UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA DRUŽBENI NAZOR SLOVENSKIH PROTESTANTOV ALBERT KOS DOKTORSKA DiSERTACIJA OBRAMBA JE BILA DNE 1. AVGUSTA 1946 IZPITNA KOMISIJA PREDSEDNIK: DEKAN RED, UNIV. PROF. DR. SORIS FURLAN &LANA: RED. UNIV. PROF. DR. LEONID PiTAMiO RED. UNiV. PROF. DR. GORAZD KUŠEJ OB 36OLETNICI SMRTI PRIMOŽA TRUBARJA Uvod Čas, ki ga zd&j preživljarao na usodneni prelomu dveh dob, nara nanovo oživlja podobo Tiharnega šestnajstega sto-letja in njegov odločilni pomen aa ves poznejši narodni razvoj Slovencev. KiaeČki upori, verski boji ln turške vo^-ne so tisti najve?ji dogodki, ki so takrat vst hkratu pre-tresaH slovenske dežele in terjali od našega Ijudstra največjih stvarnih ln duhovnlh naporov, da bi bilo kos te5kl krizi, ki jo je % ostalo Bvropo preživljalo m pre-hodu v ajodernl čaa. Ko se dane«, štiristo let keaneje, po velHd doa»Tinsl-d fojni dovrSuj© naš narodnl rasrroj(l) in si z ostalimi oarodi kr^imD pot v nov, boljši vek, se n&ai pogled sam od s©be obrača t ja, kjer se ^e ta raevoj 25acel, k onim# ki so prvi govorlli in pisali o elovenski domovi-nt« Danes vel^a pa5 tudi «a ims, da se vsak narod z boga-to zgodovino s pridon vraČa v svojo preteklost.(2) Sredi najnemirnejoega družbenega vrenja, Jd. ga pred-stavljajo prsv kmeSki punti, in sredi tečkih bojev sa o-brarobo don»5e scsalje pred Turki ee ^e iz Terskega gibanja ix>dila slovensk«. kniizevnest, ki je rastla in se rasvija-la vzporedno % organlssaeijo aove slovensk« evangeljske cerkve. Ta verski okvtr Ji je doloSal tudi vsebino: §ir-jenje naukov nove vere, ki jih je bilo treba pcdajati in razlig&ti v 5im doatopnojSi obllki in se prav v ts namen posluierati ^««ika, kl ga je go^orilo Ijudstve saoio, 8t-5i slorstveni zgodovinar ji 00 Že ocenlli pomen naSih pr« vih pasat«ljev iii jim dali meeto, ki jim v nrši slovstve-ni »godoviiii gre. Toda jpoaefflbnosft »Itsvenskih protestAntsicih refomator-jev d&leS pres«ga agolj lit^rami ali ozid ver»ki ok^ir. Saj je bila refonaacija eno najv«5jih tdcoloških gibanj, kl so k4aj spreuljala Slovekov boj za poz^saeljsko eknls-tenco« Kova verc Je morala Slcvtku preitrjimetl reamerjs do Bo^a in s^eta, mu dati noro življcmsko ^sebino in odloriti pravi sn&aei njegovcga bivi^nja na sealjl. Me sFiesas pr©!Kre-ti, da so se pred štirlsto leti našl prednlki blli s Turki in 3e oevobajali graščinakega jarma, obenem pa aolili k Bo-gu in ae trudili, da bi priSli ˇ nepospeden stik z njim,ga priblizali aroji fcivijenski borbi, govorili z njim narav-nost in dojeli njegcrvo beaedo braz posrednika v jeziku, v katereHi so se 3poraznaevali s svojo druSino in soaesko. Družbene in politišne tvorbe z mlselnlmi obllkami, ki ©značtijejo novi vek,so se dokonšno uveljavile s koncem 18. stoletja, Tu8e šele prav zaSenja moderni svet, ki se po svojem celotnem drulbenam sestavu ter po svojem duhu in mi~ šljenju tako iaraaito loci od erednjega yeka. Zato gotovo bolj ustresa dejanskemn razvoju,Se postarljajo novejgi zgo-dovinarjl mejo med obema v razclobje prvih deiaokrationih re~ Pri taki raamejitvi moreao tudi pojsve 16.atoletja^bo-lje raztaaeti in praviln^je oceniti kot že j«tegnsmo ob ajih ostro faejo ločrdxo med dveraa dobama. Kajti s tem tvegarao,^ nasllm pretrgamo nepoaredno organako zvesio^ ki jo taa to stoletje s arednjim Tekoia, po drugi stranl p& bi utegnili doga^anjs tega stoletja tudi preveS priblišsitl modernemu ?,asu in jim priplaati značilnosti in poiaen, ki jih tedaj še niso mogla imeti. Šele veS kot dvesto let posneje je z aiaerl§ko in fran-cosko revolucijo blaginja in ereča postala politiSni ideal in težn^a k sre^i Je bila v ra«nih deklaracijah prianana kot ena teiael^nih^neodsvojljivih pravic.{3) Zdaj ss je bi-lo pozeiaeljsko biv&nje SSe emajMjipiralo od ©natranstva ter poatalo samostojno torišSe, na katefo so ljudje usmerili svoja prizadevanja za razumno ureditev življen^a na svetu, y druzbi, in sicer po zakonlh, kt jih je glede na m$ in razmerje druzbenih sil nareko^ala druSba sam&.Ma tenn mestu ne gre za ugotavljanje in ocenjevanje, v koliko je sprico rasrednega znacaja drnžbe ostalo samo pri proglasitvi ta-kih pravic, ker se ideologija ni v celoti krila z družbe-no stvaraostjo¦ Tu ho^em samo poudariti, da se je s me-ščanskimi revolucijami ob koncu I3»stoletja že dovršila e-mancifjacija socialnih ideologlj in doktrin od toologlje. Tega o reformaciji še ni mogoče reži, dasi porneni po nakaterih svojih elementih prvi zaSetek tega razToja.Isra-zitejši zažetek v tej asmri predatavljajo rsekakor social-na gibanja tistega 5asa,ki oo v EsnogoSeia šla mnogo dlje kot refonnacija.Machiavellijev n&iik iz istega časa je sicer že rezultat emaneipacije politike od teologije in verske Bao-rale,saj je proglasil za edini nagib,vodilo in opraviSilo vse državne dejavnosti državni prav (ratio stat\ae},{4) To- da pri tem Machiavelli ne predpostsvlja nobenega socialne-ga gibanja in oraejuje državo nasproti ljudstvu,T katorem ne vldi tiste odlocilne dejavne silef kt naj prerodi Ita-lijo. To poslanstvo bi mogel dovršiti eamo mogočen vladar, obdarjec s posebno sposobnostjo - *?irttu (5) Vpliv Machia-vellijevega nauka v naslednjih stolet^ih sicer ni lzostal in je prav pri utrjevanju absolutne države nakazovel no-ve metode konkretne politiene dejavnosti, nekalao politiS-no tdinikoa{6) Toda ideologt^a s® 4e ^e zmeim v©2 ali manj gibala v okviru srednjeveških nazorov in tradicij« Kajtl tega jsiselnega okvira tudi reformacija oi rae-bila« Ostala je pri srednjeveškem pojnovanju, da je smo-ter življenja izven tega sveta in vse pozemeljako bivanje zgolj priprava na kraljestvo boSje brez vrednosti v samem sebi, Oblaat cerkve in položaj duhovništva, ki je bilo v tadanji družbi tudi še ob nastopu refonoacije edini inte-leJctualnl sloj in je vso filozofijo in znanost podrejalo t«ologiji| sta bila vsrok, da sta se tudl filozofi^a in pra-vo eteli saino kot reji teologije in da so verske dogae veljale tudi kot politiSni in socialiii aksiO2ii.{?) SleJ « koprej Je ostal evet vkljušen v onstranstvo in podrej^i onetranskim smotrom in reforraacija Je le poskus prenovi-tve vsega življenja v okviru tega enotnega, celotnostne-ga po^isoiranja, ki nima svojega središSa in težiš^a n& zem-ljju 8 tem pa predpostavlja tudi obstoježi dniSbeni in po-HtiSni red» Poudarek je le na idejni Trnitvi k pravemu , Sistomu evangeliju« To pomenl, da tudi reformacija, kot kršcanstvo sploh, ni neposredm nastala iz kakega socialnega gtbanja,(8j da-si ja seveda znaSilna manifestacija s^voje dobe in ˇ njenem okviru najtesneje povezana z dano družbeno problematlko« Tudi protestantizem ni naraTmost usmerjen na družbeno 5iv-ljenje^teurcreč je do njega le v negativnem razmerju,nararec v tem smislu,da gleda na družbo kot na nasprotje verske, torej nadzeirieljske sfere.(9)Toda zaradi tega nL6 man^ ne velja^da raste vera iz pozemeljskih stisk^ki ji dajejo vse-bino in snaSaj ter ji celo predstave in pojae osvetljujejo z snaniiai primeri iz vsekdanjega življenja, Prilike svete-ga pisma,ki se zmerom znova vracajo na vpra§anja pravižno-sti t©r plaSila in povraSila^ to najbolje doka«ujejo.Seve-da odloSajo pri obHkovanju verskega Sustva predvsem dušev-ne stiske, tako da je dana socialno-zgodovinska pogojenost le posredna, in res je tudi, da s© verske ideje razvijajo v nekem smislu samostojno po lastnl notranji dialektiki in razvojni sili,kot meni Troeltsch,{10) tem bolj, 5e obstoji kot vanah verske vsebtne samostojna orgardzacija. Toda tu gre ea poudarek, da vera ni poatavljena »a svet od zunaj, temveS da ima svoj vir ˇ ljudah saalh, kakršni so pa5 v te-Žavah in nesreSah, akrbeh in chromih na tam svetn, kjer bi-jejo boj z& svoj livljanskl obstoj. In kako se IzpriSuje "razvojna sila* Tere, 5c ne spct po živih Ijudeh^ki so v dolDČenea čanu dovzotni za ta ali drugi verski nank, kot jim v danih okoliščinah in družbenih ramerah bolj tistreaa? S tem je 2e nakazana smer, ˇ kateri je treba pristo -piti k analizi druŽbenega nassora naših proteatantskih pi -satel^ev« ? pnd vrsti gre za konfi*ontacijo njihovega fi -lozofskega in socioloSkega atali§5a z dejanskim stanjem socialne in politiŠne stvarnosti in potem za u^otovitev, kakšno mesto siaTaema protestantska ldeologija ˇ razvoju socialnih in politiSriih sist^aov sploh in v kakšni zvezi je a razvojem celotae evropske miselnosti. "Protestantiaem Je položil temelj naši kulturi,a sara se ni obdrSal«..« ?adel je kcfc mlad hrast,ki trešSi strela vanj%pravi profeeor Prijatelj.dl) Poraženl so bili tudl kraet je, med druglm zlastl tudi zato,ker ae ^e kmečko gi-banje razvijalo lo?5eno po pokrajinah, da ga je bilo nsogo-5e posasd5 ndušiti.(12) Toda ali ne utegne biti eden skup-nih vzrokov za poraz obeh, da sta ostali obe gibanji nepo-vezani med seboj? Onstranska usmeritev reformacije, ki se ni prav nič približala kmetoa v njihoveia obupneia boju za obatoj In življenje na domaSi grudi, Je oslabila uSlnkovl-tost in silovitost idoologije, ki Je v prvesn trenutku obe-tala ostvariti evangel^sko praviSnost in ljubezen ised ljud-nd na zemlji. Takrat,ko je socialna stiska slovenskega kraeta »orela Se ˇ drugi vellki upor, pa se je T^ubar ae vedno obra5al na deželno gosposko ln jo pred svojim drugim legnanstvom rotil, naj bodo stanovitni kristjanl, pripravljeni SrtTo-vati za vero tudi svoje iaetje in livljenje, Seno in o-troke.(15) Danes se z&redoao vse tragične veličine prvega slovenskega refomatorja in pisatelja, ki Je sam res žr-tvoval vse, a je svoje poalanst-vo vezal s tistimi,ki niso bili pripravljeni šrtvovati niČesar ns od svo^ega imstja ne od s^ojega vladajoSega in gospodujoSega pololaja. Tru-bar je Še ves tičal ˇ sponah srednjeveške miselnosti ter obsto^e^ega družbenega in politiSnega reda, da ni videl pravega obraza tistega Ijudstva, kater^nu je hotel z na^-veSjo ljubezid^o ln požrtvovalnostjo sluŽiti. Toda svet je 2e bil razvil nove,samostojne vrednosti, ki jih ni bilo več mogoce držatl v senci onstranstva. U-stvarjalno delo, pozemeljska blaginja, dosto^anstvo Slove-kove osebnosti, nariovo odkrita in v umetnosti upodobljena lepota so začele izpolnjevati smisel Slovekovega Sivljenja. Svet xd. bil veS prebivališSe grešnikov, ki si naorajo s tr-plj«njein in pokoro zaslužiti zveliSanje na onen- svetu, &&-veŽ je postal najimenitnejai del božjega stTapstva, vreden, da mu posvetž Ijudje vse svoje sile za lepšo, praviSnejšo in razwmnejšo ureditev skupaega ilvljenja na zemlji. Te no-ve vrednostl so terjale sonca j&ase, ^a bi razlilo vso svo-^o Iu5 in toploto tudi Sez svet in uboge zemljane. Kot je obsij&la ta nova žarka svetloba $love§ke in Sloreku pribli-žane svetniSke like na platnih velikih renesanžnih alikar- Protestantska ideologija Napotosti, nastale is notranjih nasproti,j srednjeve-šk^;a svata^ so povsročile v čestnajstem stoletju prvo ve-liko eksplozijo, zanesle so v svet dotlej neznani nendr in spra-^ile v gibanje ves evropski kontinent.Tudi 'sloven-ske delele, dotlej t^dno vključene v fevdalni red, so se z Ofltalo Svropo znaSle na pragii nove zgodovinske epohe. Kove gos^-odarske oblike zgodnjega kapitalizma so izpreme-nile razttierje med di*užbenimi razredi. Meščanstvo je Eače-lo preTzemati vodilno vlogo v goepodarstvu, ne da bi se sic^r Izpremenil politlcni ih drulbeni red,ki je §e ved-jjo slonel na agrarno-fevdalnih t&neljih srednjega veka, Prav ta neskladnost je še bolj povecala napetosti in na-sprotja,, Dotlej še rasmeroma trdni okvir fevdalno drušbe naenkrat ni mgel vzdržati pritiska notranjih wen,J iri pres>.ojc?yanj,ki so našla najmočnej§ega iizrassa v kmeckih uporih* Začela se je izpreminjati tudi politi&na stavba Evrope kot posledlca novega gospodarskega Živl^anja, ki je potrebovalo ve?.jih gospodarsklh podroSi^, N&stajale so nove države, istavlja volji objekte stremljenja in moti-ve ravnanja« Volja in razum sta L,l&vna elementa raoralnega 10 ravnanja, v šustvenam. življertfi pa ge odloča bo.1 med notra-ftjiisi krepostnimi nagnjenji, ki vzpodbuja^o in usmerjajo Slovekovo dušo k posladnjemu emotru, in med grehoa,ki od-vraoa oloveka od tega snotra« Poieg aakona je božja milost drugi element, ki poma-ga clovoku v njegoveai moralneia stremljenju po z&ružitvi z Bor-on., {26} Kajti naravni zalcon in iz njaga izhajajo^e na-ravns lcreposti ne vodijo k bla^enosti, kot ne 5ii>re razum, ki oraoso^a spoznanjo naravnega Kakona, dojeti nadnaravne resnice« To je cisto aristot©lovska misel, da ne more clo-vesld. razum is lastne mo5i dojeti bistva Boga.(27) Obato-j& verske resiiice, ki presegajo zzoo&iosti človeskega raz-uaa^ Sacso filoaiofske rssnice ao mu dostopne, ne da bi mo-gel pronikniti tudi v verake resnice, kot je nekoS uHil Abaelard,, Fo Tomažu pa j9 ustanovljena stroga hierarhija, v kateri je filoaofija podrejena teologiji in ne more aa-ma dokasati niceeoi^ k&r je isžven obojoČJa raztnaa« Haaum rnore jeraati verske iresnico »a;no kot premise sklepa,da ,je ndlofirt boš^a nujnosi, brez katere bi bllo zvsliSanJ© Slo-veka, n6BK>L0Čett ? prav takesn hierarhid njo .j- -ir-žava, ki mara vagajati zemlj.one h krepostneau Stvljoiiju, zato dolgujejo po^ložniki tudi njej brezpogojno pokor1;5i~ no* Z vssa tfla se Slovek ajoralno jareizkuSa Xn utrjuje,pri 5«a«r velja kot merilo božja postava z zahtwo po dobrih d®Uh.(29) Težka in zapletena ftiosofija, ki J« potisk&la 2Xora-ka Š9 globlje v pozemeljsko bedo, tako da se mu je čeda -IJe bolj odmikal ideal božjega kr^JLj^stva in v^cnega živ-l«3*n,ja« Praksa e^rkvs mu Je HK>ral& oravjati vero, da bi raa carKcv taka, lia^šna jc bils, vsa posvftoena pozeiaeljsklni rscea in skrbl z& lastno bla^in jo in n»o5 na svetu, sploh 5e moglA poaredovati zvelioanja- Irodajaaje ©dpustltav^id Je iia©lo naaen z^gotoviti cerkvi novih rlrov dohodkov^j« biio najošitnej3i primor oftrkvonih zlorab« u Ob tm. se je spro&Ll 't k Bogu. Veru^eoo, da je za vse, kar je in kakrSno je, odlo-Silna ©di.no -le svobodna odloSitev božje volje. Tako je predvsem absolutna boXja volja predmet vere, Poznati m> -ramo torej fazodatje njegove Tolje« To celotno razodetje loaioo y svetem pismu, Verujeiao, da Je vse, kar ja razode-to od Boga in vsebovano v svstem pismu, resniSno. Zato predpostavlja vera poslusanje bo5Je baseie, 3isto v sad-slu Pavla: nSako pa bodo verovali, Se niso o njsm (Gospo-du) slišali? In kako bodo sliSali brez propovednika?" (Rim# 10,14,) » f Dopolnilo te absolutne božje volje je Slovekova svo-bodna volja, s katero clovekov razum svobodno priznava in sprejema božjo begedo. Po Bielu je vera akt raztcna, ki je soglasen z reeničniia (boSjo besedo) in ki izhaja iz aapo-vedi lastns volje. Ta sposobnost, dojeti božjo bešedo, pa ni trtemeljena na razuau in razumskem dokazovanju, tenw©5 na veri« Bog podeljujo verniku ailost za njegovo vero ne iz dolšne pr^viČnosti, ampak zaradi svoje plemenitosti in dobrote, in sicer vsakomur, ki stori vse, kar ^e v njego-vi moci«(36) V tem duhu je Occam nanovo oprod«lil tudi cerkev. Sklicujo5 se na sveta pisrno, je vid@l v cerkvi združitev vseh vernih kristjanov. Resnica je lahko tudi prl fcaetih, zenah in otrocih, 2e jo duhovniki izgubd. S tem, da' ljud-j© ber6 biblijo, utegnejo priti do globljega krScanskega spoznanja kot oficialna cerkev. Kajti besede, da bo Bog vodil svojo cerkev v znaraenju resnice, ni omejiti na du-hovnike, kot da bi bili sarno oiii cerkev.(37} S tem je Occam po eni strani zagovarjal na5elo laiSnega biblicizma, (38) po drugi strani pa je nanovo dolocil rasm«rje aed poavetno in dnhovno obiastjo. Držanr* in carlfiir ae po Oc-camn ne yklj\i2tijeta v hierarhiSni zapovrstnoati v enotno etavbo pozemel.jskega reda, ker sta po naravi razli$ni«Kot nista razum in vera v hierarhicn«o. ramer^Uj tako tudi čr-žava in cerkev ne raoreta biti druga dragi podrej©ni.{39) Seveda pa je Živel Occam 3e vedf» v ideji vetoijne &r$Sa&-eko akupnoati, razbil je 1© eelotnostni nazor toadatiSne fHo*ofije. Occamova filozofija, posredovana a terministiSnim na> ukora Oabriela fiiela, tvori raost k Luthrovemu protestant -ekeniu naaioru. Kot spada §e v slatem srednjeveške filo3ofi-Je (Blola Stejejo kot sadnjega 3holastiks), tako je že oprostila nekatere elenente, na katere so mogle nftveK&ti nove ideologije. Luthor Je sicer gavrgel arednjeveško idejo kršžanske skupnosti, ki ae je pojmoTala kot ostvaritev kraljestva boaj^ga na aeaaljl, s^stopanega po cerkvi in božji postavi. (40) Zamenjal pa jo j« s corpus ehristianuni, ki ga je poj-moval v Srazmovem ^smislu kot krog, v katerega sredlgču je Kristus in na n^egovea robn verniki. r?i tem je urther iz-loSil vmasni pas, ki so ga imeli v Srazmovi podobi cerkve-ni vladarji« To pomeni, da ni nobenega posrednik^ med iCri-stusoa in vernirai krist^«nl. Najvažnejla konflekveae« tega pojnovonj« je naSelo taJcolmonovane splošne posYoSt.nosti, 14 po kateraa bi imel vsnk vernik pravieo uSiti in tiri izvr-ševati bogoelužje. Kristus Je zapustil svangelij vsem Iju-dem in vsak posantesnik ga isora dojefcl s vero, da bi dose-gel milost« fendar to rii mo^ošs ia lastnih naravnih sil, z aktom svobodne Tol^e (liberum. arbitrima), kot je uSil še Biel, kajti noben napor, tudi nikakršna dobra dela, ne iz-brilejo greha« Človek j@ slejkoprej suženj greha in le mi-lost božja ga osvobodi ter ssasužnji boš^i prariSnosti.Svo-boda je le t veri v Kristusa, ne pa a&Drda v Slovekovi svo-bodnl volji, ki je sploh ni.{4l) Augsburška veroizpoTed je v iatam aa&slu poudarila odločilno vlogo boaje ailosti f.a dos^go zveliJanja. Sklt -cujo5 se na ATguština, je omejila udejstvovanje svobodne volje na nebistTene stvari vsakdanjega SiTljenja, "Ui spo-anasjo, de je v vseh ludeh ^na lastna, fraj, slobodna vola, zakaj oni Ja imajo vsi en naturski porodni rezum inu &m zastopnost, rtekar de bi mx mogli kaj per Bugl opraviti«.. tmuS le v tih vunanih delih tiga Livota#,, kar ta nattira, tu je ta ^loTeski raztns inu pamet premore, koker na puli oli njivi delati oli nekar, jejsti, piti inu timu glih kaj dobriga inu pridniga storiti«(42) Bohorič je tudi za 3lo-veške znanostl, zaobsežene v besedi filozofija, menil, da more Slovek z njihovo pomo^jo le nekaj malega videti, ker je razom po grehu prvih staršev v boŽjih reŽeh topo o«le -pel. (43) Za zveliSanje je potrebna le vera In n±5 dmgega, zlasti ni treba nobenih dobrih del, DoTbra dela sledijo vs-ri in šele ta napravi JSlovaka sploh sposobnega zanja. (44) Ka vse to se navesujeta dve omejitvi* laS-io splolhe posve^enosti se prakti^no izvaja kot delsgaelja t« fusakoi-je enemu, ki v imenu.vseh uprarižencev upravlja skupiio de-diščino#(45) Ta dedišcina je predvsem evangelij, ki ga pre-ostala dva zakramenta krsta in veSerje samo potrjujeta, n« da bi imela polsg evangelija še kak poseben uSinsk.Za var-stvo te dedišSine in resnice, vsebovane y evangeliju, s« je organizirala nova cerkev v smislu predstave corporis christiani, v katerem ni cerkvene oblasti kot posrednika med Bogom in verniki, te!iweč je dolSnost posvetne oblasti, da omogoči in zagotovi spoznanje Siste bolje besede in go-jitev prave vere, Abstraktno pojiaovanemu na5elu splošne po-svečenosti ni naaprotevalo, da so prišli teritorljalni kne-zi na čelo nove evangeljske cerkre. Saj so bili po krstu prav tako krlst jani kot vsi drugi, Je menil Luther v svo-ji poslanici neraškemu plemstru, (46) in zaradi avoje obla-sti, ki so jo prejeli od Boga v posvetnih reSeh, pred dru- "giiai poklicanl, da prevsamejo vodstvo tudi v skrbi za du-hovno blaginjo svojih podlolnikov* Tako so posvetni fcnesi saioi isnrajali reforme verskega ±n cerfcvenega življenja^a-mosto^no pre\xrejali posamesme ˇers&e Institute in posegaU eelo v dogmatiSna Yprašanja«(47} Draga omejltev se tiie r&zlage evongelija in pravega nepotvorjenega oisnanjevanja boije fc$sede# Ne 2 lastnim ra~ zumskiin naporom, tennreč le s pomočjo darov sT&t©ga diaha^ki so izraz rnilosti božje, moremo praT spoznati Boga* Tako Je poaneje Trubar tudi slovensk© prevode pripisoval milosti in darovom^ ki nam jih je dal Bog (48) s tsm, da je pri-2gal luS svetega evangelija tudi pri Slovencih^ (49) Prote« stantski m.vk je bil dalec od tega, da bi bil dopustil H-bertm eocamen^, kar se ranogokrat navaja v svezi z odstranit-vijo rimsloe cerkvene svtcrit«te. Krščanska svobDda^ dose-ž©Ba 2 aktom nadaaravne bozje milosti, ne more blti pred« mefc filoz-ofskej torej raetcaske kritike in presojejj so tr-dill protestanti« Protestanti so weljavili ctojo lastno dogmatiko in predpisali dhvezen sistem verskih in moraliiih pravii«, Zato liberum esaman v resnici ni protestantsko na» Selo, dasi so se ga morall proiestarrbi poaluSevati t bor -bl protl vladajoSi cbktrini v vrsti diskusij in disputaci^ To naSelo j® bilo le sredstvo, ki ga je imrekoval pološaj, toda ne smoter« wNi iiaDgoSe ndsliti, da je bil Luthrov na-men^ pripravijati pot Karlstadtu, Znirgliju in Calvinm" (50) FlaciižB in Zdi se^ da je bil Flacius naSelu proste pre-Melanchthon eoje nelvoliko blizji«, ?saj tako se ssdi, č© ber€siD tak-le odstavek iz njegove pridige o verlj ki jo je prevedel Trub&r za svoj prvik katekizems^An vonii človik ta ima napoprej to misal inu dobro šego na se~ bi, de lubi to božjo besedo, to rad posluša oli sam bere, to ssjuo za risnično drži inu ti isti saai verjame« Kar pak ludje govore, vuče oli dejo ter si bodite svetl očaki sta-re oli nove vere, falš lcršcanska cerkov, konclli, navada, papeži^ Skotlt fari, menihl oli dur bodi^ taku ta verni gleda inu resmisli, aku se nifc Tuk inu vse djane gliha z &>žjemi beaedasai^ katere so v tih svetih bukvah^ v ti bib-liji sepisane^CSl) Flacius se je sicer strirgal z lAibhrom v vseh bistve-nih to^kah^ Že sodobniki so ga smatraii z& najbližjega Lu-ttoij Luthero pro3cLm.uis is; similem non feret ora virm«,*. je poudaril n^egov ucenec Frasdneus v nagrčbnem epltafu. 16 (58) Še danes itaa Flacius v protestantski cerkvi sloves e-nega od prvih teologov, zlasti kot utemeljitelj prote -stantske her&enevtlke, vede o razlaganju in razumevanju biblijeo{53) Po Luthrovi sinrti je prav njemu pripadla na-loga, da brani njegovo dediščino in fie bori za njdgov pri-stni nauk* Melanchthon, kt je biX poslej na Selu prote-stantske cerkve in ki mu prijsistgejo, da je povezal teo-logi^o in filozofijo v nekak krščanski hvsmaiiiz«a,(54) je dejansko odstopil od nekaterih bistvesnih to5k luthrovega nauka^ Tako je sicer tudi po njegovem nazoru vera osnovni eleaienb in v na^elu edino odlocilna za opravi^enje^vehdar pa ni ^isto neodvisna od Slovekove volje. čeprav se opra-vicenje ne doseže zaradi kakrSnegakoli dobrega dela, ven-dar isora biti v nas saraih nokaj, s Simer to blagodat spre^mcioo« To se izraža v teni, da raora clovek sam spreje-ti obljubo, ki o° vsebuje božja beseda«. Ta odloSitev je rezultat svobodnega udejstvovanja človekove volje, torej dru&ače kot pri Luthru, za katerega je vera v celčti, tu-di človekova odločitev, člsto bozje delo. In kakor da bi hotel Melanchthon najti neko zveso s preteklostjo, ko je tisoč let veljalo: za opravicen^e so potre1:Ti& dobra dela, rjenadoioa proglaša: vera je najimenitnejše dobro delo#f55) To Je bila Ideologija interima. Ta idejni kompzx>mis je narareS spremljal dogodke, ki so se tisti Sas izvršili v nemških dcželah» Protestantizsm je bil dožlvel v boju s cesarjem Karlora svoj veliki poraz, Reraški protestantski knesi In nesta, zdruŽeni v sciimal-kauUlski zvezi, «o blH prisiljeni po neuspeli vojni spreje-ti mii», ki Jiai ga je diktiral k& državnem zboru v A\igsbur-gu leta 1548 smagoviti ceear in ki je znan kot augsburški interiau Dolocil ^e, da aa bodo vaa verska vprašanja reši-la na skupnaa katoU Sko-ppotestantskem koncilu« Dotlej pa se p3x>testanti odpoveduje^o vsakršni svo^i akciji* Gd svo-jiii pridobitev bodo m^&ano zadrza.11 zakon duhovnikov in deHt@v obh&ji3La pod obema podobaraa, toda spet se uvedejo katoliški obredi (a^a, duhovnlška oblacila itd«) in la-tdis^ild ^ezik v cerkyi.6{56) Katollška cerkev je dosegla ys«^ kar si jo v danesa položaju lahko zelela« Mali iitterici^ ki je kot posebrd z&kvn sa Sa$kp is^el z@ isr«dbo ctoloSb irelikega aM. angeburakega int«riiaa, je epros^l takoimeaovaoi adlafopisti&ii spor* Yodilai teologi z Melanchthonom na č&iu so sprejell doIoSb^ interlma in o« pra^jemll ts« odstopke od protestantskih naS*I toot nebi--#ty«š»f čež da gre X«j sa na zavrnil obdolžiter, da bi bili ˇ njegovih knji « 20 gah med drugimi zmotarai tudi cvin^lijanski nazori.(79) Vendar če odklonitev oait!cov glede vs^h drugih nzraottt velja, ne velja to za 2winglijev nauk, ki je nasprotno v preeejšnji meri oblikoval Trubarjevo mlselnost. se preden je prisel v Ljubljano, je Trubar doblval Bullingerjeve in Pellicanove lcomentarje.(30} Paznej© je bil v pismeni zvb-zi z BulHngerjem sandm, fcatereiou priznava, koliko dolgu-je ni§pai ih Pellicanu,(31) saj je iz njtanih koraentarjev pridigal celih 17 let, V drugem pismu (3^) pravl, da ne vidi pravega sraisla v visokih disputacijah o resnicni na-vaočmosti Kristtisa pri večerji, 5eš obojl, tako luteranci kot cvlnglijanci, priznavajo, da se deli pri ve^erji res-nično telo in kri Kristiisova; sicer pa ne zeli o tem dis-putirafcit sacramentis non est ahhibenda verborum arg^men-tatio. Tru^bšip poudar^a^ da je S7 let pridigal o vecerji takso, da ne bi imel noben cvinglijanec niti luteranec no-beniii pomislekov. Gre čisto preprosto za to, pravi Trubar, da vem^eniD Krlstusavim begedam, da je pri ssadnji vec^efji posvetH kruh v svoje telo in vino v svojo kri, tu je bi-la, iše ždi, slaba toeka finibarjevega nezora, Kajti kot td. bil glede r obhaJila iq dolo^en-nasproti Bullingerju, tako je bjllo s pravovemega vidikL kaj ohlapno nj^govo pojitio -vanje večerje v pismu likolaju Gravsnecku: (03) "V naSi eerkvi, ki je sprejsla evangeljsld m&ifr, ni 5e, hvaia Bo-gu, od nobene strani 3lišati o raaporu. Mi soglasno učimo in veru^oao besedam Kristusovim jsri večerji, da pri tera šprejeroantt resnično telo in resnično kri C?o3poda Kristusa v duhu in veri ter da smo dele&ni njegovega telesa in kr-yi, aamreS njegovega zaslužen^a, po besedah Pavlovih l*Kor. 1D," To plffi^o jo povzročilo silen viter in i»novno obdol-žitev, da je Trubarjev nazor cviiiglijansid.. V sj)oru,v ka* tere^ so posegli vojvoda ilffirttaaberSki, bfiron Ungnad in teolog Jakob Andre&e, so Tmbar sam kot tudi de^elni sta-novi kranjski odlocno zavrnili vsak sma cvingltjanstva. (84} Vojvodi itotteraberškerau so se sdels nte besede, če-prav saiae po sd)i pravilne in kršcanske, vendarle v tem času tako splošne, da bi raogli tudi cvinglijanci in kal -vinci v njih tehtati in prodati svoj nazor.n(85) Prav vprašanje obhajila je v razmerju med tuthrom in Zvdnglijem ostalo sporno. Po prizadevanju grofa Pilipa Hessenskega, ki je stremel za ostvaritvijo trdne protes -tantske politicne zveze, 3egajo3e od Švice do Saške, je prišlo do sestanks med obeina refoKiatorjema v Marburgu le-ta 15S9,(86) ker je grof paa dobro vedel, koliksnega pome- 21 na bi bila verska enotnDst v bo ju proti cosarju. Predstav-nika obeh smeri sta se sporaaaaela v 14 točkah, v 15, gla-de obhajila pa ni$ta iaogla najtl skupne formule, (87) Zato je bilo to vpraišanje tudi v zvead s frubarjeui tako • vaŽW iri zato so bila pravoverni protestantski teologi za vsako fonaulacijo triko obcvctljivi. "Vaš duh Je drugačen kot naš'j je dejal Lutlier, ko sta se s Zidnglijoni razšla. (83)Res,duh obeh raformacijskih sraeri je bil čisto rasličen. Luther ae j© iauoil v boju s satanom in pod te§o greha je nemirno Is-Kal božje pomoči in njegove odrešujoče ndlosti, Poudarek Zwinglijevega naiaka pa ni bil v veri v Boga kot odrešenika, tenrvec v Boga-stvamika, ki j8 neskončno dober, raoder in r,iogocen« Vse, kar obstoji, odra^a Boga, vse ima pred Bogojn jsaradi njoga 3vojo vrednost, Zdi se, da je v vradnotenju človaka neka sorodnost med ZwinglijQa in FlacIjesu.Po Zwin~ gliju Je ulovek "naji-nenitnejše delo božje"* Kajti obda,r -jen J9 z rasiaaoia in s teoi povzdignjen nad vsa dru^a bitja. Tako je voe simbol Boga samega in ve^erja Jo v istem smi-slu le a*ihvala Bogu ža'izkazano dobroto in prisnanjo vorc, da nas je Kristus odrešil od greha. Zmotno pa Jo trditi , rjoudarja Zvdngli, da bi bil Kristus resnično in tolesno pričujoč.