboštvu te zemlje, ako štejemo nesreče,
katere pripravljajo ljudje sami sebi, če obr¬
nemo oko na vse bolečine in bolezni, na
jezo in divjost srca, na temo in obupnost
duha! Prav iz globočine svoje duše zdihu¬
jemo po nebeš k i h  prostorih, po večni luči,
kjer ni noči, ne solza, ne bolečin, kjer je
neizmerno veselje, pred katerim zgine vse
trpljenje naše zemlje, kot kaplja v neskonč¬
nem morji.

Pobožni kristjan stori in pretrpi toraj
vse rad za to večno poveličanje, katero ga
čaka, kakor uči ga vera, po smrti. Kdor
pa nima vere, tak tudi ne hrepeni po ne¬
besih, tak tudi ne stori ničesar za nebesa.
Le komur sveti luč čisto in bliščeče, ta ob¬
čuti hrepenenje po nebeški očetovi hiši.
Samo njega zamorejo vžgati besede sv. razo-
denja, katere nam pravijo, da je neskončno
nebeško veselje, da je ondi naš pravi
dom, in da je ta dom take lepote kakor jo
ni še videlo človeško oko. Tam ni skuš¬
njav, tam ni vojskovanja, ni bolečine, ni
grenkosti, vse tako je proč. Tam je samo
mir in veselje; ni zaničevanja, ni obreko-

236

vanja, temuč vse veže večna, neminljiva
ljubezen. Resnično, kdor ima vero na ne¬
besa in je prepričan, da Bog hoče vse lju¬
di žveličati, mora se mu napolniti srce s
željami po tistih krajih, kjer sedi Kristus
v veličastvu na desnici Boga Očeta, in volj¬
no prenaša vsak križ — zakaj nebesa so
vsega vredna!

Iz tega hrepenenja, iz te dobre volje, pre¬
našati vsako težavo, pridejo pa tudi visoki,
sveti sklepi, zakaj vse, kar je velikega, ve¬
ličastnega in dobrega, mora se v britkostih
pridobiti, tako tudi nebesa. Zatoraj je
pisano: „Nebeško kraljestvo silo trpi, in le
silni je bodo na-se potegnili k 1  — Le če za
nebesa živiš, umrl boš tudi za nebesa. Ali
premnogo jih je, ki hrepene po nebesih, ali
živeti za nebesa pa nočejo. Pravijo z go¬
rečnostjo: Kako sladko je gotovo živeti v
deželah luči in mini! Če pa se je treba
ogibati greha, ali se odpovedati strasti in
slabemu nagnenju, odpustiti sovražniku,
odtrgati si meseno veselje ali se samega
sebe zatajiti, tedaj pa omagajo in pot k ne¬
besom zdi se jim pretežavna s trnjem preob-
suta. Ali nebesa so vsega vredna in treba je ra¬
dodarnosti! Kaj storili so svetniki vse, da
bi le prišli v nebo! In tako si tudi mi lah¬
ko pridobimo zasluženja, če se le vadimo
o kerščanski potrpežljivosti in ponižnosti,
ter prenašamo terpljenja in britkosti brez
ječanja in godrnjanja. Ogibajmo se vsacega
greha, zakaj greh zapira nebesa, ter od-

237

klepa peklenska vrata. Bodimo zvesti sveti
materi cerkvi, katera je steber in vogleni
kamen resnice in podoba nebeškega Jeru¬
zalema, o kateri djal je že sv. škof Cipri-
jan: „Kdor nima cerkve za svojo mater,
ne more tudi imeti Boga za svojega očeta  /“
Zvestoba in radodarna volja k sv. ma¬
teri katoliški cerkvi razodela se je poseb¬
no v novejšem času ob povzdigovanji japa-
neških mučenikov med svetnike. Na vabila
rimskega papeža popotovalo je mnogo
škofov iz vseh krajev v Rim, da bi čast
dajali tistemu, kateremu izročil je Kristus
svojega kraljestva ključe. Dolga pot bila
je težavna, ali veliko škofov, mašnikov in
svetnih jo je nastopilo iz dobre volje do
svoje cerkve. Med drugimi škofi prišel je
tudi avstrijansk škof na tej poti v Masilijo
na Francoskem. Obhajali so ravno prav
praznično šmarnice na čast Mariji. Brez¬
številno lučic migljalo je krog podobe ne¬
beške kraljice, in grmi rož in lilij in dru-
zega cvetja obdajali so jo z dišavami. Po¬
prosili so pričujočega škofa, da bi dal zbra¬
nimi blagoslov s sv. Resnim Telesom, kar
je tudi storil. Prej pa je bila pridiga, v ka¬
teri se je goreči govornik obrnil do škofa,
ter mu vošil srečo, da bo prejel blagoslov
sv. očeta, ter prestopil prag visocega groba
apostoljskih knezov Petra in Pavla. Ali
kaj pa je Rim v primeri z nebeškim kra¬
ljestvom, kjer gospoduje tisti, kateri je go¬
voril besede: „Na skalo zidal bom svojo

238

cerkev, in vrata peklenska je ne bojo pre¬
magala k 1

Pobožni Marijini častilci! Naj napolnuje
nas hrepenenje po nebeških zakladih, da
tako živimo, da ne zgubimo večnega vese¬
lja! — Stopajmo za Marijo, katera je imela
svoje telo na zemlji, svojo dušo in delo¬
vanje pa v nebesih. Kakošno veselje bomo
uživali, če se nam zapro enkrat trudne v oči,
kader dospemo do konca svoje poti. Čisti
stopimo pred stol božje sodbe in Marija,
nebeška kraljica in mati, popelje nas kot
zmagovalce v življenje večne slave, in gle¬
dali bomo njeno spremljevalstvo, neizmerne
kore angeljev in svitla kar dela sv. muče¬
nikov s palmami v rokah in bliščeče trume
zveličanih devic obdane z lilijami večnega
devištva. Kristus sam pride nasproti ter
vzame pod svoje varstvo sveto dušo, ter
je vpelje v občestvo poveličane cerkve, in
ji da krono nebeškega veselja, katero nima
konca.

Molitev.

Ti pa, o Marija, izprosi našim sr¬
cem sad hrepenenja po nebesih, da
zaničujemo časno blago, posvetno ve¬
selje in da se povzdigujemo iz te rev¬
ne, solzne doline do dušnih in čezna-
tornih sladkosti nebeškega izveličanja,

239

kjer gledamo troedinega Boga, Očeta,
Sina in sv. Duha. O „mati dobrega
sveta“, izprosi nam nebesa! Amen.

Pri meni je vse upanje življenja,
pridite k meni vsi!

Eklez. 24, 25.

Yvod.

Sv. Bonifaciju  se je nekdaj sanjalo
da je bil v neizmernej puščavi, kjer ni
bilo zapaziti nobenega človeškega stano-
vališča. Kamorkoli je obrnil svoje oko
videl je vse divje, vse zapuščeno. Le ko¬
pica sestradanih otročičev glodala je ko¬
reninice in žalostno na-nj pogledovala. Tu
zakliče ves ganjen sv. Bonifacij: „Kje je
vaš oče , kje je vaša mati ?“ „Smrt nam jih
je pobrala 11 ,  so mu s tužnim glasom odgovorili;
„bodi ti nam oče, bodi ti nam sirotam mati!“
Spominjaj se zapuščenih sirot, spomni se nas!
Svetnik se prebudi; toda ta beseda »spominjaj

240

se“, neizbrisljivo je ostala vtisnjena v nje¬
govem srcu. Slišal jo je, kader je vstal;
donela mu je po ušesih, kadar se je ulegel
k počitku; pri molitvi, pri učenju, — zme¬
raj in povsod bili so mu ti zapuščeni, se¬
stradani otročiči pred očmi; neprenehoma
čul je glas: „ Spominjaj se, spominjaj se nas!' 1

Minulo je leto. Z Angleškega na Nemško
pelja se ladija in v njej sv. Bonifacij. Pri¬
nesel je v te kraje, ki so še tačas v temoti
nevere tičali, luč sv. evangelija. Beseda:
„Spominjaj se  /“ imela je do njega toliko moč,
da je z veseljem zapustil roditelje, brate in
sestre, svojo ljubljeno domovino in samostan.

Preč. Devica Marija! tudi tebi je došel
glas: Spominjaj se ! spominjaj se revnih zapu¬
ščenih Evinih otrok in jim hodi ljubeznjiva
mati! 11  In ti, o Marija! se nisi mogla zoper¬
stavljati mogočnej besedi, ter si zapuščenim,
ubogim Evinim otrokom prinesla tolažbo
iz nebes. O Marija! spominjaj se!

Predragi bratje in sestre v Kristusu! V
današnjem svojem govoru sem se namenil,
govoriti vam o tej besedi: „Spominjaj se 11 ,
ter želim v kratkem pokazati vam:

1. njeno moč in

2. njeno tolažbo.

Spominjaj se! O mogočna beseda to! Ti
si nam dala Marijo za mater. O tolažljiva
beseda! Ti zaceliš in ozdraviš vse rane naše!
Naj te danes nekoliko bolj natanjko pre¬
mislimo v prid in srečo naših revnih duš.
Sv. božja porodnica, prosi za nas!

241

I. del.

Mogočna je bila beseda stvarnikova, s
katero je stvaril svet; rekel je: „naj bo,
in bilo je“,  Prečudna je bila moč besede,
s katero je Jozue zapovedal solncu, rekoč:
,,Sobice stoj ! 11  in solnce je obstalo. Strašna
je bila moč besede, s katero je odgovoril
Jezus vojakom na oljski gori, rekši: ..Jaz
sem ! 11  in vsi so popadali, kakor mrtvi na
zemljo. Toda močnejšo, čudnejšo in zdat-
nejšo moč mimo vseh teh besedi, ima be¬
seda: „ Spominjaj se ! 11

Od vekomaj je Bog odločil Marijo svo¬
jemu sinu za mater.; iz tisočev Evinih hčer
si jo je izvolil. -— Tisoč in tisoč let so že
preroki prerokovali rojstvo Gospodovo z
besedami: „ Devica bode spočela in rodila
sinu' 1 .  In ko se je približala polnost časov,
poslal je Bog angela Gabriela k Devici Marii,
da jej je oznanil veselo novico; — presv.
Trojica jej jepo angelju zaklicala: „ Spominjaj
se! 1 '-  In Marija ni mogla zoperstavljati se
moči besede, če tudi je to angeljevo ozna¬
nilo presunilo njeno srce kot z dvoreznim
mečem. Toda, mogočna je bila beseda z
z nebes, in ponižna, in ljubeznjiva in v
božjo voljo udana Devica zakliče z udanim
srcem: „Zgodi se mi po tvoji besedi!"

