NO. 176
Ameriška Domovina
0Nlv
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE “$£!5S!
(Došle preko Trsta)
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
PROCES FURLAN-SNOJ-NAGODE. — Ko pišem o tem procesu, seveda ne pišem nikake novice. Vsi listi so že poročali, < kako mora izginiti iz javnega življenja in dela vsakdo, ki ni 100% za sedanji komunistični režim Jugoslavije. Pred Nagodetom, Furlanom in Snojem jih je bi|o veliko postavljenih pred sodišče, da se jih nova “svobodna” Jugoslavija iznebi, in za njimi pridejo še drugi. Toda ta proces je vzbujal v Sloveniji veliko pozornost in bo imel verjetno še velike posledice, zato mislim, da je prav, da vam o njem podam večje poročilo in poudarim najbolj značilne točke. Vse. ga seveda ne zvemo, kaj je bilo na sodišču in kaj poprej v preiskavi. Svet je navezan le na po-
so imenovanim naprednim pri-
ne dobe priznanja
družili tudi bivšega ministra Snoja iz vrst nekdanjih katoliških politikov.
POPREJ “IZDAJALCI,” SE DAJ “VOHUNI.” — Doslej je moralo komunistično časopisje pri vsakem procesu vpiti o “izdajalcih”, sedaj vpijejo o “špi-jonih,” vohunil). O vsakem, ki je proti režimu, je treba povedati najhujše, kar se da izmisliti.
OBTOŽENCI so bili: Inž. Črtomir Nagode, Ljubo Sire, inž. Leo Kavčnik, dr. Boris Furlan, profesor Zoran Hribar, Angela Vode, Metod Kumelj, Pavla Ho. čevar, Svatopluk Zupan, Bogdan Stare, Metod Pirc, Vid Lajovic, Franc Sire, Elizabeta Hribar. Končno je pridružen Franc Snoj. POGLAVITNI GREŠNIK naj rocila komunističnih listov in ti bi bil inž. Črtomir Nagode. On
seveda morajo pisati za režim.
KDO SO OBTOŽENCI. — V začetku je bilo 14 obtožencev. Vsi so vzeti iz vrst inteligence, ki se je oddaljila od praktičnega katoličanstva in se bala v svoji naprednosti, da bi jo kdo imenoval, recimo po kranjsko “klerikalno.” Prej so pri vsakem procesu udarjali po izdajalski duhovščini,. sedaj ni bilo med novimi sovražniki režima nobenega duhovnika. Ob koncu procesa
je gradbeni inženir in je predaval na ljubljanski tehniki. Med vojno je napisal dobro razpravo o Trstu, ki jo je poslal jugoslovanski vladi v London, da na njeni podlagi brani slovenske pravice do Trsta. Tudi sicer je bil celo vojsko v zvezi s Slovenci v emigraciji in pošiljal poročila za zaveznike.
“STARA PRAVDA.” _ Večina obtožencev je obenem z Nago-
__________(Dalje na 3. Btranli
I Predsednik Truman se
je predsednik Truman prisostvoval tukaj slavnostim v po-čast 125-letnice neodvisnosti Brazilije. Milijon naroda se je udeležilo slavnosti. Predsedniku Trumanu so prirejali povsod živahne ovacije.
Popoldne se je pa predsednik
Do 250,000 naroda ga je poslušno na trgu Sv. Petra v Rimu
Rim. — Na trgu Sv. Petra v Rimu se je v nedeljo trlo naroda, ki je prihitel, da vidi in sliši poglavarja katoliške Cerkve, ki je govoril izpred vrat cerkve Sv.
Petra.
Papež Pij je apeliral na ves katoliški svet, naj zbere vse svoje moči, dn brani krščanske prin- ijal predsednika.
Truman podal na bojno ladjo,člani Garibaldijevih brigad je Missouri. Taje oddala 21 stre-j paradiralo pred Togliatijem in lov v pozdrav, nato pa dvignila drugimi komunističnimi vodite-sidra ip odplula proti Zed. državam. Na obrežju se je trlo naroda, ki je živahno pozdrav-
cipe in da se bori proti tistim, ki skušajo izpodkopati temelje katoliškega življa.
“Sedanji trenutki,” je svečano izjavil Pij XII., “so izredno resni in akcija je potrebna takoj. Svet je razdeljen v dve nasprotni fronti na verskem in moralnem polju.”
Papež ni specificiral, kateri sta tisti dve fronti, toda iz njegovih besed je bilo jasno, da ima v mislih brezverski komunizem kot direktnega sovražnika duhovnemu življenju človeške družbe.
Papež je ob tej priliki zopet poudarjal stališče cerkve v socialnem vprašanju, kateremu ne more ugovarjati noben pošten socialist. Poudarjal opetovano, da je cerkev absolutno proti neenaki razdelitvi bogastva, kadar je to v rokah primeroma male skupine ljudi, ki poseduje neizmerno bogastvo, dočim so široke mase ljudstva obsojene v uboštvo in v ekonomske razmere, ki niso vredne človeka.
Kot trdijo poročila, bo vzelo ladjo 13 dni, da pripluje domov. Predsednik je tudi na ladji v neprestanem stiku z Wash-ingtoaom- potom radijskega telefona.
Dognali bi radi, katera krava da več mleka
Baton Rouge, La. — Na Louisiana državni univerzi skušajo dognati, če da vroča ali mrzla krava več mleka. Odbrali so nekaj krav, ki jih tik pred molžno oblijejo z mrzlo vodo, dočim so druge zunaj na soncu. Rezultata še niso dognali. Ko dobi čada pršno kopel, mora stati v senci, drugače se ne shladi.
Rim. — Dpčim je bila zbrana na trgu sv. Petra v Rimu naj. večja množica, ki je še kdaj po. slušala papeža ter mu prirejala vdanostne ovacije, je bila zbrana druga velika skupina v Modeni, kjer je poslušala Palmira Togliatija, vodjo komunistov.
Ta je v svojem govoru napovedal boj ministrskemu predsedniku de Gasperiju rekoč:
“Mi imamo 30,000 dobro oboroženih partizanov na razpolago in če nam vlada ne da kmalu dokazov o svojih demokratskih namenih, bomo šli v boj, ker le z orožjem bomo dosegli prave uspehe.”
To je bilo prvič, da je komunist Togliati grozil, da bo s silo strmoglavil vlado premierja de Gaperija. Dozdaj komunisti in njih zavezniki socialisti niso skrivali, da je njih namen priti na krmilo, toda so vedno poudarjali, da hočejo to doseči na demokratičen način. Zdaj je pa Togliati priznal, da ima italijanska komunistična stranka za seboj oboroženo silo.
Značilno je bilo to, da je bil navzoč ob tej priliki tudi Lue-gi Longo, ki načeljuje italijanskim partizanom.
Ker še ni dva meseca od tega, kar je bil Togliati v svoji-lastni stranki pri o’
Stric Sam je začel pometati
New York. — Justični oddelek ameriške vlade je zašel z akcijo, da ee deportira iz dežele dva unijska uradnika. Nista ameriška državljana in vlada ima na rokah dokaze, da sta bila aktivna pri organizaciji, ki hoče s silo zatreti sedanji sistem vlade v Zed. državah. Z drugo besedo: sta aktivna komunista. J To je šele začetek! Justi-čni oddelek takim, osebam vzame lahko tudi ameriško državljanstvo, če še jim tako delovanje dokafe, ker so prelomile prisego, dano Zed. državam ob prejemu državljanstva.
Amerižki rablnec prijet, ker je hotel bombardirati London
Tajna židovska organizacija v Franciji je hotela maščevati Žide
Pariz. — Francoske oblasti so aretirale ameriškega ra binca (židovskega duhovna) in osem drugih oseb, ki so nameravali vreči z letala na London 10,000 letakov in doma izdelane bombe.
Ime rabinca je Baruch Korff, star 33 let, rojen v Rusiji in naturaliziran ameriški državljan.
Kandidat Edward L. Pucel ima pogoje, da bi bil dober župan
Odkar je Edward L. Pucel v javnem življenju, je deloval vedno za izboljšanje mesta Clevelanda. Dejstva sama govore in ga priporočajo.
Leta 1921 mu je umrl oče, ko je bil Eddie star 14 let. Da je pomagal materi vzdrževati številno družino, si je Eddie poiskal delo. Tako je pridno delal in nosil materi denar, obenem pa pohajal v večerno višjo šolo. Graduiral je iz Fenn kolegija v električnem inženirstvu.
Leta 1936 je kandidiral za mestnega odbornika v 10. vardi. Bil je izvoljen in zatem ponovno izvoljen v letih: 1937, 1939, 1941, 1943 in 1945 z ogromno večino glasov.
V teh letih, odkar zastopa 10. vardo v mestni zbornici, si je pridobil srca meščanov v svoji vardi in splošno vsega mesta. Ljudje so kmalu uvideli, da je Pucel posvetil ves svoj čas mestnim problemom ter gledal zlasti, kako bi pomagal delavcu in preprostim slojem sploh.
Za blagor mesta in meščanov se je boril, ko je bil načelnik številnih mestnih odsekov. Ker je bil na delu za blagor ljudi, se je zameril mnogim političnim bossom, kar mu pa prav nič ne krati spanja.
Vsi ameriški časopisi brez izjeme priznajo, da je Pucel eden najbolj pridnih mestnih odbornikov.
Mr. Pucel jeoženjen in živi s svojo ženko Loretto in dvema hčerkama na 1376*E. 49. St., v mali, skromni hišici, katero je kupil leta 1943 za borih $2,600.
