Arhitektura, raziskave Architecture, Research 2010/2 UDK 72: 620.92 COBISS 1.02 MARTINA ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, ANDREJ SENEGAČNIK 41 - 46 PREDNOSTI PASIVNE HIŠE THEADVANTAGES OFPASSIVE HOUSES ■ Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2010 AR Arhitektura, raziskave Architecture, Research 2010/2 ■ Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2010 AR Arhitektura, raziskave / Architecture, Research Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/ revija izhaja dvakrat letno /published twice a year urednik / editor Borut Juvanec regionalna urednika / regional editors Grigor Doytchinov, Avstrija Lenko Pleština, Hrvaška uredniški odbor / editorial board prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec prof dr Igor Kalčič doc dr Ljubo Lah znanstveni svet / scientific council prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d'Angelo, Firence recenzentski svet / supervising council prof dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec prof dr Hasso Hohmann, Gradec prof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA tehnični urednik / technical editor doc dr Domen Zupančič prelom / setting Astroni d.o.o. lektoriranje, .slovenščina / proofreading, Slovenian Karmen Sluga prevodi, angleščina / translations, English Milan Stepanovič, Studio PHI d.o.o. klasifikacija / classification mag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL uredništvo AR / AR editing Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12 1000 Ljubljana Slovenija urednistvo.ar@fa.uni-lj.si naročanje / subscription cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR urednistvo.ar@fa.uni-lj.si revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je indeksirana: Cobiss, ICONDA za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles revijo sofinancirata / cofinanced JAK, Javna agencija za knjigo RS tisk / printing Tiskarna Pleško Uvodnik / Editorial Poklon / Tribute to V spomin / In memoriam Članki / Articles Igor Toš Antropologija in vernakularno kot izvora razumevanja antropogenega okolja / Anthropology and Vernacular Architecture as Sources for Understanding the Anthropogenic Environment Beatriz Tomšič Čerkez Arhitektura med gradnjo in rušenjem identitete / Architecture Between Building and Destroying Identity Vjekoslava Sankovic Simčic Integracija staro-novo / Integrating the Old and New Martina Zbašnik-Senegačnik, Andrej Senegačnik Prednosti pasivne hiše / The Advantages of Passive Houses Alexander G. Keul Vrednotenje večnadstropnih avstrijskih pasivnih stanovanjskih zgradb po vselitvi / Post-occupancy Evaluation of Multistorey Austrian Passive Housing Properties Larisa Brojan Ekološke in energijsko varčne hiše iz slamnatih bal / Ecological and Energy Saving Straw-bale Houses Biljana Arandjelovic, Ana Momčilovic-Petronijevic Arhitektura vodnih mlinov v južni Srbiji / The Water Mills Architecture in the South of Serbia Saša Krajnc Avtorska pravica kot instrument zaščite arhitekturnih del / Copyright as an Instrument of Protection of Architectural Works Peter Marolt Sinergija misli, slikarstva in oblikovanja prostora na daljnem vzhodu / The Synergy of Mind, Painting and Spatial Design in the Far East Vsebina / Contents i 5 9 13 23 31 41 47 53 59 63 71 Martina Zbašnik-Senegačnik, Andrej Senegačnik PREDNOSTI PASIVNE HIŠE THE ADVANTAGES OF PASSIVE HOUSES 2010/2 AR UDK 72: 620.92 COBISS 1.02 prejeto 18. 9. 