Dolgo je že zdihovala Marija k Bogu,
da bi kaj kmalo prišel Odrešenik sveta, ki
bi rešil pogubljenju zapadli človeški rod;
— pa ni si še upala milosti nikdar ne, da

Mati D. S. 16

242

bode ona ponos zemlje, kinč odreščenega
sveta, veselje zemeljskih in nebeških pre¬
bivalcev, — kraljica nebes in zemlje! Vi-
divša, kaj jo čaka, vsklikne ponižnim srcem
prečista Devica: „ Usmili se me, o Bog! jaz
nisem vredna te časti u .  Dolgo je premišlje¬
vala, ali bi privolila v božji sklep ali ne.
Ali  tu zakliče vsegamogočni, večni Bog z
nebeških višav: „ Spominjaj sef 11  Beseda:
„Spominjaj se, o Marija, da te je sam Bog iz¬
volil za mater svojemu sinu; spominjaj se, da
se vdeležiš odrešenja človeških otrok; spomni
se, da me bode tvoje privoljenje častilo,
angelje razveselilo in ves propali človeški
rod navdalo z nebeško- radostjo. In Marii
ni bilo mogoče zoperstavljati se mogočni
besedi, ter reče udano: „Zgodi se po tvoji
besedi  /“

Krvavelo je Marijino srce, ko je morala
gledati nebeško Dete v silnej revščini in
velikem pomanjkanji ležati v bornih jaslicah;
težko jej je bilo pri srcu, ko je morala s
svojim ljubljencem bežati v Egipt; žalovala
je, ko tri dni ni mogla najti svojega lju¬
bečega sinu; toda še večjo britkost in ža¬
lost prizadjalo jej je slovo. O takrat, predr.
bratje in sestre v Kristusu! jej je srce ža¬
losti pokalo, ko se je od nje ločil njen sin
Jezus in šel pretrpet najgrenkejšo smrt —
križa! Oh kako strašen trenutek ločitve,
kako britko slovo bilo je to!

Preljubi moji bratje in sestre v Kristusu!
mislite si mater, ki ima le eno samo dete,

243

katero ljubi bolj nego lastno življenje. In
tega sina vržejo v temno ječo, ga obsodijo
k smrti, in sin mora umreti, še preden solnce
zaide. Glejte to mater v palači mogočnega
kralja, kako oklepa se kolen njegovih nog,
joče, zdihuje in stoče, ga zarotuje in prosi,
le eno prošnjo naj jej izpolni. Le še enkrat
želim, zdihuje, viditi svojega sina; zadnji¬
krat hočem slovo še vzeti od svojega otroka;
zadnjikrat želim še svojega sinka pritisniti
na materno ljubeče srce; oh! zadnjikrat —
zadnjikrat dati želim mu še materni blago¬
slov, potem — potem naj umre po postavi!

— Kralj spolni njeno željo. Nesrečna mati
hiti v ječo k svojemu sinu, da bi ga še
enkrat videla. Točila bi rada solze, ali
očesna studenca sta se jej že davno posušila;
hoče govoriti, pa žalost in tuga ste jej jezik
uklenile. Bleda kot smrt, mrzla kot led
otrpne od groze in zre nepremakljivo v sina,
ki ga ravno peljejo na morišče. Vsa omam¬
ljena lazi kot mrtvaška senca od daleč za
nesrečnim sinom. Usmiljeni, dobri ljudje
hočejo nesrečno ženo, žalostno mater od¬
peljati; toda ona se ne da; videti hoče še
zadnji zdihljej svojega otroka. Sekira pade,

— sin je mrtev! Nesrečnej materi se stemni
pred očmi, omahne, se zgrudi, zdihne ter
vsklikne z mrtvaškim glasom: „Ubogi moj
sin! 11  in — umrje. Srce počilo jej je ža¬
losti. — Uboga mati!

Vendar pa, predragi moji bratje in se¬
stre v Kristusu! poznam jaz še bolj ubogo

16 *

244

in nesrečno mater, Marijo namreč, ki je
svojega sina še prisrčnejše ljubila. Od Je¬
zusa, svojega sina morala je vzeti slovo,
njega je morala gledati kot najhujšega raz¬
bojnika peljati — v smrt. Kako britka ža¬
lost to za Marijo! Ona pa vendar ni umrla,
kakor una mati. Predragi v Kristusu! li
mari veste, kaj je Marijo krepčalo? kaj jej
moč dajalo v trpljenju? kaj jo pri življenju
ohranilo, ko je morala gledati svojega sina,
razpetega na križu? Beseda jej je moč da¬
jala, ki jo jej je umirajoči sin govoril, be¬
seda : „Spominjaj se !“  Ta beseda je ukrotila
grizečega črva materne ljubezni.

Ko je namreč Jezus videl njene solze,
slišal njeno zdihovanje, spoznal, njeno brid¬
kost, spoznal strašni trenutek ločitve, jej
reče: „Spominjaj se, spominjaj se mati , da sem
odrešenik sveta k'  Spominjaj se, koliko milijo¬
nov in milijonov duš hrepeni in zdihuje po
odrešenju; spominjaj se, koliko slepih bode
spregledalo, koliko bolnih ozdravilo, koliko
mrtvih k večnemu življenju vstalo! Spominjaj
se, koliko jih hode prišlo iz teme zmotnjav
k luči prave vere! „ Spominjaj se! spominjaj
se!“ Marija je nehala jokati, njene solze so se
posušile, njena žalost je polegla, srčno je
sprejela svojega sina — v smrt. Kraljica
mučencev stoji srčno pod križem.

Jagnje je zaklano; daritev dovršena; na
križu visi razpet Odrešenik sveta, pod kri¬
žem stoji mati. Zdajci se pred njenimi očmi
razgrne prihodnost. Kraljica prerokov vidi

245

vse, kar se ima še goditi in nova bridkost,
nehvaležnost človeških otrok presune jej
v znova srce. Že naprej je slutila Marija,
da bode Jezusova presv. rešnja kri za to¬
liko milijonov ljudi zastonj prelita. Videla
je Marija v duhu pod križem, kako bode
nehvaležni svet njenega sina še tisočkrat
in tisočkrat na križ pribijal, njegovo ime
zaničeval, milosti njegove z nogami teptal;
videla je žrelo peklenskega brezdna odprto,
v katerega se bode toliko in toliko milijo¬
nov neusmiljenih in nehvaležnih Adamovih
otrok pogreznilo; — videla je vse to, in
vnovič se jo je britka žalost polastila. Tu
zakliče tolažnik sv. Duh z nebeških višav:
„Spominjaj se, spominjaj se, o Marija! ako-
ravno jih bo ogromno število v zlo obračalo
Kristusovo odrešenje, se jih bode vendar
milijonov in milijonov zveličalo! Spomi¬
njaj se sv. cerkve in poglej brezštevilne
spoznovalce, vrste devic, brezbrojno krdelo
mučencev napojenih s Kristusovo rešnjo
krvijo! Spominjaj se sedmerih sv. zakramen¬
tov, ki po solzini dolini, studencem enako,
teko, in slehernega, ki iz njih pije z ne¬
beškimi milostmi napolnujejo! Spominjaj se
milijonov tistih duš, ki so tvojega imena,
tvoje presv. srce časte, tebe mater pozdrav¬
ljajo ! Spominjaj se tisoč in tisoč cerkva in
kapelic, posvečenih tvojemuimenu! Spominjaj
se milijonov ubozih grešnikov, ki objokani
in zapuščeni na kraju peklenskega brezdna
v te zaupanje stavijo, k tebi, pribežališče

246

grešnikov, tolažnica žalostnih zdihujejo, te po¬
moči prosijo!“ Marija pomoč kristjanov, ali
boš svoje otroke pozabila, jih zapustila,
kateri k tebi pribeže? „Spominjaj se!“

In Marija je odgovorila: ,,Biti hočem
mati ubozih Evinih otrok, tvoja volja naj
se godi!“

Kakor j e bila beseda: „Spominjaj se! meni
v bridkosti tolažba, ravno tako naj pa tudi
ta beseda polajša pozemeljsko trpljenje,
beseda tolažbe naj bode človeškemu rodu!

II. del.

Štiriindvajset let bode odsihmal, odkar
je šla neka mati s svojim pet let starim
sinom k soprugu čez visoko goro, imenovano
goro sv. Bernarda. Vrh te gore stoji samo¬
stan, kjer minihi sprejemajo popotnike, ne¬
srečneže pa, katere so plazovi in zameti po¬
kopali, ali kateri so mrazu ali zime otrpneli,
z velicimi izučenimi psi iščejo, da jih, ali
zopet ožive, če ne pa vsaj pokopljejo na
samostanskem pokopališču.

Žena koraka svojo pot z otrokom po
gori, kar začne strašno burja bučati in gost
sneg vsa pota zamete. Mlado dete se trese
od mraza, mati pa stiska k sebi, in ko ne
more mladega sinka več greti, izroči ga v
Marijino varstvo. Sneg pada zmeraj gosteje
in gosteje; mraz čedalje bolj in bolj na¬
rašča, in čedalje manj znati je pota. Strah
in groza prevzameta mater; pot jej kaplja
s čela in potok solza udere se jej iz oči.

247

Zdajci pokaže se jej mesec izza oblakov in
svitla postane vsa okolica. Žena se neko¬
liko počije ter hoče dalje. — Kar naenkrat
se vtrga plaz, in s strašnim šumom in ropotom
drči po strmih pečinah. Kakor blisk jej
presune strah vse ude! „Marija pomagaj!“
zaupije žena in obstane kot mrtva. Ko se
zopet zave, seže po otroku, pa oh! uboga
mati, otroka ni več; plaz ga jej je odnesel.
Jokaje pade na kolena, rije z rokama po
snegu, da jej kri kaplja od prstov, vendar
vse zastonj! V žalosti vtopljena, nastavlja
ušesi, da bi slišala kak glas svojega otroka.
V tem trenutku zazvoni „Ave Marij o “ v
bližnjem samostanu. To je bilo za ubogo
ženo rešilen glas z neba, ki je zopet vlil v
materno srce tolažilo in mir. Til je pač
reva zdihovala k Marii: „Spominjaj se! tolaž¬
nica žalostnih mene uboge reve in mojega
zgubljenega otroka! Spominjaj se, da slehern,
kateri k tebi pribeži, nikdar brez pomoči
ne ostane.

Zdaj prideta meniha in z njima eden
tistih velicih izučenih psov; vzdigneta ženo
in jo neseta na pol zmrznjeno v samostan,
psa pa pošljeta zmrznjenega otroka iskat.
Kmalo najde pes sled; naglo brska in
brska, ter najde otroka že čiso trdega.
Pes začne, kakor je izučen, dihati v
otroka, liže ga tako dolgo s svojim gor¬
kim jezikom, da otrok zopet k sebi pride,
in iz nekega notranjega nagona uklenil se
je otrok psa okolo vratu, kateri ga naglo

248

prinese srečno v samostan. Med tem časom
se je bila tudi mati že nekoliko okrepčala
in se poživela, — le eno željo je še imela
in gojila v svojem srcu. „ Moj ega otroka mi
daj kralj nebeški! je molila, več ni mogla
povedati. Kar pozvoni na samostanskih
vratih, duri se odpro, in glejte! na hrbtu
prinese pes otroka zdravega in veselega,
ki s polnim glasom kliče: Mati, mati! —
Menihi so na glas hvalili pomoč božjo in
Marijino varstvo, mati pa vzame otroka v
svoje naročje in govori z nepopisljivim ve¬
seljem : „Ni se slišalo, da bi zapustila Ma¬
rija katerega, ki je njene pomoči iskal!
Tisočkrat čast in hvala tebi, presv. devica!
Moje zdaj veselja kipeče srce naj le za te
bije; posvečena bodi tebi vsaka mojih sto¬
pinj ; vsaki pogled mojih oči, vsaka beseda
iz mojih ust naj razodeva tebi hvalo kraljica
nebeška! Povsod, kodarkoli bodem hodila,
oznanovala bodem božjo milost, in katerega
koder bodem videla, povedati mu hočem:
Zaupaj v Marijo in tvoje zaupanje ne bode
nikdar osramoteno!“

Preljubi moji bratje in sestre v Kristusu!
ali vidite, kakšno moč ima beseda :,,Spominjaj
■se! u  O koliko tolažbo nam pač daje ona!
Sleherni, kateri zaupljivo Marijo prosi, tudi
prejme. Da! Marija pomaga vsem, kateri
so njene pomoči potrebni. In zdaj dovolite
mi, poprašati vas: Kaj vam je storiti, ako
pod jarmom križev in težav zdihujete? —
Obupati? — Kaj vam je storiti, kader vas

249

hude skušnjave napadajo? — Malosrčnim
biti? — Kaj vam je storiti, ako nekoliko
po svetu obrnete svoje oko? — Žalostnim
postati? — Ne, ne, bratje moji in sestre
v Kristusu! jaz vam hočem povedati, kaj
vam je storiti: Zaupati v Marijino pomoč
je treba in moliti k Bogu.

V Marijo zaupaj, ako si bolen; ona je
zdravje bolnikov. Si obložen z grehi, v Ma¬
rijo zaupaj, ona je pribežališče grešnikov.
Si žalosten, v Marijo zaupaj, ona je tolaž¬
nica žalostnih. Te nadlego vajo in napadajo
hude skušnjave, nemudoma kliči Marijo na
pomoč, ona je pomoč kristjanov. Zaupaj,
trdno zaupaj tedaj v Marijo! Ona naj bode
v nesreči tvoja tolažba, pri delu tvoj mir,
v molitvi tvoje veselje, v spanju tvoje sanje!
Marija bodi v skušnjavah tvoj ščit, v za¬
puščenosti tvoja moč, v temi tvoja luč, v
bolezni tvoje zdravje in ob smrtni uri njeno
sladko ime „Marija“ tvoja zadnja beseda!

Moli predragi brat in sestra v Kristusu!
brez prenehanja k Marii! Moli zjutraj, čez
dan, zvečer, moli za-se, za svoje, moli tudi
za mrtve. Kliči! oh, pogostoma kliči k
Marii: „Spominjaj se, o Marija, da sem tvoj
otrok! Kako bi me zamogla, ti preljuba
moja mati, zapustiti mene revno pozemsko
siroto? Spominjaj se, kolikokrat sem te časti
l-a,k tebi molil-a, govore tebi v čast osnovane
poslušal-a? Ali bodem zastonj tebe klical-a,
tebe prosil-a? Ne, nikakor ne! Kdor v Ma¬
rijo zaupa, ne bode osramoten na vekomaj ne!

250

Sklep.

Mesec dni, ljubljeni moji poslušalci,
ste kaj pridno v jako obilnemu šte¬
vilu stanovitno dohajali k šmarnicam.
Srce mi je kipelo veselja, ko sem vas
videl sleheren dan v tolikem številu
sezbrane pred šmarničnim altarjem.
Toda ne samo jaz sem vas bil ve¬
sel, marveč še bolj vesela vas je bila
Marija, da ste s toliko gorečnostjo ho¬
dili poslušat njene modre svete. 0,
zapišite si jih globoko v srce, in vrav-
najte po njih svoje življenje!

„Pri meni je upanje življenja, pri¬
dite k meni vsi“, klicala nam je milo
Marija ves šmarnični čas s praznično
okinčanega altarja, in mi smo ubo¬
gali svojo nebeško mater ter mesec dni
se zatekali pred njeni milostni sedež,
s katerega je tako ljubeznjivo gledala
na nas in tako materinski poslušala
prošnje in zdihljeje naših potrtih src.
Spominjaj se tedaj, o Marija, kraljica
nebeška, koliko ljubav in koliko čast
skazovali so ti moji poslušalci skozi

251

ves mesec! Ali jih bodeš danes ko¬
nec tvoje šmarni čne pobožnosti s praz¬
nimi rokami spustila na dom? Nika¬
kor ne! zakaj ni še slišano bilo, da
bi zapustila, katerega ki je pri tebi
iskal pomoči in se zatekal v svoje
varstvo. Zatoraj varuj nas, brani nas
kakor svojo lastnino! Glej nas svoje
otroke, svoje sinove in hčere kleče
pred tvojimi svetimi nogami; ne
zaverzi naših prošenj, ter nas milost¬
ljivo usliši. Blagoslovi kraljica nebeška,
moje poslušalce, blagoslovi njih hiše
in polje za ljubezen, ki ti jo skazujejo..
Marija! spominjaj se, da si „mati dobrega
sveta“; stoj nam tedaj vseh položajih
našega revnega zemeljskega življenja
vedno na strani, da najdemo pravo
pot iz te solzne doline v nebeško ve¬
selje. Marija,milostnanašamati, spomin¬
jaj se, da smo tvoji otroci, ter da želimo
enkrat k tebi tje gori v nebeške vi¬
šave, kjer nehajo vsi križi in nadloge,
ves jok in stok. Marija spominjaj se!
Zatoraj vodi nas in pelji nas po pravi
poti v sv. raj. Amen.

252

Jutranja in večerna molitev,

(Sv. Bernarda.)

Spominjaj se, o preusmiljena Devica
Marija! da še ni bilo nikdar slišati,
da bi bil kdo zapuščen, kdor je pod
tvojo branibo pritekel, tebe na pomoč
klical, tvoji prošnji se priporočal. S
tem zaupanjem navdihnjen k tebi, o
devic Devica, o mati! pritečem, k tebi
pridem, pred teboj zdihovaje — jaz
grešnik — stojim; — nikdar, o mati
Besede! ne zavrzi mojih besedi, temuč
milostljivo me sliši in usliši! Amen.

Pet Očenašev in Ceščanasimarij.

Naša ljuba Glospa presvetega srca,
prosi za nas Boga! (100 dni odpu-
steka, Pij IX. 26. rožnika 1867.)

253

I. ■

Mašne molitve.

V imenu Boga Očeta f in Sina f in sv.
Dulia f. Amen.

Vsegamogočni, večni neumrljivi Bog! z
mašnikom darovalcem bližam se tvojemu
neskončnemu veličastvu, da bi z njim sprav¬
ljal najvrednejši dar presvetega telesa in
presvete krvi tvojega preljubeznjivega Sina
in mojega Zveličarja, Jezusa Kristusa. Da¬
rujem ti ga, večni Bog, v povekšanje tvoje
neskončne časti in slave, v živi spomin
trpljenja in smrti Jezusa Kristusa, v po¬
polno spravo s teboj zavoljo tolikih in tako
velicih grehov svojega življenja; darujem ti
to nekrvavo daritev v živo zahvalo za vse
prejete dobrote, ter v dosego novih milost,
sosebno milosti tvoje sv. ljubezni in ne¬
skončnega usmiljenja. Svoje molitve hočem
združevati z molitvami sv. katoliške cerkve
in njenim služabnikom — mašnikom, oprav¬
ljajočim to daritev sv. maše; ž njim vred
ti prinesem ta sv. dar, on naj kot poslanec
sv. cerkve tudi v mojem imenu hiti pred
božji prestol in opravlja daritev neskončnega
usmiljenja božjega.

Prošnja za božjo pomoš.

Gospod, razsvitli mojo pamet, da vsaj
nekoliko spozam previsoke skrivnosti tega

254

presv. daru; užgi moje srce in ga je napolni
s sv. Občutljeji. Gospod! jaz verujem v te;
upam na-te in te ljubim čez vse kot naj-
večo dobroto, ki je vse' ljubezni in časti
vredna. Iz dna svojega srca obžalujem vse
svoje storjene grebe, katerih se pred tvojim
svetim obličjem klečeč skesan obtožujem
in s solznimi očmi prosim, naj bi mi jih
na priprošnjo presv. Device Marije, nad¬
angela Mihaela, sv. aposteljnov Petra in
Pavla in vseh svetnikov milostljivo odpustil!
Gospod obrni svoje oči od mojih grehov in
dodeli mi milost, da se s čistim srcem vde-
ležim nekrvave daritve sv. maše!

Pristop.

Češčena bodi spresv. Trojica! čast bodi
Bogu Očetu, čast bodi Bogu Sinu, čast bodi
Bogu sv. Duhu!

Kivije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Slava.

Čast bodi Bogu na višavi, in mir ljudem
na zemlji, ki so sv. volje. Hvalimo te, ča¬
stimo te, molimo te, povišujemo te, zahva¬
ljujemo se ti zavoljo tvojega velicega usmi¬
ljenja. Bog! nebeški Kralj! Bog, vsegamo-
gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus

255

Kristus! Gospod! Bog, Jagnje Božje, Sin
Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi
našo molitev! Ki sediš na desnici Očetovi,
usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam
Gospod, ti sam narvikši, s svetim Duhom,
v veličastvu Bogu Očetu. Amen.

Molitve.

Vsegamogočni, večni Bog! usliši milost¬
ljivo molitev svojega ljudstva in ne obračaj
svojega obličja od nas zavoljo naših grehov,
usliši molitev svojega služabnika, našega
darovalca; dodeli vsakteremu, kar mu jev
zveličanje potrebnega, dodeli vsakteremu
sosebno milost in dar svoje sv. Po ljubezni.
Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

Pri listu in evangeliju.

