BOJAN KOFLER
Soriška pretnerija, novoopisana podvrsta slepega jamskega mrharja iz Soriške planine in Ratitovca
Okolica Škofje Loke, Železnikov in Zirov znova in znova preseneča z najdbami novih, za znanost dosedaj neznanih vrst in podvrst slepe podzemeljske favne hroščev. Tokrat je bila opisana nova podvrsta slepega jamskega mrharja iz rodu Pretneria. Poseljuje območje Soriške planine in Ratitovca in po njenem prvem najdišču je gospod Michel Perreau s Pariške univerze to novo podvrsto ploskonoge pretnerije poimenoval Pretneria latitarsis soriscensis (slika 1).
Rod pretnerij (Pretneria Müller) je sarno naš, torej endemični rod, ki je dobil ime po zaslužnem slovenskem raziskovalcu jamskih hroščev Egonu Pretnerju in živi pogosto skupaj z rodom ploskonožcev (Oryotus Müller). To so okrog
3 mm velika bitja, dobro prilagojena življenju v podzem- w	j
lju. So popolnoma slepa, s podaljšanimi nogami in tipalka- \	jr
mi. So rdečerjave barve in porasla z gostimi, dolgimi dlaka-	\	/
mi. Hranijo se z mrhovino. Doslej so znane tri vrste in dve	\	/
podvrsti (slika 2). V pogorju Triglava, visoko nad dreves-	, NLsfefJ!^ /.■-■
no mejo, najdemo metkino pretnerijo (Pretneria metkae met-	V ¥	¡F
kae Bognolo, 2000); njeno podvrsto, ki je poimenovana po	1 0	jf
moji soprogi, tako imenovano milino pretnerijo (Pretneria	^B&ffiaP^
metkae mirne Bognolo & Koflcr, 2001) pa na Prisojniku. Na	^
drugi Strani Soče prebiva saulijeva pretnerija (Pretneria sau-	S f	i \
Iii Müller, 1941). V jamah od Trnovskega gozda do Jelov- M j '■'.:■.L ice živi ploskonoga pretnerija (Pretneria latitanis Müller,	•'' a% ^^
1931). Soriška pretnerija (Pretneria lafifarsts soriscetists Per-	\ V. ^-Jjf /
reau, 2003) je bila kot nova podvrsta ploskonoge pretneri-	\ ^ŠŠr j
je znana že kar nekaj časa, opisana pa šele leta 2003. Mi-	% M
chel Perreau jo je opisal po primerkih, nabranih v Obcestni	I
jami (kat. št.: 7190) na Soriški planini, Dosedaj so znana 3	J
nahajališča na Soriški planini (Obcestna jama, Jama v Bih-	'	■
ki in Jama N 2 pod Dravhom) in 3 nahajališča na Ratitovcu Slikal.Pretnerialatitarsissoris-(Snežno brezno na Pečani, Jama s tremi vhodi pod Pečano censis Perreau 2003. Naravna in Jama 1 pod Pečano).	velikost: 2,S-3,3mm.
Slika 2. Rod pre.tne.rij (1 — Pretneria sauli, 2 - Pretneria metkae., 3 — Pretneria metkae mirae, 4 - Pretneria lalitarsis, 5 - Pretneria lati!arsis soriscensis ssp. n.)
Med svojimi dolgoletnimi raziskavami podzemeljske favne liroščev v jamah Soriške planine in Ratitovca sem soriško premerijo našel na nadmorski višini 1300-1500 m, in to samo v jamah in breznih hladnih, globokih vrtač na severnih pobočjih Ratitovca in Soriške planine. Praviloma se je ujela v pasti že nekaj metrov od vhoda, najraje ob krpah talečega se snega in ledu. Nikoli je nisem našel v jamah in breznih na južni strani Ratitovca in Soriške planine.
LITERATURA
1.	Perreau, M., 2003: Contribution a la connaissance des Bathyseiina de la serie d'Aphaobius (sensu Jearmel, 1924), (Coleoptera: Leiodidae, Choleviriae,Leptodiririi). Ann. Soc. entomol. Fr. (n. s.), .39 (3): 211-224. Paris.
2.	Bognolo, M., 2000:11 genere Pretneria. Boli. Soc. entomol. Ital., 132 (1): 29-42.
.3. Bognolo, M. 8c Roller, B-, 2001: Pretneria metkae mirae ssp. n. (C oleoptera: Cholevidae) from mount Prisojnih, Slovenia. Ada entomologica sloverica, 9 (2): 113-118. 1 jubljana.
4.	JZS, 2005: Kataster jam. Ljubljana.
5.	Trilar, T., Vrezec, A., Kapla, A., Polak S., 2004: Hrošči v Alpskem svetu. V: Alpe (Narava Slovenije), 102—108. Ljubljana.
6.	Kofler, B., 2005: Jame na Ratitovcu in njihova podzemeljska favna hroščev. Železne niti (2): 185-200. Železniki.
SORISKA PRETNERIJA, NOVOOPISANA PODVRSTA SLEPEGA JAMSKEGA MRHARJA ... ZUSAMM EN FASS UN G
Prelneria lalilarsis soriscensis
Die Unterart des Schncllkäfcrs Prctncria latitarsis ist auf der ganzen Erde verbreitet (etwa 8500 Unterarten in der ganzen Welt; in Slowenien bis jetzLl40 Unterarteil). Durch die Bemühungen unseres Autors und seiner Mitarbeiter wurden neulich weitere Wohnstätten dieser Unterart in Slowenien entdeckt. Der Autor berichtet nämlich von fünf neuen Wohnstatten der Schnellkäfer, zwei von denen auf dem Sorica Berg und drei auf Ratitovec liegen, während hier bisher nur eine typische Lokalität bekannt und zugänglich war.
Die Umgebung von Skofja Loka, Zelezniki und Ziri überrascht innner wieder mit neuen Entdeckungen derunterder Erde lebenden Arten und Unterarten blinder Käfer und anderer Fauna. Dieses Mal widmet sich der Forscher dem Käfer aus dem Geschlecht Pretneria, derer vollständiger Benennung Pretneria latitarsis soriscensis lautet, denn dort (Sorica) war sein ursprünglicher Wohnort. Die bis jetzt aufgefundenen sechs Fundorte liegen auf der Höhe zwischen 1300 - 1500 m über dem Meeresspiegel, im Gebiet von tiefen kalten Höhlen und Abgründen der Nordhänge.