2010 izvleček Pasivna hiša je trenutno optimalna energijsko varčna zgradba. Zaradi kvalitetnega toplotnega ovoja, ustrezne zrakotesnosti in vgrajenega sistema kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka so njene letne potrebe po energiji za ogrevanje največ 15 kWh/(m2a), kar se pokrije s t.i. toplozračnim ogrevanjem. Pasivna hiša ima številne prednosti pred objekti, v katerih živimo danes. Poleg nizke porabe energije (in s tem manjšo odvisnost od fosilnih virov energije) in nizkih vzdrževalnih stroškov je njena prednost predvsem v vedno svežem, toplem in čistem zraku. Zaradi sorazmerno velikih steklenih površin nudi tudi veliko svetlobno ugodje. V članku so utemeljene prednosti, ki jih ima pasivna hiša, z izračuni, meritvami in ugotovitvami raziskav drugih avtorjev. abstract The passive house is currently an optimal energy-saving building. Because of quality thermal cladding, adequate air-tightness and a built-in controlled ventilation system recovering the heat from waste air, its annual heating energy demand amounts to a maximum of 15 kWh/(m2a), which can be met by so-called warm air heating. A passive house has numerous advantages over the structures in which we live today. Apart from low energy consumption (and, consequently, reduced dependence on fossil fuels), and low maintenance costs, its advantage lies primarily in permanently fresh, warm and clean air. Thanks to relatively large glazed surfaces, the passive house also offers the great comfort of illumination. The article argues for the advantages of the passive house, using calculations, measurements and research results from other authors. ključne besede key words pasivna hiša, energijska varčnost, prezračevanje, kvaliteta passive house, energy-saving, ventilation, air quality zraka Pasivna hiša za ogrevanje porabi največ 15 kWh/(m2a) [Feist, 1998]. Ima izredno kvaliteten toplotni ovoj (toplotna prehodnost sten in strehe: U < 0,1-0,15 W/(m2K), toplotna prehodnost vgrajenih oken in vrat: U < 0,85 W/(m2K)), ki je izveden brez toplotnih mostov < 0,01 W/(mK) in zrakotesno (n50 < 0,6 h-1). Obvezen je sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zaradi vseh teh ukrepov so pri pasivni hiši specifične toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) manjše od 10 W/m2. Zato ima zgradba tako nizke potrebe po toploti, da klasični ogrevalni sistemi niso več potrebni. V pasivni hiši se uporablja t.i. toplozračno ogrevanje. Zrak, ki se s prezračevalno napravo dovaja v bivalne prostore, se v hladnih dneh nekoliko dogreje, najpogosteje s toplotno črpalko. Za ogrevanje sanitarne vode se priporoča uporaba sprejemnikov sončne energije, ki pokrijejo do 60 % potreb, in toplotne črpalke, ki ogreva vodo pozimi, ko ni dovolj sončne energije. Z nekaterimi toplotnimi črpalkami lahko ogrevamo prostore in tudi sanitarno vodo. Kjer možnosti dopuščajo, se lahko hiša priklopi na daljinski ogrevalni sistem, kar pa se v praksi izvaja zelo poredko, v Sloveniji takega primera sploh še ni. Pasivne hiše se v zadnjih letih pojavljajo tudi v Sloveniji. Po podatkih Eko sklada, j.s., ki investitorjem pasivnih hiš nudi nepovratne finančne spodbude, je od junija 2008 do jeseni 2010 zgrajenih ali v gradnji čez 70 pasivnih hiš. Te se pridružujejo velikemu številu (okrog 25.000) pasivnih hiš v Nemčiji, Avstriji, Švici in drugih evropskih državah. Pravzaprav so pasivne hiše zgrajene že na vseh celinah: enodružinska hiša je na Japonskem v Osaki [Mori, 2010], olimpijski pasivni objekt v Whistlerju v Kanadi [Trebesburg, 2010], prva certificirana pasivna hiša stoji na Kitajskem v Šanghaju [Feist, 2010:53], v Minnesoti v ZDA [Prva bio pasivna hiša], vzorčna pasivna