Edizione per 1'estero — Inozemska Izdaja Leto LXX Stev. 300 a V Ljubljani, v četrtek, 31. decembra I942-XXI Sp«3!rt oklepnih vozil. Pri uspešnih naših protisunkih jo bilo zaplenjenega več težkega in lahkega orožja in so bili zajeti ujetniki. Napadi nemških letalskih skupin kakor tudi ietalijanskili. ruiuun-kih in madžarskih bojnih letal sn povzročili sovražniku velike človeške izgube in znatne izgube T oklepnem in težkem orožju. Madžarske čete so uničile pri napadalnih operacijah večje število bunkerjev z njihovimi posadkami. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili posamični sovražni napadi odbili. Lastni napadalni oddelki so vdrli v sovražne postojanke in so razbili več bojnih postojank. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera so se zrušili nadaljnji sovražni napadi, podprti od oklepnih vozil, topništva in bojnega letalstva. 13 sovražnih oklepnih vozil jc bilo uničenih. Ob Vol kovu in pred Leningradom so nemški napadalni oddelki španske prostovoljske divizije uničili več sovražnih bunkerjev. Hitra nemška letala in oddelki lovskih letal so v nizkih poletih razbili sovražno transportno kolono. Bojna letala so pred Ribiškim polotokom v Severnem Ledenem morju s presenetljivim napadom potopile sovražni minolovec. Nočni napadi bojnih in strmoglavih letal so povzročili velike po- Italijanski rušilec potopil angleško križarko Rim, 30. rec. AS. Vojni dopisnik lista »Mes-saggero«, ki sc nahaja na nekcin pomorskem oporišču v srednjem Sredozemlju, poroča o zmagovitem nastopu italijanskega rušilca >Camicia Nera«, ki je potopil eno sovražno križarko ter verjetno tudi cn rušilec. Boj se je odigral v Sicilskem prelivu. Skupina treh italijanskih rušilcev in dveh tor-pedovk, ki je križarila po Sicilskcm prelivu, je bila napadena od angleških torpednih letal, toda vsem ladjam se je posrečilo izogniti se torpedom. Proti 22 uri 40 minut je dobil poveljnik rušilca »Camicia Nera« sporočilo, da prihaja pet sovražnih vojnih ladij proti vzhodu. Takoj je sklenil iti jim nasproti in nekaj po polnoči je bil že dosežen stik s sovražno skupino na razdaljo 6000 metrov. Angleške ladje so osredotočile svoj ogenj na ru-šilcc »Camicia Nera« in se mu bližale. Ko so se približale na cn kilometer razdalje, je poveljnik Foscari zaukazal spustiti torpeda. Posadka je razločno videla eksplozijo torpedov, ki so verjetno zadeli cn sovražni rušilec. Toda poveljnik italijanske ladje je sklenil nadaljevati lov, hoteč doseči križarko ter je plul vzporedno s to križarko, ki je bila zelo moderna in jc pripadala vrsti »Esme-rald«. »Camicia Nera« je spustila proti križarki torpeda, ki so jo v polno zadela. Na križarki je takoj nato eksplodirala municija. Ladja se jc hitro potopila. Druge angleške ladje so se nato hitro umaknile. Italijanski rušilec ni imel več torpedov v ceveh, toda poveljnik je zaukazal, naj se patru-liranje po morju nadaljuje do treh zjutraj, ker je slutil, da bi sovražne ladje utegnile napasti italijansko spremljavo, ki jc bila na morju nedaleč odtod. Ob tretji uri zjutraj je »Camicia Nera« zopet zagledala sovražne ladje in jim sledila. Ko je bil poveljnik Foscari prepričan, da so sovražne ladje odšle, se je zjutraj podal na neko letalsko oporišče, odkoder so takoj odletela nemška letala, ki so iz iste sovražne skupine potopila še eno ladje, neko drugo pa poškodovala. Junaštvo planinske divizije »Julia« Berlin, 30. dec. Včerajšnje nemško vojno poročilo omenja z veliko pohvalo čudovito divizijo »Julia', katere ime je zvezano s spominom na najlepše strani epopeje, ki jih je popisala italijanska vojska na visokih grških gorah. »Julia« se že nekaj časa bori na vzhodnem bo- Japonske ladje obstreljujejo Buno Rim 30. dcc. AS. Dopisnik rimskega -Piccola« poroča iz Sanghaja, da je japonska mornarica stopila v akcijo in podpira kopenske sile. ki ze nekaj mesecev trdo branijo japonske postojanke na jugovzhodni Novi Gvineji in jih napadajo čete generala Mac Arthurja. Ladje so dve uri zelo močno bombardirale sovražne vojaške naprave v liu-ni. Istočasno so japonske čete. ki se nahajajo na letališču v Buni, izvedle izpad na avstralske si e okoli lekiišča. Zavzete so bile sprednje avstra -ske posto'.mke. Japonski bombniki so tudi napadli avstralske oporišče Marauco na južni obali Nove Gvi.ieje. BorHe na Kalkuto Tokio. 30. dec. AS. Japonski cesarski stan poroča, da so japonski bombniki 28. decembra napadli vojaške cilje v Kalkuti. Cittagongu in Fenu. V Cittagongu sta bili zažgani dve 3000-tonski prevozni iladji. Pri napadli na Kalkuto so bile Zi vzete pristaniške naprave. Asa japonska letak so se vrnila. Milijon ljudi bo izseljenih iz Pariza Pariz 30. dec. AS. Pariške občinske oblasti pripravljajo načrt za izselitev približno enega milijona prebivalcev iz prestolnice, da bi se na ta način izboljšala oskrba Pariza, ki je zabredla v težave zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Predvsem bodo izselili ljudi, ki ii i so znjiosleni in njihovo bivanje ni nujno potrebno v Parizu, pač pa se bodo lahko dobro ustalili drugje. jišču in njeni tihi ter vrli planinci, ki premagujejo V6e na]x>re in vse legobe, polni vrlin ter poguma, so postali že legendarni meti nemškimi tovariši. Rusi pa so doslej že na lastni koži morali neštetokrat poskusiti, da postojank, ki jih drže Italijani, ne morejo zavzeti, četudi pošiljajo tja velikanske množine vojaštva in zberejo pred njimi največje topove. Ta planinska divizja se je posebno odlikovala med zadnjimi boji v velikem donskem kolenu. Drugega iz teh bojev ne vemo, ker nemški poročevalski viri ne popisujejo jiodrobnosti o tekočih bojih. Tudi nemški tisk se omejuje le na objavo vojnih poročil in nekaterih dopisov iz bojišča, ki popisujejo boje, kateri so že končani. žare v pristaniških napravah Murmanska in v kolodvorskem področju Kandalakse. V Severni Afriki so nemška strmoglava letala uspešno napadla sovražne kolone na pohodu. V Tunisu snino krajevne bojne operacije. Sovražnik je utrpel zaradi napadov strmoglavih letal iu bojnih lelal v nizkih poletih velike izgube prevoznega gradiv n. 29. decembra zvečer je nekaj britanskih letal vrglo posamezne razdiralne bombe na zapadli o Nemčijo. Povzročen« je bi'« majhna škoda na poslopjih. Lahka nemška litij nn letala so v Rokav, s k e in prelivu potopila eno slraino ladjo in so podnevi napadla za vojno važne cilje nekega pristaniškega ines,n ob južni a n g I e š-kr obali. V letalskih bitkah sta bili pri tem •sestreljeni dve sovražni letali. Zopet je bila uničena močna sovjetska skupina Berlin. 30. dec. V nekem dopisu iz vzhodnega bojišča popisuje Gunter \\ eber, kako jc bila uničena velika skupina obkoljenih ruskih sil v nekem gozdu blizu loropca V tem gozdu jc deset dni divjal strašen ciklon. Baterije siirili nemških divizij so brez prestanka bruhale strašen ogenj. Tisoč-krat je hitela smrt med golimi vejami dreves na eno izmed sedmih obkoljenih sovjetskih divizij, ki se ie pripravljala za napad na srednji odsek našega bojišča. Okoli gozda t-o nemški strelci zgradili zid pehotnega lahkega in težkega orožja. Deset dni bi se Rusi radi prebili skozi la obroč. Končno so spoznali- da ni več rešitve. Nekaj časa jc ležal nemiren molk nad gozdom. Topovi so molčali. Vojaki so previdno prodirali jk> gozdu s puškami v rokah, častniki so bili z avtomatskim orožjem pripravljeni na vsako presenečenje. Toda presenečenja ni bilo več. Gozd je bil spremenjen v velikanski grob. kjer jc ležalo okoli 10.000 mrtvili, 1000 tankov in to|>ov, nad 1000 avtomobilskih vozov, mnogo orožja in bomb. Bilka v obroču pri I oropcu jc bila končana. Rusi, ki so 23. novembra začeli mogočno ofenzivo, boleč prebiti zloglasni »vzhodni zid*, ki ga jc zgradila organizacija I odi. so doživeli strašen jioraz. Skoro vsak meter je bil razoran od granat ter pokrit z ostanki sovjetskih brigad. Med sovjetskimi tojiov i so našli tudi novejši lop ameriškega izvora, na katerem je bilo ime tovarne ler letnica 1942. Vojaki so našli tudi moderne avtomobile amerikanskega izvora. Čiščenje gozda je trajalo dolgo Proli noči je bilo vse raziskano. Sredi gozda je bil velik ogenj, lam je bilo II ujetih sovjetskih vojakov, ki a zdaj pompozno razglašali v Londonu. — zaključuje švedski dopisnik. — je začela bledeti, še preden jo |>oteklo leto 104» jn sicer tudi v najbolj optimističnih londonskih krogih. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Rim, 30. dcc. AS. Včeraj ob 5. popoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. Seja jc bila ob 7 zvečer prekinjena in sc bo nadaljevala jutri, v četrtek, 31. decembra, ob 5 popoldne. , Počastitev Genove Genova, 30. decembra AS. V dvorani palače Tursi 6o včeraj med pomembnim in slovesnim obredom izročili diplomo o hudem pohabljenstvu mestu Genovi, ki je pri 6Vojem prebivalstvu, v svojih šolali in v svojih hišah prva spoznala žalostne |>os!edice divjaškega sovražnikovega napada. Častno znamenje Združenja pohabljencev in invalidov je na genovsko mestno zastavo pripel predsednik omenjenega združenja DeIcroix, ki je županu izročil tudi izkaznico združenja. Navzoči so bili zatopniki vseh mestnih oblasti, zastopniki pohabljencev, bojevnikov, arditov in vojnih prostovoljcev z zastavami. Med živahnim odobravanjem sta spregovorila predsednik Delcroix ter župan Garbini. Prireditev 6e ie končala s pozdravom Kralju in s pozdravom Duceju, ki ju je zapovedal zvezni tajnik. Zatem je prišlo do mogočne demonstracije za oborožene 6ile. Uspeh zbirke za nemško zimsko pomoč Berlin, 30. decembra AS. Na četrto nedeljo zbiranja za zimsko pomoč so v Nemčiji nabrali 44,586.000 mark proti 33,344.000 mark. ki so jih ta dan zbrali lani. Zbirka se je torej pomnožila za nad 34%. Žrtve potresa v Turčiji \\ Nenasitni pohlep ameriškega imperializma Berlin. 