P. b. b.
Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročni a 5 Šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt PoStni urad Celovec 2 — Verlags aslamt Klagenfurt 2
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Kiagenfurt. Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2. Postfach 124.
Letnik X\I
Celovec, petek. 10. marec 1961
Štev. 10 (982)
Občni zbor Zveze koroških partizanov:	\,
Tudi danes sta potrebni budnost in borba proti fašizmu
za uveljavljanje demokracije in ohranitve miru
Preteklo nedeljo so se v Delavski zbornici v Celovcu zbrali koroški polizani na letošnji občni zbor svoje organizacije Zveze koroških partizanov. Dvorano je napolnilo nad 120 bivših borcev in svojcev padlih borcev za svobodo proti fašizmu med njimi tudi tričlanska delegacija Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. Prišli so iz krojev Koroške, kjer so v letih 1942—1945 bili borbo na življenje in smrt za osvoboditev slovenskega in avstrijskega ljudstva izpod krvavega fašizma in nacizma. Prišli so zato, da dajo duška svojemu ogorčenju in protestu proti vedno pogostejšim pojavom
Todo kako je v fem oziru pri nas na Koroškem? Ali je načelo, da morajo odgovori pri ljudskem štetju odgovarjati dejanskemu stanju, torej resnici, merodajno tudi tukaj? Izkušnje nas uče, do na Koroškem odločajo povsem drugačna merila kot po vsej ostali Avstriji; in fo velja tudi za ljudsko šletje! Primerov ne bomo iskali v daljnji preteklosti, dovolj jih je znanih še od zadnjega ljudskega štetja pred desetimi leti, ki se je po »zaslugi1’ strupenih šovinistov, pa tudi po krivdi oblasti, ki so klonile pred lemi elementi. Izrodilo In spačilo v neokusno komedijo, ko so ugotovitve uradnega ^udskega štetja pokazale vse prej kot resnično stanje na Koroškem.
Tudi pri letošnjem ljudskem štetju se eno izmed mnogih vprašanj nanaša na »obče-volni jezik’. Razlika je samo v tem, da se je pred desetimi leti smatral za »občevalni jezik’ tisti jezik, katerega se človek v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje, medtem ko zakon »obče-volni jezik’ pojmuje tokrat kot »jezik, ki se govori v občevanju z družinskimi pripadniki*.
V normalnih razmerah tako vprašanje, to je vprašanje po »občevalnem jeziku", ne bi smelo povzročiti večjih težav kot ostala vprašanja, na primer po državljanstvu, po spolu, po veroizpovedi itd. Vendar so tudi tokrat na delu sile, ki hočejo prav ob tem vprašanju izrabiti ljudsko štetje v svoje umazane nacionalistične namene, ko pozivajo ljudi, naj proti lastnemu prepričanju in v nasprotju z resnico navedejo neresnične podatke. Vprašati se moramo, kje je oblast, tista oblast, ki za neresnične podatke predpisuje občutne kazni — ali mar ne vidi ali noče videti, da gotovi krogi javno pozivajo na kršenje predpisov, da javno pozivajo k navajanju neresničnih podatkov glede »občevalnega jezika’, samo da bi spret potvarjali 'osnično jezikovno stanje na Koroškem, hkrati pa žalili narodnostno čustva sloven-skega ljudstvo!
čeprav je notranje ministrstvo izjavilo, bo ljudsko štetje služilo zgolj stotistič-J|'ni namenom, nas izkušnje zlasti z zadnjim .ludskim štetjem, ko je pristojno ministrstvo ^javljalo isto, uče, da se na podlagi recitalov ljudskega štetja le prečesto delajo ♦udi zaključki o narodnostni pripadnosti, ^•zadevanja nacionalističnih krogov, da bi tQsna objektivna dejstva pri vprašanju po
fašističnega in nocističnega izzivanja ljudstva po naših tleh in povsod, kjer so ostali nekaznovani nositelji fašistične miselnosti in njihovi pajdaši, ki ne dvigajo le spet svojih glav, temveč — kakor pred 25 leti — pričenjajo vedno bolj očitno s svojimi akcijami in provokacijami, da bi — kakor tedaj — zrušili demokracijo in vzpostavili režim nasilja in krvi.
Občni zbor Zveze koroških partizanov je opozoril na vse grozote, ki jim je bilo izpostavljeno naše ljudstvo v letih 1938 do 1945, ko so Hitler in Mussolini ter njihovi
»občevalnem jeziku" zameglili z raznimi izmaličenimi kombinacijami v korist svojih šovinističnih političnih teženj, to domnevo le še potrjujejo.
■ Za koroške Slovence je pri letošnjem | ljudskem štetju možna ena rama odločiti tev: da na vprašanje po »občevalnem I jeziku” zapišemo odnosno izjavimo —
| slov en s k i jezik!
Hkrati pa moramo tudi ob tej priložnosti z vso odločnostjo povedati, da v današ-
Kongres SZDL Slovenije v Ljubljani:
V ospredju' zanimanjo sta na kongresu stala pozdravni govor Svetozarja Vukma-noviča in referat Mihe Marinka o nekaterih aktualnih nalogah SZDL Slovenije v komunalnem sistemu. Po teh referatih je kongres pričel delati v komisijah in to delo nadaljeval tudi še v sredo. Včeraj pa se je spet sestal k zaključni plenarni seji.
Kongres se je v glavnem bavil z gospodarskim in družbenim razvojem ter nadaljnjo izgradnjo socialističnih odnosov v Sloveniji, zlasti pa z nalogami Socialistične zveze, ki so v stvarnosti velikih doseženih uspehov v bodoče potrebne. V zvezi z velikimi uspehi na družbenem področju je Svetozar Vukmanovič dejol, da »morda ni pretirano reči, da niso 'Se nikjer ustvarili družbenega-ekonomskega sistema, v katerem je delo do tolike mere svobodno in kjer je človek v položaju, da se dejansko svobodno združuje in da z družbenimi sredstvi za proizvodnjo svobodno ustvarja osebni dohodek v sorazmerju z rezultati svojega dela, kakor je to v naši deželi! S samim tem prihaja človek
pobesneli pajdaši v znamenju kljukastega križa, črnih srajc in mrtvaških glav na uniformah v preganjanju in pobijanju našega ljudstva in narodov, ki so jih podjarmili z ognjem in mečem zganjali prave orgije. Istočasno pa so koroški partizani ostro obsodili sedanje vedno pogosteje se ponavljajoče fašistično izzivanje pri nas in povsod, kjer ga zaznamujemo. Zlasti pa so grajali čudno pojmovanje demokracije, ki dovoljuje, da povzročitelji fašističnih izgredov sedijo v javnih službah — in to celo v visokih —, da po šolah vzgajajo našo mladino, da zastrupljajo ozračje po uni-
njih razmerah, ko nacionalistični nestrpneži neovirano In nekaznovano hujskajo proti slovenskemu ljudstvu in proti mirnemu sožitju v deželi, in ob dejstvu, da slovenskemu jeziku še vedno ni bila priznana enakopravnost v smislu določil člena 7 državne pogodbe, tudi rezultati uradnega ljudskega štetja ne morejo prikazati dejanskega narodnostnega stanja. To sfanje je namreč objektivno dano in ga ne tpore spremeniti nobena Igra s številkami bodisi pri ljudskem štetju bodisi pri kakršnemkoli ugotavljanju manjšine.
Zato že vnaprej odrekamo veljavnost in priznanje vsakršnim iz kakršnekoli izjave pri ljudskem šteiju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem in poudarjamo, da s številkami ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja, še manj pa s številkami uničiti živo ljudstvo!
v središče celotnega družb eno-ekonomske ga sistema, kjer neposredno vpliva ne samo na povečanje dohodka, temveč tudi na njegovo razdeljevanje, na nadaljno razširjeno družbeno reprodukcijo in na ustvarjanje pogojev za zadovoljevanje svojih potreb. Zato preneha upravljanje kot upravljanje z ljudmi in se spreminja v upravljanje s stvarmi, v odločanje v ekonomskih poslih in vodenje tehničnega procesa dela.«
Predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marinko je v svojem referatu o aktualnih nalogah SZDL v komunalnem sistemu najprej podčrtal nekatero vprašanja mednarodnega pomena in pri tem med drugim dejal: »Jugoslavija sl s svojo mednarodno politiko, ki je v popolnem skladu s praktično notranjo politiko, notranjim urejanjem odnosov med narodi in ljudmi, krepi ugled In simpatije vseh naprednih sil v svetu. Rezultati se odražajo v živahnih državnih, gospodarskih, kulturnih in drugih odnosih z mnogimi državami ne glede na različnost družbenih sistemov. To se nana-
verzah in da slabijo ugled države in demokracije med naprednimi silami v svetu.
S temi in podobnimi vprašanji se je občni zbor bavil v več kot triurni razpravi. Vsi govorniki so bičali pogoje, v katerih živimo spričo svojega velikega doprinosa za uničenje fašizma in vzpostavitev demokracije v Avstriji 15 let po osvoboditvi. Medtem ko sedijo poznani nacisti spet na svojih stolčkih in so dobili za čas svojega pripora po osvoboditvi celo odškodnino, se ja v izpolnjevanju obveznosti države, ki jih ima po državni pogodbi do svojih manjšin, položaj koroških Slovencev še poslabšal.
Organizacija Združenih narodov spet zaseda
Po presledku 11 tednov je Organizacija združenih narodov minuli torek pričela nadaljevati s svojim 15. zasedanjem. Kakor iz-gleda bo v ospredje tega zasedanja postavljena razprava o položaju v Kongu. To pričakovanje ne opravičuje le razvoj v Kongu v zadnjih tednih, temveč tudi dejstvo, da je bil na listi govornikov prvi prijavljen predsednik Ghane, Nkrumah, ki je v torek predložil nove predloge za rešitev krize v Kongu.
Zadnje dni pa so med ZDA in Sovjetsko zvezo tekoča pogajanja za spremembo dnevnega reda sedanjega zaseuaflja. o^.jctski časopisi povdarjajo, da je Sovjetska zveza pripravljena, da odstopi od svoje resolucije glede lanskih zračnih incidentov s strani ameriških vojaških letal nad sovjetskim ozemljem, če tudi ZDA vzamejo z dnevnega reda nekatera vprašanja, ki so nastala zaradi hladne vojne. Domneva se, da Sovjetska zveza s tem misli črtanje vprašanja Madžarske in Tibeta z dnevnega reda. S tem v zvezi je zanimivo, da je Hruščev, ki potuie r>o Sibiriji. povabil ameriškega veleposlanika, naj pride za njim, da mu izroči osebno poslanico predsednika ZDA Kennedyja.
Neglede na vse to pa bo na tem zasedanju OZN morala razpravljati še o vrsti težavnih vprašanj. Poleg krize v Kongu in teženj Sovjetske zveze po odstavitvi generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda so taka vprašanja še razorožitev, povečanje članstva Varnostnega, Gospodarskega in Socialnega sveta OZN, sodelovanje pri proučevanju vesolja in pritožbe Kube proti ZDA.
šc tudi na države, na katere meji naša republika. Zlasti so ti odnosi z Italijo koristni za obe strani. Manj intenzivni — vsaj za sedaj, upamo pa, da se bo io spremenilo — so ti odnosi z Avstrijo. Z Avstrijo smo vzpostavili začetke maloobmejnega prometa. Z Italijo imamo režim mejnega prometa, ki lahko služi za vzor mnogim drugim deželam, zlasti onim z različno notranjo ureditvijo. Menimo, da so taki odnosi koristni tudi za položaj naše narodne manjšine pri sosedih in njihove pri nas; menimo da se na fa način razvija strpnost in respektiranje manjšinskih pravic. Skladno s pri nas popolnoma uveljavljenim načelom nacionalne enakopravnosti, želimo in po svoje k temu prispevamo, da bi enake pravice uživala tudi naša manjšina preko meje, ker bi to samo koristilo pristnosti odnosov na mejah. Razumljivo pa je, da ne moremo biti neprizadeti, če se le pravice omejujejo ali onemogočajo. Hkrati pa se tudi v polni meri zavedamo, da kratenje teh pravic Izhaja od reakcionarnih elementov, ki jih bodejo regularni odnosi na meji in med sosedi z različnimi družbenimi sistemi v oči, ki podpihujejo nacionalistična šovinistična čustva predvsem zato, da bi krnili in onemogočali demokratične svoboščine in napreden razvoj v svoji deželi. Haša politiko temelji na načelu spoštovanja in enakih pravic narodov.”
21. marca bo uradno ljudsko štetje:
S številkami ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja
Kakor smo v našem listu že svoječasno poročali, bo 21. marca po vsej Avstriji izvedeno uradno ljudsko štetje. Ljudsko štetje je del splošne statistike, ki jo v manjših ali večjih presledkih delajo vse moderno urejene države. Kakor vsako statistično zbiranje podatkov, tako je tudi ljudsko štetje samo tedaj smiselno in koristno, če skuša pri vseh stavljenih vprašanjih dognati zanesljive podatke, ki odgovarjajo dejanskemu stanju — resnici. Zat0 je razumljivo, da uradni števni komisarji, ki jih imenujejo posamezne občine, ne morejo — ali vsaj ne bi smeli zapisovati neresničnih podatkov, kakor takih tudi vprašani državljani ne bi smeli dajati, kajti zakon o ljudskem štetju predvideva občutne kazni (do 30.000 šilingov in do 6 mesecev zapora!) za vsakogar, ki bi zavestno dajal neresnične ali pomanjkljive odgovore na posamezna vprašanja.
Čedalje večje pravice kolektivov in komun pri delitvi dohodka
moremo biti neprizadeti objiratenju pravic naših manjšin'4
V veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je v torek ob 10 uri začel svoje delo V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Svoje delo je zaključil včeraj popoldne. Razen 703 delegatov je na kongresu bilo navzočih veliko število gostov, zastopnikov Socialistične zveze iz ostalih republik FLR Jugoslavije in predstavnikov slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. Toplo pozdravljena sta se kongresa udeležila tudi podpredsednik Izvršnega sveta FLRJ, Edvard Kardelj in predstavnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije, Miha Ma r in k o je ob otvoritvi kongresa povdaril njegov velik pomen in dejal, da soupada v številne letošnje proslave 20-letnice revolucije in vstaje slovenskega naroda. Ta obletnica je še zlasti pomembna za slovenski narod, ki hkrati praznuje tudi 20 letnico Osvobodilne fronte, predhodnice SZDL.
Poročilo z občnega zbora Zveze koroških partizanov:
Trkamo na vest avstrijskih državnikov
da obravnavajo naše vprašanje tako, kot se v demokraciji spodobi
Nedeljski občni zbor Zveze koroških partizanov je bil posvečen spominu dvajsetletnice vstaje slovenskega naroda. Po uvodnih formalnostih se je najprej oddolžil spominu tovarišev soborcev, ki so umrli v času od zadnjega občnega zbora naprej, nakar je podal predsednik Zveze korovskih partizanov, Karl Prušnik-Gašper, svoje poročilo, Po poročilu se je razvila obširna diskusija o aktualnih vprašanjih in nalogah koroških partizanov in njihove organizacije. Ko je občni zbor spremenil nekatera določila pravil Zveze, je izvolil Glavni odbor, ki mu predseduje spet Karl Prušnik-Gašper.
rodnih organizacij in k temu posebej bodrila vse svoje člane. Nastopilo pa bo proti vsakomur, ki bi kakorkoli slabil ali zaviral njihovo prizadevanje za uresničenje člena 7 državne pogodbe, za našo kulturno rast in za našo gospo-dorsko utrditev. Vsak Slovenec na Koroškem si mora biti na jasnem, da no Koroškem ni v nevornosti vera, temveč obstoj koroških Slovencev na svoji zemlji. Za njihovo obrambo morajo biti pri-
Skupna oborožena borba nas druži in obvezuje
Občni zbor Zveze koroških partizanov je v imenu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja pozdravil tov. Vladimir Kenda in uvodoma opozoril na skupno usodo tržaških, primorskih in koroških Slovencev pod vedno krutejšimi oblikami fašizma in nacizma ter naglasil, da nas je skupna oborožena borba združila in povezala in da nas obvezuje, da tudi danes in v bodoče nadaljujemo borbo za dosego naših narodnostnih pravic.
»Tako vi, kakor mi na tržaškem ozemlju«, je dejal tov. Kenda, »nismo osamljeni. Velika večina slovenskega naroda živi danes v svobodi, kjer si gradi novo življenje v okviru socialistične Jugoslavije. Ta narod, ki je dal toliko za srvojo svobodo, ni pozabil na Slovence, ki živimo v zamejstvu. Pri njem bomo vedno našli močno oporo, pomoč in razumevanje, da bomo lahko uspešno nadaljevali svojo borbo. Pa tudi v Italiji In Avstriji so napredni ljudje, ki se ne strinjajo In
■ zadevanja skupna, vsako razdvajanje I v teh prizadevanjih in vsako blatenje I naše narodno osvobodilne borbe ško-| duje koroškim Slovencem.