hiša se pravkar načrtuje v Buenos Airesu [Feist, ibidem],.. V Sloveniji torej zanimanje za pasivne hiše narašča. Ključni razlogi za odločitev za pasivno hišo so velikokrat individualne narave in jih ni mogoče razvrstiti v hierarhičnem zaporedju. Lahko pa jih izpostavimo in utemeljimo. Manjša odvisnost od (tujih) zalog fosilnih goriv Odločitev za pasivno hišo pomeni doprinos na državni ravni. Najcenejša energija je tudi za državo tista, ki je ne potrebujemo. Manjša poraba fosilnih goriv zagotavlja manjšo odvisnost od tujih zalog. Tudi v Sloveniji smo se že soočili s krizo dobave zemeljskega plina, najbrž je v januarju 2009, ko je prišlo do težav z dobavo plina iz Ukrajine, malo manjkalo, da ne bi tudi pri nas v stanovanjih zmrzovali. Kot vse kaže, bodo goriva postajala čedalje bolj strateška surovina in kot taka zelo primerna za politično in gospodarsko izsiljevanje. Velike zaloge zemeljskega plina ležijo poleg Rusije še v Iranu, Libiji in Egiptu, Alžiriji, Nigeriji in Katarju. To so nemirna področja, ki ne vzbujajo kakšnega pretiranega zaupanja, da se politični spori tudi v bodoče ne bodo reševali preko plinovodov, ki vodijo v Evropo. V prihodnosti se torej še lahko pričakujejo težave z dobavami. Zaskrbljujoče je, da Evropa postaja čedalje bolj odvisna od goriv, ki prihajajo iz politično nestabilnih področij, saj potreb z lastno proizvodnjo že dolgo ne pokriva več. Tudi Slovenija. Njena energetska odvisnost od uvoženih energentov je bila npr. leta 2008 kar 55,3 % [Letopis 2008]. Nizki stroški za ogrevanje Potrebe po toploti za ogrevanje so v pasivni hiši za 90 % in več manjše kot v običajni hiši [Feist, 1998], s tem pa seveda tudi stroški za ogrevanje. In to pri prihajajočih cenah fosilnih goriv ni zanemarljiv znesek. Od začetka leta 2006 do septembra 2010 PREDNOSTI PASIVNE HIŠE so se cene kurilnega olja v Sloveniji nominalno zvišale za 48 %, v sredini leta 2008 celo za 70 % [Gibanje cen, 2010]. Tudi v prihodnosti se pričakuje zviševanje cen energentov. Energijska učinkovitost zgradb je torej nujna in možna. V tabeli 1 so prikazane porabe energije za ogrevanje pri zgradbah, ki so bile zgrajene v preteklosti, ko so zakonsko veljale drugačne zahteve o največji dovoljeni porabi energije za ogrevanje. Prvi predpis, ki je uporabljen v primerjalni analizi, je iz leta 1987. To je posodobljeni standard JUS U.J5.600 Toplotna tehnika v gradbeništvu, Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo stavb [Ur.l. SFRJ, št. 10/87 ], ki je v Sloveniji veljal do leta 2002, ko ga je zamenjal Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah [Ur.l. RS, št. 42/02]. Letos je izšel novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, t.i. PURES [Ur.l. RS, št. 52/2010], ki bo v polno veljavo stopil 1.1. 2011. V tabeli 1 so navedene tudi vrednosti po standardu pasivne hiše [Feist, 1998]. Izračun je narejen za enodružinsko pasivno hišo z 200 m2 ogrevane površine (taka je povprečna površina pasivnih in zelo dobrih nizkoenergijskih hiš, ki so dobile subvencije Eko sklada). fosilna goriva s tako na les in ostalo biomaso torej ne doprinese k zmanjševanju emisij CO2. Tudi pri tem kriteriju se bolje izkaže pasivna hiša, ki goriv neposredno ne potrebuje. Potrebno toploto za ogrevanje v pasivni hiši proizvede toplotna črpalka, ki izkorišča toploto okolice (zemlje, podtalnice, tudi zraka). To pa je obnovljiv vir, uskladiščena sončna energija. Očitek uporabi toplotne črpalke je nekoliko višja poraba električne energije. Dejstvo je, da toplotna črpalka potrebuje za delovanje električno energijo, kar