30. dec. AS. »Diplomatska politična korespondenca« danes zjutraj na kratko komentira izjave severnoameriškega podpredsednika VVallaceja in pravi, da takozvani mirovni program. ki ga je pravkar oznanil Uooseveltov glasnik ni nič drugega, kakor člen v verigi nasilslev in objestnosti, ki se jili .ie posluževal ter so jih še poslužuje severnoameriški imperializem, da bi si zagotovil nadzorstvo nad svetom. Poleg Walla-cejevih izjav navaja list tudi nič manj predstavljajoče izjave generala Marshalla, načelnika ameriškega glavnega slana, ki priprosto priznava, tla nameravajo Združene države po zasedbi Casablance, Orana in Dakarja izpopolniti ta sistem vojaških oporišč, ki bo omogočil Ameriki končno prevlado tudi v Evropi. Marshall zatrjuje: ;Rešiti moramo dvojno vprašanje, to je trdno ohraniti sistem doslej zavzetih strateških t>|->orišč ter jih poskušati istočasno razširiti in utrditi. Po Wallacejevem mirovnem načrtu naj bi bili odno-gaji__pripominja »Diplomatska i npolitična korespondenca«. — med Ameriko in drugimi državami tašni, da bi bil en narod do zob oboro- žen, vsi drugi pa jiopolnoma razoroženi. Toda v načrl severnoameriškega imperializma spada tudi zloglasni zakon o posojilu in najemu, ki ga predstavljajo v svetu hinavsko kol največje dejanje ljubezni do bližnjega v zgodovini, ki pa je v resnici lo najbolj rafinirana in najdrznejša špekulacija visokih ameriških financ. S pomočjo zasebnih kapitalov, posojenih inozemstvu, ameriška država avtomatično dobiva pravice, ki ji bodo jutri v miru zagotavljale tako priviligiran položaj, ki bo spravil v trepet države, ki so imele korist od tega. Z iztrganjem važnih strateških oporišč Angliji računa dolarski imperializem, da si bo v bodočnosti zagotovil tudi nadzorstvo nad velikimi industrijskimi in rudniškimi železnicami, pripadajočim drugim narodom, zlasti ameriškim dolžnikom. Skratka, kamor ne morejo priti ameriški polki in gospodarsko komisije, tja pridejo dolarji visokih bogalaško-judovskih financ. Zato so šli evropski narodi v voino in biieio danes gigantski boj proti anarhiji in barbarstvu vzhoda ter proli nenasilnemu pohlepu bogatašev z druge poloble. Carigrad, 20. dec. AS. Žrtve zadnjega potresa v Turčiji so naslednje: v Erbanu je bilo 418 mrtvih in 480 ranjenih, v Niksi pa 53 mrtvih in 120 ranjenih. Potres je popolnoma porušil 2135 hiš. med njimi v Erbanu 1051. V drugih krajih jo bilo pojiolnoma porušenih 14 hiš. 40 pa delno. Prebivalstvo je v barakah in taboriščih. Henderson umrl Lisbona, V), dcc. AS. Umrl je =ir Neville Henderson. bivši tlelovni minister in bivši angleški poslanik v Berlinu pred sedanjo vojno. Ameriška oklepnica nasedla Buenos Aires, "O. olete. Zagrožene so bile tudi kazni tistim, ki bi sc nc pokorili varnostnim ukrepom. Pogovori s slovenskim ljudstvom: in Časnikar p. Alessandro Nieotera je imel tnoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prav gotovo ni naš namen izvajati vzporedje med obema mestoma; recimo samo priprosto. da sta Rim in Ljubljana dve misli, ki se zbližujeta. Vemo, rla je treba premagati razne težave, na primer prirojena nezaupljivost Slovencev in govorira, da so Italijani makijavelisli. Najbrž sta obe stvari povezani med seboj. Hočemo reči, da so Slovenci nezaupni, v kolikor mislijo, da Italijani vodijo dvojno igro. Vsekakor p;i je gotovo, tla je nezaupljivost Slovencev nagonska in te ne-zaupnosti se Slovenci poslužujejo tudi. kadar je to najmanj na mestu. To bo pameten način, moramo pa biti previdni, da se ne vsili kaj, kar bi bilo proti koristnemu duhu razumevanja. Kar pa so tiče Maccliiavellija je treba najprej proučiti njegova dola. tla se nato spozna, da on nikdar ni bil kakršen koli mistifikator v tistem šhiislu, kakor se to meni. (Nadaljevanja na dmgi s(ranf). Lizbona, 30. dcc. AS. »Times* piše z videzom hinavske odkritosti, da ima »lavnost pravico vedeti vzroke, ki se skrivajo za timorom admirala Darlana in za okoliščine atentata«. Pripominja se, da so skupno z visokim angleškim listom istega mnenja skoro povsod po svetu. Stran Q LOVEVECk 6eo-krajini. Jasna preprostost, ki je često z odkritostjo hila spremljana pri naših ljudeh z dobroto, hi mogla biti zadostno jamstvo o |>oštenih namenih Italije v teh deželah in o odkritem značaju njenega ljudstva. Mudi pa so nam sedaj povedati nekaj mnogo važnejšega. Nasproti revolucionarnemu režimu, ki jo iznašel nauk o sodelovanju, je vsako nezaupanje enako nerazumevanju. Komur se |K>sreči vstopiti v okvir in duha načel fašistične revolucije, mora kmalu doumeti, da nimajo ta načela nič neiskrenega, tako v notranji kakor tudi v zunanji )K)litiki, pa naj bo to v odnošajih med razredi ali pa v odnošajih med narodi. Ta načela terjajo, da se odstranjajo nazori o nasprotovanjih in o odrevenelosti in sleherna misel o boju, da bi se za-moglt srečati na polju razumevanja, ki ga fašizem po svojem programu in po svoji praksi vedno s slehernega vidika smatra za najkoristnejše za obe stranki. Na ta način bo mogoče počasj doumeti, i/, kakšnega temeljnega razloga so je Rim v Ljubljani predstavil ne z obličjem orožja, ampak s prisrčnostjo, ki jo razpoložena za sporazumevanje. Uda je škoda, že hudo občutena, da so Slovenci zaradi nagonskega nezaupanja napačno razumeli obnašanje Italijanov. Bili so taki, ki so res govorili in širili mnenje, da se za tem obnašanjem skriva kdo ve kakšen satanski načrt o zavojevanju. To je bila resnično velika napaka zaradi neopravičljivega majhnega poznavanja italijanske zgodovine v zadnjih '20 letih (da ne rečemo nepoznavanja italijanske zgodovine sploh); 20 letnica režima jo obilno dokazala vsem, kaj so nameni njegove politike in kakšen je njegov idealizem. Zadostovalo bi, če bi omenili predlog četvor-nega pakta, ki ga jo v letu 1983 predlagal Dure za izvedbo popolne evropske spravo. Predlog je bil žo sprejet in je bila lojalnost pogodbo vsem več ko dovolj vidna. Francoski parlamentarni koiti-plot pa .io nato ta poskus preprečil, predlog, ki ga bo ob koncu te vojne moral marsikdo objokovati, da bo mogel primerno priznati, da ima ta-šizetn vest na svojem mestu, priznati ho moral pred zgodovino, da ima to vest na svojem mestu proti najmanjšemu delu sveta, proti Slovencem. To so dejstva, ki jih ne bo mogla Izbrisati nobena demokratska plutokratska propaganda ali pa kakšna karta več ali manj atlantska o svetovni obnovi. Prav tako nobena demokratična oblika ne bo mogla iznajti nič boljšega o sodelovanju med razredi, če se svet v bodočnosti ne bo vrnil na staro pot in se povrnil k tistim bojem, ki so v vsaki deželi motili socialni mir v zadnjem stoletju. Vabilo za zbližanie k Rimu tedaj — mislimo, da je jasno — ne prikriva nobenega drugega cilja. v kolikor je gotovo, da fašistične revolucije ni izvedel Macchiavelli. Resnica pa je čisto drugačna: sporazumevanja med razredi in narodi se boje tisti, ki morajo —o i t i ti in torej prikrivati gotove koristi, ki jih 110 morejo javno priznati. Kako bi so sicer mogel boljševizem uveljavljati, če bi v isti deželi razredi bili sporazumni med seboj v načelih o razdelitvi dohodka? Kako bi hilo mogočo plutokra-ciji ohraniti gos|>odstvo nad svetom, čo bi se narodom posrečilo doseči sporazum o razdelitvi surovin in o ureditvi proizvodnje? Evo, zato morata boljševizem in plutokrarija podpihovati sovraštvo, spor in boj, ker jo samo v nadaljevanju tega ves smisel njunega življenja. Rim pa, ki ne ve in se noče posluževati vseh tisočov umetnij verolomnosti, v katerih se odlikujejo Anglosaksonci, da jih potem dele med narode po raznih dobro proučenih navodilih, dela po potih duha, ki so često zakrite in nežne. Rim noče svojih ciljev dosegati s pridobivanjem vesti s pomočjo nasilnih sistemov zlata in izsiljevanja. Ni treba pozabiti, da je Rim zibelka krščanstva. Ifim se bo moral vedno zavedati, da so je Kristusova vera širila samo z nepremagljivo silo apostolata. Rim zaupa v vseobčo moč svoje misli. Rim ve, koliko morejo doseči in kako daleč morejo iti temne sile zla: prav tako pa ve, da se nežno skozi nevidne srivne poti uveljavlja duh in njegova misel. Rim se zaveda, da kljub vsem preoblekam, v katere so se oblekli zainteresirani nasprotniki, nobena druga ideja v novem svetu ni sposobna biti lako privlačna, kakor pa je njegova ideja sama v sebi. Prav tako ve, da se Resnica z veliko začetnico, enkrat vržena na plodno zemljo, zasadi in oplodi kakor seme iz poučne povedke, ker ta-iinstvena sila pospešuje rast dobrega semena na dobrem zemljišču. To je edina skrivnost ideje Rima in to jo edin močan razlog, zaradi katerega se bo tudi Ljubljana počasi približala ideji Rima. Uradni razglasi Odredba o gibanju in o javnih |a obratih v Ljubljanski pokrajini Čl. 1. Omejitev časa, v katerem je dovoljeno gibanje po Ljubljanski pokrajini, je sledeča: od 5. ure pa do 21. ure v ljubljanski občini; od 5. ure pa do 20.30 ure v ostalih občinah. Čl. 2. Za javno obrate in razne javne predstave velja sledeči urnik: v Ljubljani se zapirajo oh 20.30, v ostalih občinah oh 20. uri. Čl. 3. V ostalem se prav nič ne spremene določila uredbe od 30. oklobra 1041-XX št. 135 in od 24. junija 1!>42-XX št. 125. Čl. 4. Ta določila stopijo v veljavo 1. januarja 1043-XXI. Dodeljevanje soli na nakaznice Vitsoki komisar odreja.: Čl. I. Nabava kuhinjske soli za kuho in hrano bo odslej na osebno živilsko nakaznico, ki velja tudi za druga živila. Mesečni osebni delež je določen nn 60 dkg. Čl. 2. Sol, ivotrebna »a živila v družinah samih. Čl. 2. Večje količine soli, ki hi jih potre-liovale družine, dobijo interesenti, če vložijo prošnjo nn občini. Ta 1h>, ko bo napravila potrebne poizvedbe, izdala nakaznico, katero bo potrdila finančna straž«, če pa te ni, pa poveljstvo Kr. karabinjerjev, odnosno poveljstvo vojaške posadke. Čl. 3. Nabava kuhinjske soli za javne ustanove, peke, živilske industrije bo omogočena na isti način kakor predvideva čl 2. Prav tako se bodo oskrbovali s soljo razni zavodi (verski, vzgojni, zdravstveni), če bi potrebe po soli presegale delež iz živilskih, nakaznic tistih, ki žive v skupnem gospodinjstvu. ČL 4. Prošnje, oimen jene v čl. 2. in 3. morajo obsegati: a) ime in priimek prosilca, njegovo stanovanje; b) zaikaj namerava jKirabiti naprošeno sol; c) potrebno količino soli. Če bi bil« zahtevann količina soli večja «1 tiste, ki jo more prosilec porabiti v enem mesecu, bo občina izdala več mesečnih bonov, na katere !h> mogoče nabaviti sol samo za mesec, ki bo označen na bonu. Čl. 5. Oskrba Oboroženih Sil bo izvršena na podlagi predložitve /n to namenjene prošnje, potrjene od pristojnih poveljstev. Čl. 6. Kršitelji te odredbe bodo ka/novani, če njihov prestopek ne bo hujšega značaja po odredbi 26. januarja I942-XX z naporom do dveh mesecev in z globo do 5000 lir. Čl. 7. Odredba stopi v veljavo 1. januarja 1943-XXI. Dn odredba, ki ureja razdeljevanje soli, ni bila dana iz potrebe ali zaradi premajhnih razpoložljivih količin. l>odo razumeli vsi. Nj bilo pomanjkanje soli, ki je dovedlo do racioniranja te tako važne življenjske i>otrehšči-ne. Raeioniranje je bilo uvedeno zato, da se prepreči, da bi sol, namenjena slovenskemu ljudstvu, bila odtegnjena rodnim potrošnikom zato, da bi se z njo zalagale komunisttično tolpe. To je torej le odredba v korist javnega reda, ki jo ljudstvo samo ne bo le razumelo, ampak tudi skušalo podpirati z disciplino in v lastnem interesu. Odrejeno količine soli na posazemnika so zadostne, tako da bodo široki sloji ljudstva preskrbljeni, prav tako bo tudi preskrbljena industrija in bo mogočo ustreči kakršnim koli potrebam, četudi bi bile izjemnega značaja. Razdeljevanje soli Prehranjevalni zavod Visokega komisarja objavlja: Začenši s 1. januarjem 1943 bodo prejemali vsi potrošniki mesečno 600 gr soli na osebo pri svojem običajnem dobavitelju ali pa v prodajah soli in tobaka. V mesecu januarju bodo sol lahko nabavili na odrezek »B« navadne živilske nakaznice za januar, ki ga prejmejo vsi potrošniki. Prepoved