(89) Ni tsals> vidsti v tsta črte nekakega racionaliziak in hiroanisiiia* Z^vin^lijev nazor se je v resnici oblite>val pod vplivom antične stoicne filozofije kot dolguje marslkaj tudi Brascau, Pico della Mirandola mu je posredoval idejo kršcanskega urdverzalizma,(90) po kateri tudi anti$ni m~ drecl Jiiso izključeni od zveličanja. Tudi Dante je sre5al stare pesnike, vladar je in illozof e v predpQklu,izven kro-gov večnega j.x3gubljenja*(91) Vsekakor se Zvdnglijev duh o-atro loči od Luthrovega breispogojnega iracionalizma. "Bog ne prlcakuje od nas, da bi verovali nekaj, kar je nerazum^ ljivo«"(92) Njegova doniOTina, dežela zgodnjih dsraokratič-nih tradicij, ta 5as tudi politično neodvisna od Nemčije, je že poznala emancipacljo Sloveka od tiet« vezanosti, ki je še obstajala v fevdalnih naaških dešslah, Njegovi roja-ki so 38 dotlej kot najemniaka vojska borili na vaeh bo-jiščih Evrope, zlasti v Italiji, ±a z orošjem odlcčali zmago zdaj teau zdaj drugarau vla.darju. S^rabodna mesta so s svojiiri gospodarskiai žlvljenjem ae razvila saiibzavest me-Šcanstva in mu uirdila snveren obStatek, da nekaj velja in neka^ zmore* Človek je bil v središSu skladno lirejenega vesoljstva, poseben primer božje milosti, s svojim razumom podoben Bogu samemu, ?sa njegova dejavnost ima v tm. ve- 22 soljneia redu svoj ix>m©xi In vrednost pred Bogom. Zato tudi cerkve ni lošiti od politlke^nasprotno mora $e zltti % dr-Žavo v wljudstTO vernikov" in postati vse obsegajoSa skup-nost, kl je potrebna z& dosago velikih ciljev*(95) V ta ©kvir 84 vkljuSuje tudi Zt&nglijeva zamisel te©kratsk« dr-Ž4T6, ki paleg jamt& ur©ja tndi verske zadeve. In res,| istl Zwingli je imsiopil proti teom# da bL se njegori Ivicarski roj&kl blli za inierese tujih vladarjeT. N&jprej je Efirich saa prepoTedal svojia prebivalcem^da bl se savezoveli v tnjo slulbo, in pot^a ae je Zwingli v i-st6ia smislu obrnil na vso švicarsko konfederaoijo, Z gro-foja Filipom Hessensklm j® snoval^politično avezo proti WQrttombergti, ki je bil t rokah cesarja Karla in v kate -r&m je imel ccssr na^nodnejSo oporo ˇ juani Hemčiji, Poz-neje je oavobojeni ;rt5rtteaberg postal iahodlS^e elovensko-ga protestantizBia« Toga sveta in ©r^iine, is katere Je Ewlngli zrasiel ln v fcatori je delal^ Trubar ni mzgel poznati in čutiti. iToblend rtjegove uboge dUHnotine ©o bili dr\Jga5ni in tako jtž Mogel biti Trubar saiao tihi obcudovalec Efdugiijevega doiiži, !d ja ustrezal nj»govaam miSljenju^ ne d& bi bil mo-^ol paceaesti na slovenska tla kaj t&c tot vatrajno barbo proti "carer.onijaBi" ixx prazmverju ter ponsareSetK) formu-lacijs o Vficarjii ki mu ;* i pod2&yestno ušla, "^sokakor |^ 30 vaSno, daj je imel 2"wiiiglijev naaor na oblikovanje Tru-bar,j3ve raiselnosti znaten vpliv. Calvin Trubar je poznal tudi drugega svicarskega refor-inatorja Galvina. Sam ga omenja, ko pripoveduje o svojeia bivanju v Trsttu ŠkojT Bonoiao Je razlagal svojini du-homlkom poleg Srasniovlli Parafraz tudi Calvinov® Instituci-je«>(B^) Vandar nl aasl^ciiti nobenega vpliva njegovega nau-ka pri Trubarju, ki aaiao kratko tigotavlja, da kalvinlzaaa med Slovenci ni«(95) Ostvaritev teokratske države zbliLuje Calvina s Z^inglijoon, vendar obatoje nekatere znaSilne raa-ličnosti med-obema naulcoraa« Bolj kot Zwingli je Salvin poudarjal vsemogo<5no8t Boga-stvarnika in na drugi strani večjo podrejenost IJudl bo^jemu zakonu, ki Je v primeri z Liithrom spet imel veSjo veljavo in poraan, aetreda poleg e-vangelija«, Tudi z&#Calvina in sa poznejše pripadnlke nje-govega nauka je znaSilno, da i^Sejo + svet«n pismu ne le za Sivlj^je potrebnih verskih in moralnih resnic, tenrTeS tudi pravila za zunanjl red cerkve in države,(96) Tudi Oalvin je svoj nauk trdnoUklonil ˇ nasprotje med grehom 23 in railost jo. Toda bolj kot najdoslednejSa smer v luthrov-skera nauku, bolj kot Placius je Galvin zanikov&l svobodno voljo in napsravil sveliSahje Slsto odvisno od suverene vo-lje Boga, ki vnaprej doloSi nekaterim veSno &ivljenje5drti-g© pa obgodi na večmo pogubljenje.(97) Sajno s predestina-cijo je bilo njogoSe odgovoriti na vprašanj©, zakaj nekate-rl ne norejo videti in spoanati ocite resnice,ki jo vsebu-je beseda božja: zato, ker je tollkim ljudem odloSeno, da so aaslepljehi in ne morejo dojeti resnice«(98) Ta natik je dosledno do konca izvedeni deterni3.nizem, ki sma ga sreSali ^e pri Flaciju, seveda §e zmerom v isti sferi, ki se raz-tesa od greha do mllostl in kl spaja tostranstyo in on-stranstvo ˇ imenu vses^goSnosti bošje« Tak celotnostni zna-čaj Ima tudi Calvinova dr5ava, bolje drSava-cerkev. Že po načelu, da vsaka dblast lzhaja od Boga, smo dolžni oblastl poksoršcjlRo« Toda Calvin je temu pridruSil drugo naSelx>,da ni oblasti razen tiste, fci vlada v salslu boSjega žakona, (99) Te dve naSeli pa ostvarja prav teolcratska država, \ Galvin spada s svojim navlcom Se t drug svet, ki je iz-ven območja neinškega protestantizraa, Galvin ,1c Francoz in prva doba njegovega zivljen,1a je posvecena boju aa inrelja-vljenje reformacije v Prancljl, (100) Franclja. pa nl bila rastrgan, politiSno neenoten in raadrobljen teritorij,tem-več še mocna, enotna drSava z osrednjo dr?,avno oblast jo« Leta 1576 je Bodin že podal teorijo državne suverenosti* Odtod taka odloSilna vloga bo^Je auverenosti r Galvinovem nauku« Ypliv Tako EiDSni racionalisticni ^lementi v ZvdLng« IrgiMml^m Hjevem nauku opravi^iajejo sodbo, da nista ..^....._.. i — prava naslednika Zningllja v Švici Biilltnger in Calvin, temveČ itaJJLjansId heretiki, ki so od M.ngli-ja prev^eli. znaSilne motive za svojo humanistično doktri-no kr55anstva,» (2D1) V intelektualnih krogih Itallje,tudi med duhovništvom^ ki so ga prevzeli ideali hmaanizma, je bila zahteim po cerlcveni reformi zelo ziva. Pove2ati in zclružiti krcČaiistvo z oživ3.j^no kultuiro antike, to je bi-la njihova vodilna misel - podobno kot pri Sražmu*(10S) TI htananisti niso sprožili nobenih gibanj, mnogi so bili celo poment>nl cerkvejii dostojanstveniki ali sloviti pri-digarji ali ugledni profesorji, mnogi ao se gibaH in ob-čevalih na dvorih« ?erovali so v odlo&Llni vpliv in po -slanstvo raziana, ki bo slednji^ navdihnil tudi vladarje same, da bodo izvedli potajebne reforme. Isti duh,ki ga vi- 24 dimo tudi pri Machiavelliju, ls da je on razrdsljal o po-litiki In obračal vso pozornost mdci vlii.dar.ievsHuiaanistiS-na tradicija je bila v Italiji že -zelo trdna in filozofija 86 ^e bilA 2e d&vrao ločila od teologije. SpoimLno se samo filožofske šole Pcmponazzija v Padovi, ki je Se v zaSetku stolet^a razpravljal o nesmrtnosti duše n©od\risno od ras-odet ja in nadnarsvTiega smotra ter v sBiislu stare stoiSne filozofije postavljal siaoter življ^nja v oloveštvo š&tjo v ozki povezanosti s vesoljstvoia« (3jO3) Človeska duža ^e po Pomponazziju v vseh svojih funkcljah enota individua^Lne sainozavesti« Ue moremo je deliti v materjalno in nesiater-jalno substanco« Kajti tudi mllljenje in hotenje nista ne-materjalna dejavnost, tSsntveS potrebujeta telesnih organov# $utnih predstav in telesnih objektov« Duša je oblika tele-sa in v tam smislu tudi materjalna in sinrtna, 0 aca^ter -jalnosti in nesmrtnosti duse pa se lahko govori v Orugem, smislu, da raore namreč Sloveska duša neodvisno od s-vojega individualnega polo^aja misHti in dojemati večno veljavna • splošna na$ela» Tako ima človeska duša svc j delež pii ne« emrtnosti, čeprav je po svoji subetanci materjalna in srart-na/(2O4) Toda ko se je sprožilo reformacijsko gibanje, so za-čutili ti humanisti v njem sorodnost z lEstnimi ideali in postaH njegovi pristaši, ? Napollju je Španec Jtian ie ?al-des, ki Je zaradi zvez z Erazaiom moral zapustiti svojo do-movini, zbral krog somišljenikov, ki so zaSeli verovati v evangelij« Poleg njih so bili drugi po vaej Italiji.Triibajr je nazore nekaterih poznal, saj ˇ svojih pismih ^tillinger-ju isrecno omenja nekaj iinen: Bera&rda Ochina, Giovanidja Mollija-Montalcina, Mattea Gribaldi^a, Lelija 3ocinija?Giu-lia Terenziana ^Oiuseppe delXa Rovere), kl ga je spoznal : za njegovega bivanja pri SHofu Petru Bonomu v Trstu#(3X)5) Ko jih je zažela v Itallji preganjati inkvizicija, so nmo-gl zbežali v Švico, ki ^e veljala takrat kot dežola verske svobode«. Vendar je bil racionalistični element pri teh be-guncih prenriočan, da bi se bili raogH podroditi novi evan -geljski dogmatlki. Socini je znan kot eden začetnikov anti-trlnitarisma, smeri, kl je dobila svoj« Ime aaradi zanlka-vanja trojaosti b^šje oeebe^ RaeionalistiSneou dulturteh Su-manistoT se je upiralo vse, Sesar ni bilo mogoče dojeti z raztimom« PoskušaH so združiti nadnaravno z naravno resnl-co, zato pa so morali vkljujiti vse nadnaravno v razurnski sistem. Kar pa presega razum, ne roore biti predmet vere, Zato je Lelio Socini ostro obsodil versko nestrpnost,ki se Ije pokazala, ko je bil Servet leta 1553 v Ženevi zaradi Evojega antitrinitaristiSnega nazora živ sežgan na graadi. treba je doseči edinost kršSanske lalsli v tem, kar vse kr-Kčanske cerkve dru&L in kar ne nasprotuje razumu, je pozi-Kral Socinl in s tera prvi vrgel v svet idejo verske strpno-tti*{U06) Antitrinitarci so se raorali umakniti iz Švic*. Bfausto Socini in Ochino sta prenosla svoje ideje na Polj-feko, kjer se je antitrinitaristično gibanje zelo razsiri-Ro«, Trubar, ki je očitno dobro poznal dela teh b«guncev,v tnem svo jih pisem Biillingerju v zvezi z Hatteom Gribaldi-¦jeaa praviin0 nazoru Gribaldijevem o bistvu božjem ste še felisali; jaz njegovega ranenja ne razumeia, Ostal bom do bmrti pri treh simbolihtttt(107) |Za ostvaritev Čedalje mo^nejše uveljavljanje razuma je fevanKQli.1a inoralo razmakniti oJcvir, v kater^a so do-na zeml.ii tlej iakali odrešitev ^loveštva, Antitri-nitarci so napravill spet pomemben fcorak v tej smeri, Bog, stvarnik in najboljSi gospodar nad sve-tom, je hotel, da bodi svet podrejen človeku in njegovemu 'rajsmau, je uSil 0chinoo(3jD8) Človok je nad ostalim stvaiv stvom in uveljaviti mora svojo voljo in razum nad njim,5e na^ iKpolnl saoter, ki mu ga je dal Bog. Res je Slovek z grehom skalil hanaoni jo sveta, toda Bog ga je po svojem si-nu odrešil in mu odprl pot k zvelicanju, TeliSina, ooS in elava ga podzavestno dvigajo k Bogu, da se zdruSi z njim, saj 30 to sarae lastnosti božje, Tera pomenl dejavnost, mi-sel In polnost Sivljenja in z njo sa Hlovek zave lastne vrednosti, Tal-30 se človek neprestano Izpopolnjuje in iz-prerElnja svoj dbm v zemeljski paradi2#(109) Kako Sisto driagaSna filozofija, kako polna življen skega bptiraizma in vere v utrditev Sloveških vrednosti na sVetuS T6 je bila spet vedrina humanista Erazma, Id. nm je bilo življenje smehljaj, ki je ljiibil razum in veroyal ˇ Hlovekovo svobodo - v nasprotju z mrkim Luthrom, Id. ,je vi-del v naravi kago In t raztonu mraSni kaos tn bll ves pod težo Sloveske neozdravljive pokvarjenosti.(110J Lelijev necak, Pausto Socini, je dalje razvil ta na-zor, ga uredil ˇ sistem in postal vodiini predstavnik gi-ban^a, ki je na Poljskem gdruSilo §tevilne antitrinitari-sticne skupine* Wasp«*otniki so jih imsnoraii tudi arijan-ee, pozneje po njam tudi socinijance« Od Sorveta iavirajo-če antitrinitaristično po^movanje Boga mu je Lilo osnova« Potrebno Je spoznanje in vera v Boga, ki po nar&vi uiarlji- vemu Sloveku zagotavlja večno življenje^NsjviSjo avtorite- 25 26 to je videl v evangeltju, ki naj se razlaga z razumom« Kr-šSanska skupnost iuora biti urejen.*? v duhu najstrošje mora-le in dosledne evangeljske soHdarnDsti. Vendar je bil So-cini proti uporabi vsakršne sile, proti vojni in proti u-poru zoper oblaste(Hl} V tom se pac odraža humanistična ideja o moralni preobrazbi z argumenti raziana,, kar je se-veda zelo tezko v družbi, ki je razvila svojo rderarhijo in privilegije« Kdo bl se jim hotel odpovedati? T&kso je fci-lo v Italiji in na Poljskem, dasi so se pojavljali med so-cinijanci tudi posamezaii radikalnejsi koncepti,, (112) Jasnejei in doslednejši-programi so se izoblikovali v nemških deželah, in sicer vraestih« Ko je bil Luther zaprt na Wartburgu, je v njegovi odsotnosti Karlstadt nastopil v Witteaabergu za ostvaritev evangeljskega zivljenja v duhu nač®!^ ki jih je bil proglasil Luther* V tem srnislu je iz-vedel vrsto reform v versldUti institucijah in razen tega tudi v soca-alnem skrbstru, Id je bllo prej v rokah cerkve-nih i^tanov in je zdoj postalo ssadeva mestne uprave»{113) ZdruŠItev javnih poslov in verskih zadev v rokah mr.stnega sveta je nakazala razvoj v smeri posnejšega švicarskega ti-pa države-cerkve« Ta razvoj je Luther po svojl vrrdtvi' za-ustavil in ga usmeril k tipu teritorij&lne deželne cerkve« ? ist®n času je -nastopal v Z^vdckauu, sterem mestu ru~ darjev in tkalcev ob Zeshl rreji, fhoraas Mftnser," ki je imel zlasti na plebejske slcje mestnega pr^>ivalstira velik vpli\G Družbena člferencijacija in vzporedno z njo tudi raiselna emancipacija od tradicionalrJDi ideologij se jebila izvr-aila že v toHkšnem Sibsegu, da vrstni pojem človeka, kri-st jarui ni ?T!Dgel več objeti vseh bistvenih snačilnosti, ki so se bile razvile ±n ki so bile pri različrdh družbenih slojih razULčne« Dasi pojiTiovni okvir kršSanstva ni bil raz-bit, vendar so se raor&li posemeard eleiaonti lvon}a*etizirati iii najti novi"poudarld..0 Tista sploana ^hema o zveličanju tudi z novim Luthrovim poudarl^om vere hi več ustrezala#zla-sti rie tlstim, "Kl so se zavedli swjega družbehega položa-ja* Kalio bi jaogel pravi^ni Bog dopustiti take lcrivice na svetuj ko je vendar žapovedal Ijubezen do bližnjega in pro~ glasil enakost vseh lj'udi?*Teoxu se je čioveški razum upi-ral ±n ni, s^ mogel sprijazniti s tem, da bo heenakost na zemlji poraVnana z enakim deleaem pri zveliSanju« MHnser je ^no od|pvoj*ll na ta vprašanja.Svojega na-zora ni oblikoval le pod vplivom biblije, temveč je nasel mnogo pobud ttidi v Platonovi ttDr3avlw.(ll4} Sveto pisiBD ITOnzerju ne velja l©t edina, nezmotljiva avtariteta.Poleg biblije obstoji razua in sveti duh ni nič drugega kot ra- 27 zura, vcra p& o&tvljenje razunu, Po tako pojmovani veri po-fctane Človek podoben Bogu. in njegova naloga je# da uresnl-Ki la-aljestvo bozje se tu na zemlji. Človeštvo se rnora vr-Eiti v davni zlati vek, ko je bila svoboda in ni bilo ne lastnine ne oblasti# Brez odlaaanja je treba to izbojevati 'v NeinSiji in v vsem, krščanskea svetu,(115) V tem programu sta prvič zdruzen^ ideal nebeakega kraljestva in pozemelj-fcl>d ideal pravičnejSe in razumnejše družbe, seveda še či -tto v duhu verskega profetlzma-, To je bila ideologija l. Ita^ Medtaia ko pomerii krsfc katoliaanom in tudi protestantom ¦Bpreje{ik v- cerkev in lideleabo pri oblj\ibi zvelicania, vidi^o Iprekršcevalcl t njea w/n& gospodarsko 3ji druabeno podroSje, saj še je za$el leta 1524 upor v neiaških deželah z geslom nza bož^o pravdon,Če je bilo geslo slovenskega upora dešetlertje prej "stara pravda", najbrže ne gre delati na^elnlh in bistvenih Vaa-t±k JSed Gbe&ia, lcot poskušajo nekateri zgodovinarji. (120) Oba upora spadata ˇ isti Sas In sta posledica enakega ne-zboljšanega stanja« Toda pi»av ˇ tem desetlet ju so se že Izoblikcvale nove ideologije, ki so iz evangelija izvaja-le svoje naulce in ˇ boju za zboljšanje svojega pololaja so imeli knietj^/sdaj novo idejno orožje in opraviSilo, skli-cujoc se no sLm besedo bošjo« ¦ " Svangel.1sko V tej skoraj nepregltidni zmešnjavi Id^olo-upanje gij, programoT in smeri, v katerih zname-nju so so barila evropska ljudstva 16,sto-letja, mvemo vendarle jasno razlo^iti dve potl« Ena js prenagals vso problernatiko sveta v onetranst^o, kjer je z"dražitev z Bogoeir obetalad dokončno rešitev vseh pommelj-sldh tegob inbridkoati* Druga je pojnovala evangeljska nacsla konkretno ln se ni zadovoljevala s tam, da bi snre-topisemske prilike sluSIle samo za "osvetliter vecnega re dž v laebesfcem teljestvti* fraclala 8e je v svet, v katerem so te pplilijp r^itale, In str^m^a ne sa idejno, te!sweč ?a konla^etno anticipacij© krš5ahske&a idst slovejiske cerlcve s kranjsldbni stanovi in preko njih z nem-štta plom3tvoia js določila tudi politično iii družbeno sta-lisče-slovenskih rsformat-orjev. Zato je ta cerkev atala ob strani V3eh velikih pretre-sov^ ki jih je to stoletje preuivljalo slovensko Ijudstvo. Kajti boj raed plemstvom in deželnim kiiezom oziroma cesarjem ni mogel izSrpati vseh bistvenih vpra§anj, za katera je ta-krat na Slovoaskeia šlo. Čim hujši sc bill problemi, s kate-riM se je moralo ljudstvo boriti, tem bolj je ob takeni od-maknjonam stališcu bilo treba iskati vzrokov vaeh nesreč v grehu in poudarjati potrebo vere, Idl raore edina praoagali vse zlo tega sveta* "Taki šili inu krivini pak Kristus sani, preroki, jogri inu ta cela cerkov, tu je, vai prare vere ludi, neso drigaci zuper stali, neso branili, saimiS a to voro, :aolitvo inu z volnini trplene.n. Oni so se v nih re\rah, tezkih nadlugah, martrah inu na smrti ležoc trdnu aanesli inu upali na to nim oblubleno milost inu pomuč božjo.T'(l24) Bog sicer zavlačuje z izpolnitvijo svoje obljube in dopušca, da nas proganjata Turek in papež,(l25) Toda obljuba bo iz~ polnjena* V" to laorarao ne le verovati, t^aaveč tudi trdno U« pati. Po Luthru sioramo iiaeti ne le vero, ki usmerja razum k apoznan^stresnice, temveo tucli upanje kot atribut volje, !dL krepi voro«. Prav to upanje nam omogoSa, da siao vsak tre-n\ibelv, !novitev Aristotelovega nazora^da je olovek po svojem bistvu dtfužljivo, z IJudmi živeoe bit-je. 'tTolja božja hoče dobro organizirano druSbo, ki naj ai-vi v miru med sebd^ irt izvrauje pravo božjo službo,^ato iz-vaga Melanchthon etična mcela iz te prvotne, človekove»m bistvu iaanentrie lasfe)sti, Prakticno pa se ir zafttevi po-kDMčine 3k3-ada z lAtbfaLeei, t@& laže^, ker je n^egov pojeia pdicDršcine v biižjeai odr^su do «rida, ki ga "šocietas" po ivojem bistvu Se predpostsvlja,(13?) Sožja posta^na- Božja postava ps navzlic poudsrku vsre in apralni zakon iz nje isvedene etike ljubezni ni izgubi-la svoje veljave in vloge, Najprej je po-stava verxiiku saiE«mi določno naivodilo, katera dela naj o-~ iravlja, da ostvari z vero nastalo Ijubezeiir Ifi namreS v 34 . • ' . . skladu s vero in krščansko svotodo, oe si kdo sa.ii, >voje-Toljno izbira dela,(138) s katericd hoče Boga slu2iti, kot na priaerršdovotki« Ka$ti Bog ni zapovedal tibo8tv&,pokor-ščine in Sistosfci in ©o torej redovne obljube zoper božjo vol^o^ svojevoljno izbrana dela, Foleg tega p& se /aora tu-di vernik še zmeffoift "boriti s svo^o staro mra^o v kaieri so ostai^d. gr kfibe-ri s© odlpGa notranji boj m<& grehoia in zveilcav^jem. In v t*te boju je krišt^ariu prav postava uspe.^no vodi^lo Tu ss tiveljavlja t^koiiaenGvaii terti% usus legis«..(JU5^ Boija postava, iaražena v bož^lh zapoTedih^ je clove-ka vrojena, tak> da iia& sam v sebl merilo in ideal svo^ega i*aimanj«. v.*,ta tretja postava, lex moralls, latercf" je B\ig nžrpoipr«ij v tu člaveskn srce za0.sal inu potlc za volo kir je ta postava skugi ta greh v tia šloveku tenaia inu ne-zastopna ratala, je Bug te postave stiarao, tu je, t^ desed zapuvidi na kaašina-fce table poatavil inu dal vsem ludem.,;' v le-tl pdetavi j&-\& veSna, trdna, stonovita, šveta,eista, modra^ dobra, praviSna t&la inu š6ga božja poatavlena inu nom rezodiTena*, *w (140) Slšvek, ki je z vero In z blagodat-¦ jo milosti božje že preroj^i^ je sam sposoben spoznati greh in se borlti proti eleraentom stoj^ stare zl« narave ter iz-polnjevati iiz Ijubezni ljudem in bošjemu rsdu dolžno pokor-ščino kot dopolnitev prave I«#«.6tku, on lih-kaj žtwri, kateru samu na sebi nej hudii, temuč dobfru, tu on siuri kakor en h3apec le X% straliii inu nikar iz ene prave srSne pokorščine«{147} Poko3?scina je torej v v©ak@a primeru vsebina all vsaj pnri pogoj sliižbe bližnjomi, bodisi da izvira iz vere in Ijubezni ali pa je le izsiljena* Štanovi ~ okvlr človekov polozaj ji. dolocen po mestu, ¦g» ostvaritev kl mu $e dapo v boljem redu. V t®a eticne dolžnosti čisto doloceneca okviru se ostverja tu« di njegova služba BogU, ki vsebuje,kot verao^ bošjo službo v ožj^m pomenu in slušbo blišnjemu.Tsa-Ita stvar je v raamerju do Boga in bdzjega reda v določenem stanu» *Mi siao tudi h timu katehizmu perdjali. ene mulitve inu navuke* kokn vsaki stij stan laa pelati po žapuvedi inu voli božjJU^ClAS) Tudi Bog ima svoj stan, to je položaj^ki ga zavsema kdt Bog v stvarstvu. Prav tako so cloveška ra2~ mesrja v božji x"ecl ^ljučen siston stanov. Tako lahko opre-deljjao stan kot objdctivni lcrog dolžnosti, s.fcaterimi je zčruzea Slovekov pološaj v stvarstvu v okviru boajega re- • da in v razraerju do BDga*(l4d) 3$ ' v Te ctolinosti pa iahajajo iz dolocen ih po^novanaih eo " mnogovratna. lEhodisže je jri tem &U»v6k kot *Bož3ia stv&r", ki je do drugih v individu&lnom razmerju, toda. podrejeni seveda fcmt&roua božjeiHU kofc nadosefcns&u redu. Zatč sianbri niso zakljuSeno dry$ben© tvorba, tea&reč naeprotftcrprip&aa Jo^ijtteij« vsera stanovoau Stan rd ob^e&tivno zaključen ^rog ljudl^ tOTve§ le tkupttn zna^iindst d^Iočeuege vas.merjaik& je QG&kD pri v*8j«n alt manjšem Sterilu ^Ljiidi, (150} Draž-bena' larflpadnoet je saJUo en vidiK za dpredelitev^^tžfnu, na primer: |©dlo^niškl, pleadški^ >m«§cariskl stm. Diiigi vi dikl pa lastv&rjajo stanpve preko dru^beniii r&slikršarasl^^ zajionski, meniSIci, krŠ2anški/(l51) posmrtni^I^) sveti statt Adama in B\re«, (1531 5et,rt^ boŽJa zapcvea n2,&$opadt vse stanuve, zakaj ta a&ton Je te zvjrek, iz kat«riga vsi sta« nuvi zvirajoM (If4) Misel, ki jo srecaiao že pri Arlstote-1U4^) I>ruga tafea zapoved, tdl obaega vse staiiove^Je "t», b^seda, Itatera tjjcazuje inu zapoveduje »rie inmrao našige bli-žni^a lubiti kakor sarai sebew(156) Kot 90 vse stvari % vidikfl podrejenosti v an&kem raz-jnesrju Boga, tate> 50 tudl vsi stanovi etiČno popolnorua enako vredni« nPor tlm imamo mi zamerkati^de.., bodo vsi stanuve od Buga postavleni, potrjooi, de 30 dcbri^ pridra inu hvale ^edni^ilS?) Vsakcto najbolj služi Bogu prav v staau, v kfcter@g& je postavljen (158) Mod seboj pa so tu-di stanovi kakor ljudje ne«naki in dru& drugomu jpodrejeni ••..so tudi ti stanuvi unglih;w(!S9) Tako sez Iuthrovim sistempni stanov obstoječi družbeni okvir prav nl^ ne lz preaieni. Dr"ugo nacelo ga dejansko priblizuje toraifitioni' etlki, ki je postavljala posamezne stanoire v razliSno r&z~ dal^o od Bogat liieraJrhično razSlenjsna pirandda je bila podoba srednjeveŠkega družbenega reda Spri5o tega se nm. ne zdi upravižena sodba, da je Luther pokiieno idejo de -raokrati2iral. (160} Kajti če b± bilo rao^)če to trditi na tanielju prvega napela, ga drugo speh v^aca k obstojeci ob-liki hi&rarhično urejene druSbe, Hauk 0 treh Dasi je število stanov neomejeno^ vendar je stanovih Ltither veSkrat govoril o treh stanovih, ki r osnovi nekako obsegajo vse druge stanove: ordo politicus, orčo ecclesiasticua in ordo oeconoiaicua « Toda pri tem je cstal vidik istir ordo politicus n« obse-gft 800» noeilcev oblasti^ temveS tudi podloSnike, torej vse, lci 30 v kakrSneokoli rajBaer ju <$& oblaati; ordo ecole-sisticus ne vkljnčuje le duhovnikov, teirreS ttidi vernike Bju sploh poslužalce boSje besedejordo oeconoraicus pa mu je Bpredvsem družina,ki temelji m bioloških zakonih in Id. slti-Ki ekonomskemu preskrbovanju, torej v največji meri združu-Ee ekonomska razmerja. Prav na biološko neizpremenljivo za-Konitost je Luther oprl razlikovanje med ekonomljo in poli-Kijo: slednja ne teraelji na neizpreraenljivih bioloških,tem-mrec na pbzitiimih zakonih«(161) Sicer pa je ta delitev v Rri stanove sarao shema, ki no5e izčrpati vse nepregledne mnoŽice srtaiioT in ome^iti na^ela, da pripada vsakdo Tsem stanovom, Vendar se je v doktrini uveljaTila ta delitev kot natik o treh sianovih. Tudi Trubar ga omenja, ko govori mp prekr§čevalcih, ces da im$o nap»ak, ker "zvrnejo okuli fcnu rezdirajo vse tri bozje stifte inu postave^ ^lasU ta Kerkovni, posvltni inu hišni regiment.,.n(162^ V tem nau-Bcu lahko vidirao prvo klico takolmenovane stanovske drSave KaSih dni.(163) Knklift Kot dopolnitsv stanu se uporablja v protestant -B slSL laiJlSevnosti pojem poklicar Poklic je smisel- Hd vezan s stanom,. Toda medtem ko pomeni stkliče skosi spodobno sr^do,si bo-di k gospodovanju posvetne oblasti ali budi k pr©digarstvur * (16?) S splošnim pozivom je torej vsakomur določeno, de iz-polni svojo Sivljensko nalogo in eticne dolžnosti v stanu, v enem iztoed stanov^ ki sestavljajo od Boga določeni, red. Posebea ppsiv pa postavlja človeka v ^olo^eni star^v kate-rcjs. naj vrsi svoj poklic. wTu se mi imamo vuciti inu s f lisom aerkati, de en" vsalcateri v svojim stanu Bogi s sr~ com inu s luatom služi»w(168) Do sodnega diie wima vsa vuiiajna kreatiira ali stvar o-stati kakor je Bug njo ordnal anu se obenu preaoinenje zgo-diti* Po tem so isia en vsaicateri r svojem stanu inu pokli-c&Jnju rovnati, poštenu, pravicnu inu po božji voli livej-. ti*"(169) Čepirav stanovi niso zaključene tvorbe, vendar nasprotuj© božjl volji sleherna težnja, da bi se s stanoa določeno razmerje izpremenilo, razen po bo?ji volji^ki je edina odlo^ilna za Izbero kot sa prmernbo poklica'. 7 vsej tej too^strukcijl vidirao streml^enje po nekaki ustalitvi obstoJeSega reda. Iz tega ighaja tudi zahteva, da ne sme nihče zr*radi vere zapustiti svojega stanu in joklica. wZa-lcaj ta praim vera ne drejnja ali ne pefm>ruje nikogar^ de bi on svoje poltlicajnj« imel pustiti ihu en nov stan alt rovnanje zaceti, kakor je ta nori meniv^ki folk sturil, * (170) Papešniki "taku delu inu rovnane, kir je od Bug^ po-stav^enu Inu »apovedanu, foni) iiaenujo inu drSe 2a enu de-^elsku delu, ampak te nlh lič kake sluSbe inu dela imenu-jo te 'd\ihovske svete božje službe." Toda kaj je boljsa bo-žja služba *koker Itadar en hišni ©5a sujem težlclii delom i-nu s pravim dobivaneai sujo zeno, otroke redi, na božji strah napelava, vuči ta katehizsrus, ena iaatx rodi, koji te otlpoke, en kral, gospud te lndi inu deSele regira inu bra-ni;w(l71) Prav poklic je tisrto konkretno določeno mesto^ n& ka-tereiii na^ veakdo v polni meri opravlja službo bliSnjemu iri s tem v pokor^cini ostvarja ljubezen da le vero k Bogu inu ljubeaaii k bližnjeau izganja inu pri tm pošteno ^ive, ta-ko dalgo^ da ga sm Bog k le-t«j vaSerji inu večnirmi leb- na prlpelja«"(1771 Tak6 je delo kot življenje samo nekaj prehodnega, ne- kaka praizkušuja za z.veli5anje, br«»z vsakršne samostojue, tist^mrfalne vloge m tern sv^tuv Saj Krietus ni priSel na na svet aato, da bi i2.pr«minjal zuna&jl r«d stvari. Kajti všej kar je, je božja stvar in red. (178) Pomen i» vloga d@la ni v tt^n^ da nam zagotavlja dofitid jno zivljenje. Kri-st^an mora na tea svetu trpeti in šele v nebesih se mu Do dobro godilo^l79) Človek ne živi od posrretnega kruhs, ki iz zcaalje zraste, temveS od boljšega kruha, ki pride iz nobes - to je božja beseda. Skrbeti je treba za ta nebe -ski lcnah In posvetni kruh pride potem sam od seb@» (180) "Moj Wbi šlovik, vuči se inu iiSi narpoprej tu krajlestvu božje> poslMlaj mojo besedo^ veruj na mene inu stori ;s fli-šom, kar je tebi st-uriti v trvojem star.u tsipovedanu. Kadar ti tu sturiš, taku ti pusti a«ne «a drugu skrbe^ti." (181) Sploh je delo dopolaitev nok©rščine ioot eticnega na^e^a bo| žjega reda, tt0slu sliči negova krraa, gaj^la inu tovor, ta- "39 4sO ku hlapcu kruh negor, štrajfinga inu delu. Drži hlapca k delu, taku imaš pokoj pred nim, Aku ga pustiš praznovati, taki; on hoče gospodičič biti,«{182) Delo pa more biti posteno in spodobno, To ,je tako de-lo^kot ga je naročil Bog Adarau, ko ga je izgnal Iz T&$a:. naj obdeluje zemljo, Itb katere je bil vzet, in naj se 3 trudom livi od nje Tor«J se za pošt^eno in spbdobno delo §t^fe ^pedvsem. produktivno delo, Nepošteno in nespodobno delb, kcrt j6 ns pr, »colnarsko" d©lo, pa je prepovedano.P©-t^? in dmgi uSenci so §11 s Kristusom ribe lovit in Pa<-\ vel Je pr^proge tkal, kadar ni pridigal.(183) Doba mešcan-sfe^obrtrdŠke prodtikci,je je ze znala čeniti vrednost pro~ dtjktivn©ga dela. Z&to tudi inenihi niso potrebni in njihovo lisnOf pokojnoj dobro in epikurejsko življenje (184) je eden od ocitkoir, s l^terimi je protestantizem nastopil proti redovom,. ? tej zvezi je zanimivo, kako stv&ren je bil tudi Tru-bar sara, ki kaie ponekod pravi gospodarski duh in sndsel za razraanOj amotrno gospodarjenjei Tako gpvori nskje o svo -j^a ogočili obravnavanje vseh problemov neodvis-no od varske ideologije in pa logi&io in smiselno po bi-stvenih znacilnostih pojsvov, ki tvorijo več ali manj za~ kljuS^no podroc^e. Tako se vse neskladnosti v družbenem Življenju izrav-navajo z nedružbenimi, verskimi faktorji. ?ldeli sm, da pri vs«a ]X>udarjanju nujnosti dela ne gre za to, da bi de-lu ustrozal tudi rozultat dela. ? tem razmerju med delom in njegovim domaom ostane slejkoprej neka negotovost,0^9L) ki se ne da odpraviti s tm.9 da bi se donos dela zagoto-yil v okviru daljsega časovnega razdobja. Kajti trenutno utegne biti donos zaradi neugodnih zunanjih okolišcin ne-zadosten in nesoraziaeren 25 vloseniiii delom, toda ta nižJV&r-nost bi se lahko izključila, ce bi se delalo in gospoda -rilo 3 pogledom iia Icrajšo ali daljžo bodocnost * V«ndar protestantska etika vsakršnp skrb, narareč občubek bodoce potrebe, izključuje in prepoveduje, donos dela pa v vsa-k«a primeru pripisu^6 Bogu» nTu delu nej le nikar prepo-vedanu, fceiauc tudi na ta narvisokejai zapovedanu,. > Ali skrbejti, iooTcu ml raoraiao jejsti, piti, oblacilu inu dru-gu zadobiti, tu istu je na ta narvisokejše prepovedanu^Za-kaj "talnu,ka-teri tebe proai*. Naša obilnost iina teh drugih potrebi slušiti."(207) "Hoč li s tvojim blagom karščanski ravnati inu ga prav uaivati, tako budi gospod Čez to isto.Sei2i ne-nje, razdeld js tvojem ubozim starejSita^ atrokofa, prijate-lom, sosedom, vdovam, sirotara, ubozim antverkarjeta, delav-C€m, zapuačeniiia otrokom.. ."(208) In Jezus Sirah je u&Ll: "Kateri svojiaru bližnimu posodi, ta sturi enu delu te mi -loati. Inu kateri blagu ima, ta iaa takovu sturiti.^tEOO) Ta skrb sa uboge pa naj ne ostane individualna, tem-veo naj s<3 organisirsu Fo namškem zgl«du ae priporoŠa u r stanavljanjd "graajn efcrinj ali kašon (geaeino Kasten} «•«& uiboge potr©bne ljudi, vdove, sirote, zapu^cen« otrok«, za uboge hišne Ijudi,11 To je "graajn davanje ali ativro abira-ti5 slasti pa sliharni bruraan kara^enik vsaki petak aH drugi postavljeni dan edan deaar &li groš ˇ akrirdco po-loSi ali sie«r t tesi&meatu svojga z&dnjega ali poslednj«-ga 3aaa edno alnoSno v gmajn boXjo skHnjo odloči.n{810) Ža pred refonaacijo 30 nemaka mosta a&čela prmraema-ti v svojo upravo in pod svoje pokroviteljstvo razne do-broctelne ust&novs: bolnice, ubožnice, šole. Z reformacijo se j« dejavnost me»t v taj ameri še bolj okr«plla In sploh ee Je ur«l,javilo na^slo^ da postani socialno skrbstvo za-deva obSine. ? vsakcaa m^etti se j« ufltanovils *splošna skrl-nja" kot enoten skapen sklad nepremi.čain, deaaniih prispov-kov in drugih prosto^oljnih storitev.