v resnici nekoliko zviša porabo električne energije, ki jo imamo v trenutno grajenih hišah. To zvišanje pa je majhen strošek v primerjavi s stroškom za konvencionalno ogrevanje, ki v pasivni hiši v celoti odpade. Zanimiv je izračun porabe energije povprečnega slovenskega gospodinjstva (osnova za izračun je 684.847 gospodinjstev, popis 2002, ki povprečno dnevno porabijo 12 kWh električne energije [Letopis 2008]). V izračunu primerjamo porabo električne energije v enodružinski klasični in pasivni hiši, v obeh primerih v hiši z bivalno površino 160 m2 za štiričlansko družino. Zakonska podlaga /a gradnjo Dovoljena poraba energije /a ogrevanje k\Vh/(m2a) Letna poraba energije v zgradb¡(200 m2) kWh Letna poraba kurilnega olja Strošek/leto € Strošek/mesec € JUS U.J5.600 120 24.000 2.400 1.798,- 150,- 42/02 70 14.000 1.400 1,049 .- 87,- PURES 45 9.000 900 674 .- 56 standard P H 15 3,000 300 225 .- 19,- Tabela 1: Cena kurilnega olja 21. september 2010: 0,749 € [Gibanje cen kurilnega olja]. Povprečna površina enodružinske hiše: 200 m2. Table 1: Residential heating oil price on September 21, 2010: €0.749 [Heating oil price movement]. Average floor area of a single-family house: 200 m2. Iz tabele 1 je razvidno, da so stroški za ogrevanje pri pasivni hiši drastično nižji od npr. zgradb, v katerih danes pretežno živimo. Večina stavbnega fonda je bila pri nas namreč narejena pred letom 2002, ko je veljal standard JUS U.J5.600 in še pred njim drugi predpisi, ki porabe energije v zgradbah sploh niso omejevali. Investicija v pasivno hišo danes pomeni zvišanje pokojnine v prihodnosti. Nizek strošek za ogrevanje namreč pomeni, da bo več denarja ostalo za druge namene. Vprašanje je, če je kakšen pokojninski steber toliko zanesljiv, da bo imel večji donos. Nizki vzdrževalni stroški Poleg izredno nizkih stroškov za ogrevanje so v pasivni hiši tudi minimalni vzdrževalni stroški. Pri hišni tehniki skoraj ni delov, ki bi se obrabili. Ogrevalnih naprav, ki potrebujejo vzdrževanje in popravila pa pri pravi pasivni hiši največkrat ni, zato ne povzročajo stroškov. Dolga življenjska doba prezračevalne naprave in bistveno večja trpežnost v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi napravami zmanjšuje vzdrževalne stroške. Manjše emisije v okolje Pri zgorevanju fosilnih goriv nastaja CO2, ki trenutno velja za glavnega krivca globalnega segrevanja. Ob tem pa nastajajo tudi druge škodljive emisije: trdni delci, SO2, NOx, organske spojine idr. Tudi pri lesu, ki trenutno velja za zelo ekološko gorivo, prihaja do emisij CO2. Zamenjava kurilne naprave na V izračunu porabe električne energije je poleg razsvetljave in gospodinjskih aparatov ter toplotne črpalke za ogrevanje zgradbe vključena še energija za ogrevanje sanitarne vode. V pasivni hiši se sanitarna voda lahko ogreva na dva načina: • s sprejemniki sončne energije, ki pokrivajo do 60 % letnih potreb po topli vodi in za zimski čas potrebujejo podporo toplotne črpalke (primer 1) ali pa • s toplotno črpalko (primer 2). .Irk': ini energij i /:t pogon toplotne črpalke kWh/leto kWh/dan 1 toplota za ogrevanje 693 2 sanitarna voda 1, 40 % TČ, GŠ - 3 400 3 sanitarna voda 2, 100% TČ, GŠ = 4 750 vsota 1 + 2 1093 3,00 vsota 1 + 3 1443 3,95 povprečna gospodinjska poraba 12 povečanje po v p, Rusp. porabe, primer 1 % 25,0 povečanje povp. posp. porabe, primer I % 33,0 Tabela 2: Poraba električne energije v pasivni hiši. Table 2: Electricity consumption in a passive house. Iz tabele 2 je razvidno, da bi se poraba električne energije povprečni družini z bivanjem v pasivni