Celje - skladišče GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIII. - ŠT. 19-20 - 26. NOVEMBER 1983 29. november - rojstni dan naše republike Kot že vrsto let doslej, bomo tudi letos 29. november - rojstni dan republike v naši domovini proslavili na svečan način. Spomnili se bomo prehojene poti, ki ni bila vedno lahka, prisluhnili pričevanju naših borcev, pa graditeljev povojne Jugoslavije. 29. november je dan, ko so sredi vojne vihre leta 1943 začrtali temelje nove svobodne Jugoslavije. Tedaj je bilo to pogumno dejanje, potrditev trdne vere jugoslovanskih narodov, da si bodo sami priborili svobodo in ustvarili lepši jutri. Ta lepši jutri, v katerem živimo danes, je terjal mnogo žrtev. Sprva v vojni, ko so mnogi žrtvovali tudi življenja. Veliko volje in samoodpovedovanja pa je bilo potrebno tudi potem, ko je bila domovina sicer svobodna, a porušena. Pripravljenost ljudi, da z lastnimi rokami, udarniško, odstranijo ruševine in zgradijo nove tovarne, ceste, železnice in domove, je rodila bogate sadove. Sodobna država, kakršna je danes Jugoslavija, ki stopa po poti samoupravljanja in neuvrščenosti, ima velik ugled v svetu. Sedanji gospodarski trenutek pa je za potrditev in ohranitev tega ugleda še kako pomemben. Utrditev gospodarstva je zdaj najpomembnejša naloga celotne družbe in vseh delovnih ljudi. Varčevanje, boljše gospodarjenje, tvornejše vključevanje v mednarodno delitev dela in s tem tudi izboljšanje devizne bilance, so naloge, ki jih zahteva sedanji trenutek. To terja od vseh nas precejšnje napore, predvsem pa drugačen način dela, mišljenja in ravnanja. Pogum in smelost naših ljudi označujejo najpomembnejše mejnike v razvoju republike. Le ta pa bo najlepše darilo za rojstni dan republike tudi danes, ko z delom potrjujemo, da smo se odločili za pravo pot, za pot svobode in neodvisnosti na vseh področjih. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE OSREDNJO KNJ. CELJČ ----------------------------Emajlirec Naše poslovanje od januarja Kljub dopustniškim mesecem (kolektivni dopust v mesecu juliju) ugotavljamo boljše rezultate poslovanja v tretjem kvartalu. TOZD, ki so v prvem polletju poslovale z izgubo, so izgubo v tretjem kvartalu bistveno zmanjšale, proizvodnja se približuje ciljem gospodarskega pla- na, močno pa zaostaja izvoz za načrtovanim. Navedeno ne pomeni, da je potekalo poslovanje brez problemov, pomeni pa, da je prisotna večja aktivnost pri realizaciji zastavljenih ciljev. Po področjih smo dosegli sledeče rezultate: ZAPOSLENI A. Stanje zaposlenih koncem meseca: 30.09.1982 31.12.1982 30. 09. 1983 Indeks 3:1 3:2 3.075 3.115 3.065 100 99 B. FLUKTUACIJA: Stanje zaposlenih 31/12 1982 3.115 Prišli MX/1983 256 Odšli HX/1983 306 Stanje zaposlenih 30/09 1983 3.065 IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA IZVRŠITEV IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI WX. 82 Strukt. l.-JX. 83 Strukt. 4:2 0 1 2 3 4 5 Poprečno število zaposlenih 3.065 3.073 100 Število delovnih dni 192 199 104 Število plačanih dni 207 206 99 1. Opravljene ure 3.631.719 72,1 3.586.154 71,6 99 - proizvodne 1.792.644 35,6 1.798.093 35,9 101 - režijske 1.839.075 36,5 1.788.061 35,7 98 2. Nadure 120.619 99.211 - proizvodne 94.858 76.071 - režijske 25.761 23.140 3. Neopravljene ure 1.136.706 22,6 1.170.322 23,4 103 -odmor 239.297 4,8 233.532 4,7 98 - državni prazniki 135.593 2,7 160.415 3,2 118 - redni letni dopust 469.794 9,3 458.225 9,2 99 - hranarina do 30 dni 267.039 5,3 292.183 5,8 109 - ostali plač. izost. 24.983 0,5 25.967 0,5 100 4. Refundacije 7.840 0,1 7.119 0,1 100 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavarov. - hranarina nad 30 dni 240.553 4,8 224.595 4,5 94 6. Neopravljene ure, za katere ni nadomest. OD 21.012 0,4 21.819 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 5.037.830 100,0 5.010.009 100,0 - SKUPNO ŠTEVILO UR 5.158.449 5.109.220 PODROČJE PROIZVODNJE Količinsko doseganje plana je 93 %, v prvem polletju pa 95 %. Na indeks doseganja vpliva nedoseganja plana v TOZD Radiatorji, ki je zaradi nenehnega prilagajanja proizvodnje delno opustil proizvodnjo EOR, ki za TOZD ni bil trenutno dohodkovno interesanten in povečal proizvodnjo ostalih grup, kar pa ni mogoče nadomestiti količinsko. Nedoseganje plana TOZD Posoda pa izhaja že iz prvega kvartala zaradi motene proizvodnje, ker je primanjkovalo materiala. Navedene rezultate v proizvodnji smo dosegli z istim številom zaposlenih. Zaposleni, izračunani na podlagi vkalkuliranih ur, ki upoštevajo tudi nadure, znašajo letos 2946 zaposlenih, v enakem obdobju lani pa 2944 zaposlenih. Stanje zaposlenih se je v primerjavi s 1. 1. 1983 zmanjšalo za 50 zaposlenih. Plan zaposlenosti je torej realiziran 96 %, fizično produktivnost pa smo v istem dosegli 96,53 %. Poprečni osebni dohodek smo nasproti enakemu obdobju lani povečali za 16 % in znaša 14.387 din. PODROČJE EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO Izvoz v $ smo dosegli komaj 78 %. Povečan porast napram planu je dosegel TOZD Orodjarna z izvozom v Irak in je po doseženem konvertibilnem izvozu takoj za TOZD Posoda, izvoz pa je presegel tudi TOZD Frite za 18 % in TOZD Radiatorji, ki pa predstavlja v izvozu DO mali delež. V planu izvoza je predviden kot drugi največji izvoznik TOZD Kotli, ki je dosegel izvoz le 48 % ter tretji izvoznik TOZD Emokontej-ner, ki je dosegel izvoz le 16 %. Dosežen izvoz dokazuje, da smo na tem področju odločno premalo storili in da se moramo že zdaj aktivno pripravljati za izvoz v letu 1984. Nedosežen izvoz nam je povzročal dodatne težave pri reševanju uvoza. Fizični uvoz smo izpolnili 92 %. Zaradi primanjkljaja deviz smo bili primorani uvažati na kredit v višini 1,6 mio $. Istočasno pa smo morali v tem obdobju odplačati tudi kredite v višini 1 mio $. Po stanju 30. 9. 1983 je naša devizna bilanca sicer pozitivna, vendar z neznatnim saldom 72.622 $. PODROČJE USTVARJANJA IN DELITVE DOHODKA Celotni prihodek je v primerjavi s planom skoraj dosežen, indeks je 99 %, v enakem doseganju so tudi porabljena sredstva, kar pomeni, da smo našo realizacijo in materialne stroške uspeli »držati« v planiranem razmerju, saj je dosežen dohodek presežen za 1 %. V razporeditvi dohodka pa se planirana razmerja bistveno menjajo, seveda na slabše, In je dosežen čisti dohodek le 89 %. Na tako doseganje so vplivale neprimerno višje obveznosti iz pogodb, predvsem pa zaradi dveh novih prispevkov, ki nista bila planirana in to: a) prispevek za konvertibilni izvoz, ki znaša za 9 mesecev za DO 7,8 mio din in b) prispevek za pospeševanje kmetijstva, ki znaša za DO 3,8 mio din. Obveznost za ta dva prispevka je bila sprejeta v tekočem letu. Ogromno povečanje nasproti planu pomenijo tudi obresti, saj so presežene za 62 %, nasproti lanskemu letu so višje za trikrat. Res je, da so se v letošnjem letu povečale obrestne mere v mesecu februarju, res pa je tudi to, da smo močno povečali zaloge vseh vrst kot materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Zaloge vseh vrst zalog znašajo 30. 9. T983 115 mio din, ker imamo zelo malo lastnih finančnih sredstev, finansiramo zaloge s krediti, ki pa so zelo dragi. Na vseh področjih je potrebna planska disciplina in tudi na tem, ker imamo za vse vrste zalog dogovorjene oziroma planirane dneve vezave. Maso za osebne dohodke nismo nasproti planu prekoračili, prispevek za stanovanjsko izgradnjo pa je UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI l.-JX. 1982 l.-JX. 1983 HX. 1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 1. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 12.858.211 4.362.292 4.338.979 152 99 2. PORABLJENA SREDSTVA 1.961.443 3.220.077 3.181.555 162 99 3. DOHODEK 896.768 1.142.215 1.157.424 129 101 II. RAZPOREDITEV DOHODKA Del dohodka za DSSS 133.034 161.016 162.016 122 101 Amort. nad predp. st. - - _ _ - Del doh. za obv. iz BOD 61.081 80.368 75.767 124 94 Del doh. za obv. po odi. 2.722 3.021 3.711 136 123 Del doh. za obv. po pog. 17.943 22.730 42.471 237 187 Del doh. za dav. in pris. 48.580 67.959 62.456 129 92 Del dohodka za obresti 70.319 130.738 211.881 301 162 4. ČISTI DOHODEK 563.089 676.383 599.122 106 89 lil. RAZPOR. ČISTEGA DOHODKA Del ČD za OD 446.846 527.217 526.031 118 100 Del ČD za stan. izgr. 24.796 30.132 23.667 95 79 5. OSTANEK ZA SKLADE 91.447 119.034 83.909 92 70 6. IZGUBA - - 34.485 - - IV. RAZPOR. OSTANKA ZA SKLADE Rezervni sklad 19.409 25.580 11.697 60 46 Sklad skupne porabe 11.248 24.119 5.224 46 22 Poslovni sklad 60.790 69.335 66.988 110 97 7. RAZLIKA - - + 49.424 - - STROŠKI v din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI WX. 1982 l.-IX. 1983 I.-0C. 1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Por. mat. in sur. 1.184.751.120 1.971.543.642 1.798.754.939 162 94 - odmik pl. cen mat. -34.178.892 - 62.198.469 _ _ Porab, energija 130.018.298 160.572.777 174.638.003 134 109 Transp. storitve 19.375.061 21.203.850 21.709.381 112 102 Stroš. inv. vzdr. OS 73.937.406 74.487.405 70.298.546 95 94 Druge proizv. štor. 384.361.415 538.740.300 593.290.849 154 110 Amort. po predp. stop. 96.913.021 165.162.997 170.608.853 176 103 STROŠKI SKUPAJ 1.962810.123 3.092.019,240 3.031.794.091 154 98 Emajli rec----- do septembra manjši od plana zaradi neobračunanega stanovanjskega prispevak prj TOZD, ki so poslovale z izgubo. Ob upoštevanju, da imamo izgube v obdobju I—IX 34,4 mio din in pozitivnega ostanka 83,9 mio din, znaša dejansko ustvarjen ostanek za sklade 49,4 mio din, namesto 119 mio din. Z negativnim rezultatom sta zaključila TOZD Emo-kontejner v višini 18,7 mio din in TOZD Radiatorji v viši- ni 15,7 din. Že v uvodu je zapisano, da smo zmanjšali izgubo in sicer v TOZD Radiatorji za ca. 20 mio din, v TOZD Emokontejner pa za 5,4 mio din. Ker stopamo že v zadnji kvartal in se leto počasi izteka bi bilo potrebno še z večjo vnemo in odgovornostjo izpolnjevati sprejete plane za zadnji kvartal, ki lahko še bistveno izboljšajo dosežen finančni rezultat. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l.-IX. 1983 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 227.020 344.414 1180.210 1392.749 219.884 324.552 284.224 448.293 Prodaja - 000 din 254.682 404.654 953.504 1209.644 205.636 367.374 324.071 639.912 IZVOZ skupaj $ 448.647 656.673 3988.782 4362.919 47.949 70.395 115.684 530.421 od tega konvertib. $ 28.697 137.923 3988.792 4362.913 47.949 70.395 115.684 162.182 UVOZ skupaj $ 701.122 649.479 1344.599 3278.919 715.300 775.918 1187.836 1134.142 od tega konvertib. $ 484.151 311.779 1344.599 2301.177 41.109 18.159 1185.870 1134.142 Celotni prihodek - 000 din 250.702 414.002 1001.424 1367.192 208.813 370.568 333.402 682.217 Dohodek - 000 din 59.420 93.655 326.412 393.100 45.283 46.231 103.567 181.095 Čisti dohodek - 000 din 42.118 59.518 210.235 219.421 23.784 11.754 48.974 46.816 Amortiz. za predp. st. - 000 din 2.219 2.575 34.732 43.888 897 22.637 3.871 27.150 Ostanek za sklade - 000 din 30.516 43.759 11.523 874 716 _ 2.448 2.180 Akumulacija - 000 din 30.136 43.225 8.160 874 — _ 2.448 2.180 Popr. št. zap. - vkalk. del. 61 66 1.400 1.342 161 159 251 231 Popr. mes. neto OD - din 14.408 17.461 11.082 12.708 11.811 13.428 14.478 15.448 OD in SSP na vkalk. del. - din 196.393 246.864 144.339 162.851 143.279 173.006 185.361 193.228 Dohodek na vkalk. del. - din 974.098 1419.015 233.151 292.921 281.261 290.761 412.619 783.959 Čisti doh. na vkalk. del - din 690.459 901.788 150.168 163.503 147.727 73.925 195.116 202.668 Akumulac. na vkalk. del. - din 494.033 654.924 5.828 651 - - 9.753 9.440 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 160.401 248.491 67.925 83.318 324.651 358.7'64 289.690 358.401 Prodaja - 000 din 208.103 305.375 67.817 83.721 307.195 422.227 291.163 358.733 IZVOZ skupaj $ - 109.053 148.908 253.747 140.097 165.385 _ _ od tega konvertib. $ - 109.053 4.788 118.000 140.097 165.385 _ _ UVOZ skupaj $ - - 48.060 19.632 118.306 13.203 219.418 134.139 od tega konvertib. $ - - 48.060 19.632 118.306 13.203 219.418 134.139 Celotni prihodek - 000 din 210.621 301.448 68.896 87.764 315.025 429.156 291.108 367.447 Dohodek - 000 din 48.738 76.731 37.806 46.434 95.228 80.583 71.637 84.665 Čisti dohodek - 000 din 28.902 40.132 24.898 29.888 53.629 20.134 43.948 51.858 Amortiz. za predp. st. - 000 din 9.969 11.428 7.591 10.694 18.126 22.580 8.845 13.901 Ostanek za sklade - 000 din 14.467 21.489 2.507 4.462 21.669 _ 3.357 4.060 Akumulacija - 000 din 13.856 20.802 1.487 3.479 20.282 - 1.791 2.167 Popr. št. zap. - vkalk. del. 88 93 127 122 200 207 219 222 Popr. mes. neto OD - din 12.647 15.198 14.333 16.516 12.843 15.050 13.935 16.106 CD in SSP na vkalk. del. - din 162.045 197.065 184.337 216.468 166.735 187.754 192.492 223.833 Dohodek na vkalk. del. - din 553.841 825.065 297.681 380.609 476.140 389.289 327.109 381.374 Čisti doh. na vkalk. del - din 328.432 421.527 196.048 244.982 268.145 97.266 200.676 233.595 Akumulac. na vkalk. del. - din 157.454 223.677 19.742 28.516 101.410 - 8.178 9.761 ERC SIT DSSS SKUPAJ DO 1982 1983 1983 1982 1983 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 23.094 33.845 97.784 - _ 2.777.099 3.690.611 Prodaja - 000 din 23.102 33.845 97.784 150.599 184.064 2.785.872 4.107.333 IZVOZ skupaj $ - - - - - 4.890.067 6.148.587 od tega konvertib. $ - - - - - 4.326.007 5.125.851 UVOZ skupaj $ 14.922 29.434 - 6.816 4.938 4.356.379 6.039.804 od tega konvertib. $ 14.922 29.434 - 6.816 4.938 3.463.251 3.966.603 Celotni prihodek - 000 din 23.288 34.451 99.475 154.932 185.240 2.858.211 4.338.980 Dohodek - 000 din 10.589 14.128 30.122 98.088 110.678 896.768 1.157.424 Čisti dohodek - 000 din 7.319 8.742 22.207 79.282 88.653 563.089 599.122- Amortiz. za predp. st. - 000 din 5.853 7.583 1.232 4.810 6.939 96.913 170.607 Ostanek za sklade - 000 din 1.474 1.478 5.466 2.770 141 91.447 83.909 Akumulacija - 000 din 1.323 1.182 4.776 - - 79.483 78.685 Popr. št. zap. - vkalk. del. 30 30 74 410 400 2.944 2.946 Popr. mes. neto OD - din 14.699 17.847 17.097 14.107 16.389 12.441 14.387 OD in SSP na vkalk. del. - din 199.867 252.000 235.554 193.371 221.633 163.858 180.339 Dohodek na vkalk. del. - din 352.967 470.933 407.059 239.239 276.695 304.299 392.879 Čisti doh. na vkalk. del - din 243.967 291.400 300.096 193.371 221.632 191.072 203.368 Akumulac. na vkalk. del. - din 44.100 39.400 64.542 - - 26.971 26.709 4 Emajlirec Ob letošnji prireditvi POSLOVNI DNEVI EMO '83 je bilo v petek 28. oktobra tudi prijateljsko srečanje in ogled razstavljenih naših novih proizvodov, dopolnjene s slikami na emajlu, umetnika Jožeta Horvata-Jakija. Srečanja so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije. Novosti v letu 1984 Tradicionalni poslovodni dnevi EMO, ki so bili letos organizirani že sedmič zapovrstjo, so za nami. Prireditev je bila tudi letos organizirana v prostorih rekreacijskega centra Golovec v času od 24. do 30. oktobra. V okviru’ te prireditve je bila organizirana tako kot je že v navadi, tudi razstava naših izdelkov s poudarkom na plan za naslednje leto in naših razvojnih usmeritvah, dopolnjena pa je bila s slikami na emajlu umetnika Jožeta Horvata - Jakija. V sredo, 26. oktobra je bila organizirana predstavitev naših novih programov energetske opreme, kjer so se skupaj z gosti ob okrogli mizi reševala vprašanja energetske -problematike. Skupaj z vodstvom DO pa je bila v petek, 28. oktobra-organizirana predstavitev celotne DO celjski politični in gospodarski javnosti. Ob tej priložnosti so naši vodilni delavci spregovorili tudi o nadaljnji usmeritvi naše ^riiTU POSLOVNI DNEVI EMO B3 DO in o naložbah, ki jih načrtujemo. V ospredju je bila obnova oziroma posodobitev TOZD Posoda, s katero so bo pričelo že v kratkem in s katero bomo tudi obeležili 90-letnico, saj so naši začetki vezani prav na proizvodnjo posode. Na srečanju sta glavni direktor naše