Županski kandidat Pucel je sin preprostih slovenskih naseljencev, ki je živel od mladega v skromnih razmerah, zato pozna položaj delavca in preprostega človeka bolj kot vsak drugi kandidat. Ako bo on župan, bo mesto dobilo izboljšave zlasti v krajih, kjer stanujejo delavski sloji, ki so bili dozdaj vse preveč zanemarjeni in prezirani.
Gasperija, žhači
zadnja izjava, da se je ali vdal pritisku stranke, ali pa je sam prišel do prepričanja, da se de Gasperija ne more drugače spraviti od vlade kot s silo. Mesto Modena je glavna postojanka komunistov in več tisoč partizanov, ki so bili prej
ke in bombe nad angleško prestolnico.
Z rabincem zaeno je bil aretiran Reginald Gilbert, bivši pilot v ameriški armadi in Judith Ro-senberger, tajnica madžarskega rodu. Gilberts so pozneje izpustili. V nekem stanovanju so našli več bomb domačega dela.
Na letakih, ki naj bi jih meta-
UAJ BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV 8 KAKIM DOLARJEM
Iz Togliatijevega govora je zvenelo sovraštvo do Zed. držav, čeprav jih z besedo ni o-menii.
Praznovanje v Moskvi je stalo 20 milijonov
Moskva. — V nedeljo je praznovala Moskva 800-letnico obstoja. Priprave za ogromne in razkošne slavnosti so stale, kot poročajo, na $20,000,000.
jih dajovlaborlfte
Bili so burni prizori, ko so morali nekatere s silo nesti z ladje
Hamburg. — Včeraj so Angleži izkrcali z ladje 1,200 Židov, jih naložili na vlake in odpeljali linad London, je bilo tiskano v taborišče Poppendorf. Danes imp. “nni-rt ,, „„nWin i.rpni« - ln Jutri bosta pripeljali še dve drugi ladje ostanek 4,300 Židov,
ime: “Borci za svobodo Ilraela.’ Zarotniki pripadajo tajni židov-
ski orvanizaciii “Stern ” ki se katere 80 angleške oblasti Pre-hnče maščevati nad Amrleii ker str<*le’ ko 80 se hote,i naskrivaj
vtihotapiti v Palestino.
Te Žide so naprej odpeljali na obrežje južne Francije, kjer so jim ponudili streho. Toda Židje niso hoteli na suho. Nato so ladje odplule proti Hamburgu, kjer so jih včeraj izkrcali iz prve ladje.
Pri tem je prišlo do burnih prizorov, ko so se nekateri upi; rali iti ^ ladje. Vpili so, da je tako postopanje prav po Hitlerjevem sistemu. Nekatere so morali vojaki nesti z ladje, ker sami niso hoteli. Vendar do kaj hujšega ni prišlo.
hoče maščevati nad Angleži, ker ne pusti Židom v Palestino. --------------o----—
Firma bo zgradila plavž v Čile
Milwaukee. — Allis-Chalmers Mfg. Co, je napravila pogodbo za zgradbo plavža za topljenje bakrene rude v republiki čile. Stavba bo stala $2,225,000.
Virginia Walton Brooks (leva na sliki) 14 let stara dijakinja iz Memphis, Tenn. in Mr. in Mrs. Berry B. Brooks, ki so bili na lovu v Keneya koloniji v Vzhodni Afriki. Virginia se postavi s svojim lovskim plenom, ki ga vidite na sliki. Kaj pravite jagri, ali ni to lovska sreča? Poleg tega je Virginia sklatila tudi enega slona.
S potopljene ladje bodo skušali dobiti zlato
Sydney, Avstrija. — Tukaj se je formiral sindikat, ki bo opremil potapljače, da dvignejo zlato s potopljene ameriške ladje. Ime ladje je General Grant, ki se je potopila v viharju leta 1866 ob otoku Auckland, 289 milj južno od Nove Zelandije. Na ladji je baje za $10,000,000 zlata.
Včeraj zjutraj je šel John Cergol popravljat svoj avto, ki mu je že več dni nagajal. Čez nekaj časa ga je šel klicat k zajtrku njegov sin Arthur, pa ga je našel v nezavesti: Poklicali so naglo požarno hrambo, ki ga je skušala s umetnim dihanjem spraviti k zavesti, pa je bilo že prepozno — čez nekaj časa je izdihnil od strupenega plina. Pokojni je hotel z avtom na trg, da nakupi potrebščine za mesnico, ki jo je kupil pred tremi tedni na 105. cesti. Več kot 10 let je bil zaposlen kot mesar pri Modicu na 156. cesti.
Bil je star 46 let in je stanoval na 45 E. 217. St. Tukaj zapušča soprogo Mary roj. Čermelj, sina Arthurja in 8 mesecev starega Allana, brata Josi> pa in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vatolje, fara Rodik, kjer zapušča brata Franceta in Leona, ter sestri Marijo in Antonijo in veliko sorodstva.
Tukaj je bival 25 let in je bil član št. 53 SNPJ ter mesarske unije 427. Pogreb bo v četrtek pop. ob 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. .cesti in na Lakeview pokopališče. --------------o------
Kazen radi udhotaplje* nega blaga v Italijo
Rim. — Na brazilskem parniku Santarem so našli eno tono sladkorja in 32,000 cigaret. Ladijski kapitan je moral plačati $11,430 kazni.
Razne drobne novic« b Clevelanda in te okolic«
Le kdaj bodo zrele—
Na vrtu pri Mr. in Mrs. Joe Sila ter pri Dolinarjevih na Vinyerad imajo figova drevesa, na enem je 21 sadežev, na drugem 13. Kadar bodo zrele, so jih obljubili poslati našemu uredništvu. Malo kasni so ž njimi, bi mislili, ker božič bo kmalu tukaj. No, bomo videli, kakšne bodo, je rekel naš France s hriba.
Bilo srečno—
Mr. in Mrs. Frank Baraga, solastnik "Three Corner Cafe,” iz 7702 Lockyear Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Marie z Mr. John Oblakom, sinom Mrs. Mary Oblak iz 15220 Saranac Rd. Poroka bo v četrtek 10. sept. ob 10 dop. v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Iz bolnišnice—
Mrs. Caroline Šorn se bo jutri povrnila jz bolnišnice. Do sobote bo ostala pri svoji hčeri na 6036 St. Clair Ave. potem bo pa na svojem domu, 717 E. 232. St., Euclid. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 18 S2Z vabi na aejo nocoj ob 7:30 ■
Pozdravi iz Willarda—
Pepca in Tone Eisenhardt iz Loraina, O. ter Debevčevi: Tone, Mary, Bob, Frank, Ralph in Ray — pošiljajo naj lepše pozdrave iz prelepega Willarda, kjer sta Eisenhardtova na počitnicah. Seveda smo jim nekoliko nevošljivi.
Vesela vest—
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joe Urbas iz Loraina in jim prinesle krepkega fantka prvorojenčka. Materino dekliško ime je bilo Alice Kmet iz znane Kmetove družine, 3922 St. Clair Ave. Srečni ata je pa sin poznane Urbasove družine iz Loraina. Mrs, Ana Urbas je tako vnovič postala stara mama. Čestitke!
Na operaciji—
Miss Vida Kmet iz 3922 St. Clair Ave. je srečno prestala operacijo v Charity bolnišnici. Obiski so že dovoljeni.
Važna seja—
Odbor za nedeljsko prireditev S2Z bo imel jutri večer ob j7 sejo v šoli sv. Vida. Pridejo naj vse odbornice, posebno pa nadzornice, ker se bo pregledalo račune na prireditev in ugotovilo čisti prebitek.
TA MESEC JE POSVEČEN V CLEVELANDU ZA VARNEJŠI PROMET NA CESTAH
Clevelandski župan Tom A. Mesto Cleveland hoče biti med
Burke je proglasil dneve od 8. do 30. septembra za večjo varnost pri cestnem prometu. Vsak meščan je pozvan, da v teh dneh posveča posebno pažnjo, najsi bo, kadar vozi avto ali da gre preko ceste. Z povečano pazljivostjo bo manj prometnih nezgod, manj nesreč.
večjimi ameriški mesti prvo, ki bo lahko reklo,, da je tukaj najmanj prometnih nezgod. Vozniki naj bodo previdni in vljudni drug do drugega in do pešcev, pe-šči naj bodo pa previdni, kadar gredo preko ceste in naj se ozirajo na policijske varnostne odredbe, kar bo samo njim v korist.
SLOVENSKA ŽEN-SKA ZVEZA JE IME-LA LEP USPEH
Nedeljska prireditev cleve landskih podružnic v SDD na Recher Ave. je bila ogromen uspeh, kot nam poročajo. Udeležba popoldne pri pikniku je bila nad vse pričakovanje velika tako, da bo gmoten uspeh zelo lep.
Ob tej priliki sta imela zelo značilne govore: misijonar Alojzij Rupar in p. Mirko Godina, ki je prihitel na prireditev iz Carey, O. Prieditve so se udeležili tudi: g. kanonik Oman, Rev. Slapšak, Rev. M. Jager in Rev. A. Merkun iz Barbertona.
p J	[TKH-Oli-HI

-HO VI '

(JAIOS DKBBVBC. Mltor)
—	MM	amtmt t, OM*
itnntew. BUMtyi and Holiday«___
pal 32. vardo. Volite, kakor mislite da bo prav, ampak VOLITE! Ne ostanite na volivni dan doma in ne prepuščajte volitev drugim, da bodo izbirali kandidate za vas. »
In ne pozabite, da je vaš kandidat za mestnega župana naš rojak, sin preprostega slovenskega naseljenca, EDWARD L. PU-CEL!