hiši povečala za 25 % (primer 1) oz. 33 % (primer 2), kar trenutno predstavlja povečanje mesečnega računa za električno energijo za znesek med ~12 EUR (primer 1) in 16 EUR (primer 2), kar je npr. manj kot mesečna naročnina za en mobilni telefon. V pasivni hiši je torej povprečna dnevna poraba električne energije zaradi uporabe toplotne črpalke z 12 kWh povečana na 15 kWh (primer PREDNOSTI PASIVNE HIŠE 1) oz. 16 kWh (primer 2). Ob tem je treba poudariti, da je to edini strošek za energijo v pasivni hiši, saj dodatnih stroškov za ogrevanje ni, slika 1. Slika 1: Povprečna dnevna poraba energije v enodružinski hiši. Figure 1: Average daily energy consumption of a single-family house. Izračunano porabo električne energije povprečnega slovenskega gospodinjstva potrjuje tudi konkreten primer iz prakse. Povprečni mesečni strošek za elektriko v enodružinski hiši (160 m2) za štiričlansko družino v Ribnici je med decembrom 2009 in majem 2010 znašal 37 EUR. To je strošek za ogrevanje, prezračevanje, sanitarno vodo, razsvetljavo in vse električne naprave (pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, štedilnik, pečica, TV, računalnik...)! V pasivni hiši se torej nekoliko poveča poraba električne energije, popolnoma pa se odpravi potreba po drugih energetskih virih za ogrevanje hiše. Za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah bodo sicer še dolgo potrebni fosilni energenti, vendar je izkoristek le-teh višji, škodljive emisije pa so zaradi kontroliranega postopka veliko nižje kot če bi goriva izgorevala v individualnih kuriščih. Kvalitetno bivalno ugodje Pasivne hiše nudijo izredno bivalno ugodje in sicer zaradi kvalitetnega toplotnega ovoja in kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Bivalno ugodje se občuti zaradi primerne temperature, svežega in čistega zraka, primerne relativne vlažnosti in optimalne osvetlitve. a) Temperaturno ugodje V pasivni hiši je gibanje zraka počasnejše kot v običajnih zgradbah. Temperature zunanjih sten so na notranji strani sorazmerno visoke, tudi do 20 °C. Ob teh površinah se zrak ne ohlaja tako hitro kot v klasičnih objektih, ko se ob hladni steni spušča proti tlom in potem nad tlemi potuje proti notranji steni, se zopet segreje in pod stropom vrača proti zunanji. Čim večja je temperaturna razlika med površino zunanje stene in zraka v prostoru, tem hitreje se zrak giblje, to pa občutimo kot vlek oz. prepih. Temu se pridruži še sevalni učinek hladne stene, zaradi česar moramo za zagotavljanje temperaturnega ugodja dodatno povišati temperaturo zraka v prostoru. V pasivnih hišah so stene tople, zrak se giblje zelo počasi, zato pri nižji temperaturi zraka občutimo večje bivalno ugodje. Zrak, ki ga v prostore dovaja prezračevalna naprava, se giblje tako počasi, da tega običajno ne občutimo. Sodobne prezračevalne naprave imajo možnosti nastavitve vsaj treh stopenj prezračevanja - minimalno prezračevanje ponoči oz. kadar ni nikogar v hiši, normalno obratovanje v času, ko živimo v objektu, in maksimalno obratovanje v primerih, ko v hišo pridejo obiski ali se morda bolj intenzivno kuha. Prezračevalni sistem ima vgrajene dušilnike zvoka, zato je njegovo delovanje neslišno. b) Sveži zrak Velik del toplotnih izgub v zgradbah predstavljajo prezračevalne toplotne izgube. To pa ne pomeni, da zgradb ne bi smeli zračiti. Prezračevanje je potrebno zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka. Da se obdrži raven CO2 in drugih škodljivih snovi v zraku na znosni ravni, je treba v prostoru vsako uro zagotoviti 25-35 m3 svežega zraka na