Svoje poročilo je tov. Gašper zaključil z ugotovitvijo, da tudi nad 500 koroških partizanov, ki ležijo pokopani na 38 pokopališčih, zahteva budnost in demokratično ureditev naših pravic, uzakonjenih v avstrijski državni pogodbi. „Zaradi tega trkamo na vest avstrijskih državnikov, da obravnavajo naše vprašanje tako, kot se spodobi za demokracijo. Mi bomo demokracijo v naši državi vedno branili in z vso vnemo se bomo zastavljali za ohranitev republike Avstrije. Od nje pa zahtevamo, da nasproti nam prekine s svojo preteklostjo. Za naše pravice ne prosimo, ml jih zahtevamo In terjamo z vso odločnostjo."
se ne morejo strinjati s politiko narodnostne mržnje in zatiranja. V delovnih množicah, v socialističnih in naprednih silah bomo iskali in našli svoje zaveznike.
Načela demokracije, svobode in socializma niso prazne besede. Vztrajna borba delovnih množic jih iz leta v leto, iz desetletja v desetletje spreminja v meso in kri, v nove oblike življenja. Val zahtev po svobodi in boljšem kruhu je že zajel vse celine zemeljske oble. Od Afrike do Azije in Južne Amerike se bije težka in krvava borba za osvoboditev narodov izpod kolonializma, zatiranja in izkoriščanja. Ta boj bo vnesel v medsebojne odnose med narodi novega duha ter odprl pot človeštvu k novi bodočnosti. V prvih vrstah te bitke smo še in ostanemo mi tržaški in vi koroški partizani. Duh, ki nas je bodril nekoč, naj nam še in še vliva poguma, ker naša borba ne bo zamanj."
Predsednik je v svojem poročilu najprej opozoril, do se vrši občni zbor v jubilejnem letu vstaje slovenskega naroda, ki je pred 20 leti vedno zasramovan in izkoriščan po tujerodni gosposki kot mali narod vstal in se uprl nasilju fašizma ter v štiriletni oboroženi borbi to upor zmogovito končal. Zaradi objektivnih pogojev nekoliko zakasneli smo se 1942 tudi koroški Slovenci vključili v to gigontski boj za svojo osvoboditev, zlasti pa za osvoboditev naših rojakov, ki jih je nacizem izselil oli pa uničeval po svojih toboriščih smrti širom Evrope.
.Takrat nas je vodila velika človečanska ideja”, je dejal tov. Prašnik, .boriti se proti nemškemu fašizmu na tem koščku zemlje, se pravi, voditi osvobodilno borbo proti sovražniku vseh tlačenih in zasužnjenih narodov, za osvoboditev vseh zatiranih ljudstev v svetu. In današnji občni zbor Zveze koroških partizanov kot organizacije nekdanjih partizanskih borcev in vseh, ki so neposredno podpirali to osvobodilno borbo, izraža svoj odločen protest proti novopo-rojajočemu se fašizmu, ki danes v svetu vrši spet ista grozodejstva, kakor jih je pred 20 leti vršil nad našim ljudstvom.
Fašistična miselnost je živa tudi še pri nas, kajti prav ona odreka našim otrokom najosnovnejše človečanske pravice, osnovno izobrazbo v materinem jeziku. Kakor afriške narode, tako bi hoteli imeti tudi nas koroške Slovence le za ceneno delovno silo, za manj izobraženo ljudstvo, ki ga hočejo spraviti še ob njegovo avtohtono ime Slovenci, ter ga skušajo prekrstiti v vindl-šarje."
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je tov. Gašper bavil zlasti s pridobitvami narodnoosvobodilne borbe in dejal, da so partizanskim borcem in vsem, ki so trpeli pod nacističnim nasiljem, te pridobitve globoko pri srcu, da je dolžnost bivših partizanov, do so v noših narodnih orgonizocijah čim bolj marljivi in do jih podpirajo v njihovih prizadevanjih. Naš človek ne sme nasedati paroli .roke proč od politike*. To je parola nasprotnikov naše borbe za enakopravnost in enakost pri udeležbi no skupno ustvarjenih dobrinah. Noši nasprotniki želijo, da bi bil naš človek čim manj izobražen in razgledan, do bi taval politično slep okoli. Mi po tega ne želimo, ker vemo, da sta izobraženost in razgledanost osnovna predpogoja za borbeno zavest in budnost za dogojanja okoli nas.
S tem v zvezi je nakazal vrsto vpro-šanj iz našega neposrednega narodnega življenja in dogajanj po naših krajih. Obravnaval je vrsto nalog, ki jih ima organizacija in vsak njen član v našem narodno samoobrambnem boju in prizadevanju za enakopravnost vseh državljanov. V smislu nakazanih nalog se bo Zvezo koroških partizanov prizadevala, da goji pogum in borbenost med našim ljudstvom in ju budi med doraščojočo mladino. Pravtako bo vsepovsod podprla dejavnost slovenskih na-
Mnenje drugih:
V torek preteklega tedna je imel državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Oschnitier, v velikem avditoriju dunajske univerze predavanje z naslovom .Pravica do materinskega jezika”. O njegovem predavanju je .Delo” v Ljubljani objavilo daljii članek, katerega v izvlečkih ponatiskujemo:
Predavanje je bilo v svoji zasnovi namenjeno vsesplošni potrebi po negi materinega jezika in vsebuje v svojem prvem delu lepe in pozitivne misli, o katerih bo govora kasneje. Kamen spotike so Gschnitzerjevi zaključki. Državni sekretar je namreč mnenja, da mora ostati vsaka nacionalna meja nedotakljiva in sicer ne samo v geografskem smislu, temveč tudi v posameznem človeku, ki mora ostati nacionalno »čist«. Dvojezičnost odklanja a priori kot škodljivo za nacionalno in privatno individualnost. Zato tudi odločno odklanja mešane zakone. Zakonska zveza med predstavnikoma različnih narodnosti je zanj »problematična«. Zgolj pri »izrednih osebnostih« ostane mešan zakon brez težkih posledic, »povprečni ljudje« pa pridejo zaradi tega nujno v resne konflikte, kajti »narodnostne razlike pridejo prej ali slej na površje«.
Ze samo dejstvo, da so bile te teze izgovorjene na Dunaju, izpričuje njihovo dvomljivo trdnost. Avstrijsko glavno mesto je konglomerat najrazličnejših narodnosti, njegovi prebivalci so otroci takorekoč izključno mešanih, zakonov. Če bi imele Gschnitzerjeve teze kdaj koli kakšno veljavnost, bi Dunaja sploh ne bilo.
Razumljivo je, da so Gschnitzerjeva izvajanja na torkovem predavanju vzbudila močan odmev na obeh straneh brennerske meje. Innsbruck kot središče tirolskega nacionalizma je pozdravil ta izvajanja kot novo legalizacijo dosedanjih ekstremističnih stališč tirolskih politikov glede nemško govoreče manjšine v Italiji, Strogo narodnostno ločevanje in prezirljiva distanca je bila že doslej metoda tamkajšnjih manjšinskih politikov. Zdaj je dobila še blagoslov od zgoraj.
Gschnitzerjeve teze so zapustile porazen vtis. Tisti, ki so prepričam, da Avstriji sploh ne gre za pravice in enakopravnost južnoti-rolske manjšine, temveč da zasleduje nemško nacionalistične cilje v duhu devetnajstega stoletja, so dobili takorekoč uradno potrdilo o veljavnosti njihovega prepričanja. Če se avstrijska južnotirolska politika namreč ravna po Gschnitzerjevih načelih, potem naj bi se pripadniki manjšine sploh ne vključevali v družbeno življenje svoje države, temveč bi se naj oddvajali, skrbeli za »čistost« svoje narodnosti (in rase) ter čakali »vstajenja«.
Za slovensko manjšino na Koroškem posebej zanimive pa so Gschnitzerjeve izjave glede pravice do čistosti jezika na dvojezičnih ozemljih. »Varujmo se jezikovne mešanice!« vzklika državni sekretar. »Najprej prodro v jezik tuje besede in gesla, kmalu pa sledi slovnična struktura in rezultat je jezikovni bastard, izrodek«. In dalje: »K jezikovni zakladnici nekega naroda sodijo tudi lastna imena, in sicer osebna in krajevna. Lastna imena ne trpe prevoda. Prevod lastnega imena pomeni, da je bila neka oseba in da je bil nek kraj izvzet iz narodnostne ali geografske skupnosti, v katere sodi. Neodkupljiva pravica naroda je, da označuje ljudi in predmete svojega življenjskega območja v lastnem jeziku ...«
Skupina Zveze slovenske mladine je obiskala Jugoslavijo
Na povabilo Ljudske mladine Slovenije je v drugi polovici februarja bivala 21 članska skupina Zveze slovenske mladine na sedemdnevnem obisku v Sloveniji. Skupina, ki jo je vodil član osrednjega odbora Zveze slovenske mladine, Mihej Kap, si je v tem času ogledala vrsto modernih kmetijskih ustanov in farmarskih obratov v Sloveniji. Poleg tega pa je imela priložnost, da je spoznala tudi gospodarski razvoj in številne kraje, ki so se v tem razvoju po prebivalstvu in objektih silno povečali. Skupina naših v glavnem kmečkih fantov in deklet je bila povsod prisrčno sprejeta.
Na svoji poti po Sloveniji si je ogledala Agrokombinat v okolici Ljubljane, rudnik in mesto Novo Velenje, Srednjo kmetijsko šolo in muzej NOB v Mariboru, tovarno aluminija v Kidričevem, Pohorje, Celje in hme-
ljarsko središče Žalec. Povsod je imela priložnost, da se je razgovarjala ne le z mladino, temveč tudi z upravavami podjetij in obratov. V Celju je prisostvovala tudi okrajni konferenci Ljudske mladine Slovenije in se spoznala z delom in problemi te organizacije v celjskem okraju. Tu in zlasti pred odhodom na potovanje je v Ljubljani dobila obširen vpogled v gospodarski ustroj in razvoj Jugoslavije. Po svojem povratku v Ljubljano, si je ogledala se vedno bolj razširjajočo slovensko prestolnico, istočasno pa je izkoristila to priložnost, da posluša predavanje o odnosu Jugoslavije do narodnostnih manjšin.
Skupina se je vrnila na Koroško prepolna lepih vtisov in bogatih spoznanj. Vsak udeleženec rad pripoveduje o svojih vtisih in se spominja lepih srečanj s svojimi sovrstniki v Sloveniji.
Ob tem bi se lahko vprašali: ali živita v profesorju Gschnitzerju dva človeka? Koroškim Slovencem so še dobro v spominu njegove izjave v Celovcu pred letom dni, ko je govoril o »vindišarskem jeziku« kot posebni, enakopravni jezikovni tvorbi, in 0 »Vindi-šarjih« kot vmesnemu narodu. Toda ali ni »vindišarsko« zgolj »jezikovni bastard«, ki je nastal zaradi tega, ker koroški Slovenci zaradi avstrijske raznarodovalne politike niso imeli možnosti za nego svojega lastnega jezika? In če ima vsak narod neizpodbitno pravico do lastnih imen, zakaj koroški Slovenci te pravice nimajo? Na Južnem Tirolskem ima vsak kraj dve uradni imeni, nemško in italijansko. Na Koroškem veljajo samo groteskno ponemčena imena. Neizpodbitna pravica? Na Koroškem ta pravica gotovo ni tudi neugrabljiva.
.Delo', S. 3. 1961, Ljubljana
Beograd. — No jugoslovanskih fakultetah, visokih in višjih šolah fer umetniških akademijah študiro 159.000 rednih in izrednih študentov. To pomeni, da obiskuje vsak 114. Jugoslovan te šole kot redni ali izredni študent.
Bonn. — V nedeljo so uradno sporočili, da je zahodnonemška vlada povečala vrednost DM — nemške marke. Povečanje vrednosti marke znaša 5 odstotkov. Kakor poročajo, prodajajo na podlagi novega ukrepa od ponedeljka dalje marke po tečaju 3.97 za dolar, kupujejo pa jih po tečaju 4.03 za dolar. Prejšnji tečaj je znašal od 4.17 do 4.23. V krogih nemške industrije odklanjajo povečanje vrednosti morke, ker menijo, da bo s podražitvijo nemškega blaga in proizvodov občutno prizodet izvoz v inozemstvo.
Moskva. — Sovjetska vlada je ponovno opozorila Zahodno Nemčijo, da bo skupaj z drugimi državami, ki bodo to želele, podpisala mirovno pogodbo z Nemško demokratično republiko, če po izteku naprej določenego časa ne bo uspelo skleniti mirovne pogodbe z obema nemškima državama.
Djakarfa. — Indonezijski minister za narodno varsfvo general Nasution je izjavil, da Nizozemska neprenehoma veča svoje oborožene sile v Zahodnem Irlanu in da Indonezija, ki je seznanjena s tako grožnjo, nima druge izbire, kot da okrepi svoje oborožene sile.
Beograd. — Jugoslovanska vlada je izročila odpravniku albanskega poslaništva novo noto zaradi prevratniškega in iredentističnega delovanja, ki je bilo ponovno dokazano na procesu proti albanskim vohunom v Prizrenu. Jugoslovanska vlada v svoji noti, ki jo je albanski odpravnik poslov prebral, a je ni hotel sprejeti, ugotavlja, da albanska vlada sistematično vodi sovražno politiko proti Jugoslaviji, kar vodi k skrajni zaosfrifvi odnosov in razpihovanju hladne vojne.
Washington. — Upravni svet .vsedržavnega kongresa zo katoliško dobrodelnost” je po sestanku svojih članov — deset ameriških kardinalov ter deset škofov in nadškofov — objavil izjavo, v kateri kritizira Kennedyjev program, ki izključuje zvezno podporo privatnim katoliškim in drugim šolam. Izjava trdi, da gre za diskriminacijo fer da se bodo temu uprli. Trdijo tudi, da je pomoč tem šolam v skladu z ameriško ustavo, medtem ko Kennedy poudarja, da ni v skladu z ustavo. Kennedyjevo tezo je podprla tudi vplivna protestantska organizacija .Združenje protestantov in drugih Američanov za ločitev cerkve od države.* Bonn. — V krogih socialdemokratske opozicije so nedavno izrekli nove obtožbe proti Adenouerjevemu tajniku Globkeju. List .Hamburger Echo* piše, da je Globke 17. septembra 1938 pred-lagol načelniku zvezne policije, naj odredi, da se potni listi, ki se izdajo nemškim Židom, označijo z rdečo črko „J*. List omenja s tem v zvezi poročilo, ki ga je tedaj objavil švicarski zvezni svet, ter članek, ki je bil pred nedavnim objavljen v nekem židovskem tedniku v Zu-richu. List dodaja, da se je Globke udeležil septembra 1938 neke mednarodne konference v Bernu kot .izvedenec*. Na konferenci so razpravljali o vprašanjih, ki so bila povezana z Židi, ki so pribežali iz Nemčije v Švico.
Pariz. — .Nagrada bratstva" namenjena delu, ki je posebno pripomoglo k odstranitvi rasnih predsodkov, je bila prejšnji teden dodeljena pisatelju Julesu Royu za njegovo knjigo .Alžirska vojna". Razsodišče je podčrtalo v svoji obrazložitvi, da je avtor znal na plemenit način premagati predsodke, soviaštvo in nasilje, ki so istočasno vzrok in vsakdanji rezultat alžirske drame.
Berlin. — Vzhodnonemška časopisna agencija ADN je sporočila, da so v množičnih grobovih v Schwerinu na baltiški obali našli trupla nad 500 ruskih, poljskih, jugoslovanskih in francoskih vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne.
Nikozija. — Ciprska vlada je sklenila urediti diplomatske odnose s Sudanom, Madžarsko in Češkoslovaško.
OD 19. DO 26. MARCA
Kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev
Slovenska prosvetna zveza in včlanjena Slovenska prosvetna društva bodo v času od 19. do 26. marca 1961 priredila Kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev. V tem tednu bodo od Zahomca do Žvabeka prosvetne prireditve in predavanja. V sklopu teh prireditev bodo pevski in inštrumentalni koncerti, uprizoritve iger ter prosvetni in literarni večeri, poleg tega pa še vrsta potopisnih predavanj in predavanj o naših neposrednih vprašanjih.
V okviru kulturnega in prosvetnega tedna koroških Slovencev bomo imeli spet priložnost, da se srečamo s slovenskimi književniki, ki bodo v tem tednu na povabilo Slovenske prosvetne zveze prišli k nam, da nas v literarnih urah seznanijo z najnovejšimi deli slovenskega literarnega ustvarjanja. Obiskali nas bodo: France Bevk, Anton Ingolič, Matevž Hace, Slavko Kočevar, Lojze Kraker in Janez Menart; predstavili pa se bodo tudi naši domači pesniki in pisatelji.
