Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedanja razstava kmetijskih in gozdarskib reči na Duna j i ima vsak den precejšnje število obiskovalcev. Tudi jo hvalijo, da je dobro vrejena in torej dela čast celi državi. Se ve, da dobička ne bode iz nje na nobeno stran veliko. — Češki dež. zbor. v Pragi ni dokončal svojega posvetovanja o spravi in kar stoji z njo v zvezi, vendar pa so posvetovanje mu odložili tje do pozne jeseni. V obče pa le-ta sprava ni na dobrem glasu, mogoče, da še jim splavlje vsa kedaj po vodi. — Da imamo v Gradci c. kr. kmetijsko družbo, to znamo, toda ona skorej ne zna, čemu da jo imamo. Sedaj, ko je že zadnji čas za škropljenje zoper peronosporo, razpošilja še le ona do svojih podružnic naznanilo, da se dobi pri njej nekako potrdilo, vsled katerega pride vožnja ,,galice" pri nekaterib železnicab bolj po ceni. To naznanilo je pač za letos prepozno, za drugo leto pa je prerano. Ali zna se, da vino rase le bolj na slov. Štajarji. — Ni resnica, da razpada osrednji klub v drž. zboru, kakor se to želi od strani liberalcev in štajarski konservativci ostanejo slej, kakor prej v tem klubu. — V (Jelovci imajo novega župana, necega Fr. Gloknerja; prejšnji, Fr. Erwein, ni vzprejel več volitve. No izguba pa tudi dobiček ni velik za mesto vsled te spremembe. — Slov. Korošci imajo sedaj, kakor jih imaino tni, velike skrbi za voljo volitev v dež. zbor. Daj Bog, da bode z njimi sreča! — Na podkovski šoli v Ljubljani začne se dne 1. julija novo šolsko leto. Naj bi tudi iz našib krajev bodili radi mladeniči v le-to šolo! — Na Krško polje pride tudi letos veliko vojakov in to za voljo poskušnjih vaj pri strelivu. — Prva seja v novem občinskem zastopu mesta Gorice je bila čez navado mirna in. potrjene so bile vse volitve brez ugovora. Labe je pač postalo strah, kaj da kje bode, če bodo volitve vselej tako zoper nje. — Zoper peronosporo škropijo po Primorji letos skorej vsi vinorejci. To je dobro in da še bi storili to le vsi! — Tisto gospodo, ki so kričali v zadnji seji v mestnem zastopu v Trstu na slov. moža, g. Nabergoja prav ,,aa debelo," postalo je tega sram in sedaj preklicuje drugi za drugim, da ni storil tega, kar se je pisalo o njetn. Le-to spoznanje je sicer dobro, toda ali se bodo drugikrat vedli drugače? Mi ne upamo tega od njih. — Škof v Djakovaru v Slavon i j i, J. J. Štrossmayer se vrača že domov iz Rima, ne da bi bil, kakor so Madjari želeli, ostal ondi v samostanu. Bili so torej laži-preroki. — V ogerskem drž. zboru so vrgli načrt postave, naj bi še Kossutb ostal državljan avstrijskega cesarstva, pod klop in je to le edino modro, pravično. More biti sreča poslej tudi Madjare pamet, pravo domoljubje. Vunanje države. Iz Rima se poroča, da imenujejo sv. Oče Leon. XIII. poleg treh drugib. tudi škofa v Krakovem, pl. Dunajevskega za kardinala rimske cerkve. Le-ta je brat avstrijskega, ministra za drž. finance. — Crispi, glava vlade italijanske, ima sedaj hudo vojsk6 z možmi, ki so puntarji, kakor je bil Crispi, dokler in kjer mu je to kaj neslo. Le z veliko težavo se jih oteplje in bode le težko, če jib. še premaga. — Francoska vlada misli sedaj z vso resaobo na to, da izpusti iz ječe mladega princa Orleanskega ; boji se pa, da princ ne bode vzprejel od nje pomiloščenja, posebno tačaa ne, ako bi moral iti iz dežele. To pa tirja ravno vlada, kajti princ ji je budo na poti, dokler je na francoskih tleh. — Angleško ministerstvo je prišlo v stisko zavoljo ribljenja na otoku Helgoland. Ribičern ni pustilo v novem času, da bi delali ondi, kakor so doslej imeli navado. Ali njim bi ministerstvo že bilo še kos. toda francoska vlada se poteguje zanje, ker bi sicer fraucozje imeli škode. — V zadnjem tednu se je bil nemški cesar Viljem II. nekaj povozil in je moral vsled tega ostati doma, v biši. Na srečo pa se ni bil težko ranil in mu je sedaj noga že ozdravela. — Bismarck ne vsprejme poslanstva v drž. zboru iu ostane le ud gosposke biše. Mož pač uvideva, da gre tudi brez njega. Nekaj časa je mislil, da brez njega ne pojde srečno v državi. — Ruski car 88 je zahvalil francoski vladi za to, da je prijela v Parizu celo tolpo nibilistov, ki so se pripravljali na to, da bi pri prvi priliki spravili carja ob življenje. — Kaj poreče najvišje sodišče v Sofiji, glavnem mestu B o 1garije, nazadnje k obsodbi puntarja, majorja Panica ? To se še ni izvedelo; mogoče, da še celo stvar preloži na čas, ki bode bolj po godu knezu Ferdinandu, to pa najbrž zato, ker je imela pri strani Rusija svoje roke vmes. — Mladi kralj Srbije, Aleksander I. ima sedaj srečo, da je oče, kralj Milan pri njem, a mati, kraljica Natalija, ne sme sina kralja obiakati ves ta čas, kar je oče Milan na srbakib tleh. To pač ni veselo rodbinsko življenje, — Turs k i sultan je privolil v to, da se atavi več novih železnic v Turčiji, tudi nekaj tacih, ki so v Mali Aziji. Doalej jih ni maral. — V Egiptu, na severu Afrike, ima še ljudstvo raboto in lebko se zna, da je je sito, toda tudi odkupnino zmaga brž težko. Le-ta bode brž precej. — Iz Amerike se poroča, da se je te dni pol železnitnega vlaka vdrlo na necem mostu ter padlo doli v vodo. Ljudi je bilo 13 pri prioi mrtvih, koliko pa si jih je potrlo ude, tega ne izvemo brž nikoli v Evropo.