ščili “učence,” ko vendar imamo v naših vrstah strokonjaka, ki bo prvi dan po izvolitvi vzel v roke kladivo in dleto, katero je odstavil v državni zbornici in
NAflOČJNINA:
Za Ameriko o* leto »1.00; M Cleveland In Kanado PO poiti M ono leto $800.
Za Ameriko pol leta $4.00; ta Cleveland lo
po poku Četrt let« $2.70.
Za Clvealand In okoUoo BonasMaMb: oelo leto $100. pol leta M*. leta $M0. PoaameiD« Iterllk« »tan« 6 oentor.
IM 11	11 > »»♦$$$$»»♦$$♦*♦* 11II ill W11 »♦♦♦»*»
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATB8:
j United Btatet	P« »•«: Olerdaad and
1 oanada In mali $8.00 per ]«ar.
U a $400 tor 8 montm. Cleveland and Ca-, nada by mali $400 tor 6 months.
1 U B. $280 for 3 months Cleveland and Canada bv mali $2.18 for 3 months.
Cleveland and suburb« by Carrier HIM per year, $4.00 for 0 months, $280 for $ months. wnSi copies 8 cento each.
■stored as secand-chue matter January 0th 1008. at the Poet Offloe at Cleveland. Oblo, under the Act of March 3rd 1810.
»88
No. 176 Tues., Sept. 9, 1947
klesal tako, da bo prilagoden^ prinesli s seboj sovraštvo do wtaSi’m intnro. HnHnvniknv in do cerkve. Ta-
44« i * m»n 1111 n *m*++**++++****+*4	i *»»++++++
Predstavljamo slovenske kandidate za razne urade
V	torek 30. sept. bodo primarne volitve v Clevelanud. Takrat bodo registrirani državljani izbirali kandidate za mestno upravo. Med županskimi kandidati je letos na glasovnici tudi naš odlični rojak Edward L. Pucel, ki že šesti termin uspešno^ zastopa 10: vardo v mestni zbornici. Radi njegovih velikih zmožnosti in dobrega vpogleda v mestno administracijo, radi »jegove izredne marljivosti, krepostnega značaja in njegovih borb za boljši položaj — vse to ga izredno dobro kvalifirira kot dobrega
mestnega administratorja.
* * *
V	23. vardi, v osrčju, slovenske naselbine, kandidira za mestnega odbornika naš energični, delovni in značajni mlad mož, Ed-tfard J. Kovačič. To je pri teh volitvah edini mestni zastopnik, ki kandidira za ponovno izvolitev brez vsakega opozicije. S tem mu je dala varda najlepše priznanje za njegovo delo v mestni zbornici.
V 32. vardi kjer je tudi lepo število slovenskih glasov, kandidira v mestno zbornico 5 naših rojakov in sicer: William M. Boyd, John A. Fakult, Jnseph Poznik, John Rožanc in Anton Vehovec.
Naši volivci-dobro poznajo vse in bodo gotovo glasovali za tistega, ki ga bodo smatrali za najbolj popularnega in za najbolj zmožnega za urad mestnega odbornika. Naj na tem mestu v par besedah predstavimo te kandidate, državljani naj pa sami izbi-. raio meA njimi. Tista dva, ki bosta dobila v primarnih volitvah 30. sept. največ glasov, bosta šla v dirko za izvolitev pri volitvah 4. novembra.
JOSEPH POZNIK je hišni posestnik na 161. cesti, vogal Trafalgar Ave. Kot kandidata smo ga že videli trikrat: enkrat za mestnega zastopnika, dvakrat v državno legislature. Vsakikrat je prejel lepo število glasov, a premalo za izvolitev.
JOHN ROŽANC je bil svoje čase trgovec z modnim bagom na Waterloo Rd„ zdaj je prodajalec zemljišč in zavarovalnine. Stanuje v svoji hiši na Lucknow Ave. Mnogo se udejstvuje v politiki in je že več let vardni vodja 32. varde. Bil je organizator Slovenskega demokratskega kluba 32. vafde. Je lojalen demokratski stranki za okraj Cuyahoga in radi tega ni odprto podpiral kandidature guvernerja Lauscheta lansko leto. O Rožancu vemo, da je priden in vztrajen, ki želi priti v mestno zbornico ne iz potrebe, ampak iz veselja do političnega dela.
ANTON VEHOVEC je znan vsakemu v 32. vardi, prvič, ker že dolgo tam prebiva in ker je bil že zastopnik te varde v mestni zbornici. Prva dva termina je bil zelo priden, v zadnjem je pa precej popustil; Zdaj pravi* da bo zopet mož na mestu, če bo izvoljen. O njem vemo, da je poštenjak od nog do glave in silno energičen, kadar hoče kaj doseči. Kot preprost delavec je bil vedno za izboljšanje delavskega položaja. Prošlo leto smo mu zamerili, ker se je odtegnil vsaki kampanji za izvolitev Lauscheta guvernerjem.
JOHN FAKULT je rodom Slovenec, po poklicu odvetnik in stanuje na 18811 Kildeer Ave. Svoj urad ima na 960 E. 185. St. Je še mlad človek in zelo nadarjen. Radi svojih študij in borbe za vsakdanji obstanek, se dozdaj ni mnogo udejstvoval v javnem življenju, vsled tega splošno ni dosti znan. Bil bi pa gotovo zelo dober zastopnik v mestni zbornici.
WILLIAM M. BOYD je naš spoštovani brat Hrvat, več terminov v državni legislaturi, najprej kot poslanec in potem kot senator. Prošlo leto je kandidiral za kongresnika proti republikancu George Benderju in je bil poražen v republikanskem političnem plazu, kjer je podlegel tudi guverner Lausche.
Mr. Boyd nam je bli vedno na uslugo, kadar smo iskali pri njemipomoči za kakšnega našega rojaka. Leta 1936 se je v državni legislaturi boril za brezposelno zavarovalnino, ki jo je tudi izvojeval za delavca. Predlog, znan pod imenom “Boyd BiH” je absolutno njegovo delo in vsak, ki je ali bo prejemal 24 tednov brezposelno odškodnino, ne da bi v to prispeval kak svoj cent, mu je lahko hvaležen.
Njegovemu delovanju v državni zbronici smo pazno sledili in videli, kako se je vedno potegoval za malega človeka, kako je deloval za graditev bolnišnic in sirotišnic, otroških zavetišč in koliko je pripomogel, da se je končno država zganila in začela s programom, da reši obrežne kraje ob jezeru Erie pred Uničevanjem in izpodkopavanjem zemlje. V naših očeh je res pravi ljudski zastopnik in če bo izvoljen v mestno zbornico iz 32. varde, se od njega lahko mnogo pričakuje. Njegov možat nastop in njegovo znanje v legislativnih postopkih mu bo v veliko pomoč pri dosegi zahtev za mesto in za svojo vardo.
Od njega je bilo zlasti lepo zadnjo leto, ko je tako nesebično in neumorno deloval za izvolitev guvernerja Lauscheta. Med tem, ko so se drugi skrivali, ali pa stali malomarno ob strani, je šel Boyd Lauschetu na pomoč z vso iskrenostjo po vsej državi Ohio.
Naši državljani v 32. vardi naj izbirajo in volijo po svoji uvidevnosti. Volite za tistega, ki bo po vaši sodbi najbolje zasto-
Razno iz La SaDe
LaSalle, 111. — Da, v mesecu avgustu smo se jako pekli, ker je sonce pripekalo da je bilo vroče kot pri cinkovi peči. Tudi ta mesec je še prilično precej toplo, a vendar je vsaj ponoči hladno. Kakor se sliši, bo prva setev koruze v teh krajih še precej lepa, druga setev je pa uničena vsled vročine.
Premogarji so se zopet vrnili pa delo 2. septembra daleč doli pod zemljo, ampak črni premog se je pa precej podražil.
Pikniki so po večini že zaključeni za to sezono. Precej jih je bilo in tudi precej piva je steklo po suhih grlih, pa naj bo že kakor hoče luštno in veselo je pa le bilo v senci hrastovi.
Zadnji dan avgusta sta prišla v La Salle na obisk Mr. Frank Widic, gl. tajnik DSD iz Jolieta, 111. in njegov brat Mr. Joseph Widic. Obiskala sta več ožjih prijateljev in društvenih sobratov, za kar jima prav lepa hvala.
Pri družinah Mr. in Mrs. Joe Bratte in Mr. in Mrs. August Bratte sta bila na obisku Mr. in Mrs. Joseph Slapničar iz Jolieta, 111., kjer je Mr. Slapničar že več let kamnosek, le malo bolehen je zadnje čase, a upamo, da se Mr. Slapničar kaj kmalu in dobro pozdravi in da bo še marsikateri spomenik obdelal za na grob ranjkih.
Dalje je prišel na obisk k svojcem iz velike Chicage Michael Kobav, naš nekdanji vnet sope-
mežnar Mr. Anton Baznik in sicer na 2, septembra, ko mi je prinesel pol mernika prav žlahtnih hrušk, ki so zelo dobre, da se sedaj Tone sladka z njimi. Hva la lepa, Mr. Baznik!
Vsem slovenskim rojakom moje najlepše pozdrave, listu pa ve liko novega naraščaja.
A. Strukel, zastop. ------o------
Kaj je potrebno v 32. vardi?
staro domovino.