DO tov. Franci Gazvoda in pomočnik glavnega direktorja tov. Ladislav Grdina gostom na kratko predstavila naše načrte, jih seznanila s proizvodnimi programi za prihodnje leto ter z našimi novimi proizvodi. V popoldanskem času prireditvenih dni pa je bil organiziran ogled razstave za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol iz Celja. V preteklih letih sprejet program sanacije in razvoja DO dobiva v praksi iz leta v leto vse jasnejšo podobo, čeprav ni lahko na hitro izoblikovati programske usmeritve za tako heterogeno DO, kot je EMO. DO ima v svojem sestavu 10 TOZD in DSSS, od katerih je 7 proizvodnih TOZD, dve TOZD sta skupnega pomena, v letošnjem letu pa se je kot TOZD na novo oblikoval Servis in trgovina. Vsak izmed proizvodnih TOZD predstavlja tehnološko, programsko in ekonomsko celoto. Zato je potrebno za vsakega izoblikovati posebno programsko usmeritev ter iskati med njimi stične točke. Zaradi širine programa je razumljivo, da delo ni enostavno in hitro, marveč zavzeto in naporno ter dolgotrajno. V letošnjem letu smo dosegli pomembne premike pri uresničevanju razvojnih nalog. Na vseh področjih smo večino nalog uspešno zaključili, nekatere so blizu zaključku, nekaj pa jih uspešno razvijamo in bodo v «UTl POSLOVNI DNEVI EMO B3 Za TOZD Posoda smo že v letu 1982 in 1983 pripravili program modernizacije proizvodnje poltežke in težke posode. Program se izvaja in bo celotna modernizacija zaključena v letu 1984. Kot vsa leta doslej, smo tudi tokrat predstavili vrsto novih proizvodov, ki jih bomo kmalu poslali na domače in tuje tržišče. Na področju toplotne tehnike sta tržno zanimivi predvsem kaminska peč Styria (moči 10 kW) in kaminska peč Skandy (moči 8 kW), kateri je projektiral ing. Miro Golčman iz naše razvojne službe. Emajlirec 5 K že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s katerimi počasi, vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo. glavnem končane do konca leta. Na področju frit smo letos razvili in delno že uvedli v proizvodnjo trite za emajliranje aluminija, samočistilne emajle za pečice ter uvedli nekaj novih keramičnih frit. Za TOZD Posoda smo v letu 1982 in 1983 pripravili program modernizacije proizvodnje pol-težke in težke posode. Program že izvajamo in bo celotna modernizacija zaključena v letu 1984. Poleg tega smo razvili nov ekonom lonec, v pripravi pa je nov set težke posode. Izdelana sta (po DIN standardih) straniščna izplakovalnika - nad-ometni in podometni. Razviti in osvojeni v proizvodnji so emajlirani vsadni umivalniki. Na področju toplotne tehnike smo razvili predvsem naslednje tržno zanimive izdelke: - kaminska peč Styria, moči 10 kW; Na poslovnih dnevih EMO ’84 so sodelovale vse poslovnice prodaje naših TOZD, poslovnice nabave in zunanje komerciale. Povabili smo preko sto poslovnih partnerjev iz vseh'republik in pokrajin naše domovine, vabilu pa so se odzvali tudi nekateri partnerji iz tujine. Razstava slik na emajlu slikarja Jožeta Horvata-Jakija je prijetno popestrila tudi letošnje »Poslovne dneve«. POSLOVNI DNEVI EMO «3 - kaminska peč Skandy, moči 8 kW. Za etažno ogrevanje sta nova Central 24, moči 23 kW in Central 20, moči 18,6 kW (kuhinjska izvedba). Preizkušamo kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti, moči 0,5 MW, v pripravi pa sta še kotla moči 1,2 in 3,5 MW. Pripravljamo kotel z notranjo potujočo rešetko, moči 1-4 MW, razviti pa so tudi že toplotni izmenjevalci za izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov ali procesne tehnologije. Program transportne tehnike smo obogatili z naslednjimi novostmi, ki so pripravljene za izdelavo prototipov: - samonakladalci (6 tipov s skupno težo 11 -26 t, s pripadajočimi kesoni), prostornine 12-40 m3, - nakladalne ploščadi, - kontejnerji s potisno ploščo, 8-24 m3 koristne prostornine, - kontejnerska akumulatorska postaja, - kontejnerska energetska postaja (bio-plin). Na področju avtomatizacije tehnoloških procesov in strege POSLOVNI DNEVI EMO '83 pa trenutno razvijamo najbolj vitalni del teh naprav, pnevmatske vrtalke ter stroje za modernizacijo proizvodnje posode. Iz bežnega pregleda vidimo, da k že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s katerimi počasi, vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo; to pa je pot, po kateri bomo prestruktuirali in obnovili proizvodni program celotne DO. Tudi leto 1984 bo torej popestrilo našo ponudbo; zastavili smo vrsto nalog, ki bodo dobro izpeljane utrdile naše razvojno delo in postavile še bolj trdno osnovo za nadaljnjo preobrazbo delovne organizacije, v kateri bogata tradicija že v čim večji meri pomeni jamstvo za novo, sodobno, kakovostno. Poslovni dnevi EMO 1983 so za nami, pred nami pa so naloge, ki smo si jih ob podpisu pogodb zadali, ki izvirajo iz njih in jih moramo v prihodnje tudi čim uspešneje realizirati. Najatraktivnejši eksponat na razstavi - obzidana kaminska peč Styria, opremljena s kompletom pribora, ki ga je izdelal kovač iz TOZD Orodjarna Fojs Ivan. Cilj naših poslovnih dni je točno opredeljen; predstaviti javnosti in kupcem našo DO ter skleniti in realizirati čim več pogodb ter biti soliden poslovni partner. Rezultati sicer še niso v celoti znani, z gotovostjo pa lahko trdimo, da so letošnji poslovni dnevi upravičili svoj namen. ----------------------Emajlirec Doseganje letnih ciljev v Skupaj z gospodarskim načrtom za leto 1983 smo sprejeli tudi naloge, ki predstavljajo konkretizacije ciljev za leto 1983. Vsako četrtletje preverjamo realizacijo sprejetih nalog. To pravilo ugotavlja uresničevanje ciljev za obdobje januar-september 1983. • 1. TEDENSKO SPREMLJANJE PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE V vseh TOZD redno spremljajo izpolnjevanje plana proizvodnje in prodaje. V mesecu septembru smo prešli na dnevno spremljanje plana proizvodnje, in uvedli tudi spremljanje preko grafikonov. Plan proizvodnje po vrednosti je bil dosežen 86 %, plan prodaje pa 101 %. Vse TOZD, razen TOZD KOTLI in TOZD EMOKONTEJNER so doseganje planskih nalog poboljšale. Da bi stimulirali povečanje proizvodnje, oziroma preseganje planskih nalog smo v zadnjem četrtletju uvedli dodatno stimulacijo za dosežene operativne plane proizvodnje in pričakujemo, da nam je ta akcija uspela. 2. UREJANJE TEHNOLOGIJE V smislu zmanjševanja ocenjenih artiklov se naloga še naprej dokaj uspešno in kontinuirano realizira, saj je sorazmerno malo število ocenjenih artiklov (polizdelkov, izdelkov). Stanje se je normaliziralo tudi pri TOZD POSODA, kjer pa zaradi proizvodnje za izvoz prihaja do nenormalno velikega števila novih šifer in pripadajoče tehnologije, zato bo potrebno v drugem letu delati na sistemu kalkulacije, ki ne bo potrebovala za vsako najmanjšo spremembo na izdelku tudi celotne pripadajoče tehnologije. TOZD POSODA je vložil skupno s področjem za organizacijo in poslovno informatiko ter TOZD ERC zaradi velikega števila novih otvoritev, dodatne napore za ukinjanje starih šifer, pri čemer so bili ali pa še bodo bodisi ukinjeni ali pa pasivizirani ali artikli ali posamezne operativne šifre. Še vedno pa ni pravih rezultatov pri vsebinski pravilnosti tehnologije in kalkulacij. V tabeli za ažuriranje planskih cen so bili označeni vsi materiali, ki nastopajo v normativih, vendar so v manjšini, kar pomeni, da uporabljamo nove materiale, s katerimi pa ne ažuriramo tehnoloških normativov. Enako velja za tehnološke čase. V teku je izdelava sistema kontrole preseganja norm po uskladiščeni proizvodnji in ob uvedbi le-tega bo posebej poudarjen tudi pomen pravočasne in pravilne izdelave kalkulacije oz. tehnologije z vseh vidikov. Poudariti je treba, da se je za TOZD POSODO že pričela akcija preverjanja pravilnosti formalne pravilnosti tehnologije in odprava napak zua predviden proizvodni program leta 1984. Enaka akcija se bo pričela za vse ostale TOZD, z namenom praivlne in pravočasne izdelave letne kalkulacije za leto 1984. 