(Sll) Tudi preaoženje samostanoT naj se uporabi sa iobrodelna namene« Saj ao sa-apstani podobnl najbogatejširn. mestoai in gradovom in tmajo aajbogatejŠo z«aljo, najboljše vinograde, najlepše studen-09, gozdove in vode, polne kXeti tn hleve. OospoSčlna je dolžna, da to sataostanako blego spet povme pravemu name-nu, da oe bodo aogli vzgajatt in vssti inu za dobru ima i-nu tm ludom nih denar dobm plaža? de on pravo mero inu vago daja... Keteri pak zvejstu kupŠuje aH roY*ia,ako lih talsti ništer zabstojn ne da, trm vzamo en spodob^n dobi-8ek, ta da ©no alaoSno"(813} Protestantisea Je tako v cdtoti »adržal drulbenl na-aor# ki je Teljal od zaSetka krššanstva skozt Tes srednjl >ek. Cbstoječe družbeno stanje Je nekaj od Boga danega in 86 aato niti ne poskuša laprerceniti. Božja aapoved zahte-va le karitativno udejstvovanje in lajšanje bede in sti-ske s aaseboim darovanjea In ailosSino, toda brea družbe-¦ne pobude in na^rta. Tudi organizirana rniloščina, kl sibo jo onienlli, r bistvu ne presega udejstvovanja zasebae ka-ritatiTno«ti, Za krlstjane je dajaaje milošžine In vsakr-šna poiDoS bli^njemu brezpogojna dollnost, Iq to Je. ves so-cialfii program protestantiama. iStlka in Ta droSbena «%ika, ki emo jo v obrlsw podali stvarnogi po slovonskih prot«stanteteih beksuih^uaz^mo kažs, kako je bila prot^stantskfi niselnost Se utasnjsna ˇ ozki, zapftt prostor cslina^e NemSij© med iAIpaol in Severnia aor.j«mt kl ga j* goapodarako in poli -tiSno obrladovala Han^a, m«d aapadoa, ki je ^e točiki po-eegal v gospodarsko življenje HesaJtje, iakoriž2tijD? l>olj-še n»žno8ti proaeta in ppednosti s^eje indtiBtrija, (814) t«p T2hodo»j ki Je bil ^e na robti ttdanje Svr^pe, Navzlie bogatim raestom toafc TaogoSsiJi finanloo-goapcKi&rskim sre^t-ščem je iiaels H«»čija v celoti še izraeito Bgr«rao-ferd&l-ni ZD&5aj in bila je razdrobljena t rrato majhnih, zaklju-5enih teritorijev, preko katerih se Se ul bilo razlilo ti-sto sproščeno živl^enje, ki sta gs *e posnala italija in zapad. Th je csor^« odpiralo sy«t aa rse itrani, pospeševa-lo gospodareko isaenja?* in tudi miselno »bliževftio Tse pokra^in© med *«boj. 7 Italiji imajo svoj« pi^ro izhodišce odkrit ja novih kontioantov ln ob ten s« J« aoralo rfiBŠirt-ti iudl nebesno obzorje. Giordanu Brurm je bilo Le Jasnc, da je racliSnost med zamljo in planeti pogoJena. x atali -š$u, na katorea stoji opazujoži XloTek,(215) Galileo Gali-lei p& J© odkril 2akonitost. naravnih pojavov in prvi for-muliral fizikslne zakone gibanja. In brž ko ae je razmak-nil dotedanji zakljueeni prostor, se je aoralo izpravreci 46 tudi dotedanje naziranje, da je zemlja središče vesoljstva. KopernikDva teza, cia je veaoljstvo heliocentrični sistem, je našla svojo dopoljsitev v dveh nacelih Giordana frruna:da je vesoljstTo enakovrstna, koliSinsko neizpremenljiva flzlšna eelota, ki ee giblje po istlh sakonih, in da j« svet saiao nujna podoba boS&netva, s cimer se vae boSje Tredsosti de-jansfco prenašajo v svet sam, (2X6) Pri tem vidiiao# kako »e-lo bliau je Že bil tenpi nov«i«u pojmovanju Z*&ngli#(2l7)0d~ krivanje gibalnih sil ˇ jr/etovju^ kl jih je 5lovek z zdru-žitTijo dela in raatmsksga raamižljanja mgel Že obvladati, je ©dpiralo pot k novesra, saaostojneimi, od teologij« a©od-visnemu preuŽevaa^u 5iov«§ke drmžbe same: Machiav«lll je podal novo politi^no teorijo in v Angliji i« ThcHnaa Korus dokazoval nujnost skupoe lastnine, Kollkšna oaaraosTojitev rasjaialjajočega in dejavnega duhaS Prtblišanje Slov«to>reg* biBtva in uaode k vi^ji zakonltooii vesoljnegfi reda in a tem o«araos7ojitev od saklju^en^ga ztmeljakega prostora in njegovega r«da je sprožll^ nov načelni konflikt s e«rkvijo kot pr*dstavnikom tega reda, ki se je iepo ujainal 8 Ftolo-mejevim geocentri^nim sistemom* Nemške dežele pa so bile §@ zmerom izven tega poveča-nega prestora iu ajeiia drttžbc si se td aogla raaŠiriti i»-gledov in ne izpre^erdti svojega staliŽčc mod zeoljo in planeti - navzlic veom izpresaarol^am. ki jih je Živo iutila in nanje reagirala« ^aprednejSi programi se niso mogli ˇ zadostni meri nasloniti na realne sile in so zato ostali utopija, V Neaičiji je 5e zmeroa trajal proces notranjega preanayljanja in f!xušbenega preslojsvanja, Slovenske deže-le, ki so po svo.jem druSbenem sestavu in po polltišni pri-padnoeti tvorlle obrobni. pas nejnškega obaoSja, eo v nalera odražale proces, ki je razkrajal vso to obcaočje. Saj sobi-le z vssm svojiai politiČnini, gospodarsklm in kulturnim ziv-ljenjem vklju^ene v tok tedanjega evropskega razvoja.(21S} Pove^anje produktivnosti poljedelstva od 12.stoletj& sem je* imelo za posledico uatalitev fevdalneg& reda in omogo-čilo je v njegovem krilu uravriove§enje ra^aaerja ined posa-meznimi stajiovi. Kriaa pa, ki je nastopila y lS.stletju, je to relativno ravnovesje nevamo oaajaia. V bistvu fev-dalnega reda utemeljena in še od vsega zaeetka latentna na-sprotja so se zaostrila vaevprek. Nove načine gospodarje-nja in pridobivanja bogaatva, ki so veljali kot pravica me-ščanstva^ so si za^eli prisvajati tudi kmetje in plemstvo In na gDspodarskem terenu samem se je v medsebojnl tekmi preizkušala moč in stvarna veljava posameznih atanov.(219) ^korda nio ne osveiljuje te tezka družbene krisse bolj tot pojav novih svobodnikov* Prav v XS* stoletju, ko Je bil prifcisk j^ fclaeana najhujSi ±n je borba plea&Ser aa pove« Čanj© 2®ealj« in dalovne aile vraSala podlo^nike iz zakup-nl^kagft razmerja sp©t v pnrotno tlaoafietvoj poanano tiidi primere i^nodajanja zeraljtlč kaetom v prosto last. Svobod-niki 8O nastajali slasti na raalih plesai^klh poseistvih, ki so se borila sja svoj obstanek* Kako ja bila ta st^am»8t m nasprotju s cisttmi tradieijasd fevdalnega reda^ priča-^o pono^n® pritožbe la^aiijskega plemstva zoper take isspre-aiaBfc©, ki ruSijo stari, sveti r@d,, ? sacoiku 1?» stoletja j© plfflastvo zahtevalo^ naj se ukrene vse potrabuo, wda se oharanJ. plemstvo v svoji časti tn paaaati, podložništvo pa v svojem položa^u," (S20) Kakš®n ^e mogel biti odmev in kakaen u<5tnek J6 asogls. imeti t tej at-varnosti nova protestaatska družfoen« etiks? Ko i« prodrla nova vera r alovenske deSele, plefiiatvo ni bilo med tistimi, ki so se prvi navdušill aa Sisto bo«et1o ©vangolija, Poaneje pa »e j@ n«aara prepri^alo, da nudi nova v@ra prar njemu rsa poroštva za ohranitw njegove 5a-eti in po8#0ti* Tako je postalo plemstvo dejaijaki nosilec in predstamlfc T8«ga naŠ«ga protestantskega glbanja. Družbena organizacija Opredalitev Dvojni značaj clovekove osebnosti, Id. ga po-udarja protestantski nauk, nam narekuje, da poleg drušbene etlke poaebe razprarljarao o družbeni orga -nizaclji. Kot kristjan $e človek prlpadnik nevidnega tele-sa Kristusovsga (corpua christianura), k± ga predstavlja be-seda bož^a^ evangelij, In v kateremse vsa človekova razmer-ja izvajajo iz tesaeljnega načela - vere. Milost božja.2 njo dosežena krščanska svoboda^ Iz sledn^e izvirajoča Ijubazen in pokoršSina - to so osnovnl elemsnbi, na katerih sloni protestantska dmžboivi etika. Kršcanslca osebnost pa je eaoo ena stran Slovslm in najože povesana a drugo njegavo stranjo. človek je naiapež lcot zemljan vklju^en v pozemeljski red in nujno podrejen rsern rtaSelom in zakonom, kl ishajajo iz same narave tega od Boga dolo^anega reda. 5e bi bili vsi ljudje verni kri-jrtjani, bi bila poleg d\ihovn«ga lcpaljestva evangelija vsa-ka dmga tireditev nepotrebna. Toda spričo usodnega vpliva greha, ki je iziaalicil človeicovo naravo in odvrnil 61ove-ka od Boga, je potrobiaa oblast in Je potrebno pravo,da se zagotovl na svetu red, 5d ustreaa volji Boga-stvarnika in ki ja kot vse druge gtvari tudl del božjega stvarstva. ? t«a okviru se oatvarja družb^na organizacija«(221) "Moze-sevu lo^ijlestvu je tudi našiga gospuda Boga krajlestvu lnu ta pridiga, katero on pela, je božja begeda. Ravnu kakor tudi ta posvitni reglmont božje kra^lestvu mor« ioa«aovanu blti^ zakaj oa hocs imejtt, de onu lma ostati, de ae w± v taa istim pokormi imajDO držati, Onu Js pak le tu krajle-stvu te lejve roke, v kateru on ooeta, mater, cesarja#!aa> la, rihtarja, rabelna postavt inu nim ta regimentporoBi." Druzbena organizacija^ kot hoSemo o njej tu razprav-Ijati^ Jq širšl pojem kot država« Običajno se sic«r govori v tej Kvszi o proteatantskem nazoru o državi ter o oblaati in pravu kot sestavaima eleaentoma draavnega biatva,{223) 49 To pa je moderni pojem, ki nikakor ne ustreza tisti orga-nizacijski obliki, ki jo predpostavlja protesiantaka ida-Iogi4&, Vaano in odloSilno je, da nlti tedanja nemSka ctvarnost niti teorija nista posnali stnrerene obla3tl,tem-ˇež le oblast, ki je bila pri raznih druzbenih tTorbah y bistvu enaka, raeliSna 18 po obsegu, Družbena ©rgani*aei~ ja v na^em pomerra se pre,) sfclada s sretnlm kraljestrom, katerega pa ne predstavlja saao cesar ali kralj all teri-torijalnl knez, tennre^ tudi pče, ki izvaja na srojem pod-poSju, v drusini, ©blast nad ženo, otroki, posli in last-nino.. (2S4) Pod tem vidikoa obsega dr^Sbena organi»aci,ja tudi družino« Kolilcor pa s« v naslednjm sovori o državi, jo je treba razumeti v tm relativnem, šasovno omejen«m pojaenu kot mo od oblik družb«ne organizacije, Duhu pro-testantsk« idaologije bol^ ustrema raslocsvanje dveh vrst aačolno enakih^ le v stopnji in po obsegu rssli^nih obla-»ti: oblast gospoSSlne ln oblast star§«v t družinl, Ta obla^t pa kocaaj da se Io5i od poklica oslronia sta-nu, ker je tudi TklJuŽena ˇ vesoljni red kot ena od po-trebnlh eluzb« V^isih s® tudi oaravnost omenja med pokll-cii "nI2a. li tadaj slihami svoje poldicanj©? Rospicuo da ijma. Ti si vaaj ftil oblastnik all podložnllc^ n»S ali še-na, oca ali jaati^ sin ali hci,'hlapoc ali dekla...n{S25) Stan obla«3tnikov je tudi oti^no enalcovreden z vsemi oeta-Hml, nTak gospoeki star^ inu deželska oblast Bogu dopade, zakaj D\3g ga js postavil timu človeku h dobrima, de bo pr«d silč> ohranen, de se air inu pravica maj ludmi obdr-2i."(826J Oblagt T4ko pojraovanje sam6 odraSa stanje,ki je tedaj vladalo ˇ Memciji. To je.bila d«žela majhnlh, aakljucsnih teritorijev, ki so že od I3.stoletja som po-lagoaa postajali jedra politične obla^ii. že v tem čaau se kn«2i, to so tieti pl«ni5i, kl so prejell svoj fovd neposrodno od kralja, bore aa 5im veS^Jo neodvisaost na~ sproti kralju in porecujejo oblast nad svojimi va-aali« Ko pa postanejo fevdi dadni, se ta boj prenase v teritorije same. Kralj octftR® dejanako saao simbollčnl vrh fsrdaln© uredltve, teŽiiŽe oblasti pa je v teritori-jti. S pojavstt meš5&nstT8 in meetoih artonomi j s« sistia teh privilegiranihj skoro *&mostojnih enot se povečs in teritori^i postAnejo pri*@rišče boj«r med tifcrjujočo ae o«p«dnjo (rf&iastjo kneea in že izoblikovaniral stanovi, fri oplra^o srvo^e poHtiSne težn^e prddvsem na svojo fimnčno moS, uveljavljeo® 0 pravioo dovoljevanja davkov.Itobliku-je se mksk dmalistišni politi$ni sistem, M. sloni na dr«h oblastefc: kne* s sv«jim svefcoBa. fcot asredn^im »pr&vnia or-ganoni ln staaovi kot pr«dstavniki raz^len^en« In hierarhlč-no raavrSfane draSfee a looeaiiai g^epodarskimi in drttLb«ai-rai srodišži ter posebalm praY©m* Tu š© ni" ejaotao oblasti, t«e^raS ee weljavlja oblast aa posamessalh stojmjah, Kot kraljeva ofelast ne obaese knesovih wsaloY neposredno,ta-ko tiadi teritcrljalnl imez ne more uvel^aviti svoje obla-»ti n«posr®dno nad podloScikij mes so stanovi« Sasno ?cr«?.« l$om Xn knežja iseata prehajajo ta okvir in so neposrediK) podrejona svojemu ^ospodn« SprvB, ttsdi stanovi niso onotne organlstrano predstav-njJtvOj, t€ssve^ sasso skupno ime za stanoYef ki se vsak zase pogaj&Jo 8 knesom za STOje privileglj« ln- a& to ceno dovo-. l^ejo davke-, Prvi korak k centraiijsaelji otiLasti j« zdru-Žitev stanov v sk^iJtso ©rganizirano ppedstaTništv©* ta-io iuia Y prvl vrsti finančno oblast^ zdaj t«n pomembneJSo^ker ¦j« nova nai^ondšk^ vojskR, ki je naddttsetila prejSnjo ple« aenskr» "VDJaŠioo orgaxil^aai^o, sahfevala neprinarcD veg ia-datknv FinanSni vir so bila predTs«ai m«et& jjfi kj©r je knez labko r»2mal na njite^© goapodarsko pom%$ ja na tej os~ »©ˇi kr©pil srojo oeredii^0 obliat in dejansko rti$il fwdal-ni •kvir«. Ejer pt ae blla jaeata maj^ in goapodarsko 5ib-ka, »o ohmnili staiicvi, torej fevdalna ustarjova s prevla« oajožo vlogo plejsstva^ siroj odločilnl vpliv, Šestnajste stoletjft j« še vedno doba bojev 2» srtanoTeko or^ariisacijo naitproti Š0day© zaoJnajIiua 3trem.ljenjwi. asa organizacijo o* srednje oblatti.* ki se je ? »emSiji oblikovtla po terito-rijih - boj@v med stanovskc organi.!sact^o in ceniralistiSu© dr&ai?©. {387} Za neniske teritorije v«lja uvratitev v to she« mo ssm aa5«lao, ker se nlao mgll razviti v prave države, Ki bi se lahko vzporedile z resnicnimi centreiističnimi dr-žavami* ??nagaČ6ii ^e prlmer Avstrl^«* ki ^« t n«aškeEi olsb\iržaiii eo nekaj stolatlj nosill cesaf«to kroos kot; isTermso^ka dinastija v ozjera srnisiu, To sHJko morasao imssti p^'«d o&sl# da si raeložimo s^Dj-styexK> pojajoraRJe oblasti v ideologiji neoakega protestan-tima«, Ltsth«r Je videl Y ees&r ju ptredstavnika n^aškega na» roda ia Je ©p«st41 srednjeveška idejo* da je oesar Bosilec poswtne ©blasii veaol^ne krei5anske skupnosti, Jd Jl je na 51 Seln papeŽ, in br&nll^c in pokrovitelj kršcanstva. Lutheor je v svoji koncepciji pretrgal prsvno kontinuiteto svete-ga rimskega cesarstva % riflssMm eesarstuoni in zatrjev&l aaoostojnoet n«»škega cesaraiva , podobno kot so odpadl* in s« osaraosr^jlle tu<& dmge drlavei Francija, šp&nija, Anglijs* Tudi vojne s Turki ceear n© ^odi kot predstavnik krščanstva, teanreč IcdI predstavnik NemSlje in n^aažkega na-roda, Križarsko idejo je Ltrther popolnoma zavrgel in ^o nadcaaestil z nacionaljno idejo^gSO) Toda po drugi strani je vid«l Luther nemško stvaraoet, spri§o katere ni mogel vsporediti Neacije « dnagimi raon-arhi^aral» Zavedal s^ je, da Nemčija taka, kakrSna je, de -janako nt monarhija, ker oblast ni osredotoSena v cesarju, t«nnreS j« raad«ljena prdco T«^llf@^ Stevila stoponj t ja do na^nižjih^ do soduitar, SupanoT in o^etov. Vsi 30 sicer Slani iafc^ .^ipnostl^ ki je-poveaaoa v znamenju skupne sptošr.* korlsti^ toda vsak ima svojo oblaot in na s^ro^ea podroLjia sam ©stvarja s avojlal organl «aht^Y« skupnosti. |a51j Mad vsejui temi oblastsd naora vla4ati obSufcek scli-daraosti in trdno res med njimi ustvarja "herslicfae affec-tioif*(2S2) Izvm* oblaati« Oblast je nujcost, kl ishaja ie i« bi-stva druMjene organizacijo, t kater© Je Slovek vkljnSen s samim dejstvom, da je postaTljen na ,vst* Vsa obllke t« or-ganiaaci^* in vsen skupnl el«iaent oblasti so tudi boSj« strari* nekake usodse danosti, ki jih mora čloTek spreje-ti» V Cera saiislu je rasusaeti tudi Psvlove bes«de,da ˇs&ka oblast izhaja od Boga^ kot jih raslaga Trubar:"?saka duSa (oli Slovik) bodl pokorna vi§i oblasti, zakaj nej oblasti, sanraS od Buga« Kar je kuli oblasti, 30 vse od Buga postav-leiie« Obtu kateri ti oblasti znper stoji, ta zupcr etoji božji poeta7i*"(S33) Toda tega ni razumeti t&ko, kot da je Bog neposradno postavil določeno oblaat, konkretiK? ©b-liko Tladet tttmveS le naSelo oblaeti^, kl izhaja lz nar&ve pozesaeljskega reda, družbene organizaei j«, in kl se obli-kttje v okriru toga reda saaaga* Tega iareka t©r«j ni ra«-umeti zgodovinskD, tesrve^ naŠelno in logtcno« Luther &m pravii nBogu ne gre za to, odkod dr^ava izhaja,tennreS ho-ča, da se vlada»w(234) In v tem sadslu je Bog potrdil po-svetno kraljestvo z vsem sistemDra. atanov, kl Jih j« posta-tH«(335) Sa^tl od Boga izhajajo prav vsi stanovi, tudi wkralin in wrihtaarii«*(236) S tem je broz Tsalrega pridraka postavljeno caSelo le-gitironosti vsake oblasti. V tem se Luther loči tako od To- 58 maža kot od Calvina« TomaS je vezal legitimnost oblasti z zakonito pridobitvijo in z zakonito rabo, Če si je vladar nasilao prisvo^ii oblast, podložnikl niso dolžni pokor52i-ne«(237) Calvin pa je postavil načelo, da nl oblasti razen tiste, kl vlacia v sn&alu božjega zakona. (238) Vseb teh o-mejitev prl Luthru nio Toda oblast ni samo božjega izvora, temveč ima tudi božje poslanstvo« "Po tej gmajn Šegi ali navadi n& tem. svejtu se pra-vi služtti ništer druziga, kakor stTaritijkar je zapovedanu.«« Kaj pa Bug vell?«*« Kadar uže ti otrool svojga o56ta inu mater poatujo, 3 tem oni služi^o Bogu. •» Taku hlapci inu dekle v hiai, kadar oni s flisom 8ture,kai je nim zapovedanu, taku slušijo v tem nikar le svo jej go-spošSini, teemč Bogu v nebia0.w(239) Gelo babilonskega kra-ljaf breabožnika in maHkovalca, so preroki imenovali slu-žabnika božjega« Tak vladar je postavljen za kazen hudob ^-nih in tudi to sioži bož^emu namena« (240) wPosvitna gospo-SSina je ena sluSabnica božja^ katera se raašžuje k štraj-f ingl Sez tiga, kateri hudti sturi«w (241) Vse to pa ne relja le o rladari« ali državi,tennre$ o oblasti cploh, ki je naSelno enaka pri gospoSSini kot pri starSih, sploh pri veoih, "kateri so v kakovl godi oblasti: kakpr hisni etarejši, gospodšSina, rihtarji, svetnlki spra-višŠa, kralji, vladatelji, Sulmestri, pfedigarji."(242)In kot so staril neka naravna danoat, bodisi da 00 dobri ali n«# tako je tudl goepoSSina in sploh vsakp oblast nekaj litija^ga ia neiaprerBenljivega , "boSja naredbaw9(243) ZnaSa.i oblastis Kot Je zakoneki etan iavir vseh dru-glh, tako tudl Setrta božja zapoved obsoga vse stanove« (244) PokorŠ^ina^ ki je znažiliia za razmerje otrok do star-šev, se razteza tudi na pokorScino, ki jo dolgujejo podlož-nikL svoji gospožSlni« (245) 7 bistvu gre za isti odnos in speb vldjbno, da načelno ni razlike med raznimi oblik&mi o-blasti« In še vec: ne gre zgolj za zunanje razmerje pokor-šSine. temveS za tisto posebno znaL±lnost razmerja med starši in otroki, Jd teraelji na "herzliche affectionw. To je tista vez, ki druži vse oblasti v skladno celoto in jih \xsmerja k solidamosti 7 imenu visjega ssiotra - splošne ko-rlsti« Kcbr je poklloan k vladanju, mora "na ta gmajn nuc ali prid gledati inu tlmu istimu naprej pomagati", (246) Stremljanje k temu sootra je izras krSŽanske »vobode - svo-bode pred Bogo» in pokoršSino ljudenu, VladajoSi, ki hočejo biti pravi kristjani^ raorajo 3 svojirai darovi služiti svo-jim podložnikom, "taku marajo tudi nih podloznlkojia noge u- mivati««• V tih nizisih inu žlehtniših stanuvih bi imelu tudi taku pojti.«. Ob kratkim, imas 11 eno gnado ali dar, kateriga tvoj raven karšenik nejma^ taisti, bodiai ti en poglavnik ali ena gmajn peršona, nucaj, de bode ajoiau s tejra sluaemie" (247) To je idejno izhodišSe, iz katerega je protestanti-zem rasvil znaeaj oblasti In utemsljil takoimenovano pa— trijarhalno teorijo o državi«(248) Država se pojmuje fcot ustanova rodbinsk>-pravnega značaja in iz božje zapovedi izvirajoča dolšnost, spoštovati starše, se smiselno raašlr^ ja tudi na očete razširjene družine - vladarje#(249)Dobro stoletje pozneje je v Angliji razvijal isto misel Filiaer in skušal v duhu patrijarhalne teori je utemeljiti absoliit-no kraljevsko oblkst« Adam je bil m le prvi Šlovok, tera-veS tudl prvi vladar in njegova oblast se je dedo-\raila iaad posamszne kralje, Iz Filmerjeve teze izhaja, da je patri-jarhalno oačelo visje od samega božjega pr&va, Kajti bož-je pravo dopušca vsako oblast, ki se je ustanovila in uvo-Ijavlla. Toda ia vzporeditve o^etovske kraljeveki oblasti izhaja, da je odločilrio mzakonitost oblasti načelo ded-nosti, ki izkljuSuje vsako oblast, ki ni dodna. Filmer je dal povod za ostro zavmitev patrijarhalne teorije Iiockeu, ki je eden od uteraeljiteljev pogodbene teorije, in tudi Rousseau je nastopil proti patrijarhaliii teoriji#(250) Sredstva oblaatl. Oblast, konstruirana v d\ihu cSetrte božje zapovedij pa v bietvu ni oblast, ker ima za osnovo pravzaprav etično razmerj^. Zato je bilo treba najti dru-00 načelo, ki je dalo oblasti tisto lastnost, zaradl kate-re Še3js postane prava ob3Lastt to Je prisilnost njonih aa-povedi in uredb ter uoinkovita sridstva, ki naj to parisH-nost izdejstTujejo* Proteetarfci tarenujejo ta sredstva ˇ duhu srednjeveSklh predstav in teorij kratko - meč,njegovo uporabo pa isvajajo iz pate božja zapovedi in sicer v tem smislu, da izven krsčanakega stanu (stanu milosti božje in z njo dosežene krš^anske svobode) in izven kraljestva Kri-stusorega (tiste nevidne skupnoati vernikov, združene v Bo-gu v znamenju ljubezni) ta zapoved ne vel^a, "Zakaj kateri je v posvitnira regimentu, ta ima zapuvid, de se lraa arditi, štrajfati inu uraoriti, kadar kaj nespocbbniga od teh pod -ložnikov bode sturjeniga. It«a oSa inu mati t hiši,«,Ti go-spoščini je tu zapovedanu, de ima ta n»5 nucati, de timu hu-diniu bode brajnenu** (251) Bpg ni dal tega me^a vsem ljudem, tecnreS samo tistim, ttkatCT*i skuai sporedne inu navajene srejde k posvitni go- 55 54 spošSini bodo poklicaui, de imajo regirati, na ta graajn nuc ali prtd gledati inu tirau istimu naprej pomagati, tudi vsi-mu očitiimi pohujšanju branlti« Takovim dtet Bug ta meč v ro-ko, tu je osu boaja vola inu ordninga, de iniajo ta meS pe-lati nikar nira samira h dobrimu, temug t©m podložnikom«, ,?i drugi pak, kateri takove zapovidi nejma^o^ ti iraajo nih a®S držati inu nikar po tejra Istim se5i prea dopuš^enja ali ve-levanja te više gospoš$l«je. Ako si pak ord tiga meča anvza-mejo, taku gvišnu Rristiafeeva sodba, katera tiikaje stoji,5©z nje pride^ de skussi ta m&$ imajo konSanl bitl, kakor se pp-vaod vsah hlstorijah vidi, de lastnu inaš^oranje nej dobri-ga sturilii ni dobru izneslu, Vse puntarji so norali h pu -slednimu atrajfani biti inu so tirau meču na dejl priSli«^ Tu je bošja ordn5,nga, ta je hoSe talcu imejti, de vsi ti,ka-teri ta m©c vzamejo inu ne Sakajo, dokler ga nim Biag aH ta gospošSina v rokc da, iisajo skuzi m@č konSani biti<»n(252) Zlasti nlma meSa duhovš^ina« nTu so pak hlapci uikar v tiga svita krajlestvi, temuS v t©m nebeskim lcrajlestvi« Ti nejina-4o tiga m©ča nucati, zakaj Bug ga nim nej dal. Aku ga oni pak vaamojo, kafcor ta papeS, taku oni nister dobriga ne za-Sncjo ni opravijo, temuS le škodo*B(253) Tisti pa, ki imajo meč, imajo ne le pravico, temveS nara-roost dolšnost, da ga rabijo, Bog je sicer jjropovedoval milo3t in odpušoanje* »Taku ae pak loore le-tu sastopiti#de ludje nikar ne a&slijo, de s teia Bug hoSe vso štrajfingo prepovedat inu proc vrači« Zakaj Kristtas pptdiguje le-tuk«g le svojem jogrom^ kateri nejso obeniga regimenta imsjli. Ti otroci v hiši, ti kmetiSi v vasi^ti purgarji v mejsti,ti vi-judi v t©m oesarstvi n$jraajo oben« pravde ali pra^ice edan aupar tiga druziga, Zakaj v hiši regira oSa inu mati,v vasi ta rihtar, v tera aejeti ptrrgermojster, v cesarstvi ta eesar. Ti otroci v hisi, ti kraetici v vasi, ti purgarji v t©m mej-stri^ ti firSti v caaaratvi so vsi glih raej aabo, ssatu iaor&-jo to rogulo rnej sabo držati, katei^) ta gospud nim da,de o-ben timu drugimu nejma hudiga sturiti, teiau^ moj sabo milo-stivi bitl« Kir so pak te persone unglih, kakor ta cesar v cosarstvi pruti tem vijudoia, ta Žlahtnik ali rihtar v vasi čez kmetiče, tu s^ nejraa obena ndlost pnrti tam hudia islca-zat, tem^ tn Iradu atrajfat^« Tu Bug hoSe od nih imejti i-nu aku tiga ne sture, taku morajo Bogu ostro rajtlngo satu dati«"(254} Meo se sme toroj rabiti strogo v mejah hierarhtSnega reda, tako da nima^o te pravlce dejanskp saao tistl, ki eo na najbolj apodnjera kHnu družbene lostve - otroci in slu-žinSad« Tu imanio avojerrstao delitev oblasti, ki ustreza 55 sicftemu stopnjevite fevdalne družbe ln k± se loši od poz-nejšega deEaokratiČnega sisteroa ločitve obl&sti na isti ravnini v smislu vaporedttve posameznih oblasti. Moderno pravo sicer tudi pozna poleg državne oblasti §e drugo stop-njo oblasti: oblast r&snih korpor&cij s pravieo izdajanja obveznih pravnih prertpisov z& stoj6 člane, Toda te korpo-racije niiajo ©redstev za izdejstvovanje prisilnoeti svo-^lh predpisov* ? tem so navezana izključno na sredstva di^-lavne oblasti, ki je sirverena* (255) Pravni polc/^j, ki ga ima po protestantskem naroru cerkev^ pa se 2e lahkc šte -je Kot pnd primer tefc novih korporacij - brez pravice nmečaw« PoJ€Bi ubijanja v p«*i bo'žji Kai^ovedi je le figui^ati-ven« Ke gre dobesedno in naravnost sa tibljanje, tennreS je to I0 51rši pojem za ^rd^ kazen jji usmrtitev^ (256) oziro-aa pomenl srd splošni vrstni po jem sa rasn« konkretne ob-like kasni, katerih posobna vrsta je usmrtitev* Kaznova -nje je torej Izraz erda# ki je dovoljen le oblastem in Ima kot tak gnačaj bosjega srda,(S57) ker 3« oblast ffslu-žabiiica boSja"c,(S58) Toda tisti, ki jlm ni danft nobena oblastj rsiraajo pravlce srditi se, tenrveS raorajo odpuščati. Vendar se morajo oblastnikl varovati, da bi "ravan tega oblaetnega poročoivja sla^ovsn srd v srcu inu hude želje vkup ne tekle"w{259) "Nikateri svoj lnu božji srd vkupe mešajo* To se reče pod klobukom igrati pod oblastnlm ime-nom, svoj lastni srd vunkaje razliti inu se raaščovati inu se potle hvaliti: le-to ni storjeno Iz srda, tamuS za ob-lasti vDlju^n(260) Med Slove5kla in božjim ali oblastnim srdom je bistvena razlika9 *Z&kaj cloveski te3e is nepri-jazniga nidaviga srca, niŽtar druziga iščoS kakor raaščo -vanja, božji srd pak tece iz ciste src^ne ljubezni*w(261) MGben karšenik najma sam od eebe nikogar soditi, Ali ti^ kateri so v oblastieii. mogu kaatigati, soditl, obsojeveti, ne za volju sami sebe, tanuc za voljo oblasti... Zato se v le-tem skrbno ima človik inu ts, oblast razločiti.H(S82) Tu v5.dirao v osebi "oblastnika" že jasna in strogo ločitev med sluSbenim ter zasebnini podrož jem in s teai tudi odda -Ijitev od patriraonijalne teoidje, ki pojmuje oblast kot lastninsko razaner^e do podrejenih stvari in Ijudi« Protestantsld nauk pa pozna eno izjemo od naSela, da sraejo uporabljati silo saao tisti, ki jira. Je dana oblast. To je primer silobrana« Hačelno si nihŠe ne sme sam pois-kati 9voje pravice. Za to je oblast tu. "Kadar pak talsta ne ho^e all ne more poaagati, taku ae pravl: trpi inu ne vsaiai tiga me^asara,pusti je Bogu maš&vati, ksberi je gdanu 56 bode sturil inu tudi to gosp?š5ino za nje nefaarrasti volo bode atrajfal," (263) Toda če v primeru napada ni možnosti, obmiti se na oblast za pomoč, "tiikaj je te gospoacine do-puščenje, de ima en Tsakateri svoje telu inu lsben zupar silo Inu svo^o volo ščitlti* Zatn ta gosposčina, kadar om takove gadobi, nje hitru vzame, v JeSo vrže inu smrti ob-sodi,n(264) Kdor zagreši v silobranu kaznivo dejanje, ima pravioo asila« Že Moaes Je dolooil nekatera mesta kot aa-toHi^ce za take pxlmerert(865J Pravica silobrana je bila priznana ttidi po slovenskea ljudskeEi pravu* (266) Me.fe oblaeti. Posvetna oble.st je strogo ij^Šena od du-hovne oblasti, ki v pravem smlslu besede sploh nl oblast« Samo gospošSim se lma baviti s posvetniml re&oi: nz de-narai, z blagom, s tem užitkom in so vsem tem, kar k n-žitku eliši.,. S takovlm iraajo posvitni cesarji inu kraj-li, vijudi inu gospudje okuli hoditl, vse ordnati inu stu-riti, kar je tenai ©najn nucti ali pridu irm miru nar bulšs." (267) Iss vsega, kar je bilo že ugotovljenot da je oblast božja uredba in da je v službi Boga ter da nihže nima pra-vice, rabiti me5 proti svoji oblasti^ izhaja, da je oblast v posvetnih zadevah prakticno neomejena. Zato v t^n okvi-ru tudi ne inorano najti raesta tiraniji, o kateri so ˇ srednjem veku toliko razpravljali. Kajti še tako nasilna vlada je od Boga postavljene oblast in je ˇ nekem smlslu slu?abni«a božja, v akrajnem primeru vsaj toliko, da ^e Ijudstvu poslana kot kaaen boSjaj Kot je po drugi straAi mogoče, da kaznuje Bog tudl nasilnega vladarja z upori podlo^nlkov ali s tujimi soYra?,riikl,(268i Toda iz naSela ločitTe verskega področja od posvetne oblasti izvira zahteva, da gospoščlna ˇ nobenem priioeru ne sme poaegati v yws1so propričanje svojin podložriikov ln jih odvračati od tega^ da ne bi daH Bogu, kar je bož-jegaj "Bog\i 8iao mi dolŽni, de mi imaiao na Kriatuaa rero -vati, njegovo bosacSo radi posluš&ti inu po tej isti n&§ leben rovnati in\x niSter eupar to isto sturiti. Več mi ne moreciD Bogu na zemli sturiti««« Bug terja od nas pred rse-mi r"-JSn&, de bi mi imejli njegoro besedo poslušati, Kadar pak ta gospož^ina ne takovim hoSe &t!Q^e !anctl5e zadržati inu zamaditi^ talcu imajo ti podložniki vejdlti, de oni nim nejso doHni pokorsčino lzkaaati, Zakaj onu stoji pisanu: Bogu se im veve)coia,tt(269) Torej glede vere so podloSnild. oejx> doHnl nopokor -žžino proti gospoŠ^ini, o* le-ta eahteva od njih nekaj, kar je proti Bogu, %&m t^k^ga vladar>. je v duhu prote- 57 stantske ideologije inogoče imeti za tirana, dasi se z be-sedo samo nedosledno o^načuje tudi nasilni rladar sploh, kar pa ni v skladu 3 celotno predstavo proteetantov.V Sem pa se kaSe ta nepokoržcina? Nikakor ne v odrekanju kakr-šnekoli ©tvame dajatve ali storitre, ki $a gospoačiaa za-hteva. Luther pravi: wLjubi gospod, dolžan sem vam pokor-šSino s fivojlm. telesoia in imetjenu Zapovajte mi vae, kar Je v vaši pozemeljski oblasti In jaz vas bom poelu^al. če pa lai aapovsste, naj zapustim svojo veiro in lsnjifie,vas he' bom poslušal: kajti tedaj ste tiran, ker posegate izran a^oje oblaeti in zapovedu^ete nekaj, kar nl ne vaša pra-vica ne oblasto*(270) In v tera priaeru shic vernik storlti nekaj, kar je sicer prepovedano; zapastiti deželo in se izseliti drugam, kjer sq pridiguje ovangelij* "Sledni kr-šSenik, suseb en pridigar, jo dolian za vere, za praviga vuka inn spoznane toIo, preden bi hotel to pravo yero,pra-vi vuk zatajiti oli proS pasti, potehmal Bug bo$e inu za-poveda, nekar le blagu, hišo, nive, team^ tudi aeno^otro-ke, očo, mater, brate, sestre, ja suj laetni Sivot vagati, zapustiti inu vso žlaht martro inu v to smrt dati.B(E71) To na$elo je priSlo do izraza tudi v augsburSkem verskem miru iz Isfca 1555, ki je dovolil podložnikom, ki so dru-gažne veroizpovedi kot njihov gospod, da prodajo svoje premoženje ia se s svojo druaino neovirano izselljo.