Poleg domačih prosvetnih ansamblov in predavateljev ter slovenskih književnikov pa nas bodo v našem kulturnem in prosvetnem tednu še obiskali:	Gledališče
»Tome Čufar" z Jesenic, Godba ravenskih železarjev in predavatelj Slovenske prosvetne zveze s Trsta. Na predvečer pa bo koncertiral v Celovcu „Plesni orkester RTV Ljubljana” pod vodstvom Bojana Adamiča.
Slovenska prosvetna zyeza in včlanjena društva vabijo vse ljubitelje in prijatelje slovenske besede in pesmi, da se prireditev, ki so navedene v naslednjem sporedu, udeležijo v obilnem številu. Izkoristimo priložnost spoznanja slovenskega literarnega ustvarjanja ter kulturnih in umetniških prizadevanj amaterjev v prosvetnih društvih. Poslužimo se kulturnega razvedrila, ki ga bo nudil ta teden.
SPORED PRIREDITEV
18.	MARCA 1961 (sobota) Celovec :
20.00	uri Koncert Plesnega orkestra RTV Ljubljana v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
19.	MARCA 1961 (nedelja) Pliberk:
10.00	uri Literarna ura s slovenskimi književniki pri Brezniku v Pliberku
Ž v a b e k :
15.30	uri Prosvetna ura s potopisnim predavanjem o Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji in petjem pri Klemenu v Žvabeku
Globasnica:
14.30	uri Literarna ura s slovenskimi književniki v prostorih gostilne Grajner v Globasnici
Grabalja vas:	v .
14.30	uri Predavanje »Izbrana vprašanja avstrijske socialne zakonodaje« pri Pušniku v Grabalji vasi
Št. Primož:
19.30	uri Prosvetni večer s potopisnim predavanjem o Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji ter petjem pri Voglu v Št. Primožu
Št. Lipi:
19.00	uri Predavanje »Izbrana vprašanja avstrijske socialne zakonodaje«
Železna Kapla:
11.30	uri Koncert Pevskega zbora »France Pasterk-Lenart« v kinodvorani v Železni Kapli
Št. Jani v Rožu:
20.00	uri Igra »Razvalina življenja« pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu
Loče ob Baškem jezeru:
19.30	uri Literarna ura s slovenskimi književniki pri Pušniku v Ratenčah
Hodiše:
14.30	uri Literarna ura s slovenskimi književniki in petjem pri Ravšu na Rjavcu
B i I č o v s :
19.30	uri Igra »Za pravdo in srce« pri Miklavžu v Bilčovsu
20.	MARCA 1961 (ponedeljek) Celovec:
19.30	uri Literarna ura s slovenskimi književniki v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu
21.	MARCA 1961 (torek)
Šmihel nad Pliberkom:
20.00	uri Prosvetni večer s predavanjem in petjem pri Šercerju v Šmihelu
Lepena:
14.00	uri Živinorejsko-gozdarski dan pri Rastočniku v Lepeni
Borovlje:
20.00	uri Literarna ura s slovenskimi književniki v društvenem lokalu v Borovljah, Pollichgassc 4
*t. J a n ž v Rožu:
20.00	uri Literarna ura s slovenskimi književniki v društvenem lokalu v Zadružnem ^mu
M . J a k o b v Rožu:
20.00	uri Predavanje »Izbrana vprašanja ^,vstrijske socialne zakonodaje v gostilni pri Sime ju v Št. Jakobu
^ološče:
20.00	uri Predavanja »Naše prizadevanje
za uresničenje člena 7 državne pogodbe« pri Urbanu v Štebnu.
Hodiše:
20.00 uri Prosvetni večer s potopisnim predavanjem o Bosni, Črni gori in Dalmaciji ter petjem pri Kajčniku na Pleserki
22.	MARCA 1961 (sreda) Pliberk:
20.00	uri Predavanje »Naša prizadevanja za uresničitev člena 7 državne pogodbe« pri Brezniku v Pliberku
O b i r s k a :
14.00	uri Živinorejski dan pri Kovaču na Obirsikem
Sveče:
20.00	uri Literarni večer s slovenskimi književniki pri Ukelnu v Svečah
Loga vas:
20.00 uri Prosvetni večer s predavanjem o Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji ter petjem pri Marici v Logi vasi
Radiše :
20.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki in petje pri Mežnarju na Radišah
23.	MARCA 1961 (četrtek) Globasnica:
20.00 uri Predavanje »Naša prizadevanja za uresničenje člena 7 državne pogodbe« v gostilni Grajner v Globasnici
S k c c i j a n :
20.00 uri Prosvetni večer s potopisnim predavanjem o Bosni, Črni gori in Dalmaciji ter petjem v hotelu Obir v Klopinju
Št. Jakob v Rožu:
20.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki v gostilni pri Šime ju v Št. Jakobu
Škofiče:
20.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki v Zadružnem domu v Škofičah
Kelmara vas:
20.00 uri Predavanje »Izbrana vprašanja avstrijske socialne zakonodaje« v gostilni pri Mežnarju v Kotmari vasi
24.	MARCA 1961 (pelek) Pliberk:
20.00 uri Prosvetni večer s petjem in nagovorom v Šmarjeti nad Pliberkom
Š t. P r i m o ž :
20.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki pri Voglu v Št. Primožu
Št. L i p ž r
20.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki
Slovenji Plajberk:
20.00 uri Predavanje »Naše prizadevanje za uresničenje člena 7 državne pogodbe
Z a h o m c :
20.00 uri Predavanje »Izbrana vprašanja avstrijske socialne zakonodaje« pri Hrebcu v Zahomcu
Celovec:
20.00	uri Predavanje »Kako živiio tržaški Slovenci«. Kraj bo pravočasno objavljen.
25.	MAREC 1961 (sobota) Dobrla vas:
19.00	uri Gledališče »Tone Čufar« z Jesenic gostuje z dramo »Globoke so korenine« v Narodnem domu v Dobrli vasi
O b i r s k a :
19.00 uri Literarna ura s slovenskimi književniki pri Kovaču na Obirskem
Sele — Kot:
15.00	uri Literarna ura s slovenskimi književniki pri Maleju v Kotu
Borovlje:
19.00	uri Predavanje »Kako živijo tržaški Slovenci« v prosvetnem lokalu v Borovljah, Dollichgasse 4
Reka pri Št. Jakobu v Rožu:
19.30	uri Koncert pevskega zbora »France Pasterk-Lenart« pri Primiku na Reki
M a I o š č e :
15.00	uri Predavanje »Kako živijo tržaški Slovenci« pri Urbanu v Štebnu
B r n c a :
19.30	uri Prosvetni večer s potopisnim predavanjem o Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji pri Prangerju v Zmotičah
Z a h o m c :
14.30	uri Prosvetna ura s potopisnim predavanjem o Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji pri Hrebcu v Zahomcu
Loga vas:
14.30	uri Igra »Razvalina življenja« pri Marici v Logi vasi
Kelmara vas:
15.00	uri Koncert pevskega zbora »France Pasterk-Lenart« pri Plajarju v Kotmari vasi
26. MARCA 1961 (nedelja)
Pliberk:
10.00	uri Predavanje »Kako živijo tržaški Slovenci« pri Brezniku v Pliberku
Šmihel nad Pliberkom:
14.30	uri Igra »Za pravdo in srce« pri Šercerju v Šmihelu
Globasnica:
15.00	uri Koncert Godbe ravenskih železarjev v gostilni pri Grajnerju v Globasnici
Št. Primož:
19.00	uri Igra »Za pravdo in srce« pri Voglu v Št. Primožu
Železna Kapla:
11.30	uri Koncert Godbe ravenskih železarjev v kinodvorani v Železni Kapli
Giinje:
14.30	uri Gledališče »Tone Čufar« z Jesenic gostuje z dramo »Globoke so korenine« pri Cingelcu na Trati
Sveče:
19.30	uri Prosvetni večer s potopisnim predavanjem o Bosni, Črni gori in Dalmaciji pri Ukelnu v Svečah
Leče nad Baškim jezerom:
19.30	uri Gledališče »Tone Čufar« z Jesenic gostuje z dramo »Globoke so korenine« pri Pušniku v Ratenčah
Škofiče:
14.30	Pevski koncert pevskega zbora »Vrbsko jezero« in združenega moškega zbora z Gur pri Kreuzwirtu Pod Jerberkom
Radiše:
14.30 Igra »Podrti križ« v dvorani pri cerkvi.
Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev
(Nadaljevanje)
Ni dvoma, da se bosta potreba in zanimanje za izobrazbo in kulturnoprosvetno dejavnost v bodoče še povečali. Ob takem razpoloženju pa bomo z izpopolnjenimi starimi in z novimi oblikami lažje opravljali kulturno in prosvetno delo, kakor ga opravljamo sedaj z našimi starimi ozkimi oblikami glasbene in dramatske dejavnosti. Kdor je zadnje čase spremljal prve tozadevne poizkuse, je spoznal, kako se naš človek, zlasti pa mladina živo zanima za pestrejše prosvetne prireditve. Najnovejše izkušnje nas uče, da je mogoče doseči lepe uspehe v kulturnem in prosvetnem življenju, če ga napolnimo s sodobno vsebino ter izvajamo z modernimi sredstvi in oblikami.
Odnos do naših kulturnih in prosvetnih prizadevanj nikakor ni v redu
V	ravnokar danem orisu pomena in potrebe sodobnih oblik v kulturnem in prosvetnem delu se nikakor ne zaklepamo v mišljenje, da bomo vse te naloge lahko in uspešno opravili prosvetaši in funkcionarji naših društev in njihove Zveze sami. To je tudi nemogoče, kajti zgodovina in sedanjost nam dokazujeta, da je kulturna rast najtesneje povezana z vsemi drugimi čini tel ji družbe, v kateri ljudstvo živi. Kulturna rast vsakega naroda in njegova široka prosvetijenost sta odvisni od političnih in ekonomskih činiteljev družbe. Tudi mi teh činiteljev ne moremo in ne smemo izključevati. Zato bo morebiti zelo dobro, če v našem pregledu najprej nekoliko ogledamo odnos družbe in njenih političnih in ekonomskih činiteljev do prizadevanj kulturnih in prosvetnih ustanov.
V	družbenem sistemu, ki se trudi, da bi sprostil vse gospodarske, tehnične, kulturne in umetniške težnje ljudstva in jim dal razmaha, kjerkoli vznikajo in se porajajo, zavzemata podpora in pomoč družbe kulturnim ustanovam in prosvetnim organizacijam isto mesto, kakor za ostale družbene činitelje. Zadeve kulture in prosvete so v naprednem družbenem sistemu ravno tako zavestna skrb družbe in njenih organov, kakor zadeve, ki spadajo v sklop gospodarskih, strokovnih in drugih obče služnostnih ustanov. Upravni organi od zgoraj navzdol nudijo kulturnim ustanovam in prosvetnim organizacijam isto moralno in materialno podporo in pomoč, kakor vsem ostalim družbenim činiteljem. Odnos do kulturnih ustanov in prosvetnih organizacij ima svojo osnovo v spoznanju, da sta izobraženost in kulturna raven liudstva glavni predpogoj za njegov socialni dvig in za njegovo gospodarsko ustvarjalnost, da so sredstva, ki jih daje družba za kulturo in prosveto, njen najtrdnejši osnovni kapital, ki se istočasno najbogateje obrestuje.
Pri nas o takem odnosu družbe in njenih organov do kulturnih ustanov in prosvetnih organizacij še ne moremo govoriti, vsaj ne, kar tiče odnosa družbe do slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov. Odnos družbe do naših kulturnih in prosvetnih prizadevanj je več kot mačehovski, je nasprotujoči. Neštete primere iz preteklosti in sedanjosti, ki to dokazujejo, karakterizirajo naslednje naravnost groteskne ugotovitve:
Osnovna kulturnoprosvetna ustanova je šola. Ona naj priraščajoči mladini v materinščini — od spoznavanja in pisanja številk in črk do osnovne stopnje izobraženosti, kamor spadata tudi poznanje resnične zgodovine in narodnokulturnega zaklada, — posreduje znanje in izobraženost, da bo z njima lahko stopila na pot življenja. Koroška šola slovenski mladini tega n; posreduje, ona jo od tega odvrača. Slovenska šolska mladina je prisiljena, da z vstopom v šolo stopi na barikade in v borbo za tisto, kar je v širnem svetu osnovni pojem človečanstva in samo po sebi razumljiva pravica vsakega naroda, da vsak pripadnik avtohtonega naroda dobi svojo osnovno izobrazbo v materinščini. Šolski sistem, kakor je pri nas, pa hoče to pravico brezpogojno preprečiti. Starši so prisiljeni, da morajo svoje otroke k slovenskemu pouku v šoli prijaviti, mili volji učiteljev pa je prepuščeno, kaj pri slovenskem pouku z šolarji delajo. Nihče jim ni za slovenski pouk da! obveznega učnega načrta in navodil, zaradi tega jih tudi nihče ne more kontrolirati, kako slovenski jezik poučujejo. Naše šolske razmere so najbolj neposreden izraz naravnost brutalnega odnosa organov naše družbe in države do naših kulturnih in prosvetnih prizadevanj..
(Se nadaljuje)
.J
ZGORNJE JEZERCE
Kolikor vem, se Jezerčani doslej še nismo oglasili v našem listu in smo bili morda mnenja, da nas je svef že itak pozabil. V naše veliko veselje in zadovoljslvo pa smo se v tem motili.
Lahko rečemo, da je lepa zgodnjepomladanska nedelja, dne 5. marca, prinesla tako rekoč novo življenje in upanje v našo majhno vasico — Zgornje Jezerce nad Vrbo. Imeli smo nad vse prijeten obisk, kajti nepričakovano so prišli med nas pevci Slovenskega prosvetnega društva iz Loge vasi. Vsedli so se v prostoru ugledne Žumprove gostilne in začeli prepevati. Kaj kmalu smo se zbrali tudi vaščani, da po dolgih letih spet enkrat slišimo dobro zapeto našo prelepo domačo slovensko pesem.
V gostilni se je zbralo tudi nekaj takih iz vasi, ki nas Slovence vedno bolj po strani pogledujejo. Toda pesem dela čuda, lepa pesem ima veliko moč. Ob koncu so namreč vsi dejali in priznavali: Krosno so pelil Lepa od srca zapeta pesem sega vsakemu globoko v srce, tudi onemu, ki se v naših razmerah pod kakršnimi koli vplivi odtujuje svojemu rodu.
Ne moremo drugače in za prijetno dolžnost smatramo, da je vsem, logoveškemu društvu in pevcem iskreno zahvalimo za lepi nedeljski popoldne ter jim kličemo: Se pridite in ogrejte z vašim petjem naša srca, da ne bodo zaledenela od severnega vetra, ki vedno bolj pritiska na našo vos.
CELOVEC
Pred nedavnim je Jakob P a g i t z v Celovcu praznovol šestdesetletnico svojega življenja. Tvrdko Pagitz je znana po proizvodnji brezalkoholnih sadnih sokov. Pagitz je s podjetjem začel leta 1924 in ga dvignil na ugledno, upoštevanja vredno višino. Jubilant velja na Koroškem kot pobudnik za izdelavo sadnih sokov in slod-kega mošta. Dalje časa je bil predsednik industrije zo proizvodnjo slodkega mošta. Po dolgoletnih izkušnjah je odlično dvignil kakovost različnih sadnih sokov, ki so tudi od zdravnikov priznani kot zdravilne pijače. Svoje podjetje še izgrajuje ter kaže, da bo po dogotovitvi nadaljnje izgradnje eno izmed najmodernejših te vrste v Avstriji.
Potrošnja brezalkoholnih pijoč zavzema v Avstriji tudi vedno večji obseg. Posebno po strogih ukrepih o uživanju alkoholnih pijoč v motoriziranem prometu, posegajo mnogi po brezalkoholnih zdravih okrepčilih. To dejstvo je hvalevredno in za pozdraviti, toda konzumenti brezalkoholnih pijač se upravičeno pritožujejo, da so brezalkoholne pijoče, ki jih razpečavajo pod različnimi imeni, predrage v primeri z drugimi pijačami. V obilici možnosti izdelovanja sadnih sokov je to skoroj nerazumljivo. Za večje poseganje po brezolkoholnih pijačah in » tem za zmanjšano uživanje alkoholnih pijač je potrebno, da cene znižajo no ustrezne možnosti. Lahko opazujemo, da brezalkoholne pijače in sokovi niso le pijače za otroke in morda še nekatere ženske, temveč okrepčilne in osvežilne tudi za moške, tudi za takšne, ki noporno delajo, kajti davno je že izpodbita domneva, da daje alkohol moč, kajti resnica je prav nasprotna.