Večna hvala ti bodi, o Bog! za vse sv.
resnice, ki si nam jih v starej zavezi po
svojih prerokih in v novi po svojem lastnem
Sinu, Jezusu Kristusu, razodel. Večna hvala
ti bodi za milost, po kateri si me poklical
izmed milijonov in milijonov ljudi, ki še
tavajo v ;temoti nevere, k edino izveličavnej
sv. veri ohrani in oživljaj v meni ta ne¬
precenljivi dar sv. vere. Dodeli mi milost,
da to sv. vero spoznavam z jezikom in sr¬
cem, in ne daj, da bi se kedaj sramoval
tvojega svetega evangelija. Daj mi milost,

256

da po tvo.jili sv. zapovedih vravnam svoje
življenje, ter da tako po sv. veri in njenih
delih zadobim večno življenje.

Vera.

Verujem v enega Boga, Očeta vsega-
mogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh
vidnih in nevidnih reči, in v enega Gospoda
Jezusa Kristusa, sina božjega, edinor oj enega,
kateri je rojen iz Očeta od vekomaj, kateri
je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od
pravega Boga, ki je rojen in ne storjen,
kateri je z Očetom enega bitja, po katerem
je vse stvarjeno, kateri je zavoljo nas ljudi
in zavoljo našega zveličanja z nebes prišel
(tu se pripogne z desnim kolenom), in je
po sv. Duhu iz Marije Device meso na-se
vzel, in se učlovečil. Tudi je bil križan za
nas pod Poncijem Pilatom, je trpel in bil
v grob položen. Tretji dan pa je vstal od
smrti po besedah pisem. Šel je v nebesa.
Sedi na desnici Očetovi, in bo spet prišel
s častjo sodit žive in mrtve; njegovemu
kraljestvu ne bo konca. Verujem v sv. Duha,
Gospoda in oživljavca, kateri je iz Očeta
in Sina izhajal, katerega z Očetom in Sinom
vred molimo in častimo: kateri je po pre¬
rokih govoril. Verujem v eno, sveto, ka¬
toliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en
krst v odpuščanje grehov. Verujem vstajenje
mrtvih in prihodnje življenje. Amen.

257

Darovanje.

Sprejmi o sv. Oče, vsegamogočni večni
Bog! to neomadeževano sv. hostjo, katero
jaz, nevredni tvoj hlapec, tebi svojemu ži¬
vemu Bogu (po mašnikovih rokah) darujem
za svoje neštevilne grehe, razžaljenja in
zanikrnosti, za vse pričujoče, za vse verne,
žive in mrtve, da bo meni in pa njim v
večno življenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja,
in prosimo tvojo milost, naj pride s prijet¬
nim duhom pred obličje tvojega božjega ve¬
ličastva za naše in vsega sveta zveličanje.
Amen.

V duhu ponižnosti in s potertim ser¬
cem naj bomo od tebe, o Gospod! sprejeti,
in naša daritev naj se tako opravlja danes
pred tvojim obličjem, da tebi, o Bog! dopada.

Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar, kate¬
rega ti darujemo v spomin trpljenja, od
smrti vstajenja in vnebohoda Jezusa Kri¬
stusa, Gospoda našega, in v čast presvete,
vselej čiste Marije Device, svetega Janeza
Krstnika, svetih aposteljnov Petra in Pavla,
teh in vseh Svetnikov; da bo njim v čast,
nam pa v zveličanje, in da oni za nas v
nebesih prosijo, kterih spomin obhajamo
na zemlji: po ravno tistem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

O Bog ! čegar veličanstvu je presveta
neomadežana Marija Devica neomadežan
dar darovala, vžgi v naših srcih ogenj tiste
Mati D. S. 17

258

ljubezni, kateri je v njenem srcu gorel, da
bomo, ž njim očišeni, vredni spoznani, tebi
ravno tisti dar darovati, Jezusa Kristusa,
kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv.
Duha, Bog vekomaj. Amen.

Kaztrgaj, o Gospod! vezi naših grehov,
in dodeli nam vnovič, kar si nam že enkrat
dodelil, ter odreši nas z odpuščenjem, ki si
se bil ponižal nas z milostjo odrešiti; da
ti bomo hvalni dar s pravo radovoljnostjo
in s čistim srcem darovali. Amen.

Predglasje ali sanktus.

Zares vredno in pravično, spodobno in
zveličavno je, da tebi povsod in vedno za¬
hvalo darujemo, sveti Gospod! vsegamogočni
Oče, večni Bog! in da te v češčenju pre¬
svetega in neomadežanega srca Marijnega
hvalimo, častimo in poveličujemo. Ker ona
je z obsenčenjem svetega Duha tvojega
edinorojenega spočela in pri večni časti
devištva svetu večno luč dala, našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa; po katerem tvoje
veličanstvo hvalijo angelji, molijo gospostva,
se moči tresejo ; katerega nebesa in nebeške
moči, in zveličani Serafi v združenem raz¬
veseljevanju prepevajo ; s katerimi prosimo,
tudi naše glasove skleni, 'ker te ponižno
hvalimo, rekoč:

Svet! svet! svet! Gospod, Bog nebeških
trum! Nebo in zemlja je polno tvoje slave!
Hosana na visokem ! Ceščen bodi, kateri

pride v imenu Gospodovem! Hosana na
visokem!

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, predobrotljivi Oče, ponižno
prosimo po Jezusu Kristusu, tvojem sinu,
Gospodu našem; dopadljivo sprejmi in bla¬
goslovi te dari, te ponudbe, ta sveta in ne-
omadežana darila, katera ti darujemo, zlasti
za tvojo sveto katoliško cerkev, katero mi¬
lostljivo umiri, obrani, zedini in vladaj po
vesoljnem svetu, s tvojim služabnikom na¬
šim papežem I., in našim škofom I., in na¬
šim cesarjem I. in vsimi pravovernimi in
spoznovalci katoliške in apostoljske vere
ob enem.

Spominjaj se, o Gospod! svojih služabni¬
kov in služabnic I. I.; in vseh pričujočih,
katerih vera in pobožnost ti je znana , za
katere ti darujemo, in kateri ti darujejo ta
dar, za se in za vse svoje, v rešenje njih
duš, v upanje njih zveličanja in blagra, in
kateri tebi, večnemu, pravemu in živemu
Bogu, svoje obljube opravljajo.

Zavoljo tega te prosimo, o Gospod,
sprejmi dopadljivo ta dar naše službe in
cele svoje občine, naše dneve v svojem
miru vladaj, in zapovej, da bomo več¬
nega pogubljenja oteti, in čedi tvojih iz¬
voljenih prišteti; po Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

260

K povzdigovanju sv. rešnjega telesa.

Bodi češčen in hvaljen pravi Bog,
v podobi kruha na altarju živ priču¬
joči ! 0 Jezus, bodi mi milostljiv! 0
Jezus, bodi mi usmiljen ! 0 predobrot-
ljivi Jezus, odpusti mi moje grehe!

K povzdigovanju sv. reSnje krvi.

Bodi češčen in hvaljen pravi Bog,
v podobi vina na altarju živ pričujoči.
0 Jezus, tebi živim! 0 Jezus, tebi

urnrjem! 0 Jezus, tvoj ,sem živ in
mrtev ! Daj, o Jezus! da tvoja draga
kri nad menoj ne bo zgubljena.

Po povzdigovanju.

Spominjamo se, o Gospod ! visokosvetega
trpljenja Kristusa, tvojega sina, našega
Gospoda, pa tudi njegovega od smrti vsta¬
jenja, in njegovega častitljivega vnebohoda,
in darujemo tvojemu visokemu veličanstvu
zmed tvojih darov in naklonil čist dar,
sveti dar, neomadežan dar, sveti kruh več¬
nega življenja in kelih neprenehljivega zve¬
ličanja. Na te dari tedaj se ponižaj z u-
smiljenim in s prijaznim obličjem pogledati,
in jih sprejeti, kakor si se ponižal sprejeti
dar svojega pravičnega služabnika Abelna,

261

dar našega očaka Abrahama, in unega, ki
ti ga je daroval tvoj veliki mašnik Melki-
zedek, svet dar, neomadeženo daritev.

Spominjaj se tudi, o Gospod! svojih slu¬
žabnikov in služabnici. I., ki so z zname¬
njem sv. vere pred nami v večnost šli in v
spanju tvojega miru počivajo. Tem, o Go¬
spod ! in vsem, ki v Kristusu počivajo, do¬
deli milostljivo kraj hladu, luči in miru;
po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim služabnikom,
ki v tvojo obilno usmiljenje zaupamo, do¬
deli dobrotljivo, imeti delež in občino s
tvojimi svetimi aposteljni in mučeniki Ja¬
nezom , Štefanom, Matevžem, Barnabom,
Ignacijem, Aleksandrom, Marcelinom, Pe¬
trom , Felicito, Perpetvo , Agato , Lucijo,
Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsemi tvo¬
jimi svetniki; sprejmi nas milostljivo v
njih občino, ne zavoljo našega zasluženja,
ampak zavoljo svoje prizanesljivosti, po
Kristusu, Gospodu našem, po katerem ti, o
Gospod! vse te dobrote stvarjaš, posvečuješ,
oživljaš, blagoslovljaš in deliš. Po njem, ž
njim in v njem je tebi, o Bog, vsegamo-
gočni Oče, v edinosti svetega Duha, vsa čast
in veličastvo od vekomaj do vekomaj. Amen.

K Ocenam.

Moli Oeenaš!

Keši nas, prosimo te, o Gospod! od
vsega hudega, pretečenega, pričujočega in

262

prihodnjega; in na prošnjo prečiste in vse¬
lej Device Marije in vseh svetnikov nam
daj mir v našem življenju, in brani nas
pred vsemi sovražniki, da nas v zmote ne
zapeljejo in od tebe ne odvrnejo. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki grebe sveta odjemlješ;
usmili se nas! Jagnje božje, ki grebe
sveta odjemlješ; usmili se nas! Jagnje
božje, ki grehe sveta odjemlješ; daj nam mir!

O Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim aposteljnom: mir vam zapustim, svoj
mir vam dam; nikar ne glej na moje grehe,
ampak na vero svoje svete cerkve; in po
svoji dobrotljivi volji jo v miru in edinosti
obrani.

O Gospod Jezus Kristus, sin živega
Boga! ki si po volji svojega Očeta s so-
djanjem svetega Duha po svoji smrti svet
poživil, reši me s tem presvetim svojim
telesom in s krvijo od vseh mojih grehov
in vsega hudega; daj, da se vselej tvojih
zapoved držim, in ne pripusti, da bi se
kdaj od tebe ločil.