prodaje in dobave novih motornih vozil Člen 1. Od dne uveljavitve te naredbe dalje je prepovedana prodaja novih potniških avtomobilov in motociklov. Prav tako je prepovedana dobava novih potniških avtomobilov in motociklov, čepmv so bile zadevne prodajne pogodbe sklenjene pred tem dnevom. Člen 2. Izjemho od določbe prednjega člena si pridržuje Visoki komisar pravico, dovoljevati po potrdilu urada za izmenjavo in valute ter po zaslišanju urada zn civilno motorizneijo prodajo in dobavo novih potniških avtomobilov in motociklov, namenjenih za izvoz. I Od prepovedi po prednjem členu je izvzeto prodajanje novih potniških avtomobilov 111 motociklov vojaškim upravam. Člen 3. Izdelovalci in trgovci potniških avtomobilov in motociklov so dolžni sestaviti inventar potniških avtomobilov in motociklov, katere imajo na dan uveljavitve te naredbe. Ta inventar se mora v osmih dneh od uveljavitve te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskeniu svetu, ki vrne en primerek * prevzemnim potrdilom. Člen 4. Izdelovalci in trgovci potniških avtomobilov in motociklov morujo voditi sproti do-polnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga preti uporabo predpisno potrdi Pokrajinski korporacijski svet in v katerega vpišejo na prejemni strani tiste potniške avtomobile in moto. cikle, ki so jih inventariztrali, in tiste, ki jih še nabavijo, na oddajni strani pa potniške avtomobile in ntotocikle, prodane po prvem odstavku člena 2. Člen 5. Določbe člena I. nnredbe z dne 27. septembra 1941-XIX št. 118 ostanejo nespremenjene za primere, ki jih tu naredba ni" obsega. Člen 6. Kršitelji določb te naredile se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja I942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do "5000 lir. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan fio dnevu objave v Službenem listu za Ljub-jansko pokrajino. Dotrpela je in odšla k Bogu po plačilo naša ljuba in dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Fani Klauder prokurlstlnja zavarovalnice »Dunav« v pokoju Pogreb bo v četrtek, dne 31. decembra 1942, ob pol 3 iz kapelice sv. Frančiška. Ljubljana, t9. decembra 1942. Žalujoči ostali Dne 12. novembra 1942 je umrla naša dobra, ljuba mama in babica, gospa Marija Šarb Maše zadiišnice hodo brane v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 5. januarja 1942, ob 8 zjutraj in na Grosupljem v sredo, dne 6. januarja 1943. Bodi ji lahka zemlja v tujini. Gornji qrad, Ljubljana, Grosuplje, Požnrevac Rodbine: Šarb, Samec, Prezelj, Merclna Vožnja z avtomobili Urad za civilno motorizacijo. pri Vis. komi-6ariatu sporoča: 1. Vse dovolilnice za vožnjo avtomobilov kakršnekoli vrste veljavne do 31. decembra letos so podaljšane do 15. januarja 1943. 2. Obnovitev dovolilnic morajo zaprositi upravičenci vsaj do 10. januarja 1943 pri Uradu za civilno motorizacijo. Prošnje je treba kolkovati z 12 lirami, navedeni morajo biti hkrati točni razlogi za dovoljenje. Prepoved izdelovanja, prodaje, najema in odstopa plinskih peči Člen t. Od dne uveljavitve te naredbe so prepovedani izdelava, prodaja, nnjetn ali odstop po kakršnem koli naslovu plinskih peči za ogrevanje prostorov in plinskih kotlov za centralno ali samostojno kurjavo. Člen 2. Od prepovedi po prednjem členu so izvzeti: n) nadomestni deli za plinske peči in kotle, ki so že v rabi, toda omejeno na količine, za katere so pristojni organi že nakazali ali še bodo nakazali potrebne surovine. h) plinske peči in kotli, določeni za državne urade, za javne ustanove vobče, zn bolnišnice, sanatorije, če nakažejo pristojni organi potrebne surovine. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z znporom do dveh mesecev ali v denarju do 3000 lir. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 10 dnevu objave v Službenem listu za Ljub-jansko pokrajino. Prepoved izdelovanja alkoh. dišav Člen 1. Od dne uveljavitve te nnredbe je prepovedana proizvodnja alkoholnih dišav. Prodaja alkoholnih dišav, proizvedenih pred dnem uveljavitve te naredbe. je dovoljena do vključno 28. februarja 1943-XXI. Člen 2. Visoki komisar si pridržuje pravico, dovoljevati izjeme od določb prednjega člena: n) glede proizvodov, namenjenih za izvoz, po potrdilu urada za izmenjavo in valute, b) za nkoriščanje esenc domače proizvodnje, po predpisih, ki se izdajo. Člen 3. Izdelovalci in trgovci alkoholnih dišav so dolžni sestaviti inventar teh izdelkov, katere imajo, in pri tem navesti vse oznake, ki utegnejo biti potrebne za njih razločevanje, in njih prodajne cene. Tn inventar se mora v roku dvajsetih dni od objave te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki vrne en primerek s prevzemnim potrdilom. Člen 4. Izdelovalci iu trgovci z alkoholnimi dišavami morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo predpisno potrdi Pokrajinski korporacijski svet. Na prejemni strani tega vpisnika morajo vpisati izdelovalci in trgovci podatke o alkoholnih dišavah, ki so jih inventarizirali po prednjem členu 3.: trgovci pa morajo pristaviti podatke o omenjenih izdelkih, ki jih morda nabavijo do 28. februarja 1943-XX1. Na oddajni strani morajo izdelovalci kakor tudi trgovci vpisovati opravljene prodaje z navedbo kupcev. Člen 5. Kršitelji določb te nnredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. fi z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo nn dnn po dnevu objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Važno za trgovce! Sprejemanje odrezkov živilskih nakaznic. Mestni preskrbovalni urad obveSča ljubljanske trgovce in peko, da bo odrezke decembrskih živilskih nakaznic, za vsa raeionirana ž.ivlia sprejemni tako, da v soboto 2. januarja pridejo na vrsto trgovci in peki z začetnicami A do D, v ponedeljek 4. januarja z začetnicami E do O, ▼ torek 5. januarja z začetnicami Zadnji trini dan v 1.1942 2e nad sto let je v Ljubljani ob sredah določen velik tedenski tržni dan, ki je bil pred več desetletji sila živahen in )e na njem valovilo pisano sejmarsko in tržno življenje. Tržni dan zadnjo sredo v letu 1942 ni zaradi slabega vremena s snegom pokazal vsega vrvenja, kakršno je drugače ob tem času vladalo na živilskem trgu vsako sredo. Močnejše naletavanje snega le dalo trgu posebno obiležje in ozadje. Mnoge trnovske in krakovske prodajalke so ostale lepo doma. Treba pa je naglasiti, da so pa med njimi tudi krepke in vztrajne žene, ki se ne boje ne dežja, ne snega in bi prihajale na trg tudi takrat, ko bi kaj drugega padalo z neba. Te žene, prav redke, so prinesle na trg nekaj malo endivije, dalje razno vrtnino, zlasti kolerabo — nadzemljico. Ni bila velika izbira. Trnovske in krakovske cize so stale bolj na redko na drugem živilskem otoku. Na današnji trg so prihajale gospodinje tudi zelo naredkoma. Ni bilo nikakega drenja. V četrtek, zadnji dan v letu 1942 bo pač pred novim letom večji naval. Letos je drugače živilski trg nudil mnoge stvari, ki so druga leta kaj hitro s trga izginile. Tako ie bila sezona za zeleno papriko prav dolga, ko je druga leta koniavala že proti koncu septembra. Letos pa je človek lahko kupil zeleno papriko še prve decembrske dneve. Trg je letos stalno založen z lepo cvelačo, za katero je bila druga leta tudi mnogo krajša sezona. Pač letos trg ni imel v obilju na izbiro raznih gob, ko je bila sezona za nie kratka in ni bil trg z gobami tako bogato založen, kakor je bilo to prejšnja leta. Sploftno kronist mirno omeni, da jc bila bilanca letošnjega živilskega trga še kai primerno zadovoljiva Nekateri branjevci na Vodnikovem trgu so v sredo ponujali dolenjski kostanj, ki ie bil po S do 5.20 lir kg. Na izbiro jc bilo mnogo sveže in lepe cvetače. ki je prišla iz Gorizije. Bila ie po maksimalni ceni 5 lir kg. Mnogo jc mandarin in že večja množina pomaranč. Nakazovanje bolniških dodatkov Bolnikom, ki so po predloženih zdrnvniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racionirnnih živil, bo mestni preskrbovalni urad delil bolniška naikazila vsako dopoldne od 8. do 12. ure *ldnc cerkvena slovesnost za iolsko mladino vseh ljubljanskih ljudskih šol. V mesecu juliju smo imeli dve srebrni in eno zlato mašo. Srehrnomašnika sta bila g. Janko Kljun in g. svetnik Jakob Soklič. Na god sv. Ane 2t>. julija pa je pel prečastiti g. Kurat Viktor Sega ob enajstih svojo zlato mašo. Z letošnjim božičem pričenja duhovščina naše župnije dušnopastirske obiske, združene z blagoslovom 6tanovanj. Namen pastoralnih obiskov je, da naveže dušni pastir z verniki dušnopastirske slike, da verniki njega spoznajo in 011 nje. Izbrali pa smo si za pastoralne obiske božični čas, v katerem Cerkev predpisuje poseben blagoslov stanovanj ki je zlasti pomemben za današnji čas, ko vsi tako bridko čutimo vpliv hudobnega duha na javno in družinsko življenje. Na god Nedolžnih otročičev 2S. decembra smo obhajali stoletnico ustanovitve Dejanja sv. detin-stva Jezusovega in šestdeselletnico. odkar je bilo to dejanje uvedeno v slovenske kraje. Statistika, ki jo izkazujejo matične knjige, daje sledeče rezultate: Rojstna knjiga; Rojenih je, bilo 126 otrok (11 več kot lani). Od teh doma 8, v bolnišnici 73, v »Emoni', Slajmerjevem domu in Lconišču 43. Izmed rojenih je bilo 67 dečkov in 59 deklic. Mrliška knjiga: Iz naše župnije je poromalo v večnost 118 žimljanov (22 več kot lani). Od teh je bilo 68 moških in 50 žensk. Doma jih je umrlo 63, izven župnije pa 55. Najstarejši moški je dočakal 92 let (g. Andrej Šef), najstarejša ženska pa S8 let. Najmlajši deček je bil star 6 let, najmlajša deklica pa 2 leti. Poročna knjiga; Dočim smo lani dosegli rekordno število porok, smo Ieto6 zdrknili pod nor-malo. Zvezanih je bilo 123 parov (lani 314). V druge župnije se jih je prišlo poročit II parov, od drugod pa v našo cerkev 17 parov (lani 129). Najstarejši ženin je bil star 63 let, najstarejša nevesta pa 52 let. Najmlajši ženin je dopolnil IS. leto in najmlajša nevesta 17 let. GOSPODARSTVO Proizvodnja tipiziranega pohištva V uradnem lislu v Rimu je izšel ministrski dekret, ki ureja proizvodnje in prodajo lesenega pohištva. Dekret prepoveduje izdelovanje netipi-ziranega pohištva, ki je navedeno in označeno v ]>osebni priloženi tabeli. V tej tabeli so navedene tudi eene fiohištva. Cene so navedene za dve kategoriji. Tako slane n. pr. postelja z dvema ležiščema brez mreže ali dve poslelii 1.210 lir v ' prvi kategoriji, v drugi pa 1.395 lir. Nadalje določa dekret, da morajo proizvajalne tvrdke sestaviti inventar netipiziranega pohištva, zalog lesa ; in pohištva v delu. 1 Organizacija komunizma Največja moč komunizma je v njegovi organizaciji. Vsi varljivi obeti komunizma ne bi toliko zmogli, čc ne bi bil komunizem orginizirana sila. Marx sc je zavedal, kaj je dejal, ko jo na koncu komunističnega manifesta zaklical: Pro'elalrci r«eh dežela, združite, sel Ta beseda je ustvarila inter-nacionalo in nazadnje kominterno (lil. komunistično intcrnacionalo), ki skuša sedaj združiti prolctarce po vsem svetu. Zato se je Marx tudt spri z ruskim anarhistom Mibajlom Bakuuinom. Nc morda zato, ker jc Bakunin odobraval atentate in zanikaval državo. Tudi Marx je zanikaval današnjo državo, ki je po njegovem mnenju le organizacija za korist kapitalizma. Tudi Marx je učil, da bo mogoče le z nasiljem prevrniti sedanji družabni red. Tudi on sc ni strašil umorov. Seveda delati atentate tu in tam, brez jasnega cilja, to se mu je zdelo nesmotrno, nepotrebno trošenje sil. Tako je mislil tudi Lenin. Leninu so zaradi atentata na ruskega carja obesili brata. Zato_ je Lenin šel med revolucionarje, a ni postat anarhist, kar je bil njegov brat, temveč komunist. Za rešitev delovnega ljudstva sc mu je zdelo potrebno smotrno organizirano delo, kakor ga je hotel Marx. Tako sta se tudi Marx in Bakunin razšla, ker je bil Bakunin individualist, Marx kolektivistj ker je Bakunin preziral organizacijo, Marx pa prav v organizaciji videl največjo moč komunizma. Kako je komunizem organiziran? Organizacija komunizma je zelo prepletena, a vodi jo ena misel in ena sila. Enotna misel je: zanesti revolucijo v ves svet in ves svet osvojiti za komunizem. Enotna sila jc: volja in moč komuni-tičnega samosilnika, prej Lenina, sedaj Stalina. Na vrhu jc komunistična stranka, ki jc nje glavni tajnik in dejanski vodja Stalin. Ta stranka postavlja sovjetsko vlado, ki reprezentira na zunaj Sovjetsko Rusijo in ureja odnose z drugimi državami po navadnih mednarodnih običajih. Ker ta vlada ne sme nositi na zunaj odgovornosti za revolucionarno in razdiralno delo komunizma, se je ustanovila 1019 posebna organizacija kominterna (komunistična internacionala), ki vodi s pomočjo stranke in z gmotno podporo vlade vso komunistično propagando po svetu. Ves svet je razdelila v odseke in v vsakem odseku ima posebno tajništvo. Poleg tega pa olajšava in obenem zakriva svoje revolucionarno delo s številnimi pomožnimi intcrnacionalami: pod krinko športa (komsomol, komunistična intcrnacion. mladcev), dobrodelnosti (internacionala žensk), kulturnih zvez (društva prijateljev sovjetske zveze), mednarodne delovne pomoči in dr. Svobodomislece po svetu je pritegnila komunistična stranka v intcrnacionalo brezbožni-kov. Tako skuša komunizem prodreti v vse kroge in iih počasi pridobiti zase in za svetovno revolucijo. V posameznih deželah snuje kominterna po- kraj:nske in krajevne odbore. Najvplivnejši komunisti imajo izmišljena imena, da se lažje skrivajo pred policijo. Po tovarnah in po posameznih okrajih snujejo komunisti celice navadno trojke. Trojke so izbira najsposobnejših pristašev komunizma mož med možmi, iantov med ianti, deklet med ženskami. Ti imajo nalogo pridobivati nove komuniste, širiti komunistične letake, vzbujati med množico simpatije za komunizem, črniti nasprotnike, izmišljati si vesti, ki mr.ožice razburjajo, huiskati ljudi zoper državo, zoper vojaštvo, zoper davke in tako pripravljati tla komunizmu. Čc sc posreči s trojkami prepreči kek okraj, bo kmalu ves okraj komunističen. Ne da se tajiti, da je komunizem dobro doumel psihologijo organizacije in silno premeteno izrabil njeno moč. Tako je res postal svetovna silal Ko se je pa osnovala Katoliška akcija In fe tudi hotela v svojo službo pritegniti organizacijo, razume se, da le pošteno s poštenimi sredstvi, so nekateri katoličani to ostro »kritizirali«. Katoliška akcija, so govorili, mora biti gibanje, ne organizacija; duh, ne iorma, kakor da organizacija izključuje gibanje in duh iormo, ko se mora marveč duh vtlcsiti in gibanje organizirati, da dobi čim večjo moč in more vse prevzeti. Saj to jasno uči psihologija, to potrjujejo dejstva, to z živim zgledom izpričuje komunizem. Vse, kar hoče biti močno, se organizira. Ali naj samo katoličani zanemarjajo le psihološke rcsnicc in sami sebe slabe? Zato je paDež Pij XI. le modro ukrenil, da se ni menil za takšne ugovore, marveč v boj proti organiziranemu komunizmu postavil organizirano Katoliško akcijo. d. Ttalijan«kn-švirarski plačilni sporazum. Tea dni jo stopil v veljavo nov italijansko-švirarski plačilni sporazum, ki ureia na novo plačilni promet za nekatere vrste plačil finančnega značaja med Italijo in Švico. Zvišanje poštnih tarif na Tlrvatskcm. S 1. januarjem 1943 se zvišajo na Hrvatskem poštne, brzojavno in telefonske pristojbine kakor tudi ra dijska naročnina. Obtnk bankovcev v čilu. Čilska novčanični, banka sjioroča, da se jo od začetka vojne pa dr sedaj njen obtok bankovcev povečal od 845 ni 2.000 milijonov pezet. V prvi polovici leta 194! so cene narasle za 14%. Kmetijska proizvodu j; se je zmanjšala, dočim sla industrijska in rudar eka proizvodnja ostali neizpremenjeni. Knjižni trg v 1.1941-42 Ljubezen do slovenske besede se kaže predvsem v tem, kako uspeva tiskana beseda v kakšnem času in kakšen je knjižni trg dotičnega naroda. Slovenci smo bili vedno na glasu, da smo uničili annlfabetfzem že zdavnaj pred prvo svetovno vojno ter smo lahko ponosni, da vsak mlajši človek iz XX. stoletja zna brati in pisati ter je lahko aktiven ustva-ritelj in pasiven odbiratelj knjižnega trga. Slovenska lepa knjiga kakor tudi dnevni tisk sta bila v zadnjih lotili resnično lepi postavki v gospodarskem in kulturnem življenju našega naroda, in veseli moramo biti. da to življenje še vedno utriplje po naših žilah ter se lepo razvija v danih mejah. In prav produkciji našega tiska v lotu od aprila lllll-XIX. do oktobra 1912-XX. naj bo posvečenih teh nekaj vrstic v želji, da nai ima naročnik »Slovenca« vedno pri roki seznam sedaj izhajajočega tiska ter vsaj majhen pogled v knjižno ustvarjanje zadnjega leta, toda z namenom, da se bo še bolj zavzel za slovensko tiskano besedo in jo pospeševal po vseh svojih močeh in z vso svojo ljubeznijo kot najlepši dokaz našega kulturnega življenja. Italijanski pisatelj Almieri je zapisal o knjigi zlate besede: >To, kar je narod ohranilo in dvignilo in mu je jamstvo za sedanjost in bodočnost, je knjiga!« Tesen prostor nam ne daje možnosti, da bi na široko ocenjevali naš knjižni trg v tem poldrugem lelu, temveč naj samo bolj statistično jiodamo njegov opis. Za božično številko prioMtujenio prvi dol, dočim bomo opis knjig prihranili za novoletno številko. Časopisi Dobili smo v tem zadnjem letu nekaj periodičnih časopisov, ki dajejo najznačilnejši poudarek tej dobi ter bodo ostali kot dokument naporov za nov red, ki naj nas uvede v najtesnejšo druščino z novo Evropo, v katero nas je usmerila Os. Ti časopisi, ki so v tem letu začeli svoj tek, so deloma — po zunanjosti — re-vijalnega značaja, deloma časopisnega, pa tudi stenskega ter izhajajo v rednih periodah ali pa tudi- po potrebi. JTo so: »Prima linea«, glasilo Zvezo fašijev v Ljubljani, Delo za Slovenec (časopis), stenski ča=opisi: Vesti iz sveta, Ljubljana jine in GILL. Kot glasilo liktorske mladine GILL-a izhaja dvojezična revija Online del ginrne (Dnevni red), kot otroški časopis (strip) pa Otroški list (slovenski). Tu na tem mestu moramo imenovati tudi nemško-sloveusko časopisje, ki izhaja kot slovenski tisk onkraj meja. Karawan-ken Rute je tedensko glasilo Kiirtner Volksbunda, na Štajerskem pa izhaja tednik : Štajerski gospodar*. _ Domači slovenski časopisi pa so izhajali pod naslednjimi imeni (lelo v oklepaju pomeni lelo izhajanja v letu 1942): Dnevniki: Slovenec (70), Slovenski dom (7), Jutro (23), Ponedeljsko Jutro (11), Slovenski narod (75). Tedniki: Domoljub (55), Domovina (25), s katero se je združil tudi Kmetijski list (23), ter Družinski tednik (14). Štirinajstdnevnik: Trgovski list (14). Po potrebi pa izhaja: Službeni list kot uradno glasilo vlade Ljubljanske jiokra-jine ter ima značaj časopisa. Ostali revijalni tisk bi razdelili nekako takole: Znanstvenega ln umetnostnega značaja: Bogoslovni vestnik (22), Slovenski pravnik (56). Zbornik znanstvenih razprav (IS), Glasnik Muzejskega društva (22), Etnolog (14), Zbornik za umetnostno zgodovino (18), Čas (30) — to so glasila akademij in znanstvenih ustanov. Sem bi štel še Revijo Kalol. akcije (3). Umetnost (7) z literarno prilogo Živa njiva (4) tvori prehod k edini literarno-znanstveni reviji Dom in svet (54); nadalje bi tu omenil družinski ilustrirani reviji Obisk (3) ter ženski mesečnik Vi-gred (20). Od mladinskih listov je Mentor (2S) izšel samo enkrat, izhajata pa Vrtec (73) in Naš rod (13), poleg Lučke in Naše Zvezde, ki sta verskega značaja. Druga glasila društev in stanovskih strokovnih združenj: Planinski vestnik (41), Cerkveni glasbenik (65), Slovenski učitelj (43), Gledališki list (izhaja v se-zonah po polrebi), Vestnik Prosvetne zveze s prilogo Prosvetni oder (21), Naša knjiga (3), Naš kino (2), Narodni gospo- dar z Zadrugarjem (43), Mali gospodar (3), Slovenski čebelar (45), Naš glas (glasilo državnih nameščencev, 24), Upokojenec. (7), Sadjar in vrtnar (29), Elektrotehnični vestnik (12), Orač (3), Babiški vestnik (13), Zadrugar (glasilo Nabav-ljalnin zadrug drž. železničarjev, 18), Kmetovalec (59), Vojni invalid (22), Gospodinja (11), Mlada sloga glasilo glasbene šole društva »Sloga« (4). Versko-nabužni listi: škofijski list (79), Bogoljub (40), Naša Zvezda (11), Katoliški misijoni (19), Nova zapoved, kršč. karitativni list (G), Salezijanski vestnik (38), Glasnik Presvetega Srca Jezusovega (41), Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (59), Lučka (7), Zamorček (30), Odmevi iz Afrike (39); potem »farni« časopisi kakor so: Rakovniški zvon (2), Vera in življenje (15), Naša družina (Moste, 3), Mi Bežigrajci (7) in Križ. (Novo mesto, 12). Sem lahko štejemo še salezijanske Knjižice, ki izhajajo kot časopis v zaporednih številkah 210 (letnik 9) ter Malo Cvetko (7), ki jo izdajajo karmeličanke na Selu. Iz tega pregleda časopisja vidimo, da so se ohranili naši najstarejši časopisi in znanstvene revije, dočim so drugi mlajši — zlasti leposlovni listi — prenehali. Prav tako so vzdržala težo časa razna strokovna glasila ter versko nabožni listi. Knjigo. Značilne knjige slovenskega knjižnega trga v razdobju tega lela so predvsem tisle, ki uvajajo slovenski na>,od in slo- venskega človeka v novega duha časa ir fazmer ter ga usmerjajo v državljana Italije in soZitelja z italijanskim narodom Zato dajejo glavni tovrstni znak knjigan tega časa razne brošure kulturno-politir. nega značaja, razni slovarji in hitri pripomočki k priučenju italijanskega jezika ter nove izdaje šolskih knjig, bodisi da so na novo prevedene, bodisi da so pri rejene. Kot posebno svojsko tako knjigo n. ramo imenovati zbirko esejev iz slove skega kulturnega življenja obenem s pi vodi in fragmenti del slovenskih pisale Ijev in pesnikov, ki jih je v slovenskem in italijanskem jeziku izdal italij. slavis prof. Umberto Urbani pod naslovom Pic-rolo mondo sloveno - Mali slovenski svet. Knjiga lahko zlasti pri italijanskem občinstvu opravi hvalevredno delo informatorja o našem kulturnem življenju. Značilne in velepomombne za spoznavanje važnih in vodilnih Italijanskih državnikov in pokrelov novega duha, pa so naslednje brošure: monografija Pinija o Mussoliniju, dalje Missiroli: Mussolini-jeva verska politika, Fašizem in žena, A. Nicotera: Zgodovina in ustanova fašizma, Steiner: Kulturno delo fašizma, ter Statut Narodne Fašistične Stranke, Listina o dolu in Listina o šoli. ki jo je izdala Zveza bojevniških fašijev. Ta knjiga je izdan? dvojezično. V italijanščini so izšli tudi razni načrti mesta Ljubljane (Guida di Lubiaua) in podobni praktični pripomočki. (Dalje.) Koledar Četrtek, 31. decembra: Silvester I., papež; Melanijn, svela žena; Kolumba, devica in mučenica; Donata, mučenica; Poncijan, mučenec. Petek. 