osebo. To pomeni, da bi morali vsake 3 ure odpreti okna za 15 minut, kar je praktično težko izvedljivo pa tudi izredno neracionalno [Feist, 1998]. Z odvajanjem izrabljenega zraka iz prostora izgubljamo tudi toploto, kar zmanjšuje toplotno ugodje v prostoru in veča zahteve po ogrevanju. Tako je zrak zaradi nezadostnega prezračevanja slabe kakovosti, na notranji strani zunanjih sten zgradbe prihaja do kondenzacije vlage in pogosto do pojava plesni. Standard pasivne hiše zahteva izredno zrakotesen ovoj zgradbe, saj se s tem drastično zmanjšajo nekontrolirane prezračevalne toplotne izgube (v klasično grajenem objektu predstavljajo do 30 % vseh toplotnih izgub). Na ta način pa se skoraj popolnoma prepreči tudi dovod svežega zraka v zgradbo, kar je nedopustno. V pasivnih hišah je zato obvezna vgradnja prezračevalne naprave, ki stalno dovaja v prostore svež zrak. Odpiranje oken tako ni več potrebno, čeprav ni prepovedano. Uporabniki lahko odprejo okno vedno, kadar si želijo. Velikokrat je to potrebno ob številčnejših obiskih ali ko na štedilniku prekipi mleko. Obstajajo tudi pasivne hiše, v katerih kadijo, zato morajo občasno odpreti okna. Morda pa si preprosto želimo slišati pomladno ptičje petje ali nadzorovati otroka na dvorišču. S tem se sicer izgubi nekaj toplote, vendar pa sistem pasivne hiše kljub temu ni porušen. Prezračevalna naprava največkrat obratuje le pozimi, od novembra do februarja ali marca, preostali čas je lahko izklopljena in se hiša prezračuje skozi okna. V pasivni hiši je zrak vedno svež, za kar skrbi t.i. kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zrak prihaja od zunaj in se v prenosniku toplote ogreje s toploto izrabljenega zraka, ki zgradbo zapušča. Sveži zunanji zrak in topli odpadni zrak se pri tem ne mešata. Poleti je možno s takšnim sistemom zgradbo tudi ohlajati. Sveži topli zrak, ki prihaja od zunaj, se ohladi z izrabljenim hladnim zrakom iz notranjosti objekta. Poudariti je potrebno, da prezračevalna naprava ni isto kot klimatska naprava - ta namreč ves čas uravnava kvaliteto istega zraka. Temperaturno ugodje je zaradi dobro toplotno izoliranega ovoja zagotovljeno tudi poleti. c) Relativna vlažnost zraka Najglasnejši so v zadnjem času očitki, da je v pasivni hiši zrak preveč suh. Priznati je potrebno, da niso brez osnove. V pasivni hiši je, posebej pozimi, zrak lahko tudi preveč suh. Do tega pride zaradi intenzivnega prezračevanja. Zakoni fizike še vedno delujejo. Vlažnost zraka (vsebnost vodne pare v zraku) je odvisna od letnega časa - pozimi je bistveno nižja. Relativna vlažnost zraka pa je definirana kot stopnja nasičenja z vodno paro in je odvisna od temperature. Ko se zrak segreje, se relativna vlažnost niža. To se dogaja v vseh objektih. V klasičnih objektih do pojava presuhega zraka ne pride preprosto zato, ker PREDNOSTI PASIVNE HIŠE pozimi ni zadostnega prezračevanja. Dihamo izrabljen, umazan in nekoliko bolj vlažen zrak. Vprašanje pa je, kaj bolj vpliva na ugodje oz. zdravje - suh ali umazan zrak. Tudi sicer so zelo zanimive študije o občutju kvalitete zraka, ki kažejo, da je občutek za vlago v zraku naravnan precej individualno, včasih celo samosugestivno (npr. kadar imajo stanovalci podatek, da je zrak suh, jih to začne motiti precej prej, kot če tega podatka nimajo [Keul, 2010]). Seveda pa tudi v pasivni hiši ni izključeno vlaženje zraka, če slučajno pride do teh potreb. Velik učinek na vlažnost zraka imajo tudi rastline, saj stalno oddajajo vlago. Kvaliteto zraka določa primerna relativna vlažnost, temperatura in odsotnost raznih nečistoč. Preveriti jo je mogoče z različnimi meritvami in raziskavami. Ena od teh so meritve med tridnevnim bivanjem v eni od pasivnih hiš naselja za poskusno bivanje Sonnenplatz v mestecu Grofischonau v Avstriji (2. 