Mašnikovo obhajilo.

Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

263

Obudi resnično žalost nad svojimi grebi in srčne
želje se z Jezusom skleniti, ter se po duhovno ob¬
hajaj; po tem še le dalje moli!

•

Molitev.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
ozri se milostljivo na naše prošnje, in otmi
naša srca skušnjavam hudih misel, da homo
po tvoji dobrotljivosti vredni, svetega Duha
prebivališče biti.

Milost sv. Duha, o Gospod! milostljivo
v naše srca vlij, da bomo zamogli svoje
grehe z zdihovanjem in solzami izmivati,
in da po tvoji dobroti željeno odpuščenje
dosežemo.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost
sv. Duha naša srca razsvetli in s sladkostjo
popolnoma ljubezni obilno napolni, po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sklep.

O Jezus Kristus, sin božji! ki si naj¬
svetejši Device prečisto srce v svoje pre¬
bivališče zvolil in v njem pohlevno in sladko
počival, dodeli nam milost, in ponižaj se
po teh obhajanih skrivnostih tvojega telesa
in tvoje krvi vedno v naših srcih prebivati,
ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

264

Blagoslov ali žegen.

•

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta Trojica:
Bog f Oče, in f Sin, in sveti, f Duli, in
tvoj blagoslov ostani vselej pri nas. Amen.

Zahvalna molitev po sv. masi.

Zahvaljen bodi, o Zveličar moj! da si
mi  dal to sveto mašo slišati, in presveto
srce tvoje naj čistejši matere častiti. O da
bi bil vendar to sveto mašo s takim zbra¬
nim duhom in s tisto gorečnostjo slišal,
katero tolikanj sveto, tolikanj visoko opra¬
vilo tirja ! Ti, o Jezus! po svoji milosti
nadomestnej, kar je bilo pri tej sveti daritvi
pomanjkljivega, in dodeli mi, da te vprihod-
njič zamorem vselej v duhu in resnici mo¬
liti , hvaliti in častiti. Po tej neskončni
daritvi dodeli, o Jezus! na prošnjo matere
Marije , grešnikom spreobrnjenje , posebno
pa te prosim, omeči in spreobrni tiste,
katere sem ti pri sveti maši priporočal, in
za katere sem posebno dolžan moliti, in še
naj bolj se ozri na tiste, kateri so v naj veči
nevarnosti, se vekomaj pogubiti. Dodeli pa
tudi meni pravo pokoro in stanovitnost v
dobrem, in da ne zgubim nikdar dobrot,
ki sem jih pri tej sveti maši po tvoji ne¬
skončni milosti zadobil. S tem upanjem
poživljen in potolažen, imam trdno voljo,

265

vse po tvoji volji in v tvojo čast storiti, o
moj dobrotljivi Bog! Tvoj sveti blagoslov,
me spremljaj po vseh mojib potih in tvoje
presvete matere zgled mi bodi vedno pred
očmi; v tvoje in njeno srce zročam svojo
dušo in telo. Amen.

266

II.

Spovedne molitve.

Molitev pred spovedjo.

K tebi obračam svoje oči, o sv. Duh!
in te potrtega duha prosim, razsvitli mojo
pamet, da spoznam, v čem sem se pregrešil
zoper svojega Boga, da zamorem tako ob¬
jokovati svoje pregrehe. Brez tvojega raz-
svitljenja ostala bi moja pamet temna, brez
tvoje milosti moja volja slaba. O da bi
jaz sedaj s tako razsvitljenim umom delal
spravo z razžaljenim Bogom, kakor sem
popred na duši oslepljen, si nakladal na
svojo vest greh na greh! Vsegamogočni,
večni Bog! ki preiskuješ obisti in poznaš
vse misli in želje človeškega srca, oživljaj
moj spomin, da ne pozabim obtožiti se ka-
cega greha, ki je vreden tvoje jeze, pa
tudi mojih solz.

Oče naš i. t. d.

(Tu sprašuj svojo vest po desetih božjih in pet cer¬
kvenih zapovedih, glavnih, v nebovpijoeih, tujih grehih
in grehih zoper sv. Duha.)

Popolnoma kes.

Gospod! usmili se me, ozdravi mojo
dušo, zakaj hudo sem se pregrešil zoper
tebe. Jaz obžalujem iz celega srca vse

267

pregrehe svojega življenja. Moje oči se vtap-
ljajov solzah, in moje srce trepeče od notra¬
njih bolečin; kesam se vseh malopridnosti, ko
pomislim, da sem si ž njimi nakopal tvojo
jezo. Po številu in velikosti mojih pregreh,
meri se tudi moje kesanje. O ljubeznjivi
Bog! ko bi mogel, s svojo smrtjo hotel
bi pokoriti svoje grehe, zakaj velik grešnik
sem pred tvojim obličjem. Žal mi je, da
sem grešil, ne zavoljo upanja ali strahu,
ne zavolj plačila ali kazni, ne zato, ker sem
nebesa zgubil in pekel zaslužil, ampak edino
za to, ker sem tebe, večni Bog, največo
dobroto in neskončno ljubezen, razžalil.

Ko bi me ne bil ne ustvaril, ne odrešil,
posvetil, dovolj uzroka bi imel te ljubiti
že za to, ker si moj Bog, dovolj vzroka bi
imel objokovati svoje grehe, ker si od ne¬
vrednega črviča zemlje bil tako hudo raz¬
žaljen. Kakoršna ljubezen do tebe, takošna
je tudi moje kesanje, tolika moja žalost
zavoljo pregreh mojega življenja. Jaz sem
velik grešnik (grešnica), ti si moj Bog; Go¬
spod usmili se me! zakaj velikokrat in hudo
sem grešil.

Trden sklep.

Danes hočem s teboj, o Bog, zavezo
storiti, da hočem raje umreti, kakor še kedaj
zapraviti tvojo milost. Ogibati se hočem
ne samo greha, ampak tudi vsako senco
greha hočem sovražiti v svojem srcu, vsake

268

priložnosti v greh se hočem izogibati. Ne
moje meseno poželjenje, ne hudobni svet,
ne pekel me ne bodeta mogla odločiti od
mojega Boga, raje sem pripravljen vse na
svetu pretrpeti, kakor za sam trenutek oro¬
panemu biti tvoje sv. ljubezni.

Ustvari v meni, o Bog! novo, čisto srce
in napolni je s svojim sv. Duhom.

Molitev k materi božji.

Presveta Devica in mati božja, Marija,
prosim te po tvojem usmiljenju, katero si
skazovala svojemu križanemu in mrtvemu
sinu, Jezusu Kristusu, mojemu Zveličarju:
Imej z mojo ubogo, po tolikih grehih grdo
omadeževano dušo, materinsko usmiljenje,
in sprosi mi milost pravega kesanja, čiste in
odkritosrčne spovedi, ter stanovitnega po-
boljšanja. Amen.

Oče naš. i. t. d.

Prej ko stopiš k spovednici, govori:

Glej, o Jezus! jaz se bližam tvojemu
svetemu obličju s skesano grešnico Mag¬
daleno in padem objokan pred teboj na
kolena, ter se tebi in tvojemu namestniku —
mašniku skesano in odkritosrčno obtožujem
svojih grehov. O da bi jaz tako s skesanim
srcem zamogel opravljati svojo spoved, ka¬
kor jo je Magdalena, da bi me sam ti, o Jezus,
odvezal mojih pregreh. Ne glej, o Jezus,

269

toliko na moje djanje, kolikor na mojo do¬
bro voljo; kar je pri mojih delih pomanjk¬
ljivega, naj nadomesti tvoja sv. vsegamo-
gočnost. Amen.

Ko stopiš iz spovednice, moli:

Poveličujte Gospoda vsi narodi, hvalite ga
vsa ljudstva; zakaj njegovo usmiljenje sega
od roda do roda, in resničnost njegovih
obljub ostane vekomaj. Čast bodi Bogu
Očetu in Sinu in sv. Duhu zdaj in na ve¬
komaj. Amen.

Opravi svojo pokoro in potem moli:

Neskončno dobri Bog! Gospod Jezus
Kristus, sprejmi to mojo spoved in pokoro
v zadostilo in spravo za moje grehe. Dobro
spoznavam, da sem za svoje neštevilne
grehe, s katerimi sem tebe, neskončno do¬
broto, razžalil, veliko večjo pokoro zaslužil.
Toda največje zaupanje stavim v neskončno
zasluženje tvojega sv. trpljenja in smrti in
v neizmerno ceno tvoje presv. krvi, katero
si kot neprecenljivi in neusahljivi zaklad
zapustil svojej sv. cerkvi. Ker sem ne¬
zmožen, zadostno pokoro storiti za tolike
svoje grehe, zajemam iz tega sv. zaklada,
od tvojega neskončnega zasluženja, da tako
zadostujem tvoji neskončni pravici. Zavoljo
tvojega zasluženja, o mili Jezus, mi tedaj
milostljivo odpusti vse grehe, kakor tudi

270

časne kazni, katere bi imel tu v življenji
ali v vicah trpeti. Na priprošnjo tvoje iz¬
voljene matere, preljube Device Marije in
vseh svetnikov, vzemi me zopet za svojega
otroka in dodeli mi milost, da sem tvoj v
življenju in v smrti. Amen.

271

III.

Obhajilne molitve.

Pred sv. obhajilom.

Vsegamogočni, večni Bog! trepetajoč
bližam se največi skrivnosti tvojega božjega
sina, Jezusa Kristusa. Jaz se ti bližam
kakor bolnik k zdravniku, kakor omadeže-
vanec k studencu usmiljenja, kakor slepec
k luči večne svitlobe, kakor ubožec k Go¬
spodu nebes in zemlje, in kralju večne
slave. Molim te, neskončno usmiljeni Bog,
ozdravi mojo dušo in jo očisti vseh marog,
razsvitli mojo temoto, in odpri mi bogastvo
svojih milost, da bi zamogel Kralja vseh
kraljev, Gospoda vseh gospodov s toliko
ljubeznijo in častjo, s toliko pobožnostjo in
gorečnostjo, s čistostjo in ponižnostjo za¬
užiti, kakor so ga tvoji naj zvestejši slu¬
žabniki in služabnice prejemali. O usmi¬
ljeni nebeški Oče! dodeli mi milost, da po
vrednem prejmem presv. telo in kri tvo¬
jega sina, Jezusa Kristusa, da postanem
tudi po tem revnem življenju vreden. gle¬
dati ga v nebesih od obličja do obličja. Amen.

Molitev k Marii materi božji.