(272) Frotestantski nauk je dopušSal 1« pasivni odpor. Protl pravicl. odpora« Trubar aam in njegovo šivl^e-nje je "Slv prin*sr pasivnega odpora, v katerega je uplah-nil na SlovensKein ves boj za novo vero. Ni5 raanj kot tri-krat je Trubar pred gooposčino pobegnil iz Ljtibljane, pr-vič leta 1540 v Tr»t, kjer je našel zavetje pri škofu Bo-nomu^ in potem leta 1548 in 1565 t Neovcijo. (273) Kakšno nasprotje 2 bojem elovenskih kmetov, ki 30 tvegall svoje imetje in ?dvl^enje sa svojo pravico in brez kakrsnihko-li zadržkov nastopili naravnost pacoti oblasti, ki sa o njej niso jnogli varati, da i hoče branitii njihore naj-osnovnejše pravic^. laetje aiao mogli potrpežljivo Saka-ti, da lele Bog maščuje krivice, ki so jih morali trpeti. 7 nae>i protestantski književnosti manjkajo dela, ki bi bila posebe posvečena vprašanju odpora, kot Je o tem pical Lniher.(274) Toda kratke piripombe in sodbe, ki jih sre^ujemo na raznih mestlh, jasno in nedvoumno razodeva-jo stalisče naših protestantov, ki se tudi v tej to5ki u-jeoajo z oficialnim Luthrovim naukom. "Ne narejaj puntov v mejstu inu se k množici ne druži, de ne boš dvujih gre- 58 hov nioral nositi. Zakaj oben praa štrajfinge ne ostane. * (275) "... ta gospoŠ$ina tudi to&i Bogu čes te, kir nejao nlm v spodobnih inu v praviSnib rioeh pokorni, fcsmucS av-štrijo inu punte začejno, ssuper no foniaraJG* ne hote obsne nadluge parefcrpeti, te pravde ne ativre ne colov d&ti ±mx * drugiga ne žele inu ne hote, teniuš de bi oni^ nih otroci vselaj v niiruj v xx>koju, v cbbrih lejtih prebivali^nih o-twci lipu narejeni, nih keldri inu kašte polne bile, nih mala iuu velika živina rodovita bila,n(276) "Bug neoe ni-kuli več puntov zi^ar gospošcino... prez strajfenge pusti-ti, zatu se vsaki pred takimi grejhi vari.*,tt(2?7} "...si-lo inu krivico so ti verni dol&ni volnu trpeti, nih tako n\ijo, revo, silo inu krivico zred sujo družino Bogu toži-ti inu kratku nekar punte oli airštrije začenati oli sami sabe meščovati^ koker so... ti Vogri v tim 1508 lejtu Inu ti Krajnci v tim 1315 inu ti Dolenci v tim 1573, ti šta-jer ji v tim 1528 bili sturili, oll so per tim hmd konec vzeli, so bili pobijeni, obeleni inu na špice vtakneni." (278) "Kršcenlkl na tim svejtu morajo trpeti, v nebesih stuprov dobru imejti. #. Obtu ti kršleniki zuper goapošSl-no avStriJo imi krega ne »ačeno, temuč so tej isti zo vsemi spodobnirai ricini, kir neao zuper Boga inu nega be-sedo, volni inu pokDrni."(S79) Že iz tega, kar srao povedali o oblast na splošno, ie-haja načelno zanikanje vsake pravice do odpora. NlhSe ni-ma v nobenem primeru pravice, uporabiti silo proti svoji oblasti« Z vidika pravnih raamerij hierarhišne fevdalne druabe je to čisto jaano, Vendar si je Luther poatavil tu-di vprašan^e, ali ne bi bilo navzlic pravnerau naSelu v ne~ katerih primerih vendar iaogo5© naatopiti zoper oblast iz razlogov pravosti? wKateri bi hotel eno glihoto sturiti , de bi en hlapec taku veliku iraal velati kakor njegov gos-pud, ena dekla tulikajn oblastl iraejti kakor nje frava, en kmetič tnli kajn kakor en vijuda, ta bi en silnu hvalsvrej-den regimemt gorl naredil, kakor se je na teh puntarakih kaeti^ih vidilu,n(280) ?se revolucije so ae slabo iatekle, meni Lufcher. Kajti ni dovolj, odstaviti tirana, ni dovolj izpraaeniti vlado - treba jo je zboljšati. Ne\»nno ljud-stvo pa strerai predvs«n za izpromembo in mu ni tollko mar za zboljšanje. Ljudstvo je le preveS nagnjeno k t&mi, da tiranizira aamo aebe.(281) Razen tega pa pomeni upor razžalitev Boga zaradi ne-pokoršcfine boljeau redu in zaradi priavojitve pravlce, ki je prldržana lzklju&lo Bogu: to je pravica mašSevanja. Ost 59 upora je naperjena proti saai božji pravlčnostijker upor-nik odgovarja na zlo z zloa in ker ho5e biti sodnik v la-stni aAvarl* Bes, oblast je dolžna vladati po zakonih in ne avojevoljno in po drogl strani ja zavezana tudi na-sproti Bogu in božji postavi* Toda <5e oblast ne spoittije niti ©nega niti drugega^ kdo daj® podlažnlku praTico, da jo sodi in kaznuje? Vaak upor je torej ragžalltev Boga , k@r rasmerje med oblastjo in podložniki nt ytera©Ijono na mddsebojni pogodbi, tearreč Je uredba bošja ln saao Bog, ki je postavil oblast^ to ramerje laiiko isspr^aeni,(28S) Prlmarnejši okrir je naSla ideja aktivnega odpora v kalvinizmu* Oalrin je sicer tudi irael oblast %& božjo u-redbc in je pssameziiiku prar tako odrekal TaakrŠno pra -v±qq odpora« Tsxfe. maglstrati, 3dL so poataTljenl aa saSSi-to Ij^datva (v njegovem Sasu stanovi* ki iaajo podobno vlogo feot neicoc ©forl ˇ špartl ali tribtini t Eimu) isajo ne le pra^rieo^ tesaveH tudi dolJSnoet; da se upro tiraneke-mi vladarjut Calviiaov naslednlkf ˇ Ženevt de B^se je šeX nekoliko dslje« Ne da.bi sioer rasiSirjal prairieo odpora prefea ssa to upraviS^nih magistratoT^ je poudar jal, da jo izwr oblasti ljudstT?« ObHlea irlade pa ni treba, da bi bila dem&kr&tiSna, teer 4® vladar v svojon vladanju oae-j®n po sakonili in ker veljajo njegove aapovodi le, ce 30 ˇ skladu"8'pravo Tero Tu je.prišla do Izrasa Gal"'fimva teaa, da je oblast saaso tista, ki ustreza boSJ«au ssakonu. Zato ni odločilaa niti vladarjeva avtoriteta nitl sklep ve5ine» Ka^ti le ttn&jboXj adravi del", dasi aorda v inanj-šiiii, TelJ&vso predstavlja celoto, ker predstavlja pravo in sme oelo s tujo pomoejo nastopiti proti tiranskoau vio-darju*(283) Na to Se neposredno navessujejo taorije jaonarhoaiahov, to je tistih ptiblicistov^ ki so v Franciji za Sasa držav-ljanskiii vojn 16,stoletja iz nacela ljudeke suverenosti izvajali pravico akbiimega odpora proti tlranu,(S84) Mon-arhomahi so pripadall tako katoliškl kot hugenotski stran-ki in njihove taorije so sLf*«sljale boj med katoliško ab-solutno monarhijo ±n hugenotskim plarastvom, ki je branilo svoje |a»ivilegije* Toda paaembnejši faktor kot ˇ HesSiji je tu bilo ljtid»tvo# na katero sta s© skiicevali ob© stran-kl ia ga Trkl^uoevaH ˇ svoje teorij« bodisi feot pravega no-siica suverenosti bodisi že kot pogodbeno stranka, ki J« eklenila 2 vladarjem pogodbo o vladi. Seveda tu še ni no-benih demokratičnih zakljtackov, ker so alejkoprej ii^djuč-ni predstavnikl ijMst^, takorekpS njogeri naravnl organi, 60 zoagistrati, kl nastopajo v imenu vseh in ki lmajo v danm. primcru edini pravlco in tudi dolžnost, uprefci se proti osobi vladarja, ker gre za koristi vseh. Vendar so nska -teri aa poudarjali, da je ljudstvo nad vladarjenH in da raore ste), in aicer vsak posameznik, organizirati odpor proti tiranu (S85J Kalvinisfcicni politifcL so te teorije sluSile kot us-peS^o ideoloSko oroSje aa uvel^avljenje novega verskega nauka in z njim zdruzenih pollticnih zahtev, Tu je bila 2e izvedena jamiejša loSitev ined verskim in politiSnim podroSjenu Freganjanje vere je bilo sicer še vedno naj-očitnejši primer tiranije, toda po drugi strani Je postal aklivnl odpor proti tiranu dovoljeno zakonito sredstvo . Razgtbano polltlSno Življenje v Francijl je ustvarilo dnt-ga^no politifco in izoblifeovalo drugacna politicna naSela, kot je bilo to mogoče v MemSiji. 6alvin jo moral, kot smo videli, prilagoditi svoj polittSnl nazor flredln.i,v kateri je bila euverenost že stTarnoat. Toda % druge strani je dal kalvinizem tudi katoIiJI"! politiki novlh pobud.ZaSen-§i s subtilnim razHkovanjera med kraljevo osebo in obla-stjo ter vsaj hipotetižno priznavajoS suverenost Ijnd-stva, je tudl katoliška stranka prevssela de B&seovo idejo o prarlci "najbolj zdravega dela", da se v času kri«e upre in pr«?same varstvo države, Pri tem je hotela omejiti ab-solutno kraljevo oblast s tem? da je vezala njegove skle-pe na sodeloranje stanoT kot ssstopnikov Ij^adstva. Hozjar-hiSni princip se je veaal z ljudskim principom in ta po-vezava je kreplla tretje^ varslco naSelo. Tako je v Fran-ciji zmagala katoližka poXitika»(S86J Za oeveftlitev celotnega vprašanja je zanimivo, da so ttzdl t Avstjrtii po uničenju protestantizma. poskuSali sta-uovi nadaljevati svojo borbo v tem duhu» Ha Zgomj«aa Av-strijskem je bil med vodilnlni prfjdstavniki plemstva krsnj -ski pl^miSj kalvinoc Sraaera črnojnal^ki, ki Je prikazoval plemiškc vlado kot vlado Ijudstva, pri Semer je seveda mi-slil veSino plemstva« ? spomenici cesarju Perdinandu II. (leta 1619} je dokazoval, da volijo podložniki svojega kneza in ne obratno ter je zagovarjal odpravo nevoljni -štva, ker bi se s tem povečala pozrtvovalnost osvobojenih. Pred seboj je videl velik cllj: ˇ ncjvi veri prenovljeno drzavo, ki bl obsegala ne le avstrijske^ tenrve^ tudi nesa-ske dežele»(E8?) Pa5 znacilen posk\*s kalvinistlSne politi-kss, kt bi bila najbrže ubrala drtigaSno pot kot protestan-tizem, Se bl se bila ureljavila, in ki nekollko spondnja na monarhoraahe., 61 Ifoužlna V okriru sploišnega nauka o oblasti aoram pose-be razpravljati o drušinl, t kateri s« udejat -vuje najnišja stopnja oblasti t oSetpvaka ofelast oziroaa oblaat starŠev, ki se vkljuSuje v enotni siston oblasti • Vendar pa družina in mstanova zakona, s katerira 86 uata -navlja drnžina, nista sele rezultat druŽbene organistaclje k©t druge dražben« tvorbe, ˇ katerih se izvaja oblast,t«a-več sta postavljeni naravnost od Bogai(288)in nepostedno vkljuSeni v božji stvarstveni red ter družbeni organizaci-ji z njenlmi organi gospo§Slne in oblasti nekako prirejeni* S tem se družbena organizaclja razširja, tako da b±55evfc3^u-čimo druŽino, lahko govorilt o družbeni organizaciji v šir-šem smislua fafeo govor^ protestanti v ieti zvesi o dveh kategori-jah, katerih ra^llko Iraajo vedno pred oSml: ttTukaJ fi, duh vso gospoSSino, gospodarje inu gospodine vuci, feoku v ulh oblasti inu pohištvl pruti Bugu^ sami sebo inu pruti suji družini ee držati liaajo^ De Boga vedan česte inu hvalijo, klr je nlm \z mllosti gospostvu inu dobru pohlštvu dal,.." (289) "Dobra gosppSJSina, dobri regimenii, Dnaana 5«na,vol-ni otrocl, sreenu pohietvu eo zgul daruvi božji." (290) Zakon kot rezultat biološke zakonitosti J«, kot smo 2e v drugi zvezi ousenili, izvor vseh drugih stanov in naj-znaSilnejša oblika ordinis oeconomici, (891) in za družino znaSilno rasanerje pokorščine otrok do starŽev je zgled za odnoee v vsej drtižbeni organizaciji.(S92) Zaradl tega se Baore zakon samo posredno# v svojih ztmanjih ucinkih, ki so važni za druzbo, urejati s pravnind predpisi. Svojo živ-ljensko nalx>go in službo Bogu pa irrši Slovek, 5e izpolnju-Je v druLini tiste dolžnosti, ki izhajajo iz bistva drtiži-ne 3ame, no glede na kaksne zunanje sapovedi, "koker kadar en hiSni oča stij«ii tezkim delom inu e pravim dobivanem su-jo Seno^ otrok© redi... ena mati rodi, koji te otroke." (293) °Kateri kršcenik to sujo druzino ne oskrbl inu ne omisli, ta isti je to vero zatajil inu je hu5i koker en ne-veraik.w(294) To je prva^ tsaeljna dolžnost, ki se ^i dru-ge sele potfca pridmžujejoi etiSne dolžnosti iz razmerja do Boga - stvamika bošjega reda in bdreSenika, drževljanske dolžnosti iz razmerja do druzbene organizacije, do gospo -|5iiie in njenih zapovedi, GSetova obla^t v hiši ni delegi-3^ana od nobene dmge oblasti, tenivec je tzvirna in izhaja naravnost od Boga. Tndi njegova duhovna služba (295)ni na» roSilo obl&eti ali cerkve, t^nvoS čisto naravna fnnkcija glavarja družine,. ? tem v±č5m> ostvarjeno idejo spJoŠne 62 posvecenosti*t296) Smiselno veljajo te pravice in dol7.no-sti tudi za inater in v duhu četrte boŽje zapovedi se go~ vori na splošno o oblasti staršev, kolikor po svo^i nera-. vi ni šena od posamegnih funkcij izkljuSena (na pr, od pridigarstva, razen v »ujnih primerih}«(297) Vendar mora moz* liaTzlic srojeimi prrenstvu npoštevati in spoStovati Se-sio kot svojo tovarišico. Protest&nti opofl&njajo može z be-sedami evangelista: ttTi niDzje imate per sujih šenah' za-stopnu prebivati inu rdm koker tej šibkeši posodi to Sast vošSiti, kir so tudi % vaasi red ani erbi tiga lebns, de vaSeaolitvene bodo zamujene." n«*t en vsaketeri deji tu, de lubi sujo zeno koker sam sebe, ta Sena pag de poatuje sujga iaoia.w(298) Zakon in družina sta utaaioljena y naravl človelca in se irtcljuSujeta nepospedno v božje stvarstvo. Terau dosled-no protestantizem ne priznava zakonu ^akramentalnega zna-čaja, kajti aakon, ki ge krščanstvo 5e predpostavlja kot nekaj od Boga dsncga in cloločenega, ni z evangeHjam v o-žji zvezi kot s posvefcno oblastjo,(S99) I« tega p& sledi tudi to9 da eerkev ni pristojna y zakonskih stvareh, tera-več ji je, kolikor "ti škofi inu farji ima^o oblast 3©z druge ričii koker v zakonskih riosh,,. pravdo re5i inu ao-diti.^^^iSOO) ta oblast delegirana od posretne oblasti. To je v skladu e celotno protestantsko konstnikcijo, ker družina spada v razSirj«ni okvir di»užbene organizaclje ln kolikor je v tem okviru treba kak§nih pravil in predpisov ali posegpv, je tu pristojna samo posvetna oblast, "Inu ksdar bi ti škofi tiga ne dijali, taku bi tu vijudi inu deželska gospošcina sturila inu tim sujim purgarjam inu kmetom to pravdo v takih riceh rekla inu sodlla, de bi se ta rair Tmtej ludmi obdraal inu ohraniIL*(301) To je namrej prva in glavna naloga posvetne oblasti. Tako imajo cesarske in duhovske postave braniti, kwr ižhaja Iz cetrte boSje zapovedi in clove^kega razttaa in poštenja, na pr, pravilo, da se sme sklepati zakon sajao s privolitvijo starlev all vartihov« Brez take privolitve je zakon neveljaven. <30S) Gblast starSer prihaja tu do n&j-vldnej§ega izraza* ?ehdar ne smejo starži te svoje oblastl zlorabiti in ovirati gyo jih otrok, da bi sklenili primeren zakon* V taJ&h priaerih se lahko zahteva pesrodov&nje gos-poš^inee Če je to posredovah^e brez uspsha, se sme prlza-deti otrok osvoboditi oSetove tiranije celo z begora is de-zele ali pa pileili oblast o^eta^ da pri^roli v zalg» cerkvenega ^klepa^ tesjv«5 je dra-Siw? tudi v ra»a«?ju do posTstne oblaati d^lgnil t a&5alu na i,9to ra-roiiio s im, da jo je vklju^il t sistm obla&ti, To pa J« izzvelo še dmgo posladlco: m§eli3& zsoilka-nje redovništva, Eakcm Je boŽja tsstap^va in Bakongka »Te~ za je posledlca narairnega nagnjenja t člov^ku, sfe ta ^i« stoet imi obluba, prez Sene ©H prez mo2a Y«el@J prsblw>~ tl, ne stoii t tej človeeki moci «01 oblaati, teaiu^ t bo-2ji, laomu §og t&i© gnado inu tak dar dš iim Š®aka,"{3G4) wTa cloveska zftliaba oli obluba nema Inu ne uiore te božj© postare inu ordnirjge gorl VEdigniti oli presuinlti. Inu tu 4e ena boŽja zapavid Inu post-aTa, de ©n v&aki 5loTik, sa toIo da so pred ktirbarijo obaruje, ima sujo lastco ssakan-sko 2et» iaejti* O&tu tlA kir Tta ^akon stopi^o^ krira n© dijo iatt ae gre51jo«w(SG5} Redovrdžtvo Je najre^ia nepokoršSina, ki so Jo Ijud-je pokajaali do Boga.(506) Ce gre kdo v samostan^ to ni bo-Ija služba. Jq aicer neko delo, toda fil utemeljem na bo-2^i zapo^redi. (307) Kdor hoSe Bogu sliažiti# ne sa© ni5©aar posebnega začenjati* (306) M«aihi so t Teliki moti$ če ai-slijo^ da služijo Bogu s tem, da sapustl starle* wH6,prayi Bug^ tukaj imaš ti hk>jo besedo inu slišiš mojo sapuvid. A-ku ti uže mene za lubu imašj, takii bodeš ti tudi tvojga o-Sefca inu t^ojo iiater ga lubu Imel, nj« poštoTal inu nim V3O lubegan iiskaaal, Tu se tedaj praid, Boga lubiti.n{S09) Členrek je dolSan pokorSSino le Bogu in tistta^ki ^ih iaora poslušati po sapoAredl božji: wgospošSlni, otroci tim etarlŠem, hlapoi en^im gpspudoia^ š^jlarji sujim šulsostrois, ...Ampak eninRi SlOTeku, apatu, pidolu oli prioiovkl presi bo^je besede inu zapuvidi oblibiti to pokorSS5.no«.. taka pokorSSiaa niŠtep nej vredna, j© ena 51oveska saaišlena rec, 3 katsro se ssabeton sluŠi Bogu#B(S10) Redovništvo in družina ai stojita nasproti kot dre Slvljenski naSeli, podobl dreh dob in dyeh svetov, U&hrov ^lpYek se sicer Se bori z grehom kot se je boril srednje -VeŠki krist^an, toda v tm boju stoji se sredi sreta, ne $4 beŽi proč od ljudi in no5e prefergati naravnlh vesd in raz« merij, na katerih temelji posvetni red« Pravnl red Pravo je drugi temeljai element družbene or~ ganizacije« Rjegova konstrulccija kaže vse znaŠIlnosti protestantske ideologije, ki je poskušala zdru-žiti bivanje na zeralji z onstranskiini smotri v okvira e-notnega bošjega reda, fako je tudi pravo po eni strani nujna posledica družbene organizacijej po drugi atrani pa je Izraz božje volje in ostvaritev etične zspovedi. Zara« di te zveze z -božjo postavo in % etiko msnjkajo tiste stro-ge meje, ki opredeljujejo pravo kot čisto družben pojav, Lubher v svoji opredeHtvi oblasti in prava ni sel tiste dosledne poti Hot Calvin, ki je mogel v okvirn teo-iocatske države združiti svet in onstranstvo v skladen ai-stem, Calvinu ni bilo treba tako ostro ločiti med postavo in evangelij©a= Kajti postava predstavlja popo3jio in dovr-šeno aapoved za življenje, nad lcaterim vlada sam Bog, in tej zapovedi morajo biti ljudje breapogojno pokorni« Kot slediiao Mozesovi verl, tako jaoramo slediti Mozesovi posta-vi. Narodi imajo sicer laošnost, da si dajejo svoje zakone, ki pa se ubegnejo loSiti od postave le po svoji obliki^po duhu in vsebini pa ustrezajo istemu saotru, isti razumni volji bozji« Veljavnost zakonov torej ni odvisna od.obla-sti, kl jih izda, teraveč je utemeljena na skladnosti z bo-žjo resnico in »ravico.. Oblast je predstavnik boSji in Bog ^o je p03tavll za blagor ljudi« Toda ni je oblasti ra-zen tiarte, kl vlada po božji postavi, piroglaSa Calvin,ker drugačna oblast ne more dajati zakonov, ki bi ustrezali tej skladnosti« In prav teokracija, ki združuje suvereno oblast Bo^i in od ljudstva izvoljeno ariatokratsko vlado, se zdi Calvinu tista najprimernejša oblika, ki jamci, da bo oblast res oblast in njani zakoni ˇ skladu z božjo po-stavov(311) Luthesr pa omejuje veljavnoet^ božje postave v sirSera smislu, ki vidjuSu^e tudi evangelij, na neznaten krog v«r-nikov, ki tvorijo nevidno kraljestvo Kristusovo« 3vot ˇ celoti pa je hudoben In med nekaj tiso5i je najti komaj enega pravega kristjana. Za to velikansko vecino je torej potreben me?, ki naj prisill nekristjane in hudobn<*#da tu-di proti svoji vol^i ohrani^o mir ln red ajsd seboj.(315) Tako uveljavlja Luther nacelno n&sprotfa med božjo in Vo-veško postavo* V Trub^rjevem predgovoru k PavloTemu pismu Ricilj-Ajtaci beraao: »»Ti vuSeniki dejle to boŽjo postavo na 65 tri dejle« Tej eni pravijo lex eeremoni&lis, tu je,ta po-srtava od tih judovskih Mojaosevih runanih božjih službi,.. Tej drugi postavi pravijo leac forensis vel politica,tu 3©a ta postava od tih purgarskih inu Sloveskih pravdj v ti Bug skuzi Mojzesa sapoveda tim Judcaa, kolcu im&joc^ te hude škodlive ludi \3m0riti inu &brajfati, koka s® nih kral^gos-pošSina na vojski inu s pravdaii inu ti Jndi pruti rsih hlapceaa^ prufci ptujim inu 1x)ziia ludem inu s te,jm sposodi-lom iaa3° držati T©j tretji pravi^o lex ssoralis, tu ^©, ta postava, kir sapoveda djati vae tu^ fear Je prov, dobim Ijiu poštenu, inu prepoveda^ kar je krivu, hudu inu grdu# VuSi inu zapoveda# koku se en Tseki ^lo^ik pruti Bogu^pru-ti ludem , per sam sebi ž nega mislami, s b©s@dani inu zo vsem nega djanes , stanuia ±nu rovnaneai ima držati»n(3IS) Prva d^. pom®na postave torej ijspolnjujeta pojaa pra-va, Is zgornje opredelitve izhaja nj©gova povessanost % čra-zbeno organizacijo in Luthsr steje tudi Mosesovo postavo in delsalog samo kot judovsko pravo^ ki je bilo obvossno 1« za Judew V t©a se odraža historiSno pojmovanje prava, Id. je v oSitnem nasprot ju s tookratsldin nazorom (314) Prote-stantsld. nauk veše pravo noposreduo z oblast jo, ki pa je laredba bošja iji njeiio udejstvovanje izraz srda božjega, (315) Kak) je torej uravnatl rasnerje prava sredi med dru-žbeoo organizacijo in Bogoa? S tm, da se pridaje pravii posebna vloga v "pokvarje-nmf huddhnm svetu% ki ni zmoaen, ds bi Živel po rjaSelila in zapovedih evangalija, se zacrtujs meja raed postavo v o-žjeia smislu, ki js veljala v starem zakonu, in evangeH-jea* Postava je pravzaprav raavmska uredba^ kl ishaja i& spossnanja človekove narave, ki jo je treba krotiti z obla-stjo 1» Sloveškimi zakoni Tako je treba Ijudi prisiliti, da bi Živeli po načelih, ki jih narekuje sošitje na zeinlji* To je naravni zakon, ki ga je dal Bog vs€aa Ijiadem in !d. ga Je potem greh v zavesti ljudi zabrisal, tako da j« Bog za-povedal Mozesu^ naj ga spet obnovi in zapiše* To je ^zvu-nan^a posvetoa piirgarska pravica,.. katera sliharnlmu to da, kaj njenu sliši. Od te iste Kristus le~tu m govori, zakaj to isto je Bog v Slovesko pamet zasadil, tako da clo-vik is naturale pameiii more znati, da se nikoaur rriiaa kej ka^ kriviga ali žaliga storiti^ tamuc se ima sliharnimu do-bro atoriti^ kakor K*:istus, Mat.na 7.kap, pravi: Kaj bi vi radi, da bi vam Ijudje storili, to vi tudi nim storite* rt (316) To je nasprotje od ndiahovne znutarnje pravice", ki Bsama pred Bogom ravna",{317) 66 Po evojeci bistvu je ta naravni sakon skupnl pojem vs«h otičnih nacel,(313) po katerlh bi Slorek sam od sobe urav-naval svoje r&sznsrje d& Ijudi, Se bi mu greh n« bil zaaeg-IiX te ss&reafci. Prav takt n« bi bilo treba » posebno obla-stjo slliti Sloveka k izpolnjeranju teh naravnih z&povedi, Se bi bili vsi Ijudje prerojerd a vero, torej pravi kri-stjani« Z&pis naraynega zakona r oblikl lozisovih postaT je torej pozitiviio pr&w, ki pa ©draža ti»t& osr&ima ©ti^-na na^«l&« kl aaradi gr*h& - dtaea bi aorda r«kli -1« pod-savestnc ziv§ v srcu clDT«kR. Hoa«sor« poetave, kl so v*~ Ijal« kot praTG dolocenega IJtKSstTa, so to?ej konkretna primoaa naravnega »akoaa, tod& nloo z njim Identl5ne.FraT talco je pravo sploh t večji &11 aanj$l meri izr&c 1» oltr-Ijsnje naraTnega zakona in v tea amislu druSi ts« pravn« rsde skupnost splošnlh etiSnifc naJ$«1.(319} Zaradi tega jfo« zeaove postare ne v^ljajo dobos«t2no in r celoti, temveČ le lcot aioralnl zakom wTej dv« j ptnri postavi, ©d imnaniii Ifoj-^sevih božjih slsxžLi inu od tih judovskih pravd se t tia noTlm testaiaontu od J#%iuia inu od tlh jogrov gori vsdigne-ni inu ra$valeni, Aujpag ta tretja postara^ lex isor&lis^ka-tero j® Bug nerpoprej r tu SloTeaku sr®e zapisal Inu pot-le za volo kir js postava skuzi ta gr«h *? tim človeku t«tm-na Inu necastopna ratala, je iog te postavs $wt tu je, te cesed eapuridi na kaminate table postavll inu dal Tsam ludem^CS^O) Tako pojmovani naravni zakon je Luthru tudi en ele -mmt bošjega reda, kot se po drugi »trani razliČnosi na -3tx>doT in deSel z njiho^im poaebnia pravom rkljmčuje v isti red^ Toda ftaravni zaksrn ostaja v mejah etike, dokler ne postane vodflo družbene organizacije in ne dobi znacaja prava, To pa se zgodi šele s posredov&njem druSbene orga-nlzacije la aate naraTni zakoh ne velja neposredno kot praTOa nonaa (521) feot r Salvinovi teokraclji, kjer valja božja postava kot prisiarni pravni vir# Prissnavajoc ob»toj«Si siatem oblasti in partlkulansih pravnih redov kot nelcaj danega, kar se n@ da izpreoienlti, kar je od samega Boga postaylj«n© in vkljuSeno f bošji red, protestantsldL naiak ni raogel izrajati sadnje konsekvence ia naSela^ da j« rsaravol sakon iraakDimir vsajen t sro©«Ta feao*-selrreisca bi nanareS bila, da bi blli ts! IJudJe ©nako spo-aobi^j spozaati naraTiai zakon in ga w«14aTiti v poadtiv« nm praru. S tem logicnira argamentoia so 86 revolucija poz-nejšxh ck>b sk^JLcetsl© ba naravuo pravo. foda po prot«stanb-sk@m nauku je kot naravni zakon od Boga samega doloceno tu- 67 di to, da ljudje niso enaki med seboj: eni vladajo, drugl poslušajo. Luth«r j« Sisfco daločen: 3og ni vcepil narsvn©-ga aakona Ya«a l^ttdem. enako rmzlocno; rastra j© y rokah riadarja prav tako kot »9$ in 1« 011 mre iehfcati, kako in kje mj 8« tsporabi praY©.(3S8) Tako s« v protest&atimi cTojst-md. obllki ureljarlja ppavt>st fa®qnlta8) kot voote-ratrlx et dispensatrLK oaniun virtutTam «t l«g^an,(5S3) na-^alo, ki t dtshm vllJUF «tl5alh iapovedi omejmjo stro-fo L«-Trlevaa^e prava (itas striettaa) - p&c ˇkorist obstojeSega teožjega reda, ki eahteva pok6rŠ5lno kot najviš jo etlšno dolžnost, fodobm, kot sioo vid^H v prikazu protestantske drSšben® etllc© karit&tivnost ko€ uravnavajo^e issvendru^-be-no naSelo, je r psravu tiko uravnavajoč© naSelo pravost* Tudi v konetrukciji pravnega reda s« Melanchthon ne--kollloo lo&L od Lufchra. Po K#lanchthonu je dekalog identi-Sen 55 naravnim aaJtoonom in ima veljavo pravega praimega vlra, Seveda^ greh je »abrisal prvotno skladnost med bož-Jlm In SloveskiBi razt«apift in naravni »akon je# kot smo yi-d©31 že pri tomistiSni etikl,(324) ohranil sam relstivne r«ij«Y0# Zato ga je bilo tr©ba dopolnitl s pošitivnim pra-voa, ki ne nasprotuje bošjim z&povedlm, Tako je Melanoh -thon yvilAg/MX stanju greha tudi TpraSanj© lastrdne in «a rešil tako^ da nstreza etaTjJ« greha z&sebna lastalna . TS86) Toda zdi se, da israimava Tse pomanjklji^osti in ne-skladnDstl rlmsko pra^vo, v katereia vidi Melanchthon naj« popolnejši prodiifct Sloveškega razma in Idealno zdrnžit®r naravnega in pozitimoga prava^ Seveda velja rimel^D pr&vo feot obvessni pravni i?ir«(326| To je bilo po recepclji r±a*-skega praTa» Protestanbska Kaj je utegnil protestantski nazor s t&~ politika kim po jcaovanjeia oblasti in pravnega reda izpr«a»niti v slovenski stTarnostl 16, stoletja? Osrednja vprašanja so bllas nova organlž&clja oblaatij reforma cerkve in verskega življenja, turSke vo> ne in kmeSki uporl. Ha teh primerih mramo prelzkusiti p&-men in uSiukovitost protestantske politike, Steliš^e pro-testantov do kfie5kih tiporov sono raziskali že v poglavju o pravici odpora* Med stanovsko organigaeljo in abaolutao drgaJQ« Orga-ni^acija oblasti je blla enakJ"k©t v nenslklh de^ilah« Raz-merje med obema aosilc«aa oblastl, dezeljiim knesom in sta-nČTO, je doseglo prar ta Has svojo kritično toHko in poka-ssalo se je, da dualiaem politiSue oblasti Sasu veH ne u- 68 streze, Šlo je za nlc manj kot za ceittralizaeijo oblasti ˇ rokah dešelnega kneza na eni stranl in na drugi za ohrani-tev privilegijev in samostojnega položaja stanov* Dve na^ čeli, ki sta biH nezdrušljivi* Rasm.erje med deželnim knezom. in stanovi je bilo raz-merje med civeina pogodbenima strankaaa in od začetka 15,.sto-letja seia (Ernest leleznl 1414) je imel nastop vsakega no-vega deželnega kneza pbHko dvostranskega praTnega aktaj delelnl lociea je pisraeno potrdil obstojece deželae svobo- • šSine in mto sprejel poklonitev deželaih stanov. (387) Meds^ojno rassmerje se jo določalo in oblikovalo ob vpra-šanju dsvkov^ ki so jih dovoljevall stanovi za potreoe ae-želnega kneza, seveda z& ceno ohranitve obstojecil: in pri-dobitve novih pri"vilegij«T« Stanovt so kaj radl poudarja-11, da to prlepevanje ni njihova dolžnost, temveS da to stor^ prostovoljno* (3S8) Za laksiadlijaiia je y zacetku 16, stolebja dosegla stanovska samoupiraira svoj vileks(5^9}5e-prav Je Makslmllljan Se postavil prve temelje nove centra-listiSne drzave, Augsburški in innsbrnšld libel (1510 in 1518) namreč kaaeta, da so imeli deželni stanovi avstrij-skih dezel tudi v novih ©srednjih oblastvih 5e iao5an i^p3iv, izkoriš&ijoS slejkDprej težavni finanSni polo^aj vladarja. Po dnagi starani pa so ©e hotell vnaprej \ibraniti pr«8aocne~ ga vpliva novih osrednjih oblastev z vzporedno organizaci-jo deželne uprave po lstih nacsllh, namrec % na,stavljanj«a ataljiega poklicnega uradništva. (530) Še enkrat so uvelja-vili stanovi avstrijskih dežel svojo moS. To je bilo po amrti Makslmiliianovi, te> so stanovi do nastopa novega taie-za - oba dediča sta bila odsotna* kralj Karel v špani^i in Pfsrdinsnd na Hiaosisesaskaa * vseli oblast v svoje roke TaKo ao kranjski stanovi zasegll knelje koiaorno imetje, skleni-IX, da bodi vicedom kot upravitelj knežjega iaustja odgovo-ren njim, imenovali Stii*i svetovalce, brez katerih dezel-ni glavar ni Biogel napraviti nobesnega sklepa, zahtevali po-ročila od IzvrŠiteljenr Kaksisdlijanove oporoke in dolocili dva !stojno so ukrepali tudi o deSelzii ©brafflbi,(331) Toda ko je prevzel vlado kraij Karel, je bllo konec te gtanovske vlade« Ob poklonitvi de-želnlh stanov »ov^au vladarju se je prvic zgodilo# da so sc zuorall deSelni sta-novi najprej sami pokloniti in izrazitl svestobo dezelne-sm knezu in šele nato je ta potrdil njihove svoboš5ine«(33Li 69 Ob vseh poznejših izpremesnbah dezelnega kneza se je pozx>~ vilo isto.. čeprav so stanovi vztrajno branili svoje pra-vice in se upirali poklonitvi, dokler knez ne potrdi nji« hovih svoboščin^so vendar morali vselej popustiti in n&j~ prej sami izrazlti zvestobo noveniu vladarju«(333) Sereda moc stanov Še ni bila zlotoljena in raed tem, ko se je boj z deželnim knezom n&daljeval vse 16,»3toletje, se je vc&-sih celo zdelo, da so stanpvi spet v preaicSi, Ta tekma med stanovl in delelnist knezom je zdaj dae-la drugaSno z^ananjo obliko: vršila se je v znamergu ver-skega boja med prote^tantskiiiii stanovi in katoliškim kne-apniH Stanovi^ ki so sprejeli protestantizem, so se Seda-lje bolj zavedali, da pade s protestantiamom tudi njihova oblast»(334) Nadvojvoda Ferdinand> ki rau je po pogodbi z bratom, kraljm in cesarjem Karlom v Wbrmsu leta 152X p?i-^ padla viada v Avstriji, je z vso odloSnost jp nastopil pio-ti niž^eavstrijsltim stanovom in voditel^e stanovske stawi-ke dal javno justificirati. To je bilo vselcafeor pred ua-stopoia protestantizma. 7 svojem nadaljnjea odporu protl deželneimi knezu so potrebovali atanovi nove opore, Prote-stantsko gibanje jira Je prišlo \sot nalalc« Saj so precej •videli, da utegne podpora širokih slojev prebivalstva o-krepiti njihovo staliače. Stanovi so ^e odlo^ili za pa?o-testantizetn in s tera, da so se postavili proti volji de-želnega kneaa, je versld. spor dobil politično vsebino*{336) PrviČ v novejši sgodo"wini je ljudstvo postalo poraemben faktor v politiki, seveda le kot ogrodje politike^v kate-ri še ni Slo za njegovo oblast, Pojmovanje 5istega evangelija, ki je postal geslo stoletja, je bilo na obeh straneh, pri podlo^nikib in pel gospodl, rasllčno. Od preaovitve -ilvljenja v duhu evan-geljsldh nac«l so lcaetje aogH. pricakovati predvsem sbolj-šanje svojega življenskega pološaja- Pl*?mstvo pa Je nas .-protno videlo v evangeli^u z^ivasrovsnje pred vsaai porevrat-nirni poskusi in dolžilo je sbaro vero, čp. ni znala obdrša-ti kmetov v dol^ni pokorščirdL ZnaSlLia je prito^ba krarvj-skega plejiistva LX> poskusu ktna^kega upora l«ta 1525, naper-jena proti Ijubljanskim meačancm in duhovšcini, 5e3 da ni-so hoteli prispevati za oboroaitev pl^aiške vojske proti kmetora, Seprav ja prišlo do upora v glavnam zaradi duhov-^Slne* (336) Dimitz ugotavlja, da plemstvo proti Tiaricom ni nikdar talco hitro nastopdlo kot proti kmetora, (33?) Podob-no so notranjeavstrijslci stanoid. na dirlavnom zboru v Augs-burgu lefca 1530 ocifcali duhovš^ini, da je kriva kmeSl&h 70 nemiroTj ker je kmefcom prikrivals pravo vaebiao boajega nauka* Toda k zahte^i po prldiganju cist«ga «yangolij& 30 precej pri®tavljall^ da je treba vaekakor prepreSiti, da bi nespretiai prldigai-.ji netill upor in Istivali nepokor-ščinoS{338) In z Istim argimeHfcom j« savraSal zaht«vo po pridiganju Sistega ©vangelija katollšld. knes, 5©Š da ima cerkveisi prevrat nujno ssa posladico tudi politiSni pr^mt, (339) Tako so 3l bili t odpom proti prokršSerolceia de-želni kn^a ia stanovi popolnoma edini.{54L5) Pritožbe aoper nara^Sanje cerkvene pos«fltl ln njeno zdruzevanje t "^airtTl rokln niso isviral© samo iz krogoT d@ž©lBib stamv^ kl so a@d fcigim ssahtevall, naj se saple-ni tn proda Seti^tina cerkvenih posesiev in izkupiSek pora-bi m obrambo proti Ttarkom. (341) V tarfc«m smlslu j® nadvoj -voda Ferdinand m držaTOem zboru t Aiagsburgu zaporedal za-radi tiarške nevarnoati ssapleEibo Setrtin© cerkvenih pose -©t0T»(342) Toda pri v»em t«m j« ilo «a oblaet, aa to, kdo se bo na raštin tret jega ofeoristil, B«Želni knez, kakor j« odloSno braail katolici««m, vendar ni straa«l sa ohrantel-jo nelcdanjega položaja cerkve, t«nye5 za aov© organiaaci-jo cerlcve v okvlru države t duhu dp^avncga cerkv«nstva.Že v politikt dezolnih temzor 16. stoletja# zlasti pa cesar-i§ Ferdinanda II, vidljo začetek pozne^šega jolefiniaraa. (343) Tako so se ob -vsaki prllikl m©rile sile deželnega kn»-za ia atanov, Stari privileglji se nlso več branili s s23i-cofvanjem na stare pravice, t^avo^ z aahteTt? po verski svo*-bodi, Ko a& se hoteli stanovi okoristlti 2 določbami atags-burskaga verskega adru (1555), so bill savrnjeni, 5eš da se ta n&r tiSe sasso stanov, ki so neposredno podrejeni ce-sarju, avstrijski stanofi pa so podrejeni deželnemu )m®m, ki v smlslu istega alru doloSa v«ro svo^im podložnikom,to-rej tndi stamvoia»(344) 7 Istem sndslu ^e odgovoril nadvoj-voda Karel kranjskim stanovoa v sporu, ki je nastal zaradi Trubarjev® Cerkrooe naredbe leta 1564^4^^. ,niso bili i|3ra-viceni dati tlskat icakršnokoli cerkveno naredbo in s tea posegati 7 njegovo dežeinoknesjo oblast. Kajti navzUe te~ jmij da j@ na njihovo in drugih proša^o preklical izvršitev nekaterih stroglh mandatov^ ki se tt&ejo v®re, irendar pri tem..» rdkakor ni mislil, da bi dovolil augsburško veroiz-poTecL,. ?o dolo^ilih državn« ustave in v sailsla verskega niru rd dana njim, tesavec n.jemu, deželnemu knezu, pravica izdajati odloSbe in mredbe glede vero, ooi pa morajo po-slsigati.«(345) 71 Vendar je negatovo stanje tfajalo d&lje In prav v t«h d©setletjil-i je bila delavnost 8lovenakih protestantov naj-bolj Siva, Položaj deželnega kuoza Se ni bil toliko utrjon, da bi bil mogel tvagati odloSilni spopad, kajtl finanSna Je bil alejkoprej odvisen od stanov. Tako so stanovi pri poklonitvi noTemu de5©lnomu knezu nadvoJTodi Karlu l«ta 1564 uspeli, da 00 izprcmenili forniulo svoje prisegei"Tai© nam Bog pomagaj 1q sveti evangelij" iiaraesto nvsi svetnikL w (346) Zbranl-E odposlancem deželnih stanov je kness v Brucku na Huri 1572 dal izjavo in zagotovilo^ da plomstva, njiho-vih rodbin in podlo^nikov ne bo oviral v njihorem verakem prepričanju in ne p^^anjal njihoyih prldigarjev, šol in cerkva, vsekakor pod pogojera, da tudi katolicani ne bodo ovir^ai v svojeia prepriSanju(Bruška padfik&oija) • (347) Ta isjava pa nl bila mišljena sa mesta in 1573 si je knez tudi izrecno pridržal pravico, da a&m odloca o verskih za-devah v deielnoknežjih mestih, trgih in na svojih posearfc-vlh.{348) Katolicizem je že zbiral nove sile ln ae pripravljal na odloSilni udarec. t tmtanovitvijo jezultakega r©da,*te noire, vol^je bratovšcine ˇ ovčjeoi ko2uhuM,(549) ki se j© ze 1551 naeelil na Bunaju {350) in 1572 v Graau,{551) si je cerkerv ustvarlla tjoto feorbeno organizaoijo, ki je od vsega zaSetka obetala obnovlti cerkev v smislu sklepov tridentskega konciia ln v duhu starih katolilkth tradicij ter Tomaževe filozofije. Katoliški knezi 30 precej videli, v koliki meri se v svojem boju proti protestantizmu in ob-msm proti moci de^elnih stanov lahko naalonijo na novi red« In ne samo to. Rimska cerkev je mogla nudlti tudi iz-datno denarno pomoc. Y*&&} po zasedanju v Brucku (1578)ao začeli katoliški cerkveni krogi pravo ofenzlvo proti pp©*-testantoni danim koncesijam in zahtevall od nadvojvode fer-la, naj jih preMi.5©« Hadvojvoda n« bi bll storil nlS raj-ši kot to, Toda bil J« financno odviaen od stancnr, v prrl vrsrtl od plaaatva &ve poti je videl ga uspeSen nastop proti proteatantom: prviS, lo^itev stanov, tako da bi bi-lo plemstvo 2 iz.locitvi.jo dtihovScine in m«st polltično in gospodarsko oslabljeno; drugic, zvesa s sooedulmi fcatoli-Škimi knezi(Bavarske, Tirolske in Salzburga), ki bi se za-vezali za sodelovanje in mšatbo^m pomo?. Ti knezi so se 1579 res sestali v Mtnchnu in si «a3rtali program. Pri svoji akciji so ra^imali prddraem na donarno pomoS papeža in 7 ta namen j« poslal nadvo JToda Karel kr^kega škofa kofc 78 svojega posebnega odposlanca v Rim s proSnJo za podporo 100,000 kron, kolikor bi bilo v prvem trenutku predvidoma potrebno. V drugi spomenici, ki jo je predloail papežu,Je odposlanec poudaril^ da je obrainba dežele dejansl«) v ro-kah plemstva, Iser je ta stan moSne<1Li od vseh ostalih. U-speh te toterrencije ni izostsl« Papež j© prevzel stroško za vzdrževanje posadkc 400 hk>ž v Grazu in za prve mssece takoj nakazal 25,000 skudov, (352) Tako je bila protlrefor-macijska akcija postavljena na trdno in zanesljivo podla-go« PaS dosledno svoji ideologiji je bilo na drugl stra-ni protestantsko plemstvo kaj raalo pripravljeno^ spustiti se v odprt boj s katoliško deželno oblastjo. Seveda 3f v obstoje^ejii razmerju sil tudi ni raoglo čutiti dovolj moono ih sposdbno za tak boj, Zna^ilno je vpra^anje, s katerim so se avstri^ske dežele obfnile na snanega teologa Jafcoba Anclreaeja^ profesorja v ftlbingenu, ki je posneje govoril Trubarju nagrobni govor, wkaj naj stor# krist jani v času preganjanja, da se ne bi pregre§ili zoper Boga in da nebi ravnali zoper oblastw. Andreae je odgovoril, da s silo ne smejo nastopiti proti oblasti« Kajti ceprav je treba Boga bolj poslttšati tokor Ijudi, je vendar treba biti v vseh politi^nih stvareh oblasti pokoren,(353) Ob vsem tem deželni knez ni ve5 niSesar z odloSnim nepopustljivim nastopom aoper protestantske stanove, tem aanj, ker ti9 le~tl dejansko niso iraeli na koga trdno na-slonitju Mesta ^e nlso Imela nobene poaebne vloge in tu-di deSelni knez ne bi bil raogel v zadoatni meri raSunati Z njimi, Se bis se mu bHo posrečilo izloSitl Trpliv plem-stva in iztrgati aeeta iz refonaacijskega gLbanja^fcot je poskušal ^e od brtiake pacifikacije seoa, Hapredovanje T\ir-koVj ki so zaprli vsa pota in možnosti trgovine z vzhodaa, in po drugi strajai prestavitev morskih poti na ocean,sta prizadeli predvsem avstrijska in juSnonemška mesta« (354) V krilu reformacije in ob straid plonstva mesta t\jdi niso Imela takega položaja, da bi ga bilo vredno posebe brani-ti, Da o kmetih niti ne govorimo. Za razmerje med kranj-skim plemstvom in kranjskimi mesti je poleg spora za tr-govino ns dešeli (355) znacilen tudi položaj,, ki so ga i-meli zastopniki jr^st v dezelnen zboru. Zaradi svoje gogx>-darske raoSi so bila mesta zastopana sprva tudi v deželnem odboru, pozneje pa, ko ee je njihov gospodarsld položaj poslabšal, (356jso bila z duhovšcino izloSena, Mesta se svojim pravicam niso hotela odreSi ia v 80ih letih si - 73 po naključ ju v isti vrsti z duhovšSino - prtzadevajo za po-novno zastopstvo v deželnem odboru. (357) 0 prillki skupne-ga zbora zastopnikov notranjeavstri^skih stanov 1574 jemo-ral nadvojvoda opoaoriti kranjske stanove, da duhovšcina in mesta niso bila nikoli izključena od udelešbe na takih zborlh in stanovi so morali nato izvoliti v odposlanstvo tudi zastopnlke tehe(358) Danes se nam sdi, kot da je bil v vs«m naSem prote-stantakem gibanju nekak usodni nesporazTam.Ifaši protestanti, z veo svojo miselnostjo tesno vklenjeni v tedanji red,pa3 nieo mgll irvideti^ sredi kakšne politicne igre so se zna-šli. Zato Trubar tudi ni mogel razmeti neodloSnega sta-liSča plemstva v tistom trenutku, ko je nad njim viselo 2e drugo issgnanstvo^ Takrat je plsal deželiiemu tapravltelju in deželnia odbornikonis tfČe boste^ gospodje, zdaj maloverni in obi^pani, Se se hocet© hliniti^ s tera $e hudiS §© napra-vil Mmjo Y naši cerlcvi in zmag&l,,. Bodlte zato poštenl, pogumni in neutrudljivi, •«n{359) Toda deSelni stanovi ni-so mo^li rešiti niti Tsrttbarja pred izgnanstvom niti tri-desat let poziiej® protesiantissma pred uničenj^a« Eags^.1e^^0 c^y^e^ Prf. tem, ozadju so se vsa polltiS-na vpraš'anja 5asa refo^ala kot verska vpraSanja^ Organiza-cija slovenske protestantske corkve nam se z druge strani osvetljuje rasmerje tedanjih politiSnih eil, ki so se §e Tedno glbale v tradicionalneai okviru med posvetno oblastjo in cerkvljo^ Samo da oe je obenem z izpremembo druSbeno In politlSne strakture prestavilo tudi telišSe razmerja med teaa dvema silama, ki sta še.ves srednji vek druga ob dru-gi nosili vso stavbo pozemeljskega reda. Ta red so si v srednjem velm predstavljaH kot vesolj-ik>, od Boga saiaega ustanovljeno kraljestvo, ki se po svoji nsravi deli v dve sjferi z dvema oblastima: duhovno in po~ svetjjo. Podoba te dhrojne oblasti sta bila dva meca, kL ju je oba po isauku cerkve Krištus izro^il papeSu kot svojemu namestnilcu na zemlji. Le isvi^evanje druge, posvetne obla-sti jc kot manjvredno prepuščeno posvetnim vladarjea*V tej zvezi niso važni dolgotrajni spori med nosilcema obeh o-blasti, papežem in cesarjera,, o tem, ali j© Kristus izročil oba meca papežu ali pa je cesar prejdl svoj mec naravnost od Kristusa* Prakticno sta ves srednji vek cerkev in ce -sarstvo predstavljall dve loSeni oblastl in dve TZporedni ureditvi, ki se medsebojno dopolnjujeta v imenu Tiljega bo-žjega načela»(36C) Z izjerao KarsiHja Padovanskega, ki J6* Ž6 v I4ostoletju izvajal vladafsko oblast iz ljtadstva in s 74 tem priznaval eno samo in edino oblaet, vlogo cerkre pa o-mejeval na izkljuSno duhoTno, rersfco podro5je,(361}in pa 0ccaina#(362) ki sma ga 2e omeniii, tudi ˇ t©oriji ni bilo pomembnejšega poskusa, ki bl naSelno iapran&njal orednje-veško predstaro o obeh toiaeljnih oblastefe, Vendar pa nam že boji med eesarjem in pap«5em kot tu-di poJav Ocoama in Harsillj» Fadovanskega priŽa^o o lEpre-membah v politiSal strtiktnri, kl »o že tedaj ddbirale pnre-ga izraaa. T I5»stoletju pa so to isspremeiftbe Xe ocitne.Rim je bil 5e v ekscentrlSrieai po3jo2aju#(3iS3} kajti poleg njega ao se oblikorala na drugi straisi Alp že nova sar^stojna po-liti&ia sredlžSa« Nor« države, ki so dokonSno razbile fik-cijo vesol^nega rimskega eesarstva, so tudi v okviru cer-ferene politike povzroSile ppve narodnostne diferencljacije, Refonmi poskmsi Hcllfa ijaajo že daTmo pred Luthrosa poleg teoloških in socialnih koncepcij tudi razloSno narodno 5r-to proti rimski politiki# Še izrazitej© se to kaSe pri Hu-su, cigar nauk je dal pobudo za nastop tako proti papeiSu kot proti nemškemu cesar ju. (364) Na podlagi sklepov basel-skega looncila je francoska cerkev proglašila sToJe svobo-ščine in omejila vpliv papela na na^manji© mero, poveSala pa po drugi strani pristojnost kralja v^erkfenih zadevah, To cerkveno gibanje ˇ Pranciji, Idl so ga imenoTali galika-nizem, je pravzaprav še pomenilo prvi torak k organizaci^l narodne cerkve.{365) De^ansko je cerkev 5e prlznavala ob-sto^ novih državnih tvorb s sklepanjem konkordatov s posa-jaeznirai drSavamij med njisi je tudl dtmajski konkordat, sklenjen s cesarjem Friderikom III leta 1448, Papežer kon-trahent je tu nnatio Alamanica^.CSSaj Tendar ta konkordat zaradi svo^stvene politiSne 0trtiktyr© HesiSije ni ppipoiaogeSL k verski enotnosti cesarstva*f36?) Avstrija pa je v tem 5a-su že postavljal^ tecael^e dr^a-mega čerkvenstva. t± konkordati pomenijo izoghiter zahtevam konciHari-zma# To je bilo giban^e škofov in duhoršSine, ki so nasto-pili proti ab«olutni oblasti papeža ln prižnavali vrhovno oblast'-V eerkvi le vesoijnim cerRirenim zboronu Konciliarno gibanje je šlo Vzporednd s stremljenjem razhih vladarjev> da ai podredl^o eerkveno organizacijo svojega podroSja.Kon-ciH naj bi postali, nekaki posredniki med eerkvijo in naro-di, ki naj bi imeli r stoJI cerkveni organizaeiji nekoliko vecjo priatojnost« Baselskl koaeil je proglasil vrhovno o-blast eerkvenega zbora in doloSil njegova zasedanja kot stalno institucijo ˇ cerkvi»(368}.Sistem konkordatov pa je oroogoSll, da sta si papftš in rimska kuri^a zagotovila oblast in poloSaj ˇ neposrednih dogovorih s posamezniBii vladarji. ' 75 Tu se zaSne tista znacilna sijabioza med cerkvijo in posvet-nimi vladarji, fcl si pridobe MloŠilnl. tpllT t cerkveni or-ganiz&ciji svoje deiele, prl Seaer pa ohrani ccrkev najreč, tcar je aogla r novih raaaerah zadržatl« Sklepi baselBkega cerkvenaga zbora so imeli siv ©4»ev tudi v slovenakih dezelah, siasti ttstih, ki 30 pripadale akvilejsk&mi patrijarbatu, saj je bil t^danjl patrijarh •-m TodilMh osebnožrti t Baselu. f duhu baselskih sklepov se je vršilo tusdi nekaj Skofljaklh sinod* Po porazu konci-liarisaaa s# je cerkw obBovila v znamenj-u novega državnega čerlcvenstva in 2e cesar Priderik III je v polni meri izko-ristil novi položaj« Papež imi j@ priznal vrsto privilegi-4«^^ kl so mu dOTol^^rali podeljeranje beneficijev in celo lmenoranje IJoafov»(369) Že n^egovi predniki eo si priaade-rali, da spravijo cerkvena podro^ja v sklad z niejami dež«l, »ad katerimi so vladali, pri $*mr je bilo treba izkljuSi-ti jusrisdikcij© tujih cerkv«nlh provinc, ki so obsegale %u-di dsle avstrijskih de2©l# Tako je lefca 1462 prišlo do u« stanovitve ljiibljanfik« škofi^«, sa katero je dobil cesar pravico imenovati škofa.(570) Na tej osnovi so potem avatd^-ski vladarji nadaljeyall z organizacijo cerkve ˇ znamenju državnega cerkvenstva, ki pa je tu dobilo drugaSen znaSaj kot t nemških teritorijih po mreljavljenju protestantizma, Kajti Seprav je bila tudi v Avstriji katoliska cerkev ne-kako vklju^ena v posvetno oblast, vendar ni prislo do raz-drobitve njenega vesoljnega sestava, ker so katoliški vla-dar^i vztrajno branlli enotnost in nedelji-rost cerkve#(37l) torej zlasti enotnost nauka in ideologij«, Ob to silo je zadel tudi slovenaki protestantizem in »" ce se J© hotel vzdrlati, mu je bilo treba zanesljive za -almb&* Talco ata se vsaic zaradi svojih potreb In siootrov povezala slovanskl protestantizem in plematvo, Ta zveza je kakor v neraSkih d^želah tudi na Slovenskam vplivala na vso psrotestantsko versko organizacijo, Protestantski nauk je povzel teorijo, ki smo jo že sreSali pri Marslliju Padovan-skon^o popolni ločitvi cerkre od posvetne oblasti. Toda kar ni bil izreden drugi pogoj, ki g^ Harsilij predpoatavlja lja# da je izvor vse oblasti Ijudstvo, je niorala cerkvena organizacija nujno postati Instrianent pasretne oblasti, v sldvenskih deželah plemstva* Pokazali srao Se temeljno Luthrovo predstavo telesa Kristusovega in iz tega izhajajoSe naSelo splošne posveče-1508^1^(372) pri čemer je v na^elu cerkvena oblast izločena, Duhovna služba ne pripada papežu ln cerkveni hierarhiji, 76 temveš vsi, ki opravljajo sicer razliSne slušbe* so v enaki aeri tudi škofje in duhovniki* (373) Dxihovniški stan ni vec zafcljuSena, na posebne pogoje vezana hierarhija, temveš lah-ko postane služabnik cerkve vsakdo, kdor je *eniga nepohuj-Šavskiga inu poŠteniga lebna inu en pravi dober zastop kar-ŠSanskega vuka iraa, inu de on taisti lipu Sistu zna inu mo~ re od sebe dati tnu druge vu5iti#»(S?4) w*.9 kateri na Kri-stusa veruje inu je v njegovi besedi prijel s« duha, ta je uže fardff(375) Če ni vrednega in za pridigarstvo primerne-ga moškega, raorejo tudi 2ene pridigati in lahko v sili tu-di krst§.(376) Ob taklh pogojih postavlja pridigarje posve-tna gospošSina in jim poverja razne cerkvene sluŽb«M377) Hierarhije, torej razliSnih stopenj oblasti ni, ker cerkve-na sluaba sploh ni oblast, wTu se use pravi ta cerkovna sluzba ali cerkovni regiment en takov regiment, gdi se le-ta sama beseda ima inu ž njo taku regira^ de se obena oblast ne r*uca»»» Inu je vener tudi v takovim cerkovnim regimentu ena ordninga inu rezlotik, kateri bode imenovanj differen-tia donorum, sed non potestatis*,, Zakaj obeden nejnja ve5 oblasti ali ene druge zapuvidi kakor drugi lnu vener ima e-den druge daruve inu enu dnigu poklicajnje kakor ta drugi." (378) Toda posvetna oblast kot Slen telesa Kristusovega je dolSna skrbeti ne le za telesni, ampak tudl za duhovni bla-gor svojih podloSnikov. (379) Zato raora skrbeti za zunanji obstoj cerkve, to je tiste iistanove, ki naj varuje besedo božjo kot temeljni zaklad in katere naloga Je,oznanjev&ti evangelij in podeljevatl zakramente,(380) Toda bistvena za obstoj cerkve v protestantskem smislu je le beseda božja in tudi Se ne b5 bilo nobenega vernika, bi bila cerkev. ( 381) Kajti nosilec cerkve je bo§Ja beseda.(382) Tako je prote-stantska cerkev duhovna ustanova v najbolj dobesednem smi-slu. wTu je ta pravl dxihorski regiment, kateri se iraa taku deleS od deŽelsklga regimenta rezločiti,kakor Je deleS ne-bu inu z®nla snu od dimziga... Buhovski regiment Je le na te grejhe postavlen, gdi se ti grejhi začnejo, undukaj se ima tudl le-ta regiment začeti inu sicer nikar."(383) Prav zato pa je ta eerkev po drugi st-r&ni toliko bolj navezana na podporo posvetne oblasti in pod njenim pokroviteljstvom in varstvom je prišlo do organizacije dršavne cerkve. Toda gospošcina ni dolžna skrbebi samo za zunanji obetoj cerkve. Protestanti so tu dosledni in veaki oblasti v nj«nem obraoč-ju nalagajo to dolžnost in ekrb. "Oca inu mati, firšti inu gospudje nejso tukaj zatu, de bi oni svojem otrokom inu pod- 77 loSnikom le rair iraejli Safati irm ta trebuh poln!tI,temuS zo vsam flisom gledatl, rte otroci, družina Inti podlolnlki k risnlci inu k spoznanju te besede pelanl bodejo Inu pred vsemi ričmi ta duša svojo Špišo ima imejti, de ti ludje bo-gaboječi, brumni inu izveličani bodejo»w(384) Pri vsem teai pa oblast ne sme posegatl ˇ s&m nauk.^Ho-te taku goapudje bitl nlkar le 5ez nih deSelc inu ludi ali gniajnje, temu? tudi 5ez to bessdo inu cerkov, Tu raogo inu jnorajo briaanl otrocl biti5 na katerih bi Bug imel luat 1-mejti«w(3S5| Pralcsa je bila seveda druga?!na Ib ^ri obstoje-^em razmerju med knezi in novo cerkvijo se ni bilo mogoSe izognitl vpHvon posvetne oblasti tudl v Sisto verslcih vpra§anjih* Tu je bilo issvedeno, kar so dopuSSali Occam in poznejse konciHarne teorlje: prl vsej strogi ločitvi ob€h podroSij sme v izrednih primsrih vendarle posvetna oblast pose?!i v cerkveno podro^je, da reši blagor lrr?5canske skup-nosti,(3R6) V nasprotju s konciliarnlnd teorijami pa pro-testantisem poudarja, da ima božja beseda vecjo veljavo kot vsi ljudjo, tudi koncili* (387) Tudi v zgodovini slovenskega protestantizma iaamo ta-ke primere«, Spoiriilmo se že omenjene dlsfrttsljej ki se je razrlla ob Tmbarjevem pismu Nikolaju Gravenecku zaradiob-hajila*(3S8) ? to polemlko ni posegel samo teolog JakobAn-dreae, temvec ttidi dešelni upravitelj in deželni odboml-ki loranjski^ vojvoda KriŠtof Wttrttember§ki in baron 0ngnad# (389) In slovenska cerkvena naredba, ki jo je Trubar takrat pripravljal, ni posegala samo v pristojnost de^elnega kne-za^ teurveč se Je tudi vojvoda Krištof čutil poklicanega, da ustavi Se začeto tiskanje knjige zaradl sumljivosti Tru-barja, da je cvinglijanec,(390) Seprav Trubar ni bil sesta-v$X slovenske cerkvene naredbe sam, teraveč v sporazumu s kranjskirai stanovi in baronom Ungnadom«(391) Pač znaSilno dovolj, da so potem, ko je nadvo^voda Karel prepovedal cer-kveno naredbo, kranjski stanovi branili delo le kot eno lz-med dobrih knjig in pri tem zatrjevali, da niso imeli na-mena predpisati kakršnekoli naredbe, kar slcer tndl ni ˇ njihovi oblasti,,(392) S tem, da se je posvetna oblast štela za poklicano, da sama skrbl tudi za dnhovni, glede na tisti 5as to^neje; verski blagor svojih podložnikov, je bil dan prvi element za izoblikovanje poznejše kulturne dr^ave. Tega seveda ni razumeti tako, kot da bi bil ustvarjen tip države, ki bi ji bilo kulturno udejstvovanje bistveno in edino odloSilno vodilo. DrSava ostane država in njena deja-most se podre- 78 3a tistim zatonitoatia, ki jih zaj«aa pojeta ratio atatus (državni prav). Toda s psritegnitvi^o Sralturnega področja 80 se naloge drSave neizmerno razMrile, Refonnacija aploi^ ne samo nemški protestantisem, pomeni gotovo pomemben zace-tek t«ga razvoja« Ttarško vojncuVellki ztmanJspoHti&ii konflikt med kr-§5ansfco ivropo in osmanskia casarsttom so poleg drugih $xl-goslovanskih pokrajin in HacHarske najbol^ neposredm Stiti-le slovanske dežele, ki so biie dT6 stolefji leto za letom, vSasih T©?5krat v i«t«i l^tu, oil^ ttarških napadov. Siljja stiska, ki so $o sl&remkmu ljiidutru, Iiir0<5«mt2 na mejl kr« šSanskega srefca, pol^g ^«h driagih taiav povzro^ali 'Se tyr-ški napadi, se odraža tu^li t deltft alormmkih. protestantov. Toda T dtjhti protestaatak^ 14©ologi^o so videli v tiorških napadih predvsaa kazen aa gr^i* "Wl mormo tm ta današni dan s ten» ftarkoa tudi t«kn mislltis nam s© krivu zdi, kadar je on hujSl kakor en ajd, de bl on takovu vellkti preraagaj-nje ali oblada^ftje zupar nas kar§5erdke imel imejti, all gle-dajmD mi nifcar, gdu je ta twk# temttš gdu sm mi pimbi Bo-gu, taku se najde, de se nam nikar krivu ne zgodi.##Zakaj se ml ne pobulsarao, kir ta erangellum imarao, inu tudl ne . Sivemo lakor tera karšSentkom dobru priatoji?11 (393) wNa le-te štrajfinga ±nn ard božji iraamo Seatti ai vsi (smo H pa-pežniki oli luterski) premis31ti».,Taku mi boiao nešli,8li-aali inu vidill, de ta vekši dejl, taku dobru tih luterskih koker papežr&kovih, so nerodlivi, božji besedi zuper inu nepokorni,.#In summa, tl luterski glih takn koker ti papež-niki, ta vekši dejl od nlh, ˇ tih relikih smrtnih grehih.,# do vušes stoje#*(394} "VsigamogoSi, ve^ni Bug, milostivi o-Sa, rai spoznamo inu nas iz arca greva, de amo mi z našo ne~ hvaležnost^o pmti tirojt s« beoedi, z nepoicoršSino irra z drugliai velildml grehi pre% ?isla- nikar le tursko siXo,te-muč drugs^ §e vekša štra^fjUaga dobru Muilušili^CSSSI Iil saaao Bbg lahko pošlje reSitev. wZakaj dobru inu pravu re-girane inu preraagane cez te T\jrke pride od Buga inu nekar od te šloveske moclrusti oli mo5i#"(396) In Seprav protestai>ti prosijo Boga za naklonjeno8t in pomo$ "naŠi lo^ščansld. ^>jskiw,{397) ki brani krš3anstvo in božje kraljestvo pred clednlm sovražnikom, vendar v njihovih oSeh ni vojska in ni sila tista pot, ki lahko resniSno in dokoncno preraaga nevernike. To je samo beseda bo2ja# Kajti vsebina kr§čanstva je vera in ljubezen in samo Se bodo Iju-dje prerojeni z božjo besedo in vero y Boga in bodo posta-li resniSni kristjani, bo mogoSe ostvariti kraljeatvo boŽ- 79 ja m »amlji,(398) Tu je idejno izhodiš&e tiatega velikoga programa, ki so ga sasnovali slovenald protestanti: s kaji-go in besedo bozjo prenoviti ves slovanaki jug do aamega Carigrada in tako od ziiotraj izpodkopati temelje turškega cesarstva in streti njegovo iaoS,{399) Ideja krSčanske skupnosti je bila v tedanji Bvropi si-cer še šiva, toda v politikl dejanako ni imela veS nobene vloge« Y politiki srednjega veka je ta ideja našla izraza v toižarskih vojnah. &e v 15#stolotju je veljal papež kot poklicani organizator odpora proti Turkom« Leta 1460 jo pspeaev legat m Dunaju osebno vodil pogajanja a cesarjcm^ plemstvom in mesti aa boj proti Turkomu Udeležba v turšldh vojnah je zagotavljala poseben odpoistek* Turška nevamost je bila eno osrednjih vprašanj tedanje evropske poHtike in je iaela svoj odaev tudi pri volitTl nemškega cesarja 1519. Kdo bi mog^l tispelneje voditi odpor protl Turkom ? Pap©2 je priČakoval veS od francoskega kralja# veandar js bll prav sprlčo ttirške nevai-nosti slednjiS isnroljen Habs-btncžan Karel V, (400) Hed tem se > bila ©vropska politiSna atr^ctnra %wa»-IJito Izpronenila. Politični interesi novlh držav, JdL 30 dokon^no zaiaenjale srednjsveški politicni sistem obeh ko-ordlniranih oblasti, vesoljne cerkve in svetega rimsksga cesarstva, so zdaj odločall tudi glede turške nenrarnostl« 2a evoje akcije protl Ttirkom so cesarji sicer Se zamislja-li vesoljne zveae krscanske Evrope^ kl pa so vselej krile 5iato stvaroo politične cilje. Pot«a ko je lateransld. kon-cil 1517 sklenH novo križarsko vojno, je Makainrtlijan sno™ val orientalski pohod proti Turčlji s aodelovanjem ne aa-mo krščanskih evropskih vladarjev, teiavec tudi - znažilno dovolj ~ persijskega kralja. (401) Ha drzavnem zboru v Auga-burgu 1525 so odposlanci kranjskih stanov proslli, naj bl jim pomagaE papež, cesar in drugi vladarji.(40S) Drlavnl zbor v A^gsburgu 1^0 je odobrll poiaož aa obrambo arstrij-sklh dežel pred Turkl, toda s klavzulo, da ta poiaoc velja šele po predhodnem dogovoru cesarja s papežaui in vsesni kr-S^angJdmi, ailaml za slcupen vojni pohod. SpriSo tega je bi~ la pcaaoc seveda i3.uzorna, pripoiainja Dimitzv(403) Ees^sku-pen nastop Je bil takrat nemogoS, Sa najbolj obS«tljiyi tccki, na sand meji turškega cesarstva, je Ivan Japolja iz dinastični.h razlogov sklenil zvezo s Turki (404) in malo pozneje je »najbolj krš^anski kralj" IVancije sklenil s aultanom prve kapitulaci5e.{4Ot5) ^se poznejle sve«« so bi-le 7M 3isto politicne, kot na pr» sveta liga, skleojem 80 2J538 mad papeženi«, Benetkami, cesarjem Karlom V in nadvoj-vodo Ferdinandom,{406} in spansko-beneSanska sveza, Igti ^je izbojevala sijajno amago prl Lepantu (1571) - ne rmd~čl5&-nim sovražnikom krščanstva, tenrreS fttMt nevarnim teteieeeni v Sredozeal3u'r, Sto let preden je bll v teoriji prvi3 fomnillran naiak o drSatmih interesih^(407} 30 le-ti že obvladovali evrop • eko poHtlčrso p?a?so. Obrauaba pred Turki ni bila v bistvu VfeH verska sad©va Strš?*ans§ke sfcupftosti, temreS polltl^no vpra§an,1e^ fci se je tilcalo v pnri vrstl Avstrije in posre-dn.0 !feaci3et> ftirako vpraaanje je bllo glavnl pi^edmet skup-nih sest.an&ov notranjearstrijskih stanov in ob njem se je tudl merila m.Q<& ob©h tekmecev %a politi^no oblastj stanov in deSelnega knesa« Y znamenju te tekme je v teku 16, sto-letja potekala tu ologije, Je ta, da so turške vojne kaften boSja «a greh In boriti se proti Torfeom bi pomenilo nasproto^vati božjivoljl. Sdino učiriovito sredstvo obnuabe pred Turki in nevemiki 81 sploh je evangelij* To je, lahko bi rekli, ideološko sta-lišSe, ki se izraia, kot smo videli, tudi v slovenski pro-testantski knjizevnosti« Tudi v tem stališSu se kaže ide-ja pasivnega odpora, ki je pri prelp^Čevaleih postal akti-ven v drugi smeri, v odklanjanju plaSevanja, davfcov, ki bi služili vojnim namenom, kajti noben lcrist jan se ne sme v$-skovati«, (418) Slovenški protestanti se komaj priblizujejo drugenu, recimo politl^nOTU stališcu, ko prosijo Boga za mllostno podporo krščanski vojski« Toda to je Še zmerom lahko v du-hu dosledne protestantske ideologije. wNajsi je Bog vsega nogoč*«.