BISTRICA
pri št. Jakobu v Rožu
Pred tremi tedni je v starosti 73 let umrl naŽ rojak in sovaščan Janez Kramer, ki je podlegel dolgi m mučni bolezni, katero je prenašal z velikim potrpljenjem.
Pokojni se je pred 35 leti priselil v našo vas in si kupil majhno posestvo, za katero sta z ženo z veseljem in vso prizadevnostjo skrbela. Kot tesar po poklicu je veliko pomagal sosedom in prijateljem s svojim strokovnim znanjem. S tem je pokazal veliko razumevanja in nesebičnosti do svojega sovrstnika — delavca. Rad se je udeleževal naših prireditev ter je vsestransko podpiral naša prizadevanja za; enakopravnost našega človeka na domači zemlji. Vedno je bil tudi naročnik in ljubitelj našega lista. Nacistični režim, ki je terjal po svetu toliko gorja in žrtev, je. oropal tudi Kramarjevega sina za. zdravje, na, posledicah preslanega trpljenja zadnje vojne trpi še danes.
Velika udeležba žalnih gostov na njegovi zadnji poti je pričala, kako je Janez Kramer spoštovan in cenjen v okolici. Pokojnega bomo ohranili 'v lepem spominu, kot zgled skromnega a dobrega soseda in sovaščana. Žalujoči ženi in sinu pa izrekamo naše odkrito sožalje.
Zaključna prireditev gospodinjskega tečaja
Celovec. — V nedeljo je bila v Dijaškem domu zaključna prireditev gospodinjskega tečaja Slovenskega šolskega društva. Tri mesece so si gojenke z marljivim učenjem osvajale koristno strokovno znanje, ki je nujno potrebno za današnjo žensko mladino, bodoče gospodinje in matere. Na domovih bo lepše in boljše življenje, kajti p:av od gospodinje je v veliki meri odvisno prijetnejše življenje v družinskih celicah in le z znanjem more gospodinja ustrezati zahtevnejšim življenjskim potrebam.
Na dnevnem redu zaključne prireditve je bila razstava izdelkov kuharske umetnosti ter ročnih in šiviljskih del, popoldne pa kulturna prireditev. Že v dopoldanskih urah so si mnogi ogledali razstavljene predmete ter se prepričali o lepem uspehu tečaja, kor pomeni, da so tečajnice zelo dobro izkoristile tri zimske mesece za svojo izobrazbo. Ljudje so občudovali lepo pestro kolekcijo razstavljenih jedil, okusnih in dobrih, vabljivih za použiti ter odlično izdelane vzorce šiviljskih in ročnih del. Gostje so razstavljene dobrote tudi vse pokupili.
Tečajnice seveda niso mogle vsega pridobljenega znanja postaviti v prikaz, ker
Zelo rad je bival pisatelj Prežihov Voranc v naših krajih, saj je imel žlahto tudi v Logi vasi pri Fileju. Tukaj se je porodila njegova knjiga »Kadar Zilja in Drava nazaj potečo..Tukaj je prisluhnil potopljenemu zvonu Vrbskega jezera — slovenski govorici — in olajšano je ugotavljal, da ta rod na tej zemlji še živi.
Minula so desetletja, teče čas, teče Drava in rod na tej zemlji še zmiraj veruje, kar je dejal stari Serajnik za časa Miklove Zale, da bo še vse drugače.
Vrti se življenje ob tem jezeru, nekakšno novo življenje nastaja, toda v marsičem je vendar ostalo vse pri starem.
Pri vsem vrtenju si vzamemo tudi za naš list tu in tam časa ter zapišemo nekaj vrstic.
Vrba. — Dne 3. februarja smo zadnjega »vrbskega kmeta« Matijo S i e n č n i k a spremili k zadnjemu počitku na novo pokopališče v Vrbi. Matija Sienčnik, p. d. Oremiš je dosegel starost nad 80 let. Stari Oremiš si je v osrčju svetovno znanega letovišča Vrba ohranil svoj hlev in svoje njive, ves čas življenja pa se tudi v tej okolici ni sramoval slovenske govorice. Ob pogrebnih svečanostih je bila zastopana Vrba, predvsem pa naša okolica, ki je s tem izpričala, da ga je vedno štela za pravega našega domačina.
Loga vas. — Pri nas smo praznovali petdesetletnico Maksa Černiča. Na njegov rojstni dan, 10. februarja t. 1., so ga obiskali njegovi prijatelji, vsem na čelu tovariši pevci prosvetnega društva pod vodstvom Hanzija Aichholzerja. Z veselo pesmijo smo pedeset-letniku voščili vse najboljše.
Kot pravi naslednik naših velikih bukovni-kov se je na tem večeru izkazal Ivo Schlei-c h e r , sin našega zaslužnega Mihe Schlei-cherja. V vezanih in nevezanih besedah je znal jubilantu prisrčno čestitati, pri čemer ni manjkalo tudi posrečenih humorističnih ocvirkov. Spregovoril je predsednik SPD in v svojem nagovoru nakazal življenjsko pot jubilanta. V stari, slavni Črncovi hiši, je preživljal svoja mlada leta, na paši, na travnikih je poslušal našo pesem iz ust svojih stricev Makseja in Nolteja, teh najzvestejših naših pevcev. Slovenski pesmi je ostal zvest vedno. Odšel je v mesto in posta! trgovec, vendar vrnil se je spet v domači kraj. S svojo zvesto življenjsko družico Olgo si je v »Grab-nah« uredil dom in trgovino. Tukaj deluje kot skrben oče in dober trgovec, vedno zvest večnim vrlinam starodavne Črncove hiše.
v fečaju so si osvajale fudi veliko teoretič-nega znanja kakor na primer iz živiloznan-slva, hranoslovja, vzgojeslovja, nege dojenčkov, higijene in mnogo drugega.
Na popoldanski kulfurni prireditvi se je zbralo mnogo gostov. Med množico so bili navzoči predstavniki vseh slovenskih centralnih organizacij združenih v Zvezi slovenskih organizocij, s svojim obiskom pa je prireditev počastil tudi generalni konzul Fl.RJ Boris Trampuž. V pozdravnem nagovoru je predstavnik Slovenskega šolskega društvo, poslevodeči podpredsednik ZSZ dr. Mirt Zwitter, izrazil svoje zadovoljstvo o lepem uspehu tečaja ter k uspehu čestital priznani gospodinjski učiteljici Ančki Kokotovi. Obnovljena dvorana dijaškega doma, ki so jo istočasno otvorili, je dejal, noj služi zbiranju Slovencev v Celovcu. Nato so tečajnice postregle s prisrčnim in lepim kulturnim programom: s šaloigro, petjem v zboru in slospevu ter narodnimi plesi.
Lepi in razveseljivi uspeh tečaja je brez dvorno zasluga sposobnosti gospodinjske učiteljice Ančke Kokotove, ki je tečaju posvečala vso prizadevnost, pripisati pa ga je tudi temu, da so slovenska dekleta brihtna in nadarjena.
Dragi Maksej, kličemo Ti na mnoga srečna leta!
Spodnje Jezerce — Kostanje. — V Logi vasi imamo v prosvetnem društvu pevce na katere smo lahko ponosni. Med najbolj požrtvovalne pevce šteje naš Robert Schtvann. Njegov stric iz Spodnjih Jezerc ga je za svoj rojstni dan, dne 5. marca t. L, povabil z njegovimi pevci na svoj dom. Kadar gre na severno jezikovno mejo ali kam drugam, se Hanzijevi pevci zberejo polnoštevilno. Še v poznih večernih urah se je v Žumprovi gostilni nad jezerom razlegala naša pesem. Tudi Robertovemu stricu: Na mnoga leta!
Tako vidite, dro smo še ob Vrbskem jezeru!
Meseca februarja so uradniki prometnega urada v območju deželnega žondarme-rijskega poveljstva v Krivi Vrbi nastopili proti voznikom motornih vozil z 21 posvo-rili, 600 kaznimi v lastnem območju in 126 prijavami. Proti drugim udeležencem prometa so nastopili s 6 posvarili, z 81 kaznimi in s 16 prijavami. Razen tega so meseca februarja odvzeli osmim šoferjem dovoljenja za vožnje, ker so jih zasačili v alkoholiziranem stanju, 236 so jih pograjali zaradi davkov na motorna vozila, proti povzročiteljem hrupa in dima pa so nastopili s 119 prijavami in z 267 kaznimi.
Smrtna prometna nesreča se je pripetila pred nedavnim Na Bregu v grabštanjski občini. Kopalni mojster Valentin Šalk iz Homca v občini Vajškra je na ovinku pred krškim mostom zašel z osebnim avtomobilom s ceste in strmoglavil v tovarniški kanal. Pri tem se je smrtno ponesrečil in kakor je zdravnik ugotovil, je bil zaradi zloma lobanje takoj mrtev. Vozilo, ki je bilo s prednjim delom pogreznjeno v vodo, je bilo popolnoma razbito.
Ugotovitev alkoholiziranega stanja, to je alkoholni test, velja tudi za kolesarje. Ne davno tega je policist v Beljaku ustavil kolesarja, ki je pri vožnji napravil očividen vtis, da ni bil trezen. Zares so ugotovili preko 8-promilno mejo alkoholne količine ter so kolesarja policijsko kaznovali.
ŠT. PR 1 MOŽ
Slovensko prosvetno društvo »Danica* v Št. Vidu v P. je v nedeljo, dne 19. februarja, uprizorilo pri Voglu v St. Primožu lepo igro „Materinsko srce’. Dan je bil lep in pomladanski, množica ljudi iz vseh strani pa se je zbirala na skupnem cilju. Že pred. začetkom igre je bila dvorana nabito pol-; na, kar spet priča, da naši ljudje vedno in vedno radi obiskujejo slovenske odrske prireditve ter si jih vedno znova želijo.
Igra z globoko ganljivo vsebino je napravila na vse navzoče globok vtis, kar je v prvi vrsti pripisati temu, da je bila igrana zelo dobro in doživeto. Vsem igralcem in spretnemu sposobnemu režiserju Hanziju Kežarju velja vsa čast in priznanje. Vloge so bile posrečeno zasedene, dobro naštudirane in izvrstno igrane in lahko rečemo, da brez izjeme. Pripomnimo še to, da je bila tudi vloga Dore, ki jo je igrola novinka na odru, po domoče Cipejeva v Mlinčah, prvovrstno podana.
Med udeleženci je bilo tudi veliko! šolske mladine, mnogo takih šolarjev, ki jih starši niso prijavili k pouku materinščine. Mladina je z velikim zanimanjem sledila prizorom in dejanjem v igri. Prav in koristno za otroke bi le bilo, da bi se v šoli učili tudi slovenščine ter si tako osvojili znanje obeh deželnih jezikov, kar jim more samo koristiti v življenju. Upamo, da bodo starši le prišli do spoznanja, da z neprijavami svojih otrok k pouku slovenščine grešijo in da svoje lastne otroke prikrajšujejo zo veliko dragoceno dobrino.
VRBA
V Vrbi imajo svoj Kulturring — kulturni krožek. Pred nedavnim je imelo to društvo občni zbor, ki mu je vključilo tudi Per-konigov večer z branjem iz del domačega koroškega pisatelja. Perkonig je v svojih zrelejših letih spoznal in priznal tudi slovensko govorečim sodeželanom enakovreden prostor ob skupni mizi. Gojenje srčne kulture pri obeh narodnostih more vzgajati le dobre in plemenite ljudi, ki jim bo pot do medsebojnega spoznavanja in spoštovanja uglajena. Zares kulturen človek ne moro biti šovinist in ne more sovražiti sode-želano druge narodnosti, ne more mu odrekati in kratiti zo vse enakopravne pravice, kakor se žal pri nas še vedno dogaja s strani nemško-nacionalnih nestrpnežev na vseh koncih in krajih, kar gotovo ni dostojno za kulturno ljudstvo.
O tej prireditvi v Vrbi se celovški dnevnik pritožuje v svoji kritiki, da je »oficiel-na" Vrba blestela s svojo odsotnostjo, kar pomeni, da ugledni ljudje niso smatrali za potrebno, da bi se kulturnega večera udeležili, kakor tega tudi že večkrat niso storili.	1
Gotovo imajo gospodje več interesa no materialnih dobičkih v tujskoprometnem kraju, kakor za prireditve z človečanskim namenom.
V Beljaku so minuli ponedei|ek napravili ob primerni slavnosti prvi vrez z lopato za gradnjo dveh šolskih poslopij za tri obrtne ir» eno trgovsko poklicno šolo. Deželni glavar Wedenig je v slavnostnem nagovoru izrazil svoje veselje, da se belja-škim učencem poklicnih šol ne bo treba več dolgo učiti v neprikladnih barakah, ki nikakor ne ustrezajo za šolske prostore v današnjem času. Vbod z lopato so izvedli na nov način in sicer je deželni glavar dal znamenje vodji bagerja, nakar je bil v najkrajšem času natovorjen tovorni avtomobil, s čemer se je pravzaprav začelo z dejansko gradnjo. — Beljaške poklicne šole obiskuje dnevno 2800 učencev, v vsem tednu, razen sobote ko ni pouka, torej skupno okoli
14.000	učencev. S pozidavo novih modernih šolskih prostorov z vsemi drugimi sodobnimi pritiklinami, bo seve zelo ustreženo učencem kakor tudi učiteljem.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
t; v •.......................
Slovensko prosvetno društvo v škoflčah
priredi v soboto, dne 11. morca 1961 ob 19.30 uri pri SchUtzu v škoflčah
prosvetni večer
Sodelujejo pevski zbori iz Loge vasi, Škofič in Hodiš, nadalje tamburaši ter domači igralci z igro »Rdeči nosovi*.


Slovenska prosvetna zveza
VABILO
V soboto, dne 18. marca 1961, ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
Koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana
pod vodstvom BOJANA ADAMIČA
Pojejo: Marijana Deržaj, Ljubljana Majda Sepe, Ljubljana vokalni kvartet MELOS, Zagreb
Predprodaja vstopnic: v knjigarni »Naša knjiga’ Celovec, Wulfengasse 15, pri Deželnem potovalnem uradu, Celovec Novi trg, pri krajevnih prosvetnih društvih.
Ob Vrbskem jezeru
RAZNE VESTI_
Kaj boš še, staruha zima, nam v napoto tu, ko pa si napol že v grobu in že brez glasu!
Hočeš kosati se s soncem?
Beži noy nikar!
Ni ga, ki bi kdaj pogasil sonca zlati žar!
Ptičem rada bi branila, naj ne zapojo,
MARČNA
zvončkom rada zapretila, naj nikar cveto?
Vse to pride — kakor pride, ko je čas,
za nočjo jutranja zarja kar brez nas ...
Bodi pametna in pojdi, čas je tvoj minil, glejt škrjanček komaj čaka sredi njiv,
da zažvižga, fantič zali v drn in strn, se oženi in si gnezdo splete v grm!
Vse, kar hoče biti mlado
in cveteti še,
kar želi še peti, peti
in živeti še,
vse te čaka, da odideš,
starka, spat,
in pustišt naj k nam priženi se pomlad!
L. Krakar
Dragotin Kette:
Kvt-mcthžijem
Nad zelenim travnikom je švigala sem ier tja lohkokrila lastovica in si lovila v Iraku muh, mušic in drugih žuželk. Kar ugleda po tleh črnega krto.
.Ej, ti, možiček črnil” zaščebeta mu prezirljivo, „da si prometen kot jaz, ne bi iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem dnevu. Glej, koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tom v zemlji? Skoraj niči"
»Prav, prav,” odgovori lastovki modri krt, »oli tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Oa, oni so hujši, ker izpodjedajo same korenike, ki so vir življenja.”
Kaj pa je hotelo lastovica reči na ta odgovor?
.Prav praviš, striček!” je dejalo in odletelo.
WL ama — igrača
Nelček je zgubil lepo pisano žogo, odgriznil gumijasti rački kljunček, potrgal zajčku ušesa, snel z avtomobila kolesa, zapodil malo rdečo žogo v potok, da je utonila, kocke pa zakopal v zemljo, da bi spomladi spet zrast-le, nato pa je ugotovil: »Nobene igračke nimam več, mama, ti boš moja igračka.«
Kakor bi trenil, se je mama spremenila v igračo. Postala je čisto majhna, kakor punčke, s katerimi se igrajo male deklice. Nej-ček jo je takoj spravil v prazen zabojček za igračke.
Žalostno je sedela mama — igračka v zabojčku in solze so ji od samih skrbi tekle po licih.
Žabica — mamica je prišla v šolo. Komaj so učenci odšli iz razreda, je priska-kala skozi vrata in se postavila pred učitelja.
.Oho, kaj pa je to?" se je začudil učitelj.
,To sem jaz, kot vidiš: žaba iz rodu Krkonov”, je reklo žabica. ,Če ne vidiš dobro, si natakni očala na nos! Me vidiš?”
.O, dobro te vidim”, pravi učitelj, .le vprašujem te, kaj te je pripeljalo k nam?”