Preljuba Devica in mati božja, Marija!
prosim te ponižno, stoj mi milostno s svojo

272

priprošnjo na strani ob tej uri, ko bodem
pravo telo in pravo kri tvojega preljubega
sina prejel-a. O sprosi mi milost pri svo¬
jem božjem sinu, da ta s. zakrament prejmem
v svoje večno zveličanje. Amen.

Malo pred obhajilom moli:

Raduj in širi se veselja moje srce, zakaj
Kralj vseh kraljev zapušča svoj sedež, in
Gospod vseh gospodov hiti iz nebeških vi¬
šav, da bi pri tebi prebival in te s svojim
presvetim telesom krepčal. Vstani tedaj
moja duša! in odpri svojemu ljubljencu
prebivališče svojega srca, v katerem želi
prebivati Jezus! Amen.

Mašnih kaze sv. kostjo.

Glej jagnje božje, ki odjemlje grehe
sveta!

O Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho; temuč reci le besedo in ozdrav¬
ljena bo moja duša.

Potem , ko si te besede trikrat izrekel, moli:

Pridi! oh pridi, preljubeznjivi Jezus!
moje srce je pripravljeno; v te verujem, v
te zaupam, tebe ljubim čez vse in po tebi
samem vedno hrepenim. O Jezus, sin Da¬
vidov! usmili se me, dodeli mi milost, o
Gospod! da sprevidim po tvoji sv. veri,
kdo da si, da po upanju zvem, kaj si ob-

273

ljubil, in da občutim po ljubezni, kaj mi
dodeliš.

Poveličuj moja duša Gospoda, in vse
kar je v meni, dajaj čast njegovemu svetemu
imenu! Amen.

Molitev po sv. obhajilu.

Tedaj našel sem ženina svoje duše. Za¬
klenjenega hočem imeti v svojem srcu in
ga nikdar več od sebe pustiti. Moja duša
poveličuj Gospoda in moj duh se raduj v
Bogu mojem Zveličarju; zakaj, velike reči
je storil nad menoj on, ki je mogočen in
sveto njegovo ime.

Spusti, o Gospod, svojega hlapca (slu¬
žabnico) v miru; ker moje oči so vidile
mojega Zveličarja.

Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in sv.
Duhu, i. t. d.

Začudite se nebesa, in strmi, o zemlja!
nad preveliko ljubeznijo in ponižnostjo svo¬
jega Jezusa, da se je ponižal priti k meni,
in v mojem nevrednem srcu vzeti prebivališče.

-«**S*»--

Božje čednosti.

Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi tvojedini Bog,
Oče, Sin in sv. Duh! kteri si vse ustvaril,

Mati D. S. 18

274

kteri vse okranuješ in vladaš, kteri dobro
plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da
se je sin božji učlovečil, da nas je s svojo
smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti
Dub s svojo gnado posvečuje. Verujem in
trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je
Jezus Kristus učil, kar so aposteljni ozna-
novali, in kar nam sveta, rimska, katoliška
cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog! večna in neskončna res¬
nica in modrost, ki ne moreš goljufati, ne
. goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero.

Djanje upanja.

Upam in se zanašam na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! da mi boš po
neskončnem zasluženji svojega edinoroje-
nega sina Jezusa Kristusa v tem življenji
spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje
mojib grehov, po smrti pa večno zveličanje
dal, in dodelil, tebe z obličja v obličje gle¬
dati, ljubiti in brez konca uživati. Upam
tudi od tebe potrebne pomoči, vse to do¬
seči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje
upanje!

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega
srca čez vse, ker si največja dobrota, ne-

275

skončno popolnoma in vse ljubezni vre¬
den! ljubim te tudi zato, ker si do mene
in do vseh stvari neskončno dobrotljiv.
Želim iz vsega srca, da bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji najzvestejši služab¬
niki ljubili in te ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolno ljubezen; povikšaj
jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in
bolj. Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti
želim in si to trdno prizadevam, mi je iz
srca žal, da sem tebe, svojo nesliončno
dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojega ,
stvarnika, odrešenika in posvečevalca, raz¬
srdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe,
svojega vsegamogočnega Gospoda, svojega
najboljšega Očeta razžalil. Trdno sklenem,
vse grehe in vse grešne priložnosti zapu¬
stiti, storjene grehe bolj in bolj obžalovati,
in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne
ravnati. Sprejmi me spet za svojega otroka,
in dodeli mi milost, ta da svoj sklep dopolnem.
Prosim te po neskončnem zasluženji tvo¬
jega božjega sina, našega Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetem
Duhu.

O. Kakor je bila v začetku, tudi zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

18 *

276

toretaiski litanije.

(Ob praznikih Matere božje in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega odrešenika,

Devica modra.

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

usmili za nas Boga prosi!

se nas! ^ "

277

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov;

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Jagnje božje, ki greh sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnj božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši
nas, o Gospod!

za nas Boga prosi!

278

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.

Molitve.

1. K presvetemu rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim delil.

O. Kateri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja zapustil,
daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvo¬
jega telesa in tvoje krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo.
(Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.)

2. K sveti Devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnost. O častitljiva in blažena
Devica, naša gospa, naša srednica, naša
besednica, naša pomočnica. S svojim sinom
nas spravi, svojemu sinu nas priporoči,
svojemu sinu nas izroči.

279

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog! da vedno zdravje na
duši in na telesu uživamo, in da bomo po
častitih prošnjah presvete Marije vselej De¬
vice sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deleležni.

3. K sveti Devici, materi Marii.

(Od 1. adventne nedelje do božiča)

Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki
si svojega stvarnika prečudno rodila, devica
pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih
ust prejela češčenje, usmili se grešnikov.

V. Angelj Gospodov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše
srca vlij, da, ki smo po angelovem ozna¬
njenji učlovečenje Kristusa, tvojega sina,
spoznali, po njegovem trpljenju in križu
častitljivo vstajenje dosežemo.

(Od božiča do svečnice.)

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj

280

ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki
si svojega stvarnika prečudno rodila, De¬
vica pred in potlej ostala, ko si iz Gabri¬
jelovih ust prejela češčenje, usmili se greš¬
nikov.

V. Po porodu si Devica čista ostala.

O. Prosi za nas, božja porodnica!

Molimo.

Bog, kateri si po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil, daj, prosimo, da njo za
nas prositi čutimo, po kateri nam je sreča
došla prejeti življenja začetnika, Gospoda
našega Jezusa Kristusa, sina tvojega.

(Od svečnice do velieega četrtka.)

Bodi češčena, nebes kraljica, češčena
angelov gospa; češčena korenina, češčena
ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi po¬
zdravljena, Devica častita, memo vseh lepa;
bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi
za nas Kristusa!

V. Hvalimo te, Devica presveta!

O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši sla¬
bosti, da, ki svete božje porodnice spomin
obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od
svojih grehov vstanemo.

231

(Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštik.) .

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kte-
rega si zaslužila nositi, aleluja! je vstal od
od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za
nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja!

O. Ker je Gospod res vstal, aleluja!

Molimo.

O Bog, ki si po vstajenji svojega sina
Gospoda našega Jezusa Kristusa svet raz¬
veselil ; dodeli, prosimo, da po njegovi ma¬
teri Devici Marii veselje večnega življenja
dosežemo.

(Od 1. nedelje po binkoštih do 1. adventne nedelje.)

Ceščena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi če-
ščena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas;
in pokaži nam po tem revnem življenji
Jezusa, blaženi sad tvojega telesa: o mi¬
lostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Ma¬
rija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo
in telo čiste Device matere Marije, da bi

282

prebivališče tvojega sina biti zaslužila, s
pomočjo svetega Duba pripravil, daj, da
bomo, ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostljivih prošnjah prihodnjega
zlega in večne smrti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega
je postavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina tvoje presvete matere Marije po¬
maga, da, kar naša slabost ne premore, nam
bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosim, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene matere ljube
Device Marije in vseh svojih svetnikov nas
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatelje od hudobe in gre¬
hov, in napolni jih z lepimi čednostimi;
dodeli nam mir in zdravje, odvrni od nas
vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milost našim prijateljem in ne-

283

prijateljem, in obvaruj to duhovnijo z vsemi,
kateri v njej prebivajo, kuge, lakste, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsem vernim kristjanom, živim in mrt¬
vim, v nebeškem kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I.,
našega škofa I., našega cesarja I., in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes na
nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, sinu tvojem, kateri
s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.
(petkrat.)

Molitev za mir.

0 Bog! od katerega pridejo svete želje,
dobre misli in pravična dela, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana,
in po zatrtem strahu sovražnikov časi s
tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospodu
našem i. t. d.

Znponiin. 0 posebnih časih se po različni po¬
trebi k molitvam po litanijah privzemajo, ali pa tudi
po sveti maši ali pridigi molijo naslednje molitve:

284

Molitev za srečno izvolitev novega papeža.

Gospod! s ponižnim srcem to prosimo,
da po svoji neskončni dobroti sveti rimski
cerkvi tacega papeža dodeliš, kateri bo tebi
zavoljo dobrotljive skrbi za nas vselej pri¬
jeten, in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zve¬
stega vladanja, v slavo tvojega imena, vse¬
lej častitljiv. Po Gospodu našem i. t. d.

Molitev za bolnika.

Vsegamogočni Bog, ti večno, zdravje
vernih! usliši nas, ki za tvojega bolnega
služabnika (tvojo bolno služabnico) I. po¬
moči tvoje milosti prosimo, da zdravje za-
dobi, in se ti v tvoji cerkvi zanj zahvali.
Po Gospodu našem i. t. d.

Molitev za odvrnjnejo kužne bolezni.

O Bog, ki ne želiš smrti, ampak pokore
grešnikov, poglej milostljivo na svoje ljud¬
stvo, ki se k tebi vračuje, da šibe svoje
jeze, ker ti je pobožno vdano, dobrotljivo
od njega odvrneš. Po Gospodu našem i. t. d.

Molitev ob živinski kugi.

O Bog, kteri si človeku tudi neumno
živino pri delu v pomoč dal, pohlevno pro¬
simo, da nam žival, brez katerih se človeški
rod ne more živiti, pri naših potrebah ne
pustiš poginiti. Po Gospodu našem i. t. d.

285

za nas
Boga prosi!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se naši
Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga
prosite!

Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez Krstnik, za nas Boga prosi!

Sv. Jožef za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakoh,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

za nas
Boga prosi!

286

za nas
Boga prosi!

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga pro¬
site !

Sv. Štefan, i

Sv. Lavrencij, [ za nas Boga prosi!

Sv. Vincenci, )

Sv. Fabijan in Sebastijan, J

Sv. Janez in Pavel, ( za nas!

Sv. Kozma in Damijan, j Boga prosita!
Sv. Gervazi in Protazi, '

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester,

Sv. Gregori,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Jeronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovalci, za nas Boga
prosite!

za nas
Boga prosi!