« tako vuner hoSe svojih stvarl kakor srede inu o-rudja all instrumentov k svojim božjim delom uHvati inu nucati^^Mogal bi tucii vse hudodelnike z naglo sinrtjo ka-štigati, ali ga prez gospodske kaStige ne stori»w(41!5) Ko preliaja Luther k politicnerau stališču, dopušSa sa-m obrarabne vojne s ciljem bfaniti ljudstvo, podloŽnike in de^elo« Tako je obrambna vojna 2 vidika vladarjeve funk-cije njegova dollnost in dejanje ljubezni*(414) Toda napa-dalna vojna je v vsakem primeru nedopustna, "celo Se bi §lo 2sa rersko vojno* Ltither je, kot sroo le videli, odloSno za-wa5al kirižarske vojne in obso^al 2 njimi zvezane odpustk«. Obrambiia vojna pa po Lufchru tudi ni ssadeva vere* temv«? dolžnost in nalegs, vlaciti vsakerau pojavu pravo mesto# Protestantizem je nekako v sredi tega razvoja tudi v tem sndslu, da ni njegova politična ideologija neposredno pustila tistih rezultatov, ki jih danes kot glavne politUS-ne principe pripisujenjo vsaj v njihovih prvih oblikah 16 # stoletju* To so principi, ki so nastali v zvezi z laoderno državo in ki tvorijo t©neljne elaaente modemega nauka o držsnd. Eato tudi na Slovenskea gibanja tega stolet ja, ki kažejo brez droma prve znake politizacije# niso mogla čr-pati iz te ideologije tlstih smernic, ki bi jih bila pcffcre-bovala« Ne glede na to, koliko bi bilo spriSo tedanje st^ar-nosti in objektivnih pogojev niogoČe prepreSiti katastrofo, ki jo je slovensko ljudstvo po stoletnem boju doživelo in potem nadaljevalo pot v noyo stoletje v znamenju protlre-formacije, bi bilo vendaf mogoSe, da bi nam bila dnagsSna ideologija zapustila prvo politično tradicijo^podobno kot jo je zapustilo husitstvo na Českem« Naš protestantizem pa nam je ustvaril le prvo književno lzroSilo*-Ha- posameznih iaestih smo skušaH pokazati, kako daleS Je btl §e prote -stantlz^a od pravega politicnega mišljenja, V tej zvezi morarno pustiti ob stranl socialne progra-me in konc©pcije# ki so bili takrat rsi ve? ali raanj nto-plstlSni, bodisi da gre za Moorovo Otopijo ali Htlnzerjevo tisočletno kraljestvd boSje ali. pozneje za Campanellovo Son$no dršairo. Tu mlalimo predvsera na tisto tvorbo, ki naj bi bila postala pravo torisSe politike - državo« Res,pro-testantizem je pripomogel k utrditvi nemških teritorijal-nih državic, toda prav zato ni niogel dati pobude za nasta-nek prave države# Patrijarhalno pojn^vanje oblasti je bllo pao neka^ prešivelega in nl moglo nardahniti nove politike, ki je bila potrebna in ki je edina aiogla postaTiti na. ra-zvalinah sretega riagkega cesarstva nekaj nbvega in trdne^* eega# Tako moderni nauk o draavi ne navezuje na protestan-tiz®a, teiHve^ na ideologa francoske absolutne drSave - Bo~ dina» Poteta k> je Machiavelli odkril iz prakse italijanddh 84 držav življensko vodilo raodeme države - državni prav, je Bodin.našel tudi njegovo pravno dopolnilo - 3uverenost,naj-višjo oblast, v iraenu katere se vsi elementi povezujejo v skladno enotno politično telo, podrejeno isti volji in i-sternu smotru# To ni bil vec f evdalni sistem oblasti, ki ga vldirao še v protestantizrau* Tudi Bodin ima pred ošrai niŽje enote, na katerih sloni država, saj le-to opredeljuje kot sirvereno skupnost dr\ažin, vladanih po pravu. Toda te osno-lme celice politiSnega teleaa zavzemajo v Bodinovi teoriji Ststo drugo mesto kot v protestantskem sistemu oblasti90po-otevane so kot prvotne, naravne tvorbe družbenega življe-nja, ki morajo sle^koptrej ohraniti svojo naravno funkcijo in ki morajo v tein smislu biti tudi za^Sitene od drSave, toda obe pripadata razli^nim sferam* Hekako podobno je bi3p tudi raziaarje nied poznejšo demokratsko državo in državlja-ni, kl so jim sicer aajamčene drzavljanske in človeške jra-vice, toda sami vsal: zase ne predstavljajo oblasti, Oblast je samo ena in s tem, da je postala suvereaa, druge oblastl ni več«(U8) V ve2ji merl kot Bodin upoSteva Alth\isius organski znaSa^ draave, sestavljene iz naravn3.h enot, ki so obsta-jiale že pred državo in ki se s pogodbo zdrulijo v drSavo kot visjo organsko enoto* Oba, Bodin in Althusius,izraz*ata pa5 še tisto organsko vezanost posaneznikov na prvotne tvca>-be, ki obsegajo pri Althusiju poleg družine tudi vse druge raagoce obllke zdruSb, ? Althusijevi predstavi človek sploh saživi šele v eni takih skupnosti, ki je za vsakogar neiz-ogibna nujnost podobno kot po Tomaau ni bilo mogoSe doseši aveliSan^a drugaSe kot s posredoranjem določenega stanu. (419) Toda Bodln in Althusius se že jasno zavedata nove stvarnosti - države, ki jo, opreniljeno s suvereno oblastjo, postavljata nad vse ostale skupnosti« Med obema so po dru-gl strani seveda bistvene razlike, Althusius je kalvinec in štejejo ga celo v vrsto roonarhomahov. (420) 7 nasprot ju z Bodinom pripisuje Althusius suverenost ne monarhu,teigyeč Ijudstvu kot celoti raznih soeialnih organizraov: corpna sjiobioticrEi« Protestantska politika ni ustvarila niti endb-n© nemške cerkve niti enotne drSave niti ni omogoSila svo-bodne verske opredelitve, Hacelo, da knez odloSa vero svo-jih podložnikoir, je prizadelo prav kalvince, ki so bili v nekatorih nemških mestih v vecini. Zato je bilo treba pro-ti tenru načelu postaviti demokratiSnejSe naSelo in Althu-sijava laonstrul-ccija države, opirajoca se na obstoJeSe nna-ravne" orga2iiziae# pač znc^ilna za nemško stvarnost,je iz- 85 raz teh stremljenj, Protestantizem s svojimi naeeli ni u -stvaril okvira, v katerem bi se moglo nemško polltično žlv-Ijenje razviti k vis jim oblikaau (481) V noveia smislu je opredelil pomen države tudi španski jezuit Suarez^ ki je razvil neodvisno od vsake dogmatišne predpostavke Sisto filozofsko fundirano teorijo o državi# (422) Zanj je drSava glavno področje Človeske dejavaosti in posledica družbene narave cloveka., Država pomeni prav tako naravni red kot družina^ vendsr se nikakor ne more steti za razširjeno družino« DrSava j© najvišji organizeia^ ki vklju-Suje v sebi vse ostale« Oblast države je poirsem druga^nega snacaja kot očetovska oblast v družini, ker je suverena.D?1-žava je od Bo^a doloSeni red, skladen s človekovo naravo in ostvarjen z dogovorom posameznikov* Seveda to ae ni pogodba v smislu posnejsih pogodbenih teorlj, teaiveč samo konstitur-iranje Ijtidstva v tx>litični organizem, ki je že določen po človekovi naravi, tako da Ijudje ne odlocajo, ali sploh ho-Sejo draavo, temveS samo določa^o prvo obliko vlade, ki je potem trajna in v svojem obstoju od Ijudstva neodvisna«. T veSji raeri kot protestantizem je v znaraenju jezuitizma ob-povlje^ia katoliska znanost znala vkljuSiti cloveka kot ele-ment draavnopravnih konstrukcij, ne da bi seveda priznavala ka^ veo kot sarao hipotetično deiiiokracijo,{42!5} v inenu ka« tere je bllo raogoSe opraviciti V3ak rezim, ?sekakor pa je to ranogo subtiuJiejša. ±n bolj izdelana konstrukcija kot je bilo prejSnje preprosto nacelo, da je vsaka oblast od Boga* Snako spretno je znal katolicizem razme^iti podroSja države in cerkve s te©# da se je odpovedal svojl posvetni oblasti, toda pri tem ohranil nad vso družbo moralno avto -riteto in dTohovr» oblast, Gerksv ima samo duhovno oblast in isora ostati strogo Io3ena od posvetne oblasti države, ki je utemeljena na naravneni pravu« ?endar je cerkev popolnejiia organisaclja kot dršava in njen namen, priprava k nadnarav-nim smotvom, viSji od namena države, To se kaže tudi v med-sebojnem razmepj« obeh: cei^cev ima nasproti državi sarao^po« testas directiva, nekako ideološko vodstvo, Le v prav izred-nih jarimerih sme cerkev neposredno poseSi v držairno podrocS-je?(4S4) Ha tej osnovi je bilo mogoce doseSi posebno uspeš-no sodelovahje med državo in eerkvijo kot se je pokazalo tur di v Avstriji in drugih katoliskih deselah« Gerkvi ja bilo potrebno ohraniti moc in vpliv, pri tem pa upoSt«vati tn ia-koristiti nujnosti nove poHtične stvarnosti* In saiao v tem spoznanju je bilo mogoče izpolniti tudi praznijiOj lcl je nastala po razpadu srednjeveSkega univerzal-nega sistema« Šuarez je skuSal opredeliti tudi razmer^e med 86 suverenimi državami in s tem. podati obrls mednarodne skup-nosti na ognovi novih principov. Y polni mari je upoSteval novb politiSno atvarnost, ki jo je videl pred seboj, in za-nikaval obstoj resol^nega cesarstva, ki pravzaprav nikoli nl imelo vesoljne veljave, Turško cesarstvo in številne drtt-ge prekmorske dežele (Indija, Kitajska) niso nikdar spadale v ta okvir. llazen tega pa se je tudl srednjeveško cesarstaro razdrobilo ˇ nekaj svnrerenlh držav, To je stvarnost kot je po drugi strani stvarnost, da vendarle obstoji neka medna-rodna skupnost, ki temeljl na medsebojnih odnosih drŽav« S kolonizacijo Ameriko je ppstala Španija najmo^nejša sila in na širokih laorjih se je srečavala zdrugimi drSavami,ki so si prav tako večale svo^o posest« Prav ta španija,kakor je bila katoliska, je pobudila sanimanje za mednarodne pro-bleiae ln odprla nov pogled na mednarodno politiko, ki je laorala sljoneti na nekem novem naSelu« To je bilo nacelona-ravnega prava; pacta sunt servanda, ki Je nujno izhajaio iz dejstra mednarodnih stikov in pri tom nastallh medsebcjj-nih obveznosti* S tem je bil ustvarjen prvi zaSetek moder-nega mednarodnega prara«(425) Kakor o kaksnih mednarodnih odnoslh v poznej§«a smi-slu in obsegu v tej cbbi Se ne moreino govoritl, vendar Je važho to, da je Suarez postavil naSels, ki ga je izvajal iz novega slstema suverenih držav in Iz vzporeditve suve -renih držav druge drugi v mednarodneia okvlrti. Spet vidimo, da ni bila protestantska politika tista, ki Je srednjeve-ško skupnost zamenjala z novo sodobnejšo organisacijo in ustvarila pogoje za nadaljnji, novi stvamosti ustrezajoči razvoj. Rasprotno Je to bila katoHška politika in to dej-atvp je v veliki m©H dalo protireformaciji znaSaJ poli -tlcnega realizma in omogoSilo njen uspeh# Narodnost Ideolo^j.ja Prikaz protestantskega družbenega nazora ne bi bil popoln, 5e se ne bi ustavili še pri razmerju protestantov čo naroda in narodnosti. To sicer ne spada strogo v okvir drušbenih vprašanj, vendar 3e prote-stanteka ideologija tako značilno vszana s po^a>vanjem na-roda, da «e je šele v tea okviru prav uveljavila. V najve-čjih preloamiti dobah, ko Je napetost v Sloveku največja,Ico se najhujša pozemeljska stiska veše z zadnjim vprašanjem o ¦^•eclnosti in snislu Sivljenja> takrat je potrebno najti ne-ko najvišje naSelo, ki tarairaava individualni in iiaiveraal-ni afi&sel življenja v skladno enoto. Protestantizera je is-kal to skladnost še v verskem okviru, toda, fcot je sam po-udarjal, z obnovljeno, poglobljeno vero, po kateri naj bi 51ovek pidSsl ndino vseh dotedanjih posrednikov v neposred-no zvezo s samim Bogom. Baseda^ živa beseda naj izrazi,5e-sar je erce polno, kajti prar jesik uetvarja tisto ozko sržao vez z Bogom in postavlja Sloveka na Želo vsega stvar-stva. V Predgovoru k Psaltru pravi Dalraatin: "Onu je vsaj en mufeast Človik pruti enijsu govoreSimu, akoraj kakor en polovieo fflrtov Slovik držan inu nej obene kraftnUe inu ilahtaiše rtSi ali dals na Sloveki kakor govorjanje, zatu, ker se ČLovik skuzi goTorjenje ©d droge zvirine Io5i, v©5 kakor skuzi obraz ali druga dela. Rer tudi 0n les more e- ' nlga človeka obraz skuzi Inicarsko kunšt lmeti lnu ena s?L-rina nior« taka dobru viditi, sllSati, diSati, pejtl, hodi-ti# gtati, jejetl, piti, se poatiti, Žejo, lakoto, mraz i-nu trdo leg© trp*ti kakor en 51orlk.ft(486) In na drmgeia meetu iEraSa i«to misel, da je ^lovek edini, ki more raz-taano govoriti in peti« Tam, kjer po božje© naroSilu pojd krSžanske paalrae verno iz srca, zlasti pa v razumljivem Jezika, je Bog sam prisoten 2 ˇsend. svojiiai adlostgd in daro-sl»(427) Osrednje raasto, ki ga ^e v aorem nauku imaL evangelij kot edini posrednik med človekom in Bogom in k©t edini te- 88 melj cerkve, je nujno zahteralo, da bodi sveto pisrao T@a-komur dosrtopno ±n razumljivo. ffTsak jesik bo slavil Boga" (428) - te Pavlove besede (Rim. 14) so postale osnovno na-čelo pri oznanjevanju bo^je besede in odmerile prvo m©sto narodnema jeziktu Kar presenetljiva je soi*odnoat teh besed, ki že niso bile ve5 Pavlove, temveč so izražale neko novo Sustvo prebujenega evropskega šloveka, s prerokbo svtorja Bon Kihotas"Jaz pa slutim, da ga ne bo naroda ne jezika, v katerega ne bi bil preveden«*(429) Kot da je to prvi pri« blask isziogG pozneje jasno in savestno izrazene misli, ki jo sre^&riio na pr« pri Goertheju: r*arava in druSba oblikujo-ta z brezštevilnind vplivl toliko lepih individualnosti,ki potem žrtTUjejo same sebe, da se zdruSijo v višjo celoto -feot v ubran orkester, v katerem igra in poje toliko razlx-nife glasov, pa. vendar ustvarjajo naj^viš jo harjaonijo. (450} V doniaSi jozik morajo biti prelite najvecje umetrdiie ia v domaSem jezilcu podane najgloblje resnice« Kajti le s po -sredovar.jejii domaoe besede, s katero se nebogljen otrok do-koplje do prvih zivljenskih spoznanj, si oblikuje prve poj-me ter ustvarja jrvo podobo sveta - le po tej poti j© mo-goče doseSi neposredno zvezo z najvišjiiai in zadnjirai smo-tri, ki vznemirjajo clovekovo srce in usMerjajo njegov ko-rak* To je juorala biti podzavestna mlsel tudi naših prote-stantovo MaaL, ki je bila tuja uniformnerau duhu vesoljne ka-toliške cerkve in blizu ze srednjeveškim sektam, ki jim togi oklep cerkve ni dal, da bi bila Bog in evangelij či-sto njihova. In gotovo ni slu5aj,da so neredki posltusi vr-nitve od tradicionalnih cerkvenih k prvotnim biblijsktm naSelom 2druSeni z zahtevo po svetem pismu v lastnem je-ziku. Tako je še zelo zgodaj sekba' ?aldeneev, imenovana po ustanovitelju Valdesu, v Fiernontu zahtevala brezpogoj-no veljavnost svetega pisraa, katerega branje je pravica in dolznost Tsakega krist jana in ne pridržana pravica oei»-lcve. Sveto pismo narareS vsebuje ves nauk in je edina nor-ma za Šivljenje« Iz tega je sama po sebi izhajala potreba po bibliji v doraa5em jeziku in varjetno so že 1177 iraeli Taldesov storaj popolni provansalski prevod svetega pisma. (431) Z Valdesom se začenja bibliclzeiaj smer, ki je zahte-vala izkljuSno veljavnost svetega pisma v nasprot ju z av-toriteto cerkve. Biblijsko načelo zagovarja tudi Wicltf, ki mu je sve-to pismo nezmotljiTo pravilo rosnice, Iristusov zakon tn božj.* testament, objektivna vera, skratka edina avtoriteta. (432) 89 Y tej zvezi je vaSno, da je Ificlif dal prevesti in ,1e de-loma sam prevedel v angle^čino latinsko Vulgato*(433) Da-lje spadajo sem. tudi Hus in njegovi nasledniid., katerih refonani poakust so na Čeakem sami po sebi dobili narodni zna<$aj«(434) Novih pobud za izoblikovanje prve narodne zavesti je dal humanisera s poglobljenim zanimanjem s$a jezikavni in zgodovinski študij t«r krltiko« Fllološka interpretaclja tekstov je olajšala raznmevanje sy0 pisma in Sele prav o-mogočila dobre prevode, ki so ohranlli dtihž ievlrnlka in se obeneni prilagodili duhu posameznega jezika* Sploh je hmanizeja vplival na protestantisem predvsem po svoji fi-loloSI-d. 3trard«(435} Zdi se, da se je ta vpliv najbolj u-veljavil in našel svoj najpopolnejsi izraz pri našem Fla-cij% ki je t naj"»/ečji nierl posvetil pozornost irprašanju, fealsb bi najbolje dojsli pravi sndsel sv« plsma in kako čia bo.ij tocno v prevpdii israzili isvirno miselnost biblije, Prl tesa je potrebno dvoje: znanje jezika izvirnika, kajti izvij^fe besedilo je vir, h kateremu se je treba vedno zno-va vraSati, in snanje jezikov, v katere se prevaja,Trubar sam je bil odklonil Vsrgerijev poziv, na.j prevede biblijo, ceš da ne zna ne hebrejskega ne grakega jezika, kolikor pa si lahko pomaga z latinskim, nem§kim ali italijanskim pre-vodom, je slovenski jezik reven in pomanjkljiv« (436)V tej zvezi je znaoilno, da šte^e Flacius mod štiri glavne sve-tovne jezike poleg grškega, latinskega in nemakega tudi i-lifski jezik« Polag tega pa je po Flaciju razen ^ezi^oslof-nih spoeobnosti treba imeti tudi jasno predstavo o življm-skih, cisto materjalnih rasmerah sredlne, v kateri .je sv, pisRio nastalo«,In Flaciiis, sin .juga^se ^ufci posebno blizu Palestini, ki je ena od de5el Sredozenilja prav tako kot n^egova istrska doraovina« Sv« pismo je nastalo na jugii in kaj čuda, če ga bolje razumejo juSnjaM ':ot 6ev«mjaJdL,pre* bivalci vlažne, meglene in hladne NemSije.(437) Melanchthon, ki je v okviru roformacije skuial pove-zati tradicije antike s krš^anstvoni, je nanovo uvedel po-^em domovine in ga približal prebujenemu narodnenu čiistru. (458) In docim spričo poHtiSne razcepljenosti in poveza-nosti nove cerlcve z dešelnirai knezi sploh ni prišlo do u-stnnovitve enotne nanSke narodne cerkve,(439) se je v iz-vennem&kih dezelah nova vera prilagodila posameznim narod-nim znacajem v toliki meri, da so nove cerlcve postale okvlr narodne združitve# 2a slovenski protestantizem pa velja,da je ii7el,javil pomen in vlogo naro&nega jesika v cerkvi bolj 95 kot se 5e to zgodilo pri katererokoli narodu y podobnem po-ložaju«(440) 7 vseh slovenskih tekstih se neštetokrat po-navlja goi/or o naši dragl, Ijubi skupni domovini, o Aomo-vinski Ijubezni, o tooriati dosttvine In vzporedno s tem © na-Ši cerkvl, o slovenski eerkvl, o cerkvi slovenakega jeaika. (441) In ieprav slovenske dežele niao tvorlle poHtiŠne e-note, vendar naj bi bila slovcmska cerkev obsegla vse SI0-vence« Trubar je namenil svo jo C^rkveno naredbo vscm Sl© -vencoia, sicer ne v oksdru posebne slovenske cerkvone orga-nizacije, vondar v eadslti slovenske littipglSn« skapDOsti« Vendar so se deSelni atanofl vseh notranjeavstriJsHh dežal 1578 sporaziaBeli, d& bodo apr©jeti samo pridigarji, ki jlh bo iaprašalo in potrdilo protostantsko eerkveno ministrstro v ^rassu*(442) f\idi narodnost je ˇ duhia protwtaat8kega nauka nelss -presnenljiva daiMst, «na od božjth stvarij jeziSna posebnost, je bog^i dar (443) ali dar &r* daha,(444)kl mora biti tudi vkljmScn y božje stvarstvo ln 8 drugiffll stvarad, celo pred njiml, slavlti in Sastiti Boga« (445) In v tea sraislu sluSi prilagoditev narodu saso eyangelijm in to ˇ vseh oblikah, 8 kat©rlmi se mre sluSba Bogu poglobitl: z wedbo narod-nega jeaika ˇ obrede, 3 petj«a ˇ narodn«® J»Bikti in pred-vsem z branjern sv. piaraa v dom&(5em jeziku* Kajti sr.pismo j« in ostane izhodišSe vere in 0 t«m najnepoarednejša rea z Bogoa* In kar poudarjajo o Luthru in njegovea prcvodu sv# pisma^tMS) bi lahko prenesli na naše protestant«: Biblija v domacem jeziku pomeni aaago Jezika, v katerem je prišlo do izraza tisto poslednje, o Semer je moglo biti takrat govora med ljuctoi. S prevodbm svetega pisma }& bilo io>goSe v domaČeni jeziku, z lastnimi pojmi izmeriti in izraaiti za tisti Sas zadnje skrivnosti, Zato je pomembnost taga pre-voda prerasla Šas, v katerem je naetal, Mimo tega velikega dejanja poslej ni bilo vef Bonomo raz-lagal nj^au in druglia duhovnikoa poleg Yergila tndi Sraz-move Parafraze in Oalvinove Institucije v italijanskem, nemškem In slovenskem jesdku. Slovstvena zgodovina sklepa, da je Trubar pod BononK>vim vplivom zacel razmiSljati ou t«m/ da bt piaal v slovenskam jeziku. (447) Postavlja i?e aaaa 91 vprašanje, kaj je vzpodbudilo Bonoma, da je pri svojih raz-l&gah upoSteval tudl slovenššino, ki dotlej §e ni imela ni-ti abecede« Bonomo nam je znan predvsara kot humanist, ki je s sim-patijarai spremljai nore ideologtje in se tudi sam zavedal potrabe refom«, pa2 t EraziaDvein smislu: reformirati Evropo y »nimenju evangelija, zaSenši pri vladar.jih samih.Toda manj poznaao Bonoma z druge stranl kot vodilno politiSno oseb -no«t v Trstu« Ze kot trŽaskL Skof ^e bil v važnih cesarskih sl«2bah in poslanstvih, poteat od 1519 kancler dvornega sve-ta za nižjeaTstrijske delele, ki ga Je postavil nadvojvoda Perdiriand po prevzemu vladc in katerega sestavi so stano^ri naeprotovali, ker niso njihovi zastopniki v nj«m imeli ve-Sine,(448) Pozneje je bil tudi 51an sodišča, ki je sodil^ uporne niSjeavstrijske stanove,(449) ? Trstu je bil na ce-lu takoimenovane cesarske strank© in zaireda^oČ s.e strateške in politi^ne pomensbnosti Trsta je bil prepričan, da m&re i-2B©tI njegovo mesto posebno poslanstvo v ceearstvu. (450) T Trat, od 1582 v posesti Habsburžanov, je Se celo sto-latje branil 3vojo politiSno avtonontijo iii se boril za sto-bodo trgovine s svojim naraTnim zaledjem.- dve življenski vpraSanji, ki ju v tedanji konstelaciji ni bilo mogoSe spira-v±$A v sklad# Tarujoc svojo politično avtonomijo, svoj mest-ni statut In aunieipalno upravo, se 1e Trst postavljal ne le v polltično, tentvec tudi v ^ospodarsko nasprot je z Be -netkaroij ki so preko s-vojih istrskih pristanilž obvladovale ves gospodarski promet z deželami v naravnem zaledju Trsta. Te dežele, zlasti Kranjska, so usmerjal© vso svojo trgovino miiao Trsta* v ta pristanišca, ki so jim nudila vec je gospo-dar3ke ugodftiosti, Trst, sale.r-'eaSetku svojega gospodarske-ga raavoja, rd raogel dohiteti evojih blilnjih istrskih so-aečov, ki so bili pod varsttom politiSno in goapodarsko jfio&nih Benetk# To bi bilo joogoče le z izdatjM) gospodarsko podporo avstrijskega zaledja, toda'MabsbiirSani so uT®ljav-Ijali le svpjo strrerenost nad mestom, ne da bi raogli spri-So gospodarske aerazvitoBti avstrl^skih dešel nuditi Trstu kaj v«B# Tudi poznejši ponoml cesarjevi posivi in dekreti, izdani kranjskiia stanovom, naj usmerijo kranjsko trgovino na ?rst, so ostali brez iispeha, PaS pa je Kranjska zahteva-la od Tr&ia, plaSevanje d^vicov in celo prlklju^itev mešta &ranjski, pri teia pa ae je slejkoprej posltižaTala istrskih pri3jbaalŠS#t Ta položaj je povzroial v Trstu neprestane kon-tUicfc« iaed;cesarsko in benoSansko stranko, prevrate z ene ali druge etrani, obofcožme intervencije avstrijskih gospo- 92 darjev in nasilno odvraSanje kranjskih trgovcev od istrskih pristanis&*{451) Bonoiao je pregledal polo&aj in jasno videl, ˇ kakšni meri je raogoče rešiti usodo Trsta, rau zagotoviti politično avtonoraijo In gospodarsko uspevanje. Leta 1518, torej nekaj let predon je bil Trubar prvič v Trstu (1584-37),(452) je po3lal Bonomo cesarju Maksimilijanu spomenleo, v kateri Je pcmdaril strateški in ekonomski pomen Trsta kot "antemnrale ad provinciam Carniolae" in "verum ^nporiiam" Krasa, Kranj-ske, Štajerske in Avstri^e.{453) Istocasno pa je opredelil tudi politicno razmerje Trsta do zaledja. To j# bila po de-litvi v lorrasu (1521), s katero jc prepustil cesar Karel V Zgomjo ln Bolnjo ter Notranjo Avstrijo nadTojvodi Ferdl -nandu, vendar bres Sloirenske marke, ki je dotlej pripadala KranjsfcL, in brea Krai^a, Trsta in Reke, ki so adaj pripadli Karlu ±i\ se zdruaili Jtpt posebno podro^je s apanskim delom Italije* Kranjski stanovi so se tej delitvi uprli in.-odklo-nili pok3jonitev nadvojvodi Perdinandu, dokler ^e odcepl.ie*-ne desele spet ne priključijo Avstriji. Druga delitev v Brusellesu (152/?) je res vrnila vse odcepljene de^ele Fer-dinandu, kar so kran^jski stanovi razvimeli tako, kot da po-slej vse te dežele s frstom pripadajo Kranjskl in da so dbline plaSevatl darlce.(454) Trša^ani so se terau doslednp upirali in Bonomo jih je 1522 pos;ival, naj za vsako ceno varujejo svojo samostojnost nasproti Kranjski« Spor je tra-Jal še dve desetletji, saj je bil še 1541 Trst ss Reko po -novno po25van, naj poSlje svoje zastopnike v kranjski deSel-ni zbor. To je bil zadnji poslnis, ki ,1© ostal br©z uspeha prav tako kot vsi prejanji, frat se ni prikl^učil Kranjski, (455) Gospodarski boj pa Je trajal dalj©« Ha skupnih se -stankih odposlancev notran^eavstrijskih stanov 30 se ponav-ljale pritoŽbe proti Trstu in zahtere, naj prispevajo TrSa-Sani k de5©lnlm izdatkom, laj se zagotovi svoboda trgovske-ga prometa in nastopi proti njonopolističnim stremljenjera Trsta in podobno»(4$6) Prl vsem tem pa so hoteli Rranjci le vediio trgovati mim Trsta neposredno z Senetkamju (457) Zdaj so s© TršacSaai v avojih prlzadevanjih Se v ve5ji meri lahko opirall &a po?aoS Tlatdarja, ki j© % n&sta.i&njesi een-tralistiSne države zacel spozna^ati vrednost in pomen trSa-škega priatanilča* Tri^asrjevo bivaaje v IVatu pade torej v cas, ko je bil i@ v polne® pasmaliu boj med osrednjo deželnoku«sjo oblast jo i® deleluisd stanovi, na slovenskara osemljn sam^n pa boj za gospcdarsko povazavo, ki ja nujno zahtevala vsaj 4o neke 93 mere Izpremenjsnl politl^ni okvir, Roiiservativna, fevdalna Iraajska s srednjevesko upravo ter starim dpiažbenim in go-spo&arskim redbm, ki si ^e hotel prilagoditi tndi nove ©-blike gospodarjanja, namesto da bi bilo obratiso - po dmgi strani mešSanski, trgovski Trst s sirokira pogledom na. za-ledje, kjer je •vldel torišce svojega uspevanja, varujoc pri t€m z vso vatrajnost^o in odlocnostjo svojo politi^no avtonomi.jo« To sta bila dva svetova, ki ju j© gotovo že Su-til prosvetljeni in rasgledani Bmi Bonom. Duh hiiraanizjna jo tu našel sredino, ki Ji je ustressal in v kateri je iao -gel uspevati,, V času najbolj sagrizenih verskih bojev, id so razdvajall tedanjo Svropo, je Trst pokazsl cudovite pri-mere verske strpnosti^ kot jih poznan^ takrat le v švici. Prekrščevalce, ki so jih posiljali iz avstrijskih deSel sesn na galere ali tlaSanako delo, Trst ni sprejemal kot kaznjence. TraaSani so jim dajali nK>Ži3Ost, da so se reše-vnli, in slabotne so s&ral odpu§šali<,(458) Pr©krf?5evalski misijonarji, kl so vsdrSevali zveze s prekrščevalskimi mi~ sijonskiini postajsitd v Furlaniji in Istri, so Imeli y Tr-stu stevilne prijatelje«(459) Ravzlic svojiia svezam s ka-tollskia avstrijskliB dTorom, navzlic politicniia simpatijaia, ki jih je beneSanska stranka gojila do Benetk, je škof Bo-nouio vabil v Trst rasne znamenite pridigarje, lci so nasto-pali v duhu rjovih reformnih idsologij, Tako je v adventu 1540 prišel v Trst Giuseppe della Rovere, imenovan Giulio Terenziano, proti kateremu je biia pravkar ustavljeaa pro-iskava zaradi obtožbe krivoverakih pridig o opravičenju 2 vero brea dobrih del ter pridig proti spovedi in SešSenju svetnikov« V Trs^u j« Terenziano aa poeebno željo Sonorijovo pridigal o čienih vere, o desetih bo^jih zapovedih in mo -litvi Gospodovi, Trubar $& bil t&lcrat v Trstu in se ,je se-snan3.1 s Terenzianom na Bonomovem dvoru* Talcoj poteni^ko j® Terensiano zapustil Trst in preden se je smgel odzvati no-vetau Bononovemu ix>vabilu, ga je beneška inkvizicija zaprla in obsodila na leto dni jecSe ter na izgon. V obtožnem gra-divu zoper njega so bila tudi Bonomova pisma#(460) Poznejo *e na§el Terenziano zavet je v Švici in v eneia od pisem Bul-lingerju ga Trubar izrecno omenja* (461) ? tem ossraS ju svobodnja§kega Trsta je Trubar preživel nekaj let in zdi se, da je tu prav od Bonoma dobil prve po-bude za pisanj« v slovenskem Jeziku. Kolikor si morem predstaviti osebnost Bononiovo, se ne naorenD Suditi, da je v tom smislu vplival na mladega Tri(barja»Prav to, da nibfl. Bonomo sarao htimanist, termrsč tudi vodilna politiSna oseb - 94 . nost, ki je znala Slsto atvarno presoditi, v kakšnom okvi-ru se lahko zagotovi življenska bodoSnost njegovega mesta, nam lahko pojasni Bonomovo razmerje do jezika sosednega ljudstva« Toda pri tem. se je aavedal nasprotij dveh uredi^ tev, dveh družbenih in politiSnih sistemov, med katerima se je Trst dušil v boju za svoj obstoj. flajbrž« je Bonoao Že Sttbil, da 3e mora v tem zaledju nekaj izpremeniti, ker ta po svoji naravi enotni prostor ne prcnese dveh ražliSnih eistemov* In morda je v te^ koraaj sluteni perspektivi že raStmal tudi z vlogo IJudstva, ki Sivi v t©m prostortij, ta-krat Se Btopo v raišljenju in slepo v prasmover ju", (46B) ln kl se nsora preobraziti in dvigniti, da postane nekega dne morda pomemben faktor v ureditvi zaledja, katerega Inter©-ai se morajo povesati z interesi Trata# Kajti tista priisi-tivna, v lokaiiieia, še fevdalno vszanem obsegu se iz^ivlja-joSa tekma za gospodarsko koristjo, ki §e ni poznala VeSje podjetnostl in ni imela pogleda v šipŠi svet, ni mogla vo-diti v prihodnost, Vsa ta razmišljanja, ki so se utegnila vzbujati Bonorau, nam nlso znana« Toda ostane dejstvo,da pr-vi za^etki slovenske narodne zavesti soTpedajo s prvim o -blikovanjem in povezovanjem slovenskega ozemlja v gospodar-sko ©noto v jnodernesi sniislu. Izvajati Iz nasprotja Trsta do tedanje Kranjske sklep, da se je zaredal BononiD kot Tršacani spioh nacionalne in politiSne pripadnosti Trsta k Italiji, se nam zdi popolno-ma srootno«(463) Če govori Bononu> o Italiji in 5e Je šlo pri obeh delitvah v Wormsu in Briucellesu za polltiSno pripad -nost Trsta k italijanski posesti Spanske krone, je treba vedeti, da jo bila Italija takrat še sarao ^emljepisni pojeia« Machiavelli je dal koraaj prvo idejo italijanske drSave, ki pa Še nikjer v obstoječih italijanskih republikah in kneSe-7in«h n± postala politiSni program. In Machiavelliju špan-aka vlada ni nič raanj osovražena kot druge tuje sile, ki so se teple za Italijo« V ostalem pa so vladall v Španiji HabsburŽani in prav pod Rarloin V je bilo v najveS j«E obse-gu ostvarjeno vesoljno cesarstvo, V tem okviru je §Xo, kot bt danes lahko rekli, saiao za vprašanje upravse pripadno -sti, ki je bilo v tistom tr^nutku važno prav ^»aradi gospo-darskih in družbenih nasprotij z arstrijskim zaledjem in ki bi bilo odpadlo, So bi |ai.šlo do skladnega gospodarskega sod©lovanja z zaledjera« Tažen pa rje in preko zgodovinskega trenutka soga Bonoisov pogled na življensko odloSilno pove-^ zanost Trsta s slovenekim zaledjem. Nacionalna zavest, ki so jo znali Tržaoani pokazati n&sproti W«mcem,(464)pa $0 ni 95 nacionalizem, ki je nastal nekaj sto let pozneje. LLL3&JL, ?rv& slovenska Vnjlga pa Je izšla. 1551 na Hes^ nemSkAgl stosn in poslej je vea nadaljnji ražtoj sloven-dgžfeJaal skega protestentizma in slovonske protestantska knjiievnosti tesno povezan/z neraSkirai deLelami, ?, na-nakimi teologi ter nemskiia plemstvom in meŠHanstvom,]:! sta gmotno podpirala slovanski tn ju^noslovanskt. ttek«Try-bar sam je od 1548: do svoje smrti 1586 ve^ji del prer.ivel . v Nortciji, s krajšim presledisom nekaj let (1568-1565) / ko je bil v Ljtibljani na čelu slorenske cerkve. Slovonsld prl-digarji so s© po vrsti izobraš©Tali v Hemciji in taia navezo-vtili osebne stike z vodilni-id nemskimi protestanti* tu ni~ marao naniena ponairljati znanih stvari, ki jih je Xe podrob-no raziskala naSa slovstvena z^odovina, tenr^el zgolj ugo-toviti nekaj stvarl v zvesi s predmetom na^e razpra^e* Rdor bi sodll le po smnsnjem vlds^u, bi r«s utegnil priti do sklepa, da pomeni sloTensld protegt&ntizem le ve* jo nemSkega reformacljskegs gibanjs, da pri^a d usodni Hv*-Ijenski pove^anosti Slovsncev 2 nenišltfjTd delelami in da. Je bila tudl v dhahovni ortentaeiji obojim doloSena ista smer. (465) To pomeni % današnjirai o5nd gled^ti štiristo l©t na-aaj prav tako kot 5e ho^ejo najti v Trstu 16#stol«tja do-lo^no manifestacijo nacionalizma, ¦-. .'¦¦..'¦'¦ Še manj J6 mogo?« podpreti to mnenja s 3isto idoalni-mi nagibi, ki naj bi bili vapodbudili vojvpd^ Kriftofa W»5rt-temberSkega, da je podplral delo slovenskih in hrv-atskifei pirotestantov, To bi utegnilo v-ljgti %a njega saraega ali mord« '8© sa kakega pov?ameznik&« Toda nc gra za tcPostaidJa se tudi tu vpraSsnje: kakšnc objektivne okoliilžine so bile ofiloci.lne za podpotfo tacianjega nemškega plemstvs la mešSafi-stva? Czadje priKadevanja.,' ki so ga pok&zali tujevodjoi kr«fij-sld in sploh avatrijski stanovi sa raz?drjenje in titrditev prote^tantizma, si^> skusali pokasatl Se ssgoraj«. He »oremo. mŠ.«]±ti/ da so bjLH na Hejnškeci bolj idealni« Veafrfc doba in vsaka borba si privseina tipične oblike in ae puslužuje do-loSeriih geaal* Protestantizesu^ ki j© da^al ves poudarek in teSo ne sve pisrao, je vsalcomur obetsl vesoljm rešitev vs©h •iucnih vpra^anj, ki 20 ga težila - ne da bi seveda smel alasti vladajočim kakorkoli poslabšati njihov zivljen^ki poloaaj« Friper-aoči razšlrjanju evangelija in den&riio ptlepe* vati k teoru, je sdaj pomenilo isto kai nekoc datl miioščir» ali si aabaviti odpustkov - duša je bila pomir^etta ia za > 96 služenje pri Bopni pilaobljeno, Tak je vtis, ki ga vsbude odgcvori ^cruSkih plemičev in mest na TJngnadov poziv za pod-pcro njegovemu podjetju ju&noslovanskega tiska. (466}Avgust Saški je v svojem odzivu posebe izrazil šeljo, naj se ne-pptvorjeno tlska Biblija ±n Luthrova Hians postila,, ne pa ittorda kakŠ&n sektaski spis Flacija*{46?)Mesto Stra^sburg je poslalo svoj prispevek s priznanjeia tJngnadovemu priza-clevanjiij ki naj olajša duŠevno stisko^ ki $o trpe te de2e-le spriSo tega, da Sive v stalisi turški nevarnostijnjegovo delo nsJ pripomore k pravmu sposnanju božje besede in naj oslabi tudi Mohamedovo cesarstvo kot je Luther oslabll pa-peštvo.(468) ? t«a odgovoruso povzete gl&vne misli., s katerirai je . 0ngnad podprl svojo prolnjo za poaioo« Oslabitev in uniče-nje turškega cesarstva s poiaočJG evangelijs pač ni mog3La biti stfaren račtm v politišnih eiljih dežel nemskega ce-sarjstira. Saj so bile turško vojne Izra^ito obrambnega zna-Sa^a jln še tu na eaaesa pragu nemSkih dešel je bila obram-hu dokaj slaba, ker nitl avstrijske, kaj sele nemSke d©že-le, niso dovoljevr^e več fcot prav najnujnejse kradite« Ta Ungnadova formul&cija pa jasno odraža ideolp^ko stalilSe. jaroteatantiissia in »1e isogla v airsih krogih najti odmev in ijiužlti feot dobra propagauda#{469) T^di a\manjepoliti?na irpraaanja so se vključevala v naaorski in misel&i okvir evangelija, ki je odpiral Hiro-ke perspelctive Tesoljne odrelitTe, fte se je vsaj hipotetiS-r»o Torovalo, da ut^gne evangellj podr^tl celo taka inogo^-na eesaj^stva kot je ttirsko, j© bilo raogoSe v imenu istega evaRgellja okrepitl politiŠno aKtivnost na tistih podroc-jlh, Jd. bo bila bli?,ja in bolj dc^egljiva, tmko zlasti v notran^i politiki in v sosednib de^^lah^ ki so prlhajale v po§tev prl Kaolcro^evanju me^»^siko poroča vo^wda Al -brecht Pruski baronu tfngnadu, da ne more prispervati sa nje-govo podj«tj<5 veS kot 106 goldimrjev, ker iraa velikestro-ške z tistanovitvljc univerže v KSnigsbergu in z vzdr^eva-n$m. štovllnih štipendistov raznih narodnosti (Poljakov, IdtTa^cev itd,}, ki se izobrazujejo v teologiji# da bodo neko. lahla? piddlgali svojim narodom svett evangelij vnji-boY«ni jeziku in jim pripomogll, da se osvobode malikoval-skoga praznover ja» (470) Malo pozneje pise baron UngnadAljp* brschtu Pruskonu, da sta si dva mlada Hivanca ogledala^ hj«gore cirilsk® tiske in naročila natisk tisoc isvodov' I»tifchro^ega katakisma, ki bodo dobi^o služlH tudl njimim rojakoma Saj s« tam tudi rabi^o cirllske ?5rkft,poznajo le 97 eno veš, za katero sta mlada titvanca proeila, naj s© we-&» in ullje.j47l) Torej vidirao, da podpiranje in pospašev&nje južnoslo-vanakih književnosti ni po jav, ki bi pričal o kakih pos«&-nih simpatijah za jušnoslovanske narode, teimrač posnauso po-dobne primere tudi dnigod«. Baron Ongn&d je bil in oetal nemSki fsvdalec, ki je od vsega slovenskega besedišSa .po-znal le besedo ngospod"*(472) In Saprav uničenje tur^kega cesaretvs^ kot emo Že c»aenili, nl moglo biti v dobes«dn«m smislu stvarni poHticnl cilj v Sasu, ko je bila turškasl-la najmočiiejsa, vendar so bila vaaj blišaja obmO'xja,Hrvat-ska in Mad^arska,še v obsegu avstrijske saokro^ev&lne poUr tlke« Tu je bil y primeri z dru^iiGi evropskiml mejand habe-burške posesti odpor proti avstrijski ekspanziji najslabši, Kajti ladžarska ni iraela niti organiKirane osrednje otla-sti niti dobre iiradniške uprave niti iz\arjene vojske, lam-šld knezi rdso kazali posebnega interesa, odsivati se kli-cem Avstrije sa pomoč proti fnrkora, ker so se bs,li, da bi se Avstrija z utrditvijo v Madšarski preveS ckrepile, (4?3) Tak> so mogH Ttirki izkoristitl oba momenta ¦; slabo odpor-nost Madžarske in poiisanjkljivost avstrijake obraiabe,s:o so si Turid. podvrgli večji del Madžarske in se pojavlll pr»d saiaim Dimajaii., pa so tudi v Wem$iji neposredneje začutili nevumost, ki je grozila vsanu nemškemu cesarstw. ?pra-sanje obrambe ,je aioralo v večji meri zanimati tudi nemške kneze. Baron Ungnad, bivši vrhovni poveljnik vo.1a.3ke kra-jine, se je gotovo najbolj zavedal potr^be mo^ne obraiube, Horda je hotel v 5asu svoje esigracijs v lamSiji prav z idojo evangelija pobuditi razpolo5enj© nem^kih kneKor in ffiest za izdatnejao poinoS in ud©leSbo v bojn proti TijrkDm* Kajti evangeli^i je pomenil takrat v prot«stantskem svetu splošno in vesoljno ideologijo, ki js raogla utem^ljiti sle~ hemo akcijo, Ungnad je organiztral raspoailjanje knjig pieko nem-akih in roadšarskih trgovceT od Dtanaja do Sedmogralke, (474} To nam priča o čisto konkretnih gospodarskih svezah,ki jlli j« Avstrija Se imela s tead daSelami in ki so avstrijgko politiko doloSno usmerjal« k sstvaritvi njenih interesov v tm delu lirrope« la posnsjae diplomiarfeaks relacije,ki jo Je predložil cesarju Lepppl4u I njegov poslanik v Garips-da grof Leslie^ lahko Jasn© razbar«ao# kakšni so bili. tl interesi, ?o vaŠv&rakem sdru 1665 je dobll grof L«slie med črogim. tudi nalog, naj sklane s Turkl trgorineko pogodbo © prometu na morju in na kapnem. Sna tocka dogcvora Ja bila, 98 da sjuejo ladje fosmeatških i&est pluti v turška pg*istaniL5& pod cesarsko in ne vec pod angleško zastavo kot dotlej* 8& Dunaju se j$ pozrieje (1719) nstanovila orlentalska trgdv -ska druLbas(475) Začetki teh prižadevanj pa brez dvoma sa~ gajo dobro stoletje nasaj. lst©mu politiSnemu saotrttj podpreti kar največjo r&s-mahnitev evangelija in s tem izpodkppati tla vplivu rirasks cerfcve, je slusila tudi diplomatska delaviaoet bivšega ško-fa 7ergerlja* Bil ^e zaupnik vojvode Krištofa in je mnogo potovai, m«d drugim tudi na Poljsko in Trmko* V tera okviru je treba tudi razumeti njegovo vlogo v podpiranju slovenske profcestantske knjiševnosti«, Z& razliko od Ungnada bi lahko rekli, da je .imel 1ergerij več inicijative za prevajanje v slov©nski in hrvataki jezifc kot Ungnad^ lci je iiael So 1549 v štajersko-koroškem stanovatei odboru y programu saaio nem-ski obredni j©ailu{476) Ke. glocie na to, da je Vergerij za-gorarjol nekak sbapni slovanski jezik,{477) je btl bliše isisli o potrebi prevajanja -protestanbsklh teksto*/ %b južn«? Slovane, katerih govorico in tudi glagosfto plsmo je poznal iz svoje biv§© istrske Skofije. Slovangkl Vse bolj jasne pr«dstav« o razmerju slovenskega svet do drugih slovanskih jezikov pa so imeli na.^i protastanti«, Zavedali so se po eni strani semo-stojnega znacEJa slovenpke ^ovorica, po drvgi strani pe blb> ke sorodnosti z ostallnd slovanskirai je^iki in pripadnosti slovanskl skupini naroviov* Broz vsakr5nil" poli.ticni> rašu-nov in navžlic utesnjujo^ei-iu okviru obstoje«e politi?5ne in družbene m^ditve se je VKporedno z na-stajanjem slov*5..riR!ce individualnosti razvijala in utrjevala t1asna slov&naka za-vest, Predana služba ^v^ngeli.ju, ki jes teriai o«^ J*loveka, da posvsti Bogu najdragocenejš« kar im. - jezik, j4 a pre-sajanjesn novega verskega naiaka saniosto.ino ustvar^iala teaeli kultiirp novega naroda, Hft to se navezujejo tudi samostojnej-še -šx/titi??ne koncepcije in orientacije nasledn,1ih stoletij do naših dni, ko se je dokon^no dcvrnilft emncipacija poli-ticnega Mivljenja od vseh onstranskih smotrov ln idealov, Od prve slovenske. Vnjipf.e,'v kateri ae je njen avtor friMo'i Tr\Avd.r pcidplsal Jcot Bilirsl<,l domoljub", do pv*m slo-venake slovnice, v kateri Je Bolioric raii.^mil. 2t> jaisno.ali-ko o slovanekem nvetu in ra7»Sir.jcno??ti s^-ovansJdLh narodcv^ isi do Dal^iatinove BibLlf1e, se je de.jansko 7e dovrolla prva idejna emancipacija od obstojeoef?a nbožrjega. reda", !Japa5no bi bi3x) videti v tej orientaciji nasih protestantov prvo 99 klieo pozneJSega ilirizma ali panslavizraa, Saj je prav Tru-**x eJ.st-o savestno branil in razfijal sasiostojnost sloven- * sk*>c* t1ezika.-(i.-73) ?venci kak§ne posamezne stlko« Y zaSetkti stoletja ,je -jsr-vič potoval v Jteijo !:ot cesarjev odposlanec Sigismund Rer-'¦# -berstein5 doma iz Vipave, Y svoj5.h spisih je dobesedno ^ele odkril Rusijo,(481)ld. jq takrat navezovala koiaaj prve stike z Bvropo* Herbersteln je bil sploh eden prrih i?vropceY, ki so obiskali Husijo in njegovo delno znanje slovenskega je-zika mu je za upostavitev zveze % Rusijo zelo koristllo.Od-kar so Ttirki s zflv^et.iem Carigrsda n^posredno pose^li ˇ «ˇ-¦*¦>. ropoko področje^so začftli v fteopi računati z Husijc kot po-nismbniJii faktor.jem t obrambi pred T^^rVdzAvstrija je ?e s kon-caoi 90ib l«t 1S Tflftolet ja poslala y Moslcvo sTojega prvegs po-slanika. {482} V svojani velikern načrtu za zyezo evropskih kr~ Scanakih vladarjev pr-obi Turkom (1519) je cesar Maksimilijaii pradiddeval tudi udeležbo moskoTskega vladarja, (483 j TeSišSe ruske pc^itjke pa tedaj n± bilo v bo^u proti Turkom, s katerimi so hot.eli Ruisi ostati v dobrera razmer ju, 100 (434) ijanvee v obra?ianu..s Tatari in po drtigi strani v 'utr-<' dJLtvi položa^m nove raoskoirskp drša^e y podroS^ B<iškega .roor ja* Prvi ruski car lYan I? je videl, da razvo^ in krepi-tev države r&sia mogoša v izol&clji, brer, prcstega izhoda na ittorje in bres zveze z zapadno Svrcpo*. Tako Je atora&pil-ti do konf likfca s Poljsko, Ti.tvo in Id.voriLlcojnajpr©5 ^° <&-. p^omatskega^potem oboroženega.V vajno sta pošegli tudi dve dr^gi prizadeti drSavi^Danska in Ž^edska^ld sta prav tako t«§ko prenaSali gospodujoci položaj Pol^ske na vratih Bal« tiškega mor ja* .Idvonaka^ k± Je s|)rejel« protestanti^eni^ je blla sparičo s^oje fe^alne strukture .¦prealaba^ da bi se bi-la mogla updrati moSni sili centralJLstiSno vladane moskoT-? ske <&%&ve9 in ^e iskala poiaoŽSi pri Poljskljiaosko^ska drša-va sama pa je sklenila zvezo z Dansko,po drugi atrani pase je savarovala 2 zvezo s Tnrčijo in se pogajala z nem^kira cesar,1©m#(485)'fMoskov8ka nevarnost" Je slastd vzn«mirjala vsshodnonffinške lcneze (486) in oe se spomnimo tistih dyeH mla-dih Iitiranc.sVjki sta bbiskaia barona Hngnada ter ^iipendi-stov Albrechta Pruskegs,si spet zaokrošimo okvir^v kat^r«ea se je odvijala in povesovala evropska problomatika 16#što-. letjasTa več kot dve desetletji traja^oSi boj je izSrpal iBDskovsko dr^avo,da ni mogla i?.v«sti svo^ih načrtov na Bal-tiku,tods. bilo je predrto okno v ^vrapo ir» zaeela se je do-ba tessnej^ih gospodarskih in kultiirnih sti>.3«r ?. zapadoia* T to dobo spada tudi ustanovitev angleike trgovske kolonlje v Arhangelsku* (4B?)Pošeben interee v trgc^rinl 7/ deselami moskovske dr^avs so imela tudi hanzeatska mest;a,katerih tr-govski ittteresl so vplivftli na poiitiko Ssksimilijwia il, da navzlic zahtevam nel;aterih nmčteiM Imezov ni- aktivno po-segel v vojno proti Moekv±,(436) Heposredno,nar^vrK>0t ¦Hvl^en&to povez^e ps &o se ^uti-li slovenski. protestanti z ju2noslovar».s;-arai narodl, gotovo sato,ker so trpeli pod istim sovražnik&m - T\arki,}d ao Xe poldrugo stoletje leto za letom tudi Slovencem pa?izadevali toliko gorja«Zna<§i3no Je# da naai protestaiiti v posvetllih lirvatskih tekstov postavljajo,kot ds meje sploh ni,v isto zva2o "ubogo krsčansko slovensl«> ln hrvafcako I^udstvo, kX prebiva 6b turlkih majah, pod Ttarki| ˇ Bosni, Srbiji^BoJga-riji in r soaednih deS©lah,B{489) Celo Heiaci sd HJorali v sadnj^a 5sau tjgotoviti, ii kot da ostaja nemžki svet ob ^trsjoi poti. ki smo jo Slovenci prehodill od tafcrat, ko se je frubarju ^r Trstu prvic vabudila ralsel pisati slovensko... Reforfoacija nas je sieer povezala z ersim na.jmogočnejiih evropskih gibanj^toda ne takO; da bi nas bila vklonila v nemSki celinsld. svet. S prvisd mantfestaciJETfii slovenske .iiarodrie indi^ldnalriosti *e bil ustvar,1on racst ~/ posnejsa stolet ja, ko smo isteali avobodnih orientacij na obeh stmneh nem^ke' sredlnein? ssa-padu in na Tzhodu« Pod. ¦taott razširjenimi obsorji se j© pre-cistilo tudi ra^merje pozne.jsih iob do protestantskega Yer-sksga in druabenega naiika in s® loS5.1o tisto, kar je Vore-n3.nilo še v srednjem veku, od tistega, kar je veljalo pri~ hodnosti« Bilo je pc^trebno "e delo generacij, Jd. ao, nava-zu^oc na prvc izročilo slavenaklh protoatantov^ ustvarili tistl okvir, v katerega sm lahko tudi Slovenci vključili svojo politiko ±n svojo suverenost« Opombe V oponbah podajan naslov vir^ v sterajaani obltkL^bir-1 « pa samo z Imenom urednika, Prav tako navs Jsjn o Rupel, SlovensM protestant-ski pisci, Pregled >oratic podaja^n na Voncu« (Uvod) l)E»Grafenauer,Osvobodilna fronta v slovenekem. na-rodnem razvoju^Slovensld. Zbornik 1945 „177, 2)Belcw 174 # !3)Doklaracija o ne3»visnosti,spre,1ata 1774 v Philadelphl.ji. Janet ISXIV* 4)Dr^.:>wd prav «» ratio status pQsr*>?eno rat-i St.Leben v slov,pr«vod\?"T)on Kihot? III 1356,16. 5)Meineck« 36 sl. Mesnard 1? sl* 6)Dilthey 269 7)Fngela 54,.8)T3X»ea.tecrt 26.Bd,l4, 9)Prav tam 6 sl» 10)Prav tam ?,9 in ?,9.Bd*6.11)I>. Prijatelj,0 kulturnem ix>menu slovenske reformacije.l908*4.Li, l2)Grafenatier 109, 13)Trubnr dc-S-upravitelju 29 ,,X« 1564.^1-ze 435« (Protestantska ideolcgi>,) 14r)DaJJ-.u)tin,Biblij&,Predguvor yejr psalter 279, ISlTrubar^Psalt^r.Predguvor 7, l6)Trubar,Psa3r ter lo> 17)Delmatin,citBmesto, 18)Trooltsch S6,Bd.34,37,3S, 19}Prav tam 312, 20)Janet 1*371; M*Grabmann>Thcwnas v^Anvsin-Kempten-Mfcnchen 1920.L*3P. gDCirabmannjCit.delo 132.?2) Ja-net 1.371-2, L3)Traeltsch S7.B4.327,338,335,344. 84) Grab-maiin,cit.delo 142» 25}Prim.Janet 1*371. 26JGrabmanr;,oit.de-lo 132-3, 27)Br4hier Ie6S0. 88)Prav tam 660-1. 29)Troelts5h 27.Bd* 327,332,335,344* 30)Joachimsen 34-5« 31)Mlrbt $53, 32)Luther,Res indulgentiariae.lS^S.Cit.Joachimsen 12, 33) Troeltsch 27.Bd.65-6. 34)Troeltsch 29.Bd.6. 55)Br«h5er 1. 721-2. E.v.Aster,Gesch«d,Fhilosephie.Le±pzigl852«153-4. 36}Janet 1.449 sl. Dittrich 111.174-181. 37)Dittrich III* 271, 38)5podaj stran 88. 39)Janet 1,449 sl, 40)Mesnard 195, 4l)Dittrich IV.1-28, 42)Trubar,Artikuli 43. 43)Bohorič,Aro-ticae horulae.Predgovor..V nrev.Ruoel 221* 44)Dittrich IV. 103 1-28. 45)Mesnard 193. !S)Mesnard 194« 47)Mesnard 198-9, 43) Truber,Novi test. PosvJmdviku,voj«W&rtt. Rupel 150* 49) Prav tan 151. 50}Janet II,5, Sturao 520, 51}Trubar,Kateki-sem 313, f?2)Mirkovič 102. 53)Mirkovi<5 129. 54)Dittrich IV. 82. 55)Dittrich IV.91-4. 56)mrkovi<5*102.Joaclirnsen 196. 57)MirkDvi<5 63-5. 58)KIrkovi<5 111* 59}Prim*citat zgoraj str,15* 60)RLdrič,Ctro5ja biblija 1586.ČJKZ IV,1924,121-5* Borbena ideologlja flacijanstva prihaja verjetno do jx)lnej~ šega izraza v Krel^evi ImjiSici iz 156fJ,pisani v nem3 jesilm: Christlich Bedencken, ob und ?de fern ein 4QSlicher Christ die Eotten und Seckten,auch allerley offsntliche Irthur.ien ¦und Eeligionsstreitte^beide voi: rechts vregen urid auch rnit der That su richben und zu anathematisiren schuldig sey. 0 knjirlci poroča Slae,da se hrani v Berlinu in da spada v vrsto poleirik »ned Flacijen In njegovirai nasprotnild.. Elze 437. 61)Kidri5,Zgod.lS, 62)YAflriL,Zgod0Z3. O.Hegeiaann, Zu P#Truber's 400jahrigetxi Geburtstage.JGGPC-e R9.1908.39. 63) Kidric,Zgod*45. Regemann,cit*mosto* 64)Tmbar 1569»Hegemann,. cit.delo 22, 65)Kmperger in TulSak.Hegemann,cit»dolo 39^43. G6)Klo^mer-Jurioiceva pesmaricp.^ki je isšla brez Trubarje-ve vednosti pod njegovim IirtenarsrSne duhovne pejsniw»1563. Kidric,Zgod«43* Elze,.Die slov.prot.Gesangbttcher des 16.Jh. JGOPCe 5.1384.10 sl. 67)!tlrh>vi« 143. 6S)Dittrich IV.248. 69)Prira.ZPoraj str.lL. 70)l4irkovič 143. 7l)Loserth,Dftr Pla-clanlsmus in Steiermark und die ReligionsgesprtLche von Schladn&ng und Graz.JOGPC-e 20. 1899.S-10. 7J3)Loserth 210, 75)M,A?ubtejZur Gesch*der wj.ndischen Protestantengeraeinde Agoritschach-Seltschach in Karnten«JGGP0e 49.1928. 106-110* 74)Mirko^d6 119. ?5)frubar^4rtdkuli.TJvod.Rupel 74,76. 76) Trubar,Ta prvi dejl tiga noviga test. 1557.?redgovor«Rupei 23, ^^{Trriar^Reglster u.sunraarischer Inhalt 1561.Posv.bar. Ungiiadu.Rupel 49. 78)Trubar,JJov± test.Posv#voj,Wt5rtt.Rupel 150. 79)Trubar kralju aaksiirdlijanu 31.1, 1560.Elze 35 sl. Triibar je obsodil cvinglijanski naiilc tudi v Cerk*ordningi llSa.KidriS^Rirchenordntjng 98-9. 80) Kidri?,Zgod.SO. SlfTru-bar Bullingerjvi 13,IX.1555.J51ze 19. 8R)Trubar Bullingefcju 13.III#1557*Sl8e 22 sl. 83)Trubar Hikolaju Gravenecku okt. 1563,Slze 358 sl. Tudi Slze,Die Superintendenten der evang. Kirche in Krain wahrend des 16«Jh#!863.19* 84)Slzie 364-413. 85)Voj.Wt!trtt.Trubarju 29.H.1564*-T51ze 391. 36)Joschlmsen 139, 87)Dittrich IV.126. 8B)Prav tam. 39)Dittrich IV. 129-135. 90)Dittrich IV.132. ^lJDante^La Diviiia Comedia.IV.sp. 92)Dittrich IV.132. 93)D.Cantimori,Ulrich Zvdngli SE XXXVII. 1067-70. 94)Triibar,Ta prvi dejl tige noviga iest.l557.Pred- X04 go^or^Rupel SO^Prim^KidriS^Ggrodje sa biografijo P«friibsrja* Ra^pfava ZDH? Ifll925.Sl6. 95}Prinucitat &goraj str,19. • 96} Oierke 56, 97)Dittrich IT,166-68e 98)0hoisy 543-44. 99}}Ies-nard-281* 100}Mesiiard 269 sl, 101)Cantimdri,tllrich Z^dhgH |$.IXXra*1067-70fi 102}!lesnard 8?» 103jB^Shi^r 1,754-755.'. 104)Dittrich III.381r.82« 105}Trubar Bullingerju 13,111*1557, SOiHI, 1557,1O..?II61557,Llse 2L sl.,32 8l.,2S sl, 106)Ši^r-zo 92X,3aS, lO7)Tnibar Bullinge^u ap.7li.l557,?OJBe 29 sl# 108ii5?Hicoaini,B«rnardino Ochiao.SI m»161-62. 109} Pr^av .t&m« llOJSrasitte ds Rottardam,Sloge de la Fo!i$,Edit±onsr Cliai3r»Paris 1937snvod Arraanda Hooga XXIII* lHJCantimori, U&Lo e Faiistc Socinl*:SI XXXI, 1016-17. 112)Mesnard 35? al. il3J«Joechini80n 52-95* lUIBeer S43. 115}gngel? Co-68, 116}-AvEckhoff,Anabattisti.BI IIT,6S-A5. U7)Trubar,Novi tešt>. Posv*Ludviku..roJ#Wttrtt-,Rupel 152» ll3)Trubar>Katehismus > dvejma lalagaraa lo75.Rupel lL4, 119)?rubar,Artik"il± 35-34# ? i«tem smislu Cerk,ordninga 56a,KidriS,Kirchenordnting 98-99, ISOlGrafanauer 113-14* Loserth 3S» l31}Blze,Die avang, Prediger Krains im le^JheJG^POe 21,161 sl« lg2)T;rubar,?a celi novi testament 158S»Posv#L\idvIku,voj,W?irtt.Rupel 152, l23)Glagolski prvi del novega test.lSSB^Trubarjevo posve-tilo kralju Maksiraili jaim.Hupel 66. 124}Trnbar,Psalt^w Predgovor^Rupel 91, ISfOTnibar^Slsna postila 1*164. le&) Di-trich IV.76-78, iS^JBohoric^Arct.hoPulae^iVtek pretjgp-ror.V prev^Rupel 323, 128}Trtib«p,Hižna poetils XJm22Zu . (0aru5bdna etika) ]^9?Trnbar,Psalter S6I., l30}Trubar,Hilm ,pp3tila II-.2S6, 131)Priri#K.Marx,Zur Kritik der polit.Oeko^ nomio, H.Adler^Daa Ratael der (J^s83Jlschaft;.Wien 193C*l83, , l32)Dalmatin,Biblija*Predgwor cez starl testament ¦-?,« 133) Dittrich IV,50,. l*H}EIert 31 31* 155)DiUrlch IV;*!5S, 135} Trmbar,Hišna postila II,B12* 137)Blert 28.sl« 'Melanchtho-.¦ nov nauk ^e bil. obš'irne |e podan tudi »Slovencem V frubar.je-vem. prevodu njeftovih Looi theologici kot Tig& noviga. teat., dolga predgwor-,.Prevod nii r& bil dostopen* 138} Dal^nmtin, Biblija.S3»venska pred^uvor^ 159}Dittrieh W,39-40,47,. ^-lerb 36» l40}Trubar, Novega test, II>d^l:Pi*edguvor ^e^ ta list h tira RiralandiR* 141)IYitJuzgoraj str.3P,33« 14S)?nibar, v op,l40 cit rtelo* 14š)Prav t^.m.. lWTrubar,Hi3nL' postils. . IIv.78,.145)DiUridh IV.38,'i7, Sleri-36. 13^)Di+,trich IV.4a Slert 26. 147)Trubar,Hi3na postila 11.52. i4Š)Tr^b>j?.,Abe-' cedarium.Rnpel 10, 149^Prim,Sl«rt 65-,Gl^de" na-' (pnovito po,1-juovanie stvarstva ne bi poji-ia "stani 0^6^5.3 ns: družbo kot Elert.lfje{|ov okvir .je sicer praM.i?jno družba in d&nes n^n 105 je to izklju^no drušbeni pojem^toda proteetanti so tudi stan kot pokorššino izva.ialf. iz neke^a višjega načela:Boga in boSjega r<3rta*Kam bi sicer .Bosrli vHjučitinposmrtni stan% "sveti atan Adama in Kvs* ali sam ttboSji stann? 150) Elert ¦50. ISDTrubar^Hišna postila 11,165, 158)Trubar,lTovi test* Oporainane k branu tu s«plsmu.RupeX l^^t^Kal-rov $tan bo po smrti imel", 153)Bohori5,Arct*horulae.Kratek predgovor. V prev,Rupel 221:nK6 se ne bi bila f-Adam ir. l?va)svojega tako svetega stanu 'narellSala«" IS^jTrubar^Hisna postilall. 152. !55)Janet 1.193- 156)Trubar-,Uišna postila II.15g. 15?)Tru« bar,?salter 261,» 158)Trubar,Hiana postila 11,154,825, 159) frubar^Hišna, postila 1,121. 160)Fr»Btaow,?olkswirtschafts-lahre.Leipsig 1931,70* 161)Elert 56 sl# 162)Trubar,fflL8na po-stila 11,178* 165}Kot je na pr«obsegal ordo oeconomicus vse, ki 8o bili r kakršnemkoli rasmerju do pridobivanja,podobno je hotela fašistiSna korporacija zdru^iti in obse5i vse,ki ao bili zaposleni v doloŽeni pridobltni panogi:delodajalce in delojemalce hkratu« 164)Slert f>5, 165)Trubar,HiSna posti-la 11.52. 166}Fj%2:ahn,Beruf u.Beriifsstatistik.H?JStW II..19B4. 524. 167iJuričiš,Postila 1*3. 168)Trubar,Hisna postila IC122# 169)Prav tam 51. l?0)Prav tam 50, 171}Trubar,Arttkuli 72. 172)0 karitativnosti spodaj str.44. 173}Trabar,Hišna postHa 11,229. 174)Juricič,Postila 11,23. 175)Trubar,Katehizmus 2 dvejma Izlagama 1575.Od prazniI«)V.Rup©l 132, I76)l»t«za Lu~ thir>vs,zgoraj str.ll, 177)Jviričie,Postila II,95* l?8}Tnte, :Hi3na postila 1,50. !79)Trubar,Artikuli 42, 180)Trubar,?SJ-na ix>stlla I.156<; 181)Trubar,Rlšr»s. noatila 1*176* 182)Tpu-bar,Jezus Sirah 142« 183)Jiiriac,Postila 11.24. 104)?rubar, Hlsna poatila 1.97, 185)Trubar,,Kate!tizntU6 z dvejsna izlaga-ma 1575»Qd začstfca tih ajdovskih,judovsldh inu kršSanskih pildov.Rupol 128» 186)Trubar,Hišna poatilc 11,153. 187)Ju~ riSic,Postila 11,158. 188)?rav tam. 189)Prim,Hermannovo de~ finicijo ^otreberFr.BtUovf,?olksid.rtschaftslebre.Leipzig 1931. ?,64« 190)Juri5i5,Postila n.158. 191)Elert 469. 192)Trubar, HiGna postila H.229* 193)T3?ubar,1foviga teat.pusledfci dajl, 1577.Posvetilo.Rupel l39.194)Trubar,fiišn& postila 11.120. 195) Jxeričiš,Postila 1.71. 196)§rafenauer 19-21,89-47.ZNit-ter 48 sl. 197)3SLert 475 sl. 198)Jiiriči5,Postila II. 130. 199)Prav taiu,200)JuriHič,Postila 11,157. 201)Tnibar,Artiku-l± 88. SO^jTrubaTjHišna postila 11.178» 203} Trubar,Hišna postila 111.26^ Jitricic^Postila 1.69« S04)Blerb 346. 205} Trubar,Hišna postila III.3fe, 206}Trubar,Artikuli 42. 20^) Trubar,Mišna postila III.26. 208)truričio,Postilo II, 158-209)Trubar,J«BU8 Sirah 120, 210}Juričič,Postila 1.70. 211) Slert 430 212)Truba.r,Arbikuli 88. 2l3)Irubar,Hišna postila 106 , IIJ.30. :3l4)Fueter 123 sl. 3l5)Dilthey 328«, S16)Dilthey 330 -351. 3l7)Frim,zgoraj str.l9# 2l3}Kos 236» 219)Koe 178-309, 230-8, Grafenauer 19»21,29-47# Zvdtter 48 sl* A.Poljanec, Smotri francoske revolucije v bojih slovenskih kmetov»Sodob-nost 711 1939.302-12» gaO)Pre&log Otona Henrika pl.fternegkha v 3oianu vsega plemstva na seji deŽ.sbora kr&njskega lrIII# 1611« J-Polec,Svoboaniki na KranjskenuGMS XVII«1936•(Poseb, odtis) 38-45^ (Dru^bena organizacija) 2Sl)31ert 391 sl# Brandenburg 5 sl« 8 slB 2S2)Triibar,Hi^na pastila 1,17* 223}Slert S91 sl. 9.?A) Elert 45, SS3)J\iriSic,Postila 1.13. Sg6)Trubar#Artikuli 91. 227)3pangenberg-5-6,11,26-23,37,44-45,54-55« Grafenauer 21-2G. 22S)Adler 159» 229)Fueter 123«. 230).Slert 3S6-52, 231) Prav tanu 232)Klert 316, 2S3)Trubar,Kate!d7.era 128, 234)Elert 315.' 235)Trubar,Hišna postila II 268, 336} Trubsir, Psalter S61, H37)Janet I#335,337# 238)Prim*agoraj str«23, 239}Tru-bar,Hi3na j>ostila 11*224* 240)Mesnard 186. S41)Trubar,Kiš-na ix>stila 1^235, 242)Trubs.r,Hišna postila II. 165,169«Juri-čič,Postila 11.116. 243)Jurioic,Postila 1.81, S44)Prim.sgo-faj str^36* 245)Slert 315. 246)Trubar,Hl3na postila T. 256. ^^^JTrubar^HiSna postlla I. ^04-20?). ^43)Slert 316, 249)Jel-linek 197-98. 350)Janet II^1-6-39. 251JTrubar,Hisna postila II«165. 252)Trubar,fH.šna postila 1*235, 253)Trubar,Hišna po-stila I* 119* 254)Trubar,f!i3na postila II« 143,. 7 intem sni-slu 276. 255)«Tellinek 427 sl. 256)Pri«i.citat ^^oraj str,53# ¦ 257)Jurici-,Postil?i 11*117, 258)Priiti.ziToraj 3tr#52. ?59)Ju-ričič,Postila 11.116. 260)Juričlc,Postila IU17. 261) Prav tam* 262)Juričic,Postila 11.106. S63)Trubar,Hi5na pontila I. 235. 264)Trubar,ia^na postila 1.236. 265)Prav teun« 266)tf.r)o-lenc,Pravna a^odovina sa slov.o^eralje 1935. 421, ?.67)?rubar, HLSna postila 11.23. 260)Prav te-n 290, 269)Prav tan SG7. 27Č)luther,7on v;eltlicher Obri^-eit 15.?3.Cit.Brandenbiirg ?.%, V Istem sinislu frubi^,Kate>d5intus a dve,te ižla.ffama 1375«0d viŠih^Rupel 133. 271)?rubar,Ai*tilculi Q8. rrim.tu.di Brandon« b^ 2?.# 272)Augsbursld verskl ndr 2D.1X. l$55.t,ll.ttirbt H37 273)JHdric.Sfeod.21,26,44. S74)Poleg drugth tuihrovih spisov slastiibb Kriegsletite in einea scli^en Stande sein kftnnon 1526. S7S)Trubar,Jež:u8 Sirah 20. S^GjTrubar^salter ^54,8ti« vra,pravcta pomeni 5;aimpnino»Priiii»Dolenc,cit.do3.o 361» 277) Dalniatin,Biblija l.Slov.predsovor. 27S)Trubar,v op«2?0 eit. delo 133-4. 279)trubalr,Artikuli 42, ž"$90}Truba*,tfi3na posti-la t.122. ^Bl)Mesnard 224« S82)*e6iwrd ^f.!>6. ^8t5)Mesn^a 25S4*-5* tHerlce 0S* SG4)0ierke 3. 205)6 "voeh teh tooriJah:Mes-> nard 325 sl.337 el.349 sl.57l sl. .391 sl« 2G6)Mešnard .371-85. 10? 287)Loesche 173-4 ?as)Tmbar,Ps,?lter 233* 2$9)F*av tam 360. 290}Prsv tam 232. S91)?ria.zgoraj etr-,37. ?92}Prira-fcgorat1 st-r-SS. 293)Trubar,ArtiJaai 7Z* ^J^t.v iaa 8S.S95) Prlm« spodaj 0tr,76,77, 296)^Lert 93-4. 297 j Fri»a, spodaj str. 76, 298)Trubar,Katekis«a 116-8. 299)Klert 81, 300)Trubar,Arti« kuli 93, 30I)Prav tam, 302}Prav tam 7S. 303)F,lert 98-9,103. ¦504)Trubar,Artikali 04 305}Prav tam. 306)Trub«r,HtSna po~ stila I.IOC. 307)Trubč\r#Hl3na postlls II.L84, 30Q)Prav tam 152, 509)PraY tani 21?. SlOJTruber^Artikuli 39. 311!!fesnard 887-90 Dittrich IV.194-5,216. 312)Mesnard 206. 313)Trubar, HoTaga test*II.del:PredguTor 3cz ta drugl list h tiin HlniUi-nom. 3l4)31ert 336, 315}Pri.i»uzgoraj str.*55. 316)Juricio,Po-siila 11,114. 3l7)Pra-v tam 115 318)Elert 338. 319) Elsrt 337-8. 530)Trubar,v op.313 cit.rsesto, 321)ELert 338, 322) Prav tam, 323)iaert 541. 324)Prim,sgor&j str.9-10. 3L5}Brdm« zgoraj str,43. 3S6)Elert 347-9. 327)l>v©c 267, 328}Lbwc 271. 329lDi;aitz II«54« 330)Diniitz II..34,44-5. Luschdn^-eichege-svhichte 267-9, 331)Diiaitz 11.68-9, 332)Dimitz IXft83-4. 333)Levec 274-5,278. ^34)Levec 278* 335)Lusc!iiii,Gnmdriss 77,244-5. 336)Diiaitg 11.110. 337}Prav tm* 338}Loserth 34. 339}Loserth 51. 340)Lo6©rbh ^9, 341)Loserth 39,52,58. 34P) loserth 57. ?4^)Iw3chin,Gr\indrIss 253. 344)DL*nitsj 11*220, Loserbh 103, 345}Radvoj,Karel kranj,dež-stanoTom 15,III, 1564..Slze 443, 346)Ievec 278. 347)Dimitz 111,29, 348)Diaflba 111,63. 349)Trubar,l^st9iiiziKus ?> dvejma izlagniae 1575, Posv0 / Francu Juriju Reinu s Stnaol&,Rupel 11?» ^50)Loasche ^5. 351)Loserth 212. 352)Lossrth 299 slo304,307,362,366, 369, 3!f>3)TiOserth 39f5.. !5f54) '¦ Goetz,Die Gegenroformation ir* Deutech-land. ?m'V,1930.369 355}Z?dtter 52-3, 356U,žontar,2godo~ Yina jriesta rranja Lt1.1939-155-6, 357)Levec 276. 35B)DiMt^ 111,40, 359}Trubar kranj. doš.upravitelju in odboraikom 29.X, 1564. Klze 436 360)3ittrich IV..218-20. 361}Jai^et 1*458-61, 362)Prlii.z.3T»raj 12,13, 363)3Slert 15. 364}Sturzo 186-90.365} !? Goet555Der Ausgang des Mittelalters,F/G IV* 1932,XXVII A, Doren3Kirch€ u,Papsttimi von der Mitte des 13,bis zur Mitta des 15,Jh,F-IG IV»1952.72,80,134. 3&6)Miitt 238. 3S7)3turzo ?13-. 363)Sturao 180-81., 369 )J Crruder^Corkven© ra^jaere med Slovsnci v 15:-8tol.in ustanovltev ijublj.akofije^Lj. 1906. 21-32,25. 370)LTWchin,Reichsgeschichtft 23?-5. 37l)ILir,Slbik, Die Bezielrungen vcn Staat nKirehe in Oesterreich ??ahrond d©a Httelaltars.Imsbruck 1904.18, 372)P*lm.zgoraj stp*13, 14* 373}Mesnard 207. 374)Tmbar,Hl3na postils III.6< 375) J"ari5ič,Postila 11,9, 376)Prav taa. 377)Tmbar,Hl§na posti-la III,60 378)Prav tara 142-3, 379)Trubar,Hi5na postila II* 169, 380)Dittrich IV*222. 381}Troeltsch 29.Bd.25. 38?,)Prav 108 tam 37* 383}Trubar,H±šna postila 11,23. 384)Prav tam 169. V istem smislu:TrybaTjAbecodarium 1551.Rupel 8. Trubar^Oezk. ordnliiga ?9a.Ki«iric,Kirchenordnimg 116-?. SSSJTrubar^Hiana pofftilr 1*178* 386)Dittrlch IV.220* Troeltach 29.JBd.25. 387}Tr^ar,Artikuli 97., S88)Prim,2gors.j 80. 389)1055© 358-419« 390)KUe 364« 391)!&drič,i&chenardraing 43 sl. 392)!&ar& stanovi nachroj.Karlu 2O.XI.1564.51s5e 442, 393}Trubar,Hisna postila 11,286» 394}Trubar-?WovIga test&menta pusledni dejl 1577.Pred§DVDr.Rup©i 143. 395)B&ismtin?Kračanske lepe moli-tve.Molitov zupep Turka^Hupel 212. 396)Traba,r,Psalter 43. S^^JBalmatin^v op*395 cit.meeto 39S)Brand?iiburg 4. 399)A. Dalmatin-S*Konztd(Ictrljan) ,ICratid. raznnni nauci^Trubarjev Predgovor, 400)J.Los*«pth,InnerB:3teiTelch ^»die jaiHtSrischan Mas^nahfien g©g©n dle ftlrken Im 16,Jl:u(19»4#J?,l-3. 401}DLmite 11,40-1. 402)Dimitz 11.107. Jug 44. 403)Dimitz; 11*134. 404) Dimits II« 133 * Jug 52* -lOSlFuSchaeder^Der osmanische Staa^ von seiner Sntstehmg bis ziam Ausgang des 17.Jh.PWG Y.1930. 540» ^OejSt^JugjTurSkL napadi(i::,del disertacijejneobjavljen. Izvod mi je Ijubezrdvo d&l na vpogled dekanat filoz»fakult# vL,3.}66, 407)Discoxjr!S des Princes ©t Eatate de la Chrfeti-ent6 p3,us considerables a la France,selon leurs diverses qualites ©t conditions»1883-4. (Avtor neznan,vsekakor is Ri-ch0lieuje,«^a kroga*} Henri de Roheji^De l^Intereat d©s Prin-ces et Estats de la Chr§stientL*1638.Prim.Meiri8Gke 138 sl. S03 sla 403)St»Jug,TTJirški napadi 11»66. 409)Prav tani 78. 410)Jug 31. 4ll)Grafenau«r 119. 418)Loserth 39. 413)Jwičic, Postila 1,90, 414)Elert 369. 415)Slert 371-2. 416)Trubar, Hišna postila 1,239. ^l^JH.HacMavelli,!! Principe.Cap.XXV. 418)Mesnard 480-4.665-8. 419)H©^iard 574 al.670, 420) Gier-ke 4, 421)Mesnard 615. 422)Gierke 65-6. 423}Mesnard 620 al. 673« 424)Mesnard 646 sl. 425)Mesnard 652 sl. (Narodnost) 426)Dalraatin,BibliJ3.Predgovor cez psalter.279. 427)Dalaiatin,Ta ceH katehisanus. ..irm pa|sni 1584.Posy.Ju~ riju Khislu s Fužin.Rupel E13-4. 428}Bohori5,Arcticao horu-lae.Kratek predgp^vor.V pre-wo4ti Eupel 220, 429}M.d© Cervan-tes^Bistroumni plemiS Don Kihot iz EanČe.Poslov,St*Leben . III,1956*42. 430J?.Basch,Les Doctrines politiaues des Phi-losophes classiqu88 de lf AllemagncParls 1927.33-4.431 )Dit-trich III.295-6. 432)Prav tam 297. 4S$)Prav tam 307. 434) Prav tam 313. 4?5)Below 82. 436}tTwbar,Ta prri dejl tiga noviga tcstastemta 1557.Predgovor.Rupel 20. 437)MirkoviS 232 -4. 438lBlart 133. 439}Elert 127. 440)Kidri^#Zgo4.69, 441) Prim»Trijbar,Psalter Bavidov.Rupel 37, fnabarjSv.Pavla lisit«- 109 vi 1567,Rupel 97-98,, Trubar,Ta celi katehismus inti pejsni I5?4^ipel 104, Trubar^Ts celi ne-vi test»l582,Rupel I50*Dak-matin>BibliJ3, Rupel S02« Dalraatln,Ta celi k&tehl&nus imx pejsnl 1584.213,2>t5,Itd. 44S)f.idrie>Kirchenordn\tng 151".448) ¦ Daljnatin,Biblij$,Posv* Ru|>el Bo2.. 444)Trubar_,?* psnri dejl tiga novlga test *15573Predgovor.Hupel 36« 445-lDalnatin, T& c©li. katflfhlsmus iiu pejsni ISS^.^oaT.Jitriju Khislu s FurXin» Rupel 213, 446)^lert 158« 447)!CidriG^Zgods24, 44B)Diinitz II 102. 449)Kidric,Peter Bonos»,SBL 1.53, 450)Tsmaro II«40*451} Tmaro 1.555-90. 452JKidriSjZgod. 18,24* 453)fa!aaro 11.48» 454yBindtz 11*103* 455)Tamaro 11.54-56... Prim,Levec 380. 456) Dimitz 11*167^91-92, 467)Dindtz 11,238;' Tamaro TI-64. 458) ?enetianer 65^ 459)Venetianer $4-6^,68. 460)Venetianer 73-75,,80-88« 461)Prlm,?,gorsj štr8S4» 462)?enetianar 55» 463) Tamaro 11,49' sl. 464)Tamaro II455. 465)St8M. 4e6}.Stekl.An-' haunig 259-77» ICostreneiS. 467)St»kl gSS, 468)St5kl 277. 469) Siftkl 179, 470)Albrecht Prtaki barania Ungn^dti 6,VII* 1561, Cit J ?oigt;,Briefwechsel des Hans Ungnad Pareihortm von Son~ neck irdd dean Herzog Albrecht v.Preussen AKOeGO 2C..Bd.Wien 1859 ..256- 4711Baron Ungnad Albrechtu Pruskemv. IB.VII. 1562, Prav tam S75* 472}KIdric,Ivan tfngiiad y pregnanstvu.ČJKZ II. 196, 473)Fueter 148,1CK,155. 474)St»kl 191-94 475)A«Wblf, Drei diplomtischen Relationen-aus der Zeit Kaiser Leopoldp; 1» AK0eGQ 2O.Bd.V/ien 1859„234 sl, 476}KidriH,Zgod.86* 477) Prav tam 30, 47S)Prav tam 30. 479}Dalraatin,Biblija.Posv. Y prev.Rupel Z02, 480)Bohoric,ArctshorulaeeKratek predgovor* V prevodu Hupel 222, 4Sl)Glonar,Sigismsnd Herberetein. S3L 1,314. 48L)H«v8Eckardt,Ruasland.Leip2ig 1930.32. Potemkin 205* 483)Diid.tz 11.41. 484)PoterafcLn 807. 405)Pot^ikin 207-211 486)Pot€rckin SlO, ¦487)Eckardt>cit.delo 35, 488)Potesa-kin 210* 489)Glagolskt prvi del novega test.l562*Rupel 53* V istq& smislu tudi na drugih mestih: Kratki ra^itsnni naxici* Predgovor« Itd. 490)Stakl 207. 491)Murko 1S7S uo firi Od virov, kl so mi blli dostopni v univerziistni knJLž -alcii,na.vajam ssrao tiste,ki so prišli za mojo rszpravo v pr>-Slev... Ze .moj namen so mi sadosčali,pri podrobacjši arralisi posamosaili .vprsžaiij pa bi bilo seveda treba pritegniti tek-ste, ki sa hraiiijo v inozemsldh knjižnlcah in arhivih. P* Trubar, GateGhismus. 1551, (Faksijidlirana izdaja 1935; P* Irtib&r, Ta drugi dejl tiga noviga tes"tam©nta, 1560« P. Tinabar, Artikuli oli dejH te pravo,stare vere ^šSan- 3ke* 3562* ?. Trobar^ fa celi psalter Davido-r« 1566. P« Trvibar, Ta celi novi testasaeni* 15^2. F6 Trtil>ar, HiSna poetila, 159&. J^ Daliaatin, »Jezus Sirah« 1575« J9 Dalmbln, Biblije,tu je/tfsiga svetiga plsma prv5.. dejl, 1578, J* Dalaatin, šiblija, tu je vse avotti pismu. 1534,. 4, Juri5lL, Postila^to je,krs^ansfee evangelske pradlge,157a Th^ Elze, Frimus Truber^s Briefe. Tftbingen 1897^ I#'Koetr$nLi4» Brlatndlichc Beitrtg« ator Geschichte derpcro- testantisoh&n Ii.teraii3r der S%dslavan.Wien ¦ , . lS74i ' '¦•¦¦ ' Me 'Rupei^ -Slovenaki prot^stantsldl pisci/ Ljubljana 19546 .-:.'¦¦ .... S.,,^,1, a . . ' ' - Tu psvajam- sarrus glavna dela^kl snra jih uporabljal in ld .jih ^ opoinbah vecjkrst citiram. . Adler Sigprcind, Bie Crga^iastion der Gentralvsrv^ltiong un- ter Kaiser Sasdirdlian Iv Lelpzig 1386 c Seer Ma^:, Allgemeine tfeschichts des Sosialisnius und der sosialeri K8iRpfeftV hrvatskeffl pr@*o-du BfA&šije '¦'. .. ¦¦. -. in %m IteEiana, Opd& historija socijaliaiflii i aoGi.jalniK borba, Zagreb 193^* Below v,, Seorg, Die Ursacher* der Reformation* Historische Bibliothek Bd.56. HtSnchen-BerHn 1917« Brandenburg %ieh$ »artin tuth6rv8 Ansghauung' voiti Staate vmd.der Cresellschaft SchWG- Sr#70, Halle 1901. Br^hler.Etnile,- t&stoire de la Philoso^iie. 1/ Paris 1938, 111 - ¦ \ ¦ ' .¦¦¦¦ . ¦ ¦- Choisy L¦/ L»Stat chrltien dalvlnist« a Gen&ve*Paris«{Bre» navedbe lafcnic««,) Dilthejr filhelm, leltanschauung und Analjrse des Menschen selt Benaissance und Eeformation« Geaammelte Schrlften II, Leipzig-Berlin 1923, Diraitz August, Gtoachichte Kraina. Ljubljana 1875* Dittrich Otto, Gesehichte der ^thik III. IV. Leipzi^ 19JB6, 1932« Elert Werner,Soziailehren und Sozial^Jirkungen dos Luther - tms* (Morphologi© des Luthertums II. }Mtlnch©n 19SS. %igels Priedrich,Der deutache Batiernkrieg#y hrvatskem pre- vo&n IeMussnlin^H^enieeki seljacld. rat,Zagreb39S5# ^uettei* Sdiiard, Geschichte d©s europSischen Staatessysteras von 149E-1559. Mttochen-Berlin 1919. Gierke Otto, Johannes Althusius und di© Entwicklung der na- turrechtlichen Staatsth^orien* Breslau 1913. Grafenauer Bogo, Boj za staro pravdo.Slovenski kmet ob kon- cu 15. in začetku 16. stoletja, Ljubljana 1944* Janet Paul, Histoire de la. Science Politique I, II. 5.izd* Parie,(Brez navedb^ letrdce.) Jellinek Georg, Allgemeine Staatslehre. 3,Izd.?flbingen 1919. Joachimsen Payl# Bas Zeitaltsr der Refomation.PTO V. 1930* Jug Stanko, Turški napadi na Kranjskso in Primorsko do prve tretjine 16« stoletja. Ljiibljana 1943. Kidrič Fran, Zgodovlna slovenskogo fslovstva. Ljtibljana 193BW Kidri^ Fran., Die protestantische Kirchenordnung der Slove- nen im 16« Jahrhnndert, Heidelberg 1919* Kos Kilko, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 19?3, Levec Vladirair, Die krair&schen iAndhandfeaten. MlOeG XIX. Bd. 2.Hefta Innsbruck 1B96, Lo^erth Johann, !)ie Reforniation ^ond Gefrenreformation in dcn innerOsterreichischen LSndern im 16,,Jahrhundert, Stuttgart 1308. Loesche Georg, Geschichte des Protostantiamus in vormaltgen und im neuen Oesterreich. Wien-Leipzig 1930. Lus.chin v. Sbengreuth Arnold, Grnndriss der Rsterreichj.sclien Reichsgeschichte, Bamberg 1899. lusctdn v, Sbengreuth Arnold, Oesterreichische Rcdchsge - schichte des Mittelalters. Bamberg 1914. Meinscke Priedrich, Die Idee der Staatsrason in der neueren Geschichte. JHfinchen-Berlin 1924. Mesnard Pierre, LfEssor de.la Philosophie Po31tique au XVIe si$cl«, Paris 19n6* Mirbt Carl, QueH«n zur Geschichte des Papstturas und dea remischen Katholizismus. 5,izd. TUbingen 1954. MirkoviS Mijo, Flacius« Zarreb 1938. Jturko fiatija, Dio Bsdeutung der Reforaation und Gegenrefor- aatlon fttr das geistige Leben der Sftdslaven* Prag-Heidelberg 1927, Poterakin V*P#^ Istorija diplomatije I»(Prevod iz ru§5ine,) Beograd 1945. 3-pangariberg Haiis, Vom Lehnstaat ztmi Standestaat. Histortsche Bibli.othek 29#Bd, Mttnchen-BerUn 191S, St?J?'l Gfsithsr, 01« deutsch-slavische S%iostgrenze des Rei - shas Im 16* Jahrh^ondart. Breslau 1940. Sttjrsso Luigi, ¦ L»Bglise et- 1'Stat. Paris 1937» .Taiarc Utilio, -Storia di Trioste. I. II« Roma 1924» Troe.ltacv* Brnet, Die Soziallehren der christlichen Kirchen. ASv^ Bd.26-30. Venetiahet* AB, Di^ fivangelisch-Refornierte Kirche GriBto Salvatore au Triest, Triest - Leipsig 1887» Zi&tter Fran, Starejsa kranjaka mesta in meščanstvo. LJub- Ijana 1989. K r a t 1 c e AKOeGQ - Archiv ftlr Kunde ftsterreichischor Geschichtsquell Tor^a,Kor^a seiiHoe 6HTH6 OCBO6o,imJIOCB OT nOTyCT0pOHH6r0 MMpa M CTfiLJIO caM0CT0jfTe.n&HHM no^ey,Ha KOTopoe jiio^m HanpaBHHM cbo-B3 ReMTenbHOCTh jpiH pasyMHoro ycTpoicTBa )KM3Hii naaeu-jie-B oČuiecTBe, B 16 CTO^eTiiM couM&HBHHe npočjieua Bcerj^a biuik)-^ajiMCB b pejiiimoaHHe paiiKH.H no8TOwy peJiHfH03HaK 6op&-Ča »toto seKa OTpastaet bcjo cotmani>Hyio npo6jieMaTMHy csoero BpeMeHM, CjiOBeHCKafl pec{)opMaiy!J? b Ka^eetBe caoet pejrnnf-O3hoS nporpamiH h ^orMaTH^ecKož ochobh npMHHoa yn&~ Hne JIiOTepa^pu^JiHpoBaHHoe b ayrcČyprcKOM Hcnosesa- HHH BepTJ,a IT03K8 B $0pMyJi6 " concordiae ".3TO SHJIO CJieflCTBuen TecHoS cb^h «eJK^y cjroBeHCKoft npoTecTaHT- CKOŽ UepKOB»ro M CfeOEaHfcHHM ^BOpimCTBOM, KOTOpCe He iiorro čHTt HocifTeJie« KaKot^nnOo Čojiee coBpeMeHHoS h nepe^oBož no^HTif^ecKoS nporpaMim.KaK b PepuaHMM, TaK H B CJIOEeHCKMX 3eMJIiTX, 6Sie H6 6H.TIH pa3BHTH HOffffe 0 6meCTB8HHHC CHflH, KOTOpf>Te MOFJiif 5h npOBOLHT& B HO- jHfTH^ecKyx) m oou&QjihHyh msnh nome i*%eK dttonoMme-cKoe h nojiHTuuecitoe BJiaiiHHe 6yp»ya3HH Čhjio euje chm-ihkoii cjra6o,KpecTi>5mcTBO ne uovno AoOHTfcCjf ycnexa•, TaK KaK oho He nuejio hm flocTaTG^mj^ MaTepiiaJii»HHX cpe^OTB hh BHpa6oTaHHoiS nporpaMMa.CTOHujeH Ha^, hx ffenocpe^OTBeHHHiiM i«HTepecaMK;3amwToJt ot HecTepnHMO-ro rneTa cfeoflanoB.KpecTibiiHCKiie BoccTaHH^ oSosHa^aDT M B CJIOBeHCKMX CTpaHaX CTMXHŽHHŽ npOT6CT 5! CaM03aiUH- Ty nQpa<5omeHHHx npecTBim b anoxy KpH3Kca,KOTOpHf ne-pe«ifBajia ^eoflauBHaH cHCTena. HeMeuKaif c$epa,K KOTopof Tor^a npMHa^aeataJia CffOBeHiiJVHOcHJia ei^e ^GH0 BHpa?«eHHHŽ arpapHO-$eo^a/K»-hhž xapaKTep»3Ta fleicTBMTeji%H0CTfc ©TpaksuiacB a Ha I10JiilTimeCKHX H COI^iaJII>HHX B3rJlHAaX npOTeCTaHTOB. 115 06mecTBeHHa# aTUKa oo CBoeiiy cyiaecTBy He bhxo-HHt H3 cDeLH6BeK0BHx panoic QHa HanpasjieHa b noTy - CTOpOHHHt MHp M HCXOflHT H3 HJjeH 0 w6o«HeM nopj^Ke" bo iceJieHHoH.B KOTopoM Ka«flQiiy w6om&uy cosflamno" (m ueJiOBeK cT45iTaetcH "6o>khhm GO3LaHHeir)onpeLeJieHa oco6a# cjiym5a noa 3HanoM noR©pHOCTH KaK ochobhofo npKH^Hna^noHHTiie noKopHOCTH 3aweH^eT no-Hjrrae sanoH- HOCTH BO BCeJieHHOf s BO3HMK3iee I7O3me n©KOpHOGTfc 5jM»t- HeMy,T.8»npaKTK^ecKi! yBameHMe cyniecTiyssnero nopiA-Ka,©fio3Ha^aeT ocymec.TBJieHHe »?©F3 ochobhopo npHHiv-naspyK©Bo^^mero BcejreHHof I! b noHHiiaHne odiuecTBeHHoii opraHH3auHM npoTe- CTaHTH3M He BH6C HH^ero CymeCTB6HH0 HOBOPOaB TO Bpe- yji He B@SHHKaeT eme noHHTiie o cyBepeHHoi BJiaeTM ra~ cy^apcTBasa JiMmi. o BJiacTHjHBjiMiaefic^ cyatecTBeHHo o-AMHaKOBOŽ bo Bcex o6mecTieHHHx |opMax m pa3JnmaiD-meScii jiHmfc no CBoewy 06 e»iy,9Ty BjiacTB npencTaBaa- eT H6 TOriJbKO I^api* HJIM KOpO^B HJIJ! KH«3ijHO H OTei^, BJiacTByiDmiif Ha^ ateH@t,^eTBMH?npi!CJ!yr®ft h MwyiiiecTBOM. TaKnii odpaaoM^dmecTBeHHaH opraHHsauMH pacnpooTpa- HH6TCH H Ha CeMl»I5, BBaCTB BKJID^aeTCil B yCTp©HGTBO BceJieHHot naK o#Ha Heo6xd^Hi6Lx ojtjmG u npHHUHnuam>~ H® H8 OT^JI^aeTCH OT ^py^HX npQCf)eCCH8 MJIK COCJIOBHt. npoTecTaHTM3M o(5ocHOBan naTpHapxajiBHyro TeopHia rocy~ napcTBa,no KOTopoft rocy^apcTBO npHdnaeTCH pacmHpeH-hoh ceuheft BjiacTib HBiiiieTCH Heo6xo^MUocTs>K),npOHCTeKaK)mež M3 topOjIto ^eJiOBeK flon:*eH «htb b o6^ecTBe»Bce $op- MH OpraHMSaiJHtf A HX O6ipft »JieMeHT-BJiaCTL,^BJIJJIOTCH co3^aHHeM pyK Čo«MHX,HeKOToporo po^a poKosof ^aH- HOCTBD, KOTOpyD ^eJIOBeK flO^*8M UOKOpHO npUHiJTB, TaK Haflo noHHicaTB vl c/ioBa anooTOJia IlaBJia^TO scHKaii BJiacTi* ot 5ora K3 ^toto npoHCTeKaeT^oes bchkhx oro- BOpOK-npHHimn SaKOHHOCTM BCHKOt BJiaCTH.Ho H3 dHCT©« MH BHaCTM H3>HTa I^epKOBl>sB HaCTOfl^eM CiCfCJie 8T0r0 CJIOB& Boočaje He HBJiHK^a^cH 8/iacTBK) 1! 3a6oTa 0 Ay-xobhom 5jiare no;maHHHx ^BJineTCH sa^a^et rocysapH h scHKoro RucHTej?^r asac^H^B tom ^acjie h oth& b oeiibe, TaxHii oSpasoa.n uiepKost opraHH30Bana 3 paiiKax cser- CKOŽ BJiraCTH TaK KaK BCJiKaH BjiacTB hcxo^ht ot 5ora x Miieei1 6o»ecTBeHHoe HasHa^eHHe.ra Kanoe čsr to He 6hjio co-npoTHBJieHae BnaoTH HCKjiiDqaeTCii,3To aapasH^ocB oco- ČeHHO B OTpHUaTeJfit^OM OfHO^eHHH JlBTepa K KpeCTftJSH- 116 CKHM BOCOTaHHflMjH C 8TOŽ »e TO^KH 3peHHH CJI0B9HCMie HpOTeCTaHTH OCy*^aJIH BOCCTaHHfl CJIOBeHCKHX KpeCT«3H, Tohbko ecjin rocy^apH nocHraDT Ha pejiwrwo3HHe Barim- KX CBOJfX nOJ^8HHHX VL OTBpamaiDT HX OT HCTHHHOŽ B6p, no^aHHHe ne floaatHH noKopHTLCH rocyflapBio,Ho hx He-noKopHOGTi> Bffpa«aeTC^ nvim* b naccnBHOM conpoTMB/re-H»5f,B MnpoKHX me %e&BX no^aHHHe ^ojihchh 6esycjioBHO noKop.ffT&cfl h rocy^apK) TMpaHy IToHHTHe "TMpaHa" npM-neHHeTO! jmmh k rocyj5apiD,npec^e^oBaKiGjeMy MCTHHHyio peJIMFHlD0 VI KOHCTpyKAMii npasoBoro nopjsnKa hocht Bce xa-paKTepHCTM^ecKHe vepm npOTecTaHTCKOž itReonor** , CTapaiomeScK coeflHHHT* jkhshb Ha 39MJie c noTyCTOpOH-hhmh i^eJiHMH b panKax eflHHoro 6o»ecTBeHHoro nop^^ca, IIpaBO HBJlHeTCHsO OflHOŽ CT0p0HH,H60dX0flHM!fil HOCJieM- CTBHeii ofinjecTBeHHOt opraHH3aiyfH,a,c flpyroft cTOpca^S BHpaJfieHMeu ČomneŽ bojih h ocymecTBjieHKei4 3aK0H0B 8- THKH-B BH^y 8TO§ CBH3M C 6o«HHM 3aK0H0M H 8THKOŽ, b npoTecTaHTCKofc KOHCTpyKUHH npaBosoro nopH^Ka ot-cycTByiDT Te CTpoPMe rpaHMi5J,KOTopHe onpesejimT npa- BO KaK ^HCTO 06meCTB6HH0e HBJieHMe, COI^iaJIiHHe BSVJlHjm CaOB6HCKHX npOTeCTaHTOBjTfir-KHM 0Čpa30M,He HBJIHDTCH CaMOGHTHHMH, H6o OHM U6JIHK0M npjfHKffH yueHHe JlDTepa,0flHaKO,cjxeflyeT no^epKHyTB,TO BfleOJfOrMi? CJ!OBeHCKHX npOTeCTaHTOB |)OpMHpOBaJ!aCl> H no^ ApyrHMM BHHHHHi?MW,B nefByjD o^epe,ni» Ha^o ynoiiH~ Hyn> IjBHHrjiJi^^eHMe KOToporo imeno 6onhmoe B^H^HHe Ha bow^h cjioBeHCKoS pe$opMauHK UpHMOJKa Tpy6apaoPa- miOHaJIifCTH^eCKMt AyX IjBHHrJIHaHCTBa OCO6eHHO nOflXO- rvlji k KOHKpeTHOiiy očpa3y kfifcirež Tpy6apa, (JjopiiHpoBaB-mero cnepsa cbok nsrnsmi uor BJiHHHHeM uBHHrjiaaHCKHX umr V\ %&me noTOM.Kor^a Tpy6ap bo r^aBe cjiOBeHCKot npOTecTaHTCKo^ uepKBH pemHTejii»HO BHCKasaJicn 3a npo-TecTaHTHSM b ^^e^ueHHa JlroT-epa, b HeKOT0pax ero 06' «fw«wwffT w ^»jTBJT»Hiffrx 3aneTHO-«o«eT 6sTh no^cosHa- TeJi&Hoe-BJiMiffiHe yueHHH ItBHHrjiH Ha com«a,Ai>HKe BarnR-m Bce 8to H8 noBJ!M5ino,TaK KaK Tpy6ap n CJioBeHCKHe npoTecTaHT^ whjih b hhož cpefle,r4eii IjBHHr/iH, MlieJlO CBOHX CTOpOHHHKOB B CJIOBeHMH M paflMKaJH- Hoe HanpaBtfeHHe npOTecTaHTK3iia,KOTOpoe npe^GTaBJiHii xopsaT H3 Mctphh h o^hh H3 BHflHeftumx TeojioroB »e« nei^Koft npoTec-TaHTCKoS ijepKBH-<&nauHyc KJiJiHpHKyc,oA-HaKO,Tpa^H^HH $JiaoHyca He 0Ka3ann b Cjiobbhhh aauerr-Horo bjihjihhh.Ho TaM, Ffte (|3iaiyiaHCTBO no^yqHJio nepe-Bec,npoTecTaHTKSii,Hec!ioTpir Ha HaTMCK KOHTp-pe(|op - 117 MamfH,CQXpaRHJI(3K #0 C»X nOp (CflOBeHCKaH KapMHfllH) HaKOHeiijHa^o ynoiiflHyTib o bjihjihi!h rynaHi!3Ma, c KOTOpFfM BOMflfc CJIOBeHCKOt pe$Oplfaip!Ii CT05KHyJICH B TpHecTe,npH mope enncKona bohomo Bohoiio uhn ryna-hmct ir nocjieAosaTeJiL 3pa3«a u b to me Bpeust BKRmž nojinTHK b TpnecTe 16ro Beica 3flecjb Tpy6a|^noA pyKo- BO^GTBOM B0H0MO,03HaH0MHJICH G HOBHMH pe$Op*iaUHC»IIH- mh H^eajiorj!iBii!,ocodeHHo c 3pa3Mon h KaJii>BMHOii,Hag»-^y c 8THM,s!MeHH0 Bohomo nodym^aji soh^h cjiOBeHCKol pe$opMaiwn,HiicaTi. Ha cjioBeHCKOii HSHKeeFTaTTibaHc^ Bo-homo o6rmnm 3pa3wa w KssLBHrta, He tosbko no-iiTajii>- HHCKM H nO-HeMei|KI!,HO H nO~C^OBeHCKl!, X0T5T CJIOBeH - cKnft H3fiK Tor^a eiue He Hiieji CBoeft as5ykm , B Ha^ajie 16rp seKa TpwecT bbjj oco6eHKO oaecTO-^ennyn 6oph6y 3a nojiHTKMecKjrs) aBTOHOMHD h sa cbo6o~ fly TOgrOBJIH 00 CBOMM eCTeCTBeHHFJM THJIOM TpH8Cf,0Ka- saBaraScH c 1382 rona no# BjiacTi>K) ra6c6yproB,xopomo cosHaBan obož nojiMTHuecKHf vl BKOHOMimecKnt aHTaro-HH3M c Beneitfiei m noHHMaji?yTo ^ifari> cBodo^naH Topro- BJIH CO CTpaHaJIK?HaXOIlflmHJIHCiT B QVQ T?fjiy-riiaBHHM 0- 6pa3OM,co cjioBeHCKHnn 3eiuiHMH, oSecne^HBaeT ewy bos- MOKHOCTB pa3BHTMi=[ H HOfl'6ME, OGOČeHHO #CHO BHA6JI nO- Jio^emie ropo^a enncKon BohomcB nocn&MVtv. OTnpaBJieH-hom hm b 1518 roAy KMnepaTOpy MaKCHMKJiHEH^jOH no^-^iepKHBaji oTpaTem^ecKoe i! 8KOHoi«mecKoe 3Ha^ieHife TpaeCTa, HBJIOTUerocH "anterm.irale ad provinciam Garnio- la© •** venan emporiura" KapCTa,Kpa^HH,ffiTilpHM M Abo-TpHHaKOHe^IHO,OH H6 XOTe« OCyieCTBMTI» 8Ty CBH3& 1^6- hoi) nojnfTH^ecKoro no^EHeHis^ feonajiBHOMy -pemuy,mR BiiacTi>i> KOToporo HaxoAHUiicB GTpaHH THna.^eoAfiJiBpe, KOHGepBaTHBHHS OTpaHH fHJia M 6yp«ya3HHŽ, TOpPOBHH TpHeCT KBJlHJIMCfc flB^Mil pa3JIHMHHl«I MMpaMH, KOTOpHe MO^- jim 6h BGTynHTi> B CBJT3B jnnfffc b paMKax dojiee nporpoc-chbhofo coipraJiBHoro h no-iHTH^tecKoro yoTpoScTB& IIpM 8T0U BOHOIIO SOJI*eH 6HZ COSHaBaTfc^TD* B 8T0M T^Jiy flCJDKHG hc^to nepeMeHMTiCH t8lk Kak &?a TeppKTopnH. npeACTaBJiHJOnjaH eAHHoe ocTecTBeHHoe MejioejHe nepeHo-cmt ^Byx pa3HHx CHCieis Beohua. Eepo5»THO,^TOOH npM btom c^htejk^ c pozhv Hapo^a,*»rByiuepG Ha 8tom Teppn- TOpMHjCJTOBeH^eB^K^JIBT^pHH^ ypCE6Ki K0T0p6TX LOJJ*eH rrošHHTi.ai?, utoOh cTaT*? »iiHa^TejitHHM $&KTOpok b ycTpoft. CTB6 THJ5&,HHTepeCH KOTOpO^C AO-IKHH 6*$Tb QBH3aHH C ilH- TepecaMM TpnecTa TaK?nepBHe 3a^aTKK cjionencmro Ha-ipiOHairBHoro cosHaHHH ooEna^am c nfcp&HM JopimpoBa - 118 ' ¦¦-. ¦ ; - ' ... '¦; ¦ ¦ HH6M M CBHSHBaHHeM CtfOBeHCHOŽ TeppHTOpHH B S&OHO- MH^ecKoe uejioe b coBpeMeHHOii omcne nepsaH cjioBencKaH khmp& mmna> b TepuaBm b15S1 rc#y9C Tex nop paSBHTHe aiOBeHCKoro npoTecTaHTMSMa k cflOBeHGKoi npOTeoTaHTCKoi jiKTepaTypH t6cho CBJi3a-ko č Heneii;KHMH CTpaHaMHcHeiieMKoe abophhctbo h 6yp« «ya3KH m uaTepHaji&HO noA^ep^HBanH cjioBeKCK/D h m-HocuaBi!HCKyiD ne^aT&.Ho»HecMOfpH Ha Bee 8to,6hjio der OffiMČOtlHO e^IHTaTfc CHOBeHCKHŽ HpOTeCTaHTHSII flHfflt Bei^- B&i) tteMei^Koro pedfopMamsOHHoro jn,Byimennsic 0pr@jHH3aipoHHiiMM paiiKauM npoTecTaHTCKoS uepKBM fif*ji& GBeTCKaH BJiacTB,Tce.dbeo^aJiBHaH cocjiOBHaa oprer-HH3&m?ji,cya4eCTBOBaBfliaH b ČJioBenm TaM me,KaKHB Ifep-iiaHS!5f0Mcxo^5f M3 CTaTH^ecKoro npHHitfnia cyii^ecTByixnero n0p5mR&,II CJIOBeHCKHH OpOTeCTaHTHSM H6 MOT Eft^iaTB HO- boh nojFHTHKM,KOTopaH npeflnojjarajia 6u cyffiiecTBOBaHise HOBot oČi^ecTBeHHoft cifjitf m saMeHHJia 6n b o6mecTBeH- HOM MMpOBO33peHHH Ha^aJTO HOpHAKa HB^aJIOM pa3BMTHLo Mh y*e ynowiiiHyjiM,KaKOBO 6nno OTHomeHHe npoTecTaHTH- 3Ma K KpeCTBiSHCKHM ^EH^HH^IM. J}Bop^HCTBO9KaK rocnoflOTB^npiž Kjracc, 6sno swu~ T@"P@C0BaHO B TOMr;^fro6M B CBOeK OnnO3HUiSX npOTHB Ka-TOJIH^eCKoS nOJIMTMKH OČJiaCTHOFO KKA3A, /KpenaiJBISeFC CBOD BJiaCTB 3a Cr4eT HB0p.SHGTBa,3apy^HTi>GH flOALep«-KOt HrHpQKHX-M&CC.B CBH3M C 3flGyn01*pe6jiemHMH B K&- TOJiK^eoKoS ^epKBH J!03yHF eBaHrejiMH uor 6n xopomo no-c»yHMT* iyiH »x Eieiieže0eo6eHHo B&mym pojii. cHrpaJiH fipn ©tom Typem«He BoiHH.fla^e ecnu b 16 Besce HejaB3H 6hmo cepiesHO omiT&ThCM c bo3mohhocti>d pacna^eHHH Typei^KOH HisnepHH?Haxoj7KBHietcH Tor^a na BepmnHe cbo-e&' yoipvBce mq n&sajiooh BcauomHHM- HMeHHO nyTeM jio-sjmrcB eBanrejriMiT m ero pacnpocrpaHeHMH Me»^y nopa -6o^eHHHUK cjiaBHKoKHMH H&po^aiiH EajiKaH.M nemj^y cjso -BeHuaiiii,dNB!iiMMi! HenocpefiGTBeHHoft JKepTBof Type^KHX Hačeros- nočyAKTi> Hewei;KMx KHH3ef m Heiiei^HMe ropo^a OKasaTt 6ojiee 3Ha^KTejisHyi) homobil m npMHi5Ts> Gonee RemeiihHoe y«iacTHe b 6opi>6e nporas TypoK»TaKOBa 6h-jia npn^HHa noAfiep}KKH»OHa3HBaeMoil HeueUKHM flsopHH-ctbom h dypa8yasifež cnoBeHCKOiiy h x»KHocjiaBBHCKOMy rrpoTecTaHTH3My« CJiOBejfCKKe npOTecTaHiH hs čhjih b cocTOflHHM no-hht* ftetcTBHTejjBHoro najrKTK^ecKorc nojiomeHjfH if oi*e~ HHTB nOJIMTH^eCKH« CMJIH, dopOBOIMeCH B 8T0 BpeMH U&R}iy podoitKo^HecMOTpii Ha to,^to ohk hbjihjimci> ^acTJbK) rep-uanGMoi noniATmecKofi h coipiažiBHoi cKCTeiffl h npKH^n« U9 HeweuK/JD $opyy pe$opMaUHE?JiMeHHO npH noMoip @tqž ngeojjorHM ohm ^Tft/iM jjenee noHKiiaTfc EBpony m ocg-SeHHO .ooGZHanit qbqw npi&n&jmeimooTh k cnaBHHOKOM/ «Hpy Gjfobb HCKne npoTecTaHin MMejrsi y»e ancuiHe 8&-noe npe&CT&BjieBne o pacnpocTpaKeHHOGTM cjiaBi3HCKMX Hapo^OB»oco6eHHO aBTop nepBoI cjiOBeKCKot ^paMMaiif-KK,AkaM Boxophu^h aBTop cjiOBeHCKoro nepeBO#a non* hoh 6u6nmiDTM% HaaMaTMH HocjieAHHŽ noA^epKMBaji ^to CJiaBHHCKMf H3MK H6 CKpTT B KaKOM~TO 3aKOyjIKe,a H&« o6opoTs pacnpocTpaHeH b Moryii\ecTBeHHKX kopohsbctb^ XOl& M AeJTMTGH Ha HeCKOJI&KO AHaiieKlOB CaoBeHCKHe npoTecTaHTM ^jBCTBoianM Henocpe^- CTB8HHyD;LeŽa?BHTeJifcl!Q KH3K6HKyF) CBH3B C KPKHOOJiaB-HHfCKHMM HapOAaMii MM6HH0 nOTOM^^TO OHM •.Tpa^aHM OT o()Btero apara.OT TypoK,Jla«e hsmip soji«iih Chjhi b no»» cjse^Kee ppeMH np»3HaT*,^TO TOPAamHAH DrcsocTO^Hag rpaKHiia me paa^eiiHJia.a HaoOopoT cdjiHmajia cnfiBBBM - Pe$opnauiih npe^cTasjiHeT jaMce aaideTHoe bjzkh- HH6vK0T0pHM K^6^H0 KOF^a-JIH^O CiuhbtO&mtiCk HBUeU -KM6 CTpaHH y C^0B6KMeB,H0 Ha PJW C 8THM M nepBHŽ peBMTeHfcHHŽ MAe^HHŽ n0B0p0T,y0TpeMJI6HHHft BK6 EeMeU- Kofi o({)epi, Egjim mh HKHe o6paaiaeMCH k 16My B8Ky, to HaU Ka3ReTCJ9nM*FO HeMe^KKŽ MMp OOTaeTCH B CTOpOHe OT nytm npoineHHorc ejioBeHU€uiH c T6x nop.MorAa y Tpy -čapa b Tpi*LCT6 BnepBHe poAKJiaci. mhcji^ ni&^m^h no-cao-BeHGKM.DepBHe npoHBJieanH cjiOBeHOKOŽ Ha^KOHanabHoil Knpji&u%yan&HocTH cos^a/JH moct b no3AHeSbne Bena, KOPLa cjioseHip Hauafl« xcxaT& cbo6o^hhx opneHmuMii no ode ctopohh He«euKoS cpem h& as^ia^e k na boc TOKe B 8TOM Čojiee mufomu Kp^rosope Hcnee onpe^e - MAJiOCb K 0TH0!B6KBe nO3ftHeikeH 8nOXK K CQUM%MbHQUy V^eHHio npoTecraHTOB.TpyA iiocjie«yiODuax naKOJieHHŽ^oo- HOBaHHHŽ Hd ipaAMUHM CJIOBeHCKKX npOT6CTaHYOB9 OOa - AajiH pawKyfB KOTOTyD k cjroBeHnji uophh bkjj©^mtL obo-» nojiHTaKy m cbob cyBepeHHOcr*., The social thoughts ofthe Slovane protestants Short contents The 16th century is one of tha most important epocha in Buropaan. history.Tha graat avanfcs of that century,in tha firat plaoe the Refomatioa and the parallal daap cl>anges ln tha social. and political syatem of Europa of that tiiae* r«present the first wedge driven between the Faiidle agee and modern tlmea.The firat ortgins pf inodern political and social theorieš cah also be traced back to that centuryf ThaSlovenes wer« directly concerned in all the great iaovements of that century#The peasants* ri3ing9>th« reli -giou# 5trugglea,and the Tiirkish wars simultaneously agitated the Slovene countries plunging thom into the great Suropoan crisia.At that time tha territory,on which the Slorenea livsd,became an important cross rpads leading from Gentral Europ« to Italy,the Mediterranean and the Balkan3,Christian Surop« and the Ottoman ompire met h^re and here the Gerraan| the Roman,and tho •¦Slav world converged. Ainidait this agitated turmoil Slovene litorature waa born out of the Reformation movooent which had also spread over Slovene countrics .TJtu« th« fir3t Slovano national tra-dition was creatod and the first founda^ion laid for a sub-sequent national developmant of the Slorane«« Tha signifi^ cance of tha Slovana protestant peforiaars therefore out-grows the frame of literary history or that of relipious dogmatic3.Tha objacfe of this treatise is ta analyse tha so~ cial viev/s of tha Slovane protastant writars and t6 ascar-tain ori tha basia of their works - tha first books virittan in tha Slovane language - the connaction between the Slouooe Reformatioh and the political and socisl problems of thosc times The protestant idaology romained vdthin tha franio qL madiaaval concaptions and traditions.lt kapt up tha madiad-val coneaption that the purpose of life Hea beyond thi8 wcrld,that tha terrastrlal exiatonce is only a proparatian 121 for the Kingdom of tfod vdthout aay isorth in itaelf. 8ow aa before human existence reraaifted included in the tranaoen-dent world and subjected to tranaeeridenfe aima.The R«fblem8 of thoae times. For Ita religioua progfamme and dogmatie basistth« Slo-vme Reformation adopted Luther^s doctrine as It had been formulatod in the Augsburg Confcssion and later in the Por» m\ila Concordi&e.Thia reraala the closo relationship between the Slorene Protestant Ghurch and tho feudal nobility. The latter could not be the bearer of any modern and progregsiv© I)olitical and social programrae. In the Slovene countries, like in those of Germaay,the new social forcea had not y*% dsveloped so aa to intr-oduce.nev ideas in political and so-cial life.Th« economic and political influence of the bour^ geoiai« waa still rerj woak and the peaaanta alone could not secure the victory becauae they had not aufficient ma-tcrial resourcea nor any elaborated prograrame reaching be-yx>nd their immediate intereat which waa that of defonce a-gainet the unbearable pressure exercised by their feudal lorda. Also in the Slovene countriea the peasanta' rlsings repi-esant a apontaneous protest and self-def©nce of the op-preaaed peasant8 during the period of criaia the feudal or-der had got into. Tho German zone to which also the Slovene oontrieai belonged at that tim«,had still a distinct feudal and agra-rian char&eter.This state of affairs is reflacted in the political and social views of Irotestantiam, ' '. Sacial ©thica does not essentially outgrow the aiediae-val frame.Ita aims are directad beyond this world and it takes for its basia the univeraal dirine order in r*hich «-very "divine thingM (main^too^ia thought of as a "divin« thingw) is assigned a special function under the 8ign of I 128 . obedience as the fundamental ^pir}ciple,T!te term "obedience" ia substitutad here also for the notion oL natural law in the uniYejL*se,wh.ich was introduc«d only in laler timess0be-di^ne® to ona'8 f«llow cr®ature, naeaning in fact the recog-nition of the exi3ting social order, represents the reali-sation of this fundamental principle predominating throngft-out creation.. Fffptesfcantism also did not bring anything essenti8J.ly new ±n the conception of social organization. Thers is no .mention yet of the soverfeign authoritj of the state but on« ly of authoritj which is ess8ntially the s&me with diffe-r«nt social formations*In princlple the lattei do not dif-fer from one another but in the degree and scope of po^er, Aathoritjr is not rapresented cmlj by the king or by the prince but also bj the father in his sphere^in the family# The social organization ihm embraces even the family«Autho-rity is included in the universal order as one of tbe ne-cesaary functions and in principle does not differ from o« th«r prpfassions^Frotestantism foundact the pstriarchal th^ ory of the state; th« state is regarded as an ^snlarged fa-mily, Autherity is a necessitr^ arišing frora the fact that man has to live in soclety,All iorma ot social orga«i74ation and authority which is an eleraant eoiamon to them 511, ai*e.? alao divine thiiigs and fatal facts which aan «iust accspte Faul*s words dariving every authority from God,are to be understood In the s.ame sanae.The principle of legitiinacy waa thus established ^fithout any restraint. Bufc the church ia exearpted from the sy5tem of authorltyjin the strict smste oL the word it Is no auth.ority at allwTh* emperor should care for the spiritual welfare of hijs subjepts and so should each bearer of authorit^^even the father in the family-Tn« Ch-urch is thus organized in the pracincts of ?iorldly aiitho-rity9 THe character of ayery autharity having a divine ori-gin and; a divin« pitrpose alao exclud«s any opposition a-gainot it.Tfe^refora. Luther repudiated the peaaants1 rislngo and in the same sense the Sl&vftn« proteeiants coridemn«d the insurrections of the Sl^Ten© peasanta ,Only iL the savereign should interfere with the religioh of iiis subjecto wantiag to deviate them froai the true religion^ars the subjects to disobey their lord*«\Jt thls disab«dience can be expresssd only by passive realstance-In worldly affairs,lioweY3r,sub-jects owe an unconlitional obediance «nren to. a ¦ tyrannical m sovereign.As a matter of fact,the tena "tjraht*1 is limited to the sovereign who peraecutea the irue religion. Also the constraction of legal ord.er shova all the cfc&~ racteristica of proteatant ideologjr vhich-wanted to conbine the dw«],ling on earth with transcandent aims witfrin the frame of the unifi«d divine ord«re0n the one hand the law is the inevitabl® consequence of th© social org&nization but on the other hand it is &n axpression of the divin« wx& and the realisation of the ethioal comm&nd,,B©čau8a of this connection viith the divine law and *dth ethics,thpse strict llaiits,. defining law as a piarely soclal matter,arc wanting in the protestant tonstruction of legal order. The social conception of the Sloveae protestants i» not origlnal beeause its contents represent s complete adop-tion of Luth«r*3 doctrine.But it is necessarj to state th&t th« minds of Sloven« protastants ?>«re also formed uh> o-ther influences*In the firat place we should mention Z*in-gli whose doctrin« had a considsrable influsnc« upon the leader of Lhe Slovene R«formation,Pri2UOŽ Trabar*?he ratio« nal apirit of ZmngHardani particularly responded to th« ooncrete mind oL Trubar,who at the begirining of his refor-matory activity#shaped liis doctrine out of '2winglian books, Some y«ars later,when head of the Šlovene Protestant Chnrch, Trubar quite defiaiitelj declared himself for protestantism in the spirit of Luth«r's teaching^but even then he follcw«d - subconsd.ously at least - the Zwinglian trend in some of his explanations and atabements.TMs inTlu«ncaight bačom« an iia-portant factor in this political conflict. fith the slogan of (iospel ancl its spread among the subjugated peoples of th« Balicans and am.ong the Slovsnes,it was possible to arouse th« willingness of Gerrtian princes and tovms to provide a raore substantial h^lp in the fight against the Tisr