Med nami farani, ki smo imeli vsaj dobro voljo za podpiranje cerkve, so se nahajali pa še taki, ki so že is domovine
Državljani v 32, vardi se u-pravičeno vprašujejo po vzroku, čemu je njih varda pri mestni administraciji zapostavljena in dobi komaj slabo četrtino tega, kar ji gre po davčni moči in njeni velikosti. Ceste, javne naprave, kanalizacija, jezersko obrežje, razsvetljava in varnostna protekcija je na zelo nizki stopinji, ne da omenjamo zelo veliko zanamarjenost pri pobiranju smeti in odp,adkov. Tudi pri transportaciji bi se dalo veliko izboljšati in praktično urediti, če bi zastopstvo varde k temu vprašanju posvečalo dovolj pažnje v korist' splošnih interesov. Nikake časti in ugleda ne delajo naši na-slebini zanemarjeni “Scrap Yard-i,” ki so ob glavnih cestah in osrčju našega naselja. Pod kupi teh odmečkov se redi razna golazen, katera sili v hiše bližnjih stanovalcev in poleg škode; ki jo povzroča na imetju tudi ogroža človeška živi je-
naši potrebi in npšim interesom. Kratko rečeno, 32. varda potrebuje v mestni zbornici Willaim Boyd-a, prejšnjega državnega senatorja in sedanjega kandidata za mestnega odbornika 32. varde. Njegova izredna nadarjenost, bogate državnozborske iskušnje in njegova dela so nam porok, da bo William Boyd eden najboljših legislator jev v mestni zbornici. V torek 30. sept. naj gre slednji naš glas njemu, če nam je pri srcu naša 32. varda, nje napredek in težko plačani davki, kijih prispevamo za vzdrževanje mesta.
Boyd for Council, 32nd Ward Campaign Committee. -----------o------
Govor Anton Grdine
ki ga je imel v imenu faranov sv. Vida ob priliki prireditve v počast Msgr. B. J. Ponikvarju
'vuu“,>	j*	nja. Tudi to veliko zlo bi se da-
laza obisk. Iz daljne Pueblo, ’	kletno m
___________ ialjne Pueblo,
Colo., pa sta prišla na obisk Mr. in Mrs. Avgust Kramaršič. Obiskala sta Jenko brate, Mr. in Mrs. Joe Mauser, mater in očeta in več svpjih prijateljev. Mrs. Kramaršič je bila pred leti tudi pevka kora sv. Roka.
Prav vesela sta obiskala svoje ožje prijatelje, brate in sestre Mr. in Mrs. Frank Bregar iz Chicaga, 111. v spremstvu Mr. in Mrs. Johna Foly, naših mladih trgovcev na prvi cesti. Ti vsi so obiskali vašega Toneta na hribu na Delavski dan. Hvala vam rojaki in prijatelji!
V spremstvu Mrs. Joe Baznik je obiskala svojega starega so-pevca Mrs. Charly Ostrovski in mali sinko. Hvala Nežka za obisk. Vsi pevci kora sv. Roka se te še prav dobro spominjamo, ka-
no odpraviti, toda absolutno pa lahko sanitarno urediti, če bi zastopstvo varde pri mestni administraciji zahtevalo.
Današje praznovanje ima res velik pomen. Farani prirejamo svojemu župniku, rekel bi nekakšno zaupnico. To je opisala Mrs. Marinko v petkovi številki Ameriške Domovine sijajno lepo, da jaz z mojimi neokretnimi besedami niti blizu ne morem. Torej naj velja, kar je napisala Mrs. Marinko. Tudi sam sem nameraval parkrat nekaj napisati o pomenu tega praznovanja, toda vselej, kadar sem pričel pisati se je oglasil nekdo in rekel: “Ti hinavec hinavski ti. .“ Potem sem pa kar takole napisal od srca do srca:	“Duhovniki so eno, mi
faran; smo pa drugo. Če si pri njemu se mu ližeš, če si pa za njim ga pa grizeš.”
O, kako radi kaj slišimo iz župnišč ji, če je kaj takega! da se ne bi slišalo povsem v lepi
duhovnikov in do cerkve. Taki so mnogo škodili, da ni naš narod tukaj postal splošpo veren kakor v naši stari domovini.
Tako je bila borba napram cerkvi in duhovnikom med nami že od začetka našega naseljevanja. Ta boj so pa z vero in požrtvovanjem vodile verne in stanovitne družine, katere so z duhovniki in ostalimi farani roka v roki napredovale.
Šola, rečem farna šola, jim je prišla pozneje na pomoč. Naša farna šola je bila podlaga, da se je začelo po ameriški v-zorni navadi vzgajati otroke naših družin v farnih šolah, kjer so čč. šolske sestre vzele veliko, važno in najnujnejšo nalogo za versko vzgojo otrok na svoje rame. Duhovniki, župniki šo v tem dobili izdatno pomoč. Od tedaj se je pričela boljša doba v pogledu vere, v družine se je vpeljalo boljše versko življenje.
Seveda pa so med nami ostale še dalj časa stare in slabe navade, kot pritoževanje nad gospodarstvom, zdaj nad enim zdaj nad drugim duhovnikom; ta ni dober, oni bi bil boljši itd
duhovno življenje štirih ali petih naših fara. Odmev iz Clevelanda se širi daleč v druge naselbine. In ker imamo obenem še svoj dnevnik Ameriško Domovino, brez katere bi v sedanjih časih bilo nemogoče o-stati prj resnici in bi ne vedeli za vse gorje, ki se godi našim bratom in sestram ter drugim katoličanom širom sveta.
Zlo in zlobna propaganda tako vplivajo na ljudstvo, da se je le z največjo odpornostjo in pozornostjo mogoče še držati resnice. Srečni smo, da imamo tak svoj dnevnik. Tako vidimo iz vsega tega, da kar se je ohranilo verskega in dobrega življenja in napredek fara, je bilo to doseženo po stanovitnih vernih družinah, ki so roka v roki sledile duhovnikom kot svojim voditeljem.
Prečastiti gospod slavljenec in ostali duhovniki! Mi, farani, se zavedamo vašega odličnega in povsem častnega stanu, vašega sodelovanja in odgovornosti. Mi se zavedamo in se čutimo srečne, da smo udje sv. Cerkve in kot taki tudi srečni, da smo člani naše sedaj lepo napredujoče fare, katera je med prvimi in bo tudi ostala med prvimi v čast in ponos vernega slovenskega naroda.
Za vaše delo, prečastiti mon-sinjor, za ves trud z nami in na-* Šimi družinami, se vam danes
Saj pač sami veste, kakšni jz dna srca vsi zahvaljujemo in
smo.
Vsemu temu je glavni vzrok nepoznanje tukajšnjih verskih, in cerkvenih običajev in drugi vzrok — nezaupnost in nespoštovanje do, duhovnikov. Pri tem pa ne smemo pdzabbiti da so se z nami naselili v Ameriko tudi zlobni, veri in duhovnikom sovražni borci, ki so se tukaj takoj v začetku prvih let organizirali za protiversko propagando s svojo protiversko literaturo.
•želimo, da bi vživali sad svojega dela med nami še mnogo, mnogo let! Mi se vas bomo spominjali v molitvi in či pa se spominjajte tudi nas. Bog živi vas, Bog živi vas!
------o-------
Katoliški svetniki junald filmov
Na Francoskem so pričeli $ snemati film iz življenja sv. Vincencija Pavlanskega, velir Ustanovih so si svoje1 kega apostola in delfivca kih
časopisje, da so svoj cilj lažje dosegli in sovraštvo do cerkve in duhovnikov lažje javno pro-
luči vzornega duhovnika. V pagkali. girili so razna obreko-župnišču mora biti vse v naj- ,—	li.iHatvo
lepšem redu, pa naj bo z gospo-
I darstvom ali drugače. Vsak Zgornjemu vprašanju: “Kaj faran hoče biti zadovoljen po svojem mnenju, če tega ni, po-
““ ish—
n0 in veselo,	j Predraga je šola za nas davko-;mislil, ko bom zaslužil par sto V Clevelandu smo srečni, ker lezm, radi nesrečne ljubezni in
Najboljpa me je iznenadil naš ! plačevalce, da bi si lahko privo- dolarjev, se bom vrnil_nazaj v imamo tako dobro organizirano radi strahu pred kaznijo.
je potrebno 32. vardi?” je odgovor : dobrega mestnega odbornika, ki ima energijo, zmožnosti, prakso, nastop in zakonodajna iskustva. Naša varda je imela že dovolj učencev v mestni zbornici, sedaj je čas, da dobi v mestno zbornico moža, kateri ne bo en termin iskal klopi, kje bo sedel in v celem terminu šele pričel spoznavati panoge mestne administracije. 32. varda rabi moža, ki bo takoj stopil na noge in takoj zahteval pravice za one, ki jih v
tem pa podpirali ne bomo itd. itd. O, kako radi kaj rečemo zoper gospodarstvo in ravnanje župnikovo.
Ako primerjamo sedanje čase s časi in razmerami prvih let naše fare, najdemo* zelo veliko razliko — spremembo. Dospevši v Ameriko siromašni in da bi redno podpirali cerkev, nam ni šlo v glavo; kajti tega tudi iz domovine nismo bili'naučeni, da bi dali 50 centov na mesec, kar so župniki tiste ča
vanja duhovnikov in ljudstvo javno odtujevali od cerkve. — Kdor je hotel iti v cerkev ob nedeljah, je moral biti že res odločen katoličan.
Tisti, ki so kljub temu hodili V cerkev, so bili javno zaničevani in poniževani od liberalnih dopisnikov. Tako daleč so v prvih letih naseljevanja vodili propagando veri in Cerkvi sovražni odpadniki. Temu nasproti pa so se odločno ustavljali, ustavljale naše katoliške družine s svojimi duhovniki vred, ker je prišla na pomoč šola s katoliško izobrazbo, ker
mestni zbornici zastopa. Naša!se pričakovali. To se nam je varda rabi moža, ki je dober za-1 zdelo več kot preveč, kajti za konodajalec in ki je v preteklo- j služili smo malo in večina od
ščanske dobrodelnosti, ustanovitelja. družba misijonarjev.
lazaristov in usmiljenih sester.
Francoski filmski režiser Brede
sou pripravlja film o sv. Ignaciju 'Lojolskem, ustanovitelju Družbe Jezusove. Film “Sveta sodržavljanka,” ki predstavlja življenje pred kratkem za svetnico proglašene Cabri-ni, je bil predvajan letos prvič v Washingtonu,. Predobro je znan film “Pesem Bernardke,” ki je bil prvič proizvajan v A-meriki leta 1940 in ponesel slavo leta 1933 za svetnico proglašene Lurške Bernardke |v sleherno ameriško mesto.
■o-
Umori radi lakote
.........f __ V januarju in februarju te-
so mnogi starši prišli nazaj v ga leta si je vzelo 333 Berlin-cerkev potom svojih v šoli ver- čanov življenje. Od teh se je sko poučenih otrok. Taka je polovica usmrtila radi lakote, zgodovina naše fare in tudi namreč 111 moških in 75 žensk.
InfpMflE
AL PA NE
“Od vsega tistega, kar nam je Debevec pripovedoval, kako je knoja omival v Soči, bi človek sklepal, da bi bilo še najbolj varno, ako bi zajahal takega, kot so jih včasih izdelovali v Ribnici, ki smo jim rekli, da piskajo nekje pri zadnji premi,” je govoril Mr. Grdina, ko smo stopali' v tisto kolibo, da se bomo nekoliko ohla-'dili. Oba, Tone Debevec in Jak-šič sta se strinjala z idejo. Spake, grde, ki jih ni prav nič ganila moja prigodba, ki bi se bila prav lahko končala tako, da bi me nesli ob spremljevanju žalo-stinke, kakor jo je vojaška godba igrala ob pogrebih po napevu: Ne boš komisa jedel več, več, več...
Nisem jih deval nazaj, ker sem, bil tedaj zelo zaposlen z
drugimi pripetljaji. Moral sem j dobri pijači. Naročil sem si. kaši namreč ogledati notranjost ti-! kor se spodobi za odrasle moža-ste kolibe. To mi ni vzelo dosti ike: eno pivo. pa viško za “vaš.” časa: komaj sem dobro razločil, Vrgel sem debel denar na baro
kje da je bara, sem.bil že gotov z ogledovanjem. Se reče, saj ni lepo, da človek zija okrog sebe, kadar pride v tujo hišo. Za baro je čakal na nas prijazen možak, ki je najbrže slutil, po kaj smo prišli. Ni nas vprašal, po kaj smo prišli, ampak: kaj bomo pili. Nobenega gosta ni bilo v gostilni razen nas, zato je sodil gostilničar , da bo zdaj napravil strašno lepo kupčijo z nami štirimi. Saj se je na nas poznalo, da smo popotni ljudje in dan je bil vroč, torej, vsi dani pogoji, da bi lahko teklo od mize.
Aha. zares si je pomagal z nami. Par mesecev naj bi imel take kostimarje, kot smo bili mi
in povabil prijatelje k sodelovanju* enčeš pa si naj naroči vsak, kar hoče.
“Jaz bom en pop,” se je prvj ponudil Mr. Grdina.
“Bom pa še jaz enega,” je primaknil za njim Jakšič.
“Pa še meni enega odpri,” je pritegnil še Tone Debevec.
Videl sem, kako se je gostilničarju roka tresla, ko jim je nalival “hudo” pjiačo in prav zdelo se mi je, da je nekoliko premišljal, če bi jim dal tisto mehkobo, ali bi se jim kar zahvalil za prijazen obisk.
“Pa se ne bojite, da "as bo huda pijača nosilk?” sem jih podražil, ko sem prijel za svoj ko-
kostimarje, Kot smo mn mi uiaz.ii, »u ™i imjc. ua --iw-pa bi moral zapreti baro, saj bi | zarček in ga dvigni! k luči. da bi n? zaslužil niti za luč. Ker sem j vidmel, če je, kar sem mislil,da bo bil jaz, ki sem tako silil v te | Močno me je pretreslo, pa se je prostore, sem. tudi jaz začel na- j že prestalo. Ker je prišla zade-’•očati, da bi dal prijateljem do-jva komaj do jezika, sem naročil ber zgled in da bi jih nalrštal k | še enega, da poplaknem prvega
in ga spravim doli v shrambo.
“Ali boste še kaj ?” sem vprašal fante, pa s takim glasom, ki jo bolj odsvetoval kot pa vabil. Da ne bodo, so rekli. Iz dolarja sem dobil še precej drobiža nazaj in ko smo se poslovili, je rekel gostilničar: “Pa še pridite!” Ampak dobro sem videl, da je takrat gledal samo vame.
“Akrabolt, ob vse bomo prišli, če bomo tako zapravljali po Wisconsinu,” sem omenil druščini, ko smo bili zunaj. “Saj še žejnega človeka mine ob vas, ki dajete tak slab zgled. Mislil sem, kako ga bomo dihali tamle notri, pa ste se tako slabo izkazali, da je še mene minilo vse veselje. Ce bi bili vi trije količkaj drugačni, pa bi še nekoliko posksneli tamle ob bari, zvečer bi pa pripeli na Willard, da bi nas bil še gospod Bernard vesel, ki ima rad voljnega človeka, če ni preveč neroden.”
Moje očitanje se jih ni nič prijelo. Kdo drug bi rekel na njih mestu: “Orajt, če je tako, pa
pojdimo nazaj!” Ampak ne tile trije.
Podali smo se doli ob v,odi, ker nam je Tone rekel, da je tam prav romantično. Res smo videli tam skalnato strugo, v kateri % je v6da penila in si iskala poti med skalovjem. Zdelo se mi je, da kraj skoro prav tak kot je ob Kokri pri Kranju, kjer leže ogromne skale v strugi, ki so se pred davnimi leti odtrgale od brega, ko je voda izpodkopala in izpod-jedla tesni.
Jaz sem iskal v pesku siedi srn. ki si gotovo pridejo sem gasit žejo. Videl sem nekaj starih, torej tukaj ni glavno zbirališče srnjadi. Ko smo si vse dobro ogledali in izrekli, da je tukaj zares lepo, smo se napotili nazaj na Willard. Gledati moramo, da ne zamudimo večerje, ki jo je za nas pripravil izborni kuharski mojster, brat Humih Purani bodo, je rekel in celo divji. Kako bi ne bili divji, če so jih pa lovili za našo večerjo. Tudi jaz bi bi! divji, če bi bil v njih perju za tak namen.
Jakob K. Heer:
Bernitiski kralj
roman s Švicarskega pogorja
“Prepozno je,’ je ponovil sosed in se počehijal za ušesom. Nihče se ni hotel ločiti od pijače.
“Dobro, pa si ogledam'mladinsko slavnost tudi jaz ’’ Tako eden za drugim.
Kakor možje v gostilni tudi gostje, ki so sedeli na vrtu pri Cilgiji Premont, niso utegnili paziti, kaj se dogaja na poti čez Bernino.
Niso videli poznih jezdecev, ki so hiteli po stranski ulici iz tržišča, temveč so poslušali raje poštni rog, ki je na povelje gospe Cilgije trobil nekje bli-. zu, da bi povzdignil slovesnost večera.
Župan je kramljal z deželnim sodnikom, ljubezniva, lepa gospodinja je zabavala vse goste hkrati.
Driosch je bil Židane volje. Ko je šel z gospo Cilgijo pod brstečimi drevesi, je dejal: Pravični pa ste, deželnega sodnika ste izvabili prav tako ljubko v past kakor mene pri Konradinovi vrnitvi!”
Mignila mu je, naj molči in se smejala samo z očmi.
Naslednji dan so pa stopali ovenčani otroci z godbo po pu-sehlavskemu trgu.
V okrašeni šolski sobi je naJ govoril deželni sodnik z lepimi besedam Cilgijo Premont. “Pravim Premont, zakaj tega imena smo v Engadinu bolj vajeni in nas spominja najbolj odličnega puschlavskega tržana. Njegov nepozabljivi zgled obče korisnosti je našel v vas, plemenita gospa, vredno naslednico! Dokler živijo med nami takšne žene, se nam za bodočnost Buendena ni treba
bati!:
zdravje.
Zdaj je pa Cilgijo le vroče spreletelo. Toda otroška slavnost se je-razvijala kar najbolj lepo. Veltinci in Puschlavci so sklepali velika prijatelstva, govorili so o trdnih upih na zopetno pridobitev Veltlina, zakaj mnogo znamenj je kazalo, da se francosko gospostvo maje, pričakovali so celo, da bodo Avstrijci dolino že Rar kmalu zasedli, seveda samo začasno
Tass je pripovedoval čudno zgodbo: "Marko pričenja zopet zdraviti- Neki signore Belloni, bogat Milanec, je padel na Bernini in se močno poškodoval. Ranjenca, ki se ni mogel ganiti, ne da bi kričal od velikih bolečin, so prinesli k meni v župnišče. Tu leži zdaj že osem dni. Moral je pa, še preden ga je doletela nesreča, že nekaj slišati o Marku Paltramu. Zahteval je moža, ki zna pomiriti bolečine. Milanec, ki je na pol blaznel od bolečin, je obljubljal dušo iz telesa, ako mu poteši bolečine in mu pripomore do nekaj spanja. Paltram se je razhudil: Tega ne more in če bi tudi mogel, bj ne storil! To je zla umetnost. Toda zdaj gnete in drgne Milanca kakor je, nekdaj kozjo pastirico in v šestih ali sedmih tednih, trdi, bo mogel Belloni zopet sesti na konja. In kar je najbolj čudno: Milanec mu veruje kot otrok.” Ko je župnik tako pripovedoval, je stal poleg njega z velikimi očmi mali Lovrenc; napeti, pozorni dečkov obraz je pričal, da ni preslišal nobene besede-Nenadoma je stekel k materi, kj je bila nekpliko raztresena poslušala,
“Mati, zdaj vem, kaj bom, kadar bom velik — nekaj pravega mati: zdravnik kakor ber-ninski kralj!”