1 januarja: Novo leio, obrezovanje Gospodovo; Odilo, opat. Novi grobovi "f- Fani Klaudcr. — Umrlo jc v Ljubljani pro-kuristinja zavarovalnico »Dunav« v pekoju gdč. Fani Klauder. Pokopali jo bodo v četrtek ob pol treh iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. ■f" Katarina Jerneje. — V Stožicah je umrla posestnica ga. Katarina Jerneic roj. Dovč. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v četrtek 31., decembra ob štirih popoldne iz Stožic il. 12 na pokopališče U Sv. Juriiu. •j- Jožel Jaklič. Po dolgi bolezni je umrl v Ljubljani Božidar Jožel Jaklič, trgovski pomočnik. Pogreb bo v četrtek, 31. decembra ob 2 popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. •f Marija šarb. Umrla je 12. nov. zgledna mati, gospa Marija Sarb. Sv. maše zaduinice bodo v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja 5. jan. ob š. in v Grosupljem 6. januarja. + Marjeta Poljanec. — Umrla je v Ljubljani gospa in mati Marjeta Poljancc roj. Wohlgemuth. Pokopali jo bodo v četrtek ob treh popoldne Lz kapelice sv. Krištofa na Žalah. + Franc Jakop. — V 75. letu starosti jc umrl v Polju spoštovani mizar Franc Jakop. Pokopali ga bodo v četrtek 31. t. m. ob treh popoldne. Pogreb bo iz njegovega doma v Polju št. 20 na farno pokopališče. Naj sveti vsem rajnim večna luči Vsem njihovim dragim naše sožalje! Osebne novice r= Pnrnka. Poročila sta se na Štefanovo v cerkvi Marijinega oznanjenja g. Franjo Pogačnik, poslovodja tvrdke Meinl, in gdč. Milena Mibolič, Novoporočencema želimo obilo sreče I Nov Dickensov roman v slovenščini i V zbirki „N'aša knjiga" je pravkar izšel I. del našega drace^n znanca, nestnrinega Charlesa Dickensa Dorrifova najmlajša Roman o uboštvu in bogastvu Delo globokih odkritij, zanimivih zap'etov. Umetnina vedrine in optimizma, edinstveno v svetovni književnosti. Romanje prevedel Mirko .lavornik 484 strani. Elegantno vezan v opremi arhitekta Gajška. Za nenaročnike je cena L 75. Založba LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred ikofLo 5 — Lepo duhovno berilo za današnji čas so pisma prijateljem, ki jih je spisal p. Venčeslav Vrtovec pod naslovom »Iz tistih dni« in so izšla v založbi Glasnika presv, Srca Jezusovega (str. 84). Svoj čas so izhajala ta pisma prijateljem v Glasniku presv. Srca Jezusovega in so vzbujala veliko pozornost. So to pisma o duhovnem življenju v obliki lepih in prisrčnih pisem, ki jih duhovni voditelj piše svojemu mlademu prijatelju ter ga pravilno usmerja v pravo poj movanje nadnaravnega življenja v zvezi z naravo in moderno sodobnostjo. P. Vrlovec ni samo dober duhovni pisatelj in pedagog, temveč tudi izvrsten stilist ter so njegova pisma, ki jih priporočamo za novoletno darilo vsem mladim fantom, resnično topla, globoka in prijetno pisana. Nad vse pa preseneča lepa oblika, v kateri so pisma izdana. Arh. Gajšek je vsako pismo opremil z lepo vinjeto, nanašajočo 6e na praznik v času, v katerem je pismo pisano, ter je nas tako tudi s temi vinjetami popeljal skozi vse leto v duhu Cerkve. Ta knjiga naj bo zgled, ki ga jo pri nas začel uvajati Plečnik, naj bodo knjige z religiozno vsebino podane v še lepši obliki kakor posvetna roba, kajti s tem naj se že na zunaj pokaže spoštovanje do globoke in plemenite misli v njej. In ta knjiga v priročni obliki je resnično lepa knjiga, celo tiskana na izredno lepem papirju, kakor ga nismo več vajeni, poleg tega pa je poceni, da preseneča (broš. 6 lir, vez. 12 lir). Vsem staršem kakor tudi dijakom in fantom jo toplo priporočamo. — td. — Izšel je Glasnik Muzejskega društva, letnik XXIII., št. 1—4 z jzredno bogato in za vsakega Slovenca zanimivo vsebino. Na prvem mestu je objavljena najvažnejša razprava urednika g. dr. Mala: Osnove ustoličenja kerantanskega kneza (str. 1—57), dodntek pa tvorijo slike Gospe Svete in Ustoličenja. O tej važni razpravi bomo še posebej poročali, kakor tudi o drugih razpravah, ki slede tako. Grafenouer: Najstarejši slovenski ki-ricelcjson; Jug. U.: Slovenski« zapovedni list« iz 1. 1570 in novi vinski davek, Ložar: Statigrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu: Ka-stelic J.: Fpigrafski doneski; Vodnikova kopiia labule Pentingcrianc. Slede occne novih zgodovinskih knjig (13 ocen) — Za novoletno darilo kupite svojim prijateljem in znancem, posebno pa gospodinje svojim | družinam izvod našo »Družinske pratike« za leto 1948. Zelo boste ustregli vsakemu obdarovancu. Izvod slane samo 2 liri. — Čas, revija Leonove družbe, št. 6—10: Dr. Grafcnauer L: Ta stara velikonočna pejsen in Se kaj; dr. St. Gogala: Kulturna vrednost v obsegu svetovnega nazora; dr Janžckovič: Dilokctični materializem; F. Kotnik: O kulturi sv. Antona Padovanskega; Bajt A.: Oris Spinozine filozofije. Obzornik: dr. Fr. Amhrožid: Pismo Pija XI. brazilskim škofom o katoliški akciji in njegov slovenski prevod. Ocene. ^u&žjona I Svojcem interniranccv in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in interni-roncev v Kresiji, soba št 44, vhod z Lingarjevc ulice 1, prosi svojce prijavljenih intcrniranccv in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialnopolitičncm uradu, naj takoj sporoče povratek interniranca iz internacije ali iz vojnega ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe I Novoletna rekolekcija gg. duhovnikov bo na prvi pelec januarja popoldne. Od 4—5 skupna adoracijska ura z molitvami in blagoslovom, od 5—0 premišljevanje, nato predavanje prof. A. Le-vičnika. K obilni udeležbi vabi UA in DOM DV. 1 Stolnica. V četrtek, na Silvestrov večer, I>o imel v stolnici ob po! 7 /.večer pridigo prevzvišeni gospod škol dr. (Jrcenrij Rožman. Vernike vabimo. da se pridne svojega nadpastirja v obilnem številu udeleže. Po pridigi ho imel Prevzvišeni slovesne litanije z zahvalnico za prejeto milosti letošnjega lela. 1 Cerkvena glasba na praznik obrezovanja Gospodovega. Cerkev sv. Jožefa: Ob 8 slovesna sv. maša, pri kateri se izvaja: Missa solemnis, zl. Rud. Wagner z orkestrom. Groduale: Viderunt omnes, zl. St. Premrl. Po ofertoriju: Hodie nobis coelorum, zl. I. Bcnz. Po maši: Le spi..., zl. St. Premrl. — Cerkev v Križankah: Ob polil sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne božične pesmi z orkestrom. 1 V počastitev spomina pokoine strokovne učiteljice pomoine šole v Ljubljani Mare Pir-č e v e je darovala rodbina policijskega svetnika Viktorja Kokalja 300 lir za ubožne učence imenovane šole. 1 Pobožnost zadnstilnih prvih sobot bomo v stolnici začeli obhajati v soboto, 2. januarja, takole: zjutraj oh tri četrt na 0 bo kratka pridiga, ob fi sv. maša z blagoslovom, med katero se bo molil sv. rožni venec. Med sv mašo skupno obhajilo. — Zvečer v soboto ho 0I1 j>ol 7 pridiga, nato sv. rožni venec in litanije. Pridiga in sv. rožni venec bosta zjutraj in zvečer zato, da se vsak pobožnosti lahko udeleži; kdor ne more priti zjutraj, naj pa pride zvečer in se tako udeleži prelepo skupne pobožnosti. Vabimo vas. da vsi prejmete v soboto zadostilno sv. obhajilo v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu, so udeležite pridige in moPte sv. rožni venec. 1 Križarji in klarice vabijo svoje starše, znance in prijatelje na svoj »Božični nastop«, ki bo na novo leto in v nedeljo 3. januarja ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Mali dečki in deklice bodo uprizorili p. Krizostomovi igrici »Mali Jezus je prišel« in »Aačarana kraljevska otroka«. Sestrice sv. Klare pa bodo nastopile v veličastni z.bo-rovski igri »Sv. Cecilija«, ki jo je napisal italijanski katoliški pisatelj J. Boon. Vstopnice prodajajo v trgovini A. Sliligoj v Frančiškanski ulici. Pohitite z nakupom! 1 ZA NOVO LETO SE SPOMNITE NA.TBED-NEJSI1I. SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! 1 Zadnji dan razstavo nkad. slikarja Franreta Pavlovca v galeriji Obersnel bo v petek. 1. januarja. Ob 11 bo imel vodstvo dramatik Ivan Mrak, nakar opozarjamo občinstvo. 1 Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je podarilo uradništvo Borze dela v Ljubljani 270 lir namesto venca na grob blagopokojne ge. Francke Golouh. Najlepša hvala. 1 »Trijo kralji« je naslov božični legendi v treh zgodbah, ki jo ho uprizoril Rokodelski oder v božičnem času 1. in 6. januarja ob pol 5 pop. Osrednja misel: boj slabega z dobrini in zmaga dobrega. Poosebljeno 7.I0: Grege, Jurce in Tinača so spremeni v dobroto v božični noči, ko srečajo na poti koledovanja sv. Družino. Bol jša si ran n jihovega srca se močno oglasi. Božjemu Detetu po- Angleško letalo, ki ga je sestrelilo ital ijansko lovsko letalo v Severni Afriki dare vse, kar so s težavo priberačili. Odpuščeni jim bodo grehi. Očiščeni in z božjo milostjo podprti prejmejo drug za drugim plačilo. Gledališče OPERA, četrtek, 31. decembra oh lfi: »Strpa miš«. Operela. izven. Ceno od 24 lir nuvzdol. — Petek. 1 januarju ob 16: »Seviljski brl\ei«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Sohola, 2 januarja ob 16: »Sestra Angelika« — 7. simfonija Ked 1'remierski. — Nedelja, 3. januarja oh 11: »Angel z avtom«. Mladinska o|>e-reta. izven Znižune cene oil 15 lir navzdol. — Oh 16: »I,a Itoheiue«. Izven Ceno od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. — Torek, 5. januarja oh 16: »Sestra Angelika« — 7. simfonij«. Izven. — Sreda. 6. januarja ub 10: »Slepa iuU«. lzveu. Cene od 24 lir navzdol. O. J Dobeic: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička — Mlejnikova, Spelea — l'o-ličeva, Moli — Barbičeva, županja — Skeletov«. Matiček Mlinar — M. Sancin, Miha Korenina — Zupan, niistor l.ister — Anžlovar, Tresorep — 1'ianeeki, župan — Sekula. Bobert — Marenk. StrntJu — Jelnlkar. Macafur — Rus. Dirigent: B. Simouiti. lteiiser in koreoirraf: inž. I*. Golovin, DRAMA. Četrtek, 31. decembra ob 16.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od is lir navzdol. — Petek, 1. januarja ob 15: »Deseti brat«. Izven. Cene od 1« lir navzdol — Sobota. 2. januarja ob 16.30: »Učiteljica«. Izven. Čcne od 12 lir navzdol. — Nedelja, 3, januarja oh 15: »Gradbenik Solnes«. Izven. Ceno od IS lir navzdol. — Ponedeljek. 4. januarja: Zaprlo. — Torek, 5. januarja oh 16.30: »Ote«. Bed A. — Sreda. 6. januarja oh 14: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Zniža ne eene od 12 lir linvzdoi. — Ob 17: Primer dr. Mirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol. C. (iolar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh do-jnnjili. Osebe: češnovar — Cesar Lojze — Dronovoe, Polona — Gorinškova. Metkn — Levurjeva, Mica — Rakarjeva. Mina — Starčeva. Toidka — Remčeva, Tono — Ural in«. gn«pod — Pečck. crospa — Itasber-gerieva. mož — Plut, žena — Koliltova. dekle — San-cinova, predsednik — Lipah. Režiser: Milan Skrbinsck. Naznanila ROKODELSKI ODER. Novo loto, 1. januarja ob pol 5: »Trije kralji«. Nedelja, 3. januarja ob pol 5: -Trije kralji«. — Sreda, 6. januarja oh 3: -Trije kralii'. — Opozarjamo nn predprodajo vstopnic, ki bo vsakikrat na dnn predstavo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1.. desno. RADIO. Četrtek. 3t. deeemhra. 1542-XXI. — 7.30 Napevi in romance — S Napoved časn — Poročila v Hali ianščinl — 12.20 Koncert pinnista Bojana Ada-_ 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert pianista Doiana Adamiča — 13 Napoved čnsa — Poročilu v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovncgn Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo, orkester »Cetra- vodi dirigent Barzizza — 14 roroč.ila v Italijanščini — 14.15 Koncert Und'j skeira orkestra, vodi dirigent D. M. Siianco — Lahka cl„«ha — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v itnli.ianfčini — 17.10 Pet minut gospoda x — 17.15 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 17.35 Koncert pianistke Eugeniie Cornalba — 10.30 Porodila v slovenščini — 19-45 Koncert čeiista Oiorgia Lippi, pri klavirju Brnna Bnrbetti — 20 Napoved čnsa — Porodila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Kon- cert orkestra »Cora« — 21.20 Predavanjo v slovenščini - 21.80 Glasba Itiecarda SUirti-ja. vodi dirigent Romeo Arduini — 22.10 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila > italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakareič, Sr. Jakoba trg 11; mr. lianior, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer B., Sv. 1'etra ccsta 7N. Novoletno zdravniško dežurno službo bo opravljal 0(1 četrtka od 20 do sobote do S zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mls Franta Toljausku cesta štev. 15-11. POIZVEDBE. 23. docembra je bila izgubljena od Ljudske knjigarno do semenišča črna listnica z denarjem in fotografijami. Poštenega najditelja prosim, da lo Izroči v upravi »Slovenca« pod štev. 161. Zgubilo se je »1'arkerJevo pero«. Ker je drag spomin, se prosi poštenega najditelja, dn ga prineso proli odkupnini v upravo »Slovenca«. Bred nakupom se »veri , , t šel jo 15 decembra mali svetlomndri pnpnga.i-ček. Pošteni najditelj se naproša, da ga odda lastniku proti dobri nagradi. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca«. tz Novega mesta Božičnim v občinskem zavetišču. Vodstvo občinskega zavetišča je priredilo svojim oskrbovancem ljubko božičnico v svojih prostorih. Zgodaj na sveti večer so se zbrali v zavetišču vsi oskrbovanci, 26 po številu, pred jaslicami in božičnim drevescem. Bili so vsi v veselem razpoloženju. Slovesnost jo povzdignil s svojim obiskom župan g. dr. Polenšek z zastopniki občine. Častite sestre so zapele par božičnih pesmic s spremljevanjem violine g. serženta Sen. Zorža. Dva oskrbovanca sta se zahvalila vodstvu zavoda, g. županu in občinskemu odboru za njihovo skrb in ljubezen, da imajo v tem domu tako lepo oskrbo. G. župan se je v krajšem govoru zahvalil za lepe besedo z željo, da naj prinesejo božični prazniki mir, veselje in zadovoljnost vsem oskrbovancem. Nazadnje so bili vsi oskrbovanci obdarovani z manjšimi darili v živilih in obleki. G. kapetan Alimamus je podaril za vsakega obdarovanca nekaj vina ter prispeval k božičnici tudi v denarju, za kar 60 mu najlepše zahvaljujemo. Zahvala. Pater prior iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, ki mu zaradi bolezni ni mogoče, kakor to on želi in kakor hi bila njegova dolžnost, se osebno zahvaliti cerkveni in civilni oblasti, podpornikom in prijateljem kandijske bolnišnice, si dovoljuje tem potom izraziti v imenu redovnih članov in v imenu vseh v naši bolnišnici oskrbovanih bolnikov in vse vrste drugih nesrečnih revežev najprisrčnejšo zahvalo. Dovolim si še omeniti, da se je letos sveta maša polnoč-nica darovala za vse dobrotnike in prijatelje, posebno za tiste, ki so se v teh težkih časih s prostovoljnimi prispevki spomnili revežev v naši bolnišnici. Prior in konvent, vsi bolniki in reveži želijo blagim dobrotnikom zdravo, srečno in veselo novo leto. TOMAŽ POKLUKAR: f;r§ •nmm. n •Hiiii jH! I CELE immail 1 "li!-. -rili: ' • . 'ii ! ... : Hi? išii lili, § npih, ,i*n iUaiiiUlilšš:: I ,Rinlii Doma je zvedel, kako se je zgodilo. Da je bil zjutraj še zdrav do dren, zvečer pa... »S tako vriemo je delal letos, čeprav smo mu vsi branili. Poglej, Matevž hlode, ki ležijo ob žagi. Še nikoli jih ni bilo toliko pri nas,< je pripovedovala mati. Samo o Cirilu so govorili in trikrat na dan so si morali menjati robce. Matevž je hodil na njegov grob, prižigal svečke in premišljeval. Svoje usode se je zavedel šele čez par dni, ko se je vračal od Sv. Lovrenca v reber. Jata vran se je podila nad sadovnjakom, krakala čez senožeti in se zaustavila na njivi. »Čez naš grunt se podijo,« se je domislil. Naš grunt? čigav? Očetov in materin. Oba sta že stara. Kdo bo obdeloval zemljo, kadar bo oče onemogel? Pri hiši ni več otrok, Ančka je poročena, Andrej je duhovnik, jaz bom odvetnik... Misel, da bo prešla domačija nekoč v tuje roke, ga je zabolela. Ta misel ga ni več zapustila. Gloda a ca jo vedno iznovn: grunt Andraževih r * - . . . __,.„, on im nr. služabnika..., o, jaz revež, zakaj mi je vzel najmlajšega! Kaj sem ti storil, vsemogočni Bog, da si stresel svojo jezo name? Brskal je po svoji vesti, po malih m velikih grehih, ki jih je storil v norih letih, toda česa hudega se ni mo-na počitnice. Tvoji otroci bodo lahko šli gel sopmniti. tukaj samo še po kolovozu in po ste- crrad v Limbušu. In jaz? Delal sem zidrej duhovnik, tebe pa je vleklo v šole;| »Oče, pričakoval semdabova o tem veseliem Boc r»a io prijazno gledal na! da si dobre glave so pravili in to sva govorila. Sam sem mislil na to. Je pa veseljem, i>og pa jo puj ' , _____?„„„„,„ 7„i~ =,,„ ri„i„ „ io tatn vdiba ndlnčilev. da nu ne smes to zemljo. Prvorojenca sem mu dal za zah, jabolka na drevesu pa ne bodo smeli utrgati. Tudi v hišo ne bodo mogli. Za Vse svete boš moral' najeti človeka in ga plačati, da bo uredil grobove pri Sv. Lovrencu. Da bi se zamotil, je vzel žago ter od- »Če si me udaril za kazen, bodi za-hvaljen za pokoro. Tako si me udaril, da me ne bi mogel bolj. O, ti znaš udariti! Samo mene bi moraL naravnost mene in pustiti Cirila pri življenju. — Čo si posegel zaradi česa drugega, česar ne morem razumeti, bodi še enkrat za- šel v sadovnjak, da hi rezal suhe veje,! hvaljen, da si nnšel časa ozreti se na je polomil sneg čez zimo. Plazil [ nas Andraževe! Zgodila se je tvoja vo- ki jih ... se je z drevesa na drevo, za nuni pa vedno ista misel: čigavo bo vse to, kadar bo očetu odbila ura? Tudi Andraž je iskal dela. Ves skru-šen je hodil krog voglov jn ukazoval hlapcem, na katere njive naj vozijo gnoj, sam pa je nekaj popravljal na plugu. Kdo ho nekoč oral to zemljo, ki jo je rajni oče blagoslavljal v potu svojega obraza? Ne, ni mogel delati. Poskušal je vedno iznova in si prigovarjal »sedaj moraš' delati!*; udaril je s kladivom lja — in da moramo znati potrpeti, si učil. To pa ti povem: če bi me vsako noč poklical iz spanja in bi me pretepel, da bj pozabil čigav sem, bi lažjo prenašal. Ah, ti že veš, zakaj si to storil.« Spet je začel mahati s kladivom in spet ga je obdržal negibno v roki, Ali kaj čutiš do zemlje? Nekega večera sta govorila z Matev- tudi midva spoznala. Zato sva te dala v šole, kjer si pošteno vršil svojo dolžnost. Grunt sva namenila Cirilu, Andrej, Ančka in ti pa bi še kaj dobili. Sedaj sem ostal sam, sedaj sva sama, tvoja mati in jaz. Si že mislil na to, da bo prišla domačija v tuje roke?« »Ah, oče, to se ne sme zgoditi, to mora ostati naše!« »Čigavo, Matevž? Andrej ne more, Ančka tudi ne.< Matevž je že slutil, kam bo privedel pogovor, oče pa je vneto nadaljeval: »Ali čutiš ti kaj do zemlje, ki ji pravimo domačija in v katero smo vložili tisočere dni dela, pa toliko skrbi in veselja? Za zemljo, ki nam daje dobrega kruha?« Matevž ni mogel več. poslušati. Saj čuti za to zemljo; morda prav toliko kakor tisti, ki se dan za dnem sklanjajo k njej, jo orjejo, kopljejo in božajo z ljubeznijo v srcu. Tako rad jo ima in tako ponosen ie nanjo! Toda, če bi postal kmet, bi se moral najbrž odpovedati dekletu, ki ga ljubi v mestu. Zemlja je zanj preteklost, je nekai svetega in lepega, Majda pa je bodočnost. . , , ... . ,„ no c„ V« anet žem. Oba sta vedela, da bo moralo priti petkrat, desetkrat, P^em pa se^e spet ^ ^ ra7ROVOrai oha gta ga od|ažaia, oba sta se ga bala. »Matevž, glej, iz leta v leto sem sta lotil premišljevanja. Praded je bil bajtar. ded je žgal oglje žo na svojem ter dokupil gozd in jiašnike. In moj oče? P iB ^rok^č^-Mne Ah,"to je bil mož srečnih rok: postavil rejši, nekoč, ne bom mogel več.« Fant je vi S^ bi tahto šol je žagol razširil ujive in dokupil vino l molčal. Mali jo želel* da bi posLal An- to tako velika odločitev, da mi ne smes zameriti, če te prosim odloga. Bom premislil in bom molil, potem pa ti bom odgovoril.« »Nisi rekel ne,« je hitel oče. »O, nisem se motil, saj je dober moj sin Ma-tevžek!« To je izgovoril polglasno, le zase, Matevž pa ga je slišal in ga je ganilo. Tudi zabolelo ga je. »Ne rečem, da bi se mudilo. Ti bi končal študije, če hočeš, potem pa bi prišel in 6e spet počasi navadil na zemljo. Žaga je vpeljana, gozd je bogat in tudi zemlje ni malo. Tvoji ženi ne bi bilo treba delati. Ne bi bilo treba trdo delati,< se je popravil. Zvečer so imeli na mizi gibanico s sirom in smetano. Andraž je pojedel tri kose. Da je. spet jedel, je bila za mater prava tolažba; sicer zelo majhna, je pa dobro storila njenemu trpečemu srcu. Matevž je pojedel samo dva kosa; tega še opazila ni. Ko sta legla spat, nista začela z rožnim vencem. Andraž ji je vse povedal, kaj je govoril s sinom. »Ni rekel ne,« je ponovil trikrat. Potem sta molila in ko sta končala, sta dolgo molčala. »Dekle ima v mestu.« je spregovorila ona — Očo jo spet nadaljeval s tresočim se glasom, s kakršnim ni imel navado!;ju ne bo je pustil«. Po dolgem molku govoriti: »Takole sem mislil, čo bi so I je dejal on: »Zemlja je več od dekleta.« ti vrnil na grunt.« Gledal pa je narav- Ko sta bila spet tiho, je še dostavil: nost v oči, potem pa je sklonil glavo. »Pri nas ji ne bi bilo treba trdo delati.« Ni vprašal, še manj ukazoval; le Ko jo bila ura polnoč, ga je vprašala,, prosil je, če že spi. »Še ne, bom kmalu.« A. Fogazzaro: 73 Palača ob jezeru »Nikake pravice nimate, da hi sami odločali,* jo je zavrnil Nopo. >V teh okoliščinah bi bili mo rali vprašati markizo, da ona odloči, ali pa mene, Zdaj pa sporočite patru, da ga čakamo v sobi gospe grofice.« »Tudi vi pridite z nami,« je nadaljeval Nepo, obrnivši se k Vezzu. »Grofov prijatelj ste in sicer, pravi prijatelj, kajti drugih ne bi prišteval k članom družine.« Vezza, ki je bil presrečen, da bo mogel zadostiti svoji radovednosti, je zadovoljno prikimal. Redovnik je vstopil kmalu za ostalimi v gro-fičino sobo. Priklonil se je in sedel, ne da hi kdo kaj rekel, v naslanjač poleg divana, na katerem je sedela grofica Foska vsa nemima in zbegana Odvetnik je bil v zadregi. Glodal je v tla in le od časa do časa pogledal redovnika. Po kratkem obotavljanju je spregovoril: »Z ozirom na besede ... na čudne besede, ki jih je gospod pater spregovoril danes dopoldne pred grofom, pred grofico in... da. pred drugimi ljudmi.. Zeli zdaj dati nekatera pojasnila Gre za pojasnila o bolezni, zaradi katere je bil klican semkaj.« »Nikakor ne želim,« je povzel besedo pater. »Moja dolžnost je. Nisem navajen, da bi hodil po ovinkih. Vedno povem naravnost to. kar mislim. Moja dolžnost je torej, da vas obvestim, da domnevam, da je bil grof d'Ormengo...« Preden je končal stavek, je grofira spustila pahljačo, Nejx> je vstal, ostala dva pa se nista ganila. »Umorjen,« je po kratkem obotavljanju počasi dejal redovnik in pogledal Nepa. »Moj Bog, moj Bog, moj Bog!« jo zastoka'a grofica in široko razprla oči od strahu. Nepo je dvignil roke tn iz njegovih ust se je izvil neveren vzklik. Odvetnik ju jo skušal pomiriti z zgovornimi kretnjami, kakor da bi jima hotel reči, naj so ne vznemirjata in naj potrpita. Nepo se je vdal, grofica pa je ponavljala: »Moj Bog. moj Bog,« vedno močneje in se nazadnje spustila v krčevit »k. »Boljše hi hilo, da bi bili nekoliko lx>lj previdni, gospod pater,« je osorno dejal odvetnik redovniku in se približal grofici, da bi jo skušal pomiriti. »Moj Bog,« je vzkliknila grofira. »Tako strašne besede ..! In celo po večerji!« »Draga gospa,« ie i>ovz.el besedo pater. »Bolnikovo stanje zahteva, da govorim jasno in brez vsakega odlašanja. Sicer pa imam navado, da povem resnico ludi po večerii ali po kosilu.« »Nadaljujte, nadaljujte!« je vzkliknil odvetnik. »Pojasnite zadevo čimprej.« »Bil l>i to že storil, če bi gospod in gospa ne bila tnko nestrpna. Ne mislim, da bi se hil kdo poslužil orožja ali strupa Vsak otrok ve, kaj je kap V tem primeru lahko govorimo o kapi. Dejal sem «umorjen». ker sem prepričan, da je dala povod temu napadu neka oseba.« »To je nesmiselno!« je vzkliknil Nepo. »Vi ste nesmiselni, dragi moj gospod.« je povzel redovnik, poudarjajoč vsak posamezen zlog ter pri tem gledal grota na |K>I porogljivo, na pol samozavestno. »Nesmiselni ste vi. Tudi jaz sem bolan na srcu in osebe, ki so mi drage, me lahko umorijo hrez strupa nli orožja.« »Trdite torej...« je začel Vezza, da hi pretrgal mučno razpravo. »Trdim,« je odvrnil redovnik, »da jo grofa zadela kap v trenutku, ko ga je nekaj strašno pretreslo.« »A kaj je moralo l»iti?< je vprašala grofica vsa v solzah. »Za božjo voljo, kako neki? Nikar nas več ne mučite. Povejte nam vendar, kat veste.« »Preden bom nadaljeval.« je dejal pater, »bi rad vedel, če so vsi člani družine tu.« Nihče ni odgovoril. »So vsi?« je ponovil redovnik. Nekdo ie tiho dejal: »Markize ni.« »Markiza, moja zaročenka, se ne počuti do bro,< je samozavestno dejal Nepo »Kako je ime markizi?« ie vprašal redovnik. »Markiza Crusnelli di Malomhra.« »Nieno krstno ime?« »Markiza Marina.« je odvrnil Nejio. Redovnik je nekai trenutkov molčal, nato pa je vprašal: »Nima drugih imen?« »Da Imenuje se Marina Viktorija. AH je lo kake važnosti?« »Zelo važno je, gospod grof Kako se imenu jejo ženske, ki so Iu v službi, razen Ivanke?« »Ena je Kali,« je dejala grofica. »Fani,« je pristavil Vezza. Nobeno drugo ime ni bilo izgovorjeno. »Torei ni v hiši nobene ženske, ki bi ji bilo ime Cecilija?« je vprašal redovnik. »Ne.« so odvrnili vsi drug z.a drugim. »Vedite torej, da sem prepričan, da je prejš 11 io noč vslonila v grofovo solni neka ženska, ki se imenuje Cecilija Prestrašila ga je in razdra žila lako, da ga je zaradi lega zadela kap.« Nihče ni zinil. Grofica, Nepo in Vezza so gledali redovnika 1 odprtimi usti. Odvetnik je gledal v tla in »klanjal glavo ua prsi. /-delo se je da je že prej vedel vse, kar je redovnik pripovedoval. Ta pa jo vstal in se postavil na sredo sobe. , . , »Glejte.« je dejal in pokazal steno na levi. »Tam je postelja. Grola so našli Iu v srajci Ležal je na tleh z obrazom obrnjen proti tlom in r. roHimi. iztegnjenimi proti vratom. Vse lo sle vedeli že prej. <0 pa še druge stvari, ki vam se niso znane Vrata, ki vodilo na hodnik in ki jih grof vedno zapira, so bila odprla. Ivanka je našla na postelji tole rokavico.« Vzel ie iz žepa nenavadno majhno rokavico. Vezza in Nopo -la <0 oba nkniti pograbila in stekla k oknu. da bi si 10 boljše ogledala. Nopo ie takoj vzkliknil: »šai lo ni več rokavica. Nekoč je morda bila rokavica z.a dvanajstletno deklico. Zdaj pa je samo še obledela in prej.erela cunia t »Ta cunja, ki brez dvoma 111 grotova. ni padla slučajno na posteljo, pač pa 10 ie moral nekdo vreči tja. kajti postelja ie zelo široka 111 rokavica ie ležala na odeji tik poleg stene Grofov svečnik, ulrinjač in skodelica, vse. kar je navadno imel na nočni omarici, ie ležalo na tleli poleg vrat. Zelo verjelno je vse lo on sam zmetal proti vratom v navalu ieze. ko je zaman iskal iveplenke. ki jih je nevede stresel na tla. kjer smo iih našli Skodelico ie hrez dvoma zagnal; bila ie polna vode. ker so tla bila še mokra in ludi rokav grofove srajce ie bil moker (irem še dalje Ker je skodelica ostala cela. je iasno, da ie zadela v nek mehak predmet, ki ie preprečil, da bi se skodelica razbila Kaj neki ie bilo? Tudi to io čisto iasno Bila ie obleka, na kalero je bil pritrjen tale gumh « šport v kratkem Dunajski nogometni klubi so priredili o božiču lep nogometni turnir, iz katerega je izšel VViener SC kot zmagovalec. Pri prvem srečanju je premagal Dunajski nogometni klub svojega starega rivala Vienno s 4:3, izid med WAC in Ra-pidom pa je hil 1:1. Žreb je odločil v prid Rapidu in tako je hilo že v naprej jasno, da bo Wiener SC zmagovalec turnirja. Rapidovce je odpravil s 3:1, srečanje med \VAC in Vienno pa je končalo s 3:0. Madžarska nogometna zveza je sklenila, da se bo udeležila v prihodnjem letu naslednjih mednarodnih tekem: aprila proti Švici, maja proti švedski, junija proti Bolgarski in na jesen proti Nemčiji. Par čevljev brez nakaznice Poročevalska družba »l« Corrispondenza« poroča iz Zagreba: Kakor piše hrvatski »Službeni list«, ima vsak trgovec in izdelovalec čevljev pravico prodati brez nakaznice par otroških čevljev. Kdor pn odda ponošene otroške čevlje, mora podpisati izjavo, da njegv otrok nima več ko en sam par čevljev, drugače nc more dobiti novih brez nakaznice. Z avtomobili prevažajo prestradane laponske jelene na boljšo pašo V dneh pred božičem je na Laponskem sneg, ki ga je bilo zapadlo prav precej, naglo močno zmrznil in se spremenil v led. Zemlja je na debelo zamrznila, kar so posebno hudo morale občutiti živali, ki si iščejo hrano zunaj v naravi. Tudi laponski jeleni so bili kaj hitro obsojeni na stradanje, zakaj nič več niso mogli odbrskavati enega, da bi prišli do hrane. Zamrznjena področja so tako obširna, da tudi še tako hitra preselitev jelenov ne bi mogla rešiti pred poginom od lakote. Lajionci so na neštetih krajih zaprosili vojaške oblasti za pomoč. Vojaštvo jim je takoj dalo na razpolago tovorne avtomobile, c katerimi so hitro začeli prestradane jelene in njihove pastirje odvažati bolj proti jugu, kjer zemlja do6lej še ni bila tako hudo zamrznila. . E. I. S. A. Compagnia Espcrtazione Imporiazione Semenu Agrtcole DruZba za izvoz tn uvoz poltedeishih semen Organlsmo economlco della Con-federazione Kascista dei Ccm-mercianti per il commercio col-1'estero delle sementi e bulbi da destmarsi alla semina sgri-eola. Vi tanno parte come stcie tutte le Ditle Italiane operanti nel ramo aH'importazione ed alTespt rta/.iono. Per infortna-zioni serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za te-tev v poljedelstvu. Člani so vse ital jti..ske lirme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na: C. L I. S. A. - Via AHabeiia 11 - BOLGCŽNA Delavniki: 15.50, 17.50. Sloga ed 14 dal|e nedeljo In potniki: 10. 15.50. 15.50. 17.50 v kinu Union le maltnela ob 10 50 Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevera romanu G O R G O N A V glav. vlogi: Mariela Lotti. Rcssano Brazzi. KINO UNION — TtLM-21_ 7. dobro voljo v Novo leto Najboljša burka sezone Fcrrncclo Tagllavlnl prepeva popevKe in arije Ženska ie vara nas... Carlo Campanlnl, Floretta Dolfl v glavni vlogi. KINO MATICA - TEL H-41_ Film ljubezni in glasbe „Če se vrneš" V rrlavni vlogi: Rfeda-Caire in Nicole Vattier Glasba: Mario Scblsn KINO SIOGA - TEL 17-50 Prodotti chimici sintetici - Preparati biologici • Specialita medicinah • Prodotti d'uso radioiogico - Soluzioni sterili oer miezioni -Prodotti chimici oun oer labora-tori scientifici. oer chniche e oer uso analitico - Prodotti chimici d'uso mdustriale Sintetični kemični proizvodi - Biološki oreoarati - Zdravi me speci a-Utete - Proizvod' za raOiologi/o -Sterilizirane spo/ine za m/ekci/e -Kemično čisti oroizvodi za znanstvene 1 a borat o r //e klinike m analize - Kemičn' oroizvodi za oorabo v mdusln/i Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod trgovski pomočnik v sredo, dne 30. decembra 1912, previden s tolažili sv. vere. Pogreb ho v četrtek, dne 31. decembra 19-12, ob 2 popoldne Z Zal, iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. decembra 1942. Žalujoči: Helena, mati, Alojzij, Anton, brata in sorodstvo Inserirajte v ..Slovencu"! CAR 10 IRBA S AMItANO • "i v..,. To težki In dole! bolezni nas je zapustila na?* Iskreno ljubljena mama, stara mama, ta£ča, sestra in teta, gospa Marjeta PoSIanec roj. Wohlgemuth Pogreb drage pokojne bo v četrtek, SI. decembra 11142, ob 3 pop. z /5al, i z kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, škofja Loka (Vinearje), dne 30. decembra 1 942. Žalujoči ostali Edgar VVallace: 37 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Kako poznate moje ime?« je vprašala gospodična nekoliko radovedna. »Jaz vem za vse, kar je na svetu,« je odgovoril in gospodična se je nasmehnila. Vendar se ji je obraz takoj zresnil in bridko je vpra- §a'a»Kdo vam je pokazal sled za menoj, gospod Kara?« . . »Gos-pod Kara?« je ponovil za njo in se neznansko začudil. »Groz.il mi je, da pokliče policijo.« je na-do nadaljevala, »in rekla sem mu, naj jo le. Zaradi policije mi ni bilo nič mar, a Kara sem se bala. Ali veste, zakaj sem šla k njemu? Last moje matere...« , . , ln je iztegnila roko in mu prožila tana- kicro »Obdolžil me je podle tatvine in me potem zaprl v tisto grozno klet in-..« »In?« je nadaljeval I.K.S. »ln to je vse,« je odgovorila s stisnjenimi ustnicami. »Kaj boste zdaj napravili?« »Če dovolite, bi želel, da nn odgovorite na nekatera vprašanja,« je rekel. »Najprej, ali ste kaj slišali o Karu, odkar ste odšli iz njegove hise?« . ,, . , Gospodična je odkimala. »Vse sem povedala,« je odgovorila spet s stisnjenimi ustnicami. »Neprijetna stvari« »Ali ste brali časopise?« jo je vprašal. i »Da,« je rekla, »a pregledala sem vedno samo stoipče oglasov. Brzojavila sem in prosila očeta, naj odgovori na mojo brzojavko.« »Vem, videl sem jo,« je smehljaje se odgovoril. »In prav zaradi tega sem tukaj.« »Bala sem se,« je rekla žalostno, »ker, ve-s-te, moj oče je v tisku prezgovoren, pregosto-besečleri. Vse, kar sem hotela, je bilo samo »da« ali »ne«. Kaj ste pa mislili, ko ste omenili časopise?« je nadaljevala. »Ali se je morda mami kaj zgodilo?« Odmajal je z glavo. »Kolikor jaz vem, se ladv Bartholomevv počuti glede zdravja kar najbolje in se vrne domov.« . „ . , »Kaj naj torej pomeni vase vprašanje glede časopisov?« je vprašala. »Zakaj naj bi jih morala brati, kaj je v njih, kar naj bi me zanimalo?« »Pisanje o Karu?« Bnzbiirjeno je odmajala z glavo. ^ »Nič ne veni in nočem o Karu ničesar vedeti. Zakaj mi to govorite?« »Zato,« je nadaljeval počasi T. Ks., »ker je bil isti večer, ko ste vi izginili s Cadogan Sqtia-ra. Kara umorjen.« »Umorjen?« je dahnila. Pritrdil je. »Nekdo ga jc zadel v srce. Mogoče je bilo tudi več neznanih oseb.« In T. Ks- je vzel z roko iz žepa nekaj, kar je bilo zavito v svilnat papir. Medtem ko ga jc gospodična gledala z občutkom strahu in groze, je skrbno odvijal in kmalu sc je prikazal predmet. Bile so škarje z ročaji, ovitimi z okrvav- ljenim robcem. Gospodična se je za korak umaknila in se prijela z. rokami za lica. »Moje... škarje,« je hripavo vzkliknila, »pa vendar ne mislite?...« Pogledala ga ie s strahom in z užaljenostjo, ki sta se v njej borila. »Ne mislim, da ste vi izvršili uinor,« je rekel smehljaje se, »če ste me hoteli to vprašati. Ako bi pa kdo drugi našel te škarje in ugotovil, čigav je robec, bi bili, draga moja, v lepi zudregi.« Gospodična je gledala škarje in ve zdrznila. »Ubila sem,« je tiho povedala, »nekega strašnega psa... Ne vem. kako jc bilo, a ta mrlia mi je skočila v hrbet in zadela sem ga in ubila in sem zadovoljna. Da, da.« ie zatrjevala in še ponovila: »Zadovoljna sem!« »Vidi sP. a zdaj mi mogoče poveste, knko da sem našel psa, a vas ni bilo nikjer.« Miss je oklevala in sklepal je, dn mu kaj prikriva. »Ne vem, knko da me niste našli, ko sem bila tam,« je rekla. »Kako ste odšli?« »In kako ste odšli vi?« mu je jezno odvrnila- »Jaz sem odšel skozi vrata,« je priznal. »Zdelo se vam bo smešno in bedasto, a drugače nisem mogel.« »No, (ako sem odšla tudi jaz.,« je odgovorila. in se nasmehnila »A vrata so bila zaprta.« Smejala se mu je. »Zdaj razumem.« je rekla. »Bila sem v kleti. Ko sem zaslišala, rla se obrača v ključavnici kijuč, sem smuknila skozi loputo in pustila na mizi te grozne šknrje. Mislila sem, da je Kara ali kdc njegovih, potem pa je vse utihnilo in tvegala sem ter se vzpela po stopnicah in videla, da ste pustili vrata odprta, lako...« Ti čudni kratki prestanki so T. Ksa. zmedli. Biti je moralo še nekaj, česar mu ni povedala in kar mu mora še odkriti. »loko, vidite, sem se izmuznila,« je nadaljevala. »Prišla sem v kuhinjo, kjer ni bilo nikogar, šla skozi dvoriščna vrata, smuknila po stopnicah, zavila okrog ogla, našla na cesti taksi — tn bi bilo vse.« In je z neknko igralsko kretjno iztegnila roke. »To je bilo torej vse. kajne?« je vprašal T. Ks. »Vse,« je ponovila. »In zdaj. kaj napravite?« l.Ks. je pogledal pod strop in si pogladil brado. »Mislim, da vns moram aretirati, ker vem. da od mene nekaj pričakujejo. Ali vas lahko vprašam, če ste spali v postelji tam spodaj?« »V spodnji kleti?« je vprašala, premolknila in nato dejala: »l)a, spala sem v spodnji kleti.« Med vsako posamezno besedo je napravilo skoraj odmor. »In kaj napravite zdaj?« jc spel vprašala. Čutila se je že bolj varno in je premagala «trah. ki ji ga je povzročil nenadni nastop 'In. Ks« Pristav si je mršil la-e, kar pa je bilo. čc bi gn bila poznala, narejeno, ter pregib"' glavo, s čimer jc hote! opozoriti na »vije goste, ko-drajoče se |ns0 in prijeten obrnz z lepimi sivimi očmi, z ravnim nosom in voljno bradn. I S?//« M ..v* Novoletna voščila iz Novega mesta Nabavna in prodajna zadruga Novo mesto želi svojemu članstvu srečno novo leto! Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem BARB1Č FRANC, strojno mizarstvo Kandija — Novo mesto Cenj. odjemalcem želi srečno novo leto PAVLIN FRANC, trgovina Novo mesto 0- Srečno novo leto svojim obiskovalcem želi LJUDSKA POSOJILNICA NOVO MESTO HR S? .'■M m vi ♦•V* Jjš m 8 i i" to m jI Ž5| M S i W£ a m Matko Malovič Novo mesto, Kapucinski trg 6 Oblastveno odobreno »Pogrebno podjetje« za Novo mesto in ckolico izvršuje svečanostne pogrebe z vso oskrbo. Preskrbi prevozna dovo- Ijenia in prevoze rajnkih ra vse strani po primerno nizki cen1. Krste vseh vrst vedno na razpolago. Za blagonaklonjenost se vljudno priporočam. Vsem cenj. naročnikom in odjemalcem želi srečno novo leto Kovačič Franc mlin, žaga in cirkularka na električni pogon NOVO MESTO - Prešernova 19 PENCA JOSIP NOVO MESTO PREDILNICA-TKALNICA ZA VOLNO IN BOMBAŽ KUPUJE STALNO VSE NOVE IN STARE ODPADKE OD BOMBAŽA IN VOLNE Srečno novo leto želi vsem ccnj. odicmalcem MARIO WE1GL trgovina z vinom in likerjem NOVO MESTO ■m Veselo novo leto želi vsem Josip Windischer hotelir, mesar in avtogaraža KANDIJA - NOVO MESTO Srečno novo leto I Trgovina Franc Kastelic NOVO MESTO — KANDIJA PELKO FRANC st. trgovina z oblekami NOVO MESTO Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in gostom Košir Alojzij Brod 15 — Novo mesto Stavbeno, pohištveno mizarstvo in gostilna 4« i m Janko Misigoj Novo mesto, Križatijska ulica 1 Ključavničarstvo in vodovodne inštalacije Električno in avtogeno varjenje Taljenje zamrznjenih vodovodov z elektro talilcem brez poškodbe zidu Keramika" J. KLEMENČIČ, Novo mesto želi vsem spoštovanim odjemalcem srečno novo letol bm mmn & mi m i jOm ■S e M Cul"' 8 »Si li .to i tuli1' m M I M Si i trj M to il U ■ -Ji M to-§ 1% 0 1 & i to f$ § S i en,a' 1 y m m fpp ar M m to U w ln as? KOŠIR LUDVIK kolodvorski restavrater NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom goslilna SEIDL JAK5E ANTON NOVO MESTO LJUDSKA KNJIGARNA DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI l Srečno in veselo novo leto želita cenjenim gostom JOŽE in MATILDA URO VAT GOSTILNA »GLOBEVN1K« NOVO MESTO J PODRUŽNICA J. KRAJEC, nasl. UDOVIČ JOŽE strojno in stavbeno ključavničarstvo NOVO MESTO MARTIN KREVELJ poljedelski in šivalni stroji NOVO MESTO NOVO MESTO ANTON KONCILI J A mesar in prekajevalcc NOVO MESTO Želim vsem svojim cenjenim odjcmalcem srečno in veselo novo leto GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo Gotna vas - Novo mesto Priporoča se za nadaljnja naročilal Srečno in zadovoljno novo leto želita cenjenim gostom JOŽE in MILKA ZURC gostilna »Pri Stemburju« NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka GRILC & CO. NOVO MESTO Vsem ccnjcnim odjemalcem in gostom želita srečno novo leto SIMON in FANI TOMEC mesarija in gostilna NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem ccnjcnim gostom gostilna »PRI ŽEBLJARTU« PAVLA NA Dir NOVO MESTO Vsem naročnikom želi srečno novo leto ŠKEDELJ VENCELJ splošno kolarstvo NOVO MESTO KNAFLIČ & MIRTIČ ^ ključavničarstvo in vodovodne inštalacije i§ NOVO MESTO - KANDIJA __ U Srečno novo leto želita KRISTINA PUŠ pletilja NOVO MESTO, ŠUKLETOVA CESTA 22 MARIJA PUŠ l> modna šivilja Srečno novo leto želi FRANC TOMC čevljarstvo NOVO MESTO, Florijanov trg 3 Srečno novo leto želi JERMAN FRANC tapetništvo in dekoracija NOVO MESTO, Trg sv. Florijana št. 11 Srečno novo leto želi cenjenim odjcmalccm MURN RUDOLF trgovina mešanega blaga KANDIJA - NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem naročnikom ALOJZIJ PAVLIČ sedlar in tapetnik NOVO MESTO DOLOP dolenjska opekarniška komanditna družba PREČNA (pošta Novo mesto) Telefon: Novo mesto 27 — Prodajna pisarna v Ljubljani: Novobor, Tavčarjeva ul. 13, tel.20-52 Zidaki: polni, votli, fasadni. — Strešniki vseh vrst. — Radijalna opeka za tovarniške dimnike po meri itd. želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Srečno novo leto želi ccnjcnim naročnikom VINKO VID RIII splošno čevljarstvo NOVO MESTO Vsem cenjenim naročnikom in odjcmalcem želi Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo loto JAKOPIN MAKS splošno krojašlvo NOVO MESTO Srečno novo leto želita cenjenim gostom JULIJANA in IVAN KALČIČ gostilna »Kalčič« ŠM1IIEL PRI NOVEM MESTU Srečno novo leto želi FRANC SEL A K kovaštvo in podkovstvo ŠMIHEL TRI NOVEM MESTU Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto ter se priporoča GORUPIČ PETER kovaštvo in podkovstvo KANDIJA - NOVO MESTO Srečno novo leto želi KOŠIČEK LADISLAV splošno klepaistvo NOVO MESTO srečno novo leto MIHA ČOLNAR splošno čevljarstvo NOVO MESTO Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto gostilna »FERLIČ« NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom HOTEL »METROPOL« 'pito tfe to <3i Vsem ccnjenim odjemalcem in gostom želi srečno novo leto FRANC PLEŠICO trgovec in gostilničar ŠMIIIEL ti čili* m 'Si U Cenjenim naročnikom želi srečno novo leto avto-mehanična delavnica MURN LOJZE KANDIJA - NOVO MESTO Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto MIRTIČ IVAN strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo NOVO MESTO NOVOBOR splošna industrijska d. d. LJUBLJANA - NOVO MESTO želi vsem ccnjcnim naročnikom srečno in veselo novo leto gostilna »rrt ccsnovarjuc NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi FRANC UDOVIČ - Novo mesto strojno splošno mizarstvo Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto JOSIP KOBE špecerijska trgoviua NOVO MESTO ANDREJ AGNITSCH kleparstvo NOVO MESTO Telefon štev. 33 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem ALOJZ MIDOFER - dediči splošno krojaštvo in trgovina NOVO MESTO Srečno novo leto želi MARIJA NOVAK gostilna ^Rokodelski dom« NOVO MESTO Srečno novo leto želi IVAN DRENI K čevljarstvo KANDIJA - NOVO MESTO Srečno novo leto želi RODIČ LUDVIK splošno čevljarstvo NOVO MESTO ra m m to -S I l« Culi" 8 I to -K % lj B m "§f i r tirni i M to M ii m to im m m tJ m to ra M m ti IKMHf®* Za Liudsko tiskarno v Liublianl: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenJiž