Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki petek.
Naročnina zoaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2 72 K, za četrt leta 1'3G K. — Za Nemčijo za celo leto 5*9G K, za pol leta 2'98 Ič, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K.
Posamezne številko stanejo 10 vin.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 49.
V Ljubljani, dne 8. decembra 1905.
Leto Vlil.
NASLOVI:
Za vse dopise, rokopise, pisma, tieoca se lista: Uredništvo „Rdečega Prapora", Ljubljana.
Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, in-serate i. t. d.:
Upravništvo „Rdečega Prapora", Ljubljana.
Židovske ulice štev. 5/1.
Spletkarije proti volilni pravici.
Prizor za bogove! Knezi in grofi, ekscelence in „jasnosti" se puntajo proti vladi in revoltirajo proti programu svojega cesarja. Fu-rija privilegij je razdražena, pa besni in rohni v onemogli jezi in če čita človek govore udov gosposke zbornice, ne da bi pogledal na imena govornikov, mora misliti, da je zašel na shod najplebejskih plebejcev, ne pa med najbolj visokorodno gospodo te države.
Volilna reforma vstvarja res čudeže. Nobena druga reč ne bi bila mogla spraviti toliko življenja med tiste mumije, kakor Gautscheva izjava, s katero je napovedal volilno preosnovo. Že to je dokaz za neobhodno, nujno potrebo splošne in enake volilne pravice. Stvar, ki izrablja življenje iz grobov, še preden je sama dobila popolno živo obliko, je edini lek za to žalostno državo, ki ne more ne živeti, ne umreti. Če so govorance Thunov in Auerspergov, Plenerjev in Matušev še bolj prazne in nezmiselne, je že to dokaz velikanskega pomena splošne in enake volilne pravice, da jim odpre usta, ko se le pokaže na obzorju.
In vendar je groteska, ki se odigrava v gosposki zbornici, ponekod čudna. Nihče ni pričakoval, da se bode velefevdalna gospoda ( navduševala za splošno in enako volilno pravico. Bornirano, ošabno sovraštvo teh ostankov srednjega veka napram ljudstvu, zlasti napram delavcem, je predobro znano. Bistrega vida za zgodovinske potrebe jim tudi ni mogoče pripisovati. Ali če bi bilo skrajno napačno, meriti jih morda z merilom drugih privilegirancev iz zgodovinskih časov, ki so
Listek.
Počena srca.
Spisal Etbin Kristan.	Dalje.
Njeno življenje je bilo brez skrbi in kmalu se ga je privadila. Začetkoma je bila brez misli. Utrujenost ji je ležala v kosteh kakor ljudem, ko so preživeli ravnokar dolgo ali pa težko belezen. Ali počasi se je povračala živ-ljenska moč in iz praznote so se začele dvigati želje. Srce pač ni imelo ničesar opraviti ž njimi. To, kar bi ljudje imenovali v dobrosrčnih trenotkih ljubezen, ni bilo nič druzega, kakor navada in čut dolžnosti, ki pa ni bila ne težka, ne mučna. Njen prijatelj je bil fin in uljuden, za njen blagor pa je skrbel, kolikor je le mogel. Bil je pač zelo previden in je pazil, da ne bi nepoklicane oči prišle na sled njegovemu razmerju; najel pa ji je ložo v komični operi in celo v svoj klub jo je je-nral seboj. Tam se mu ni bilo treba bati ničesar. Ljudje, ki so se tam shajali, so morali biti previdni od prvega do zadnjega. Živelo se je pa v njihovem krogu kakor sploh v finem
pod sugestivnim uplivom velikanskih dogodkov sami storili korak, ki je postal potreben, bi se bilo smelo računati vsaj s težkopadnostjo in lenobo ljudi, ki niso bili nikdar vajeni dela in ki se vzpričo najvažnejših zakonodajnih opravil nikoli niso povzpeli višje, kakor do nerodno stiliziranih izjav.
Kaj je političnim penzionistom v gosposki zbornici sploh mar volilna pravica za zbornico poslancev? Baron Gautsch je sicer v svoji izjavi omenil tudi eventualno reformo gosposke zbornice. Dobro. Lahko bi se razumelo, ako bi se bili komodni gospodje tukaj postavili na noge, da bi varovali svoje najlastnejše privilegije. Ali posegati tako vehementno v reformo, ki se tiče druge zbornice in prejudicirati njenim lastnim sklepom, je najmanj netaktno in pokazuje, da vsa tista fina vzgoja, vse tiste dobre manire, s katerimi nam hoče prevzetna družba vsak dan imponirati, ni vredna piškavega oreha in da so gospodje s finostjo komaj površno malo lakirani.
In ravno tak je njih patriotizem, taka je njih lojalnost. Puhloglavi Švarcenberg pripoveduje v zbornici, da so socialni deinokratje republikanci. Isti Švarcenberg pa grmi z dvornim svetnikom Lammaschem, z grofom Pinin-skim in s podobnimi junaki proti reformi, o kateri je avstrijski cesar drju. Perathonerju dejal, da je neizogibno potrebna.
Dobro je, da se to enkrat pokaže v jasnosti belega dneva. Eden tistih prezgodaj senilnih mož je hotel biti dovtipen, pa je dejal, da se bode končno krona opirala na socialno demokracijo in da postane rdeča zastava znamenje postavnosti v črno-rumeni državi. Koliko se sme krona opirati na fevdalno aristokracijo, ki dela kupčije s svojo lojalnostjo, pokazuje letošnje leto dosti jasno na Ogrskem
—	in sedaj v Avstriji. Zopet je prišel pri tej družbi do veljave znani verz:
Und der Kdnig absolut, wenn er unsern Willen tut.
Baron Gautsch, ki je spominjal v tej anti-kvirani zbornici skoraj na proroka v puščavi,
svetu in nikoli ni Amalija slišala besede, ki bi jo mogla le količkaj užaliti.
V	takih razmerah je kmalu pozabila na vso preteklost in samo današnji dan je imel za njo stvarno veljavo. Vse živeje se je zanimala za reči, ki je bila nekdaj napram njim popolnoma ravnodušna. V klub so zahajale tudi druge dame, ki so ji začetkoma imponi-rale, kakor imponira vsakemu novincu izurjen strokovnjak. Malo je govorila, pač pa je mnogo poslušala in opazovala. Za dirke in podobne predmete pogovorov ni imela smisla. Odprle pa so se ji oči za toaleto tako, da ji je oblačenje postalo prava znanost. Kmalu je bila v tem ravna vsem drugim in njene želje so dobile dosti snovi. Modni časopisi, izložbena okna trgovin, obleke znanih celebritet so zavzemale vse njene misli. In čudno 1 Ko je opazila, da je na tem polju postala ravna drugim, je očutila sploh večjo sigurnost in razvozljal se ji je jezik tako, da so morale druge neopaženo govoriti o rečeh, ki jih je sama spravila na dnevni red. Vedno več pozornosti se ji je posvečevalo. Tudi gospodje so se radi sukali okoli nje in včasi je opazila že v očeh kake dame čuden ogenj, kakor da bi se imela raz-
je odgovarjal energično ter je napovedal, da pojde na poti volilne pravice do konca, dobro vedoč, da je konec zmaga ali pa njegov padec. Besede, ki jim mora tudi nasprotnik gospoda Gautscha priznati možatost. Ali naj se izvrši usoda barona Gautscha kakorsibodi. Ministrski predsednik lahko pade, volilna reforma ne more več pasti, kajti podpirajo jo močnejše rame, kakor ministrove.
Zakrknjenci v gosposki zbornici so pa neprevidni. Sedanji boj, mogočen, prepomemben in prevažen, se je vnel za splošno in enako volilno pravico v poslansko zbornico; cilj mu je odstranitev privilegij v tej zbornici. Na gosposko zbornico ni mislil nihče v tem času. Gospoda naj pazi, da se ne zbudi z enako elementarno močjo še druga misel. Sedanja doba ni kar nič primerna za detnonstracijo, kakšna ovira svobodnemu razvoju in življenju je ta predpotopni privesek konstitucije. Delavstvo je ravno v pravem razpoloženju za boj. Če se zdi „plemenitažem“ premalo boja, ga prav lahko dožive več.
Spletkarstvo na vseh koncih in krajih 1 Komaj je podal baron Gautsch svojo izjavo v parlamentu, pa je že začelo rovarenje, ki živo spominja na zadnje dni Taalfeove vlade. Tisti, ki so lani pozdravljali s praznimi rokami prihajajočega Gautscha kakor odrešenika, kujejo danes proti njemu zarote, ker končno vendar nekaj prinaša in za kulisami se kortešira in konopirira kakor pri galiških volitvah. Glavni voditelji intrige so — seveda — poljski stan-čiki, ob katere se zbira in obeša žlahta vseh narodov.
Ali situacija je vendar drugačna, kakor ob Taaffeovih časih. To čutijo zarotniki sami. Podreti vlado zaradi volilne pravice se jim zdi prenevarno; zato iščejo izgovore in priložnosti. Pri razpravah o ogrskem vprašanju in o proračunskem provizoriju ga mislijo strmoglaviti, meneč, da bode z Gautschem tudi volilna reforma pokopana.
viti drama ljubosumnosti. Taki malenkostni intermeci so se ji zdeli prav prijetni za izpre-membo; resno ni nikoli mislila na to, da bi začela intrigo. Čemu? Saj je bila popolnoma zadovoljna s svojim položajem; ničesar ji ni primanjkovalo in nič je ni motilo.
Seveda, take razmere ne trajajo večno. Tudi njenemu prijatelju je napočil čas, ko so ga družabni in družinski obziri prisilili, upogniti se v jarem svetega zakona. Saj veš, kako je to. Ako pa ne veš, vprašaj in čitaj. Ta stroka. Ta stroka je temeljito obdelana. Bal se je, da bodo velike težave, mnogo solz, vzdihov, očitanj in podobnih rekvizit. Študiral je raznovrstne govore. Kakor se prepisuje zaljubljena pisma iz primernih knjig, je iskal vzore v novejših dramah. Pravega teksta ni našel nikjer.
Najrajši bi bil ohranil razmerje neizpre-menjeno za bodočnost, ne Iz plemenitih nagonov, marveč samo iz strahu pred neizogibno sceno, ki vsekakor zapusti neprijeten občutek. A to ni bilo mogoče, ker bi bilo preveč težav. Ko je bil zadnji čas, je postal junak; zavrgel je vse vzore, pa ji je razložil stvar z besedami, ki so mu ravno prišle na jezik. Poskusil je tudi s sentimentalnostjo, a to ni šlo. Gladko
Veleposestniška klika, ki ji je bila država vedno le molzna krava, rnisli še vedno, da je mogoče, s spletkami preprečiti splošno in enako volilno pravico. Kajpada — sedanje razmere so zanjo prelepe in tako prijetno ne bode nikoli več, ako doseže ljudstvo pravice. Strah jih še posebej slepi. Da bi v Avstriji, ki je stoletja poneumnjevala ljudstvo in zatirala politično življenje, pri prvih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice parlament takoj dobil tisto lice, ki bi ga pravzaprav moral imeti, ne pričakuje nihče, kdor pozna razmere. Za aristokrate je pač slabo znamenje, ako si tedaj ne upajo več priboriti mandatov. Groza jim je tako zlezla v kosti, da vidijo strah še veliko večji, kakor je v resnici. In zato spletkarstvo. Zato tako gorostasna obrekovanja kakor grofa Dziedusziskega norost, da je vlada sama aranžirala vse demonstracije.
Ali še enkrat: Situacija ni taka, kakršna je bila leta 1893. Takrat je Taaffe ponujal volilno pravico, danes jo delavstvo zahteva. Takrat ni imela socialna demokracija prav nič povoda, ogrevati se za ministrskega predsednika in hoditi zanj po kostanj v žrjavico. Takrat je bila volilna pravica problematično vprašanje; če je bilo sploh upanje, da se jo doseže, ni bilo upanja, da se jo ohrani in zagotovi. In dalje: Takrat še ni bilo sedanje krize; takrat še ni prišel parlamentarizem tako na kant, kakor danes; takrat se je Avstrija „fretala“, ali ni umirala. Takrat je bila koalicija mogoča; danes ni niti misliti na njo.
Kako si neki špekulantje na ministrske portfelje predstavljajo stvar? Kako naj cesar izza svoje znane izjave sprejme program katerekoli vlade brez volilne reforme?
In kaj mislijo konspiratorji pravzaprav o delavcih? Dne 28. novembra je korakalo četrt milijona dunajskih delavcev mimo parlamenta in časopisje ne more zatajiti velikanskega, neminljivega vtiska, ki ga je naredil ta kolosalni sprevod. Po celi državi je tisti dan počivalo delo. Od Bodenbacha do Splita so stale ma-šine; od Bregenca do Podvološicke je bilo delavstvo na cestah. Kaj mislijo zarotniki, da je bil to samo „hec“ ?
Avstrijski delavci niso vajeni, zbijati šale v političnih rečeh. Tisti hip, ko so rekli, da so pripravljeni, porabiti za splošno in enako volilno pravicov najskrajnejše orožje, so bili res pripravljeni. Železna je volja delavcev in to je najboljša garancija za splošno in enako volilno pravico.
Vlada bi iz intrig, ki jih snujejo nasprotniki reforme na vseh koncih in krajih, lahko izpoznala, da nima nobenega profita od odlašanja. Čim prej pride do jasnosti, tem bolje. In čim manj koncesij naredi maskiranim nasprotnikom, tam sigurneje doseže uspeh.
Gospodje, ki hočejo v kalni vodi ribariti, naj pa slišijo le eno: Kadar delavcem ni za šalo, so tudi šale strank in koterij neumestne in nevarne - - za nje same.
* * *
pa mu je tekel kupčijski del.
Amalija ga je presenetila.
Mirno mu je rekla, da ji je zelo žal, da pa vse razume. Niti besedice očitanja. Čemu? Pomagalo ne bi	nič. In zakaj?	Saj ji	ni	nikoli
obljubil zakona,	zvestobe do	groba	in	takih
reči. Da pride konec — ne, na to ni mislila nikoli, ker sploh ni mislila na bodočnost. A prišel je — tako je in ne drugače.
Prav prijazno sta se razšla.
V	klubu pa	je bil že drug	gospod,	v tistem času samec,	ki je prav rad	segel	po	sreči.
Približal se je Amaliji, govoril je mnogo ž njo o gledališču, o operi, potem o drugih rečeh in v štirinajstih dneh jo je obiskal v njenem stanovanju, kjer je izpremenila vse pohištvo. To se ji je zdelo potrebno. Z zadnjo omaro so odšle tudi misli na pretekle dni.
Pozneje je tudi to minilo in postala je grofova. Sedaj ima tudi ekvipažo.
Ali — prijatelj, pripovedujem ti, kakor da stoje vse uie. Ti pa si hotel še nocoj — — No, prepozno še ni. Ako hočeš, pojdiva tja in lahko se seznaniš ž njo.
— Hočem.
— Natakar! Da plačava! Pa pokličite iz-vozčka.
Odpeljala sta se. Po poti sta oba molčala. Bila bi morala preglasno govoriti, ker je voz močno ropotal.    Dalje prih.
Ali delavstvo ne sme prezirati nevarnosti. Intriganti napenjajo vse strune in na razum ni zidati v Avstriji. Kar se je doslej storilo, bi povsod, kjer ima pamet kaj pravice, zadostovalo ; samo v Avstriji ne.
Ministrski predsednik baron Gautsch je jač napredoval. Njegov politični razvoj tekom cele njegove državniške karijere ni bil tako ' elik, kakor v zadnjih šestih tednih. To se ahko prizna. Vendar se še ne more otresti vseh predsodkov; polovičarstvo, ki vlada v tej državi na vsakem polju, mu brani, da bi sam vstvaril kaj celega, popolnega. Pri vsem izpo-znavanju potreb ima še vedno obzire na vse strani. Vsem bi rad ustregel in zato je njegov program volilne preosnove predložen z raznovrstnimi ropotijami, ki bi utegnili narediti iz vladne „splošne“ in „enake“ volilne pravice karikaturo splošnosti in enakosti.
Kar se tiče razdelitve volilnih okrajev, je pač res, da se nekoliko obzira na industrialne kraje lahko prepusti. Da se prebivalstvo v Ljubljani hitreje pomnožuje, kakor v Dobrovi ali v Aržišah, je gotovo. In za koliko naraste prebivalstvo Ljubljane tekom bodočih desetih let, se primeroma lahko izračuna. Ako se vzame pri razdelitvi volilnih okrajev tisto število v poštev, se to lahko sprejme z mirno vestjo. Seveda se ne bi moglo dovoliti, da izvede vlada volilno geometrijo po samostalni volji.
Gautschevih citatov o pluralnem volilnem zistemu ne smatra nihče resnimi. Večja nevarnost pa tiči v njegovi omenitvi podaljšanega bivanja v volilnem okraju. To je za delavstvo enostavno nesprejemljiva točka, kajti s tem bi bila splošnost volilne pravice kratko malo uničena. Na Kranjskem bi bilo to zelo občutljivo. Pomislimo na zidarje. Dela imajo samo po letu, nekoliko tednov spomladi, včasi par tednov v jeseni. Drago življenje v Ljubljani jih sili, da gredo čez zimo domov, večinoma na deželo. Komaj peščica jih je, ki prežive celo leto v Ljubljani, čeravno opravljajo tukaj leto za letom težko delo. Kakšna čudna pravica bi bila to, da ne bi smeli voliti le zato, ker so družabne razmere tako zanikrne, da ne morejo imeti stalnega bivališča, kar bi jim bilo gotovo ljubše, kakor večna selitev? Industrija se na Kranjskem šele razvija in to provzrokuje velikansko fluktuiranje delavcev. Slabe plačilne razmere silijo nešte-vilne rudarje, da iščejo kruha na gornjem Štajerskem in v Nemčiji; kadar se vrnejo, naj bi imeli kdove koliko časa volilne pravice?
To ne gre in vsaki poskus v tej smeri mora delavstvo odkloniti z vso odločnostjo. Zato pa mora delavstvo ostati pripravljeno za boj: Veliko se je v zadnjem času storilo za dosego splošne in enake volilne pravice, ali morda nas čakajo še najhujši boji.
Delavstvo se ne more umakniti. Začelo je ta boj ne kakor otrok, ki si hoče pregnati dolgčas z živahno igro, katere se kmalu naveliča, temveč iz prepričanja in izpoznanja, da je dosedanji položaj popolnoma neznosen, da se ga mora izpremeniti za vsak kup in da je splošna in enaka volilna pravica edino sredstvo za ozdravljenje razmer. Zato morajo delavci nadaljevati ta boj do zmage.
Prav lahko je mogoče, da bode politični štrajk res potreben. Delavstvo ne išče lahko-umno konfliktov. Ali če so vsa druga sredstva zaman, tedaj se mora porabiti tisto, s katerim se lahko razpolaga.
Delavci bi si za desetletja poslabšali stališče politično in gospodarsko, ako bi sedaj odjenjali, ne da bi dosegli najprvo in najvažnejše, kar zahtevajo. Ugled, ki so si ga sedaj priborili, bi splaval po vodi, vera v njihovo moč bi se izpremenila v zasmehovanje in najmanjšega napredka ne bi doživeli brez najtežjih žrtev. Sedanji čas je odločilen — to ve, to razume, to čuti vsak organizirani, vsak zavedni delavec in zato velja edino geslo: Naprej!
Bahavo ni delavstvo. Če bi to hotelo, bi imelo v zadnjih bojih dosti priložnosti, Ali oc svoje najelementarneje pravice ne odjenja, za njo gre v boj do skrajnosti proti vsej neodločnosti, proti spletkam in sleparijam.
Zatorej — bodite pripravljeni na vse!
Časopisje.
Ljudem, ki se udeležujejo političnega življenja, pač ni treba šele dopovedovati, kakšne velikanske važnosti je v naših časih časopisje. Socialno-demokratična stranka na Slovenskem bi o tem poglavju posebno lahko mnogo povedala, kajti če se je stranka pri nas vkljub najtežavnejšim razmeram povzdignila in si priborila v javnosti nepodcenljiv upliv, je velik del tega uspeha pripisati ravno socialno-dcmo-<ratičnemu časopisju. Ideje socializma so s pomočjo lista prodrle v daljne kote, v katere ne zaide noben agitator; in če bi tja prišel, ne bi mogel izvršiti tistega dela, kakor list, ki ne pride enkrat, temveč trajno deluje za načela stranke.
Važnost strankinega časopisja se pokazuje zlasti v tako živem, razburjenem času, kakor je sedanji. Ako hoče delavstvo doseči svoje cilje, mora biti vedno poučeno o razmerah, o situaciji, o novih dogodkih. Nobeno sredstvo ne more tako uspešno podržavati vezi med stranko in med njenimi pristaši, kakor list. Vse delo stranke je tesno združeno z listom in vsak napredek časopisja, je obenem napredek stranke.
Tudi agitacijskega dela ne bi bilo mogoče opraviti tako izdatno, kakor se ga opravi z listom, ki najde pot ne le k posameznemu pristašu, često zaprečenemu, da bi se udeležil vsakega shoda, marveč tudi k nasprotnikom.
Zato pa je ravno v tako živahnem času neizbežna naloga vsakega pristaša, da stori vse mogoče za razširjanje strankinega glasila. Kakor se je stranka razvijala, se je dvigal tudi list in celo zagrizeni nasprotniki morajo priznati, da je napredek za slovenske, v splošnem dosti klaverne razmere, res velik. Ali sami si moramo priznati, da še izdaleč ni tak, kakršen bi lahko bil, ako bi se vsi sodrugi zavzeli za svoje glasilo s tisto gorečnostjo, kakor n. pr. na Češkem, na Štajerskem itd. Na tisoče je pri nas še indiferentuih delavcev, ki jih moramo pridobiti za stranko, ako nočemo, da izhaja od njih večna nevarnost za pridobitve organiziranih delavcev. Pridobili pa jih bodemo le, ako bodo redno čitali naš list. To mora biti skrb organiziranih sodrugov, ki morajo najti pot do svojih nezavednih tovarišev. Pa tudi v drugih krogih je lahko pridobiti mnogo čita-teljev, in to je potrebno, ne le ker se stališče lista tako okrepča — temveč tudi zato, ker je treba, da nasprotniki izpoznajo socialno-demo-kracijo in delavsko stremljenje. Z dobro voljo dosežejo sodrugi tudi tukaj lahko prav veliko.
Čim več odjemalcev dobi list, tem več bode tudi dajal svojim čitateljem in temvečjo korist bodo imeli delavci od njega.
Vsak naročnik, vsak čitatelj, vsak organizirani sodrug mora torej 1. neprenehoma nabirati nove naročnike; 2. skrbeti za to, da imajo delavsko glasilo vse gostilne, vse kavarne, brijačnice itd., v katere zahaja sam in njegovi znanci; 3. naznanjati upravništvu naslove takih ljudi, ki še niso naročeni, ki se jim ga pa lahko pošlje na ogled.
Od zavednosti svojih sodrugov pričakujemo, da bodo z vso vnemo izvrševali to nalogo.
Rdeči torek.
O demonstracijah dne 28. novembra za splošno in enako volilno pravico smo dobili naknadno še nekatera poročila, ki pokazujejo, da je bila misel delavstva po vseh jugoslovanskih krajih ena. Po vseh pokrajinah, po vseh industrialnih krajih je delo počivalo, trgovine so bile zaprte, povsod je bil praznik. Jugoslovansko delavstvo je dostojno nastopilo in je lahko ponosno na svoj veliki dan.
V	nekaterih mestih se je udeležilo demonstracij tudi meščanstvo.
V	Trbovljah.
Tukaj je bila demonstracija kolosalna. Smelo se lahko trdi, da so sc je udeležiti vsi rudarji iz Trbovelj in iz bližnjih rudarskih krajev. Pokazali so pa tudi, da za nobeno ceno ne odnehajo, dokler ni vzakonjena splošna in enaka volilna pravica. Delo je bilo povsod ustavljeno. Samo straže za ogenj, uslužbenci električne centrale in pri osrednji peči so delali. Tudi cementna tovarna je stala. V Hrastniku je bilo treba posredovati pri ravnatelju in tedaj se je ustavilo tudi tam delo.
priloga „Rdečemu praporu" šf. 49-
Tudi vse prodajalne in obrtniške delavnice so bile zaprte. Že to je samoobsebi imelo, iz-vanreden demonstrativen značaj. Ob 7. uri zjutraj so priredili naši sodrugi-godci budnico po Trbovljah. Dopoldne so imeli reditelji, katerih je bilo 50, sejo in takoj po kosilu se je pričela zbirati množica na Lesjakovem vrtu. Ob 2. uri so šli sodrugi z zastavami in godbo hrastniškim in cementnim delavcem nasproti. Pristopili so tudi godci podpornega društva. Cementni delavci so prišli korporativno z lastno zastavo. Ravno tako so prišli hrastniški rudarji z lastno godbo in zastavo; bilo jih je najinanje do 500. Pozdrav je bil prisrčen in vsa množica se je zbiala na Lesjakovem vrtu. Kdor pozna ta vrt, ve ceniti množico. Bil je to največji shod, kar jih je bilo v Trbovljah. Shodu so predsedovali sodrugi Ratajc, Ri-naldo in Šol n. Prvi je govoril sodrug Ri-naldo o pomenu demonstracije. Nato je podal poročilo sodrug Linhart. Obema govornikoma je množica burno odobravala. Takoj po shodu se je grupiral demonstracijski sprevod. Na čelu so korakali 3 reditelji, za njimi godba trboveljskih sodrugov, ki je res neumorno svirala in pokazala, da ve ceniti pomen delavskega gibanja. Za godbo je prišla velika rdeča zastava in za njo odbor. Takoj nato so korakali trboveljski sodrugi v vrstah po štiri. V sprevodu so nosili table z raznimi napisi. Za Trboveljčani so prišli cementni delavci, za njimi hrastniška godba in zastava ter množica hrastniških sodrugov. Potem je korakala godba podpornega društva in za njo 37 parov članov tega društva. Končno so nosile naše sodruginje lastno veliko zastavo; sodruginj je bilo najmanje 400. Eden rediteljev je skušal prešteti pare. Bilo je moških socialnih dem. udeležencev 887 vrst, to je najmanje 3748 oseb. Vštete niso ženske, ne reditelji, ne oni delavci, ki so delali špalir. Tudi nasprotniki cenijo udeležbo na 5000 oseb. Več se ne da v tem malem industrijalnem gnezdu napraviti. Sprevod je korakal med burnimi „živio“-klici na volilno pravico naj-prvo skozi trg in potem skozi Vode do „Bo-scherije“ ter po rudniški železnici nazaj.
V Idriji.
Sklep javnega ljudskega shoda z dne 19. nov. se je izvršil tako, da se bolje ni mogel. 28. nov. 1.1. je počivalo v našem mestu vse delo.