287

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in puščavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija, za nas

Sv. Neža, Boga prosi!

Sv. Cecilja,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija, )

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti.

za nas
Boga prosi!

288

S skrivnostjo svojega svetega učlo¬
večenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da nam našega cesarja obvaruješ,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš
in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam pov¬
zdigne,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

reši nas,  o Gospod! prosimo te, spŠi nas!

289

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas o Gospod;

Kriste, sliši naš!

Kriste usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho.)

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

Mati D. S.

19

prosimo te,
sliši nas!

290

Razlaga, začetek in vrednost svetega
križevega pota.

Sveti križev pot je spomin tistega te¬
žavnega pota, po kterem je naš Zveličar
hodil, ko je od Pilatovega dvora, kjer je bil
krivično k smrti obsojen, težak križ na goro
Kalvarijo nesel. Ker je naš Gospod na tem
potu s težkim križem obložen neznano ve¬
liko trpljenja, bolečin in žalosti pretrpel, se
ravno zato ta pot imenuje: „Pot svetega
križaj ..pot Kalvarije,“ „pot bolečin in ža¬
losti .“

Ker je naš Odrešenik na tem potu dva¬
najstkrat zadržan, po smrti pa dvakrat pre-
nešen bil, s križa namreč v naročje svoje
prežalostne matere, potem pa v grob, zato
se tudi deli sveti križev pot v štirnajst po¬
staj ali štacjonov.

Bere se, da je Marija devica, potem ko
je bil Jezus v nebesa odšel, ves čas svojega
življenja tiste kraje obiskovala, na katerih
je njen sin trpel in čudeže delal. Te misli
je tudi bil Leon papež X. Pobožna sestra
Marija Agreda tudi pripoveduje, da Marija,
naša preljuba mati, nikoli ni prenehala ob¬
iskovati tistih svetih krajev, in da je ondi

291

z žalostnim srcem premišljevala, kako gro-
zovitno mučenje je mogel trpeti njen sin.
Po tem takem se sme reči in trditi, da je
Marija devica najprva sveti križev pot
obiskovala, in to pobožno opravilo začela.

Obiskovanje svetega križevega pota je
premišljevanje bridkega trpljenja našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa pri slehrni postaji.
Kako prijetno je to premišljevanje v božjih
očeh, se ne more prav dopovedati in ne po¬
pisati. Sveti Bonaventura pravi: „Nobena
pobožnost ne obudi toliko svetih želja, ka¬
kor premišljevanje trpljenja, križa in smrti
našega Gospoda Jezusa Kristusa. O pre¬
čudno trpljenje! čigar premišljevanje dušo
tako visoko povzdigne, da je ne le samo an-
geljem enaka, temuč vsa božja postane."
Sv. Frančišek Salezi pravi, da se po pre¬
mišljevanji Kristusovega trpljenja naj po-
pred ljubezen Božja v naših srcih vžge;
zato ga imenuje najbližnjo pot k vsem čed¬
nostim in k nedolžnemu življenju. Sv. Albert,
imenovan Veliki, uči, da je premišljevanje
Kristusovega trpljenja bolj zaslužljivo, kakor
če bi se kdo celo leto ob suhem kruhu po¬
stil, ali golonog v svete dežele na božjo
pot hodil.

19 *

292

Molitev pred sv. križevim potom.

Molimo.

Začni, prosimo Gospod, s svojini
duhom, naše djanje, in spremljaj ga
s svojo sveto pomočjo, da se vse naše
molitve in dela vselej v tebi začno, in
v tebi začete tudi v tebi dokončajo.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

Darovanje sv. križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus' ljubim te
čez vse, ker si ti večna dobrota in
brezkončna milost. Zal mi je iz ce¬
lega srca, da sem te kdaj, o največa
dobrota! razžalil. Darujem ti ta sveti
križev pot k tvoji časti, v spomin ti¬
stega težavnega pota, po katerem si
zavoljo mene ubozega grešnika hodil.
Jaz se želim udeležiti vseh odpustekov,
ki so za sveti križev pot podeljeni,
toraj tudi želim vse tako opraviti, kar
in kakor je k zadobljenju odpustkov
storiti potreba. Prosim te, o Jezus!
dodeli mi gnado in moč, da s tem

293

svetim križevim potom v tem življenji
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje zaslužiti zamorem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu daroval za tiste,
za ktere mu jih darovati želiš, da bi jim bili v prid,
mu jih zdaj daruj.

Pri nekaterih štaeijonih se zadobe popolnoma od¬
pustki; ker pa nobeden ne more sam za-se več ka¬
kor le en sam popolnoma odpustek zadobiti, naj
druge za duše v vicah Bogu daruje, kakor postavim:
za dušo svojega očeta, mater, brata, sestre, prijatelja,
ali katerega druzega itd.

294

I. Stacijon.

Jezus je k smrti obsojen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s katero je on poslušal in
sprejel krivično sodbo brez vsega izgovar¬
janja. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri¬
vične priče, ki so sodbo podpisale. Hudoba
tvojega jezika, s kterim si se večkrat pre¬
grešil zoper Boga in svojega bližnjega, je
sodnika oslepila, da je nedolžnega Jezusa
k smrti obsodil. Obrni se tedaj k njemu,
jokaj in zdihuj, bolj s srcem kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako neizmerna
je tvoja ljubezen proti meni ubogemu greš¬
niku. Boš le tedaj za nevredno stvar prenašal
ječo, verige in trpljenje, in se dal obsoditi k
taki grozovitni smrti? Oh! to je zadosti,
da rani moje srce, in da objokujem vse
pregrehe, katere sem storil s svojim jezikom.
Obžalujem jih tedaj in kličem k tebi: O
moj Jezus! usmiljenja, prosim te, usmiljenja
in milosti, o Jezus!

Oee naš. češeena Marija, čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

295

II. Štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in rado-
voljnim srcem dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako potrpežljivo tepenje in
suvanje malopridnega ljudstva prenaša! Ti
pa poln ne volje in nepotrpežljivosti bežiš
pred križem, kar je mogoče! Kaj ne veš,
da se ne more brez križa nebeško veselje
zadobiti? Oh! objokuj svojo slepoto, obrni
se k svojemu Gospodu, zdihni in reci:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni gre križ.
O težki križ! ki so ti ga moji grehi nalo¬
žili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo
gnado in moč, da rad sprejmem vse križe,
katere sem s svojimi grehi zaslužil. Stori,
da bom svoj križ voljno objel, in se tako
od sveta ločil; daj mi tako ljubezen do
križa, da si bom vselej s tvojo služabnico
sv. Terezijo voščil in želel: trpeti ali umreti,
umreti ali trpeti.

Oče naš, Cešeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

296

III. Štacijon.

Jezus pade prvič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus za¬
voljo tolikanj prelite krvi ves oslabljen,
prvič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi
bit, z nogami teptan in suvan. Vendar se
ne sliši ne žalovanja, ne nevolje iz njego¬
vih ust. Ti pa tožiš, če le majhen križ ob¬
čutiš, ali kako zoprno besedo slišiš, Oh!
sovraži svojo nepotrpežljivost, svoj napuh
in svojo nečimrnost; zdihuj k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz naj veči
grešnik klečim pred tvojimi nogami. Oh, ko-
likrat, in v kako velike grehe sem padel!
kolikrat sem se pogreznil v globočino hu¬
dobije! O Jezus podaj mi svoje roke! Po¬
moči o Jezus! pomoči pri tebi iščem, da
ves čas svojega življenja nikdar nikoli v
smrtni greh ne padem, in da tako v svoji
zadnji uri zveličanja upati zamorem.

Ooe naš. Cešeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!

297

v

IV. Stacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečine je
občutilo srce Jezusovo! Ob, s kakošno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Mari¬
jino srce, ko sta se srečala! Poslušaj o ne¬
hvaležna duša! „Kaj ti je storil moj sin ? u
kliče k tebi Marija. — „Kaj hudega ti je
storila moja mati?“ te vpraša Jezus. Oh
zapusti že vsaj svoje grehe, zavoljo katerih
midva tako žalost in bolečine trpiva. O
grešnik! kaj praviš k temu ? Reci tedaj in
zdihuj iz svojega srca:

O božji sin Marije! o presveta mati
svojega ljubeznjivega Jezusa! ves potrt in
ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz sem
tisti izdajalec, s svojimi grehi sem brusil
meč, kateri je vajini srci ranil. Oh meni je
iz srca žal; prosim vaji, odpustita mi!
Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji
veliki milosti mi dodelita gnado, da nikdar
več ne bom grešil, temuč, da bom vajino
grenko trepljenje in žalost noč in dan pre¬
mišljeval in objokoval.

Oče naš. Cešeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se!

298

V. Štacijon.

Simon iz drene pomaga Jezusu križ nositi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spominjaj se, da si ti tisti Simon, ki si ves
vdan nečimernosti sveta in sladnostim svo¬
jih počutkov, ki svoje križe ne iz srca, te-
muč, le ker se jih ubraniti ne moreš, z
veliko nevoljo nosiš. Oh zbudi enkrat svoje
srce, in usmili se svojega tako obloženega
Zveličarja. Sprejemaj radovoljno vse križe
in nadloge, katere ti pošilja tvoj ljubeznjivi
Oče. Trdno skleni, ne le vse zoprnosti
s potrpežljivostjo prenašati, temuč tudi
svojemu Bogu za-njo hvaležnega se skazo-
vati; prosi ga tako-le:

O ljubeznjivi Jezus! zahvaljujem se za to¬
liko priložnosti, ki mi jih daš, da bi za-te
trpeti, in za-se kaj zaslužiti zamogel. Oh,
moj Bog daj mi gnado, vse, kar se mi bo
vtem življenji težkega prigodilo, s potrpež¬
ljivim srcem prenašati, in s tem večnega
veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus, da bom
tukaj s tabo jokal in trpel, potlej pa s te¬
boj v nebesih gospodoval.

Oče naš. Cešeena Marija, čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

299

VI. Štacijon.

Veronika poda Jezusu potni prt.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem prtu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa,
in s to ljubeznijo vtisni njegov obraz v
svoje srce. O kako srečen boš, ako boš z
Jezusovim obrazom v svojem srcu živel, in
z njim v večnost pojdeš! Da tedaj to gnado
zadobiš, prosi svojega Boga, in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te, vtisni
v moje srce sveto podobo svojega obličja,
da bom brez nehanja na te mislil, noč in
dan tvoje grenko trpeljenje pred očmi imel,
in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kru¬
hom tvojega trpljenja hočem svojo dušo na-
sitovati, in moje oči bodo vedno solze točile
nad mojimi pregrehami.