3. DOSEGANJE PLANIRANE KAKOVOSTI Realizacija cilja v zvezi s predpisanimi normativi kakovosti repromateriala in kooperantskih delov se v celoti izvaja. V vsakem primeru odstopa predpisane kakovosti postavimo dobavitelju kakovostno reklamacijo. V obdobju od L—IX. 1983 smo postavili domačim in tujim dobaviteljem 447 reklamacij kakovosti. Nivo kakovosti naših izdelkov in storitev vzdržujemo na dogovorjenem nivoju, oziroma v mejah ustreznih standardov in predpisov. Ob eventualnih pojavih slabe kakovosti, takoj izvajamo ustrezne akcije z ustreznimi službami (tehnologija, proizvodnja), da takoj za izvoru preprečimo produkcijo izdelkov oziroma storitev neustrezne kakovosti. Doseganje ciljev znižanja slabe kakovosti izdelkov in storitev oziroma stroškov zaradi slabe kakovosti je naslednje: - TOZD POSODA je dosegla 18,6 mio din prihranka ali 54 % planiranega prihranka, kar je za 8 % boljše kot v prvem polletju. -TOZD RADIATORJI ni dosegel planiranega prihranka, poslabšal je kakovost za 60.000 din (povečanje % slabe kvalitete od 6 % na 7,4 % pri EMO-TERM radiatorjih). - TOZD EMOKONTEJNER je pri porabi cinka še vedno daleč nad normativno porabo. Dejanska poraba je 95 kg/tono, to pomeni pri proizvodnji pocinkanih storitev 8.859 ton za 156 ton večjo porabo cinka. V prvem polletju je znašala poraba 94 kg/tono, kar pomeni, da se TOZD Odpreskov in avtokoles - Plamensko rezanje prirezov za odpreske je poraba cinka na tono pocinkanih storitev v III. četrtletju povečala. 4. UREDITEV NORMATIVOV Delovni normativi se postopoma urejajo, vendar še niso urejeni v okvire realnosti. Reševanje te naloge bo potekalo daljši čas. 5. TEHNOLOŠKI PROBLEMI IN NJIHOVO REŠEVANJE Naloga se rešuje preko usmerjenih inovacij. Razpisanih inovacij je še premalo, zato so rezultati tudi zelo skromni in ne predstavljajo bistvenih prihrankov. Naloge se moramo lotiti sistematično in jo organizirati tako, da se bodo lahko vključevali vsi člani kolektiva. 6. POSPEŠEVANJE INOVACIJ V obdobju januar-september je bilo 32 predlogov inovacij. Gospodarska korist je znašala 10.749.633 din. 7. ZAMENJAVA UVOŽENIH MATERIALOV Z DOMAČIMI Nekatere uvožene materiale je že uspelo zamenjati z domačimi in to predvsem v TOZD KOTLI. Aktivnosti za preorien-tacijo nekaterih uvoženih materialov na domače materiale še potekajo v smeri manjših tehnoloških posegov, ki bi omogočili uporabo domačih materialov. 8. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO IN OSVAJANJE NOVIH IZDELKOV Na osnovi izvršene selekcije izbranih idej za izdelke in razvoj tehnologije poteka delo na razvoju izbranih izdelkov. Petletni program osvajanja novih izdelkov ni izdelan, ker so zbrane ideje preskromne za izdelavo programa. Rezultati niso zadovoljivi, zato bo v naslednjem obdobju najpomembnejša naloga razvoj novih izdelkov in tehnologije. Da bi dosegli boljše rezultate, so bile izvršene kadrovske ojačitve, tako v vodstvu, kot tudi pri razvojno-raziskovalnih kadrih. 9. DOSEGANJE PLANIRANEGA IZVOZA Plan izvoza na konvertibilno področje je bil dosežen 70 %, na klirinško 180% in skupaj 78 %. Doseganje planiranega izvoza je slabše kot v I. polletju, zato z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Še vedno je delež izvoza TOZD POSODE preko 85 %, od skupnega izvoza DO EMO na konvertibilno področje. Razen posode nimamo dovolj za izvoz sposobnih izdelkov, kar ponovno potrjuje močno zaostajanje pri razvoju novih in za izvoz sposobnih izdelkov. 10. UGOTOVITEV TRŽNE, TEHNOLOŠKE IN ORGANIZACIJSKE MOŽNOSTI ZA POVEČANJE IZVOZA Analiza za ugotovitev tržne, tehnološke in organizacijske možnosti za povečanje izvoza je bila opravljena skupaj z Za- vodom za produktivnost dela SRS. V naslednjih dneh bo analiza obravnavana na vodstvu DO, v strokovnih službah in kolegiju direktorjev TOZD. 11. OSKRBA Oskrba se je izboljšala, tako da večjih motenj v proizvodnji zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala v III. kvartalu ni bilo. Še vedno pa ni izdelana strategija oskrbe iz ocene trenutnih razmer in problematike razvoja oskrbe. 12. OBVLADOVANJE STROŠKOV Redno se pošiljajo mesečna poročila o doseganju ali preseganju planiranih stroškov ter posebni komentarji za velike prekoračitve, ki posebej opozarjajo odgovorne osebe. Opaziti je vse več zanimanja za te podatke (na primer TOZD FRI-TE itd.), kar seveda pripomore k sprotnemu razčiščevanju napak ali k sprotnemu reagiranju na odstopanja. Smatramo, da je obveščanje o odstopih doseglo svoj namen, vendar še premalo hitro in ostro reagiramo na odstope, kar bi morali sprovesti v bodoče ter izpostaviti tudi odgovornost. 13. USKLAJEVANJE CEN V obdobju od januarja do septembra smo pri Skupnostih za cene rešili zahtevke za povečanje cen sledečim obstoječim proizvodom: - jekleni radiatorji 17,5 % - električni radiatorji EOR 17 % - kovinska posoda 17 % - kesoni za smeti (uskladitev in povečanje cen) ca. 24 % - cene servisnih storitev ca. 40% Po režimu individualnih naročil se tekoče usklajujejo prodajne cene pri TOZD KOTLI, EMOKONTEJNER, ODPRESKI in AVTOKOLESA, ORODJARNA, FRITE in delno pri TOZD RADIATOR. Po režimu prijave cen novih proizvodov smo uspeli rešiti sledeče proizvode: - EMOCENTRAL PLAMEN 23 - EMOCENTRAL 20 - EMOCENTRAL 24 - EKONOMIK SOKOVNIK - WC kotlič SPECIAL - armature za WC kotliče - priključni elementi za WC kotliče - podometni WC kotlič TAJFUN Upoštevati moramo, da je kljub odmrznitvi cen zelo težko uveljaviti cene posebno tistih proizvodov, ki imajo velik % povečanja cen proizvodov. V zadnjem času se zelo strogo pridržujejo togih predpisov pri uveljavljanju cen novih proizvodov. Neskladje med nabavnim in prodajnimi cenami je še vedno pri radiatorjih, nekaterih sanitarnih proizvodih in kesonih za smeti. Za te proizvode so še vedno v veljavi ostri režimi kontrole cen, vendar v okviru veljavnih predpisov delamo na tem, da bi ta neskladja odpravi- li. 14. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje v prvih devetih mesecih je potekalo po dogovorjeni dinamiki. Delo je nastopilo 198 delavcev. V tem številu so zajeti tudi povratniki iz JLA, ki v dinamiki niso bili upoštevani. Dinamika zaposlovanja po TOZD je razvidna iz tabele: TOZD Plan 1983 Stanje 30/0983 Zaposlili izven DO RAZLIKA 1 2 3 4 5(2-3) FRITE 65 65 12 _ POSODA 1512 1430 86 - 82 KOTLI 301 232 30 - 69 RADIATORJI 165 160 6 - 5 ODPRESKI 96 95 7 - 1 KONTEJNERJI 223 200 5 - 17 ORODJARNA 130 128 9 - 2 VZDRŽEVANJE 231 225 19 - 6 ERC 35 32 2 - 3 SIT 82 66 4 - 16 DSSS , 426 426 18 SKUPAJ 3266 3065 198 -201 Emajli rec 7 prvih devetih mesecih 83 Se vedno pa nismo uspeli za gotoviti zadostnega števila delavcev za TOZD KOTLI in POSODA, kjer je fluktuacija najvišja in največje potrebe v odnosu do plana. Težavno kadrovanje je za TOZD KOTU, ki zahteva predvsem kvalificiran in izoblikovan kader, ki je tudi sicer zelo deficitaren v celjski regiji. V nekaterih TOZD kadrovanje novih delavcev le s težavo ali pa sploh ne pokriva izpad delavcev zaradi fluktuacije. Iz tega razloga je število zaposlenih na dan 30.9.1983 v primerjavi z 31. 12. 1982 padlo za 50 delavcev. Dočim je razlika do plana 1983 kar 301 delavec. 15. OMEJEVANJE FLUKTUACIJE Strokovna služba je sproti spremljala in ugotavljala vzroke fluktuacije strokovnih in drugih kadrov. V devetmesečnem obdobju je sklenilo delovno razmerje 198 novih delavcev, DO pa je zapustilo 248 delavcev. Od delavcev, ki so odšli iz DO je 48 odhodov na odsluženje vojaškega roka, 58 upokojitev, 6 primerov smrti in 136 drugih odhodov na željo (krivdo) delavcev. Stopnja fluktuacije za DO je 4,11 %. 136 delavcev, ki predstavljajo čisto fluktuacijo v tem obdobju so prekinili delovno razmerje na naslednje načine: 62 - sporazumno 31 - samovoljno 1 - zapor 25 - disiplinski ukrep 2 - za določen čas Kvalifikacijska struktura teh 136 delavcev je naslednja: VŠ - 3 (2 ing. elektrotehnike, ekonomist-pripravnik) VIŠ - 9 (7 stroj, ing., ekonomist, socialni delavec) SS - 9 (3 str. tehniki, 4 elektrotehniki, 2 gimnazija) K - 19 (2 interno priznana kvalifikacija, 3 ključavničarji, 2 brusilca, 2 strugarja, rezkalec, 2 orodjarja, 2 avtokleparja, av-toelektričar, kmetovalec, trgovec, konfekcionarka, administrator). Brez kvalifikacije: 96 delavcev. Od strokovnih kadrov, ki so fluktuirali z VŠ in VIŠ izobrazbo, je bilo kar 8 delavcev iz TOZD KOTLI in to predvsem strojni inženirji. Med znanimi vzroki odhajanja prevladujejo še vednod zaposlitev v domačem kraju, nizek OD, odnosi na delu, ki so povezani z nezadovoljstvom pri delu (razna premeščanja iz enega dela na drugo delo). Sledijo pa manj pogosti vzroki kot: zaposlitev v svojem poklicu, možnost napredovanja, neopravičeni izostanki (problem alkoholizma). Strokovni delavci pa navajajo predvsem nizek osebni dohodek, nerešene stanovanjske razmere. Še vedno izvajamo dodaten ukrep za zmanjšanje fluktuacije tistih delavcev, ki že ob sprejemu ne zagotavljajo pričakovane stabilnosti in so možni kandidati za fluktuacijo v krajšem obdobju ali tudi sicer problematični glede delovnih navad, poslužujemo sprejema za določen čas. Vendar je ta način zakonsko omejen in točno definiran. Na področju vrednotenja ključnih kreativnih in proizvodno deficitarnih del in nalog, kot eni od oblik preprečevanja fluktuacije smo v DO delovali v dveh smereh: - v obstoječem sistemu vrednotenja so zaživele dopolnitve sistema nagrajevanja po ugotavljanju delovne učinkovitosti, ki so bile v polletju tudi samoupravno verificirane: tako se na osnovi meril št. 2 dohodek na zaposlenega, št. 4. gospodarnost, št. 1. proizvodnost dela in št. 7.2. doseganje gosp. plana prodaje - IZVOZ masa za količnike uspešnosti dodaja, če merila presegajo svoj maksimum; poleg tega pa so odprta merila še št. 7 in 9. doseganje gosp. planov prodaje oz. proizvodnje in merilo št. 28. povprečje režije. V tem času so se že pokazale nekatere pomanjkljivosti sprejetih dopolnitev, ki smo jih na Teamu za nagrajevanje sprotno reševali (pri TOZD RADIATORJI oz. EMOKONTEJNER bomo morali upoštevati operativne plane, merilo št. 4.1. gosp: projektiranje v TOZD ERC je tudi odprto merilo, TOZD SIT je še vedno na pričakovanju, določena merila in pričakovanja smo na novo definirali in vskladili nekatere vezave organizacijskih enot na ustreznejša merila in sicer v TOZD ERC, RADIATORJI...) - v pripravljanju na referendum 29. 9. 1983, ko naj bi samoupravno sprejeli novo Metodo vrednotenja del in nalog, ki obravnava vrednostne razrede in resnično omogoča nagrajevanje po delu in skozi to stimu-lativnejše nagrajevanje, so bile opravljene določene aktivnosti: priprava materialov v zvezi s spremembami metode, tolmačenja nove metode samoupravnim delovnim skupinam v DO in aktivnosti v zvezi z odpiranjem zdaj zaprte mase OD, kar bi pomenilo še dodatno stimulacijo pri delu in višjo produktivnost. 16. DOPOLNJEVANJE KATALOGA DEL IN NALOG Naloga poteka po dinamiki in mora biti končana do konca leta skladno z dogovori in nalogami za dosego ciljev nove metode vrednotenja del in nalog. To pomeni poenoten in vsklajen katalog del, opremljen z vsemi potrebnimi podatki ter pripravljen za prenos na računalnik. 17. POSODABLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Naloga poteka z zakasnitvijo zaradi zakasnele izdobave opreme, ki še vedno ni v celoti iz-dobavljena. Vendar pa delo ustrezno napreduje, tako da se že testira baza, predvidena za obvladovanje zalog in materialnega poslovanja. Neodvisno od tega tečejo dela za prenos obdelave OD na novi računalnik, ker bomo s tem pridobili na sigurnosti (okvare starega računalnika) in razbremenili stari računalnik. TOZD Odpreskov in avtokoles - Peskanje odpreskov za industrijo traktorjev 18. RED, DELOVNA DISCIPLINA IN ODNOS DO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Splošna služba kontinuirano skozi opravlja naloge s področja varovanja družbenega premoženja. Z DO VARNOST, ki opravlja naloge varovanja in sodelovanju s PM in UNZ Celje beleži, odkriva in preprečuje vse vrste kaznivih dejanj. rezultate ter obravnavajo druga vprašanja, ki zadevajo procese samoupravnega odločanja. V tretjem tromesečju so bila usmerjena prizadevanja za nadomestitev izpada plana iz prvega polletja. V ta namen so posamezni delavski sveti sprejeli ustrezne sanacijske ukrepe. Enaka prizadevanja 'so tekla tudi v organih družbeno- Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in realnemu padcu OD, ni opaziti bistvenega povečanja kaznivih dejanj odtujitve družbenega premoženja, glede na predhodno tromesečje. Preprečeno je odtujevanje dragih artiklov v TOZD POSODA, ni še pa zadovoljivega rezultata pri odkrivanju storilcev teh kaznivih dejanj (razen v dveh primerih posameznikov). V septembru je bila obnovljena ograja okrog DO od TOZD RADIATORJI do vhoda III in od vogala razdelilne plinske postaje do skladišča kemikalij. Ostaja še kritičen del ograje za odprtim skladiščem kontejnerjev, kjer je tudi dotrajana in uničena. Nespremenjeno je stanje pri zagotavljanju delovne discipline. Delavci še vedno zapuščajo delovna mesta in odhajajo predčasno domov. Iz biltena prepustnic je razvidno (v izdelavi je analiza), da je naraslo tudi število privatnih izhodov in odhodov domov, 22 % prepustnic. K omejitvi pojava predčasnega zapuščanja delovnega mesta je treba resno in strokovno pristopiti, ker izredno negativno vpliva tudi na ostale delavce, ki tega ne počnejo. 19. INFORMIRANJE O REZULTATIH V glasilu »EMAJLIREC« objavljamo vse pomembne podatke o poslovanju in ostale rezultate, dosežene na različnih področjih dela in poslovanja. Nova vsebinska zasnova EMAJLIRCA daje povdarek prav poslovnim informacijam. 20. VKLJUČEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI REALIZACIJI CILJEV Samoupravni organi TOZD in DO tekoče spremljajo poslovne političnih organizacij TOZD in delovne organizacije. Pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago M RA VLAK EMO jficfliSU/ii! Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. 8 Emajlirec Aktivnosti mladine v obdobju 1982-1983 Uresničevanje akcijskega programa dela ZSMS v naši DO je potekalo dokaj dobro. Kljub temu pa z realizacijo določenih nalog iz programa še ne moremo biti zadovoljni, ker so se pogostokrat s tem ukvarjali le člani predsedstva ter nekateri aktiv-nejšif mladinci TOZD in DSSS, ki so v komisijah, katere pokrivajo določena področja dela mladih. S svojim aktivnim delom moramo nadaljevati in ustvariti takšne 00 ZSMS, da bodo le-te mlademu delavcu opora za njegov samoupravni razvoj v naši družbi. Zavedamo se, da je v teh gospodarskih razmerah še težje kot dose-daj, zato se moramo še bolj povezati med sabo ter bolj ojačati sodelovanje z druž- beno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Cilj našega dela in vseh družbeno naprednih sil je boj za proces socialističnega samoupravnega razvoja, torej boj za tak družbeni položaj delavskega razreda, delovnih ljudi, v katerem bomo druženi obvladovali celotno družbeno reprodukcijo, pogoje, procese in rezultate lastnega dela. To pa bomo dosegli s krepitvijo dela samoupravnih organov, predvsem delavskega sveta, SDK itd ... Delovno predsedstvo konference: Šumak Stanka (član), Slak Iztok (predsednik) in Jeler Liljana (član). V sodelovanju z ZK, ZS in ostalimi DPO se moramo še bolj boriti za razvoj dohodkovnih odnosov in vseh oblik svobodne menjave dela, za dosledno uresničevanje načel nagrajevanja po rezultatih dela, za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, s katerimi krepimo materialne temelje socialističnega tov iz vseh OOZSMS naših TOZD in DSSS udeležili tudi sekretar OK ZSMS Celje Platovšek Pavel ter nekateri predstavniki DPO in vodstva naše DO. samoupravljanja pa tudi samo socialistično samoupravljanje. Z ozirom na dejstvo, da nimamo pri našem delu vključene večine mladih v naši DO, je potrebno omeniti še nekaj razlogov za neaktivnost mladih oz. zadržke za njihovo neaktivnost: - veliko vozačev, - fluktuacija, - podvajanje funkcij v sa- moupravnih organih in DPO, - aktivnost v raznih društvih, - delo v OOZSMS v krajevnih skupnostih kjer prebivajo. Kljub vsem naštetim razlogom pa se večina mladih le zaveda, da do svojega uspeha in lastnega položaja v družbi ne moremo brez sodelovanja z ostalimi DPO, predvsem ZK in sindikata. Novi predsednik Koordinacijskega sveta ZSMS DO EMO Gaber Darko (24/6-1960), zaposlen v TOZD Orodjarna. Predsednica komisije za informiranje pri KS ZSMS EMO Artiček Branka (26/2-1958), zaposlena kot oblikovalka v DSSS. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri ZSMS Lipar Zoran (28/7-1959), zaposlen v TOZD Radiatorji. Novo vodstvo ZSMS EMO V mesecu oktobru so de-legati iz vseh OOZSMS naših TOZD in DSSS na izredni seji programske volilne konference ZSMS DO EMO izvolili za novega predsednika Koordinacijskega sveta ZSMS tov. Gaber Darka. V dvorani delavskega sveta seje na tej pomembni seji zbralo precejšnje število mladih delegatov iz naše DO, prisostvovali pa so ji tudi sekretar OK ZSMS Celje tov. Platovšek Pavli, predsednica akcijske konference ZK DO EMO tov. Kovačič Jožica, predsednica Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO tov. Zupančič Breda, pomočnik glavnega direktorja tov. Ahačič Ingeborg in delegat iz Avto Celje. V uvodu je podal tov. Sa-mardič Sead poročilo o delu mladine v obdobju 1982-1983. V razpravi, ki je nato sledila, so delegati in gostje kritično ocenili minulo delo. Razpravljalci so se dotaknili predvsem problematike nagrajevanja v delovni organizaciji, štipendijske politike in pripravništva, na koncu pa so soglasno sprejeli sklep, da bodo še naprej dosledno uresničevali zastavljeni akcijski program dela s tem, da v pri- hodnje še konkretneje sodelujejo z ostalimi DPO in samoupravnimi organi v DO. Sprejeli so razrešnico dosedanjega predsednika Koordinacijskega sveta ZSMS DO tov. Samardič Seada ter razrešnico predsednici komisije za šport in rekreacijo tov. Kos Majdi. Za novega presednika KS so izvolili tov. Gaber Darka, za predsednika komisije za šport in rekreacijo so izvolili tov. Lipar Zorana, za predsednika komisije za informiranje pri KS ZSMS DO pa je bila izvoljena tov. Artiček Branka. Pionirji prometniki so tekmovali V začetku oktobra je prometni krožek LT EMO organiziral tekmovanje pionirjev v poznavanju cestno prometnih predpisov, na katerem je sodelovalo 29 pionirjev iz raznih celjskih osnovnih šol. V prvem, teoretičnem delu tekmovanja so se preizkusili v poznavanju cestno prometnih predpisov, v drugem delu pa so se na parkirnem prostoru pred upravnim poslopjem naše DO pomerili tudi v spretnostni vožnji. Vsi pionirji so prejeli za sodelovanje na tekmovanju posebna pismena priznanja, prvi trije najbolje uvrščeni pa tudi pokale. Poleg teoretičnega preizkusa znanja so pionirji opravili tudi več spretnostnih voženj na parkirnem prostoru pred našo DO. Tekmovanja v poznavanju cestnoprometnih predpisov se je udeležilo 29 pionirjev iz raznih celjskih osnovnih šol. Emajlirec 9 Kegljanje je stara ljudska igra, ki je nedvomno ena od najbolj sprejemljivih panog rekreacije. Je ena tistih redkih športnih panog, ki rabi tudi razvedrilu ne glede na starost in spol. Kegljanje, ki ga delimo danes v družbe-no-razvedrilno in športno-tekmovalno, je zbralo širok krog privržencev in povsem normalno je, da je tako tudi v naši DO. Z ustanovitvijo Rekreativnega športnega društva v naši DO se je organizirala tudi kegljaška sekcija, ki danes beleži že solidne rezultate. Organizira treninge in vzgaja igralce za ekipo, ki tekmuje v drugi RKZ ligi, organizira prijateljska srečanja z drugimi klubi ter skrbi za vzgojo kadrov tako v tehnični kot tudi sodniški dejavnosti. V letošnjem letu je naša kegljaška sekcija organizirala ekipno prvenstvo DO, na katerem je sodelovalo 8 ekip. Tekmovanje se je odigralo na kegljišču ŠRC Golovec. Rezultati: Ekipno prvenstvo v mednarodnem slogu. 1. Vzdrževanje 2388, 2. SZP - Vranje 2227,3. DSSS 2206, 4. Posoda 2166, 5. Kontejner 2082, 6. Kotli V naši delovni organizaciji se vse bolj širi krog privržencev kegljanja. Cesnik Franc (na sliki) je eden izmed članov naše »udarne ekipe«. 1717, 7. ERC 1556 in 8. Orodjarna 1333 podrtih kegljev. Ekipno prvenstvo Delovne organizacije v borbenih igrah 1. DSSS 504, 2. SZP -Vranje 450, 3. Posoda 446, 4. Kontejner 426, 5. Vzdrževanje 417, 6. Radiatorji 373 in 7. Kotli 344 podrtih kegljev. Orodjarna se kljub prijavi ni udeležila tekmovanja. Razen tega je ekipa naših kegljačev uspešno nastopila tudi na dveh turnirjih. Na prvem, ki ga je ob svojem delovnem jubileju organiziral LIK »Savinja« so zasedli 1. mesto (člani - 100 lučajev), na drugem oziroma na memorialu Vlada Skočaja pa so že tretjič osvojili prehodni pokal. Ekipa, ki tekmuje v II. RKZ ligi je štiri kola pred koncem tekmovanja praktično že osvojila prvo mesto, saj ima kar 5 točk prednosti pred drugo uvrščeno ekipo »0-brtnika«. Z ozirom na dobre rezultate dosežene v letošnji sezoni bo tako prihodnje leto naša ekipa povsem zasluženo tekmovala v I. Regijski kegljaški ligi. Prvenstvo v šahu V sredo dne 19.10. 1983 je bil v jedilnici DO EMO odigran ?. letošnji brzopo-tezni šahovski turnir za pr- Škoberne Martin, naš sodelavec, ki sicer v ERC samostojno programira zahtevne aplikacije, je v prostem času izdelal vse potrebne programe in tako omogočil prisotnost oz. uporabo računalniške opreme na 3. letošnjem šahovskem turnirju za prvenstvo EMO. venstvo EMO. Velika novost na tem tretjem turnirju je bila prisotnost računalniške opreme, katero smo dobili z nakupom novega računalnika - Honeywell. Tovariš Škoberne Martin, eden od udeležencev turnirja, je na pobudo predsednika šahovske sekcije Gubenšek Jožeta, naredil v prostem času ' vse potrebne programe za izračune parov in vmesnega ter končnega pregleda po točkah. Sam turnir se je igral po švicarskem sistemu. S pomočjo računalnika je bilo tako 9 kol odigrano mnogo hitreje, povsem onemogočena pa je bila možnost pojava napak. V jedilnici smo imeli terminal povezan s centralnim procesorjem ter linijski printer, s katerim smo celotni potek turnirja arhivirali na obrazce. Sami boji so bili ostri in zanimivi. Po treh turnirjih so se grupirali najboljši šahisti naše delovne organizacije. REZULTATI: 1. TURNIR: 1. Pertinač (DSSS) 15, 2/3. Brglez (ERC) 13,5, Gazvoda (DSSS) 13,5, 4/5. Durdevič (ERC) 11,5 in Gubenšek (ERC) 11,5 točk. II. TURNIR: 1. Pertinač (DSSS) 11,5, 2. Durdevič (ERC) 10,5, 3. Gazvoda (DSSS) 9,5, 4/5. Brglez (ERC) 9 in Oprešnik (Radiat.) 9 točk. III. TURNIR: 1. Pertinač (DSSS) 8, 2. Gazvoda (DSSS) 7, 3/4. Durdevič (ERC) 5,5, Brglez (ERC) 5,5 in 5. Lupše (ERC) 5 točk. VRSTNI RED NAJBOLJŠIH PO TREH TURNIRJIH: 1. Pertinač (DSSS) 0 kazenskih točk, 2. Gazvoda (DSSS) 4,5, 3. Durdevič Demirovič Kemo iz TOZD Orodjarna sico (tička), da je ta ostala do konca lova neo< pa si je prislužil 200 starih tisočakov nagrade. Lov na lisico Kot že vrsto let zapored, so tudi letos prizadevni člani moto krožka LT EMO organizirali sedaj že kar tradicionalni lov na lisico. Lova, ki je bil organiziran na prosto soboto 9. X. 1983, se je udeležilo skromno število naših sodelavcev in sicer samo 36. Verjetno je potrebno iskati vzrok v »bencinski suši«, kljub temu pa to še vedni ni dovolj oprijemljiv razlog, saj so se lova udeležili lahko poleg avtomobilistov tudi motoristi, mopedisti, kakor tudi kolesarji. Lovišče je bilo letos v okolici Ljubečne. Avtomobilisti so imeli na voljo, da odkrijejo »lisico« eno uro časa, medtem, ko so imeli ostali udeleženci na razpolago za lov uro in dvajset minut. Organizator se je letos potrudil in »lisico« izredno domiselno skril. Skrivališče tička je bilo v neposredni bližini mesta, kjer naj bi bil po zaključku prireditve tudi piknik, kar je bil verjetno tudi glavni razlog, da je vozilo ostalo neodkrito, oziroma lisica na svobodi. Tako je nagrada 200 starih tisočakov pripadla Kemalu Demi-roviču iz TOZD Orodjarna, ki je vozilo tako vešče prikril. Kljub takšnemu zaključku lova, pa so vsi udeleženci le lahko prišli na svoj račun, saj so marljive članice gospodinjskega krožka LT EMO pripravile za konec še piknik, kjer ni manjkalo dobre hrane ip pijače, za zabavo pa je poskrbel še udeleženec lova s »frajtonarico«. Za prijeten zaključek so poskrbele članice gospodinjskega krožka LT EMO, ki so za vse udeležence - lovce pripravile še skromno zakusko. (ERC) 7,4. Brglez (ERC) 7,5 in 5. Skoberne (ERC) 21. Ekipa EMO je skozi leto igrala v I. ligi v okviru občinskega prvenstva. V močni konkurenci najbojših celjskih sindikalnih šahistov so dosegli odlično 2. mesto, samo v jesenskem seštevku pa so bili celo najboljši. Barve EMO so zastopali: Perti- nač, Brglez, Gazvoda, Durdevič, Škoberne, Gubenšek. Končni vrstni red 1983 1 KOVINOTEHNA 36,5; 2 EMO 34,5; 3 INGRAD. Jesenski del 1 EMO 18,5; 2. KOVINOTEHNA 17,5; 3 KLIMA 16,5. K. V. Kegljaška sekcija RŠD v letu 1983 10 Emajlirec Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Pregled aktivnosti v prvem polletju V prvem polletju 1983 smo izvajali aktivnosti na osnovi programa Koordinacijskega komiteja za SLO in DS DO EMO, programa štaba CZ DO EMO in akcijskih programov za SLO in DS TOZD/DSSS. Aktivnosti so se predvsem odvijale na nivoju DO kot skupen program, ki se posredno in neposredno odraža na dviganju skupne obrambne pripravljenosti vseh TOZD/DSSS oz. DO kot celote. Aktivnosti so bile sledeče: Usposabljanje - usposabljali smo 4 nove člane štaba CZ DO EMO preko centra za obrambo in samozaščitno usposabljanje občine Celje, - usposobili smo vodjo izvid-niške ekipe pri enoti za RBK, - izvedli smo preko industrijskega gasilskega društva DO EMO usposabljanje dveh desetin obveznikov gasilske enote civilne zaščite, - vodstvo štaba CZ DO EMO je izdelalo gradivo in izvedlo interno usposabljanje članov štaba CZ DO EMO. Sodelovanje s KS Gaberje Dne 16. 5. 1983 smo organizirali sestanek vseh odgovornih nosilcev obrambnih priprav KS Gaberje in DO EMO, v cilju kvalitetnejšega sodelovanja v bodoče in usklajevanja obrambnih dokumentov. Sklenjen je dogovor, da bo organiziran s strani KS sestanek za začetek konkretnih aktivnosti. Opremljanje enot CZ in NZ Po planu SLO in DS za 1.1983 smo nabavljali opremo v skladu s finančnimi možnostmi kar je v skladu s priporočili in določbami planskih dokumentov DPS. Dopolnjevanje struktur SLO in DS Doslej smo uspeli vključiti zadostno število obveznikov CZ v specializirane enote CZ EMO. V jesenskem času bomo vključili v splošne enote CZ TOZD še ca. 30 obveznikov tako, da bo vsaka TOZD razpolagala z vsaj eno ekipo. Vključevanje v NZ je v domeni TOZD/DSSS pri čemer doslej ni bilo evidentnih večjih problemov. Ostale kadrovske probleme oz. spremembe sproti ažuri-ramo na novoju DO TOZD in DSSS ter usklajujemo z organi občine za SLO in DS. Normativna ureditev Glede na novo sprejeti zakon o SLO in DS SRS in zvezni zakon o SLO v I. 1982 je pravna služba izdelana osnutek, Pravilnika o organiziranju in uresničevanju SLO in DS, ki bo v kratkem verificiran s strani samoupravnih organov TOZD /DSSS. Omenjeni zakoni prinašajo novosti, ki smo jih uskladili z našimi Internimi akti kar bo vplivalo na kvalitetnejše delo vseh odgovornih organov in posameznih nosilcev obrambnih priprav. Priznanja in pohvale V I. 1983 smo predlagali občinski komisiji za priznanja in pohvale za področje SLO in DS doslej že 4. osebb odgovorno za obrambne priprave, ki si je to priznanje zaslužila z dolgoletnim delom na področju SLO in DS. Tokrat smo predlagali namestnika vodje obrambnih priprav DO EMO. Pomembni rezultati V mesecu maju so nas zopet presenetili gasilci oz. gasilke, ki Emajlirec Priloga OKTOBER 1983 POPRAVEK V prilogi EMAJLIRCA št. 17-18 od 30. oktobra 1983 so bili objavljeni samoupravni akti, sprejeti na referendumu dne 20. 6. 1983. V Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo Delovne skupnosti skupnih služb, je prišlo do napake v 76. členu, ki določa višino zneska nadomestila za čas odstranitve z dela. Pravilni tekst glasi: 2.3.4. Nadomestilo za čas odstranitve z dela 76. člen Za čas odstranitve z dela iz delovne skupnosti gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini, ki je enaka polovici zneska povprečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih. so dostojno predstavili na Lipi pri Štorah CZ DO EMO. Ženska desetina je osvojila prvo mesto kot že večkrat zapored doslej. Moška desetina je osvojila 3. mesto, za kar je prejela pismeno priznanje za razliko od ženske desetine, ki je obogatila naše vitrine z lepim pokalom. Člani industrijskega gasilskega društva in gasilci veterani so tudi dosegli zavidljive rezultate. Veterani so ponovno osvojili prvo mesto, mlajši člani IGD pa tretje mesto. Omenjeni uspehi so tem bolj vredni ker so se omenjene desetine pričele pripravljati na občinsko tekmovanje GE CZ in gasilskih društev dokaj pozno, saj so imele tik pred tekmovanjem le šestkrat intenzivne vaje v slabih vremenskih pogojih in nenazadnje težave z prostorom za vaje. V prvi polovici letošnjega leta smo uspeli razširiti in opremiti s funkcionalnim inventarjem skladišče CZ in pridobiti racionalno rasporeditev ter adapti- rati prepotreben prostor za štab CZ DO EMO. Skupna in osebna oprema naših enot bo tako bolj varna pred poškodbami in preglednejše skladiščena. V drugi polovici leta bomo z aktivnostmi nadaljevali v skladu z sprejetimi akcijskimi programi, planom ter v okviru finančnih možnosti. Naša glavna skrb do konca leta je, da naše enote usposobimo in da redno ažuri-ramo ter dopolnjujemo obrambne načrte. E. O. Odšel v zasluženi pokoj Vanovšek Viktor v krogu sodelavcev... VANOVŠEK VIKTOR iz TOZD Posoda je odšel 31. 10. 1983 v zasluženi pokoj. Tako je odšel še eden tistih delavcev, ki je svoje osebno življenje najtesneje povezal z delom v naši delovni organizaciji. Pri nas se je zaposlil 9.8.1951 in bil od prvega dne dalje vesten in marljiv delavec na vseh delih in nalogah, ki jih je opravljal. Vanovšek Viktor je vedno rad pomagal mlajšim sodelavcem in nanje prenašal svoje bogate izkušnje, pri tem pa ni nikdar zanemarjal svojega dela. Uspešno je vseskozi sodeloval tudi na športnem področju, za kar je prejel tudi vrsto priznanj in nagrad. Ob odhodu iz DO so se od njega poslovili najbližji sodelavci iz TOZD Posoda, ki so mu v spomin izročili tudi darilo. Se posebej slovesno odhodnico pa so mu priredili člani kegljaške sekcije EMO, ki so v ta namen organizirali poslovilni večer, na katerem so zaslužnemu športnemu delavcu in odličnemu športniku izročili posebno spominsko darilo. ... in v krogu tovarišev iz kegljaške sekcije Emajlirec 11 Prodajalna EMO opozarja Naša prodajalna TOZD Servis in trgovina na Mariborski cesti v Celju ugotavlja, da kljub večkratnim opozorilom naročnikom naše posode, še vedno ostaja precej le-te v njihovem skladišču, ne da bi jo naročnik dvignil. O tem je bilo pred kratkim seznanjeno tudi predsedstvo Konference osnovnih organizacij zveze sindikata naše DO, ki je s tem v zvezi sprejelo tudi sklep, po katerem morajo naročniki dvigniti svojo posodo točno v roku določenem na seznamu. Po preteku tega roka se lahko proda ostalim kupcem. Sezname oziroma vrstni red prejemnikov posode lahko pri njilj tudi razrešijo prejemajo vse poenterke v vse morebitne nejasnosti v naši DO, prav tako pa se zvezi z naročilom posode. Naša prodajalna se že leta in leta ubada s prostorsko stisko. Da pa je prostora še manj, kot bi ga lahko bilo, poskrbijo nekateri naši neresni sodelavci, ki ne dvignejo pravočasno posode, ki so jo naročili. 50 let življenja in dela Marije Kumberger Marija Kumberger iz svoj življenjski jubilej, TOZD Odpreskov in avtoko- letnico rojstva, les je 9. 7.1983 praznovala Rodila se je 9. 7. 1933 v Hotunjah, v naši DO pa se je zaposlila že leta 1952. Tovarišica Marija ni doslej nikoli zanemarjala svojega dela. Kot vodja skupine površinske zaščite v TOZD, kjer dela, vedno rada s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami pomaga mlajšim sodelavkam, tako, da ni samo dobra delavka, vestna in predana svojemu delu, ampak je tudi dobra delovna tovarišica. Ob srečanju z Abrahamom ji iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja in sreče v krogu družine. Delavska univerza Obvešča vse zainteresirane občane, ki še nimate končane osnovne šole, da v šol. letu 1983/84 vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred večerne osnovne šole Izobraževanje organiziramo kot: - večerna šola, - tečajno-seminarska, - in individualna oblika. Vsem udeležencem, ki so uspešni v vzgojnoizob-raževalnem delu, je omogočeno, da v enem šolskem letu končajo dva razreda osnovnega izobraževanja. Za to področje izobraževanja imamo tudi ustrezno literaturo, ki je pomoč za uspešno delo. Pouk organiziramo v dopoldanskem in popoldanskem času. Izobraževanje je za vse udeležence brezplačno. VSE INFORMACIJE DOBITE V TAJNIŠTVU DELAVSKE UNIVERZE, CELJE, Cankarjeva 1, ali po telefonu št. 25-620. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ROMIH Franca se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna za izkazano sožalje, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Franc ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage sestre ZABUKOŠEK MARIJE se prav prisrčno zahvaljujem vsem delavcem iz oddelka montaže za darovani venec in cvetje. Še enkrat prav prisrčna hvala. Žalujoča sestra Sajovic Ivanka z družino. Kadrovske vesti od 1. 10. 1983 do 31. 10. 1983 Sprejeti na delo: _ LALOŠEVIČ, Janko, ARZENŠEK Leopold, ČAR-KIČ Esad, OLJAČA Duško, ŽERAK Franc, BLAGAJE-VIČ Stojan, FRANGEŽ Olga - vsi TOZD Posoda; STA-ROVEŠKI Rafko, VUČINA Ivan, PALIR Marjan - vsi TOZD Odpreski; LUŽAR Srečko, TOMAŽIČ Valter, SENIČAR Srečko, MIKOLA Robert - vsi TOZD Radiatorji; ŠVAJGER Gregor, RISTIČ Nenad, TACER Rajko -vsi TOZD Skupne službe; STEVANIČ Milivoj, BREŽ-Nl Mirko, AGATIČ Stipo, SEKULIČ Mirko - vsi TOZD Frite; ŠKET Branko - TOZD Kontejner; JUG Milan, RUPNIK Marjan - oba TOZD Kotli; VRTAČNIK Vladislav, KORBAR Nenad - oba TOZD Vzdrževanje; Iz DO so odšli: TRUPEJ Danica, VRTAČNIK Nada, SAVIČ Danica, ŠTEBIH Tanja, BELAK Boris, BREŽNIK Boštjan, MLAKAR Zvonko, ŠTIMULAK Janez, VNUČEC Ivan, PERC Alojz, ZAKOŠEK Branko, BAKOVIČ Milivoj, ANDRIC Dragan, ŠIŠIČ Refik, SHTEFANI Krista - vsi TOZD Posoda; RAVNJAK Dušan, KRIVEC Jože - oba TOZD Orodjarna; PODGORŠEK Milan, ŠTRAUS Ivan, STALETIČ-GIBE Dragoslav, PLANKO Vidomir, TEPEŠ Franjo, JAGER Jože, BOMBEK Borut, JELEN Janez, KOVAČIČ Srečko, BORLAK Marija, HRUŠEVAR Branko-vsi TOZD Kotli; SKALAR Andrej, VODOVNIK Marjan - oba TOZD Vzdrževanje; SMERKOLJ Franc, ROSAR Franc - oba TOZD Kontejner; KORITNIK Drago - TOZD Servis in trgovina; KERŠ Vili - TOZD Odpreski. Upokojili so se: PETERNEL Vida (16. 6. 1933) 1.10. 1983, KOVAČ Antonija (7. 4.1928) 1.10.1983, KRAJNC Štefanija (4.10.1933) 5.10.1983, SKAZA Vera (30.10. 1938) 30.10.1983, ANTLEJ Franc (8.6.1935) 4.10. 1983, TOČAJ Alojz (9. 6. 1931) 4. 10. 1983 - vsi TOZD Posoda; ŽIŽEK Valentin (25. 1. 1936) 31. 10. 1983 - TOZD Odpreski. Umrla sta: GRAČNER Mirko (19. 7. 1961) 30. 10. 1983 -TOZD Kotli; PODHRAŠKI Jože (14. 3. 1937) 31. 10. 1983 - TOZD DSSS - nabava. Premeščeni iz TOZD v TOZD s 1. 10. 1983 POČIVALŠEK Franc iz TOZD Frite v DSSS nabava. ZUPANČIČ Breda iz DSSS v TOZD Radiatorji. STOPINŠEK Silvo iz TOZD Kontejner v TOZD Radiatorji. Poročili sta se: KOTNIK Zdenka-POGLADIČ - TOZD Posoda. KRČOVNIK Jožica-MURKO - TOZD Posoda. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Jožice VIHERNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali venec in godbi EMO za zaigrane žalostinke. Žalujoči hčerki Anica Kiker, Fanika Koražija in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta KRAJNC ŠTEFANA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Radiatorji za darovana venca, izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujeva tudi godbi na pihala EMO. Žalujoča sinova Franci in Stane Krajnc Emajlirec 12 Nagradna križanka »DAN REPUBLIKE« Izpolnjen kupon križanke morajo reševalci poslati v uredništvo Emajlirca do 30. decembra 1983. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 400 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din, 4. nagrada 150 din. □ IME IN PRIIMEK.: TOZD ALI NASLOV: REPUBLIKE ODEBELJEN RASTLINSKI ZEHELlSk-l DEL NEMSKl OTOK. >1 pOrtORJAM 2.AUVO IWÓMDSJU BALETNI PE Ruclo^ VRSTA VETRNICE, KOSMATINEC RUSKI VELEPO- SESTNIK POKOJNI SLOVENSKI TROBENTAČ dan REPUBLIKE IZRAZ ZA CIPRIWDNE RIBE REKA PAD zrnsiti ŠPORTNI REUAM2.lT STRMI PREDEL URlBA m u UP- LU ZNAN NIZOZEMSKI SIR DALMAT. lISTA.RI OCE MODNA PRIREDITEV TROPSKA OVIJALKA ENCIM V ČREVESJU NEKDANJI INDIJSKI PREDSEDNIK Lat KRALJ VZHODNIH GOTOV BOLEZEN. NAGNJENJE, STRAST IRANSKI PRISTAN IVAN MINATTI POMLADUI MESEC ZOB NA BRANI RUSKI SLIKAQ Kazimir O 2 NEMŠKI SLIKAR IN 6RAFIK. EMIL GRADITELJ STOLPA NA TRIGLAVU KLUB IZ. MADRIDA DRŽAVA V ZDA au MESTO V BANATU GLAVNO ntsTo JE MENA ER.BOGINJE. MAsímUJA VZRUK PRI BIKOBORBI 30 I6RALKA TKAČEVA SLOVENSKI TENORIST Josip P0E61VALEC IHANA ÍOZJA SODBA Izgubljeno Na poti iz »baze« do sejne sobe sem izgubil nekaj stališč. Najditelje vljudno naprošam, da jih obdržijo. GOSPOD .N E RGA' Modre in manj modre Preden delavec pride do besede, je problem že zastarel. V naši delovni organizaciji imajo nekateri sodelavci že sedaj drseči delovni čas: pridejo kadar hočejo in gredo, ko le morejo. Če želiš dobro službo, moraš poznati najmanj dva tuja jezika, ali pa enega domačega direktorja. Lenuhi nam bodo še naprej lahko svetel vzgled. V času, ko želimo dvigniti produktivnost, bomo še bolj obdavčili pridne. * Pravijo, da se na napakah učimo. Torej pomenijo številne napake v naši DO že znak napredka?! Danes nimamo več gospodov, imamo pa vplivne tovari- se. Daleč so že tisti časi, ko smo govorili, da moramo delati. Zdaj razpravljamo le še o tem kdaj delati! * Laže je spraševati, kdaj bomo iz krize, kot za to kaj narediti. Pametni gleda na sonce, »emovci« na nov delovni čas. * Košarkarji delajo napake pri korakih, mnogi drugi pa povsem napačne korake. Humor V bolnico so pripeljali mornarja, ki je bil tetoviran po vsem telesu. »Ali je mogoče te vaše tetovirane slike zmiti z vodo?« je vprašala sestra. »Ne vem,« ji je odgovoril mornar »še nisem poskusil«. Zmikavt velikega formata je ležal doma hudo bolan, ko ga je obiskal njegov delovrti tovariš in ga vprašal, kako se počuti. »Slabo, zelo slabo«, je odvrnil bolnik, »žena je pravkar šla ukrasti črno obleko!« »Dragi, ali veš, da ha stotisoč avtomobilskih nesreč pride komaj ena železniška?« »Ja nič čudnega, draga, ali si že slišala, da bi strojevodja med vožnjo ščipal pomočnika v lička in ga grabil za kolena?« Riše V.Šerc »Ste videli mogoče kje v bližini miličnjka?« »Ne! Žive duše nisem videl nikjer«. »Potem pa mi izročite denar in bone za bencin«. * »Tovariš doktor, pred štirinajstimi dnevi sem požrl 500 din«. »Pa ste šele zdaj prišli k meni?« »Ja veste, dosedaj sem še imel denar!« * »Čemu bi se raje odpovedali - vinu ali ženskam?« »Odvisno od letnika«. * »Jaz sem vse v življenju dosegel z eno samo roko«. »Ne razumem?« »Vedno sem vedel kdaj in za koga moram dvigniti roko!« * V frizerski salon vstopi »hipi« mladenič, z dolgimi zapuščenimi in mastnimi lasmi. Ko se zavali v stol, ga frizer spoštljivo vpraša: »Striženje ali samo menjava olja?« * »Odkar sem poročen, živim polovico ceneje, pa še žena me greje in tako znova varčujem... se pohvali prijatelj prijatelju. »No pa še eno vzemi, pa boš imel življenje zastonj« mu ta svetuje. * »Hej, tovariš! Ste s tistim idiotom mislili mene?« »Vas?« Kaj si mislite, da ste edini idiot na svetu?« * »Lepo od tebe, da si me spremil do vrat!« »Oh, saj ni nič! Hotel sem se samo prepričati, da si res odšel. ..«