V jamah rudnika, v delavnicah rudnika, v tovarni — povsod se je ustavilo delo, povsod je počivalo delo. Obrtniki so zaprli svoje delavnice, trgovci svoje prodajalnice, gostilničarji gostilne, kavarnarji kavarne ... Kakor bi se zgodil čudež! Ako bi ne marširali delavski bataljoni na stari trg, kjer se je vršilo zborovanje na prostem, izgledala bi Idrija kot mrtvo mesto, ona ista Idrija, ki je drugače polna vrvenja. Vladal je veličanstveni mir. Delavec je vstal, napravil za praznik, da manifestira za svoje pravice, za enakost v človeški družbi, za svobodo v državi . . .
Ob 9. uri zjutraj je že bil prostrani Stari trg malone natlačeno poln. Majestalno je stala poleg rdeče krasne tribune rdeča zastava organiziranih rudarjev, h kateri se je ta dan kot v njeno okrilje pridružila še narodna, slovenska zastava bralnega društva, v katerem so zbrani malomeščanski sloji. Sodrug Anton Kristan pa je povzel besedo ter govoril o boju proletarijata v današnji dan za dosego enakosti v človeški družbi. Dejal je: Cesar Franc Jožef I. je 1. 1848. pravil pri manifestu, ki ga je izdal, nastopivši vlado:	Na temeljih trdne svobode,
na temeljih enake pravice vseh narodov države in enakosti vseh državljanov, kakor tudi na soudeležbi zastopnikov ljudstva, na zakonodaji vzraste naša domovin a vstari slavi in velikosti. . . Istina je to, in žal le, da se mora te besede še-le danes v uresničitev priboriti.
Govornik je razlagal razvoj ustavnega življenja Avstrije in zahteval kot ozdravitev te nesrečne države splošno in enako volilno pravico. Bičal je v ostrih besedah privilegije in na podlagi prvotnega obstoja človeštva dokazal, da ni prirodne razlike med ljudmi, ampak le umetna. — In to je odstraniti. Govorila sta še g-J. Novak za liberalno pol. društvo „Jed-nakopravnost“ ter A. Logar za katoliško delavsko družbo. Po shodu je odkorakalo
ljudstvo na čelu izvrševalnega odbora okr. soc. dem. organizacije — pod svojimi zastavami po mestu. Štirje in štirje — dolga, nepregledna vrsta. Pred občinsko hišo so zaplapolale zastave, ljudstvo se seskupilo v velikanski krog. Sodr. Anton Kristan pa je stopil na prag pred mestno hišo ter poudarjaje veliki pomen današnje manifestacije opozarjal delavsko ljudstvo, daje danes le mirna, tiha demonstracija. Gorje pa, če nas tihe ne slišijo merodajni krogi! In zaorilo je po prostranem trgu pred mestno hišo: Živela, socialna demokracija, ki edina vodi boj za ljudske pravice! Po par besedah J. Novaka, naj se tudi slovensko narodno ljudstvo pridruži internacionali, razšli so se mogočni valovi proletarskega ljudstva. — Nad 3000 udeležencev se lahko šteje. Vlado je zastopal sam okrajni glavar iz Logatca.
V Gorici.
Tudi goriški delavci so dne 28. m. m. pokazali, da razumejo pomen splošne in enake volilne pravice in boja zanj. Predpoludne okoli 10. ure zbiralo se je delavstvo na Telovadnem trgu, od koder je odkorakalo potem v sprevodu po mestnih ulicah, noseč rudeče zastave, popolnoma mirno in tiho. Udeležilo se je sprevoda posebno mnogo slovenskih delavcev iz okolice. Popoludne so zaprli vse prodajalnice in tudi kavarne so bile do 2. ure zaprte. Čez dan so se ljudje razšli po raznih krajih. Na večer okolo 6. ure so se zopet zbrali na Telovadnem trgu, od koder so zopet odkorakali, po mestu pevajoč. Ob 7. uri zvečer je bila demonstracija končana.
V Splitu.
Za tukajšnje mesto je bila demonstracija velikanska. Trgovine zaprte celi dan, gostilne in kavarne do 5. ure popoldne. Ob 10. uri dopoldne se je zbralo nad 2000 ljudi na Mar-montovi poljani. Govoril je sodrug Henč v imenu socialno demokratične, dr. S mod laka pa v imenu hrvatske demokratične stranke. Potem je šla množica v sprevodu po Obali. Spredaj so korakali socialni demokratje z rdečo zastavo, potem hrvatski demokratje z narodno in na koncu Italijani z dalmatinsko deželno zastavo. Pred okrajnim glavarstvom se je impozantni sprevod razdelil. Socialni demokratje so odkorakali v svoje društvo, kjer sta govorila sodruga Henč in Pod uje, za hrvatske demokrate je govoril dr. T a r t a gl i a. Meščanska „Sloboda“ zatrjuje, da Split še videl take demonstracije.
Politični odsevi.
Ministrski predsednik baron Gautsch je
pripovedoval v gosposki zbornici, da se nikoli ni ženiral, ako se mu je zdelo potrebno, porabiti najskrajnejša sredstva „za ohranitev miru in reda“. Skliceval se je na preki sod, ki ga je leta 1897 razglasil v Pragi in pri tej priliki je razkril, da je bilo tudi letos že vse pripravljeno in da je imel češki namestnik dovoljenje, razglasiti izjemno stanje in preki sod, čim bi se mu zdelo potrebno. S tem je hotel pokazati, da ni „slabotnež“. Velika slava to ni, saj je rekel mož, ki razume nekaj, da vlada z izjemnim stanjem lahko vsaki tepec. Toda, kar je bilo leta 1897, je bilo; baron Gautsch bode verjel do smrti, da je bilo takrat potrebno, postaviti vislice kot svarilno znamenje v Pragi. Leta 1897. Ali — v čudu vprašujemo — kaj se je zgodilo letos? Kaj se je zgodilo, da vlada mobilizira? Z vseh strani, z Moravske, z gornje Avstrije, iz Solno-grada, iz Galicije, iz Dunajskega Novega mesta javljajo telegrami, da so celi polki infanterije, lovcev, kavalerije, vojaških železničarjev dobili povelje, pripraviti se na odhod. In povsod se pristavlja, da pojdejo na Češko, v Prago. Pa vendar ni niti glasu, ki bi naznanjal revolucijo, revolte ali vsaj nemire. Kaj torej pomeni to? Ali res v stalnih krogih obžalujejo, da ni teklo več krvi? Ali hočejo provocirati toliko časa, da izgubi tu ali tam nekoliko ljudi hladno kri, pa da dobe izgovor za streljanje in sekanje? Upamo, da se stvar kmalu pojasni, kajti gorje tistemu, ki bi morda v potolaženje par puhloglavih fevdalcev v sedanjih itak razburjenih časih provzročil prelivanje krvi.
Zagrebško državno pravdništvo toži tri opozicionalne poslance zaradi žaljenja veličan-
stva, češ, da so storili to hudodelstvo, z mej-klici v saboru in je vložilo prošnjo na sabor, naj jih izroči. Saborska večina je baje pripravljena, ugoditi tej želji. Na Hrvatskem bi bilo že mogoče.
Na Ogrskem narašča živahnost, čim bolj se približuje dan otvoritve budimpeštanskega parlamenta. Seveda je nemogoče, napraviti si na podlagi časnikarskih poročil pravo sliko, kajti v takih časih se laže še več, kakor navadno. Vendar je skoraj tako, kakor da bi polagoma obhajal strah koalicijo. Košut dela komplimente splošni volilni pravici, grof Ap-ponyi mu pritrjuje. Oba govorita seveda mnogo o ustavnosti, narodnih zahtevah, ali govori so vendar vse drugačni, kakor pred dvema mesecema. V koaliciji pa poka vsled tega. Klerikalna »ljudska stranka® rohni že proti Košutu in napoveduje, da izstopi iz koalicije, ki bi imela pač tudi tedaj še večino v zbornici. Obenem pa se pojavljajo vse pogosteje glasovi o novih poskusih pomirbe izmed krone in koalicije. Pač slede takim izjavam dernen-tiji, ali kar se danes dementira, oživi jutri v drugi obliki. Socialna demokratična stranka pa nadaljuje energično svoje delo. Po celi deželi se vrsti shod za shodom; na predvečer otvoritve parlamenta, dne 17. t. m., mislijo delavci prirediti veliko demonstracijo v Budimpešti in računajo, da se je udeleži do 80.000 delavcev. Zlasti energično so nastopili stavci v Budimpešti. Pri vseh listih, ki pišejo proti splošni volilni pravici in ki nestvarno napadajo in grde socialno demokracijo, so ustavili delo in izjavljajo, da se ne povrnejo v oficine, dokler ne dobe zadostnega zagotovila, da do-tični časopisi prenehajo s takim napadi. Pred tiskarnam koalicijskih listov so bile tudi demonstracije.
Srbski socialni demokratje. V nedeljo, 3. t. m. je bila v Beogradu demonstracija, ki jo je priredilo 10.000 delavcev. Stranka izjavlja, da proklamira splošni štrajk, ker vlada noče odjenjati od svojega zakona.
Nemški cesar je 28. novembra otvoril zasedanje «Reichstaga» s prestolnim govorom, ki je naredil pravo senzacijo po časopisju. Govoril je o raznovrstnem sovraštvu proti Nemčiji in tu je dejal: »Oziraje se na mednarodni položaj Nemčije se ne more prezreti opažanja, da moramo neprenehoma računati z neume-vanjem nemškega duha in s predsodki napram napredku nemške pridnosti. Težave, ki so nastale mad nami in med Francijo v maročanskem vprašanju, niso imele druzega vira, kakor na-gnenje, reševati brez našega sodelovanja zadeve, v katerih mora tudi nemška država varovali svoje interese. Take struje, ako se jih zatre na enem mestu, se lahko povrnejo na drugem. Na mojo zadovoljnost se je doseglo v maročanskem vprašanju sporazum glede sklicanja in novega programa maročanske konference, varovaje interese	in	čast obeh	delov.	Mir
nemškega naroda	mi	je sveta reč. Ali	zna-
menja časa nalagajo narodu dolžnost, da okrepča svojo obrambno moč proti krivičnim napadom. Tem gotoveje se nam tedaj posreči, uresničiti tudi za bodočnost mirne cilje izkušene zveze z vladarji Avstro-Ogrske in Italije.* — Jasno je, da gre ost teh besed proti Angliji. Viljemova vlada pripravlja najbrže zopet nove zahteve za vojsko in	za	mornarico	— kakor da
bi mnogo ladij in	topov koristilo	miru!
Rusija. Vojaški punt v Sevastopolu je zadušen, odnosno pobit v krvi, ali beli car je s to zmago Čuhninova prav malo dosegel. Nekoliko najlepših ladij carjeve mornarice je v bitki zadobilo silne poškodbe, mnogo objektov je popolnoma uničenih. Revolucija pa vendar ni poteptana. Kaj pomaga Nikolaju Aleksandroviču, ako zmaga v eni bitki, ko ima hidra revolucije sto glav in ko gori že po celi državi? Rebelično gibanje v armadi je postalo skrajno resno. Gardni častniki prirejajo tako-rekoč pod okni carskih palač shode, stavljajo zahteve in izrekajo, da ne marajo opravljati policijskih služb. V Peterburg koncentrirajo čete iz pokrajin, za katere mislijo, da so še zveste carizmu, kajti polkom glavnega mesta sploh ne zaupajo več. V tem pa prihajajo iz pokrajinskih mest Jobove vesti. V Kijevu so se spuntali razni tehniški oddelki, pa so šli, oborožani, demonstrirat. Ženijski polk se jim je pridružil, general D rak e je nastopil proti njim z drugimi oddelki in vnela se je prava bitka. Iz Sevastopola je več kakor 2000
spuntaniii vojakov z mnogimi topovi odmarši-ralo v deželo. V Odjesi sta se uprla dva polka. V Grodnovu so nastali vojaški nemiri.
V Peterburgu so v nedeljo aretirali 2 5 častnikov in mož Preobra zenskega gardnega polka zaradi revolucijske agitacije. Na garde se sploh ne zanašajo več, komaj še na kazake.
V Varšavi so se uprli vojaki 3. artilerijske brigade in so vrgli nekega stražmojstra skozi okno. V Ostrolenki so dragonci zažgali vojašnico. V Vilkovi škili, v Orodnem in v raznih drugih mestih narašča revolucionarna agitacija med vojaštvom.
Najhujše pa deluje v sedanjem času brzojavna stavka, ki je takorekoč splošna po Rusiji, po Poljskem in po Finlandiji. Težko si je predstaviti situacijo, ki jo vstvarja tak štrajk. Vsako mesto je osamljeno, zveze s svetom so pretrgane . . . V Evropo prihaja te dni kaj malo vesti iz Rusije; kdo ve kaj se godi ?
Socialisti hočejo baje proklamirati nov splošni štrajk, ki naj bi začel na železnicah. Po njihovem zatrdilu imajo mnogo zvez s kmetskim prebivalstvom in z vojaštvom . . . . Carjevo upanje umira.
Srbski socialni demogratje so napovedali splošno stavko, ako sprejme skupščina novi obrtni zakon, ki je delavcem zelo sovražen.
Na Saksonskem so bile v nedeljo po mnogih mestih velike demonstracije za splošno volilno pravico. V nekaterih krajih so bili spopadi s policijo.
V	italijanski zbornici je začelo novo zasedanje dne 28. novembra.
Angležki premier-minister Balfour misli resno demisionirati. E5aje pokliče kralj znanega poslanca Campbell-Bannermana, da sestavi nov kabinet.
Tudi Španija ima burne dneve. Katalonsko gibanje je postalo zadnji čas zopet zelo živo in je dobilo pravi revolucionarni značaj. Neki poslanec je dejal v senatu, da sta v Kataloniji samo dve stranki: Katalinisti, ki hočejo odtrgati Katalonijo od Španije, in pa anarhisti. Drugi poslanec je rekel, da izgubi Španija Katalonijo še hitreje, kakor je izgubila Kubo. Častniki so se pokazali nezanesljive. Nad Barcelono je bilo razglašeno obsedno stanje. Nemiri so posegli tudi v Madrid, kjer so hoteli častniki prirediti demonstracijo. Vse čete so bile konsignirane. Časopisi javljajo, da je v vseh vojaških posadkah velika razburjenost Dijaki stavkajo.
Španska vlada je podala ostavko. Novi kabinet sestavi Mo ret tako: Predsedništvo Moret, notranje zadeve Romanones, zunanje zadeve vojvoda Almedova, vojna Lugne, finance Salvador, delo G as set, pouk Santa Maria Peredes, pravosodje Garcia P ri et o.
Japonski proračun zahteva za prihodnje leto milijon funtov za štiri nove armadne zbore, dva milijona za popravke v mornarici in nad dva milijona za Port-Artur. Skupni izdatki ' proračuna iznašajo 103 milijone, med temi 80 milijonov samo za stroške, ki so nastali vsled vojne. In na Japonskem razsaja nepopisna lakota! Krasne posledice vojske in zmage!
Domače stvari.
Občinska volilna pravica. "Slovenec je hud, zelo hud. Kakor smo doslej neprene-nehoma poslušali klobasanje o «klerikalno-so-cialno demokratični zvezi», slišimo sedaj natve-zanje o zvezi socialnih demokratov s Hribarjem. Komično je to vsekakor: Z vsemi smo »zve-zani“ in vsi nas napadajo. Treba je v teh časih res imeti trdo kožo. A da se „Slovenec“ jezi, je zdravo samo povod zato je zelo mršav. »Katoliško-politično društvo" je sklicalo v nedeljo shod v areno »Narodnega Doma". Vsekakor zanimivo. Ravno v areni Narodnega Doma, kjer so se vršili zadnji čas vsi socialno demokratični shodi. Seveda ima vsakdo pravico, prirejati shode, kjer se mu poljubi, in mi ne zamerimo «katoličanom» prav nič, če grejo s shodom ravno tja, kjer jih ni bilo prej nikoli in kamor smo mi «zavlekli» politiko. Ali zanimivo je. Sklican pa je bil shod za obravnavanje o občinski volilni pravici. Vsekakor se nas to nekoliko tiče in zato je bilo na shodu toliko soc. demokratov, da bi
bil prokleto klavern, ako bi bili ostali »katoličani sami. Toda to le mimogrede. ‘Slovenčeva« jeza prihaja od drugod. Sodrug Tokan je namreč malce prijel klerikalce in to jih tako boli, da kriče sedaj kar o izdajstvu socialne demokracije. Fraze so dober kup — to so pokazali že klerikalni govorniki na shodu, ki so prišli brez znanja — pa jim tega ni preveč zameriti. Stališče socialne demokracije je predobro znano, da bi mu mogle klerikalne rodomon-tade škodovati. Da socialni demokratje zahtevajo splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico za vse zastope. Ergo tudi za občinski svet. Ali operirati z demagogičnimi frazami, ni socialistična navada in če zastavijo svoje moči za takšno stvar, hočejo biti na jasnem in hočejo vedeti, kaj morejo storiti in kakšna sredstva imajo na razpolago.
Nahajamo se v najsrditejšem boju za splošno in enako volilno pravico za državni zbor. Zatrjevati delavstvu, kakšne zapreke so tu še na poti, bi bila infamna demagogija.