Njegove oči so sijale.
Kadar so začeli govoriti o Marku Paltramu, se jim pogovor ni tako hitro urtgal. Pripovedovali so, da je pred nedavnim časom vzel v zerneškem gozdu mladega medvedka iz gnezda in ga dal otroku, tla se je igral z njim, dokler ni živfd pokazala svojih roparskih nagonov in jo je podaril cii
a na" Govorili 80 0 njegovi
------jjenosti proti Bergamaskom, o
divjih pravljicah, ki so se širile o njem.
“Najnovejša” je dejal Driosch, “pravi, da bo neki mrtvi lovec vstal iz ledenika in ga bo sodil.”
Družba se je zasmejala. Cil-gija je pa vstala bleda im tedaj so se gospodje spomnili, da je čas odjezditi proti domu.
Ko so prispeli do Berninskih
DMBNf m H ROKBIUf
(Došle prhko Treta)
s pridr-
(Nadaljevanle 9 1. strani.)
detom sodelovala v tajni organizaciji “Stara pravda.” Ta organizacija je bila v stikih s četniki in z generalom Mihajlovičeti. Bili pa so člani te organizacije vedno z vso odločnostjo proti komunistom in brezsmiselnemu divjanju partizanov.
DR. BORIS FURLAN je v Ameriki itak poznan. Bil je odločen svobodomiselc. Pred vojsko je predaval na univerzi v Ljubljani pravno filozofijo. Ker je sodeloval z Angleži, so mu ti v pričakovanju nemške invazjie svetovali, naj se umakne. Odšel je v tujino kakih štirinajst dni, predno so Nemci napadli Jugoslavijo. Ostal je v stikih z Angleži ves čas tudi v tujini in mislil, da tako pomaga zaveznikom proti nacistom in fašistom. Ker je videl v zmagi titovstva poraz slovenskih katoličanov, je začel veseljem delati za Tita in se je vrnil domov, kakor hitro je bilo mogoče. Doma je spoznal, da partizanstvo ni samo zmaga nad “klerilaei,” ampak zasužnjenje vsega naroda, tudi “naprednih.” Tako se je hitro prelevil v nasprotnika režima. Nekateri mu očitajo, da se je prelevil, ker je spoznal,_da v “novi” Jugoslaviji nič ne pomeni. Svoje zveze z Angleži je obdržal. To je bila njegova poguba. Ker titovci sovražijo Amerikance in Angleže, smatrajo vsakega, ki je v kakem stiku z zapadnimi velesilami, za sebi sovražnega in vsak stik s kakim Angležem je že izdajstvo.
NAGODE O FURLANU. — Med skupino okrog Nagodeta in Furlanom ni bilo kakega posebnega prijateljstva, ker je bila “Stara pravda” od vsega začetka odločno proti titovsvu. Ta skupina je štela urlanovo začetno navdušenje za partizanstvo veliko n.a p a k o, kar je
slabše vrste . .. brez karakterja.” No kasneje jih je malo zbližal skupni odpor proti titovskemu režimu.
ZAKAJ SO BILI OBTOŽENI? — Obtožnica pravi, “da so obtoženi kot pripadniki proti-ljudske organizacije zakrivili zločinska dejanja, da bi zrušili obstoječo državno ureditev in. spravili v pevarnost temeljne demokratske, narodne in gospodarske pridobitve narodnoosvobodilne borbe.” V ta namen da so
Boncar
(Pravljica)
(Konec.)
Kočijaž je videl in slišal Mihca, ni pa razume), kaj hoče; Opazil je, da na napačni strani vozi in bal se je, da ima opravka z norcem ali pa z nepoštenim človejcoto. Pognal je iskre konje, da so naglo zdirjali mimo. Mihec je ves zmeden ta hip še segel v žep in zagnal notarjevo pismo v naročje gospodični v kočiji. A ko se je ozrl, je kočija že izgini-
ustanovili posebno organizacijo, la za ovinkom. Takrat je Mih-čev konj že preveč zavil na

tajno seveda in stopili v zvezo s Slovenci v tujini, ki se zbirajo okrog tako imenovane “slovenske vojske” kralja Matjaža. Te ljudi so obveščali o dogodkih v domovini. To imenuje obtožnica vohunstvo. Poleg tega so bili v stiku z zavezniškim angleškim konzulom v Ljubljani, »pisali so pisma odličnim osebam v inozemstvo o strahotah komunističnega režima in bili v stiku s sovražniki režima na Hrvaškem in v Srbiji.
SOVRAŠTVO DO REŽIMA je res gonilo obtožence na delo, da bi bilo tega režima čim prej konec.'"Da bi bilo to že “vohunstvo,” bo verjel samo kogar bo jugoslovanski režim k taki veri prisilil. Kako so obtoženci sovražili titovstvo in vse njegove podprednike priča Nagodetovo pismo, ki so ga brali na razpravi in ki govori: “Slovence in vso Jugoslavijo vlada skupina brez-moralnih slovenskih ljudi, ki črpajo svojo moč iz neizmrene politične neumnosti izobraženstva. Slovenska inteligenca se uklanja kakor doslej še vedno vsem tujim in domačim režimom, tudi komunistom. Pase se na odpadkih vodečih, ki žro pri koritih in kradejo, kakor še nikoli. K jaslim se drenjajo Župančič, Vidmarji, Albreht, Izidor Cankar in
po partizanski okupaciji) “Prototip smehljajoče se nemiskreno-sti . . . Furlan je karierist naj-
kraj.' Kolo je zadelo v odpest-nik in se je strlo, konj je obstal in zlomil oje, Mihca, ki je stal in gledal nazaj, je pa sunek vrgel vznak iz koleslja pod cesto. Priletel je najprej v bukovo deblo, od tam z glavo v skalo, da se je ubil in bil precej mrtev.
Gospa in gospodična v kočiji nista vedeli, kaj je prav za prav in čemu naj bo*debelo pismi brez naslova. Ustavili sta se šele na Rakeku in tam je gospodična pismo odprla.
Brala ga je in brala, potem pa dejala: “Glej, teta, človek ki ga čisto nič ne poznam, mi »tem pismom podarja velikansko premoženje! Tudi ne vem, koliko ladij, in ena med temi ma čudno ime Bončar!”
“Boncar se imenuje tudi klanec, kjer ti je oni človek pismo v kočijo vrgel,” je dejala teta in začela citati sama. Videla je, da je na vseh papirjih vse v redu, notarski pečati in pečati od-gosposke, podpisi in drugo. .
Presenečena je dejala nečakinji: “Fortunata, ti si pa res sama sreča.	*
Od takrat je minilo že dosti časa in veliko se je izpremeni-lo.	v
Mihčeve veličastne jadrnice ne plovejo več, parniki in motorne ladje orjejo zdaj morje. Voznikov, jkakor so bih Jako-petovi, tudi ni več. Železnice so jih izpodrinile. Ljudje, ki so takrat živeli, so že vsi pomrli in za malokom se je ohranil grob ali spomin. Stare bogatije so propadle, gozdi so zrasli novi, hiše jo se podrle ali so jih pa ljudje prezidali. Zdaj imamo elektriko, mašine, avtomobile in aeroplane, kupčije se delajb drugačf in marsikaj še je danes drugbče.
Ampak ceijldve se še svetijo z naših hribov, kakor so se takrat, pa cesta drži iz onih krajev še zmerom na Trst in nov rod gre čez Boncar!
( Konec)
-------o-------
—Po časopisnih poročilih bo v kratkem zgrajena v Leningradu velika tovarna za prvovrstna šampanjska vina. Iz Krima in Besarabije dovažajo najboljša vina, ki se bo iz njih delal šampanjec.
-------o-----r-
BELO DOBIJO
Short Order Cook
Young woman wanted for short order cook to work mornings. No experience necessary. Call at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. EN 5214.
(178)
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93(/2c na uro Čas in pol za nad S ur Zglasite se pri Mr. .George J. Wulff ..
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(177)
MALI OGLASI
di bilo. Zato je Nagode pisal v svoj dnevnik o Furlanu 13 junija 1945 (torej mesec dni, vladajoči na sodišču potem ma-
rša literarna svojat.” To so pač krepki izrazi in ni Čuda, da se
Trgovski prostor naprodaj
Naprodaj je trgovski prostor na vogalu St. Clair Ave. in 74. cesta. Je zidano poslopje v eno nadstropje, prodajalna v obsegu 34x44 čevljev, polna klet, plinska gorkota. Idealni prostor za trgovino z mehkimi pijačami ali mesnico. Zadej je tudi lesena hiša 6 sobami in 6 garaž. Cena je $17,800. Prodaja izključno Mr. Polak Fraser Realty 910 Guardian Bldg. CHerry 6213.
(177)
ščujejo. S svojo maščevalno jezo le potrjujejo, da ima obtoženi prav.
hiš, so slišali ondi čudno novico:
Ce Tako so govorili to in ono in, in navadah. Za predsednika zo dobrodušni župnik Tass je na-^volili Fortunata Lo/so dok zdravil gospodu Konradinu, ki ler bi se ne vra stan iz Pusch je povzdignil romanščino v pes- lava. Skoro soglasno so eni niški jezik in jo okrasil z ne- H, da se sezida kopališče Mia minljivimi cvetlicami poezije. , da stranka je staro lopo že po
“Škoda, da ga danes ni tu!, je drla in postavila odre za novo stavbo. Zdaj streljajo svojim
menila Cilgija.	,	.
“Po vaseh leta za starimi sklepom m delu na cast z moz-
ljudskimi napevi — fo je zdaj: nar ji.	.	'
njegova muha!”	| Stari deželni sodnik je trepe-
Besede so pričale, da deželnimi od razburjenja, dolgo m mo-sodnik Kcnradinovega početja'gel govoriti. ‘ Ti sklepi so ne-ne odobrava, na drugem koncu’veljavni!” je dejal končno s te-mize se je pa useknil Driosch. j žava in meril Dnoscha s pogle-Pogovor je nanesel tudi na di starega srda.
Marka Paltrama in župnik ' “Saj vidite, da me ni bilo po-------------------------------'-leg,” je menil trgovec, hladno.
Mihec je ležal mrtev v Boncar ju pod cesto in po klancu so privozili jykopetovi, ki oo
še vozarili, čeprav je že železnica zaslužek odjedala. Našli so na cesti samega konja s polomljenim kolesljem in pod cesto ubitega človeka. Spravili so ga na cesto in prepoznali Mihca. Ker so vedeli, da doma nima več svojih lj udi, so ga pre-plejali k Fari. Tam so poskrbeli za njegov pogreb, za maše in dali naslikati in na bukev v Boncar ju nabiti tablico, ki je Jtazala, kje in kako se je Mihec ponesrečil.
Naslikan je bil konj s kolesljem, ki se mu je na odpestni-ku strlo kolo, iz koleslja je pa
i i < trfi__l__
Kralj hitrosti. — Anglež John R. Cobb, ki nosi svetovno •prvenstvo v hitrosti
z avtomobilom, njegov rekord je 969.7 milje na uro,
je dospel v New York in od tam je odšel v Bonneville, Utah, kjer bo v avtomobilskih dirkah skušal svoj rekord še 'izboljšati.
Pošteni plačniki
Pošteni plačniki iščejo 3 do 5 sob za 3 odrasle osebe. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
-(178)
Gostilna naprodaj
Z licenco D-5, na prometni cesti. Nahaja se na 7265 Broadview Road. S. W. 10 milj od sredine mesta. Cena je $13,000. Vprašajte za podrobnosti na gornjem naslovu.
—(178)
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini na 60. cesti blizu Prosser Ave.
Imam še več drugih hiš naprodaj za 1 ali 2 družini. Za podrobnosti pokličite
George Kasunic
HE 8056.
177)
Tudi časnikarjem je vroče. — Ko je v New Yorku kazal toplomer 90 stopinj, si je časnikarski dopisovalec odnesel svoj pisalni stroj na varnostno stopnišče Overseas Press kuba in tam nadaljeval svoje delo, kot ga vidimo na sliki.	!
letel Mihec kakor razkrečene klešče z glavo nazdol v skalo pod cesto.
Vdzniki, ki so vozili mimo, so 'se s križem ali s kratko molitvijo spominjali Mihca. Dokler je znamenje viselo, so pripovedovali tudi o Mihčevi neverjetni trgovski sreči in o velikem bogasvtu, ki je po njegovi smrti na čuden način prešlo. Ko je pa znamenje strohnelo in ni nihče skrbel za novo, se je počasi vse pozabilo in danes ne ve nihče več, za katerim ovinkom v Boncarju je Mihec nesrečno končal.
išče stanovanje 6 sob ali manj. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2770.
180)
johr mm
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZtJUCH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 miS NEFF ROAD
DO YOU GET
VITAMINS?
question k. de ya»
\W>») J groat ““T P*°Pj* d« not, and M • ""k W law par,1
tawpaf. A
ONE IM DAY
»ULTIMJE VITAMm CAPSULES
A singlejOn*A-0*|f (Wand) Muh qulrtmanto In hma» nutrMan nra
•tora.
“Gre mi kakor vam. Mladi naju mečejo med staro železo. Prosili so me, da ne smem nič vedeti o njihovih načrtih!”
“Staro železo?” se je togotil deželni sodnik “To bomo še videli!”
Zaman je ubiral župnik Tass I strune spravljivosti, plemič je ostal nedostopen. Kuhala ga je samo jeza, da so ga mladi tako prekanili. Nobene besede ni; spregovoril in župniku se je j zdelo, da bo prav, ako spremi oba nasprotnika v St. Moritz.
Čeprav se je bližala že polnoč, je bila vasica še jasno razsvetljena. Pri stari božjepotni cerkvici je stal slavolok in v njem je visel prosojen napis.
Deželni sodnik se je razjaril. “Tudi zasmehovati se me drznejo!" je hropel.
Kdor zna pa’zm, — Nancie in Sammy Stihih slavni kalifornijski "morski deklici se smučata tudi v tej pasji vročini. Namesto-snega jima služi za smučanje voda. Slika je bila posneta m “The Canadian National Centenial" v Toronto, Canada.
tretje obletnice smrti
MOJEGA SOPROGA IN "OČETA
Frank Kuralt
ki k umri 9. oepiembra 1941
V tihem, grobu tam počivaš, in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje ne solze te iz tega sna več ne zbude.
v BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Louis Krat
Težka Mia je ločitev, težko Mio je slovo, dan na dan od tvoje smrti solze zalivajo oko.
Žalujoča soproga
HELENA KURALT Barberton. O. 9. septembra 1947.
U je mirne v Gospodu zaspal dne 8. septembra 1949.
Ob sedmi tužni oMetnid se Te spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih. Ob Tvojem hladnem grobu klečimo in ISfemo blagih spominov. Počivaj v mi. ru. nezabni soprog in ljuM oče. do svidenja- nad zvezdami
Žalujoča soproga
I
ROSE KRAL ln sin RUDOLF.
Cleveland, O. 9. sept. 1947.
	
f

»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»■»»»»»£ j“ Je kar.za ušeS!om bolal°’ H “Dobro, straživa, samo tistole
$
4>
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
BELI MENIHU
Povest ii prve polovice XII. itoletje j spisal IVAN ZOREC |
“E, naj bo, kdor hoče. Pes in mačka, volk in jagnje, kragulj in škrjanec, vsi imajo pravico živeti pod nebeškim stropom.”
“Trlep, pravijo, natanko ve, kdo je in odkod je tale deseti brat; samo povedati noče,” se je paznik Repnik oglasil počasi in preudarno. ‘‘Tudi sti-ški menihi vedo in ga pustijo na miru. Pustite ga tudi vi. Saj nikomur ne stori nič žalega, dobrega pa dosti, komur le more.”
“Čuden je pa vendarle; hodi tiho, kakor bi lovil miši in nenadoma stopi predte, ko misliš, da je kdo ve kje.”
Pa res 1 Kakor bi se bil pognal iz tal, je med njimi stal deseti brat, mož tridesetih let, velik, čvrst, s široko in košato brado, in jih brez besede zaničljivo gledal vse od kraja.
“človek bi mislil, da se odpravi na zbor mož, pa ti pride v drhal klepetavih, opravljivih bab!” je počasi pribijal. “Prepotoval sem že križem svet, vendar takih burovžev še nisem videl nikjer.”
Tlačani so molče gledali v tla, sram jih je bilo in bali so se ga.
A ta jih je spustil z oči in počasi stopil k tistemu, ki je česnal o spoloverstvu. “No, pa vam ne zamerim preveč. Le tebi, prašič, vendarle gre nekaj plačila za spoloverca!” je
sva se silila z njim po siru, ki žensko . . je tlačan šepetal
“Saj sem rekel: tlačan mora biti tepen, sicer ga ni dosti prida!”
“Da nas je izdal kdo naših? Povej ga!”
“Grešnika ne izdam, zadosti je, da poznaš greh.”
Repnik se ni več upiral, kar brž je stekel po jezičnike in jih razpostavil po volji desetega brata.
“In stražite, ne spite!” jim je ta pretil. “Če koga dobom v dremežu, mu nakanim urokov pri otrocih in pri živini, da se jih ves rod ne otme do sedmega kolena.”
Tlačani so molčali in kar trepetali, tako so se ga bali.
“Le pojdi,” je pokimal Repniku. “Pojdem še po nekoga, zdaj zdaj pridemo.”
Skrivnostnega moža je vzela hostna tema. Repnik se je poslušno obrnil, tudi on se ga je bal.
IV.
Deseti brat ni šel daleč po po hosti. V gošči, zakrivajoči plitvo vdrtino, se je ustavil ob ženski in moškem, ki sta molče sedela na kupu stelje.
“No, tukaj sem,” jima je šepnil. “Kako ti je, Polona7” je prijazno vprašal priletno, že nekoliko sključeno žensko velike, suhljate postave. “Ali si se odpočila? In kaj zaužila tudi že?”
“Sem, sem, Boštjan,” je de« jala in vstala.
“Samo vino v buči se nama
dejal in mu prislonil tako za- , ušnico, da se je opravljivec 1* ugnzn.lo od sopare, se je Jew zavalil po tleh.	Imoškt njenih let smehljal; “po-
VsFso Otrpnili od zadrege in
si ga nama pustil otodile.”
“Pa kaj to — ko bi le že spet od daleč videla žužem-perk!” je starka vzdihovala.
“Boš, Polona, boš,” je deseti brat otožno znižal glas, “že jutri pojdemo tja.”
“Kaj se ti mara, da hodiš, koder te je volja,” je ihtela, “žužemperka ne pozabi, Boštjan, rodni kraj je tvoje matere in moj!”
“Ne pozabim ga, rajnci materi sem obljubil, žužemper-ški grad me bo pomnil, posvetim mu prav v kratkem, samo vaju še prej spravim odtod.”
“Nikar, Boštjan, greha ne delaj, krvi ne prelivaj, Bog bi te uradil.”
“Anti pokaj mi veliš, naj ga ne pozabim?’’
“V mislih so mi tlačani žu-žemperske graščine. Tvoja mati je bila iz njih, ondod imaš po nji sorodnike. Svetovaj jim, naj ne tiščijo med upornike; nesrečni bi bili še bolj kakor so že ”
“Ne bo jih škoda! Mati mi je dostikrat pravila, kako so jo podili od jtraga in pljuvali za njo, ker šem prav tačas na ta nori svet' potoval jaz . .”
Z obepia rokama si je pokril obraz in^tiho zaihtel.
“O, hudo je bilo, Boštjan, hudo,” je tolaž%, "kriv vsega tistega je biltie grad.”
“Posveti mu, izpolni obljubo!” je Polonin spremljevavec ščuval desetega brata.” “Kakor sem že trd in star, jaz, glej, ti pomorem, kadar hočeš!” “Molči, Ilija, molči!” je javkala. “Kako bom brez tebe’” Ilija je umolknil, deseti brat se je zavedel in rekel: “Pojdimo, čakajo nas!” -Stražnikov 'pred jamo spet n; bilo. Za skalo sta se tiščala, strohoma gledala v žensko in trepetala.
I
da bi
in debelo gledal Polono,
“Kaj ti je storila?”
“Še nič, pa bojim se, mi —”
“Za mejo ob stegneh jo je popoldne metalo,” je še drugi tlačan šepetal. "In čudno, prečudno je govorila —obsedena je
“A ti prismojen!” je deseti brat revsknil.
Mir!” je zagrmelo za njimi. Trlep s Hrvatoma jih je preteče gledal. “Kakor smrkavci na pašniku 1”
Desti brat je pravil, kako stražnika stražita in kako ju je dobil že drugič. Polona, ki je z Ilij.em molčala do zdaj in mirovala, se je zgenila in zaihtela : “Tako me sprejemajo doma-
či kraji . • .1”
“Stopimo!” je Trlep rekel in se pred njim napotil v jamo. Sitno mu je bilo. Le kaj si Hrvata mislita? Škoda, svojim fantom, saj so že odrasli, bi bil moral zaupati stražo.
V.
Tlačani v jami so tiho vreli. Bistra glava jim ni mogla raz-luščiti, kako je deseti brat smel udariti koga izmed njih,
“Ker mu nihče branil ni,” se je star mož posmehnil.
“Ce bi kdo meni očital spoloverca, bi ga premikastil še vse drugače!”
“Meni pa se vse tako zdi, da je Trlep velel desetemu bratu, naj si pride posluške vtepat in strahovat nas.”
“Morda res- Da bi že prej zvedel, ali smo voljni, prijeti za
orožje in iti nad gospodo.” zaupaš.”
“Beži, beži! Tak že ni, da bi ] "Hoj, to je res; mož, ves, kote tipal po ovinkih. Trlep je likor ga je!” mož, malo je takih, lehko mu (Dalje prihodnjič)
inrmjmjmirrinrijmn rumrumimrumn
s
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, cloeete, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KG 7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
uvumruTrLrijmrLr^^
Pozor, slovenski stavbinski podjetniki!
Direktorij Slovenskega Delavskega doma, 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio, vam daje v naznanje, da je namen zidati drugo nadstropje nad prostori pivnice.
Vsak podjetnik ima priliko podati svoj proračun v zvezi s to stavbo. Načrte in specifikacije se lahko dobi pri arhitektu Mr. R. J. Grosel, 1 740 E. 12th St. Bldg Cleveland, Ohio, tel. SH 0131.
Za direktorij Slovenskega Delavskega Doma,
stalo je taka cuckovina, da na- braf karat- ^'Kako stražita?^
VINCENT fOFF,* tajnik.
pogle-
strahu, nihče se ga še dati ni upal.
Pa oni se je že spet obrnil v krdelo in mirno vprašal: ^ “Kaj vam nihče ni zabičil, da molčite in ne govorite, tako na glas’ Ali ne veste, da bi kdo od gosposke utegnil prislušovati in ovedeti, kako-vega kruha bi ji radi umesili?”
“Kako si noter prišel ti?” se je Repnik domislil. “Mimo straže že ne.”
“O ti in tvoja straža!” se je deseti brat smehljal. “Ali si že pogledal, kako straži? Glej, moral bi. Saj veš, da je tlačan kakor vol, ki je za kaj le, če je tepen.”
Repnik je hitel proti izhodu, deseti brat pa za njim. Stražnika sta sede slonela ob vhodu in spala. Prvega je brcnil Repnik, drugega je stre-snil deseti brat.
“Aha, glej no!” je Repnik zamolklo revskal. “Prava sta mi, vama se človek res sme za-zappati brez skrbi
“Saj nisva spala,’ sta se izgovarjala. “Gledati nama je le po tistih, ki hodijo noter; kdor je že notri in prid« ven-kaj, nama nič mar.1
“Spala sta, ko sem šel noter, spala sta, kb sem se vrnil,” jima je deseti brat ometal laž. “V jamo sem potlej prišel drugod,” je dejal Repniku. “Tudi druge vhode bi moral za stražiti.”
“Kje pa so? A če so, prideta po njih le miška in ti.” “Če hočeš dobro sebi in drugim, stqpi po vse tiste, ki so prejle imeli tak jezik. Naj stražijo, na zboru vsaj sitnarili ne bodo.”
“Trlep bi bil nejevoljen, če bi preveč mož odločil za stražo.”
“Pohvali te, ko mu povem, da gosposka že ve za vaš domenek.”
“Ve? se je Repnik ustrašil. “Ni mogoče!”
-AND THE WORST IS YETT TO COME —in najhujše šele pride
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke-za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC

M?-;	.
* jnnnTiiy

umriJTri.!mrummmrLmmn
KV-
VABILO na BANKET.
veteranov društva Glas clev. delavcev št 9 SDZ I V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA 1947
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR tem in nečlanom na zemljiffa in posestva po h% obresti
brez kake provizije J/ ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
V SPODNJI DVORANI SND NA ST. CLAIR AVE.
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Pričetek ob osmih zvečer
Za pojasnila in informacije pUtte na:
Vstopnice se dobe do ponedeljka, 15. sept. pri tajniku, 1084 E. 74 St. in pri ostalih društvenih uradnikih.
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
Na dan banketa se pri vratih oziroma pri blagajni ne bo prodajalo vstopnic. Preskrbite si jih pravočasno! Za postrežbo in zabavo bo najboljše poskrbljeno. Pridite!	—Vabi odbor.
351-63 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
Pllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllli^ irmJXnJTJT-rTJTJTJTJTJTLmTJTJT^^
NAZNANILO M ZAHVALA
Potrtega srca in z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v Gospodi! zaspal naš ljubljeni soprog in' skrbni oče
JOHN SMERKE
ki je previden z svetimi zakramenti preminul dne 13. julija 1947.
Blagi pokojnik je bil rojen 13. maja 1877 v vasi Srednji Globadol, župnija Mirna peč na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1899.
vršil dne 18. julija I
Ignacija na Wait I
Pogreb pokojnika se je vršil dne 18. julija Iz hiše žalosti v cerkev sv.
Boulevard. \\\
Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval I č. g. Rev. John L. Kelly, in po opravljeni sv. ma- -ši zadušnici smo ga v spremstvu pogrebnika Joe Mišenčika položili k večnemu počitku na Kalvarija pokopališču.
Prav iskreno se zahvalimo na tem mestu č. g. Rev. John L. Kelly-u za opravljeno sveto mašo zadušnico in pa za lep govor v cerkvi.
Dalje se iskreno zahvalimo čč. gg. Rev. John Gruss in Rev. Lorence za podelitev svetih zakramentov.
Naša iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika.
Najlepša zahvala vsem onim, ki so poklonili toliko vencev h krsti pokojnika ter ga tako okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali avtomobile ob priliki pogreba.
Najlepša hvala pogrebniku Joe Mišenčik za vso pomoč in naklonjenost ter za izvrstno urejen pogrebni sprevod.
Hvala članom društva Bratska Svernost, ki so čuli pri njem vsak večer i« ga potem spremili 1 k večnemu počitku.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega in molit za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so prišli k pogrebni sveti maši, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem skupaj.
Ti pa, ljubljeni in nikdar pozabni soprog in skrbni oče, dokončal si Tvoje zemeljsko potovanje in trpljenje. Volja Vsemogočnega je bila, da si moral zapustiti ta svet. V globoki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir in zasluženi počitek v hladni ameriški zemlji.
Žalujoči ostali:
FRANCES SMERKE, soproga JOE, JOHN, ANTHONY in FRANK, sinovi FRANCES in DOROTHY, hčeri DOROTHY in IRENE, sinahi JOHN, THOMAS, RICHARD, DAVID, PHYLLIS in BARBARA, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, 9. septembra 1947.