Oee naš, Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

300

VIL Štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Go¬
spod zopet na zemlji leži, ves oslabljen od
velike bolečine, in zaničevan od sovražnikov.
Premisli, da tvoja prevzetnost je Jezusa po¬
trla, in ga na zemljo vrgla, ker je pre¬
našati ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost,
ne bodi več tako napuhnjen! Spokori se, in
skleni ponižniši biti. Reci s skesanim sr¬
cem:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno vidim,
da na zemlji pod težkim križem ležiš, vendar te
molim in častim, kakor svojega mogočnega,
večnega Boga. Prosim te, poteri moj na¬
puh, vzemi iz mojega srca vso ošabnost, da
bom svojo nečimernost spoznal, vse zasra¬
movanje s tako tebi dopadljivo ponižnostjo
sprejemal, da bom s tem gnado zadobil,
tudi s teboj v nebeškem kraljestvu povik-
šan biti.

Oče naš. Ceščena Marija, čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

301

VIII. Štacijon.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil!

Premisli in prevdari v svojem srcu, kako
ti je treba jokati in žalovati; prvič zavoljo
Jezusa, ki zavoljo tebe toliko trpi! drugič
sam nad seboj, ker si še vedno nehvaležen
in ga žaliti ne nehaš. Kako moreš v pre¬
mišljevanji njegovega grozovitnega trpljenja
trdovraten biti! Poglej, kako milostljivega
in ljubeznjivega se Jezus proti revnim že¬
nam kaže! obudi k njemu svoje zaupanje
in zdihni iz srca:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh kako je to,
da se mojo srce ne raztopi od solz velike
žalosti ? Solza, o Jezus! prosim, solza prave
pokore, in srčnega usmiljenja mi daj, da
se z objokanimi očmi in s skesanim srcem
vdeležim tiste gnade, katere si revnim že¬
nam skazal. Oh, Jezus! ne obračaj od mene
svojih milostljivih oči, poglej me ubozega
grešnika, da bom tudi jaz poln tolažbe na
zadnjo uro tebe videti mogel.

Oče naš. Češčena Marija. Čast hodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

302

IX. Štacijon

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem padel! Premisli, kako
Jezusa, ki je krotka in nedolžna ovčica,
judje in neverniki, steklim volkovom enaki,
tepejo, sujejo, simtertje vlačijo po trdem
kamenji! O nesrečni greh, ki samemu sinu
božjemu tako grozovitno trpljenje priprav¬
ljaš! O grešnik, ni morebiti tvoj Bog ves
v bolečinah vreden tvojih solz ? Ob! reci te¬
daj ves objokan:

O vsegamogočni Bog! ki nebo in zemljo
z enim prstom držiš, kdo te je tako ne¬
usmiljeno vrgel? Ob! nobeden drugi, ka¬
kor moja pregreha, v katero sem tolikrat
zopet padel. Moja hudoba ni jenjala od
grehov, in zato seje množilo tvoje trpljenje.
Toda poglej, o Jezus! pri tvojih nogah zdaj
klečim s skesanim srcem, in trdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z objokanimi
očmi ti tisoč in tisočkrat obetam nikdar
več ne grešiti. O moj Bog! nikdar več, nik¬
dar več!

Oče naš. Cešeena Marija, čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

303

X. Stacijon.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s_svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus na svo¬
jem životu ves ranjen in stepen, in tudi z
grenkim žolčem napajan! Poglej, kako on
tvojo nesramožljivost, nespodobnost in ne-
čimernost v obleki s svojo nagostjo osra-
motuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali
moreš svojega Jezusa usmiljenja pogledati?
Ob! vrzi k nogami svojega slečenega Je¬
zusa, in mu reci:

O žalostni Jezus! kako velik razloček
ja med tabo in mano! ti si ves ranjen, poln
grenkosti, in ves s krvjo oblit; jaz pa ves
nečimern, poln sladnosti in veselja, ali saj
tak želim biti. Oh jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravo pot.
Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta
grenke in zoprne, da bom namesti njih
želel tvoje trpljenje občutiti, da bom tako
vreden s teboj večno veselje uživati.

Oče naš. Ceščena Marija, čast bodi.

Usmili se na, o Gospod! usmili se nas.

804

V

XI. Stacijon.

Jezusa na kriz pribijajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero je
dobrotljivi Jezus občutil, kadar so Judje
njegovo meso, kite in žile z žeblji prevrtali.
Oh! kako je to, da se tvoje srce žalosti ne
razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako ne¬
usmiljeno tvojega Zveličarja mučijo! Vsaj
zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani Je¬
zus ! vlij v moje srce strah in. ljubezen do
tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kateri
so te na križ pribili, stori s svojo gnado,
da bodo vse moje hude želje, in moji ob¬
čutki na tvoj križ pribiti in tamkej umor¬
jeni, da bom v življenji in v smrti s teboj
križan, tudi s teboj večno kraljevati zamogel.

Oče naš. češžena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

305

XII. Štacijon.

Jezus umrje na križi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tu svoje oči, in premišljuj svojega
z žeblji na križ pribitega Jezusa. Poglej
vse bledo obličje božje. Poslušaj, kako
prosi odpuščenja tistim, ki ga križajo in
žalijo. Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo,
svojo mater izroča Janezu, priporoča svojo
dušo nebeškemu Očetu, poslednjič tudi umrje
z nagnjeno glavo. Tako je tedaj moj Jezus
umrl? Res umrl na križu, in zavoljo mene.
O moja duša! kaj boš zdaj počela? Oh!
ne hodi proč, kakor le s ponižnim in s
skesanim srcem. Objemi križ, in zdihuj k
.Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kateri so te tako neusmiljeno umorili. No¬
bene gnade nisem vreden, ker sem te križal.
Pa kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, kadar te slišim tudi prositi
za tiste, kateri so tebe križali. Kaj hočem
tedaj za te storiti, ker si ti toliko za-me
storil? Poglej, o Jezus? pripravljen sem
in voljan, vsem odpustiti, kateri so me kdaj

Mati D. S.

20

306

razžalili. Bes, raoj Bog! zavoljo tvoje lju¬
bezni odpuščam vsem, iz srca jih objamem,
in jim želim vse dobrote skazati; in tako
tudi upam ob svoji smrtni uri vesele be¬
sede zaslišati: „Še danes boš z menoj v

raji“.

Oee naš. Cešeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

307

XIII. Štacijon.

Jezus je s križa vzet in c/jan v nar ožje
Marije.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč, ki je
srce žalostne matere prebodel, kadar je ona
svojega mrtvega sina v svoje naročje vzela.
Videla je njega vsega ranjenega in krva¬
vega. O kakošno žalost in bolečino je tisti¬
krat v svojem srcu občutila! Kateri meč
pa je bil tako oster, ki je prebodel njeno
srce ? Oh! greh je bil, ki je Jezusu živ¬
ljenje vzel, in Marijino srce tako močno
ranil. Objokuj tedaj ta grozovitni greh.
Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne
matere, in zdihni k nji tako:

O kraljica vseh mučencev! kdaj bom
vreden, da bi prav zapopadel tvojo žalost
in mučenje? Kdaj bom zadobil tvojo gnado,
žalost v svojem srcu nositi, in s teboj trpeti?
O velika gospa! sprosi mi to gnado, da noč
in dan žalujem nad svojimi grehi, ki so ti
tako žalost storili; da bom, ves skesan in
spokorjen, v zaupanji in ljubezni za-te
umrl, in po smrti s teboj večno živel.

Oee naš, češeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

*

308

XIV. Štacijon.

Jezusa v grob položi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in druzih po¬
božnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in
v grob položen. Zlasti pa naj ti gre k srcu
težava in grenka žalost Marije, njegove
matere, kedar zgubi iz naročja svojega lju-
beznjivega sina. V premišljevanji le-te
njene žalosti in njenega trpljenja se res
sramuj, da si pri obiskovanji tega križevega
pota tako malo usmiljenja občutil. Ob!
zbudi svoje srce vsaj zdaj pri zadnjem
štacijonu. Poljubi s častjo kamen sv. groba;
položi v duhu vanj svoje srce, in reci k
svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ''ki si tako krvavo
pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu
ležečega te častim in molim. Oh! jaz že¬
lim voščim tebe v svojem srcu zaprtega
imeti, da bi s teboj sklenjen, po tem sv.
križevem potu k novemu življenju vstal, in
se v tvoji gnadi s tega sveta ločiti zamogel.
Po zasluženji tvojega trpljenja, katero sem
premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo
uro tvoje sveto rešnje Telo moja popotnica;

309

da bojo moje zadnje besede: Jezus, Marija,
sv. Jožef! in da svoje zadnje zdihovanje
sklenem s tistim zdihovanjem, s kterim si ti
na sv. križi svojo sveto dušo zdiknil. Daj
mi z živo vero, z trdnem zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe
umreti, in potlej s teboj na večne čase ži¬
veti. Amen.

Oče naš. Češeena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

310

Molitfiv.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s katero si svojega sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s katero je on s svojim brid¬
kim trpljenjem in z grenko smrtjo mene
odrešil, ti darujem ta sv. križev pot,
ki sem ga s tvojo gnado obiskal. Vzemi
to pobožno opravilo k povikšanju svoje
časti, v zahvalo za vse meni, in dru¬
gim podeljene gnade, za odpuščenje
grehov celega sveta, za pomoč revnim
dušam v vicah, zlasti pa, za katere sem
v začetku prosil. 0 milostjivi nebeški
Oče! poglej na obličje Kristusa svo¬
jega sina, usliši glas njegove svete
krvi, in bodi milostljiv meni ubogemu
grešniku! Amen.

v  Nekateri na zadnje tndi molijo 6 Očenašev in 6
•Cešeena Marij. Akoravno je ta navada dobra in po¬
božna, vendar ni ravno potrebna, temuč samo pre¬
mišljevanje trpljenja našega Zveličarja je k zadob-
Ijenju odpustkov potrebno, in le to je cilj in konec
sv. križevega pota.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar,
Jezus Kristus, in njegova žalostna
mati Marija!

Stran.

Štiriindvajseti dan.195

Petindvajseti dan.201

Šestindvajseti dan.207

Sedemindvajseti dan.214

Osemindvajseti dan .220

Devetindvajseti dan.  228

Trideseti dan .234

Edenintrideseti dan.239

Jutranja in večerna molitev (Sv. Bernarda) . 252

I. Maine molitve.253

II. Spovedne molitve.266

III. Obhajilne molitve.271

Lavretanske litanije.276

Litanije vseh svetnikov.285

Sveti križev pot.290


Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.

i

.


t