V	žepu še nimamo te pravice, ali doseči jo hočemo za vsako ceno. In zato moramo biti pripravljeni na najbrezobzirnejši boj: Izjava ministrskega predsednika še nikakor ni tako jasna, da bi se moglo zanašati na njo. In še proti Gautschu se zbira sveta alianca iz najrazličnejših taborov, ki napenja vse strune, da bi onemogočila splošno in enako volilno pravico. Tega se ne sme prikrivati delavstvu, temveč povedati se mu mora, da je čas resen, da je reforma v nevarnosti in da mora biti pripravljeno na vse. Za splošno in enako volilno pravico v državni zbor je politični štrajk ultima ratio. In dokler je situacija taka, morajo biti vse moči;koncentrirane; vsa druga vprašanja stopajo v takem času v ozadje. To se je že več kakor enkrat povedalo in temu so delavci vedno pritrjevali. V takem času — to povemo brez strahu — nam tudi volilna pravica za občino nima tistega pomena, kakor ona za državni zbor. Vsako drugo stališče bi bilo demagogično. Političar ne sme venomer samo trobiti, kaj bi rad, temveč poznati mora položaj, moči in protiinoči. Da je državna volilna pravica predpogoj vsakemu večjemu napredku glede volilno-pravnega razvoja, je jasno kakor beli dan. Do izpoznanja potrebe volilne preosnove za parlament se je pripravilo vlado. Deloma je torej ta pot izglajena. Ali dalje niti vlada še ni prišla; saj je Gautsch celo izjavii, da se bode morala splošna in enaka volilna pravica ustaviti pred vrati deželnih zborov. Tega mnenja sicer nismo, to mnenje bode morala tudi vlada izpremeniti. Ali toliko razuma moramo vendar imeti, da v sedanjem trenotku ne bode 'sankcionirana nobena občinska volilna reforma po načelu sploš-nosti in enakosti. To se pravi, da bi morali delavci porabiti za občinsko preosnovo ravno tako skrajna sredstva, kakor za državno in še z večjo eneržijo, z večjimi žrtvami. To pa se pravi res, cepiti moči; to se pravi celo, oslabiti boj za državno volilno reformo. In to je nedopustno. Vsaj danes; jutri, kadar je splošna, enaka volilna pravica za državni zbor pod streho, bode morda umestno. O tem se pa pomenemo — jutri.
S tem seveda še ni rečeno, da sprejmemo danes, kar nam koncedira milost občinske gospode. S tistim petletnim bivanjem ne bode nič, to je gotovo. Volilni razred za delavce, ki izključuje ogromno število delavcev, je spaka. Proti temu nastopimo s primerno močjo. Tudi o številu mandatov za delavski razred se bode še govorilo. In da obsojamo odjemanje volilne pravice tistim ženam, ki so jo doslej imele, je naravno. Omeniti pa moramo vendar, da se tiste žene same še niso oglasile in če ostanejo pasivne, tudi ne smejo zahtevati, da bi mi postali aktivni za nje. To so privilegirane gospe, ne pa proletarske žene. Kar je za sedanji čas pametno, najde v socialnih demokratih zagovornike in bojevnike. Novi razred spravi nedvomno opozicijo v mestni svet in to bode že velik napredek. Z novimi svetovalci pridejo tudi energični zastopniki splošne in enake volilne pravice v mestni svet in če bode dotlej uveljavljena enaka volilna pravica za državni zbor, se bode lahko drugače bojevalo za temeljito občinsko reformo. Takrat padejo tudi mestni privilegiji.
Sicer so v svoji duši klerikalni gospodje ravno tako prepričani, da se jutri v Ljubljani še ne naredi revolucije za odstranitev razredov.
Ali radikalno govoriti, je seveda ložje, kakor radikalno delati. Da pa je sodrug Tokan potipal gospodo za žilico, je bilo popolnoma opravičeno in „Slovenec" se zelo moti, ako misli, da ga bode stranka lasala zato. Klerikalno nastopanje res lahko razburi človeka do skrajnosti. Tako po ceni se dr. Lampe ne iznebi Luegerja, Kathreina in podobnih ptičkov, kakor on misli. Na Dunaju fraterni-zirati žnjim, doma perorirati o splošni volilni pravici, protestirati petletnemu bivanju, pa zamolčati, da je krščansko - socialni Lueger izumitelj te politične infamije, to ne gre. Če bi hoteli naši krščanski socialci, da bi se jim le količkaj verjelo, bi se morali ravno tako slovesno in kategorično odreči Luegerja in njegove svojati, kakor so se doslej vedno družili z njo. Toda še nekaj drugega se ne more zamolčati. Klerikalci imajo neštevilne občine v svojih rokah; v kateri so vpeljali splošno in enako volilno pravico? V kateri so vsaj energično nastopili za njo? Zahtevati volilno pravico samo tam, kjer je na korist klerikalcev, drugod pa spati kakor zaklan, to mi politično pošteno. Zato bodo' imeli socialni demokratje odprte oči.
»Slovenski narod“ je imeniten list. Govoriti o njegovi pisavi, bi bilo pač tako, kakor nositi vodo v morje. Stil, dikeja, neokretnost — muka ga je čitati. Ali to se tolmači s »težkim poklicem časnikarja", ki mora hitro delati. Toda ta potreba hitrosti vendar ne opravičuje tiste zmedenosti, ki vlada v »Narodovem11 uredništvu. Zanimiva je njegova nedosežna doslednost. Glede volilne pravice n. pr. ima sledeči tedenski program: V p o n d e 1 j e k: Mi smo za splošno in enako volilno pravico. Kajpada! Kdo pravi, da ne? Prvi smo bili zanjo. Vsi drugi so šele za nami pricapljali.
V	torek: Splošna in enaka volilna pravica? Hm, če se nam da garancijo, da bodo voljeni naši ljudje — zakaj pa ne? V sredo: Splošna in enaka volilna pravica je krivična, brutalna, terorizem številk. Da bi imel hlapec toliko pravice kakor gospodar? Kaj še! V četrtek: Pravimo, da smo za proporcionalni zistem, ki ga razumemo samo mi. V petek: Vsi so sleparji, samo mi branimo splošno in enako volilno pravico. Mi smo fantje od fare. Kdo ima korajžo? V soboto: Splošna in enaka volilna pravica je švindl. Vse naj ostane pri starem. Tavčarjev mandat naj se pa asikurira. Tako krasno sekventen je sploh v vseh rečeh. Ako bi bili klerikalci najeli «Naro-dove» urednike, da ruinirajo s svojo pisavo liberalno stranko, pa ne bi mogli drgače upi-sati. Včasi se je človek jezil, danes se le smeje,v ako čita burke, ki jih uganja ta klavrni list. Če hvali danes socialne demokrate, da imajo modro taktiko, jutri jih pa psuje, da vlečejo klerikalni voz, je to socialnim demokratom včeraj in jutri vseeno.
Resnicoljubnost „Narodova“ se je pokazala v vsej nagoti v sobotnem članku, v katerem nizkotno napada drja. Adlerja. V petek si je dal *Narod» še telegrafirali, da je govoril »vodja socialne demokracije" dr. Adler ob splošni napetosti zbornice ter da je dejal nemškemu meščanstvu, naj se sramuje pred češkim. To je bilo resnično. Ali «Narod» bi začel lomiti krč, ako bi 24 ur ostal pri resnici in v soboto je že začel debelo lagati o «židu» Adlerju, češ, da je žalil Slovane in da je pripustil tako neenakost v volilni reformi, ki bi potlačila Slovanepo krivici v manjšino. »Narod" bi se bil sicer prav lahko informiral; ali tedaj bi mu bilo težje lagati. Adlerjev govor je bil epohalen in vsi količkaj objektivni listi priznavajo to. Da ga radi tesno odmerjenega prostora ne moremo objaviti, nam je resnično žal. A da pokažemo «Narodovo» resnicoljubnost, citiramo nekatera mesta. Pred vsem bodi povedano, da tistih besed, ki jih navaja liberalno glasilo, sploh ni rabil. Dejal pa je med drugim:
Nemci pravijo, da se boje za svoj narod. Nemci v lej zbornici pa vendar ne morejo trditi, da predstavljajo nemški narod in tako se razkrinka strah za nemški narod kot strah pred nemškim narodom. Nemško meščanstvo ima dosti povoda, da se enostavno sramuje pred češkim. Zakaj neki morajo Nemci vedno pred celim svetom po-kazovati, da se zaperstavljajo zastopniki njih meščanstva, ki stoje še zmiraj pod protekcijo visokega plemstva, vsakemu političnemu napredku z zobmi in z nohti?. . . Načelno stojimo na stališču popolnoma enakih volilnih okrajev po ljudskem štetju; ker pa vemo, da ne bode mogoče, doseči to, pravimo: kar je pametno, temu se udarno, ln za razdelitev volilnih okrajev imamo tudi utemeljitev,
ki je seveda nekaj druzcga, kakor glasoviti davčni zneski. Ako sprejmemo večje volilne okraje na vzhodu, kakor v nemških in čeških mestnih in industrialnih okrajih, storimo to lahko z mirno vestjo, ker s tem samo eskompti-ramo bližnjo bodočnost. Ako vzamete danes na Dunaju, v Brnu, v Kiadnem, v Plzenju, v Libercu 61.000 prebivalcev za podlago enega mandata, kakor v kakšnem čisto agrarnem okraju na vzhodu ali na jugu, imate že pri prihodnjih, gotovo pa pri drugih volitvah največjo krivičnost na škodo industrialnih delavcev in meščanskega prebivalstva. Razume se, da se mestna in industrialna središča veliko hitreje pomnožujejo, kakor drugi deli.