11. - 4. 11. 2007) [Zbašnik-Senegačnik, Senegačnik, 2009]. Hiša ima sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in dogrevanje zraka s toplotno črpalko. Značilnosti take prezračevalne naprave s toplotno črpalko so: • zajem svežega zraka iz okolice; • dvostopenjsko filtriranje prašnih delcev, grobi in fini filter; • segrevanje svežega zraka v protitočnem prenosniku toplote z odpadnim izstopajočim zrakom; • dogrevanje svežega zraka s toplotno črpalko; vir toplote za toplotno črpalko je toplota izstopajočega odpadnega zraka po izstopu iz prenosnika toplote; • transport ogretega svežega zraka in zajem izrabljenega zraka po posameznih prostorih z zrakovodnimi razdelilnimi kanali. . Feist, W., (2010): The Passive House - Growth in all dimensions. V: Feist, W.(ur.). 14 111 International Passive House Conference, 28th -29 th of May 2010, Dresden, Passive House Institut Darmstadt, str. 49-54. Feist, W., 1998: Das Passivhaus - Baustandard der Zukunft?. Protokollband Nr. 12, Passivhaus Institut, Darmstadt. Gibanje cen kurilnega olja, 21. september 2010; http://www.olje.net/cene-in-prodajni-pogoji/gibanje-cen-kurilnega-olja/ . Keul, A., (2010a): Energy monitoring and anallysis of user satisfaction in existing passive houses estates in Austria. V: Feist, W.(ur.). 14 th International Passive House Conference, 28th -29 th of May 2010, Dresden, Passive House Institut Darmstadt, str. 43-47. Keul, A., (2010b): Subjective/objecitve temperature/humidity in the Passive House Kammelweg in Austria. V: Feist, W.(ur.). 14 th International Passive House Conference, 28th -29 th of May 2010, Dresden, Passive House Institut Darmstadt, str. 387-392. Letopis 2008: Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/letopis . Mori, M., (2010): The first Passive House in Japan. V: Feist, W.(ur.). 14 th International Passive House Conference, 28th -29 th of May 2010, Dresden, Passive House Institut Darmstadt, str. 227-232. Prva bio pasivna hiša v ZDA http://lowcarbonproductions.wordpress.com/ Trebersburg, M. et al, (2010): Austria House A passive house for the 2010 Olympic Winter Games in Vancouver. V: Feist, W.(ur.). 14 th International Passive House Conference, 28th -29 th of May 2010, Dresden, Passive House Institut Darmstadt, str. 453-458. Zbašnik-Senegačnik, M., (2007): Construction cost comparison between low-energy houses and passive houses. V: 16. Mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 15. do 17. maj 2007, Maribor, Slovenija. Zbornik. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Zbašnik-Senegačnik, M., Senegačnik, A., (2009): Argumenti za izbiro pasivne hiše. V: 18. Mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 12. do 14. maj 2009, Maribor, Slovenija. Zbornik. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Zertifizierung von Verglasungen, Passivhaus Institut Darmstadt www.passiv.de, . Ur.l. RS 42 (2002): Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Ur.l. RS, 52 (2010): Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Ur.l. SFRJ 10 (1987): JUS U.J5.600 Toplotna tehnika v gradbeništvu, Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo stavb. prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik martina.zbasnik@fa.uni-lj.si UL Fakulteta za arhitekturo prof. dr. Andrej Senegačnik andrej.senegacnik@fs.uni-lj.si UL Fakulteta za strojništvo