Žabica ne odlaša, temveč pravi brez posebnih ceremonij: .Povej mi, učitelj, v kolikem času bi me lahko naučil pisati?”
.Kako? Kdo? Zakaj?”
»Nikar ne govori: kako in ka-ka-ko kot kakšna koklja, ampak mi lepo odgovori na vprašanje."
»Moji šolarji se nauče v nekaj mesecih.”
»Da, toda oni niso žabjega rodu. Jaz bi se vsekakor prej naučila."
»Mogoče, mogoče," in učitelj nabira obraz v resne gube, čeprav bi se najraje na glas zasmejal.
»Toda, veš, meni je odveč, da bi se učila in četudi le nekaj dni. Toliko važnega dela imam.”
»Verjamem, verjamem,” pravi učitelj resno.
»Rado bi nekaj napisala, toda če je že tako, bo najbolje, da mi ti napišeš.”
»Zelo radi In kaj?”
»Poslušaj! Napiši: Najstrožje je prepovedano s kamenčki obmetavati žabe in žabice.”
Učitelj se nasmehne. Hotel je reči: a, v tem grmu tiči zajec, pa ni zinil besede. Vzel je pisalo in z velikimi črkami napisal na kos papirja vse tako, kot mu je rekla žaba. Potem je vprašal: ,ln sedaj?”
»Zakaj si žalostna, mamica? Poglej, kako bo sedaj lepo. Dal te bom v žepek in šla bova skupaj na dvorišče. Tam se boš z menoj igrala.«
Mama je žalostno pokimala in rekla:
»Kdo pa ti bo skuhal kosilo, kdo bo šel k peku po kruh in na trg po špinačo in krompir, pa k mesarju po meso? Kdo ti bo zakrpal raztrgano srajčko in hlačke?«
»Oh, saj nisem nič lačen — luknje pa tudi niso še tako velike!«
In sta šla na dvorišče. Res je bilo prijetno. Mama — igračka je delala potice, lovila se je, skupno sta z Nejčkom vlekla muco za rep in metala kamenčke v lužo.
»Sedaj lepo podčrtaj z rdečim svinčnikom,” je prosila žaba.
Učitelj je podčrtal z rdečim svinčnikom in dejal: Podčrtal sem”. Nato je vprašal: .Ali boš napis vzela s seboj? Kam ga boš obesila?"
»Najbolje bo,” odvrne žaba, »če ti ga pustim in ga boš ti pribil na šolski zid, kajti največkrat me kamenjajo tvoji učenci. Naj preberejo, kar si napisal."
»Bom," pravi učitelj.
In žabica-mcrmica se zahvali, pozdravi in odide.
Pred šolo, kroj breskvinega deblo so jo čakale njene žabice.
Toda prišel je čas kosila. Mame so poklicale otroke, naj pridejo jest. Iz vseh hiš je prijetno zadišalo in tudi Nejček je postal lačen.
Bridko je zajokal: »Mama, skuhaj mi kosilo!« Precej se je mama — igračka spomnila, da je bila nekoč mama. Šla sta v kuhinjo. Toda, ojej, ko je hotela mama vzeti v roke veliko ponev, sta šele opazila, da mama vendar ni več mama, ampak igrača. Ponev je bila pretežka zanjo, ni je mogla vzeti v roke in jo postaviti na štedilnik. Tudi ko je poskusila vzeti v roke nož, da bi odrezala Nejčku kruha in mu tako potešila prvo lakoto, sta opazila, da je nož za mamične roke prevelik.
Žalostno sta obsedela. Nelček je jokal zato, ker je bil lačen, mama pa zato, ker se ji, je Nejček smilil in mu ni mogla pomagati, ker je bila zdaj igračka in ne več prava velika mama z velikimi rokami. Še skorjica kruha ji je bila pretežka.
Prišel je večer in Nejček je postal še bolj lačen — in tudi zaspan: »Mama, daj mi kruha, nesi me v posteljo, ah, zaspan sem in lačen.«
Toda spet mu ni mogla mama prav nič pomagati, saj je bila igračka in ne mama. Sedla je v prazen zabojček za igračke in bridko zajokala.
Tedaj pa je Nejček na ves glas zatulil: »U hu, hu, hu, jaz potrebujem mamico, ne igračke, tako pravo veliko mamo, ki ima velike roke, da mi bo odrezala velik kos kruha.«
Tedaj je igračka veselo skočila iz zabojčka, postala je spet prava mama in precej je odrezala Nejčku velik kos kruha.
V POTOKU —ti----------------------------------------____________________
Med milijoni kapljic v potoku, ki je tekel po strmem pobočju v dolino, začne nenadoma ena vpiti:
»Jaz ne bom več teklo z vami! Mar sem zato prišla iz oblako no Zemljo, cfa bi po teh skalah prevračala kozolce In samo drvela tja v tri dni! Sedaj bi se rada odpočila, trudna šemi”
Kapljice okrog nje so se v zboru bučno zasmejale:
»Glej jo, glej, rada bi hodila svojo pot. Kar pojdi, nihče ti ne branit'
Kapljica je videla, da tako nikamor ne pride, zato je zvito predlagala:
»Poslušajte! Predlagam vam, da me izberete za svojo voditeljico in popeljala vas bom drugam, ven iz tega kamenja. Našle bomo drugo, boljšo pot po travnikih in njivah, ki niso daleč od tu.'
Smeh je utihnil, ves potok je nejevoljno mrmral.
»Za nas je dovolj dobra ta struga, ki smo sl jo Izdolble skozi stoletja — če pa tebi ni všeč, lahko greš.'
»Ne bodite neumne! Pravim vam ...'
Nenaden sunek ob skalo je kapljico dvignil v zrak in jo treščil na obrežno kamenje, med katerim Je izginila.
Potok pa je šumel naprej.
w
Zabiča v šoli
Korenine
Dobriča Čosič
Ni res. Vara me, vlačuga. Žena je to. Ačim zahteva, naj jo poženem. Ona ve. Znašla se je. Senca bresta se Je neopazno odmaknila od njega. Čas se pomika z jesenskim soncem, on in čas po njegovih žilah, srce ju seka v enake koščke, mešajo se z mislimi v zmedenem, strahotnem, sramotnem, neverjetnem, v šuštenje suhe koruze krvi, V škripanje bleščečih olesenelih vratov pod klado sonca in drobnimi zobčki jekla, zvitega v mesec, Djordje misli o dneh, ko je pognal Simko, in misli, ko bi Beograd ne bil mejo, od katere je mogoče naprej samo potem, ko si se dolgo zadrževal po srbskih in avstroogrskih pisarnah, bi ne bil stopil z vlaka, šel bi bil naprej, vseeno kam, tja, kjer ga nihče ne pozna. V kavarni, v kateri se ni prej nikoli ustavil, je vzel sobo »za daljši čas" in se hal, da ne bi srečal znanca, nekoga, ki bi ga vprašal Po domačih in njihovem zdravju, omenil očeta, ženo, bra-ks, povprašal, kaj počenja, zdaj, tukaj v Beogradu. Dne-je zabijal v nizki kavarniški sobici z razmajano leseno Posteljo in okrušenim vrčem za vodo, vstal je, kakor hi-!r° se je oglasil kavarniški petelin, naglo skočil v hlače lr* kožuh, si del kučmo na glavo, ogrnil suknjo, in iz zele-vrča, stisnjenega med koleni, kakor da kolje gosko, ^?lival sam sebe in si pljuskal vodo po obrazu.
Hodil je v nogavicah po odrti koži opečnega poda od
vrat do lesenih okenskih rešetk, preplašeno pogledoval na dvorišče in dolgo vrsto sob pod eno streho, ki se je končevala s straniščem, ne da bi ugasil cigareto, vedno z m očkom, nenaspan, z odporom do smradu po apnu, vlažni opeki in posušenem znoju umazane postelje.
Zajtrkoval ni, kosilo s tobakom in litrsko steklenico žganja pa mu je prinašala sobarica, mloda, zavaljeno dekle, ki se je ves čas, ne da bi on vedel, zakaj, smehljala z dolgim, vlažnim nasmeškom, odkrivajo visoke, ble-dordeče dlesni. Jezil ga je ta stalni in vedno isti nasmeh, te pozabljeno razprte ustnice kokor odmaknjeni zastor na oknu sobe v kavarniškem dvorišču, v kateri je po ves dolgi dan prepevala mloda ženska; ta usto so se mu zdela podobna mladi rani in večkrat ga je imelo, da bi zavpil tisti, ki poje, in z dlanjo zokril sobarici rdečo goloto. Večkrat je nameraval dekle vprašati, komu kaže sekalce, naj kupi zaponke, če je čeljusti ne ubogajo, jo ošteti in ozmerjati, ker ona gotovo ve, kdo je on in zakaj v brezdelju, kakor jetnik, pričakuje noč v sobi s pisanim, odluščenim stropom. Mislil je, da je nekomu govorila o lem, ve se, kakšne ženske so sobarice, če že ni povedala, pa še bo, izvedelo se bo, kje se skriva in kako. živi, on, Djordje Katič, pred katerim so se krčmarji od Polanke do Pešte lomili v pasu in govorili tenko kokor pobiči v trinajstem letu, je dočakal, da se boji prismojene, smrdljive sobarice in živi, kakor ne živi niti nojhujši malopridnež.
Bal se je njenega rdečkastega in mokrega nasmeho; kakor hitro je zaslišal pokljanje lesenih stopnic, ki so držale v njegovo sobo, je naglo legel na posteljo in z obrazom pokril blazino, dekle pa se je vsak dan vse dalj mudilo v sobi. Mokra žaba mu je hodila1 po tilniku. Nalašč ne gre ven, še ne gre, je mislil, on pa je pognal ženo, pobegnil je od nje, in spet naj ga muči druga. Do kdaj mu bodo ta krila stiskala sapnik?
»Pojdi! ne šumotaj mi več tu! Ali ne vidiš, da sem bolan?” ni vzdržal, tiščoč obraz v blazino.
»Naj ti prinesem vroč čaj,” je rekla veselo, on pa se je naježil:
»Ni treba! Pojdi!”
Slišal je, kako teče dol po stopnicah, namočenih v smrad po žganju, kašlju in hrupu, čutil njena težko stopala po vretencih hrbtenice, in govoril sebi in nekomu: »Resnično sem bolan. Bolan sem. Ono moro vedeti, da sem bolan. Videti mora, do sem bolan. In če se izve, kje sem ... bolan sem in ležim. Koj sem jaz kriv, da sem bolan?” In potem je mislil: ne bil bi smel pognati Simke. Laže bi mu bilo, ko bi ji rekel, naj to naredi s Tolom. Samo da ne bo z Mijatom. Golovratnikom. Hlevarjem. Kakor babica z Lukom mlinarjem. Pretepel jo je zato, ker ji tega ni mogel reči. Ona bo gotovo z onim, zdaj, ko je on tukaj. Nekje se bosta našla. Zakaj je ni ubil? Potem bi bilo vsega konec.
Slekel se je in legel v posteljo. Umiril se je. Boli ga... glava. Glavo boli ženske. Zbada ga na desni strani, ni-česor ne more jesti. Zima je. Kaj je laže, kokor da se človek prehladi na poti. Zavrnil je kosilo. Noročal je samo topel lipov čaj. Mežol je, kadar je vstopilo dekle. Saj je resnično bolan in resnično ga zbada na levi strani, se je prepričeval. Nekega večera je vstopil kavarnar:
»Slišim, da si bolan."
Bolan sem.”
»Sporočil bi tvojim domov. Do kdo pride.”
»Nikomur ni treba sporočiti. Stanovanje ti plačujem in kaj te je skrb zame.”
Tiste noči je hotel pobegniti, pa ni vedel, kam bi.
h NAPREDNIH gospodarjev
Nekaj o akciji pobijanja goveje jetike
Končno, in sicer med zadnjimi v deželi so v akciji pobijanja goveje jetike (tbc) prišli tudi naši kraji na vrsto. V tej akciji, ki jo kmetijsko zbornica po navodilih kmetijskega ministrstva izvaja v deželi že 10 let, so pričeli koncem preteklega leta preiskovati živino na tbc v občinah Bekštanj, Le-dince in St. Jakob v Rožu. Letos pa so s preiskavo pričeti tudi v sodnih okrajih Pliberk, Dobrla vas in Železna Kapla. Kdaj bodo prišli na vrsto preostali kraji, to so kroji sodnih okrajev Celovec in Borovlje, še ni znano.
Ta akcija je povezana s precej strogimi obveznostmi za kmetovalce. Kdor obveznosti ne izpolnjuje, se izpostavi nevarnosti, da zgubi pravico do subvencij, ki jih država nudi pri preiskovanju živine, pri vnov-čenju reogentov in pri nakupu živine za obnovo goveje črede. Zato hočemo v naslednjem kmetovalce seznaniti z glavnimi določili ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se nanašajo na proces pobijanja goveje jetike, se pravi določil glede plačila stroškov preiskav, glede uporabe reagentov ali živali, ki so jetične in glede podpor pri tem, poleg tega pa še pogojev za dosego subvencij pri nakupu zdrave živine za izpopolnitev goveje črede po zaključenem procesu pobijanja jetike.
Preiskava živine in hleva na govejo jetiko je obvezna in se ji ne more odreči noben
kmetovalec. Pri skrbnem izpolnjevanju vseh navodil, ki jih dajo organi za pobijanje goveje jetike pri prvi preiskavi, zadostujeta 2 do 3 preiskave, da je jetika iz hleva odpravljena. Te preiskave plača država. Vsako nadaljnjo preiskavo, ki bi bila potrebna, mora plačati kmetovalec sam. Zato je prav in pametno, da se strogo držimo danih navodil in jih vestno izpolnjujemo, kajti ne pozabimo: čim daljši je proces pobijanja jetike, tem delj smo ob normalne dohodke iz naše živinoreje.
Prodaja jetičnih živali ali reagentov je
stvar lastnika goveje črede. On reagente lahko proti določenemu potrdilu proda krajevnemu mesarju ali trgovcu z živino, ki proda živali naprej v zakolj. Mimo tega pa reagente odkupuje tudi živinski oddelek Zveze koroških Raiffeisenovk. Ta oddelek reagente ne odkupuje le za potrebe svojega zakolja, temveč jih dobavlja tudi na Dunaj. Pri dobavah na Dunaj nosi stroške transporta država, ki povrne tudi kalo na teži v pavšalnem znesku 200 šil. Prav tako država povrne tudi odškodnino za me:o reagentov, ki je bilo zaplenjeno kot neužitno, ter vrednost odtegljaja na teži pri brejih živalih. Za reagente, ki jih oddelek kupi za Dunaj, določijo ceno šele na Dunaju.
Pri prevzemu mora prevzemalec izstaviti lastniku potrdilo o prevzemu rea-
gentov. To potrdilo je treba predložiti kmetijski zbornici, ki prenakozuje zneske za kritje omenjenih stroškov.
Kar tiče dokupa živine za obnovo goveje črede, sme kmetovalec po izvedenem uničenju jetike dokupiti le živino z živino-zdravniškimi spričevali, ki potrjujejo, da žival ni bolna ne na tbc in ne na bangovi bolezni. Ta spričevala je treba predložiti kmetijski zbornici, kajti ona opravičujejo za subvencijo pri dokupu živali in pri prodaji eventualnih prožneje ugotovljenih reagentov. Kdor teh potrdil ali spričeval ne predloži, gre v nevarnost, da zgubi pravico do vseh podpor, ki se nanašajo na to akcijo.
Vigneed.no sadjarsko kramljanje
Ravno, ko sem se pripravljal k pisanju, je prišel sosed :n mi povedal, da mu je na mladi jablani sorte Veliki Bruner mraz razklal kožo vzdolž celega debla. Ko va šla gledat, sem videl, da je koža na deblu razklana od krošnje do zemlje. Rana na južni strani debla je opravičevala domnevo, da je kožo razklal ponočni mraz. Čez dan se je deblo močno ogrelo in prišlo v sok, ponoči pa je zmrznilo.
Ko pa sem drev0 nekoliko pobliže ogledal, sem videl. da je vzrok škodi le drugod. Drevo zelo bujne rasti je znamenje, da je dobilo preobilo dušika. Ker pa vem, da sosed dušičnih umetnih gnojil ne trosi, sem ga pobaral, če ne razvaža po sadovnjaku gnojnice. Razumljivo, mi je pritrdil. Ko sem še primerja! lego drevesa, sem takoj spoznal pravi vzrok pozebe. Sadovnjak leži na položnem hribu, omenjeno drevesce pa v kotanji tega hiba, v katerega se je gnojnica odcejala. Drevesce je dobilo preveč gnojnice, je bujno rastlo in ostalo jeseni predolgo v soku. Vsled tega je postalo za mraz zelo občutljivo in mu je ta tudi kožo razklal. Mojo ugotovitev je potrdil tudi sosed, ko je dodal, da mu je v podobnem primeru pozebla tudi hruška Koroška moštnica.
Gnojnica za sadno drevje ni škodljiva. Ker ji pa manjka kalija in fosforja, se drevje po njej neenakomerno razvija, raste prebujno in ostane predolgo v soku. Da t0 preprečimo, moramo ob gnojnici sadnemu drevju redno gnojiti tudi s fosfornimi in kalijevimi gnojili.
Ob koncu le še odgovor na vprašanje, kako zaceliti rano? Moj sosed rane predolgo ni opazil. Razklani in odluščeni del kože se že suši in ne bo več oživel in tudi ne prirasel k deblu. Kambij med lesom in kožo je sicer potemnel, vendar je v svoji notranjosti še živ, svež. Da se sedaj, ko že postaja topleje, ne bo izsušil, je treba deblo obvezati z žakljevi-no, razklani del kože pa prej zamazati z mešanico ilovice in kravjeka ali pa s cepilno smolo. Žakljevino je treba k deblu tesno privezati in jo pustiti tako dolgo, da se rana kolikortoliko obraste.
♦	f
Ne	zavlačujmo	[
:	vigredne setve
| Sicer je še precej zgodaj, je še sko- I
♦	raj povsod zima, vendar nikakor ni % | odveč, če že sedaj nekoliko načne- \
♦	mo vprašanje vigredne setve.	i
l Na podlagi 9 do 12 letnih poizku- i % sov so v Nemčiji ugotovili, da ima | | zgodnja setev jarin absolutno pred- J
♦	nost pred pozno setvijo. Pri jari pše- | t niči se je pokazalo, da je sredi apri- j | la sejana pšenica dala za 14 do 23% f Z nižje pridelke od zgodaj, se pravi v I
♦	marcu sejane. Zgodaj sejana jara f
♦	pšenica v donosu lahko doseže ožim- Z
♦	no pšenico, zlasti če je bila ta seja- I
♦	na nekoliko pozno.	T
$ Isto so ugotovili tudi za jari ječmen { | in oves. Marčna setev ječmena je da- Z Z la za 9 do 25 % višje pridelke kot ♦
♦	setev sredi aprila. Pri ovsu so posev- |
♦	ki, sejani sredi aprila, dali za 23 do *
| ^ °/# nižje pridelke kot pa v mcrcu ♦ % sejani posevki.	t
Z	f
********************** v*********^^^^^ ******
Po čem bo semenje jarih žit?
Xoro>ka semenarska zadrugo Je v sporazumu s kmetijsko zbornico in Zvezo koroikih Raiffeisenovk doloCila za seme jarin naslednje cene:
lara plenica	j	4{6,—
fari ječmen	s	386._
O*«	S	354_
Gornja ceno velja za 100 kg opralenega semena taz-mnoiilvene stopnje Original v vrečah dostavljeno na dom.
Za seme zmesi jočmena in ovsa pa so določene naslednje cene:
A (34% ječmena in 66% ovsa)	s 365. 
B (50%	50% „ )	s 371. 
C (66%	„ 34%	)	S 377.—
Nobeden prodajalec semena gornjih cen ne sme p*e-koračiti.
Poenostavljeno fosforno gnojenje
Kakor poročajo »Obvestila DLG«, so prišli nekateri kmetijski znanstveniki po vecler-nih raziskavanjih do zaključka, da je fosforno gnojenje najbolj učinkovito, če redno vsako leto ne glede na posevek odmerimo po hektarju površine 500 kg superfosfata ali 500 kg Thomasove moke ali pa 300 kg hi-perfosfata. Od fosforne kisline namreč prvo leto rastline le malo izkoristijo, večji del je izkoristijo šele v drugem in tretjem letu. Če torej s fosforno kislino redno gnojimo, imajo rastline vedno enako zalogo v zemlji, srkajo iz polnega, kar je za uspeh v rastlinski proizvodnji odločilnega pomena.
Kar tiče hiperfosfata. z njim lahko gnojimo povsod. V vlažnih legah ga lahko trosimo pomladi, v suhih pa je potrebno, da ga trosimo jeseni in pozimi do februarja, da lahko v polni meri izkoristi zimsko in vigredno vlago zemlje. Posebej je hiperfosfat priporočljiv za travnike in pašnike, pa tudi za poljščine, ki imajo dolgo vegetacijsko dobo.
(Pitajmc> mlade bike, ne pa vele
Še iz preteklosti, ko je bil vol istočasno vprežna In mesna žival, je ostala pri nas navada, da mlade bikce kastriramo in jih redimo in pitamo naprej ket vole ter jih postavimo s ponosom na trg, ko smo jih opitali na 800 in več kg leže. Ne glede na to, da taki voli mesarje po kvaliteti mesa, kmeta pa po doseženi ceni ne zadovoljijo tako, kot pa opitani bikci s 450 do 550 kg žive teže, smo ob danih priložnostih že večkrat povdarjali, da s kastriranjem mladih bikcev povzročimo sebi popolnoma nepotrebno gospodarsko škodo. Za dokaz te trditve 2 poizkusa pitanja, ki jih je napravil inštitut za prehrano živali v Volkenrode.
Pri prvem poizkusu	je šlo za 7 bikcev in	7 mladih volov, ki so	jih	kastrirali z
11	meseci starosti. Vse	živali so pričeli	pitati	z letom dni starosti, ko so imele vse
približno enako težo 286 kg. Pitali so jih skozi 6V2 meseca. Ob zakolju so bikci povprečno tehtali 514 kg, voli pa le 463 kg. Bikci so v času pitanja dnevno pridobili na teži 1 kg 153 gramov, voli pa le 98 dkg. Voli so torej krmo slabše Izkoriščali kakor bikci.
V drugem poizkusu	je šlo za enako	stare	bikce in vole, ki pa so	jih	kastrirali že
z 9 tedni starosti. Ob pričetku pitanja so	bikci	povprečno tehtali 262	kg,	voli pa le
254 kg. Bikce so zaklali po 6 mesecih pitanja in so takrat v povprečju tehtali 498 kg, vole pa so pitali še naprej in so jih zaklali šele po 7 mesecih pitanja. Kljub temu so v povprečju dosegli komaj 468 kg žive teže. Njihov dnevni prirastek je bil za % kg manjši cd prirastka bikcev. Tudi tu se je pokazalo, da so voli krmo mnogo slabše izkoriščali, kakor so jo izkoriščali bikci.
Ta dva poizkusa govorita očitno proti kastraciji mladih bikcev, ki so namenjeni za pitanje. Pri naših cenah bi v prvem primeru kastracija povzročila najmanj 600 šil. zgube, v drugem primeru pa še mnogo več. Drugi zaključek iz teh poizkusov pa je ta, da počasno pitanje, kakor je še pri nas v navadi, nima nobenega gospodarskega smisla. V obeh zgornjih primerih je klavni Izkoristek (Schlachtausbeute) znašal 60%. Več pa ga od nobenega goveda ne moremo pričakovati.
„Ali ti veš, kdo sem?' je vprašal naslednje jutro sobarico, ne da bi odprl oči.
„Ne vem," je odgovorila zateglo.
»Niti ni treba, da bi vedela!", začutil je njen nasmešek in na trepolnicah v mraku videl rdeče dlesni nad redkimi, velikimi zobmi. »Skrbi za svoje delo in ne kremži se ves čas, kakor da si si zmočila srajco."
»Joj, očka, sram te bodi ...’
»Kaj sem ti jaz?" se je privzdignil in videl bosonog, izzivalen nasmeh.
»Očka si .. .’
»Izgubi se ven!"
Glasen, momljajoč smeh se je zapodil v šunder pod sobo.
Zvečer ni dovolil sobarici, da bi nažgala svetilko, odklonil je večerjo, se obul in se z mučno namero prižel k okenskim rešetkam, čakaje, da stanovalci v kavarniškem dvorišču pogasijo svetilke. »Naj se Simka naužije njegove muke," je rekel glasno, previdno se je izmuznil iz kavarne in po motni mesečini, klecaje odšel dol po ulici, koči-jaži pa so vpili in zmerjali, ker je šel po sredi ulice. Morda je v kateri izmed kočij tudi Vukašin? Zavil je proč in se spustil po strmi utici z eno svetilko. Severovzhodnik mu je zbil kučmo, komaj jo je našel, držeč jo z levico, je pohitel in prišel do Save. Hotel se je vrniti, pa se je domislil, da se je tudi namenil k Savi, zagazil je v celec in se napotil ob bregu pod udarci severovzhodnika, podajajoč se sili vetra, ki go je potiskala v zaledenelo reko. Ribe živijo pod ledom. Belice bežijo na plitvino, da jih ne pojejo ščuke. Ribe se motajo po vodi in zijajo. Samo mrene in ščuke jedo človeško meso. Zdaj spijo pod belicami. Mirno, brez muk. Oglodana glava. In roke. Skozi sak reber se pretikajo drobne ribice.
Zakaj nisem? pomisli in zaječi, zdaj, na njivi, na suhih grudah.
Potem, v kavarni, je vlival vase žganje, da prežene blodečo kroglo iz prsi. Po je bilo vse enako od kikiriko-nja do svetilke: mačkasto, mučno in dolgo, in stanovalka na dvorišču je pela vsak dan iste pesmi. Ob istem času in vedno isto je kikirikal tudi kavarniški petelin. Zona ga je obhajala od tega osamljenega kikirikanja, spominjal se je, koko v Prerovem zora vre od kikirikanja, in mislil: njegovi hlapci gotovo spijo, ko vzide sonce; živina je shujšana, ničesar rve delajo, v prazni gospodarjevi hiši klapci jedo in pijejo, kmetje so mu posekali hrastove gaje, vsakdo odnese, kar hoče, kakor v hiši kake vdove. Prosil je kavarnarja, naj zakolje petelina. Kavarnar niti za zlatnik ni hotel ostati brez budilke, ki je natanko o pravem času budila r karje in služinčad.
Na kavarniškem dvorišču so se igrali otroci. Najprej so delali »sneženega moža’ in potem ga je jug oglodal, polizal do zemlje, sonce pa je otrokom razgrnilo sneg in jim ponudilo za igranje pesek. Spočetka jih je sovražil, potem se jim je privajal, ko jih je gledal, kako so se igrali, se ob tem otresal skrbi, spoznal vse po imenih, nehal zahtevali od sobarice, naj jih zapodi. Po Zori, od otrok je izvedel sobaričino ime, jim je pošiljal slaščice in sladkorčke, ki jih je kupovala ona, pa je mislil, da mu vedno odtrga kak groš. Samo enkrat se je razjezil nad tem. Vse ženske so gnusne, ta Zora, je mislil nekega dne, ko je bil najbolj žolosten, pa je morda še sirota. Te siro-tice so najbolj nesrečne živalce. Vidi se, do je iz vasi. Morda niti ni sirota. Oče jo je pognal v služba. Tudi oče je lahko hudodelec nad otrokom. Oče je največji hudodelec. Sirote spoštujejo kruh, ki jim ga daš.
»Ali si sirota, Zora?" je vprašal.
»Nisem."
»Te je oče nagnal iz hiše?"
»Zakaj naj bi	me nagnal?" se je smejala. »Poslal
me je v službo. Nas	je	. . . eden,	dva, trije . . .	šest, sedem,
in ... Ljuba je osmi."
Bilo mu je žal,	da	ni sirota.	Dolgo jo je	gledal in se
čudil, zakaj se mu	je	spočetka	zdela tako	grda. Kakor
da je Simka lepša od nje!
»Nehaj se smejati in pojdi, skrbi za svoje delo."
»Ali je resnica, očka, da doma spiš na denarju?" je s široko odprtimi očmi vprašala izmed vrat in zropotala po stopnicah, ne da bi počakala odgovora.
Vsi že vedo, kdo je on! Naj vedo! Če je že propadel, ni treba, da bi mu duhovniki brali zadušnico. Mlada je in zdrava. V čem je Simka boljša od nje? Po-j tem žganja ni več naročal v litrskih steklenicah. Zahteval je, naj mu ga prinaša v osminkah. Osminka se precej izpije. Pogosto mu jih mora prinašati. Litrsko steklenice je zahteval samo, ko je v šasniku prebral, da so Ačima izpustili iz zapora. Kmalu je zahteval še drugi liter. Bil je pijan. Pred njo ni skrival solz.
»Od muke," je rekel.
»Uh, očka, ko bi jaz imela denarje kakor ti. Joj, koj bi si kupila .. ."
»Kar daj, kar. Moje srce je večje od Avale. Teptaj ga, dobro dene. Vsi teptajte.”
Do tod ga je prignala Simka. Kako ji more zdaj verje‘: to, ko je rekla, da bo rodila, kako naj ne sumi? On pa je tedaj v Beogradu moral .. .
(Nadaljevanje slediJ

Morijo Švajncer:
M arnik cl
.Momika,’ je zajokalo mimo nje. Tako -obupano in zategnjeno, kot da bi nekdo v zadnjih mukah prosil pomoči. Kakor da se je izvil velik kamen doli v goricah in zdaj drsi v grapo z divjo silo, lomi trsje, da vpije zemlja in joče trsje od bolečine.
.Momika, mamika, joj!* Postavila je burkle v kot, trdo, da je zaropotalo, odstavila je žgance, ki so počasi vreli v široki peči. V loncu je godljalo, pustila jih bo Še nekaj časa, da bodo dovolj skuhani. Vaneka še tako ni s paše. Otroci so se gotovo spet zamotili pri igri. Tudi Aniko še ni prišla z gosposkega. Vsaj za četrt ure jim nategnejo vsak dan, je pomislila. .Naša gospodinja, ki je doma iz Gradca, je zdaj velika gospa,' je pripomnila, čeprav ni bilo nikogar, da bi se lahko pogovorila z njim o tem, kako se je vse spremenilo, kar so Nemci prišli pregnoli staro gospodo in prisilili goriško revščino, da je služila njim. Tiste, ki jim niso hoteli služiti, so zaprli. Tudi njen Joža in najstarejši sin Franček sta bila med tistimi, ki so jih odpeljali, kolikokrat se je vprašala, ali bosta še prišla, njen mož in njen sin. Ali se bosta še vrnila, ali jih pa ne bo nikoli več in bo vse zaman, njena molitev, njeno sovraštvo In njena ljubezen?
Gorice so šumele. Pod širokimi listi trte je dehtelo grozdje. Veter se je lovil v gozdu pod goricami in spodaj v vasi so na travniku vriskali pastirji.
Mati na svoje vprašanje ni prejela odgovora. Ne zemlja ji ga ni dala in ne večer. Stala je na pragu, naslonila se je no podboje vrat in zadnji sončni žorek je spolzel čez njeno postavo. Ni čutila tega toplega žarka. Čutila je le pekočo bolečino v kri-
IZREKI
0 Tragedija sfariev je. da zahtevajo od svojih otrok tisto, kar jim pri lastnih starlih ni bilo viet.
£ ReSiti uganko življenja, se pravi, živeti po sploinih načelih in ustvariti nekaj svojstvenega.
#	Ljudje se smejemo pravzaprav sebi, ko opazujemo opice, saj so nam najbolj smeSne prav tiste njihove kretnje, ki so naiim najbolj podobne.
#	Če je os življenja ljubezen, njeni ležaji pa razum in fantazija, so kolesa previdnost, smer po uspeh.
#	Nekateri si tako želijo videti svoje ime natisnjeno, da so srečni že — če ga preberejo med žalujočimi ostalimi.
#	Ne sodimo človekovega duha po velikosti telesa.
#	Ljudje, ki radi očitajo, pogosto v očitkih opisujejo svoje slabe lastnosti.
#	Najboljie maščevanje našim nasprotnikom je noš uspeh.
0 Mnogo ljudi nihče več ne graja, toda ti so že vsi mrtvi.
9 Prvi človeški izdelek je bil orodje, da je lahko z njim izdelal orožje.
#	Če hočeš od lažnivcev izvedeti resnico, jim ne smeš pokazati, da veš, kdaj lažejo.
#	Navadno ni preveč hraber tisti, ki mnogo govori — pravega junaštva je treba včasih za trenutek molčanja.
#	Mali ljudje imajo najbolj pokončno držo.
#	Prilagajanje drugim ljudem ni bistvo slabičev, njihovo bistvo je, da se jim nihče ne prilagaja.
žu in roke so ji izmučene obvisele ob telesu. Ramena so jo pekla od koša, ki ga je bila nosila ves don, iz doline na hrib, v košu pa koruzo, buče in krompir. Na hrbtu koš, ki sta ga sicer nosila mož ali sin, v sfcu pa bolečino, ki je vpila že sedem mesecev brez odziva: .Moj Joža, moj Franček!" Ni vedela, za katerim ji je bilo teže, za možem ali za sinom.
Ozrlo se je proti Ptuju. Vztrepetala je, kot da bi jo zmrazilo. Kolikokrat na dan te je obračala v to stran! S kletvijo, z obu-Pom, upanjem in sovraštvom. In ko je gledala proti Ptuju, je videla Bori. Stal je na s'* * * * vi skali, dvignjen nad pokrajino kakor zlovešča pošast. Drava je temnela pod njim v njegovi senci. Cesta, ki se je vila pod ^rQdom, je postajala mračna in siva, ka-'0r da bi kletve iz gradu padale na cesto
m
jem kamnitem, sivem telesu. Pekel ljudi, ki so jih izstradali do nečlovečnosti, jih tepli, vozili no streljonje, pošiljali v toborišča po vsej Nemčiji in na Poljsko.
Grad je stal mirno in vedno enako. Mati je stisnila pesti. Proti skali, proti gradu in proti krivicam. Proti z žico prepletenim oknom, kjer sta bila njen mož in njen sin. Sedem mesecev že je strmela vsak večer proti Borlu s stisnjenimi pestmi in z nemo grožnjo v očeh. In s prošnjo, ki je bila zaman. Prosila je že za njiju na občini, a ni pomagalo. In Franček tako ni maral prošenj. Rekel je, do so samo nekoristno poniževanje. Samo kruha naj mu prinesejo, je naročal doli pri studencu, kamor so hodili po vodo, vpreženi v težke vozove. Franček je vozil vodo, v mrazu in vročini,
LF.ONHARD FRANK:
vlekel je voz kot vprežna žival, vsi so bili samo vprežna živina.
.Mamika!* Ali ni zajokalo zopet? Ali ni zavpilo nekje čisto blizu? In glas, ki ga je slišala, ali ni bil glas njenega sina? Ko je bil še otrok, jo je klical tako, pozneje je bil premožat. O tem, kako jo je imel rad, ji je govoril samo z očmi in s svojo skrbjo zanjo. Ponosna je bila nanj. Bil je pametnejši kot ono in oče in oba sta upala, da si bo kako pomagal naprej, da ne bo ostal viničar in se ne bo vse življenje pehal v siromaštvu, kot je bilo usojeno njima.
Ko je prišla vojna, je postal čudno tih. Potem so pričeli ponoči prihajati k hiši neki ljudje. Ni jih poznala. ,Že ve, kaj dela," si je mislila in mu je rekla samo: ,Le glej, da se ti ne bo kaj zgodilo. Pravijo, da je zelo nevarno, če kdo ne uboga te nove gospode. Postavijo ga pred zid ali zaprejo.*
.Nič se mi ne more zgoditi," jo je tolažil Franček.
Pred sedmimi meseci so ga odpeljali. Najprej njega, nato še očeta.
Brezposelnost
na Dravo, na hribovite Haloze in na ska-pod njim, ki je bila brez življenja, ko do bi
njim, ki je se zavedala, da
brez življenja, nosi pekel na svo-
Tudi kolonisti, ki so jim doslej takoj odkupili ves pridelek ananasa in banan, so dobivali iz Buenos Airesa kratka pisma, da so skladišča polna. Tudi kolonisti, ki niso vedeli, kam z bogatimi letinami, so odpuščali delavce.
Izvoz zmrznjenega mesa se je bil skrčil za Šestdeset odstotkov. Brezposelni so se zbirali po mestih, kamor so prihajali v množicah od vseh strani.
V »Paragvajskem poročevalcu«, ki je izhajal v nemškem jeziku, je pisar bral, da so v Severni Ameriki uradno našteli pet milijonov brezpolesnih. Torej jih je v resnici deset milijonov, je pomislil.
Kuga gospodarske krize je bila prodrla čez oceane v Južno Ameriko: trije prijatelji so se bili izselili iz dežele brezposelnosti v deželo, kjer se je bila brezposelnost začela. Ta usoda je pisarja, ki je imel odprte oči in ki je znal misliti, od dne do dne bolj težila.
Stal je pred ozko, iz hlodov narejeno ograjo, v kateri je mlada živina tulila od silnih bolečin, ko so ji z razbeljenim pečatom tako nepričakovano pritisnili žig, živinčetu za ži-vinčetom, v neskončni vrsti. Smrdelo je po sežganem mesu, dim se je vlačil po tleh, ker je bilo toplo.
Triletni upravnikov sinček je prijahal mimo na poniju, ki je začudeno strigel z ušesi in vendar delal, kar so hotele otrokove ročice.
Ko je prišel pisar v hišo brez strehe, je igral gramofon. Cordia in Ivira sta plesali. Oblečeni sta bili samo v pisani, obledeli oblekici do kolen, ki sta dobili pod začasno na strop obešenimi električnimi žarnicami nekoliko več barve. Tudi njune tenke noge so bile gole.
Njuna okrogla obraza — široka senca s kratko, koničasto brado — sta ostala med plesom resna. Plesali sta skupaj, pri čemer sta se komaj dotikali s konci prstov na nogah.
Tovariš s steklenim očesom in krojač sta čepela vsak v svojem kotu na tleh, udobno naslonjena nazaj, noge in roke prekrižane kakor paši, pred katerima plešejo nage oda-liske.
Pes je čuval gramofon. Vsakokrat, ko ga je Cordia navila, je vstal in pomigal z repom, ko da ji hoče pomagati, ko pa so se njene roke spet iztegnile proti njeni sestri, je sedel. Plesali sta še zmeraj po isti melodiji, vsakokrat pa z drugačnim korakom in drugačnim izrazom na obrazu.
Za tovariša s steklenim očesom in za krojača bi bilo življenje lahko ostalo takšno. Ti dnevi so bili lepi, in v toplih nočeh nista bila sama.
Tokrat sta sestri plesali, ne da bi se dotikali druga druge. Njune kretnje so bile staro-španske. Plesali sta v krogu druga okrog druge, gornji del telesa sklonjen nazaj, da so bile prsi lepo napete. Ustnice so se lahno smehljale, oči pa so jima žarele. Plesali sta samo zase, vsaka samo zase, samo da bi čutila lastno gracijo.
Dvojčki sta znali samo nekaj nemških besed, njuna ljubčka pa komaj tri španske. Toda en sam samoglasnik zadostuje za vzdih očaranja. Pisar je zapustil hišo, ki je imela sicer tri nadstropja, vrat in podov pa sploh ne.
Šele proti jutru, ko so vsi spali, se je vrnil, zlezel v svoj kot in se nemirno valjal sem ter tja. Upravnik mu je pravil, da brezposelnost
v	vseh republikah Južne Amerike naglo na-, rašča. Potlej je narekoval postrežljivemu pisarju v stroj več pisem, iz katerih je sledilo, da bodo posestvo drugi dan prodali na javni dražbi. »Preden pridejo ti krvniki, morate
vi	in vaša tovariša zapustiti to posestvo.«
Ah, bilo mu je štirideset let, njegovo življenje doslej ni bilo lahko, v okenskih odprtinah tretjega nadstropja pa so visele zvezde, visoko nad sključenim telesom. Gledal jih je, gledal s topimi očmi. Kam na tem svetu naj pravzaprav položi glavo?
Tisto jutro, bilo je že svetlo, je Ivira s stekleničko v roki nenadoma pritekla skozi sobo prebujajočega se pisarja in nazaj k svojemu ljubčku, ki je že spet ležal v omrtvič-nem krču. Ležal je tako krčevito zvit že več ur. Ivira je trdno spala poleg njega. Njegove zavite oči so bile široko odprte, videti je bilo samo bela zrkla. Roke in noge so bile že mrzle.
Brez moči sta stala tovariš s steklenim očesom in pisar poleg njega, ko je Ivira poskušala vliti mu tekočino v usta. Čeljusti so bile čvrsto stisnjene. Potegnila mu je ustnice narazen in tako so ostale.
»To je zastrupljenje. Poškodba v vojni je kriva, ta ga je zastrupila,« je dejal tovariš s steklenim očesom. »Že v Hamburgu je tarnal, da se mu je rana v kolenu spet odprla, ker je preveč hodil.«
Tedaj je Cordia, ki je prisluškujoč iskala krojačevo žilo, dvignila roko z iztegnjenimi prsti. Njena sestra je takoj razumela, kaj to pomeni, in obrnila se je proč. Krojač je bil mrtev.
Pokopala sta ga. Sestri sta stali poleg. Čez eno uro sta zapustila hišo brez strehe. Peš sta se vrnila v Buenos Aires. Hoje sta bila vajena.
(Odlomek iz romana »Od treh milijonov trije*)
Zdaj nihče več ne samotari
Zdaj nihče več ne samotari. Vsaka prevara je prestara, da hi nas dohitela.
Skupna nada bi rada
se v tistih živela, ki so z dvojnimi merili doslej druge učili, zdaj, ko vsaj
naša pamet gospodari!
Valentin Polanšek
Po vrateh je pribežala Anika, njen drugi otrok. Teklo je, da potlej ni mogla do sape. Lasje so se ji razmršili, ruta ji je zdrknila na ramena. S potnim obrazom je obstala pred materjo.
Mati se je prestrašila. Ni mogla do besede.
»Franček je pobegnili* je rekla Anika.
»Pobegnil? Je — rešen?"
»Skočil je iz avtomobila, ko so jih peljali
v Moribor.*
»Je ušel?’ je hotela vedeti mati.
»Ni ušel. Avto je vozil dalje. Eden izmed gestapovcev je bil izstopil in se vrnil v grod. S psi so šli za Frančkom. Našli so ga. Na Kokošinjekovi kleti. Psi so go izvohali. Ko jih je zagledol, je bila klet že obkoljena. Hotel je zbežati, sredi med njimi je skočil s kleti, a ni mogel nikamor. Pet strelov je dobil v noge. Noložili so ga na voz in ga odpeljali proti Ptuju. Vsi smo bežali gledat, zakaj streljajo. Peljali so ga mimo mene. Prosila sem jih, naj povedo vsaj, kam ga peljejo. Nognoli so me. Ko me je Franček zagledal, je zaječal. Poizkušal je dvigniti glavo na vozu. Hotel je nekaj reči, a ni mogel. »Mamika," je rekel in v očeh je imel solze. Bežalo sem, bežala, kolikor sem mogla. Ves je bil krvav, jaz po nisem smela k njemu in mu nisem mogla pomagati." Anika je hlipala.
Tedaj se je večer zgostil. Veter je zganil klopotce, da so zapeli, kot da bi hoteli zvoniti nekomu na najhujši, zadnji poti. Na pragu koče je klečala mati, brez besed in brez solza. Samo roko je pritiskola na srce in zdelo se ji je, da bo umrla.
Tisto uro so ustrelili njenega sina.
Njeno ubogo srce je slišalo samo vzdih: »Mamika, momikol’
		
L.	1	
RALPH URBAN:		-1
Telefonski pogovor
Gospa Karla je hotela poklicati svojega moža, ki je delal popoldne v pisaml. Ko je šestkrat zaman klicala in je vedno slišala znak, da je telefon zaseden, je končno pri sedmem poskusu zaslišala moški glas.
»Si ti, dragi!” je vprašala Karla.
»Seveda sem," se |e oglasilo z druge strani. »Kaj je že spet! Žarim od dela.”
»To rečeš vedno, kadar te pokličem. Za vse drugo imaš čas. Na hitro tl moram povedati, da je klobuk odličen. Stane komaj nekaj več, toda zato je bila tudi Irena čisto zelena od jeze, ko me je okoli poldne videla v njem."
»Irena!"
»Da, seveda, Irena. Hudobna, kot je, je rekla, da bi bil klobuk še kar dober, toda frizura ne pristoja k njemu. To je seveda nevoščljivost, v nekem oziru pa je imela popolnoma prav. Lase bi morala nositi krajše In tudi bolj na čelu. In ker je že takolntako skrajni čas, da bi si morala dati napraviti novo trajno, sem šla takoj k frizerki. Na vrsto pridem komaj ob štirih, nato sem zmenjena z Mileno in pridem šele ob pol sedmih domov. Za večerjo se boš moral danes sam pobrigati. Priskrbi si nekaj šunke, toda ne premastne, saj veš, da imaš pokvarjen želodec, četrt masla, štiri majhne kisle kumarice in kilo belega kruha. Črn se pokvari v tej vročini. Kupi v naši ulici in takoj plačaj, nekaj računov je še tam odprtih..."
»V naši ulici!"
»Jasno. Vzemi še glavo salate In če je tam nimajo, pojdi v zelenjavo poleg. Jajca najdeš doma v hladilniku... Majhen aluminijast lonček stoji na štedilniku."
»Na štedilniku!"
»Da, na štedilniku. Lonec napolniš do polovice z vodo in položiš vanj dve jajci, toda šele, ko voda vre. In sicer z žlico, da ne počijo. Nato pogledaš na uro in pustiš jajca vreti točno pet minut. Medtem lahko pogrneš mizo, toda ne narobe, kot si napravil zadnjič. Ne pozabi na jajca, točno čez pet minut vzameš lonec s kuhalnika, kuhalnik ugasneš, vročo vodo iz lonca zliješ ven in vzameš jajca iz lončka, napravi vse natančno, kot sem ti naročila, ker sem, kot veš, s svojimi živci čisto na koncu. In ne pozabi pokriti s prtom kletko z Bobijem. Tako, in zdaj me, prosim, ne zadržuj več, ker imam še ogromno opravkov. Hočeš še kaj, Rudi!"
„Da,” se je oglasilo lakonično, »reči ti hočem, da sem neizmerno srečen."
»Oh, resnično! Ženska to zelo rada sliši, Rudi. Toda kako ti pride prav zdaj kaj takega na misel!”
»Ker sem vesel, ne samo, da nisem Rudi, ampak tudi, da nisem poročen s teboj. Moje ime je Pepl In vi, gospa, ste napačno zvezani."
Poročilo o manjšinah na kongresu SZDL:
Neposredna demokracija je nova pot
s katero uveljavljajo pripadniki manjšin svojo enakopravnost
Na V. kongresu SZDL Slovenije, ki je te dni zasedal v Ljubljani, je bilo govora tudi o manjšinskem vprašanju. V poročilu glavnega odbora je o tem problemu rečeno med drugim:
Politična vprašanja, ki so povezana s problemi narodnih manjšin tudi še v sodobnosti, zahtevojo posebno pozornost. Na področju LRS in v njenem narodnostnem obrobju smo za obdobje od 1954 po do danes morali upoštevati razvojne težnje Ito-lijanov in Modžarov v LRS in Slovencev v sosednjih deželah, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Manjšine so pri nas vključene v družbeni sistem, ki je v bistvu spremenil človeške odnose. Ta sistem omogoča tudi pripadnikom narodnih manjšin neposredno udeležbo v politiki, oblasti, gospodarstvu in kulturi ob polni narodnostni afirmaciji tudi zato, ker nam pomeni komuna okvir osnovne družbene skupnosti — torej izhodišče posameznikove udeležbe in pospešuje neposredno vključevanje tako pripadnikov manjšine kakor večine.
Neposredna demokracija je nova pot, I s katero uveljavljajo pripadniki manj-I šine svojo enakopravnost. Ob splošni I spremembi v naši družbi se je kvalitetno | spremenil tudi položaj narodnih manjšin.
Družbeno samoupravljanje varuje narodno manjšino, da bi ostala zaprta le v območje lastnega narodnega jezika in ji omogoča nadalje sodelovanje v vseh oblikah družbene aktivnosti. Ta dejansko enakopravnost daje manjšini tudi možnost, da postane posrednik med dvema narodoma.
Tako zastopata že v Ljudski skupščini LRS obe narodni manjšini dva republiška poslanca; v okrajnih in občinskih ljudskih odborih ter svetih je 88, v delavskih svetih 131, v združenih svetih 104, v okrajnih, občinskih in krajevnih odborih SZDL pa 234 pripadnikov manjšin,
_ V skladu s socialističnim pojmova-I njem internacionalama smo začeli uve-I Ijavljati dvojezičnost na področjih, kjer I živita manjšini. S tem, da se tudi večini I omogoči učenje jezika manjšine, nismo I samo postavili prepreke denacionaliza-I ciji, ampak smo tudi postavili temelj, ki I naj pospešuje medsebojno razumevanje I med različnimi narodnostmi.
Kl|ub taki neposredni vključitvi narodne manjšine pa nismo opustili manjšinskega varstva v običajnem smislu njegovega pojmovanja. S tem mislimo tudi na neposredne dotacije, ki jih daje manjšini za šol-tvo, založniško in kulturno delavnost celotna skupnost. Prav tako pa smo si prizadevali tem popolneje izpolnjevati določene med-
narodne obveznosti, kot so na primer tiste, ki jih predstavlja Londonski sporazum.
Pogodbe o malem obmejnem prometu so omogočile z odprto mejo neposreden stik med prebivalci ne glede na narodnost in državljanstvo, in so pospešile dobre odnose. Taka državna politika je omogočila v smislu aktivne koeksistence na področju sosednih držav In sosednih narodnosti ludi posebno vlogo narodnim manjšinam — novo vlogo posrednika; le-ta pa vsekakor predpostavlja velik kulturni napor za pripadnike manjšine.
V	skladu z načeli omenjene politike je tudi SZDL spremljala prizadevanja Slovencev v Italiji (na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji), v Avstriji in na Madžarskem, ne samo iz vidika uveljavljanja njihovih narodnih pravic, temveč tudi glede na njihov pomen in vlogo v okviru razvoja demokracije v deželi, kjer živijo, ter njihovega povezovonja z vsemi silami, ki težijo za dobrimi sosedskimi odnosi in si prizadevajo, da bi utrdile mir.
Vprašanje Slovencev v sosednih državah je še danes v ospredju predvsem zato, ker postajajo manjšine že subjekti lastne politike in ker so še vedno na dnevnem redu vprašanja tistih pravic, ki bi jim omogočale neovirani narodni razvoj. Le-ta pa je nujen pogoj, da bi lahko opravljali vlogo mostu med sosednimi narodi.
Ob položaju Slovencev v Italiji moramo opozoriti no napadalno dejavnost šovinističnih in neofašističnih sil, ki hočejo v obliki pogromov zaustaviti proces demokratizacije in izboljšanja odnosov med obema narodnostima in državama. Dopuščanje le-tega, neizpolnjevanje mednarodnih zaščitnih obveznosti s strani državnih oblasti še danes pomeni močno oviro za zboljšanje odnosov. Medtem pa Slovenci v Benečiji pri državi, v okviru katere živijo, niso dosegli niti še praznanja v najbolj splošnem smislu te besede.
Ob koroških Slovencih v Avstriji mo-I ramo poudariti, da njihov narodni ob-I stoj še vedno ovirajo dejavnosti nacio-I nalističnih krogov. Le-ti še danes izsl-I ljujejo za manjšino ugotovitev njene šte-I vilčne moči, ki naj bo šele podlaga za I ureditev manjšinske zaščite.
V	Italiji in Avstriji so se Slovenci v obdobju 1954 do 1960 usmerili tako na dejavnost, ki pospešuje njihov narodni razvoj, kakor tudi na dejavnost, ki jim omogoča vlogo mostu med sosednima narodoma in državama.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnaslika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 11. 3.: 8.00 Fantje veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.10 Tako je bilo enkrat na Dunaju —
14.00	Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaa: Kraljice duha in srca — 20.15 Lirične scene Čajkovskega: Evgen Onegin.
Nedelja, 12. 3.: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Vesele pesmi, veseli zvoki — 12.00 Tekmovanje godb na pihala — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Križem po sve’u, kražem skozi čas __ 19.00 Šport — 20.10 Slušna igra: Vicent — 22.15 Šport.
Ponedeljek, 13. 3.: 8 00 Operni koncert — 15.30 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 20.30 Rumeni ponedeljek — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
Torek, 14. 3.: 8.45 Domači zdravnik — 14.30 Dežela in ljudstvo — 16.30 Koncertna ura — 18 00 Oddaja o prometu na cesti — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
20.15	Slušna igra: Glej komu zaupaš.
Sreda, 15. 3.: 8.00 Melodije, ki ne izzvenijo — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 Pripovedka: Krasta — 18.30 Srečanje s šefom — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestralni koncert — 22.15 Dobra beseda za lahko noč.
Četrtek, 16. 3.: 8.00 Operetni koncert — 15 00 Posebej za vas — 15.45 Esej v našem času — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladina v poklicu — 20.15 Povest o koroškem kovaču kos — 22.25 Ritmično razpoloženi.
Petek, 17. 3.: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Dobro razpoloženi — 18.00 Na klopi
ob peči __ 18.35 Kaj pravi industrija — 20 15 Halo, tee-
nagerji _ 22.40 Zaljubljene melodije — 23.20 Jazz pred
polnočjo.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00, 22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja ____ 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
— 17.10 KuPurne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 11. 3.: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 13.30 Pet minut agrarne poli ike —
14.00	Glasba ne pozna meja — 16.30 Ravnokar došlo —
18.15	Priljubljeno, poznano — novo in zanimivo — 19.15 Oddaja	vicekanclerja	— 20.00 Dobro	zabavo	22.00
Igra ansambel Fridl Alltaler.
Nedelja, 12. 3.: 7.05 Igra orkester na pihala Karl Za-ruba — 8.15 Kaj je novega? — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 14.15 Dramatiziran nedeljski roman — 14.45 Fotografiraj boljše — 19.10 Melodija in ritem — 21.45 Šport iz vsega sveta — 22.15 Svet jazza.
Ponedeljek, 13. 3.: 8.10 Da to je moja melodija — 9.05 Oddaja	za šolarje:	Švica, naš nevlralni sosed	—	11.00
Dopoldanski koncert — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Mi pojemo za Vas — 17.40 Oddaja za žene -— 19.30 Kakršni smo, takšni smo — 22.15 Operetni koncert.
Torek, 14. J.: 8.20 Projim, prav prizmo — 10.15 Oddaja la šolarje: Avstrija v evropskem gibanju — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Pomembni orkestri
16.30	Življenje prične s šestdeset — 18.00 To za enega,
ono za	drugega —	20.30 Ljudstvo in	domovina	—	21.55
Šport z	vsega sveta	— 22.15 Pozdrav	z Dunaja.
Sreda, 15. 3.: 8.10 Z veselo igro — 10.15 šolska oddaja: Podjuna — 11.00 Glasba dopoldan 13.30 Za prijatelje oper — 15.30 Mali ansambli — 16.00 Otroška ura — 17.45 Oddaja za žene — 19.20 Za pri;a!elje gora — 19.30 Za vsakogar nekaj — 21.55 šport z vsega sveta.
Četrtek. 16. 3.: 8.10 Prosim, prav prijazno — 10.30 šolska oddaja: Atila šiba božja — 11.00 Za prijatelje resne glasbe — 14.14 Znani orkestri — 15.30 Mali zabavni koncert — 17.40 Oddaja za žene — 20.30 Glavni (ilm prične — 21.00 Pesem prerije — 22.10 Pogled v svet.
Petek, 17. 3.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.40 šolska oddaja: O gorski reševalni službi — 13.30 Za prijatelja oper ___ 14.35 Mednarodna radijska univerza —
15.30	Srečanje popoldan — 16.00 Otroška ura — 16.30 Zabavni orkester radia Salzburg — 18.00 Glasba razvedri tako ali tako — 19.30 Cez kaj se smejimo — 21.55 šport z vsega sveta.
Slovenske oddaje Radio Celovec
Ponedeljek, 13. 3.: 14.00—14.45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik. — Hišna imena v okolišu nekdanje graščine Humperk na Koroškem. 18.00—18.15 Josel Friedrich Perkonig: Ugrabljena strd.
Torek, 14. 3.: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Sreda, 15. 3.: 14.00—14.45 Poročila, objave. Za ženo in dekle. — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 16. 3.: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Ko-roški kulturni pregled.
Petek, 17. 3.: 14.00—14.45 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte I
Sobota, 16. 3.: 9.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedeljo, 19. 3.: 7.30—8.00 S pesmijo in glasbo po-zdravljamo in voščimo.
Televlxl|skl progra«:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 12. 3.: 17.00 Za mladino: Kaj nam pove 13. marec? — 17.30 Svet mladine — 18.00 Svetovne tekme v hokeju na ledu: Kanada-Sovjetska zveza — 19.45 Družina Leitner — 20.45 Zgubljena igra.
Ponedeljek, 13. 3.: 19.30 Čuda v živalskem svetu —
20.20	Aktualni šport — 20.40 Dokumentarni (ilm: Kljukasti križ — 21.35 Enaindvajset.
Torek, 14. 3.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 To bi morali videti — 20.50 Mi delamo glasbo.
Sreda, 1J. 3.: 17.00 Za otroke od 5 let naprej: Trnjul-čica — 17.45 Mladinska oddaja — 19.30 Pomočniki člo-veštva — 20.20 Pregrada, nato prenos športnih tekem iz Prage.
četrtek, 16. 3.: 19.30 Šport — 20.20 Glasbeni salon pri
Rudolfu Hanzlu — 20.50 Vse nas briga — 21.00 Prenos od nemške televizije: Pot ;e temna.
Petek, 17. 3.: 19.30 Filmski igralci — 20.00 Operetaž Cesarica.
Sobota, 18. 3.: 19.30 O, moja nečakinja — 20.00 Malo okrajno sodišče — 22.00 Prenos iz Cannesa: Evropsko tekmovanje v popvekah.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 11. 3.: 13.30 Plošče prvič v odda i — 15.30 slušna igra:	Ciklamen — 16.35 Kavarniški koncert —
18.00	Radijska univerza — 18.30 Ciklus skladb za bariton in orkester — 19 00 Pomenek s poslušalci — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor .Emil Adamič" — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 12. 3.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenske narodne pesmi — 11.30 Oddaja za naše najmlajše —
13.00	Kdo, kdaj, zakaj — 14.45 Oket Planika — 17.00 Tržaški obiski — 19.00 Nedeljski vestnik — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi.
Če Imate gradbene načrte, potem ne zamudite oskrbeti si ponudbo domače tvrdke. Dobavljamo po ugodnih pogojih gradbeni material od kleti do strehe.
Tvornica betonskega kamna Pa-g 11 z , Borovlje.
Ponedeljek, 13. 3.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Koncert baročne glasbe — 20.30 Opera: Istrska svatba.
Torek, 14. 3.: 18.00 Intelegenčni testi in njihova uporaba — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Tvornica sonj —
22.00	Sprehodi po antičnih gajih.
Sreda, 15. 3.: 13.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki in značaji iz opernih del — 20.30 Drama: Nikoli ne umreš sam.
Četrtek, 16. 3.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije.
Petek, 17. 3.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Caj-kovsky: Slovanska koračnica — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.20 Koncert operne glasbe — 22.00 Obletnico tedna — 22.15 Srečanja s slavnimi glasbeniki.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih —- 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerze
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 11. 3.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Violinske
skladbo Matije Bravničarja izvaja Ali Dermelj — 8.55 Radijska šola — 9.25 Melodije za razvedrilo — 19.40 Angleščina za mladino — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 12.00 Beneški fantje — 12.25 Zabaven popoldanski spored — 13.50 Od arije do arije —-
14.20	Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 S knjižnega trga — 19.40 Ppje Ljubljanski komorni zbor — 17.15 Po kinu se dobimo —*•
18.00	Jezikovni pogovori —	18.30	Sovjetska zabavno
glasba — 18.45 Okno v svel — 21.00 Za prijetni konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 12. 3.: 7.35 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši —
10.45	Spoznajmo svet in domovino — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas —
13.45	Koncert pri nas doma — 15.30 Kar radi poslušate
—	16.00 Humoreska lega tedna — 16.40 Slovenske no-rodne pesmi — 17.30 Radijska igra — Helmut Scharl: Voh nezanesljiv — 18.40 Ljubiteljem domače glasbe —-20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijikem sprejemniku.
Ponedeljek, 13. 3.: 8.05 V deželi severnega sonca —
9.00	Naš podlistek: Afrika I. — 9.20 tz oper — 10.40 Slovenske zborovske skladbe — 11.00 Po svetu jazza —
11.30	Za otroke: literarna in glasbena oddaja — 12.25 Kako se zabavajo na Irskem — 13.50 Ciganski napevi — 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Popoldanski operni koncert — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Športni tednik — 18.50 Človek in zdravje — 20.00 Glasbeni variete — 20.45 Kulturni globus.
Torek, 14. 3.: 8.05 Izberite melodijo ledna — 8.55 Radijska šola: Agronomovo leto — 9.40 Ženski zbor Svoboda Laško — 10.40 Utrjujte svojo angleščino — 11.00 Drugo dejanje iz opere Krst pri Savici — 11.40 Melodije in ritmi — 13.30 Iz operetnega sveta —• 14.05 Radijsko šola: Veliki mojstri madrigale — 15.40 Listi iz domač« književnosti — 16.00 Zvočna panorama — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.45 Izobraževalni obzornik —• 20.0C Poje zbor Sovjetske armade — 21.31 Veliki orkester Mor-tovani — 22.15 Komorni večer pri Mozartu.
Sreda, 1J. 3.: 8.05 Mladi talenti srednje glasbene šok v Ljubljani pred mikrofonom — 9.00 Jezikovni pogovori
—	9.15 Na gostovanju v Zagrebu — 10.15 Štirje slavni operni dueli — 11.30 Za cicibane — 13.30 Jugoslovansko solistična glasba — 14.40 O, prid', moj fantič — 15.45 Radijska univerza — 17.15 Sestanek v sredo — 18.00 Kul-lurna kronika — 18.45 Melodije iz Mehike — 20.00 Opera: Norma — 22.50 Literarni nokturno.
četrtek, 16. 3.: 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Od kvarteta do okteta — 10.15 Iz filmov in glasbenih revij —■
11.00	Ruski tečaj za začetnike — 12.00 Samospevi Rade Simonitija — 12.25 Operni baleti — 13.50 Komorni zbor RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Zvočna mavrica — 17.15 Turizem In melodije — 18.00 Ir znanih oper — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Literarni vožer
—	22.15 Po svetu jazza.
Petek, 17. 3.: 8.05 Balolna wila: Vrag na va»i — 9.0C Nai podlistek: Afrika II. — 9.35 Kotiček la mlode Ijl* bitelje glasbe — 10.35 Kubanski plesi — 11.00 Od ar!)e do arije — 11.30 Človek in zdravje — 12.40 Pisani zvok; Iz Dravskega polja — 13.45 Melodije srca — 15.45 Ro-dijska univerza — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne —
18.00	Iz nožih kolektivov — 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih drultev — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddajo o morju in pomorlčakih r-
22.15	Praga ponoči.
ŠPORTNI	ŠPORTNI
Prvi teden tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Uvodoma v tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ženevi in Lausanne so se moštva udeleženih držav pomerila za grupacijo po skupinah, v katerih bodo tekmovala. Pri tem se je pokazalo, da bodo moštva tekmovala v treh skupinah in sicer;
Skupina A:	Kanada, Sovjetska zveza,
Amerika, Švedska, Češka, Finska, Zapadna Nemčija, Vzhodna Nemčija.
Skupina B: Avstrija, Švica, Norveška, Italija, Poljska, Velika Britanija.
Skupina C: Romunija, Belgija, Francija, Jugoslavija, Južna Afrika, Holandska.
V	skupini A so najprej že tekmovala naslednja moštva: Kanada — Švedska (6:1), Češka — Finska (6:0), Sovjetska zveza — Amerika (13:2), Kanada — Zapadna Nemčija (9:1), Finska — Vzhodna Nemčija (6:4). Po teh prvih tekmah se je pokazalo, da ostaneta glavna favorita Kanada in Sovjetska zveza.
V	petek moštva skupine A niso tekmovala. V nedeljo je v Lausanni premagala Sovietska zvcZa Fince (7:3), Kanadčani pa v Ženevi
Veliko mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah v Kranjski gori
Smučarskih tekem v zimskošportnem središču Slovenije Kranjska gora so se v soboto in nedeljo zbrali smučarji iz 9 držav. Avstrija, Islandija, Italija, Zapadna Nemčija, Norveška, Poljska, Švica, Švedska in Jugoslavija so poslale na to tekmovanje FIS v slalomu in veleslalomu kar 44 tekmovalcev. Med nji-
Ameriko (7:4). Čehi so premagali Zapadno Nemčijo (6:0), Švedi pa Vzhodno Nemčijo (3:2). V nadaljevanju tekem so se pomerila moštva Češke in Amerike (4:1), Sovjetske zveze in Švedske (6:2), Češke in Sovjetske zveze (6:4), Kanade in Vzhodne Nemčije (5:2), Švedske in Finske (6:4) ter Amerike in Zapadne Nemčije (4:4).
O rezultatu tekem v skupinah B in C bomo poročali po zaključku tekem.
Smučarske tekme v Slov. Plajberku
45 smučarjev iz 12 društev se je minulo nedeljo zbralo v Podnu v Slovenjem Plajberku k smučarski tekmi, ki jo je priredil ATUS Bistrica v Rožu. Novi potujoči pokal je sprejel Bistričan Franc Stingl. Med junio-ri I. je zasedel prvo mesto Werner Geissler iz Bač, med juniori II. pa Gert Kohler iz Borovelj. Med »starimi« je zavzel prvo mesto Hermann Tschernutter iz Rožeka, drugega pa Hanzej I neko od Športnega društva št. Janž.
l je bil tudi sedanji prvak v slalomu Pcpi igler, ki je pri sobotnih tekmah dosegel vo mesto, a ga je moral v nedeljo odsto-ti svojemu sodeželanu Ernstu Falchu :07,2) in se zadovoljiti z drugim mestom :10,4). Tretji je bil Helmut Schranz (2:10,5), trti Italijan Helmut Gartner (2:14,3), peti l Nemec Sepp Behr (2:15,3).