In radi napada dr. Adlerja. Ali morda to, kar je govoril, ni resnično? Nemčija dokazuje to. In če je resnično, je bil napad eo ipso neumesten in vslcd skrajno nizkotnega tona in-famen. Ali v poštev prihaja še nekaj druzega. «Narod» je vendar neprenehoma zatrjeval, da je njegova naloga, braniti interese mestnega prebivalstva. Adler pride, govori v interesu mestnega prebivalstva — kajti da ni mogel našteti vseh mest in industrialnih centrov države, kapirajo menda tudi v Knaflovih ulicah; da velja za Ljubljano, za Idrijo, za Zagorje, Trbovlje, Jesenice. Nabrežino, kar velja za Plzenj, Kladno i. t. d., je samoposebi umevno — govori v interesu mestnega prebivalstva, in «Narod» ga zato obrekuje. In ker govori z največjim spoštovanjem o češkem kulturnem delu, ker obsoja nemški «državni, uradni in zatiralni jezik», ga imenuje «Narod» nemškega šovinista! Ali vse le zato, da se končno zopet lahko zaleti v splošno in enako volilno pravico? Ali pa zato, da dokaže popolno izgubo zadnjega ostanka logike? Na vsak način: «Osa» je poleg »Naroda« popolnoma nepotrebna.
O ljubljanskem bordelu je bila pretečeni teden razprava pred deželnim sodiščem, ki je končala s tem, da je bila obtožena „madaine“ Lowy obsojena radi oderuštva. Slike, ki jih je ta razprava pokazala, so grozovite, ali nove niso. Vsem ..merodajnim faktorjem" je znano, da se v dvajsetem stoletju kupčuje z živim ženskim mesom, da se dekleta prodaja kakor vole in konje za toliko in toliko sto kron, da se jih odira neusmiljeno; ali naša moralična družba ima samo prezir za „padle“ stvore, ki niso nič druzega, kakor njena žrtev. Naši klerikalci izrabljajo to priložnost, pa grozno kriče. A prav nič pravice nimajo. Kajti klerikalizem je ena najmočnejših opor prostitucije in vsako zavijanje oči nad to institucijo je hinavsko. Prostitucija ima razne vire in razne oblike. Ne stanuje samo v »toleriranih hišah", temveč tudi v palačah in visoko spoštovanih družinah in še marsikje. Prostitutka ni samo žena, ki se podaja danes temu, jutri onemu za par kron, marveč tudi tista elegantna dama, ki se je brez ljubezni podala bodisi za celo življenje gospodu A. ali B. za mnogo tisoč kron, za socialni ugled ali za kaj druzega. Prostituira-nja za denar je kriva kapitalistična uredba naše družbe, socialna beda žen in mož; kriv ga je Pa tudi klerikalizem s svojim celibatom, z nezdružljivostjo zakona in z nenaravnimi »moralnimi« nauki. Protestirati proti ustanovitvi bordela, pa braniti vse razmere, ki vstvarjajo prostitucijo, to je protislovje, ki so ga zmožni samo v klerikalni morali vzgojeni ljudje. Reformirati družbo na temelju popolne pravičnosti, torej na temelju socializma, pa izginejo bordeli in prostitucija.
Dopisi.
Sušak, 3. decembra. Tudi na Hrvatskem se' pokazujejo znamenja novega življenja. Za zastrupljenjc hrvatske politike so sicer skrbela desetletja. Kh u e n - Hed e rva ry j ev e vlade, katere naslednica, Pejačevičeva, ni pravzaprav nič boljša, skrbela je za to brezbrižnost in korupcija v opoziciji, frazerstvo naših voditeljev in neverjetna površnost. Vendar pa se sedaj obrača na bolje. Socialna demokracija se je povzdignila v zadnjem času bolj kakor poprej v desetletjih in tudi med mlajšo inteli-geuco je opazovati resnosti in delavnosti. Hr-vatska napredna stranka, časopisi kakor „Po-kret" v Zagrebu, „Novi List" na Reki, pričajo nekak preporod, ki ga je z veseljem pozdraviti. Deloma vsled notranjega razvoja socialne demokracije, deloma seveda tudi pod vtiskom dogodkov na Ruskem, na Ogrskem in v Avstriji, se razvija tudi na Hrvatskem zanimivo, mtenzivno gibanje za splošno volilno pravico.
Danes je bil na Sušaku shod, ki se je pečal s tem vprašanjem. Z veseljem lahko konsta-tiramo, da je bil izvrstno obiskan; dvorana v »hotelu Sušak" je bila polna. V predsedništvo so bili z aklamacijo izvoljeni sodrugi Beli-č e v i č, R a d a k o v i č in C h 1 i t k a. Poročal pa je sodrug Vitomir Korač iz Zagreba. Prvi del njegovega izvrstnega govora je bil posvečen domačim hrvatskim razmeram, ki jih je temeljito analiziral, pri čemur je vzel zlasti madjarone in frankovce v delo. Pojasnil je potem stališče socialne demokracije napram političnim razmeram v deželi in tukaj se je dotaknil tudi znane reške resolucije. Hrvatski socialni demokratje jo smatrajo ravno tako kakor slovenski, za napako, ker so se njeni začetniki podali v zvezo z ogrsko koalicijo, ki je sovražnica splošne in enake volilne pravice. Sodrug Ko račje pa tudi izjavil, da ni umestno, vzdigavati proti tej resoluciji takega viharja, kakor delajo frankovci, klerikalci in Radičeva stranka. Kar obsega reška resolucija, je vprašanje taktike; na drugi strani pa stoje skrajno škodljiva načela z madjaroni združenih krivih opozicionalcev. Končno je govoril potanko o splošni volilni pravici. Govoril je še sodrug Jelenčič, potem pa je sodrug Beličevič zaključil shod, na katerem je bilo nad tisoč udeležencev. — Omenim naj, da je gibanje, ki je sedaj začelo na Hrvatskem, posebnega pomena. Vprašanje splošne volilne pravice je na Hrvatskem, kjer ima komaj 2l/s odstotkov vseh prebivalcev volilno pravico izvanredno važno. Ali boj bode tem težji. Kajti na vlado in na večino v saboru ni računati na noben način. Pri sedanjem volilnem zistemu odločujejo pri volitvah skoraj po vseh okrajih uradniki, ki so popolnoma odvisni od vlade in grozno terorizirani. Na to, da bi zmagala pri takih volitvah le poštena meščanska opozicija, ali pa da bi dobila vsaj nekoliko uplivno število mandatov, ni niti misliti. In če predlaga Frank v tem saboru zahtevo po splošni volilni pravici, je to navadna komedija, ker dobro ve, da pojde njegov predlog v teh razmerah v koš. Če se hoče kaj doseči, je treba po celi deželi dobiti drugačen politični zrak. Vse, kar se govori o neodvisnosti poslancev, o zajezo-vanju zunanjih uplivov, je votla fraza. Ako hočejo biti poslanci res ljudski zastopniki, je popolnoma naravno, da mora nanje delovati upliv ljudstva; saj ne sede v saboru, da bi zastopali sami sebe. Ta zunanji upliv pa je šele ustvariti in tako ga je treba okrepčati, da se bodo poslanci in vlada morali ozirati nanj.
V	tej smeri je socialna demokracija začela že veliko akcijo. Imela je shode v Zagrebu, v Karlovcu in drugod — in zrak se res že iz-preminja. Da pa bode treba porabiti tudi še druga sredstva, je popolnoma gotovo in stranka se pripravlja s tem, da kolosalno povzdiguje svoje organizacije. Ona zida od temelja.
Umetnost in književnost.
Koledar za slovenske delavce za leto 1906 je dokončan in se že razpošilja. Zaloga je precej velika, vendar pa prosimo, da ga vsi tisti, ki za nameravajo naročiti, naroče nujno. Hoteli smo prirediti več vezav za koledar, a ker se je oglasilo precej odjemalcev, smo določili vseeno ceno na 72 h v platno vezanemu izvodu, v usnje pa 1 K. Ako se jih naroči vsaj 10 skupaj proti gotovini, pošiljamo franko; na vsakih 20 izvodov enega povrh. Pri posameznih naročilih prosimo naročnike, da pošljejo denar naprej in za poštnino 10 h, ker bi bil sicer koledar predrag, če bi ga pošiljali po poštnem povzetju. Koledarje v usnje smo vezali le toliko, kolikor jih je bilo doslej naročenih. Naročila sprejema sodrug Ivan Mlinar, Ljubljana, Krakavski nasip 16 in posreduje pa tudi upravništvo tega lista.
Jugoslovanski almanah baje še ni padel popoloma v vodo, kakor poročajo v »Slov. Narodu". Sedaj pripovedujejo Srbi, da še ni izšel, ker bolgarski književniki še niso poslali prispevkov. Čudno, ravno tako se je pred par meseci slišalo, da ni prišlo slovenskih rokopisov. Ko so pa slovenski pisatelji izvedeli to in povedali, da je trditev neresnična, je počasi prilezlo priznanje, da Srbi nimajo denarja. Sedaj prorokujejo, da izide almanah prav kmalu, ker so baje bolgarski pisatelji obljubili,
da pošljejo rokopise, če jih pa ne bi poslali, pa izide almanah brez njih. Obljubiti je lahko, verjeti je težje.
Slovenska opera. Pretečeni Teden je gostoval ljubljanskemu občinstvu dobro znani tenorist gospod Camarotta v Verdijevi »Aidi" in v »Trubadurju" istega skladatelja. Slišali smo ga v zadnji operi. Italijanske partije se Camarotti najbolje prilegajo in zdi se nam, da jih tudi najrajši poje. Z Manricom je imel res velik uspeh. Njegov glas je še vedno enako svež, gibčen in močan, a česar ni ravno najti pri vseh tenoristih:	V	vseh legah je
enako prijeten. Simpatično je njegovo petje, ker ne pokazuje nikoli napora in ne podpira stopnjevanja glasu in visokih tonov z gestami, ki se jim vidi, da so samo neokretno pevsko sredstvo, ki pa navadno silno ovirajo naravno igro. Njegov nastop je sploh ležeren, kar samo po sebi dobro upliva. Žel je mnogo aplavza in solo-sceno v dvorani je moral ponoviti. Izvrstno disponirana je bila gospa Skalova; njen glas je bil poln, siguren in zvonek, pela pa je z nervo, da je bilo veselje. Gosp. Stol-zova je bila dobra; v tercetu v ječi sicer ni prišla njena arija do popolne veljave, mnogo boljša pa je bila v duetu z Manricom v ciganskem taboru. Za mater je bila pač v maski malo premlada, in njena hoja na pozornici še vedno moti. Gosp. Ourednik je pel jako dobro, igral pa je v »Pikovi dami" bolje. Vse hvale vreden je bil nastop gosp. Betteta.
Ali se ne bi dalo inscenirati tudi kaj novejšega? Vsa čast V e rdi j u; visoko ga cenimo. Ali »Tam na grmadi so jo sežgali", pa godba, ki vabi noge neodoljivo na ples, to vendar še ni vrhunec glasbene umetnosti. Kakor tudi cela roparskovitežka romantična historija ni vzor dramatičnega libreta.
Slovensko gledališče. Novost: Boz de-ch o va napoleonska komedija »Sveta vladar v škripcih". Gospod Lier je menda zaljubljen v ulogo tej veseli igri, drugače ne razumemo, čemu je preložena. Navadno bazarno blago, antikvirano. In predstava — rajši molčimo. Upanje, ki ga je porodil začetek sezone, umira polagoma.
Naši zapiski. Zadnja številka tekočega letnika »Naših zapiskov*, edine slovenske socialne revije, je izšla s sledečo vsebino: Naprej na delo! — D.: O mlajši generaciji slovenski. — Gvidon Sajovic: Nekoliko črtico človeškem pokolenju. (Konec). — Pregled: Politika, (r), Socializem (Abditus). — Književnost: Josip Regali »Reliefi*; Piščalka. —• Naročila sprejema upravništvo »Naših zapiskov" v Ljubljani.
Listnica upravništva.
Cenjenim naročnikom. Vslcd tehničnih zaprek smo dobili en del naklade zadnje številke tako pozno, da srno list nekaterim odjemalcem razposlali lahko šele v pon-deljek. Prosimo jih, naj vzamejo to na znanje, pa naj oproste.
Društvene vesti.
Predavanja „Akademije“ v Ljubljani.
Predavanja »Akademije" so se to sezono pričela. V nedeljo dne 19. novembra je predaval inženir g. J. Turk o osnovnih pojmih iz kemije. Predavatelj je po našem mnenju popolnoma razumel svojo nalogo, kajti razvideti je bilo iz njegovega govora, iz demonstracij, iz kemične eksperimentacije, da hoče dokazati občinstvu, ki ga je imel pred seboj precejšnje število, kaj je življenje in kje je vzrok življenja v naravi. Kemičnih terminov sicer naše občinstvo ne razume, ali predavatelj je resumiral tako krasno in poljudno sicer nekoliko prekratko svoj referat, da je mogel poslušalec, ki je prej videl kemiške procese, tudi res razumeti, kaj je energija, ki je vzrok in vir življenju. Prav po mnenju tega predavatelja si mislimo poljudna predavanja. Namen poljudnih predavanj za naše občinstvo iz pedagoških razlogov ne more biti znanje ali natančno poznavanje ved, nego le njih razumevanje v obče. O predavanju dne 25. novembra je poročal naš list zadnjič. Jako zanimivo temo si je izbral za nedeljo dne 3. decembra dr. Demšar. Predaval je o spolnih bo-' leznih z ozirom na zakon. Predavatelj se je
lotil torej snovi, ki je težko (?) govoriti o njej zaraditega, ker smo vzgojeni napačno. Gospodu predavatelju pa lahko namignemo, ki je sicer predaval poljudno, da bi bil obravnaval snov lahko mnogo bolj energično, bolj »brezobzirno11, nego jo je.
Predsodki se morajo umakniti človeštvu in ne človeštvo njim. Vsekakor tvori anatomič-nost pri opisu spolnih bolezni podlago referatu ; važno je pa tudi to, kar je predavatelj povedal mimogrede: glede posledic in glede uapačnega umevanja spolnih boleznij. Na vrsti sta bila gonorrhoa (triper) in mehki šanker. Predavatelj je obljubil, da bo ob priliki govoril še o drugih spolnih boleznih. (To je želeti.) — Za delavce je vstop k predavanjem prost, sicer je vstopnina 20 h.	lj.
je podlaga vsakega boja. Brez organizacije je vsaka zmaga nemogoča.
Spominjajte se na to v sedanjem bojevitem času! Delavec, ki ni organiziran, škoduje več, kakor odkriti nasprotnik.
H
*
Kavarna
„Clr)ioi)e
preje „Tedesco“
((
fr
fr
fr
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
Prva kooperativistično urejena
WT gpsiilna
v ulici S. Giovanni v Trstu.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor», «Arbeiter-Zeitung» in «La-voratore«.
fr
fr'
fr
fr
fr
%
fr
fr
fr
fr
fr
HOTEL BALKAN" TRST
— Piazza della Caserma —
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna.
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr.
m Dvigalo.
Kopališča, p
Električna razsvetljava.
Shajališče tujcev.
Franjo Dolničar, hotelir.
llrglrlliilillr^rilr^rijrilrlllljtilfllfllfilMfijrlJfMrgJrililJflJE]
haloga ii i tovarna
pohištva vsake vrste
Alessandra Levi Minzi-ja
Trst — Piazza Rosario 2 — Trst
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
E>
P)a$\ japiski
Cdirja 5loDer>5ka reDija, (JrcdpiŠtLJo ir) tipraL>r)i5tL)o O Lijtibljapi,
Naročnina: Za celo leto K 2-80, za pol leta K 1‘40, za četrt leta 70 vin.
€
Ravnokar je izšla
poLža številka.
Uredil dr. Ivan Prijatelj.
Ta številka obsega tri pole v ličnih platnicah, ima 3 slike in sledečo vsebino: Ivan Cankar: Še en simbol. — Oton Zupančič: Visavis. — Dr. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik v Ljubljani. — Josip Regali: Zajčev Prešeren kot spomenik. — Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega duševnega življenja. (Predavanje v „ Akademiji.) -—- Etbin Kristan: Krst pri Savici. — Albin Prepeluh: Prešeren je ljudski pesnik. — Dr. L.: Aforizmi. — Dr. Ivan Prijatelj: Od uredništva.
Prešernova številka »Naših zapiskov11 stane za naročnike 48 vin., za nenaročnike 80 vin.
„Drama Prešernovega duševnega življenja", predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, je tudi izšlo v posebnih od-tiskih iz »Naših zapiskov11 in se dobivajo po 40 vin. pri upravništvu »Naših zapiskov11 v Ljubljani.
^epni koledar
ja sloDepske ddaDce
izide vsled nepričakovanih zaprek prihodnji mesec. Okrašen bode s tremi Slikami. Vsebina bode jako bogata in poučna.
Cena: V usnje vezan 1 K, v platno vezan 80 vin., v polplatno vezan 72 vin.
Naročila se pošilja na naslov: Ivan Mlinar, Ljubljana, Krakovski nasip 16, ali pa na upravništvo „NaŠih zapiskov", Ljubljana.
1
u
se se eoei:
n jasni zapn
8. številka m. letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in ii.	številka m. letnika:	Prešernov spomenik,	ob-
sezajoča	48 strani, z lepim	ovitkom, za	naročnike	po
48 vin.,	sicer franko po 80	vin.
I. S. Mac h ar: Magdalena, povest v verzih,	poslovenil	A.
Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socijalizem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, l K.
id
©Bdi
g
m
Za agitacijo pripravne so brošurice:
Vun z volilno pravico (po 4 vin.)
Program socialne demokracije (po 4 vin.) Zvišanje duhovskih plač (po 10 vin.)
Ako se jih naroči več, se dovoljuje rabat po dogovoru.
Vseučiliška predavanja po 10 vin. (brez poštnine).
tim®
Izdajatelj in odgovorni urednik Karl Ko rdeli č.
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju,