mtššmmmSiLAS
Leto XLIII - št. 73 - CENA 6
din
Kranj, torek, 18. septembra 1990
Škofja Loka - mesto počitka in ugodnih nakupov
Tokrat vam v prilogi predstavljamo Škofjo Loko, ki je že dolgo znana kot prijetno mesto za izlete in počitek, v zadnjem času pa je v mestu in okolici tudi veliko novih trgovin, gostinskih lokalov in športnih igrišč. Splača se jo obiskati!
Evropske izkušnje v davčnih zakonih
. Da je sedanji davčni sistem slab, ne pravijo ,e Predstavniki nove vlade, ampak so na to opo-torjali že funkcionarji prejšnje oblasti Država 1,1 Znala pobrati davkov niti tam, kjer je denar -Povedano po domače - ležal na tleh in s katerim So druge evropske države skrbno polnile svoje Proračune. Bila je "komotna", davke je zaraču-nQvala le tam, kjer se jih je dalo preprosto in hi-tr° Izračunati, ni pa se ji, denimo, zdelo vredno.
<*» bi
po zgledu svojih sosedov ugotavljala vse
*°hodke občanov pa vse dohodke v kmetijstvu in a *' presegla ideološko omejenost in pri pro-^etu Z nepremičninami enakovredno obravnava-a Zasebni in družbeni sektor.
Zakon, ki je določal davke pri prenosu ne-PfH'čnin, je dopuščal polno izjemnih primerov, ofajšav in oprostitev, tako da je bilo lani celo več fstih, ki so bili davkov oproščeni, kot onih, ki so J'n plačali. Ohlapna zakonodaja je v praksi omogočala številne nepravilnosti, tudi zlorabe, Judk pa so (namesto da bi delali) študirali PredpiSer iskali zakonske luknje in možnosti, ka-*° W se izognili plačilu davkov. Na davkariji so
navajali vrednosti, ki so bile večkrat tudi nekajkrat nižje od dejanskih, in čeprav so bile davčne stopnje v nekaterih primerih tudi več kot desetkrat višje koi pri naših sosedih, je bil davčni izkupiček skromen, v nekaterih primerih celo manjši, kot so znašali administrativni stroški in stroški izterjave.
Nova slovenska vlada se je že odločila za reformo davčnega sistema in je s predlogom za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin (z osnutkom zakona) že storila prvi korak, do konca leta pa bo pripravila še zakona o davku na dohodek fizičnih oseb in iz dejavnosti, ki ne poslujejo kot podjetje, in o davku na profit podjetij. Gre za rešitve, s katerimi se bo Sloveniju približala evropskim državam, članicam EGS ali OECD, in za zakone, ki bodo nevtralni, pravični in pošteni, razumljivi tudi tujcem in takšni, da bodo spodbujali delo, ustvarjanje dobička in realno prikazovanje vrednosti premoženja, odpravljali razlike med različnimi lastninskimi oblikami in davčnimi zavezanci in ustvarjali možnosti za razbremenitev gospodarstva. • C. Zaplotnik
'ata in srebrna kolajna jugoslovanskih padalcev
ftranetove zlate ničle
Svet0y '. Irt " Strahinja je padalstvu podredil življenje. Postal je '-adra 'v'>rva't v skokih na cilj. Mira Grčič je prišla po gimnaziji iz kon£a| st.udlrat v Ljubljano, nadaljevala s padalstvom v Lescah, a s*udij in postala druga padalka sveta med mladinkami.
N dah' seP<enibra - Sveto-ke v^lstvo ima nove juna-V°jili , ln na »ledu so os-*° Prihod Vc' kl bodo veljali
*vstriii ^ dve leti v Triebnu v 'i^lcliski zaključni
slovesnosti na letališču, ki se je je udeležil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, so za najboljše proglasili Olgo Lepezino iz Sovjetske zveze, Jacquesa Baala iz Francije, Denisa Bara iz Nemške demokratične republike in Sergeja Razomazova iz Sovjetske zveze. Francozi, Sovjeti in Cehi so bili ekipno najboljši v likovnih skokih in skokih na cilj. Svetovni prvaki pa so postali še Andrc Heinze v mladinskih skokih na cilj, Ele-na Vinogradova v skokih na cilj med članicami, Franck Ber-nachot v članskih likovnih skokih in Branko Mirt v članskih skokih na cilj. Branetovemu zlatu je srebro dodala Mira Grčič z drugim mestom v skokih na cilj med mladinkami. Jugoslaviji je med sedmimi državami, ki so osvojile kolajne, uvrstila se je med padalske velesile, čeprav so pogoji, v katerih vadijo naši padalci, siromašni.
To povečuje vrednost Mirinega in Branetovega uspeha. Žal je prihodnost jugoslovanskega padalstva negotova, ne zaradi padalcev, ki še želijo tekmovati, ampak zaradi pogojev. Bo leski uspeh le zadosten, da se naše padalstvo ne bo sesulo? Upajmo. Ce se bo, bo storjena velika krivica vsem, ki so prispevali k vzponu tega športa. Na sliki dobitnika kolajn Mira Grčič in Brane Mirt. • J. Koš-njek, sliki G. Šinik
smisli o mešanem podjetju Tavčarjev dvor?
Porni večinski delež
Pof'n l"K:' r septembra ■ Po nepodpisani
dei-r*."'"' Šimencem, Jo/etom An-
<W"" ' bodočem mekmmtm podjetju Jat-kaS! du" u"h<i'<" pripadel 77J-o4*toiMi *<S * ' '" uPr*vU*l**t rtM t'" **fn>ntVai' Nm* },*d* F ta kino razmerje lCj "a    zahtevala reflaski S i-odstotki de-
U.,a„ J*al1»nja med njo in Anderličem, naju-Ra aJ? P«"i»<lnikom ta oživitev TavČarjeve-Mi   ,.,rc" na vu-' ~
r*site
'°fc ■ ■-"'■■■■»mm /« ozmiev nivcarjeve-|| l/vrt     ,s,^em, so zašla v slepo ulico
i«, da 7^ Sm* prcd *,,rin,iiMiri" d,uW' -m«y V    "'"u vendarle našli spora/umno
'*vr<,)t,uln tudi "* četrtkovi skupni »a "Hi in predsedstva občine, saj
očitno nobeden od pouikulnih partnerjev načrtovanega mešanega podjetja Javčarjev dvor noče isguhiii prevladujočega upravljalskega deleža, ki temelji na kapitalskem vložku. Ali .o pomeni definitivni konec pogajanj in novo podaljšanje mrtvila sicer na zunaj že obnovljenih vlsoških stavb?
Kaže te tako, saj se je i/vršni svet odločil ponoviti razpis in poUkati vlagatelja, najraje najemnik*, po svoji meri. JoŽC Anderlič je po neuradnem pogovoru po četrtkovem sestanku sicer dal slutiti, da se je še pripravljen pogajati /a enaknvrednejši partnerski delež, vendar je izvršni svet očitno že sklenil svoje. • H. Jelov
saj tHn
Primskovo — V nedeljo so na Primskovem proslavili petindvajsetletni«) fare in ob tej priložnosti povabili nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je odprl prenovljeno cerkev in imel svečano mašo. Praznika so se udeležili tudi najvišji predstavniki kranjske občine. foto: Katja Premru
"Cesta rji" pra vijo
Beograd je zamenjala Ljubljana
Kranj, 17. septembra - Beograd, kije bil nekdaj pravi naslov za očitke slovenskih "cestarjev", da se v delitvi bencinskega dinarja kaže mačehovski odnos do cest, je zdaj zamenjala Ljubljana. Tako ugotavljajo "cestarji", ki ob dodatni podražitvi bencina v Sloveniji na račun cest, ne dosegajo na rednem in investicijskem vzdrževanju magistralnih in regionalnih cest praktično nobene spremembe. Po nekih bolj slutenih kot verodostojnih podatkih hi pri uresničevanju že oh sprejetju konec minulega leta zelo okrnjenega plana za magistralne in regionalne ceste za letos, lahko ta hip govorili o pičlih 16 odstotkih. Na gorenjskih cestah pa je za zdaj opravljenih za 6,4 odstotka za letos opredeljenih del na magislralkah in regional-kah.
Najbolj žalostno pa je, in to "cestarje" ta hip tudi najbolj jezi, da praktično ni več nikogar, ki hi jim povedal, kaj se s cestnim dinarjem v Sloveniji sploh dogaja. Včasih je bila to Republiška uprava za ceste, bila so posvetovanja, dogovori, ocene..., zdaj je to slovenska vlada, ki pa do teh vprašanj kaže nekakšno "blokadno politiko". Edino kar je moč ugotovili, glede na sedanje dogajanje na cestah v Sloveniji, je, da gre denar predvsem za avtoceste. Zakaj? Ker iz pravega prostora ni prave ali drugačne razlage, pomeni iskanje odgovora tavanje v temi. Ali pa ugibanje, da slovenska vlada sledi (ceneni) politiki jutrišnje samohvale o novozgrajenih cestah v Sloveniji Oh takšni politiki pa bodo na Gorenjskem magistralni' in regionalne ceste dobile le tanko (obnovljeno) asfaltno prevleko v 200 letih... • A. Zalar
V sredo narok za sklenitev prisilne poravnave
Za Elan odprte vse opcije
Kranj, 17. septembra - V sredo, 19. septembra, ob 8. uri je v sobi 121 na Temeljnem sodišču v Kranju sklican narok za sklenitev prisilne poravnave za Elan. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, vodja enote Ione šubic nam je danes dejal, da so v tem postopku odprte vse opcije, kar pomeni, da se bo lahko zavlekel, lahko pa bo hitro zaključen, če bodo Elan in upniki ugotovili, da sodišča ne potrebujejo.
Elan je pred uvedbo stečajnega postopka izkoristil zakonsko možnost in 25. maja se je poravnalni svet kranjskega sodišča po analizi pismenega predloga Elana in zaslišanju predstavnikov Elana in kranjske SDK odločil za začetek postopka prisilne poravnave ter dal upnikom čas, da do 19. septembra sodišču sporočijo, koliko jim je Elan dolžan. Čas se torej izteka in približuje se odločitev o ponudbi, s katero Elan upnikom ponuja povrnitev 60 odstotkov dolga v dveh letih po 30 odstotni obrestni meri.
Na potezi bodo torej v sredo upniki, če bo sodišče ugotovilo, daje Elan prisilno poravnavo sposoben uresničiti, in če se bodo s tem strinjali upniki, ki imajo več kot 50 odstotkov vseh terjatev, bo predlagana prisilna poravnava sprejeta, veljala pa bo seveda za vse upnike. Ce pa bodo upniki to zavrnili, bo sodišče dalo Elanu možnost, da v določenem roku pripravi nov, za upnike sprejemljivejši predlog prisilne poravnave.
Dogajanje v Elanu se zadnje dni nagiba prav v prid prisilne poravnave, saj je takšno oceno podala strokovna skupina, ki jo je imenovala slovenja vlada, vendar drugačne od Elanovega predloga s 25. maja. Strokovna skupina je namreč ocenila, da Elan ni sposoben v dveh letih vrniti 60 odstotkov dolga, temveč naj bi svoje terjatve spremenili v delnice in tako postali lastniki Elana, ki bi se preoblikoval v delniško družbo, upnikom pa bi bile terjatve povrnjene v daljšem razdobju.
Takšno rešitev Elana, ki je po mnenju strokovne skupine koristna tudi z narodnogospodarskega vidika, očitno podpira slovenska vlada, ki je 12. septembra novemu podjetju Šport EL 2000 že nakazala 14 milijonov dinarjev, da bodo v Elanu lahko dokončali proizvodnjo, namenjeno izvozu. • M. V.
Mednarodni simpozij v menedžerski šoli
Vzhodno-zahodni evropski biznis
Kranj, septembra - V menedžerski šoli na Brdu bo 20. in 21. septembra potekal mednarodni simpozij "The nevv World of East-West European Business", ki so ga spodbudile burne gospodarske in družbene spremembe v Vzhodni Evropi. Strokovnjaki, tuji in domači, bodo iskali odgovore na vprašanje, kako se bo Vzhodna Evropa integrirala v prav tako spreminjajočo se Zahodno Evropo, ukvarjali se bodo s posebnostmi posameznih dežel, z vprašanji lastništva, skupnih naložb in industrijske kooperacije, s prestrukturiranjem, s sodobnim menedžmetom itd.
Simpoziju bo predsedoval dr. Hellmut Schuette s slovite poslovodne šole Insead v Fon-tainebleauju, pričakujejo pa udeležence iz številnih držav, napovedali so tudi udeležbo podpredsednika zvezne vlade Zivka Pregla, slovenskega ministra za finance dr. Marka Kranjca, predsednika slovenske gospodarske zbornice Tomaža Koširja, dr. Marka Simo-netija in večjega števila gospodarstvenikov, ki imajo izkušnje pri razvoju sodelovanja med Vzhodno in Zahodno Evropo.
.AS^HSS^ISIIGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 18. septembra^
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Med Drago in Vilenico
Kaj je med Drago in Vilenico ? Obe ležita na slovenskem Krasu, v obeh živijo in se srečujejo Slovenci, med njima je "le" meja Republike Slovenije (oz. SFRJ) z Republiko Italijo. Med tam okoli naseljenimi Slovenci je torej državna meja, med tistimi, ki se v eni (vasi) ali drugi (jami) le občasno srečujejo, pa je velika, na prvi pogled nepremostljiva razlika - razlika med slovenstvom in svetovljanstvom: v Dragi se že leta dobivajo Slovenci iz matice s Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in zdomstva, v Vilenici pa pridejo vsako leto skupaj in se pogovarjajo slovenski in drugi svetovljani t.i. Srednje Evrope. Prvim gre za slovensko svetovljanstvo, drugim za svetovljanskost slovenstva. Tako so v začetku t.m. na 25. študijskih dnevih Draga 90 govorili o Svetovnem slovenskem kongresu in sklenili, da bo prvi sklic prihodnje leto v domovini, na 5. srečanju Vilenica 90 pa te dni razpravljajo o odnosu Srednje Evrope do Evrope kot celote.
Tisto, kar je med Drago in Vilenico, ima tudi svojo zunanjepolitično razsežnost. Dr. Veljko Rus v svojem zdaj že znamenitem pismu dr. Jožetu Pučniku očita Demosovi zunanji politiki, se pravi meddržavni, mednarodni in manjšinjski politiki nove vlade, da ni postkomunistična, za kakršno jo razglaša dr. Dimitrij Rupel, da pa je - kakor jo udejanja dr. Janez Dular - antikomunistična. "Antikomunizem prevladuje tudi pri pripravah na svetovni kongres Slovencev, ki naj bi imel organizacijsko jedro v političnih emigrantih, ki se zbirajo v Dragi, ne pa v kulturni eliti, ki se zbira v Vilenici."
Kaj smo potemtakem Slovenci - državljani sveta ali le nostalgično srednjeevropsko ljudstvo? Dr. Ante Fiamengo, "marksistični" in starejši kolega že omenjenih sociologov, bi rekel, da postajamo del človeštva kot planetarne družbene skupnosti; človeštvo naj bi postalo globalna sinteza vseh tistih družbenih oblik, skozi katere se je v toku zgodovine razvijalo: horda, rod, pleme, zveza plemen, narod in nacija. Mane sam pa je ta proces že v svojem času opisal takole: "Buržoazija je z izkoriščanjem svetovnega trga kozmopolitsko oblikovala produkcijo in potrošnjo vseh dežel. Industriji je na veliko obžalovanje reakcionarjev spodmaknila spod nog nacionalna tla... Na mesto stare krajevne in nacionalne samozadostnosti in zaprtosti stopa vsestransko občevanje, vsestranska odvisnost nacij druge od druge. Tako kot z materialno je tudi z duhovno produkcijo. Duhovni proizvodi posameznih narodov postanejo splošna dobrina. Nacionalna enostranost in omejenost postaja bolj in bolj nemogoča, a iz mnogih nacionalnih in lokalnih literatur se izoblikuje svetovna..."
Kapitalizem je narode pahnil v konkurenco na svetovnem trgu, kjer si sovražni stojijo nasproti: buržoazni nacionalizem naj bi presegel šele proletarski internacionalizem, v katerega nastajanju smo še donedavna sodelovali tudi Slovenci. Komaj je zatonil komunistični zgodovinski projekt, po katerem naj bi svet združili proletarci, že vzhaja postkomunistični. po katerem naj bi svet združila pamet: svet novih tehnologij, posebno informacijske, ki omogočajo še večjo povezanost narodov in držav, njihove državljane pa spodbujajo k temu, da postanejo državljani sveta in hkrati ostanejo Slovenci, Italijani. Avstrijci, Hrvati, Madžari... Slovencem gre torej v času postkomunizma za dvoje: za ohranitev slovenskega naroda v svetu in za svetovljanskost slovenstva. Pred njima pa mora biti ta čas v ospredju še tretje, med obema posredujoče in v zgodovini zamujeno - slovenska državnost. Med Drago, in Vilenico je torej še Ljubljana.
Miha Naglic
Delegatsko vprašanje
Kdaj telefoni v Davči?
Škofja Loka, 17. septembra - Na prejšnjem zasedanju škofjeloške skupščine je delegat iz Davče Lojze Jelene vprašal, kdaj bodo v krajevni skupnosti, ki je po površini največja v občini, vendarle dobili telefone. Zdaj imajo le en telefon, pa Še ta zaradi slabega vremena pol leta ne dela. Telefonska akcija v Davči traja že drugo leto, pripravljena so vsa dela do razvoda, ki so jih krajani opravili prostovoljno, kupljen je že tudi medkrajevni kabel.
Iz odgovora odbora za izgradnjo telefonije v škofjeloški občini krajanom Davče lahko razberemo, da predstavlja glavni zadržek za priklop novih priključkov v Davči izgradnja medkrajevne povezave Železniki-Davča, za katero mora po dogovorih s PTT Kranj večino denarja zagotoviti občina. Nekaj medkrajevnega kabla je že kupljenega, nekatere kable bo prispevalo PTT Kranj, stroške nakupa preostalih kablov, stroške montaže in spajanja pa bo treba zajeti s planskimi dokumenti za leto 1991. Če denar bo, o čemer bo odločala občinska skupščina, Davčani lahko pričakujejo, da bodo že v naslednjem letu lahko dobili tudi hišne priključke. # H. J.
@@KS3^©1EIIGLAS
<H> M-letaici j« kolektiv (iorcajsaeg■ glasa arejjrl red zaslug * srebrno zvezdo
Uataaovitelj in izdajalci) CP Glaa, KraaJ, itak CCP Delo LjubljaM, TOZD TCR I>t>ljaaa
Predsednica časopisnega VMtM Kristina Kobal NaraftiM ia III. rrtmeaacjc jjTl 20,00 dia
, i Ulitki tjai Urajamo in pišemo Wfia 2argi (glavni urednik tn direktor), l«ofoidiaa Bogataju d odgovornega uredniku), Vilma Stanovalk Upori, uin/em. poslovne infoTrfl Klic), Daalca Dolenc l/.i dom in drulino, zanimivosti. 1 chč). Daalra Zavrl - Zlebir I socialna polilika. gorenjaki kraji in ljudje), Andrej ž.alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosii), Lea Mencinger (kultura), Helena Maaiaa(izobraževanje, u šolskih klopi, kronika, Skaij* L oka), (veto/.apl»tnlk Ikmeiiisivo, Radovljica), Darinka Sedej(razvedrilo, lastnica), Slojaa Saje (draibeni organizacije, ekologija), Joie Kosnjek (notrajija politika, spon). Marija Volcjak (gospodarstvo, Kranj), Gorazd Slnlk (lolografii.il Igor Pokora (oblikovanje) IvoSekn«, Nada Prevc in Mirjana Drakaler (lehnicno oui h>i<-i m Marjeta Volili (lektoriranje) _^^^^^
Naslov uredništva in uprave: Krnu Mote Pijadeja I, Kranj Teknil račun pri SDK : JI SDO-OOa-11 W>
lelafMi direktor in glavni urednik 2H-46J. uredništvo 21-160 in 21 sn, ikonomsk« propagandu 2VW, racunovodslvo. naročnine 2H-463. mali oglasi 27-s>fSO Neobjavljenih pitani in slik ne vračamo. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Slovenski prenovitelji pred parlamentarno jesenjo in strankinim kongresom
Dokončno slovo boljševizmu
Kongres ZKS - stranke demokratične prenove bo 27. oktobra v Novi Gorici, na njem pa bodo določili novo ime (zanj je precej predlogov, večina pa jih je povezana s socialdemokratsko vsebino delovanja), simbole, sprejeli program in izvolili vodstvo stranke.
stema. K učinkovitejšemu del£ vanju parlamenta silijo težklg spodarski in socialni problern Sloveniji, iskanje nove socia'" •
Ljubljana, 13. septembra - Razpravo na četrtkovi seji centralnega komiteja ZKS - stranke demokratične prenove je še najbolj poživil gost seje in strankin kandidat za člana slovenskega predsedstva na spomladanskih volitvah, sicer nekomunist Boštjan M. Župančič, ki je prenovitelje spomnil, naj ne zganjajo prevelike evforije v prid privatizacije družbene lastnine, saj je lastnina v bistvu oblast človeka nad človekom, to pa je v nasprotju s pojmom svobode, brez te pa ni ustvarjalnosti. Prav svoboda in ustvarjalnost pa lahko rešita gospodarsko krizo, ki je pri nas, zaradi velikega zaostanka za svetom, še posebej ostra. V ZDA, je dejal, na volitvah vedno zmaga tisti, ki dobro gospodari.
Zupančičeve teze nihče na seji ni mogel spodbiti, pač pa bo to nedvomno nov faktor pri oblikovanju novega strankinega programa. Sprejet bo na kongresu 27. oktobra v Novi Gorici, izhodišča zanj in za delovanje stranke pa sta na tokratni seji predstavila predsednik stranke dr. Ciril Ribičič in član predsedstva Peter Bekeš. Ribičič je dejal, da se mora novogoriški kongres jasno opredeliti do slovenske suverenosti in državnosti, ker se je proces preoblikovanja Jugoslavije začel zelo hitro in skušajo to nekateri tudi izkoristiti. Stranka bo izdala posebno publikacijo tem, v kateri sodeluje okrog 20 avtorjev. Zavzema se za stvarne rešitve in za nadaljevanje že začetih prizade-
vanj leta nazaj, kar ji priznavajo tudi politični konkurenti, brez apriornega separatizma na šovinistični podlagi. Prizadevanje za konfederalno ureditev Jugoslavije je po njegovem mnenju tudi usposabljanje za morebitno samostojno življenje izven jugoslovanske skupnosti, če pogajanja ne bodo uspešna. Nova slovenska ustava bo bistven korak k suverenosti, vendar ta ne sme pomeniti zoževanja pravic kogarkoli v Sloveniji. Preoblikovanje jugoslovanske skupnosti je možno le s konstruktivnim dialogom med vodstvi republiških držav in s povezovanjem demokratičnih strank iz vse Jugoslavije. Stranka bo take pogovore začela, taki razgovori pa bodo terjali veliko
odločnosti, razuma in spretnosti. Peter Bekeš pa je menil, da so ta hip na prvem mestu vprašanja, povezana z delom, materialno in socialno varnostjo. Danes v Sloveniji praktično ni podjetja, kjer bi lahko mirno opravljali svoje delo in načrtovali prihodnost. Naša stranka je pred letom prva opozorila na nevarnost nekontroliranega grabeža družbene lastnine. Problem je celovit in ga ni mogoče reševati enostransko in na hitro. Stranka je pripravljena pri tem sodelovati, vendar pričakuje od izvršnega sveta rešitve, ki bodo temeljile na strokovnih in ekonomskih rešitvah in omogočile boljše gospodarjenje ter socialno varnost. Del vladnih strank danes žal potiskajo v ospredje pri vračanju nacionaliziranih nepremičnin ideološka merila, ki lahko ob popravi starih povzročijo vsaj toliko novih krivic. Izvori socialnih in političnih napetosti se bodo stopnjevali.
Vodja poslanskega kluba Miran Potrč je nanizal naloge stranke v parlamentarni jeseni. Menil je, da smo preboleli precej otroških bolezni parlamentarnega si-
finančne, davčne in lastni politike, reševanje aktualnih g._ spodarskih vprašanj, pa u^elj i tev suverenosti slovenske <"«a ' Stranka bo o teh vprašanjih te1? la od vlade več pravočasnih ■ formacij, da se o tem resnrL odloča  v parlamentu, stranke in poslancev pa je te ši stik s člani, volilci, simp ^jrrii
ji,  strokovnimi  in intere.
nov. Poslane, stranke smo za strpnojn koh
združenji občanov.
ktivno sodelovanje. Tudi v . mosovih strankah je PriPrav,e(j. nosti za takšno sodelovanje no več. Sovražno razpo'o^. nekaterih poslancev in m,.nl i:a|o do opozicije je vedno Pr'P,e 0s-do problemov. Stranki bod« .fl_ nova pri temeljnih vprašanj' , teresi slovenskega naroda o v V ni suverenosti slovenske o 0iast" Posebno pa bo pozorna do ^g ninjenja družbene lastnin^ ^ ekonomskih pravic delavC gospodarstva in do vseh ž| tudi ekoloških, problemov w nije. • J. Košnjek
Predsedstvo ZSMS - Liberalne stranke o delovnem besedilu nove slovenske ustave
Ustava mora v celoti izražati težnje po samostojnosti
ZSMS - Liberalna stranka se zavzema za dvodomni parlament, za Slovenijo brez o "svetosti življenja", diskriminacijo pri spolni usmerjenosti...
Ljubljana, 15. septembra - Predsedstvo ZSMS - Liberalne stranke je v osrednji točki dnevnega reda sobotne seje obravnavalo delovno besedilo nove slovenske ustave in k razpravi povabilo tudi ugledna strokovnjaka, dr. Ivana Kristana, sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije, in mag. Matevža Krivica, člana skupine, ki je pripravljala besedilo. Predsednik stranke Jožef Školč je kot istimi išče za razpravo navedel glavne pripombe poslanskega kluba stranke, ki je o besedilu že razpravljal, med drugim tudi to, da mora nova ustava v celotnem besedi i u izražati težnjo, kot da bo Slovenija samostojna republika.
Med dvema predlogoma o tem, kdo naj bi v slovenski državi imel večje pristojnosti, predsednik ali parlament, se je poslanski klub zavzel za večje kom-petence parlamenta pa tudi za to, OB. bi imeli dva parlament,ti n,t /bora: poleg državnega (ali kakorkoli se ho že imen« al) še /bor regij. Kar zadeva vojsko, hi bilo treba po mnenju poslanskega kluba v ustavo zapisati težnjo, da Slovenija postane demilitarizirana drsava OZ, drŽava brc/ vojske. Romom naj bi pn/nali sta-iiis narodnosti in vse pravice, ki izhajajo iz tega. Koncept o "sve-
tosti življenja" naj bi črtali i/ ustavnega besedila, omejili in opredelili naj bi možnosti poseganja oblasti v človekove pravice in državljanske svoboščine, izenačili vse oblike družine in odpravili diskriminacijo pri spolni usmerjenosti,
Pavle Gantarje natančno argumentiral, zakaj nasprotuje enodomnemu parlament u in zakaj se zavzema še za zbor regij, ki naj bi imel manjše pristojnosti kot državni zbor. Ce bi imeli samo en zbor, bi se porazgubila zgodovinska in tradicionalna raznolikost Slovenije, pretirana bi
Dr. Ivan Kristan je dejal, da bi te morali odločiti predvsem o dveh vprašanjih - o obliki vladavine (predsedniški ali parlamentarni sistem) in <> tem. kako preiti v konfederacijo (eni zagovarjajo najprej odcepitev Slovenije od Jugoslavije m nato pogajanja z drugimi republikami, drugi so za pogodbeno preurejanje države v konfederalno ureditev). Opozoril je, da bi zaradi nevarnosti ustvarjanja državnih monopolov morali natančneje Opredeliti pojem "javne koristi", pa tudi na to, da referendumsko odločanje ne more temeljiti na predpostavki, t,\ ,/<; ni pomembno, koliko ljudi te ga je udeležilo.
vojske, zavrača pa koncep1
ga ponuja delovno besedilo, j? dejal, da lahko povzroči ne«*1' vne posledice, še zlasti pri vpr7j šanjih, ki zadevajo splav. 'ufl Janez Kopač je menil, da deh»* besedilo   ustave   daje PreniaJl poudarka regionalni ravni i*£ bo ob morebitnem nastanku vilnih novih občin "tretja". nalna organiziranost Se bolj r trebna, kot je zdaj. Ustavno be* dilo je tudi predolgo, preveč J Stroko in ohlapna uporablja " katere pojme (nacionalni intfr|0 tujci itd.) in s pretirano lahKg obljublja" državljanom PrilVljt, do ustreznega stanovanj« ir
»nilfli
0
licu. t i km r mutim* jy     ,i nt
je enodomna skupščina h J^f od   dvodomno. .,| da bi 011 -
\ .ii na Školč
pa je
dejal,
kc
ustavo najprej / dvotreljm pečino sprejeti parlament- * tem naj bi o mej odiocsi; ^ i ljudskem referendumu, /aplotnik
bila zastopanost centra in premajhen vpliv ostalih območij, /.i koncept o "svetosti življenja", ki
Republiška vlada o davkih, internih delnicah, skladu za manj razvite...
Višje osnove, nižje stopnje in manj izjem    pe«* v*****
p dje jem----_—
Republiška \ lada l^- n' vs.i-Ikovi sen na podlagi ra/vOJ nacijskih programov mov prestrukturiranja,1'1 V V predložila podjetja, zadnji del od skupnega ihtgt*
Reforma davčnega sistema bo pripomogla tudi k razbremenitvi gospodarstva.
Ljubljana, 13. septembra - Slovenska vlada bo republiški skupščini predlagala, da - odvisno od odločitve poslancev - po hitrem ali po rednem postopku sprejme zakon o davku na promet nepremičnin. Kot je povedal republiški finančni minister dr. Marko Kranjec na novinarski konferenci po seji izvršnega sveta, gre za prvega izmed treh nujpoinemb-nejših zakonov, s katerimi bi pri nas spremenili sedanji, dokaj slab davčni sistem.
Zakon bo pri prometu kmetijske zemlje, gradbenih parcel, stavb in drugih nepremičnin izenačil vse lastninske oblike (doslej ic bila obdavčena le zasebna lastnina), ukinil številne izjeme, olajšave it) oprostitve in občutno znižal davčno stopnjo. Po sedanji zakonu velja pri prometu s kmetijskimi zemljišči 15-odslolna davčna stopnja, pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča (gradbene parcele) 51 -odstotna in pri prometu z. gradbenimi objekti (hišami) 25-odstoUva, po novem pa bo davčna stopnja le 2-t>dstot-na. Čeprav gre za občutnt) znižanje davčne sU>pnje, pa |c I man
čni minister dr, Marko ICranjec
prepričan, da bo izkupiček od davkov večji, kol je bii doslej -tudi zato, ker zakon ukinja številne olajšave in izjeme Podatki uprav za družbene prihodke za lani namreč kažejo, da je bilo 16.014 odplačanih prenosov nepremičnin in da je bil davek odmerjen le v 7.121 primerih, v vseh ostalih pa zaradi d«>ločb zakonodaje ne. Kaj tO pomeni v
konkretnem primeru, pri prodaji Iskrine stolpnice v Ljubljani? Če bi stolpnico prodali za 100 milijonov mark ledaj, ko bi že veljal predlagani /akon, bi občina Lju-M|ana-( enlet dobila 2 milijona mark, po starem /akonu pa ni nič.
Dr. Marko Kranjec ic napove dal, da bodo tudi pri nas podobno kol v državah I viopske gospodarske skupnosti uvedli davek na ra/liko med nabavno in prodajno ceno nepremičnin in da bo to opredeljeval drug /akon. 2e d«) konca leta bodo pripravili /akon o davku na dohodek fizičnih oseb in iz dejavnosti, ki ne poslujejo kol podjetje, in davek
na protu pod je t y k.u zadeva da
\ek na dohodek, je tli Kranjec pojasnil da bi vsaj do začetka 1992 leta radi prešli na skupno ugoiavlianje dohodka občanov nt s tem do skupne osnove za davek. Nič Se ni dokončnega, razmišljajo pa o tem, da bi v skupni dohodek za obdavčitev šteli poleg plače, avtorskih homirarjev in drugih prejemkov še plačilo delo-
dajalcev /a zdravstveni pregled delavcev, regrese /a dopust, dohodek od obresti in dividend, od oddaje premoženja v najem in od proti.i|e nepremičnin, vlom,ki- in
tuje pokojnine, razne oblike družbene pomoči, dohodek od kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti... Pri tem, kolikšno davčno stopnjo bodo uvedli,
se bbdo zgledovali po tujih vzorih.
Plačilo dajatev za interne delnice
PO Zakonu O izplačilu osebnih dohodkov, ki ga je /vezna vlada sprejela pinija letos, lahko podjetja izplačujejo delavcem del osebnega dohodka v ohliki internih
delnic, v nekaterih podjetjih v
Sloveniji so se takšna izplačila že začela, delavci so dobili delnice,
ne da bi podjetje od njih plačalo
ludi pi ispev ke in dav ke Kepubli ški i/vršni svet je po opozorilu Službe družbenega knjigovodstva, na četrtkovi seji ocenil, da so interne delnice del osebnega dohodka in da morajo podjetja, ki
so delnice že i/pl.ičale. najkasneje do zaključnega računa plačati tudi prispevke in dajatve. Vlada tudi predlaga skupščini, da bi to vprašanje posebej uredili v ustav nem /akonu.
Mi „
1.302 milijona dinarjev. ^ ga s spomladanskim LjjetiM obve/inc Iriindvajsel P< , c' prejelo 27.7 milijona j n|'-193,8 milijona dinarjev, j! mi ludi pet / (,,,"'M| , r, i milijonov dinarjev, Is* |Tlj|if lromotoi ji A-le/niki ' ^ nov, prav toliko tudi lsK[ ni? netika - podjetja ^lkil,> ^ Unitel Blejska Dobrava , ^ lijona ter Zlil Lržič 5 »"V dinarjev Podjetja bodo ^ j denar pod pogojem. ^ Je]rir konca leta organiz»rftJ° o(ttef ško družbo ali v družbo^ J no odgovornostjo, t e i fctf bodo t..m,t. bodo m."-' vrniti kot ktalkotovii.' I ,
no odgovornostjo v 1 ' ,,. (je',r. hod., storila, bodo m""'";v„,I.' miti kot ktalkoio.ii.• I , 1,7-odsiotno obrestno roe ,,j V republiki i->/"llsl|,,'t|;1jo 'J o novem predlogu za '
veznic, vendar se vhuW ' V ikov, seji o tem še ni proučuje ludi drug.' n" k,t.t.n|J; mnenju republiškegaise ^ z.t industrijo in g'-'t||u'' „ < potrebovali Se najmanj > ^ ionov mark predvsem ,i najbolj kritičnih -*'11 0 $ Sloveniji, med katen" fc| „, ,o,ei„ske leks.ih<^SC> in jeseniSka Zcle/.»"lil 9
Torek, 18. septembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
GLAS
'Cestarj
i so razočarani
Ta nesrečni (bencinski) dinar za ceste
Beograd, ki je bil nekdaj pravi naslov za očitke "cestarjev", da se v delitvi bencinskega dinarja kaže mačehovski odnos do cest, je zdaj zamenjala Ljubljana.
Ostro Šešerkovo pismo ministru za turizem Ingu Pašu
Kaj bo z umetnim snegom v Kranjski gori
Kranj, 13. septembra - Kam gre spet zdaj bencinski dinar? je vprašanje, ■ se že nekaj časa in vedno pogosteje ter odločneje zastavlja med slo-enskimi "cestarji", ki so na papirju (po zakonu) še vedno upravljala' cst- Ko je nova slovenska vlada z dodatnim povišanjem maloprodajne *n* bencina v Sloveniji na račun večjega odstotka iz tega dinarja za ce-e končno enkrat "presekala" s kroničnim mačehovskim odnosom, ki
vil- k*?*' 'z Beograda, so slovenski "cestarji" z zadovoljstvom pozdra-11 takšno odločitev. Upali so namreč, da bodo na ta način vendarle
\l L- Uresn'č't' sicer zelo okrnjen plan nujnih vzdrževalnih del na slo-iskih magistralnih in regionalnih cestah za letos. Realnost o uresni-vftnju plana pa ta trenutek (ko se gradbena sezona že bliža kraju) po-
nuJa ravno obratno sliko.
Namesto da bi bili v polnem j*gonu in ocenjevali, kako uspe-JJ° se približujemo 100-odstotni esničitvi sicer zelo okrnjenega P.r°grama na magistralnih in re-jpnalnih cestah, ki je bil sprejet °nec minulega oziroma v začet-vj. tega leta, razočarano ugota-niarrl.0, da smo globoko pod pla-
nom
pravi direktor Cestnega
Podjetja Kranj inž. Bogdan Dri-novec. "Ob povečani ceni bencina ** ceste v Sloveniji zaradi boljšega odstotka za cestni dinar, smo upa-";v<Ja bomo ta plan vendarle uresili. Doživeli pa smo ravno obratno - celovito blokado. Včasih Snu> namreč vsaj vedeli, koliko odstotkov gre za ceste, kako je s pla-J°n», morebitnimi rebalansi, kak-?ni so izgledi in podobno. Zdaj, ko g 0 vsem pristojna slovenska vla-% se i nami „jhče več ne posvetuje niti nas ne obvešča, kako je in k'i nas čaka. Že nekajkrat smo °Po*orili Republiško upravo za
ceste, da je stanje na magistralnh in regionalnih cestah glede uresničevanja plana žalostno in nevzdržno, vendar Republiška uprava ni več pravi naslov za tovrstne pripombe in ugotovitve.
V skupni dolžini magistralnih in regionalnih cest, ki so v pristojnosti republike, odpade na Gorenjsko okrog 10 odstotkov (kilometrov) vseh cest. V letošnjem planu, ki v marsičem pomeni nadaljevanje že lani začetkih del, je dobrih 40 kilometrov gorenjskih cestnih odsekov, ki so nujno potrebni delne prenove ali rekonstrukcije. V celotnem republiškem planu to predstavlja okrog 7 odstotkov (torej za 3 odstotke manj, kot ima Gorenjska magistralnih in regionalnih cest v primerjavi s temi cestami v Sloveniji). Od teh 40 kilometrov pa se dela izvajajo samo na delu obvoznice v Kranjski gori in dokončanju vpadnice na Bledu (iz-
Ob sedanji "blokadni politiki" slovenske vlade do cestnega dinarja za magistralke in regionalkc bi na Gorenjskem te ceste lahko le skromno preplastili v 200 letih... Po drugi strani pa se cestni denar na Gorenjskem ceh nekako razmetava. Pred nedavnim je bil namreč obnovljen odstavni pas na cesti pred Bistrico pri Naklem, kjer pravzaprav nihče ne ve, zakaj, saj je malo pred tem res odsek, kjer bi morali "počasni pas" nujno obnoviti... Gorenjska iz bencinskega dinarja prispeva za ceste več kot le 10 odstotkov, kolikor je na tem območju magistralnih in regionalnih cest... "Sedanjo politiko slovenske vlade do tega problema bi lahko primerjali z obnašanjem kmeta, ki bi ob nekaj slabih letinah hite! kupovati nove traktorje in stroje, namesto da bi vzdrževal stare in na ta način pričakal boljšo letino..." Morda pa nova slovenska vlada (po starem receptu) z namenjanjem denarja zgolj za novogradnje na cestah skuša "nahitro (politično) prepričati" o svoji uspešnosti...
vajalec SCT) ter urejanju križišča Lipce-Plevna v Škofji Loki in na cesti Tenetiše-Mlaka v Kranju (izvajalec Cestno podjetje Kranj). Ze zdaj pa je gotovo, da zadnja dva odseka (križišče v Škofji Loki in omenjena cesta v kranjski občini) ne bosta končana, ker ni denarja. Tako vsaj ka-
nadaljevanje že v letu 1989 začetih del).
Razumemo splošno gospodarsko stanje v Republiki Sloveniji, ne razumemo pa odločitev svoje vlade, da na račun zanemarjanja obstoječega omrežja, na katerem se steka bencinski dinar za ceste, gradi samo novo omrežje, ki bo
Na srečo je vsaj na lokalnih cestah, za katere zdaj skrbijo občinske vlade na Gorenjskem, slika ugodnejša; posebno še v kranjski, škofjeloški in tržiški občini, kjer skrbno bedijo nad uresničevanjem letnega iz njim v zvezi tudi srednjeročnega plana. Takšnega, ugodnega petletnega obdobja na lokalnih cestah na Gorenjskem "cestarji" pravzaprav ne pomnijo. Nekaj težav, vendar glede na stanje razumljivih, imajo zadnje čase pri lokalnih cestah le v jeseniški in radovljiški občini...
letošnjem planu najbolj nujnih del na Gorenjskem so naslednja: adaljevanje obnove na odseku Dovje-Hmšica do preplastilve na ru*iti; začeti bi morali z urejanjem križišč na Jesenicah zaradi Predvidenega prometa skozi predor; nadaljevati z deli na cesti Bled-ur'j'.ava 'n Obrne-Sotcska; urediti vsaj del ceste Kropa-Radovljica; rediti priključek v Lescah na cesto za Bled; predvidena je bila mo-"|!*acija ceste Bohinjsko jezero-Savica; nujna je v tržiški občini ^.ediiev ceste Križe-Tržič in v radovljiški Gorje-Krnica; veliko več 'morali narediti na cesti Tenetiše-Mlaka in na križišču v Škofji titiiv nacrtovano Je bilo nadaljevanje na cesti Britof-Hotemaže; Ioni se morali obnavljanja stare magistralne ceste Naklo-Černivec obovcih na odseku 3,8 kilometra; urediti obe križišči za vstop na in     M" "': Kokr'ci: narlalj«->;iii bi se morala dela v Selški dolini izboljšati prometno varnost na cesti Zabnica-Skofja Loka. To je 0 rih 4() kilometrov cest, opredeljenih v republiškem planu že ob *0l,eu minulega leta...
že, saj je Cestno podjetje v okviru pogodbe opredeljena dela že zdavnaj opravilo in je že od aprila na Republiški upravi za ceste zahtevek za dokončanje rekonstrukcije obeh objektov.
"Stanje je že naravnost absurdno. Če se slovenska vlada ne bo (končno) odločila, da povečani dinar v Sloveniji ne bo šel zgolj in samo na avtoceste in za odplačilo tujih posojil, potem bomo na Gorenjskem letošnji slovenski plan na magistralkah in regionalkah uresničili s 6,4 odstotka. Še slabši in hujši pa je podatek, da lo pomeni le 0,5 odstotka vseh kategoriziranih magistrialnih in regionalnih cest na Gorenjskem (in še to le kot
predvsem služilo tranzitu in bi-svetno manj domačemu gospodarstvu..."
"Cestarji" zato ne morejo drugače, kot da zdaj ugotavljajo, da so smo nekdaj vsi skupaj v Sloveniji očitali zvezni vladi v Beogradu, da ima do cestne politike mačehovski odnos, zdaj pa so takšni očitki naslovljeni na slovensko vlado. Vendar tokrat ne gre samo za očitke, marveč za zahtevo, da slovenska vlada takoj (še preden bo gradbena sezona končana) poišče način za obnovitev obstoječe magistralne in regionalne (v planu opredeljene) mreže, pa čeprav na račun avtocest.        # A_ Za|ar
senjski turistični delavci so se zbrali v Železnikih
Turizem potrebuje tudi turistična društva
^/»stična društva so bila v preteklosti motor našega turizma, zato je nanje še kako potrebno računati tudi v Prihodnosti.
^lezni
ostaja" seP,en,bra - Turistična društvena organizacija je in
0SnovnSamOSt0^na <'ru*tvena organizacija in ne politična stranka. Njena Sevanj na'°Ka Je ,!;"' prispevek razvoju turizma in zato učinkovito re-renjsk Jr**lti kar slu/i turizmu in s tem gospodarskemu napredku Go-f?J*Vfe|,n ^'0VenUe- Vsakoletno srečanje turističnih delavcev Gorenjske k du" pv°bv*la in zahvala vsem, ki so v preteklem letu največ prispevala de|,Se*en.emu usPcb" v turističnem gospodarstvu. Je pa tudi dogovor riS(j£ V Prihodnje, ki je vse težje in odgovornejše," je več kot dvesto tu-Babjc'_ ^e.'aveev na sobotnem srečanju v Železnikih nagovoril Andrej
Predsednik (lorenjske turistične zveze.
G0rereć:!n|e turističnih delavcev la Qn . k' £a je letos pripravi-sodei Jska turixiična zveza v t no ,?Vanjil 7 Občinsko turisli-loJ"CZoSl<ofja Loka se je začetkov i' P°Poldne, ko so si ohi-lejnik °8leda|i zanimivosti Ze-PHiftk^ 0sr«lnji del srečanja
Slovesnost, ki sta se je Uidi predsednik lunsti-*'č in 'C/.c s,°venijc Marjan Ro-
Udele> čnc
Min!?. ln]l1|v>ter /a lun/em " ''igo Paš.
^nia?njSka v naSi r«P"wiki dela h, v zvitosti in kvaliteti PredvJlst,ćnin društev. To pa je v«č sin . /asluga uspešnega dela Mn turističnih delavcev. lUr'stienih
nost
De
Vl«ri;n, ,"»ncnin društev na 1'tctna m P°stiiia vso hol, k\a lrr"i n« S.,rokov"o utemeljena in
ne |c
r;,/iimevaii|e. Icmvc<
PJflporo luruticncga go-V;|- občinskih organov, '•asebne pobude in vseh,
p0nudk!''l',UllMu'nM 111 ^'»s'ko
'i/
Tin. ry, ---------*
rav sodelovanje v tu-
s
"°rnsk <ei
ganjen,
hitrejši P°memhni
napredek, asti eko-
itto, iJJ.,n«, k. jih lahkodose J^jem '   'Ju Ponudbe, /agola ikcVarlTJC kakovosti, ckolo-'"ancRa !, '' Uslvarjanjcm civili-' t.rnoril,|'uhia. stabilnostjo lavi i."'"1 °k»ljem in seveda
v:'ginavljan
Allrr,nsti Vi«"."'   T^J,: P°"iicnc Joi«2aL.rs.     pa lahko «mog»w la80l°VMo ljudje z ra/vii«
zavestjo, znanjem, strokovnostjo in materialno spodbujeni," je poudaril Marjan Rožič, lngo Paš, republiški minister za turizem in gostinstvo je povedal, da je v ietolhjetn letu v Sloveniji 5 odstotkov manj nočitev, kot jih je bilo lani, da pa je v Jugosla\ iji sku|im zaslužek od turizma sko-raj 50 odstotkov večji od lanskega To pa gre /lasii na r.u un končane "črne" menjave denarja in dražjih cen. Ko je govoril o turistični taksi, ki je še kako pomembna za delo turističnih društev, pa je dejal: "Osemdeset od-stotkov denarja od turistične takse je namenjenih /a diušHa. i/ ključno za promotivno dejavnost. V prihodnje bomo skušali zaostriti nidZOI nad namensko uporabo te takse, ki se na občinskih ravneh dostikrat porablja za druge namene, ki so sicer v zvezi s turizmom upi urejanje komunalnih zadev, cest, vendai sodim, da so za te namene druga sredstva in da naj bo turistična taksa namenjena za promotivno dejavnost." lngo Paš je na srečanju poudaril tudi veliko vlogo turističnih društev v razvoju turizma pri nas in dejal: 'Turistična društva so bila motor našega turizma v preteklosti in računam, da bodo to tudi v prihodnosti /a lo tudi sam poudarjam svoj velik interes za uspešno delo društev." • V. Stanovnik, slike: J. ( Igler
"Očitno je. da turiztm zahteva visoko stopnjo strokovnosti, profesionalnosti, znanja, moderne organizacije in marketinga. Toda ta pot ne izključuje, temveč predpostavlja in narekuje tudi ljubiteljsko, neprofesionalno delo. ki pa ni odveč, temveč rastoča potreba, /iiio /( potrebno aktivno razmerje med ljubiteljsko in profesionalno delavnostjo in tako ljuhiteljstvo ni sinonim za nestrokovnost, saj je strokovnost vikanu tudi v ljuhiteljstvo. Naša turistična organi -tu i/ti ni prtsežena in za staro šaro, temveč potreba današnjega in Jutrišnjega dne. V njej se opravljajo pomembne gospodarski naloge; kulturna dejavnost, informativna in druge."pravi Marjan Ro-
Marica Albreht, učiteljica kleklja-nja, TI) Ziri: »Delam v osnovni šoli, kjer otroke učim klekljanja. Trenutno jih je v skupini 98. To je prostovoljna dejavnost, toda obisk je kljub temu skoraj sto odstoten. Naša velika želja pa je povezati starejše ljudi z otroki, s čimer želimo obuditi in ohranili stare običaje. Vesela sem, da se turistični delavci srečamo vsako leto. toda tokrat je bil program odločno predolg; spominja me na stare proslave izpred 30 let.«
Marinka  .Šlirn,   ID  Šenčur: »V
okviru našega turističnega društva se predvsem ukvarjam z urejenostjo okolja - poskrbimo, da je povsod dovolj rož, sadimo jih in negujemo. V kraju bi si želela več kulturnega življenja, pa kakšen gostinski lokal bi potrebovali. Program na današnji prireditvi mi je všeč, le pri organizaciji škriplje - premalo prostora je«
Slefan Ažbe, TO Javorje: »Naše tu ristično društvo se ukvarja z mnogimi aktivnostmi. Letos smo organizirali srečanje z izseljenci, spodbujamo urejevanje kraja in se veliko Ukvarjamo I mladino. Ta je za delo v TD zelo navdušena, saj imamo kar 140 mladih članov. Zelo pomembno se mi zdi. da se turistični delavci, predvsem amaterji srečujemo med seboj, le današnji program mi zaradi predolgih govorov ni bil všeč« M. Ahačič
Kranjska gora, septembra • Podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko je vsem vladnim resorjem in na kopico drugih naslovov poslal kopije pisma, ki ga je napisal slovenskemu ministru za turizem Ingu Pašu. V njem ostro protestira proti projektu umetnega zasneže-vanja v Kranjski gori, ki ga je lngo Paš konec julija "obljubil" Kranjskogorcem, govorili so celo o možnosti olajšave pri plačevanju elektrike. Nesoglasje bo projekt verjetno ustavilo in nemara že zdaj lahko rečemo, da letos v Kranjski gori z umetnim snegom ne bo nič, smučali bodo le, če bo zapadel sneg.
Jeseniška občina (s Kranjsko goro) je že iz preteklosti znana po drznih, tudi nezakonitih posegih v prostor, uvodoma piše dr. Leo Šešerko in navaja, da so pozimi za planiško skakalnico pobrali sneg v zavarovanem delu Tamarja in oskrunili naravno okolje, aprila, v času gnezdenja vodnih ptic, so buldožirali na prodih Velike Pišnice, ogroženi pa so Zelenci, izvir Save Dolinke. Vzrok postaja jasen, piše Šešerko, za umetno zasneževanje smučišč so potrebne velike količine vode, zato sta potrebna vodna zbiralnika na območju Zelencev in v dolini Male Pišnice.
Uporaba snežnih topov in prepariranje snega s kemikalijami pri nas s predpisi ni urejeno. Po tujih izkušnjah je iz prostornin-skega metra vode moč dobiti 2,5 metra snega, za kar je potrebnih 0,25 do 2,80 kilovatnih ur elektrike; za 30 centimetrov debelo snežno odejo je potrebnih približno sto litrov vode na površinski meter snega. Iz tega je razvidno, pravi Šešerko, da bo v Kranski gori problematična oskrba z vodo. Omenjena zbiralnika odklanja, sodi, da ni moč računati z zajemanjem vode iz Save, tudi z zbiralnimi na njenem desnem bregu ne, malo je tudi verjetno, da bi jo dobivali iz Rateč. Po njegovem je nedopustna olajšava pri elektriki, saj bi s tem nadaljevali s prakso stare vlade, ki je podpirala ekološko nepreverjene investicije.
Skratka, Šešerko sodi, da bi morali projekt, ki predvideva 400 snežnih topov temeljito preštudirati, zlasti glede njegovega vpliva na okolje in napraviti tudi rentabilnostni račun.
Ob koncu pa piše. da je Kranjska gora doma in po svetu dovolj uveljavljeno smučarsko središče ob ugodnih snežnih zimah, necelovit poseg v prostor pa bi imel hude posledice za nje poletni turizem (iznakaženost krajine). Sodi, da bi bilo pametneje združiti visokogorski bovški zimski turizem in nižinski kranjskogorski, za kar naj bi usposobili prometno povezavo, ki bi najmanj prizadela okolje, s čimer bi Gornje Posočje povezali z Gorenjsko. Predlaga tudi odprt prehod za smučarje z našega na italijanski del Kanina. • M. V.
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV PRAVNA SLUŽBA
OBVESTILO
Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov obvešča, da od 15. 9. 1990 dalje po sklepu skupščine sveta ne bo več zagotavljala brezplačne pravne pomoči (nasveti, vloge, zastopanje pred sodiščem) vsem delavcem v občini Kranj. Pravico do brezplačne sindikalne pravne pomoči imajo le:
1. člani sindikatov podjetij in ustanov, povezanih v Svet kranjskih sindikatov,
2. individualni člani Sveta kranjskih sindikatov,
3. upokojenci in brezposelni delavci.
Delavcem iz prve točke se usluge pravne pomoči zagotavljajo na podlagi napotnice predsednika sindikata ali drugega pooblaščenega sindikalnega zaupnika v podjetju oziroma ustanovi. Delavcem, ki niso člani sindikata oziroma njihov sindikat ni povezan v Svet kranjskih sindikatov, se usluge pravne pomoči nudijo le v okviru možnosti in proti plačilu po odvetniških tarifah. Vodja pravne službe:
MATO GOSTIŠ A
Jutri seja trziske skupščine
Tržič, septembra - Vsi trije zbori tržiške občinske skupščine se bodo jutri, v sredo, 19. septembra, sestali na svoji 6. seji. Na dnevnem redu imajo informacijo o gospodarskih gibanjih tržiškega gospodarstva za prvo polletje letošnjega leta, razpravljali bodo o predlogu ukrepov na področju zaposlovanja, o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko in Družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tokrat bodo odborniki imenovali delegata v svet poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija, izvolili predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisijo za preimenovanje uličnega sistema v občini Tržič. Strokovne službe so odbornikom pripravile tudi pregled planiranih investicij v letu 1990 in planiranih sredstev za dejavnosti v KS, seznanjeni pa bodo tudi z novimi gradnjami oziroma uporabo prostora bivših vojaških objektov v Križah. Komisija za ugotovitev pravilnosti dosedanjih postopkov za ureditev platoja na mejnem prehodu Ljubelj ter ustreznosti pogodbe med IS SO Tržič, Histrio Umag in TGT TžiČ bo dala poročilo o svojem delu. Na seji skupščine bodo dani tudi odgovori na delegatska vprašanja okrog peskokopa nad Bistrico, o preselitvi težkih tovornjakov Komunalnega podjetja Tržič na Mlako, gradnji mrliških vežic v Križah, o izselitvi obrata Peko - PUR iz mestnega jedra, o kaznovanju prepovedanih parkiranj na Trgu svobode, o sofinanciranju obnov objektov in naprav skupne rabe v krajevnih skupnostih, dobili pa bodo tudi odgovor na vprašanje Zelenih Tržiča, kako in kdo daje soglasja za odpiranje novih trgovin v Tržiču. # D. D.
Kranjski sindikati
o podjetniških kolektivnih pogodbah
Kranj, 18. septembra - Svet spomladi ustanovljenih kranjskih sindikatov se bo jutri, 19. septembra, ob 12. uri, sestal že na drugi skupščini. Tokrat obravnavajo statut sveta, pripravljajo akcijski program za organiziranje mreže sindikalnih zaupnikov, dali pa bodo tudi pobudo za začetek sklepanja podjetniških kolektivnih pogodb.
V Radovljici zbor socialistov
Radovljica, 18. septembra - Iniciativni odbor za ustanovitev občinskega odbora Socialistične stranke v Radovljici vabi na zbor članov in simpatizerjev, ki bo v petek, 21. septembra, ob 18. uri v dvorani knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Izvolili bodo vodstvo odbora, sprejeli program, o nalogah stranke pa se bodo pogovarjali s predsednikom Socialistične stranke Slovenije Viktorjem Žakljem. • J. K.
@@IMiI^JJ©IEnGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 18. septembra 1990
Slavnostna seja na Kokrici - V krajevni skupnosti Kokrica so ob koncu minulega tedna proslavili letošnji krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na Franca Mačka - naprednega delavca in komunista, organizatorja vstaje v kranjski občini, ko je 1. avgusta 1941 na Kokrici ustanovil odbor OT. Danes je v krajevni skupnosti Kokrica, ki združuje tudi sosednja naselja nekaj nad 2000 prebivalcev. V tem srednjeročnem obdobju so v krajevni skupnosti uresničili nekatere pomembne komunalne naloge in uspešno reševali razne probleme. Med zadnjimi uspehi je tudi otvoritev nanovo zgrajene brunarice Turističnega društva ob Čuko-vem bajerju. Praznik so letos proslavili s slavnostno sejo sveta KS, ki je bila v soboto dopoldne. Borci Kokrice, Britofa in Vodovodnega stolpa so imeli pri domu strelsko tekmovanje, v nedeljo pa so gasilci organizirali ob Ćukovem bajerju tekmovanje za Snedicev memorial. Na sliki: slavnostna seja sveta KS. - A. Ž.
Plaketa Živilom
20-letnica
potrošniškega centra
Kranj - V Potrošniškem centru Šorlijevo naselje v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju bodo konec tega tedna proslavili 20-letnico delovanja tega centra. Zaradi izredno dobrega sodelovanja potrošniškega sveta oziroma krajevne skupnosti s tem centrom pa bo krajevna skupnost 21. septembra ob 16. uri na platoju centra pripravila tudi manjši kulturni program. Nastopila bosta Vokalni kvintet Rožmarin in citraš Marjan Beton, ki se bosta tokrat krajanom Šorlijevega naselja prvič predstavila. Krajevna skupnost pa bo ob tej priložnosti podelila tudi več priznanj. Plaketo KS bodo podelili Zivilini Maloprodaji-Marketu, pisna priznanja poslovodkinji Marketa v centru, poslovalnici Mesoiz-delki Skofja Loka, priznanja pa salonu Brivsko-frizerskega podjetja in bifeju Gostinstvo Živila.
Z različnimi akcijskimi prodajami in posebnostmi pa bodo 20-letnico PC v Šorlijevem naselju proslavili tudi posamezni lokali. Tako ima Market že vsak petek akcijske prodaje za mesne izdelke, sir. čokolado, Fructalove izdelke, za sadje in zelenjavo. V petek bodo pripravili tudi degustacijo točenega piva in nagrajenih vin na Vinskem sejmu v Ljubljani. Na oddelku kozmetike bo svetovalec Zlatoroga, Ribarnica Delfin pa bo pekla ribe in klobase. Pripravili pa bodo tudi nagradno anketo in 20 lepih nagrad. Poslovalnica Mesoizdelki bo 20. in 21. septembra prodajala po nižjih cenah sveže meso iz uvoza in nekatere mesne izdelke. Briv-sko-frizersko podjetje bo 20. septembra za 10 odstotkov znižalo cene frizerskih storitev v salonu, bife Gostinstvo Živila pa bo 21. septembra popoldne brezplačno postregel s kavo in poskrbel od 17. ure naprej za glasbo za ples. V petek se torej v Šorlijevem naselju krajevne skupnosti Vodovodni stolp obeta zares praznično razpoloženje. • A. Z.
Priznanja ob krajevnem prazniku - S slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki je bila v soboto zvečer v Zadružnem domu, se je v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini začelo enotedensko praznovanje krajevnega praznika. Uresničevanje programa in naloge v prihodnje je na seji orisal predsednik sveta KS Rajko Bakovnik, nato pa so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Plaketo krajevne skupnosti so podelili Andreju Lapanji, predsedniku sveta KS v mandatu pred volitvami, priznanja KS pa odboru za obnovo vaške cerkve in članoma TVD Partizan Tonetu Sušniku in Franci ju Koželju. V nedeljo je bil v Športnem parku množni tek, med tednom pa gasilci pripravljajo mokro gasilsko vajo (20.) in gasilski napad na garderobe (21.). Praznovanje bodo zaključili konec tedna, ko se bo v soboto začel teniški turnir, v nedeljo pa bodo v Športnem parku odprli večnamensko asfaltirano igrišče, po finalu teniškega turnirja pa bo družabno srečanje. Na sliki: cerkev na Visokem je posebnem gradbenemu odboru uspelo obnoviti s pomočjo krajanov. - A. Z.
Krajevna skupnost Podljubelj
Za televizijo je zdaj na vrsti telefonija
Na zboru krajanov v soboto zvečer v krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini, kjer so obravnavali statutarni sklep o organiziranosti krajevnih skupnosti v občini do sprejetja nove ustave, so se tudi dogovorili, da bodo s skupnimi močmi zdaj zastavili izgradnjo telefonije.
Podljubelj, 17. septembra - Pravzaprav je bil sobotni zbor krajanov hkrati tudi priložnost za ugotovitev, da so letošnji krajevni praznik pred dnevi proslavili le z nekaterimi športnimi prireditvami. Razlogov, kot so letos ocenjevali v vodstvu krajevne skupnosti, za kakšno večje praznovanje v teh dneh ni, saj jih čaka velika telefonska akcija, ki bi jo radi zaključili še do konca tega leta. Takrat pa bo tudi priložnost za proslavljanje.
Ko so lani oziroma predlanskim v krajevni skupnosti Podljubelj krajani s pomočjo občine oziroma pogodbe s takratno RTV Ljubljana gradili tri televizijske pretvornike, da so potem lahko dobili v dolini tri televizijske programe, se je že proti koncu akcije vse bolj kazala nova, nič manj zahtevna. Krajevna skupnost Podljubelj je z okrog 600 prebivalci v deset kilometrov dolgi dolini med večjimi v občini. Vendar pa s telefoni niso najbolje pokriti; v krajevni skupnosti ugotavljajo, da imajo namreč le 60-priključkov.
"Zato smo se po končani "televizijski akciji" po predhodnem sporazumu z občino in Podjetjem za PTT promet Kranj lani jeseni takoj lotili priprav na telefonijo," je pred dnevi pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Hladnik, ki se mu bo čez kakšen mesec iztekel štiriletni predsedniški mandat, "/ima nam je bila potem tako naklonjena, da smo do spomladi z udarniškim de-
lom zgradili temelje in hkrati pripravili prostor za novo centralo s 160 priključki. Spomladi je bila centrala že montirana. Če ne bi po volitvah v občini potem prišlo do krajšega zastoja, bi bili danes najbrž že sredi akcije. Tako pa se del za položitev primarnega in sekundarnega kabla lotevamo prav zdaj."
Medtem ko so proti Matizovcu (Kofce) pri Blejcu konec tedna že kopali jame za nove telefonske drogove, in bo na odsekih, kjer bo mogoč ročen izkop v kratkem stekla skupna akcija krajanov, pa jih prav v Podljubelju. ob cesti, čaka nekaj kritičnih odsekov. Prostora za vkop kabla je ponekod zaradi vodovoda, elektrike in odvodnjavanja meteornih voda zelo malo. Vendar so v vodstvu krajevne skupnosti oziroma gradbenem odboru, ki ga vodi Dušan Koprivnik, odločeni, da letos izpolnijo pogodbo oziroma dogovor med krajevno skupnostjo in krajani (naročniki telefonov), da bo akcija končana še le-
Praznično tudi v Lomu - Krajevni praznik so v nedeljo proslavili tudi v Lomu v tržiški občini. Letošnje praznovanje je sicer bolj delovno, saj prav v teh dneh potekajo glavna dela pri ureditvi ceste od cerkve do konca vasi. V nedeljo pa je dopoldne Športno društvo Lom pri Domu družbenih organizacij pripravilo strelsko tekmovanje (na sliki). Popoldne so se najprej srečali s pokrovitelji KS in šole ter s predstavniki pobratene KS Planina pri Rakeku, po nastopu folklore in harmonikarjev pa je bila veselica. Igral je Tržiški ansambel, Ivanka in Blaž Kavčič ter Marija Soklič pa so pripravili okusen srnjakov golaž. Predsednik sveta K S Franc Lovrenčak je povedal, da bodo izkupiček od nedeljske veselice namenili za obnovo poda v Domu družbenih organizacij. - A. Z.
Zanimivi izleti
Kranj - Društvo upokojencev v Kranju za svoje in druge člane v začetku in v drugi polovici oktobra pripravlja dva /ani miva izleta. Prvi bo 9. oktobra z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Udeleženci izleta si bodo ogledali Bolnico Franjo, italijansko Gorico in Ajdovščino. V italijanski Gorici bo tudi daljši postanek za nakupe, pri vračanju pa se bodo ustavili tudi v Kostanjevici in si ogledali grobnice Burbonov, imeli nato večerjo v Ajdovščini in nato še krajši ogled dvorca Zemono.
Drugi izlet pa bo 23. oktobra na Vilenico in Kras. Po odhodu ob 7.30 izpred kina Center v Kranju bodo najprej obiskali kraško jamo Vilenica in se nato ustavili v pršutarni v Lokvah. Obiskali bodo tudi Sežano in Štanjel (slikarska galerija na gradu, kraška kmečka hiša in eksotični vrt nekdanjega posestnika gradu). Kosilo bo v kmečkem turizmu v Vipavi, ogledali pa si bodo tudi izvir Vipave.
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj pa vabi vse ljubitelje gora, da se udeležijo izleta na Dolge Njive na nadmorski višini 1900 metrov. Izlet bo že ta teden v četrtek, 20. septembra, / odhodom ob 6.25 izpred avtobusne postaje v Kjranju. Hoje bo približno 5 ur, zato organizatorji priporočajo palico za "pomoč" pri hoji in v nahrbtniku hrano in pijačo, ker tega na Dolgih Njivah ni moč dobiti. Pohod na Dolge Njive bosta vodila Metka Sparovec in Srečo Mesaric. • (aŽ)
Jože Hladnik
tos. V Podjetju za PTT promet Kranj pa tudi ocenjujejo, da bi celotna akcija lahko bila končana v dobrem poldrugem mesecu, da bi potem 90 do 100 novim telefonskim naročnikom zazvonili telefoni.
"Mislim, da nam bo uspelo," pravi Jože Hladnik. "Saj ne bo prvič, da bomo vsi skupaj prijeli za lopate; tokrat tako tisti, ki bodo dobili telefone, kot tisti, ki jih že imamo. Sicer pa se že zdaj v krajevni skupnosti kaže nova naloga. Imamo okrog 17 kilometrov krajevnih makadamskih cest in približno dva kilometra makadama na lokalni cesti. Vzdrževanje krajevnih cest nam dela veliko težav, saj nam jih razkoplje vsako malo večje deževje. Zato bo najbrž ena od prednostnih nalog v prihodnjem obdobju prav ureditev cest."
Matizovčevi so tudi to soboto p" Beljcu kopali jame za te!efonsk* drogove. Franc Meglic (na slik'/ jih je do dopoldneva že skopa osem, pomagala pa sta mu tu Zdenka in Riko. Tako je bilo potem v soboto od 46 jam za drogo*e skopanih že več kot dvajset—
Še posebej pa je Jože pred dnevi med obiskom v krajevni skupnosti pohvalil posamezna društv v krajevni skupnosti (Turistično-Gasilsko, sekcijo TVD Partizan, KUD, RK...). Velika opora m pomoč pri različnih prireditvah v krajevni skupnosti pa je š°!a' kjer imajo trenutno prostorske težave pri pouku telesne vzgoje-Posebno pohvalo pa zaslužijo skrbniki treh planšarij (Korošica. Kofce in Šija) ter planinskih postojank na Kofcah in Kalu. • Al Zalar
BIDER
kmetijski stroji
t NAJNATANČNEJŠI TROSILNIKI SILAŽE ZA STOLPNE SILOSE Z MOTORJEM IN VGRAJENIM MEHANSKIM PROGRAMATORJEM
• TELESKOPSKI TROSILNIKI SENA
• MEŠALCI ZA GNOJEVKO I Z D0ZAT0RJEM ZRAKA
Telefon: 063/831-415
BEUAK - JUG PRED K G M (C00P)
KLEINBERGER ,
SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA!
UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626
Tel: 994* 4242-31500
2 trgovini na enem mestu sredi Tržiča
C1PKA ^ JOKER
Trg svobode 20, tel.: 50-534
vse za šivanje
spodnje perilo za vso družino otroike trenirke, puloverji
ZA JESEN IN ZIMO: modni jeans, bunda, Irenlrk« -puloverji za vso družino modna ženska krila, bluze, |M kostimi, usnjena torbica
VSE ZA VSAKOGAR - UGODNE CENE
10x vespa, I8xAX
i8xBX
Torek, 18. septembra 1990
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
5. STRAN ©@IMiSM©IEJIGLAS
Subkultura v precepu pastoralne enakosti?
BO DRUGAČNOST ZDAJ NEZAŽELENA?
Ljubljana - Ob prireditvi Novi ročk je Radio Študent organiziral tudi simpozij na temo subkulture danes. Ob ne ravno množični udeležbi tako uvodničarjev kot poslušalcev pa je bilo vendarle slišati kopico zanimivih razmišljanj na temo kulturne različnosti in kako je ta
povšeči trenutni kulturni ideologiji.
Razgovoru v majčkenem Prostoru Križank bi le stežka rekli simpozij, že zato, ker je "vodne referate pripravila le Polovica (dva) od predvidenih Uvajalcev v razgovor: Nick jeffs in Nerina Kocjančič. Manjkala sta Rastko Močnik m Marko Hren. Toda razgovor o stanju subkulture ali bolje re-*eno - kako obdržati pri življenju manjšinjsko kulturo se je k,jub temu odvijal Tako kot se odvijal in oddivjal mimo tudi 'etošnji novi ročk, pojavna °blika neke subkulture, in pu-JW, da bodo o tem razmišljali m teoretizirali vsi tisti, ki o tem *aJ vedo, in tudi tisti, ki o tem £aJ manj vedo. To sicer še ne ?° naredilo kakšne posebne škode enostavni človeški potre-Dl Po različnosti; huje namreč Postane takrat, kadar se neka-teri? ki o stvari kaj manj vedo, Pa imajo oblastno moč, lotevajo, spreminjanja, premikanja, pisanja časa in prostora, skrat-*a krojenja tokov v kulturi in tudi v tako imenovani subkul-turi.
Prav tega discipliniranja, 'ahko pa bi seveda izbrali tudi kak drug izraz za označitev pokusa prepovedi nekaterih dejavnosti, pa se zadnje čase sliši kar nekaj. Še vedno se niso po-le8'a razburjenja in polemike 00 (začasni) ukinitvi bolšjega
Novoroekovski koncert. Foto: Jure Cigler
trga v Ljubljani, ki za nekatere pomeni poseg regresije v sej-marsko prireditev, ki je bila tako kot podobni sejmi v preteklih stoletjih vedno na prostoru okoli slovenskih cerkva, ko je na dnevnem redu ljubljanski K 4. Zdaj že znamenita ljubljanska scena subkulture K 4 ima namreč to smolo, da je bila stavba nekdaj cerkvena last, pa je zato kot vse, kar zadeva vračanje lastnine nekdanjim lastnikom, pod udarom zapiranja ali vsaj razglašanja moratorija. Seveda ni nujno, da se zaradi problema prostora znameniti ljubljanski altersceni nadene nagobčnik, končno K 4 lahko obstaja tuji kje drugje, ne ra-
vno na Kersnikovi. Prav od tega, ali se bo ljubljanska ali katerakoli druga alternativa pustila uokviriti na novo začrtanim populističnim okvirom kulture, je odvisno ali bomo v Evropo 92 korakali v stilu ev-ropeizacije 19. stoletja ali pa s časovno ustreznejšim predznakom. Poskusi, da bi iz urbanih sredin izginevali "neustrezni" izrazi subkulturnega dogajanja so zdaj že očitni. Izginevanje razlik med mestom in vasjo je bilo pred desetletji značilno za prizadevanja nekdanje zdaj tako ocrnjene sovjetske politike, primere takšnih poskusov, kot je menil v razgovoru Braco Ro-tar, pa bi v zgodovini še našli.
30-letnica Wolfovega rojstva
HUGO WOLF IN SLOVENCI
Ljubljana - Jutri, v sredo, bo v Cankarjevem domu koncert samospevov Huga VVolfa, na katerem bosta nastopila •^Uj^zzosopranislka Marjana Lipovšek in pianist Gerard Wyss.
v . Z recitalom samospevov skladatelja Huga Wolfa v izbot naJslavnejše slovenske glasbene umetnice Marjane Li-tu k^' se Pros'avUanJe obletnice skladatelja VVolfa v tem le-<jl °liža vrhuncu. Z vrsto prireditev v tem letu smo imeli s|(]>.V5nc' priložnost, da se globlje in temeljiteje seznanimo s Skb 'err1, k" r)rc/ dvorna v vokalni glasbi sodi v sam vrh. niai atelj Hug° Wo,f' r°Jen 1860 v SlovenJ Gradcu, je bil gc-p en 'n z eruptivno ustvarjalno močjo nadarjen mojster sn norornantičnega samospeva. Napisal je več kot 300 samo-pevov, ki so izšli v zbirkah Goethejeve pesmi, Morikejeve srni, Fichendorffove pesmi, Španska pesmarica, Italijan-jed Pesmarica in več manjših zvezkov. Poleg tega je ustvaril več zborovskih del, skladb za klavir, orkester, opero Corre-
8'dor
•n pesmi z orkestralno spremljavo.
^Gostovanje znamenitega zborovodje
ERIG ERICSON V KRANJU
^ra"j - Z izbranim koncertnim sporedom se bo v nedeljo, 23.
^Ptembra, v Kranju predstavil Akademski pevski zbor France St  l *>re*er*n Kranj. Pevce bo vodil dirigent Frie Frieson iz
°ckhi)lma, bre/. dvoma vodilna osebnost zborovske glasbe v svetu. «*J^>certa s švedskim gostom bosta še v Velenju in v Ljubljani.
'a lruitu"°kan,'c znamen'l€8a dirigenta v Sloveniji organizirata Zve-
hjc na "n'h "H-ani/at-ij Slovenije in Slovenska pevska /veza Sreča n«st j V '-'mišljeno le kot koncertni dogodek, pač pa tudi kot priložil k,,,', !5poP°mJcvanJe znanja številnih slovenskih zborovodij. Stll-J'li brj (|U!rlne8« programa ho namreč potekal v obliki javnih vaj. ki 'Udi Vc^r'Kcnl Ericson sproti komentiial in pojasnjeval. Pripravil bo ^edsko* i'"' s i>,H',oti;i metodike zborovstva m predstavil
l;i V 2i~?rovsko tradicijo v okviru zborovske ustv ai lalnosi i 20. slo °^r°slih> 11 /'1",OV(,(l>,^t'>''1 seminarja bo tudi več pogovorov in L'ls,v(,| "n/ 0 Problematiki uveljavljanja in razvijanja zborovske n,Hij y '" ' rtcaon je slovito ime evropske zborovske poustvarjal Sc( let r,    " /n"" molki /llt" Orphei Dringu v I pps.ih k.n mdc-
[(1Vski>11 ■'1 /boru švedskega radia. Ima na|ohse/nc|so /bo
"'b ua* ' * 'J° / antoloajjskimi posnetki najpocnembMJiih VO-ll ,s,dbe^,,ni,ur Prc,cklosli in sedanjosti   Številne nove zborovske
•'' ^a st* ,V,S,,,,C njegovo pobudo, večino lega je ludi prvič i/vc-iiC 'n j?°*kholmski glasbeni akademiji je več let predaval dirigira-
*dsl!e lei v/gojil v isto uspešnih nadaljevalcev razvite
ftttrJe|u_°°r°vske tradicije Zdaj se posveča predvsem seminarska
'boni" ' '(ln "mpolijih let fOttUJC p, i slev ilmh n.i|iit'leilnei
n;,ro(in 11,(> v«em svetu i ri< i rk s.m ie rudi častni predsednik med-•eorovsks federacije IFCM • L M.
Toda predvidevati, da se bo zaradi poskusov, da bi nekemu mestu odvzeli nekatere mestne atrakcije, ki jih nekatera sub-kulturna pojavnost vsekakor predstavlja, in bo potem lahko prevladala recimo čitalniška kultura, je na prelomu v 21. stoletje prav gotovo težko pričakovati. Alterantivni pojavi v kulturnem dogajanju nekega mesta ali še širše vzeto, niso pojavi, ki bi jih z radiranjem bilo mogoče učinkovito spreminjati. Alterantiva, če seveda gre za alterantivo, pač vedno ohranja svoje motivacijsko jedro, ki po mnenju Igorja Vidmarja, producira nove pojavne oblike. Koliko gre pri tem za krizo alternative, je seveda drugo vprašanje, toda za preživetje manjšinjskih kultur gre zdaj prav gotovo; v vseh teh znakih
lahko prepoznavamo simptome nove kulturne ideologije, nenaklonjene vsemu različnemu. Toda ne glede na to, ni mogoče zanikati novega zagona, novega integriranja ljubljanskih subkulturnih institucij, ki so našle novo mesto za svoje delovanje - v nekdanji vojašnici na Metelkovi. Natančneje - prizadevajo si dobiti ta prostor, ki je postal tako kot Roška cesta znan v vročem dogajanju slovenske pomladi leta 1988. • Lea Mencinger
Naslednji teden v Cankarjevem domu
RAZSTAVA OXFORD V LJUBLJANI
Ljubljana - V ponedeljek, 24. septembra, bodo v sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli nadvse zanimivo knjižno razstavo, ki jo organizirata Cankarjeva založba v Ljubljani in Oxford Universitv Press.
Več kot 2000 knjig s področja humanističnih, naravoslovnih in tehničnih ved, med njimi ne bo manjkalo znanih oxforskih slovarjev in priročnikov za učenje tujih jezikov, bo od ponedeljka pa do sobote, 29. septembra, ne le na ogled, pač pa tudi v prodaji z desetodstotnim popustom; nekatere knjige pa si bo mogoče tudi izposoditi na akademski ogled.
Sodelovanje Cankarjeve založbe s najstarejšo založbo na svetu, prvo knjigo je ta angleška založba natisnila že lela 1478, trata že dlje časa. Plod tega sodelovanja je tudi specializirana knjigarna Center Oxford v Ljubljani, ki ima na voljo knjige za poučevanje tujih jezikov, pa ne le angleščine, pač pa tudi nemščine, francoščine, španščine in italijanščine. Knjigarna pa je tudi prostor za občasne tematske razstave knjig, tečaje, razgovore z mentorji in podobno.
Razstavo v Cankarjevem domu bo spremljalo tudi več prireditev, kot so seminarji, predstavitve posameznih izdaj, predstavitev poučevanja jezikov z video metodami in podobno.
NOVA RAZSTAVA V GALERIJI _AVSENIK_
Begunje - (ialerija Avsenik je svoje prostore tokrat namenila svojim najmlajšim obiskovalcem. Na ogled je razstava Slovenske knjižne ilustracije, ki bo k ogledu pritegnila poleg najmlajših tudi starše. Še posebej zato, ker so razstavo s svojimi izdelki popestrili otroci iz vrtca v Begunjah.
Vsak četrtek ob 16. uri bo v galerijskih prostorih znani planinec Jaka Čop pripovedoval pravljico o Triglavskem Zlatorogu, pri tem pa bo pokazal celo vrsto zanimivih diapozitK vov. Na željo šolskih ali drugih skupin pa bodo prikaz diapozitivov in srečanje z Jako Čopom organizirali tudi kak drug dan. Razstava bo odprta do začetka oktobra.
INTART 90
Celovec - Na likovni prireditvi INTART 90, ki sojo konec minulega tedna odprli v Celovcu, se z likovnimi deli predstavlja devet uveljavljenih slovenskih likovnikov. Za letošnjo razstavo, ki jo organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov so bili izbrani: /vest Apollonio. Silvester Kome! in Henrik Marchel, ki-parji Dragica ("'adež, Jane/ l.enassi in Dušan Trsar ter grafiki Črtomir Frelih, Janez Matelič in Gorazd Šefran. Razstavo so odprli v navzočnosti predstavnikov treh sosednjih dežel.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del avstrijskega slikarja Joea Sagbergerja. V Mestni hiši pa je do konca tega meseca na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopila Folklorna skupina Sava Kranj.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slovenske knjižne ilustracije,
RADOVLJICA - Jutri, v sredo, ob 19. uri bo Moški pevski zbor KUD Stane Žagar - Plamen Kropa s koncertom zimzelenih narodnih pesmi Pod rožnato planino nastopil v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike Jože Horvat. TRŽIČ - V Foto galeriji Slovenija razstavlja fotografije aktov Boštjan Gunčar iz Kranja. V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Uroš Žitnik,
KRANJ - Vpis otrok v glasbeni semester Centra za estetsko vzgojo pri ZKO Kranj bo v sredo, 19. septembra, ob 17. uri v gradu Kieselstein.
LJUBLJANA - Jutri, v sredo, ob 20. bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zaključni koncert ob letu praznovanja 130. obletnice rojstva Huga Wolfa in otvoritveni koncert sezone 90/91. V koncertnem večeru samospevov Huga VVolfa bosta nastopila mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Ge-rard Wyss.
Foto galerija Slovenija
FOTOGRAFIJE BOŠTJANA GUNČARJA
Tržič - Te dni v tržiški Fotogaleriji Slovenija na Partizanski cesti 6 razstavlja kranjski fotograf Boštjan Gunčar, član fotoskupine Ime Kranj. S fotografijo se ukvarja od leta 1983; samostojno je razstavljal v Kranju, Tržiču, Železnikih in Ljubljani. Skupinsko pa po vsej Jugoslaviji in v tujini.
Boštjan Gunčar je fotograf, ki je poglavitni delež svoje likovne ustvarjalnosti posvetil motivom akta. Razstavljene fotografije predstavljajo žensko telo vključeno v naravno okolje. Gunčar želi z njimi pokazati svoj odnos do narave in ženske kot njene bistvene sestavine za njegov čustveni svet. Zaradi dokaj neobičajne in nenavadne tehnične obdelave fotografij le-te na opazovalca delujejo skrivnostno, skorajda čarobno. Njihova likovna kvaliteta pa izpričuje avtorjevo fotografsko zrelost.
Zgodovina akta je pravzaprav zgodovina razmerja človeka do človeka ali natančneje - razmerje človeka do samega sebe, do osnovnega medija svojega življenja - do telesa. Povezovanje motiva akta z značajem likovnega umetnika je nujno treba poudariti, da akt pravilno spoznamo v njegovem pravem smislu. Posamezni likovni ustvarjalci, tudi fotografi, izbirajo akt kot motiv, vendar ne, da bi ga imeli za običajno ilustracijo, marveč, da bi v njem našli inspiracijo za vse tiste elemente likovnega besedila, ki so jim blizu. Človeško telo že od samega začetka fotografskega ustvarjanja s svojo konstitucijo privlači fotografe. Življenje njegovih črt, barve in oblike je redko mogoče najti na katerem drugem predmetu ali organizmu. Človeško telo je prav tako bogato po simetriji, razmerjih in ritmu. • Božidar Šinkovec
SREDNJA KOVINARSKA
IN CESTNOPROMETNA ŠOLA
ŠKOFJA LOKA
Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja loka v šolskem letu 1990/91 vpisuje kandidate, ki se želijo izobraževati ob delu v sledečih programih in smereh:
1. Program: STROJNIŠTVO
Smer: strojni tehnik Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: končan 3-letni program strojništva ali poklicna šola in leto delovnih izkušenj
2. Program: PROMET ■
Smer: prometni tehnik Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: končan 3-letni program srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola poljubne smeri (končana IV. stopnja zahtevnosti)
3. Višješolski program: STROJNIŠTVO
Stopnja zahtevnosti: VI. stopnja zahtevnosti Diplomanti dobijo naziv: Inženir strojništva Šolanje traja: redno šolanje traja dve leti in pol, ob delu se šolanje podaljša
4. Program: STROJNIŠTVO
Smeri: Oblikovalec kovin
Monter in upravljalec energetskih naprav
Mehanik vozil in voznih sredstev
Strojni mehanik Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti Šolanje traja: 3 leta
Pogoji za vpis: Uspešno končan osmi razred osnovne šole
5. Program: CESTNI PROMET
Smer: Voznik-avtomehanik
Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti
Šolanje traja: 3 leta
Pogoji za vpis: uspešno končan osmi razred osnovne šole
6. Program: OBDELAVA KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV
Smer: Obdelovalec kovin
Stopnja zahtevnosti: skrajšani program - II. stopnja zahtevnosti
Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: uspešno zaključen šesti razred osnovne šole
7. Vsak mesec imamo tečaj iz cestno-prometnih predpisov in možnost opravljanja šolske vožnje. Prijavite se lahko po telefonu 622-761, int. 32.
Vse informacije lahko dobite v pisarni Šolskega centra Boris Ziherl št. 235 ali po telefonu 622-761, int. 32.
GLAS 6. STRAN
OGLASI, PODLISTEK
Torek, 18. septembra 199°
CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Oddelek za izobraževanje ob delu C. bratov Rupar 2, Jesenice
razpisuje naslednje oblike izobraževanja
1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA
srednji program (5. stopnja)
— strojni tehnik
— metalurški tehnik srednji program (4. stopnja)
— oblikovalec kovin
— preoblikovalec in spajalec kovin
— strojni mehanik
— talilec
— preoblikovalec
Pogoji za vpis: — starost 18 let za 4. stopnjo - šolanje traja največ 3 leta
— zaključen 8. razred osnovne šole
— ustrezna zaposlitev v stroki, za 5. stopnjo šolanje traja 2 leti
— uspešno končana 4. stopnja, kovinarska, metalurška ali avtomehanična šola, najmanj eno leto delovnih izkušenj
2. SEMINARJI ZA STROJNIKE ENERGETSKIH NAPRAV
— strojnik centralnega ogrevanja
— strojnik kotla
— strojnik plinskih naprav
3. SEMINARJI ZA VARILCE
— elektroobločno varjenje (osnovni in nadaljevalni)
— plamensko varjenje (osnovni in nadaljevalni)
— elektroobločno varjenje pod zaščito C02 plina
— spajkanje
— plamensko rezanje
4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU S POŽARNO VARNOSTJO
5. SEMINARJI ZA VOZNIKE VILIČARJEV
6. SEMINARJI ZA UPRAVLJALCE ŽERJAVOV
7. SEMINARJI OLJNE HIDRAVLIKE (začetni in nadaljevalni)
8. JEZIKOVNI TEČAJI
V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organiziramo naslednje tečaje: — nemški jezik 1, 2, 3, 4
— angleški jezik 1, 2, 3
9. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Organizirali bomo naslednje tečaje za delo na osebnih računalnikih IBM PC XT/AT:
— DOS, začetni tečaj, 3x4 ure
— VVORDSTAR, 5 x 4 ure
— DBASE III +, začetni tečaj, 5 x 4 ure
— DBASE IV, začetni tečaj, 5x4 ure
— DBASE, nadaljevalni tečaj, 5x4 ure
— AUTOCAD, začetni tečaj, 5x4 ure
— LOTUS 1-2-3, začetni tečaj, 5 x 4 ure
— JEZIK C, trajanje 5x4 ure
Prijave sprejemamo na naslov: Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice, tel.: 82-171.
VABILO
V PRODAJALNO GORENJSKE PREDILNICE
Hladni dnevi so tukaj. Sedaj je čas, da si priskrbite prejo za ročno pletenje, ki jo nudimo v polnem asortimanu in po ugodnih cenah. Tudi znani loka jersev je sedaj na voljo v vseh modnih tendencah in materialih.
Prepričajte se o ugodnosti nase ponudbe.
MITSUBISHI
DOMEVSCEK
FURNITZ PRED BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50, TEL.: 9943-4257-2210 ODLIČNE CENE IN TAKOJŠNJA DOBAVA
3X3 LETA GARANCIJE
t NAD. DELI IN SERVIS t DODATNA OPREMA
<28>TOYOTA KINZEL
• IZREDNE IZVOZNE CENE
• UREDIMO VSE ZA IZVOZ VOZIL
• NADOMESTNI DEU
• DODATNA OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA GOVORIMO SLOVENSKO
VČLKERMARKTERSTR. 145,
CELOVEC,
9943-463-32231 (V CELOVCU PRI KIKA LEVO - 400 ml
Tel.
2. SEMAFOR DESNO.
--'NADA JELOVČAN
GRENC 2, 64220 SKOPJA LOKA. tel 064-632 094
SPECIALITETE TRGOVINE:
kruh komenda, krofi, mlinci mesni izdelki "Čadež" domači piškoti domača jajca
sladoledi Ljubljanskih mlekarn hladno PIVO
ZA REJO ŽIVALI:
krmilna moka
oves, koruza, krmila za nesnice
UGODNE CENE:
sladkor 8,90
olje "CEKIN" 15,40
UGODNE CENE TUDI ZA DRUGE ARTIKLE, PRILAGAJANJE POTREBAM KUPCEV TER HITRA IN PRIJAZNA POSTREŽBA. VABLJENI!
SOBOTA od 7. NEDELJA od 9.
18. ure -12. ure
NAKLO
Ulica Pavle Medetove 31 tel.: (064) 48-625
VAM NUDI
CVETJE
LONČNICE
DARILA
ARANŽMAJE
SVEČE IN ŠE KAJ
Se priporočamo!
AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja vabi vse osamljene moške, še posebej pa ženske, da se oglasijo.
S1.10. bo nov delovni čas in sicer ponedeljek, torek in sredo od 8. do 14. četrtek in petek od 14. do 19. ure,
tel.:33-171 ali 35-972.
TRGOVSKO PODJETJE »TABOR« GORENJA VAS PRIREJA V NEDELJO, 23. 9. 1990, GORENJEVAŠKO NOČ S KRAMARSKIM SEJMOM IN BOGATIM PROGRAMOM
— 8.00 Turnir v balinanju za pokal Partizana Gorenja vas
— 10.00 Otvoritev kramarskega sejma in pozdrav gostov z
ansamblom Blegoš
— 10.30 Nakup pri stojnicah z veliko izbiro raznovrstnega
blaga in ugodnimi popusti
— 13.00 Keglanje za pokal trgovine TABOR
— 14.00. Zabavni del programa z voditeljem Sašom Hribar-
jem, z raznimi zanimivimi tekmovanji
— 15.00 Nastop pihalne godbe Alpina iz Žirov
— 15.30 Veliki otroški Živ-žav z voditeljico Romano Krajnčan
— 17.00 Pogovor Saša Hribarja z znanim Slovencem
— 18.00 Največja atrakcija prireditve:
Vlečenje vrvi med ekipami Gorenja vas - Hotavlje -Poljane
— 19.00Gorenjevaška noč z ansamblom Don Juan, Sašom
Hribarjem in ansamblom Blegoš
Poskrbeli bodo, da ne boste lačni in žejni, kupili boste lahko mnogo lepega in poceni in se zabavali ob igrah, ki jih pripravljajo.
Obiščite jih, ne bo vam žal. Vabijo vas trgovina TABOR Gorenja vas In pokrovitelj prireditve TRGOVSKO PODJETJE ŽIVILA KRANJ
qNVJDB A (OMEJENA KOLIČINA)
^jt>*        J0PIČEV IZ REPOV KANADSKE KUNE ZLATICE
r
DO VELIKOSTI 46, RAZLIČNE BARVE, 0DLIĆEN MODEL NAMESTO ATS 17.000.- SEDAJ SAMO ATS 11.900,-
CENA BREZ DAVKA ATS VELIKA IZBIRA KRZNENE IN USNJENE MODE
9900.
v BELJAKU
FREIHAUSGASSE 10, TEL.: 9943-4242 - 27701
UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV
- daihatsu compact 1300 ccm3 105.000,00 din
- daihatsu charade 1000 ccm3 turbo diesel     105.000,00 din
- daihatsu aplaus X11589 ccm3 117.000.00 din
- daihatsu aplaus XI DE LUXE 1589 ccm3
z vso možno dodatno opremo      133.000.00 din
Osnovni ceni je potrebno
prišteti 89 % dajatev.
Inl. po tel: 33-184 ali 34-582 int. 15.
TRGOVINA PRI GOZDU
Zg. Bitnje 83
Cenjene kupce obveSćam. da vam za nakupljeno blago priznam 5 % popusta pri nakupu od 200,00 din dalje od 15. do 30.9.1990.
Se priporoča TRGOVINA PRI GOZDU Janez Jesenko
08
STORITE UDI NEKA) ZASE \E BO VAM Zal:
06 f 03 r 8        4I On)snimko«! i: Wuf
GO FOTO UfANDERER
CELOVEC
00MGASSE 4
Tel.: 9943-463-55400
1 j
!><!
MERCATOR KMETIJSTVO KRANJ
obvešča potrošnike, da bomo v sadovnjaku Potoče-Preddvor prodajali JABOLKA zaozln«*0 od 19.9.1990 dalje, vsak dan od 10. do 17. ure In v soboto od 8. do 13. ure Se priporočamo!
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta In za komunizem
Groza preteklih let naj nas ne bremeni već - zlasti ne potomcev, ki nimajo nič pri tem hkrati pa poskusimo preprečiti, da bi 'mrtvi vladali živim'. Živeti in delati je treba za naprej, ne za nazaj."
Kar se tiče drugega dela vašega vprašanja, moram pojasniti, da sem kot partijski funkcionar delal predvsem le do decembra 1945 in sicer kot organizacijski in nekaj časa tudi kot vršilec dolžnosti političnega sekretarja okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF Maribor, /atem pa nisem bil več tipični partijski funkcionar, čeprav sem bil do ukinitve okrožij konec leta 1946 še vedno član okrožnega komiteja KPS, temveč sem kot družbenopolitični delavec deloval na področju kmetijstva in gozdarstva. Čeprav sem bil odločno na strani socialistične družbene ureditve, in sicer take, ki bi bila sprejemljiva in koristna za vse sloje prebivalstva, torej tudi za kmete, sem se vendar po vseh svojih močeh ob raznih priložnostih in razpravah zavzemal za kmeta, žal mnogokrat ne preveč uspešno /nami je, da smo bili po osvoboditvi, potem ko seje naše vodstvo po nepotrebnem od povedalo pomoči UNRRE, odvisni predvsem od tega, kar smo
pridelali sami. V mislih imam namreč preskrbo in prehrano vsega prebivalstva. Prehraniti je bilo treba mestno prebivalstvo in delavstvo v industrijskih krajih in pa seveda našo vojsko, ki je bila zaradi zunanie oaroženosti in zaostrenih mednarodnih odnosov dokaj močna in številna. Zato je bil obvezen odkup kmetijskih pridelkov, prav tako kot razdeljevanje industrijskih izdelkov in proizvodov na bone oziroma karte, nekakšna družbena nujnost. Kot družbenega delavca na področju kmetijstva me je poleti 1946 ministrstvo za kmetijstvo LRS v Ljubljani imenovalo za predsednika komisije za oceno višine pridelkov žit in njihov odkup za območja tedanjih okrajev Maribor okolica, Slovenska Bistrica in Ptuj. Poleg mene je bil v komisiji kmetijski strokovnjak in predstavnik pristojnega KNOO (krajevnega narodnoosvobodilnega — kasneje ljudskega - odbora) in kmet na katerega njivi smo višino pridelka ocenjevali, listo leto je bila žilna letina slaba. Ob vsestranskem pregledu in ocenjevanju višine pridelka po določenih kriterijih smo ugotovili, da hektarm pridelek pleni ce in rži v območju teh Okrajev /naša okrog 1,100 do 1.200 kg in le v nekaterih primerih več in to do največ 1.500 kg. Po uradni
oceni in planu odkupa žit v teh okrajih pa naj bi hektarski Pn ki znašali od 1.400 do 1.600 kg. Ker sem svoje ugotovitve 0» g ma ugotovitve komisije odločno branil, sem bil ostro graj3n ^ razrešen kot predsednik komisije. Komisija, ki je bila •mcn°v|Tj v zatoni, je pa ugotovila, da so hektarski pridelki žit večji in s *e ^ zvezi precej višji obvezni odkup oziroma oddaja žil. Tako s je dogajalo kar pogosto. . pti-
Glede marksistične doktrine, da ima kmet dve duši. in k a sanja možnosti "sprave" oziroma "pomiritve" med tema p° oziroma dvojnostjo, menim, da praksa kaže, da jc tO m USpešnO premagovati. Danes velik del zaposlenih delavcev ^ dusiriji in drugih panogah tvorijo kmečki fantje in dekleta !c ffj tli iivilni kmetje in kmečke gospodinje. Vsi ti so v pretežni ^ uspešni delavci, običajno z nadpovprečno produktivnostjo- ^ pa je, tla zaposleni kmet osta|u /vest sam sebi, to je, da v jj
čjega
Krist
nihkoli razmerah brani svoje interese kot lastnik vec manjšega premoženja, kar je tudi povsem razumljiv
Kot eno od treh kategorij naših ljudi ste omenili tut". nlCtc jane. Jaz bi tri kategorije ali sloje ljudi ločeval na delavce, * i«*d in inteligenco, medtem ko kristjani kot verska kategorija iz >^e(fl iz vseh slojev prebivalstva. Strinjam se s tem, da so /lasti v P ^ povojnem obdobju bili duhovniki     ne pa tudi verniki — ' jjj|j je prejšnje vloge izrinjeni, trdim pa, da verniki kot taki tli* nikoli preganjani, pač pa morda V posameznih primerih ne ^. zapostavljeni. Vzrok za to jc bil v veliki meri pravzaprav v lovanja vredni vlogi in dejanjih mnogih duhovnikov v času pacije, ker so zavajali in slepili neuko in politično prem«' 1 ^|i gledano prebivalstvo, It /lasti podeželsko lei s tem |1|,w 1 lOvraitVO med ljudmi in (udi mnoge nepotrebne žrtve.
Torek,
18. septembra 1990
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DAN'CA DOLENC
7. STRAN <a®ESffi!®iESGLAS
Kaj bomo kuhali ta teden
Torek: enolončnica z govejim mesom in sladkim zeljem, mar-meladni rogljički. Sreda: nadevane paprike, pire krompir.
Četrtek: ocvrt sir, francoska solata.
Petek: makaronovo meso, zelena solata s fižolom. Sobota: kokošja juha, polpeti v omaki, krompirjevi svaljki, sola-v "uje Jože Zalar, šef kuhinje ta. v h°telu Creir
doled
;ina v Kranju
Nedelja: fižolova juha, svinjski
nedeljek: rižev naraste k, sla- zrezek z gobami, ocvrta cvetaea,
s smetano.
solata.
d    n t
E K C I i A
»KROJ <<
S K O F i A LOKA
J^zpisna komisija Modne konfekcije KROJ Skofja Loka javlja na podlagi sklepa delavskega sveta razpis delovne-»a rnesta
l- Direktorja podjetja
.""'dati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih po-Mey, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
visoka ali višja strokovna izobrazba (VI. ali VII. st.) tekstilne ali ekonomske smeri, organizacijske in vodstvene sposobnosti, 5-letne delovne izkušnje in aktivno znanje nemškega jezika.
e'avski svet bo izbranega kandidata imenoval za 4-letno natidatno obdobje.
£ ^Rektorja komercialnega sektorja
e.8 splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandi-.   spolnjevati še naslednje posebne pogoje:
v,soka ali višja strokovna izobrazba (VI. ali VIL st.) ekonomske smeri, organizacijske sposobnosti za opravljanje komercialnih poslov, 5-letne delovne izkušnje in aktivno j^ZnanJe nemškega jezika.
g rani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno obdob-
^nJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati od-KrtiV dnen P° ODJav' na naslov Modna konfekcija J^UJ Skofja Loka, Kidričeva 81.
st~'Z ' bomo kandidate obvestili v 8 dneh no sklepu pri-St0J"ega organa.
taborjenju
da
b0ni^avnatelj nas je na domski skupnosti razveselil z novico PoVe ,s 1 skupaj taborit. Nestrpno smo čakali tisti dan, ko nam je ^Uja ^a se odpeljemo v Rovinj. Zelo veseli smo se postavili s PotjQ 0 v vrsto in se odpeljali z avtobusom proti Rovinju. Med .srno se imeli super.
p.  "     uncu supci. an;i'e.da'' smo video. Ko smo bili že na Primorskem, smo se
^u v tt P.onK,1'ca'i- <*ez čas smo nadaljevali z vožnjo. Po pri-rC Zju. °VmJ smo se s prtljago razporedili v taborniške prostoto. t>raJ Sm° vsak dan imeli jutranjo telovadbo, tek in gimna-°PalK °- 'cos''u smo imeli uro počitka. Nato smo smuknili v •""»op tJn odsli "a pl ažo. Zvečer smo se zmenili, kdo bo straži! Vseh H« ° oh v'hodu v tabor in kdo ob ognju. Tako je minilo aeset dni.
Y niSennas Je Pr'šel avtobus in odpeljali smo se v Preddvor. Jaz 'ako se ^e'Ja' do Preddvora, ampak sem izstopil že v Divači.
Tabo ?ri^ PreJ domov kot vsi drugi. \      0rJenje v Rovinju se mi ne bo nikoli izbrisalo iz spomi-
Robcrt Gašperšič, 6. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Moda
Modno ves dan
Vsaka žena v svoji garderobi potrebuje oblačilo, v katerem se ves dan dobro počuti. Nekatere so najraje v hlačah. Zanje je kot nalašč naš komplet hlač, blazerja in bluze. Vse skupaj je klasično in prav zato modno in lepo. Hlače imajo to jesen spet zalikan rob, v našem primeru zelo zašit. In spet mala modna muha pri hlačah: spodnji rob je zavihan navzven, kar precej na široko, hlače pa drži tesno ob nogi tudi pas pod podplatom, kakršnega smo bili nekoč vajeni pri "špichozah". K hlačam nosimo klasično sraj-čno bluzo, belo s črtami, in zelo enostavno jakno z "V" izrezom in enim samim gumbom. Žepi so nakazani, ramena so še vedno široka in podložena, rokavi pa niso več tako široki, kot smo jih bili vajeni. So pač tudi klasični. In kakšne so barve? Naš model je v svetlih rjavih tonih: hlače so drap, blazer pa pepita drap z rjavo in belo. Tudi za to kombinacijo lahko
Hortikulturno društvo vabi
šolskih klopeh
Hj Zafet^!10 p°n,en' konca brezskrbnih počitniških dni, ampak JJJki, kiKa r»'ličnih prijetnih i/venšols*kih dejavnosti. Tile cici-
^"'h kor^L n'S° ^'S,° Vrayi *°,ari'' st' /l' navdušeni učijo prvih •""ss^^^akov v kranjski plesni šoli v delavskem domu.
sPetv
K
ra*reHu    01 Prijel v šolo, sem se usedel k Andražu. Ze v .V P°sodi LSVa Sct,ela skupaj. Sva velika prijatelja. Včasih mi Smernik. Rudi
gUVa dri!"1 \ Vdrejo, ker me ne moti med poukom. Poma-
K a!? drUgi Pri s<>lskih težavah. Andreja Oblak ^arn sviJV1 Scm St' »sedla zato, ker je prijazna. Kadar ni-v   Z Jan gil P°solli ,U(,i     i' »a posodim. Drška
yr sv;i\K1/'"" /v "d prvega ra/retla sediva skupaj v klopi. SLdla- V ir  .Ugcm razredu klepetala, naju je tovarišu a presnega C'-K'm ra/redu sva se dobro držala. Imava veliko
K Ja,',;'1"0 MtaJ«»va nerazdružljiva prijatelja. Matjaž lc|.ik-a.' IVlaria  ° USedla /aI"' kt'r lcpo p0JC    ^e dohl;l ,ni Učenci 4. r. PŠ Tadeus/ Sadowski Bukovica
Ta mesec na vrtu
Cvetača, ki ni še do konca septembra povsem razvila glav, ne sme biti izpostavljena nočnemu mrazu. V neugodnih letih, posebno v višinskih legah, lahko ponoči živo srebro zdrkne pod ničlo. Kadar se bojimo nočnih mrazov, dobro zavarujmo cvetačo s papirnato odejo. Uporabimo močnejši ovojni papir, ne pretežko lepenko ali več plasti časopisnega papirja, papirnato odejo moramo obtežiti, in zavarovati, da je veter ne odnese. Fižol, ki ga pridelujemo za suho zrnje, pospravimo takoj, ko se začne stročje sušiti in krčiti. Rastline v vrtu porežemo - kar je bolje kot izruvati - in jih s stroki navzdol obesimo na suhem in zračnem mestu, da se do konca posušijo. Pri tem pozorijo tudi stroki, ki ob spravilu še niso bili suhi. Ponekod v Sloveniji fižol na njivah (v manjšem obsegu) jeseni kar izrujejo, povežejo s slamo v manjše snopiče, te pa naložijo med rebra kozolcev, kjer fižol dozori in se posuši.
Kitajski kapus je septembra v polni rasti in potrebuje veliko vode in hranil. Pognojimo mu še enkrat ob koncu meseca: najbolši so gnojilni zalivki v koncentraciji 0,3 odstotka, ki vsebujejo mnogo dušika.
Listnati ohrovt mora do mraza ustvariti mnogo listne mase, zato mu moramo septembra tedensko dognojevati. Za spomladansko rabo lahko sejemo špinačo še do konca septembra. Bolj pozne setve največkrat ne bodo kljubovale zimi, rane setve pa pogosto razvijejo preveč listne mase, ki rada segnije čez zimo. Boljša kot setev na široko je v vrste.
Nov kotiček v stanovanju
Da imamo takoj pri roki
pogledate v prodajalno Sukna na Mohorjev klanec, velika barvna paleta je na voljo.
Na otok Mainau
Dvakrat na leto, pravijo, je najlepše videti otok rož sredi Bodenskega jezera, Mainau: spomladi, ko vse zacvete, in jeseni, ko se listje drevja obarva. Hortikulturno društvo Kranj pripravlja letos tudi jesenski obisk Bodenskega jezera in Konstanze ter Mainaua. Tri dni naj bi trajal izlet, ogledati pa bi si tudi vse znamenitosti na poti, med drugim tudi Innsbruck in Liechtenstein. Odhod bo 5. oktobra, prijave pa sprejema Potovalna agencija Al-petour v Kranju. Ljubitelji cvetja in okrasnih rastlin, ne oklevajte. Ce še niste doživeli lepot Mainaua, imate tokrat priložnost za samo 1.550 din. Pokličite po tel. 21-043.
Pet minut za lepši videz
Za nežnejše roke
Za izredno suhe roke kozmetičarka Metka Krivic iz Zgoše pri Begunjah priporoča mazanje z olivnim oljem. Roke zvečer namažemo z oljem, ga dobro vmasiramo v kožo, si nataknemo bombažne rokavice in tako pustimo čez noč.
Zelo učinkovito pa je tudi mazati roke z mešanico žlice olivnega olja, žlice vinskega kisa in soka ene limone. Vse to pred uporabo dobro premešamo, si s tem dobro natremo in zmasiramo roke.
Sodobna kuhinja ne gleda le na lepo, kot smo bili vajeni včasih, temveč le bolj na praktično plat. Nemški načrtovalci kuhinj predlagajo za vse tisto, kar veliko uporabljamo, kot so ponve, cedila, zajemalke in podobno mrežo na steni, kamor take in podobne predmete prosto obešamo na male kaveljčke. Ne le, da je praktično, kuhinjo tudi razgiba in napravi domačo.
Kaj imamo v šoli najraje?
• odmor (ker se lahko lovimo, igramo, skačemo),
• likovno vzgojo (radi rišemo),
• malico (najraje jemo hrenovke, kostanj, juho, evrokrem, riž, jogurt),
• glasbeno vzgojo (igranje z instrumenti),
• telovadbo (posebno na igrišču),
• SND (kadar je kaj zanimivega),
• matematiko (igre z računanjem),
• slovenski jezik (zgodbe).
Kaj imamo doma najraje?
gledanje televizije, vožnjo s kolesom, "jaganje",
delo (pomoč staršem).
Učenci 1. in 2. r. PŠ Lese
Med počitnicami me je obiskala sestrična - Narisala Sanela Jahič, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Skofja Loka
Živjo, Gorenjski glas!
Midva sva Jernej (tri leta in pol) in Dolores (trinajst let). Rada bi, da bi objavili najino igrico Intervju. Jaz sprašujem, Jernej (Nejc) pa odgovarja.
Intervju
Jernej, koliko si star? Tri.
Ali imaš sestrico?
(Polurna z glavo.)
Koliko je stara?
(Pokaže pet prstov in reče, il.i st- raste.) Katero /i val ko imaš najraje?
Žab'co, medija, ribe, mucije, pikopoko, želvo, kuža... kui najraje jei?
"Zupo". gola/ in mokone (to so makaroni). Hvala za intervju' Ni za "kej".
Dolores Jelenec, 7. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled in Jernej
Smole]
Ob mesecu varstva pred požari
Rdeči možici
Kdo so ti rdeči možici, ki korakajo v četici? V rokah kolebnico držijo in te pokore hiše poškropijo. Vsi vemo, da to so dobra bitja, ki so tako pogumni in v korak strumni, da ne potrebujejo kritja. Ko zasliši se njihov pisk, vemo, kdo prišel je na obisk. Takrat se akcija začne, boljša od "Ameriške nindže". Če njih ne bi bilo, bi se na svetu res težko sešlo. Ker ogenj požre vse, kar mu v napoto je. A junaki naši ogenj pogasijo in niti plamna živeti ne pustijo.
Vsi svetovni ognji se jih bojijo in pri priči du fico spustijo.
Miha Zebre, 7. c r. OŠ Ivana Groharja Skofja Loka, risbico
dodal Beno Gaber
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 26861. TELEX 37720 CP KRN VU
obvešča, da bo cesta L-3815 TRSTENIK-BAŠELJ na odseku od odcepa za ČADOVLJL do odcepa za POVLJE, zaprta za ves promet od 19. 9. 1990 do 21. 9. 1990. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi izdelave propusta 0 180. Tega dela pa med prometom iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvesti, ker je cestišče preozko.
Obvoz za ves promet je določen na relaciji TRSTENIK, ČA-DOVIJE, ZABIJE, BAŠEU in obratno.
(S@IiyiKMJ©IESGLAS 8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 18. septembra 19JJJ
Ogledalo
Tuji trg je našim podjetjem že pokazal, koliko je vredno naše delo, proračunski porabniki pa ogledala še nimajo.
Gorenjski direktorji so na sestanku svojega kluba v Preddvoru navrgli kopico vprašanj, mnoga bi zaslužila posebno obravnavo. Ob koncu pa se je vnela zanimiva razprava, ki jo je pogumno spodbodla direktorica gorenjskih lekarn Ferdinanda Burdich, čeprav je bila osamljena med gospodarstveniki in so se mnogi nasmihali, ko je skušala razložiti zakaj zdravstvo, ki na Gorenjskem zaposluje 1.200 ljudi, potrebuje toliko in več denarja.
Zmanjšanje porabe je vprašanje, okrog katerega se pri nas že dolgo sučemo kot mačka okrog vrele kaše. Prav zmanjšanje javne porabe je ena izmed najbolj klavrnih točk uresničevanja Mar-kovičevega programa, še več, v "igri" je še vedno povečanje zveznega proračuna. V Sloveniji je nova oblast prispevne stopnje zmanjšala za 15 odstotkov, vendar je to prineslo le 1,6 odstotno realno zmanjšanje, ostalo gre na račun ustavljene injlacije. Pravo čiščenje se torej še ni začelo.
Toda, tako slabo nam že gre. da se mora očistiti vsak sam pri sebi, je grenko resnico povedal direktor kranjske Planike Anton Gros. kije znan po svoji neposrednosti. Dodal je še: lahko je vsem, ki so na proračunu, gospodarstvo pa se je znašlo na mednarodnem trgu, ki je povedal, koliko je naše delo vredno, stroški so se zelo jasno pokazali.
Pritisk na čiščenje v gospodarstvu torej že deluje, kar je navsezadnje moč podkrepiti s podatki o zmanjšanju proizvodnje, večji nezaposlenosti, stečajnih postopkih itd. Negospodarstvo ga še ne čuti, strah, da se bo obremenitveno kolo naposled le zavrtelo nazaj, pa je vse večji, kar je že moč^opaziti v poskusih izsiljevanja.
Obremenitveno kolo bo seveda morala nazaj zasukati vlada. Stara pri tem ni bila uspešna, njeni prepiri z zbornico so bili v skupščini zlasti v zadnjem letu vse bolj vroči in letele so tudi jezne pripombe, naj zbornica najprej pomete pred svojim pragom. V zbornici čiščenje zdaj že napovedujejo in očiščena bo seveda veliko lažje pritisnila na vlado, ki bo kolo zasukala, če bo v njenem razmišljanju prevladala gospodarska logika.
Vse vlade doslej so delovale sektorsko, je dejal Emil Milan Pintar, med sektorji je prihajalo do konfliktov, na koncu so gospodarski ministri popustili. Zato je priporočal, naj bi se gospodarstvo zdaj vključilo v razpravo o reorganizaciji družbenih dejavnosti, ne pa zgolj zahtevalo zmanjšanje obremenitev. Tomaž Košir pa je dejal, da je tudi v novi skupščini že opazna poklicna polarizacija, ki je včasih celo močnejša od strankarske in da so z ekonomskim delom vlade postali sogovorniki, ki se hitro razumejo.
Zmanjšanje javne porabe je trda preizkušnja za vsako vlado. Izogibati se ji skuša, dokler more. Tudi Marković noče ugrizniti v to kislo jabolko, saj bi bilo to v času, ko ustanavlja stranko, da bi ostal na oblasti, preveč tvegano. Kaj bo storila, bolje rečeno dosegla nova slovenska vlada, je težko reči. Bomo videli, kakšno ogledalo bo postavila pred vse, ki so na proračunu, kakor pravi Gros. Postaviti ga bo morala seveda tako, da bo ustvarila pritisk na čiščenje. • M. Volčjak
*W • "l 0*4.3« 0»l\
MUMNOUCVO UM«tfMCA !UltMI',UMn«
MMHniiRAItlr.ll)'
MANJŠE NOVOGRADNJE«« NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE ■POPRAVIMO ■0LEPŠAM0BPR0DA JAM0BPRIPELJEM0BGRAMOZBPESEKBBETON
S.ČAS   VSAKOEIO«WOAM006. ,6 URt
TEL£FAX
PANASONIC
VSE NA ENI TELEFONSKI LINIJI - TELEFON -TAJNICA - TELEFAX - KOPIRNI STROJ - AVT KRETNICA
TELEFON - TRGOVINA - SERVIS
tel./fax (064) 25-867. (061) 573-209 DOBAVA - PROGRAMIRANJE - MONTAŽA Servis vseh telefonskih naprav! BREZŽIČNI TEL. - AVT. TAJNICE - CENTRALE ITD.
Tomaž Košir gost kluba gorenjskih direktorjev
Rezultat pogovorov z Markovićem je piškav
Marković je priznal, da je bil tečaj postavljen prenizko in da nič ni bilo storjenega na področju javne porabe.
Preddvor, 13. septembra - Klub gorenjskih direktorjev, ki mu predseduje Emil Milan Pintar, je tokrat na razgovor povabil Tomaža Koširja, novega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je spregovoril o preobrazbi zbornice (upravni odbor jo bo obravnaval 24. septembra) in o nedavnih pogovorih slovenskega vodstva s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem.
na terenu, ne bodo torej namenjene zastopanju regionalnih interesov. Na sedežu v Ljubljani desetih matičnih služb štiri ukinili, ostale bodo: za gospodarski sistem in tekočo ekonomsko politiko, za ekonomske odnose s tujino, za razvoj, za tehnologijo, center za informacijski sistem (star je dve leti) in agencija za promocijo Slovenije, ki bo nastala iz Centra za turistično propagando, v njej naj bi s sredstvi sodelovala tudi slovenska vlada. Pri zbornici bosta ostala tudi izobraževalna centra na Brdu in v Radencih.
Zbornica bo drugačna in nestrankarska
Gospodarska zbornica ne bo več takšna, kot je bila včeraj, vendar pa bo njena preobrazba postopna, saj bi se sicer sesula, je dejal Tomaž Košir. Najboljše zagotovilo, da se bo zbornica resnično spremenila, je prav izvolitev Tomaža Koširja za predsednika. Zbornico je namreč zapustil in se zaposlil v Gorenjski banki, ker je izgledalo, da bo obstal status quo, kar mu nikakor ni bilo pogodu, vendar je nato kandidiral in bil izvoljen. S tem seveda tudi njegov program, ki temelji na drugačni organiziranosti in racionalizaciji zbornice, ukvarjala se bo s podobnim delom kot zbornice na Zahodu, njen značaj pa bo nestrankarski.
Po aprila sprejetem zakonu o zbornici združenja in medobčinske zbornice niso več pravne osebe, dotlej smo praktično imeli 35 zbornic, skupno delovanje je bilo odvisno od njihove pripravljenosti za sodelovanje. Strokovna združenja še naprej ostaja temelj zbornice, 22 jih je. območne zbornice pa bodo dobile le značaj pisarn
Sloveniji je v stečajnem postopku 45 podjetij, v katerih je zaposlenih 17 tisoč ljudi. Nezaposlenih pa je že 50 tisoč ljudi.
s turizmom, prometom in
dru-
Pri strokovnih združenjih bodo število zaposlenih s sedanjih 100 zmanjšali na 60, v območnih enotah pa z 80 na 40 ljudi, skupaj pa bodo v celotni zbornici zaposlenost s sedanjih 400 zmanjšali na 250 ljudi.
Gorenjski direktorji se v Preddvoru sestane jo enkrat mesečno, popoldne pa ni namenjeno zgolj pogovoru, temveč tudi rekreaciji. Igrajo vse bolj popularni tenis, tokrat se je izzivalec Emil Milan Pintar pomeril z Brankom Remicem, direktorjem kranjskih Živil in gladko izgubil z 0 proti 3.
Nered pri plačevanju članarine
Spremembe lahko pričakujemo tudi pri plačevanju članarine. Zbornica bo razvila svoje storitve, povedala, kar je normalno angažiranje, ki je pokrito z obvezno članarino, in kaj so dodatne stvari, ki jih je potrebno posebej plačati. Obvezna članarina bo tako lahko nižja.
Pri plačevanju članarine je zdaj nered. Za vse je enaka, obvezna, 100 do 200 podjetij je po Koširjevih besedah znalo "izkoristiti" zbornico, več tisoč pa ne. Direktorji pa so opozorili, da je zasebna podjetja ne plačujejo.
Načeli so tudi vprašanje ohr
tnikov, ki so za pred časom sprožili kranjski. Tomaž Košir je dejal, da je Zveza obrtnih združenj kolektivni član Gospodarske zbornice Slovenije (podobno je tudi Zadružna zveza) in potemtakem so njihovi člani tudi obrtniki, ki so zato dolžni plačevati članarino. Kaj bodo storili, pa se morajo odločiti sami.
Izvoz ne narašča več
V drugem delu je Tomaž Košir spregovoril o tekočih gospodarskih gibanjih in nedavnih pogovorih s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovićem.
Obseg industrijske proizvodnje je v Sloveniji letos padel za 10 odstotkov, julija je bilo zaznano ustavljanje, nazadovanje, vendar pa je to dopustniški mesec. Nezaposlenost je v Sloveniji 5,5 odstotna. V zunanjetrgovinski menjavi pa avgusta, v primerjavi z lanskim avgustom, merjeno v dolarjih jugoslovanski izvoz ni bil več večji, kar je bilo značilno za doteda-
gimi storitvami zaslužili 3,5milijarde dolarjev.
Tudi Slovenija kot celota Je bila ob polletju v izgubi, bila j« štirikrat večja od akumulacije. 43 odstotkov ljudi pa je bilo zaposlenih v podjetjih z izgubo. Konec julija je bil na računu zaznan droben premik sredstev v korist gospodarstva.
Marković priznava napake
Marković priznava, da je tečaj dinarja prenizko P°sl vljen in da ni bilo nič storjen
Delež slovenskega konvertibilnega izvoza v jugoslovanskem relativno še vedno narašča, leta 1988 je bil 27 odstoten, letos je 32,5 odstoten. Vendar pa ima Slovenija v blagovni menjavi (brez storitev) 200 milijonov dolarjev primanjkljaja.
Iz polletnih rezultatov je moč razbrati, da so podjetja v izgubi v konvertibilnim izvozom-us t varila 23 odstotkom prihodka, podjetja brez izgube pa 13 odstotkov prihodka.
nje letošnje mesece, merjetno v markah pa je bil celo 10 odstotkov manjši. Pričakujejo, da bo imela Jugoslavija konec letošnjega leta 2 milijardi dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino, vendar pa naj bi
ga na področju javne porab^. pogovoru z njim smo zante a. devalvacijo (in ukinitev lo 0 stolnih uvoznih taks), drasticn ^ zmanjšanje javne porabe, zrešitev problematike obre^ pomoč podjetjem, ki so so<j\' vala z Irakom v okviru dri-nih pogodb, rezultat je P«sK ' je dejal Tomaž Košir. MJJV vić dinarja nikakor ne"ntt j jz. va devalvirati, obljubil je le vozne     stimulacije« v^ manjše . ^
Glede problematike-vis^ obresti odgovora nismo doP : je dejal Košir. Visoke so z*» prelivanja skozi mehani nizko obrestovane obvezn ^ zerve, zaradi slabih naloZba„|c notranje neracionalnosti r
realne
cene
ter seveda zaradi ... denarja. Košir rešitev vim^ ustavitvi prelivanje s.^°2! nk, k' zno rezervo in sanaciji o'   ' 0. naj bi odpisale nevračljiva sojila. • M. Volčjak
Pospeševanje obrti in podjetništva v Kranju
Občina bo dajala posojila
Posojila naj bi dod^*vU nakup  in  graditev P^r1ov'°'
Kranj, 12. septembra - Kranjski izvršni svet je sprejel osnutek odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje obrti in podjetništva in ga ponudil občinski skupščini. Obseg sredstev bodo v proračunu določili vsako leto.
Kranjska skupščina je lani sprejela program razvoja drob nega gospodarstva v občini, v katerem je predviden tudi sklad za njegovo pospeševanje, ki naj bi ga polnili z delom pobranih davkov in dodeljevali posojila. Zdaj so pripravili poseben odlok o dodeljevanju posojil, ki predvideva oblikovanje sredstev   znotraj občinskega
proračuna, njihovo višino naj bi določali vsako leto. Ra/pis bi objavila komisija /a drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu, proučila vloge in jih pripravila za obravnavo na izvršnem svetu, ki bi sprejemal sklepe o dodelitvi posojil.
Kolikšna bi bila letos lahko sredstva za posojila, še ni znano, Marija Jane jc deiala, da
imajo pripravljenih več različic, verjetno bodo za posojila namenili razliko med najvišjo in najnižjo možno mejo davka iz dohodka oziroma med 37 in 25 odstotno stopnjo Sklepamo torej lahko, da denarja zelo veliko ne bo, vendar pa je pomembno, da kranjska občina naposled spreminja odnos do obrti, saj je bila doslej toga in trda, kakor je dejal Stane Vre-ček, in zaradi tega, ne zgolj zaradi manjših davkov, so neka ( -n svoio obrt prijavili drugod.
prostorov, za njihovo f'jjj^ za nakup opreme i" \>0' strijske lastnine. Najel' J j^i do lahko samostojni 0 in podjetja v zasebni i" „,«-lastnini. Prednostno «0 « prj. njena dejavnostim, ki J efje-manjkuje, so \zvOZOQ ■ ne,
sodoben tehnoiosu - fl0v proces ali zagotavljaj0 tff delovna mesta. Posojilo i
ba vrniti v šestih letih. o mera naj bi znašala 0    a pO' tkov od bančne za tov rs soiila, znašalo pa naj o' „s|c( 20   odstotkov   predrag v, vrednosti investicije.
uimii<., su i/vi.«.--- uVaj»j nadom  ;t a|<' uvoz. {.\0^° loben  tehnološki  °c -v*
Blagovne rezerve niso več skrivnost
Čigav je Majdičev mlin
Kranj, 12. septembra - Ob obravnavi občinskih blagovnih rezerv, ki niso več tajnost kot včasih, smo na seji kranjskega i/rršnega sveta slišali, da je bil lani Majdičev mlin sicer prodan, vendar pa v zemljiški knjigi lastniška sprememba ni bila vknjižena, ker je posredoval bivši lastnik Vitomir Gros.
Kranjska Pekarna gradi podno skladišče ob novi pekarni V Naklem z zmoglji\ostj<> 6S0 ton, zato ima moko trenutno skladiščeno v Senti, v Živilih, nekaj v pekarni in 360 ton v skladišču Ikosa v Kranju. Torej na več koncih, za kar mora seveda plačevati najemnino, ki v Ikosu zdaj znaša približno 45 tisoč dinarjev mesečno. Skuša
se jim izogniti, zato je občino prosila, naj ji za teh <tS0 ton skrajša časovni zamik obna vijanja blagovnih rezerv do konca oktobra, ko bo zgrajeno novo skladišče. Iako bi lahko moko iz Ikosovcga skladišča lahko odpeljali do koma srp tembra in s tem prihranili enomesečno najemnino in se izo gnili  prevoznim stroškom ob
preselitvi v novo skladišče.
Kranjska vlada prošnji ni ugodila, saj bi v tem primeru zaloge moke zmanjšali na deset dni, zadoščati bi morale za 45 dni, že zdaj pa ima pekarna le 25 dnevne zaloge. Ob tem pa je kranjski župan Vitomir Gros razkril še en slab posel, ki ga je sklenilo bivše vodstvo kranjske občine I am so namreč trem privatnikom (Arvaju, Zupančiču in llegiču) za 12,1 milijona dinarjev prodali Majdičev mlin, ki je po Grosovem prepričanju vreden 300 milijonov dinarjev, tam pa bi lahko vskla diščili 5.000 ton moke in torej zdaj ne bi imeli nikakršnih te z.i\ s W»0 tonami, ki nli imaio shranjene v Ikosu Posredoval je kot bivši (razlaščeni) lastnik
"i tako preprečil prepia \jtiki knjigi. Vse to seje Z*L to *c lani. / zanimanj*1?, L "<'^o„,no preveril, ko K » ' ., voljen za župana, kdo , '''-•nar, ki mMeli inje P., vafniki, vendar ni ug0'0 kam je i/vjiul.
Zgodba je resnično zani*!^ '" 'upletena, slutimo lah**,.' i« denar hgiiul v pckM"" g-p f,,)<l<> n.,,h.1M konec veti*
potegnili trije zasebni
denar odšteli pa uradno ni toiej kaj tam
pred
i i ho v-
Ni.-!
.....'ebn?£*d&Z
je mlin zaprl m rfj nič ne dogaja,  ' r pred letom P<,oni ^ bodo privatniki s pj"10
rabili • m. Volčjak
18. septembra 1990
SKOFJA LOKA SE PREDSTAVLJA
9. STRAN
GLAS
Skofja Loka - mesto počitka in ugodnih nakupov
Mnogi obiskovalci tisočletnega mesta radi povedo, da prihajajo v Škofjo Loko zato, da si odpočijejo od cestnega vrveža, da v miru pogledajo izložbe, pobrska-1° po trgovinah, posedijo na Romanovem vrtu in pojedo "kremšnite". Tisti, ki prihajalo konec tedna, gredo na sprehod do loškega gradu, Crngroba, na Križno goro ali Pa na Lubnik.
Zadnja leta pa Skofja Loka z okolico postaja tudi nakupovalni center, saj so ob večini tovarn zrasle moderne trgovine, kjer je moč po-Cer>i kupiti najmodernejše tekstilne izdelke, volno, lesene izdelke in polizdelke,... Tako so v ponudbi v prvi vrsti Kroj, Odeja, Gorenjska Predilnica, Loške tovarne n,adilnikov, Jelovica, v zad-nJerri času pa tudi Gradiš.
Ob ponudbi trgovskih hiš °d Name, do Elite in Kokre Pa je seveda potrebno ome-n|ti številne zasebnike, ki so °dprli delavnice in trgovine, ^rva zasebna trgovina Mine £ržišnik - Mini market pod p'evno - pred dvema letoma le dala poguma zasebnim tr-9°vcem in v zadnjih mese-cin se Ločani radi pohvalijo 2 novimi trgovinicami, diskonti, gostinskimi lokali, Predvsem pa s tem, da je skofja Loka iz zaspanega ^esta postala mnogo bolj Pnjazna tudi ob koncu ted-na. ko je navadno mesto za-mr|o, domačini pa so odhi-
teli v turistične centre proti Gorenjski in morju.
Škoda je, da je Skofja Loka izgubila največjo prireditev Izseljenski piknik, ki je vsako leto privabil na tisoče tujcev in obiskovalcev iz vse Slovenije. Začetni koraki pri urejanju loškega gradu pa dajajo upanje, da bo prav ta izletniška točka kmalu postala prijetno sprehajališče in prostor srečevanja doma-
činov. Da se še radi srečajo in pogovorijo, so dokazali letošnji škofjeloški poletni večeri, pa tudi srečanja na Križni gori, Lubniku in še marsikje.
Prispevek k družabnosti so prav gotovo številni novi gostinski lokali, od priljubljene Lunce, do krčme Mihol, pa kluba Adria, nove brunarice Mah in seveda najstarejše in tako po okusu domačinov
kot tujcev najboljše Plevne. Priložnost za dobro kosilo in večerjo ponujajo tudi v restavraciji na Homanu, splača pa se zapeljati tudi do Kajbita, Lipana na Hota-vljah in na ribe v Zali Log.
Stavbi, ki ju je vredno obiskati, sta tudi na Spodnjem trgu, v prijetnih prostorih pa se predstavljajo nekateri škofjeloški obrtniki. Vredni ogleda sta delavnica
usnjenih izdelkov Toneta Bevka in sosednja delavnica tapiserij, pa tudi trgovinice, frizerski lokal in servisi so v bližini.
če ste ljubitelj fotografije ali pa se slikate iz potrebe (za osebne izkaznice, vozovnice...), se lahko oglasite pri Šturmu na Spodnjem trgu ali pri Foto Aki na Mestnem trgu, tiste, ki pa se rade modno oblačijo, pa na-
vadno zavijejo k Zanki. Za lepoto skrbi tudi Barbara VVeber v kozmetičnem salonu, pa tudi tisti, ki imate radi modno urejene lase v mestu in okolici lahko obiščete enega od številnih lokalov.
Seveda v škofji Loki lahko kupite rože vseh vrst, največja izbira pa je v lokalu Flora ob avtobusni postaji.
Tisočletno mesto je poleg mesta nakupov in počitka znano po hotelu Transtu-rist, ki ima bazen in savno, po dveh turističnih agencijah - Kompasovi in Alpetou-rovi - in seveda številnih kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Prav tako si je moč ogledati stare znamenitosti od kamitega mostu, Suške cerkve in kapelice, muzeja na loškem gradu, cerkve v Crngrobu, poštarski muzej, kapucinar-sko knjižnico in še marsikaj.
Tudi tisti, ki imajo radi šport in rekreacijo večkrat zaidejo na škofjeloški konec. V hali Poden pripravljajo najrazličnejša tekmovanja od sindikalnih do državnih in mednarodnih, veliko je kolesarskih prireditev, številne so možnosti za vožnje z gorskimi kolesi, vedno več pa je tudi teniških igrišč.
Skofja Loka je torej mesto, ki ga je vredno obiskati. Morda le za urico ali dve, dolgčas pa ne bo tudi tistim, ki se bodo odločili za daljši obisk.
^ERKUR Kranj - Trgovina na drobno
Usmeritev: kupcu ponuditi vedno nekaj novega
■■■......■ ii m ■ nirn— ■»mmm,.
^lkkUr Kran' ima v *kofielo*ki občini pet prodajaln. Štiri KfcTKofJ' Loki so zaradi lokacije v starem delu oziroma neto t Prostorov s'cer precej razdrobljene, vendar pa Pa i vo "nadomešča" pestrejša založenost. Najbolje vasi ^sekakor založena prodajalna Železnina v Gorenji *n° 'pki*r imajo v obnovljenih prostorih tudi samopostre-
dajni program v štirih trgovinah v Škofji Loki taksen, da kupcu le nI treba preveč hoditi Iz ene trgovine v drugo. Ko bomo, upamo, dobili primernejši prostor za celovito ponudbo v Škofji Loki, pa bomo uresničili tudi to usmeritev, ki jo imamo že dlje časa v Merkurju."
Če je Merkur še do nedavnega, v inflacijskih časih, med kupci po svoje "zaslovel", da je med prvimi začel prilagajati cene, potem je danes, ko so se, kot pravi Bojan Vidmar, cene že skoraj povsem umirile, spet med prvimi, ki je cene začel zniževati in jih tudi že zelo znižal. Zniževanje cen pa v tem trenutku ni edina Merkurjeva posebnost. Njihova usmeritev je: ponuditi kupcu vedno nekaj novega.
■A
Hah ^e''h ^erkurievin prodajalcu, v škofjeloški občini danes
sejn° dobite vse izdelke 12 ob" Vena 93 'n pestrecJa Merkurje-f^Gs prodainega programa. Prori16' da Proston. v katerih so naiKa|Jalne v Škofjki Loki, niso cJrL°'J Pr'merni. vendar za zdaj aač-e ponudbe ni moč uredi-- Pa že dolgoletna želja UrR da bi v Škofji Loki na 0. skupni) lokaciji predstavili MerP°Stre9'i kupcem celovito
Sjurjevo ponudbo b0r® najbolj celovito ponudba v? danes trgovina Železnice^, °reni> va«l. ki je znana v ku i1 pol|anskl dolini; pa tudi ki v ' * pHr,morskega niso red-direkt ■ uS°,aVlJa pomočnik Kovini fJa za komercialo v Tr-*«r -«na dro&no Bo|an Vld-Seveda pa Je tudi pro-
To pa nam po eni strani uspeva s tem, da imamo v naših trgovinah dobro založe-
nost in čimbolj pestro ponudbo izdelkov različnih proizvajalcev. Lahko rečem, da je skorajda ni trgovine, ki bi imela v primerjavi z našimi, tako pestro ponudbo. Druga značilnost usmeritve "ponuditi kupcu vedno nekaj novega", pa so tako Imenovane mesečne prodaje s popusti. Zelo dobro so-
Merkurjeve prodajalne v škofjeloški občini: KA-ŠMAN, Mestni trg 7 (telefon 620-863) in prodaja gradbenega materiala LINKE (telefon 631-150). Obratovalni čas od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
BARVE-LAKI, Mestni trg 28 (telefon 620-269). Obratovalni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
BLAGOVNICA, Titov trg 7 (telefon 620-769). Obratovalni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12 ure.
PLEVNA, Stara cesta 23 (telefon 632-550). Obratovalni čas od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
ŽELEZNINA, Gorenja vas 94 (telefon 68-287 in 68-218). Obratovalni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
delujemo s proizvajalci posameznih izdelkov In blaga in k različnim dogovorjenim popustom na tej osnovi potem usklajujemo ugodnejše cene sami. Tako je na primer od 20. avgusta "tekla" takšna ugodna prodaja s popusti za električna ročna orodja, barve in lake Color Medvode ter male gospodinjske aparate Elma-Ro-wenta. 20. septembra pa začenja takšna ugodna prodaja v vseh prodajalnah za tako imenovano belo tehniko Gorenja, male gospodinjske aparate in za nekatera orodja..."
Posebni popusti pa v Mer-kurjevih trgovinah niso edina posebnost in cilj, kako se čimbolj približati kupcu in mu ponuditi čimveč. Med ugodnostmi vsekakor velja poudariti tudi prodajo na posojilo po zelo ugodnih obrestnih merah. Nenazadnje je takšna ugodnost tudi naroČilo blaga po telefonu in potem organizirana dostava na dom. Pomemben pa je velikokrat tudi strokoven nasvet pri nakupu. Glede slednjega naj vas pri nakupu v Merkurje-vih prodajalnah ne skrbi, kajti še vedno se Merkur trdno drži
že večkrat poudarjenega in tudi uspešno preverjenega gesla prav glede strokovnosti, in sicer: V Merkurju so vedno pravi ljudje na pravem mestu!
Kar pa zadeva Merkurjevo prodajalno v Gorenji vasi, smo se tudi sami prepričali, da je zares dobro založena. Poslovodja, Marjan Peternel, nam je povedal, da je njihova prodajalna po svoje drugačna od drugih, saj vanjo zahajajo kupci iz vse doline in tudi s Primorskega (zadnje časa sploh, ko pri njih redno znižujejo cene in imajo različne ugodne prodaje). Zato bi bilo dobro, da bi bili včasih celo malo bolje založeni, kot v prodajlnah v večjih središčih. Neprijetno je namreč, če določenega izdelka za kratek čas zmanjka in mora potem kupec ponj recimo v Skofjo Loko ali celo v Kranj. Precej želja pa je v dolini med prebivalci, da bi imela ta prodajalna drugačen obratovalni čas; da bi bila odprta Non-stop.
Tudi v prihodnje ostaja Merkurjeva usmeritev ponuditi kupcu čimveč in vedno nekaj novega in mu ustreči v željah.
©@IMiS9yj©ISIIGLAS 10. STRAN
SKOFJA LOKA SE PREDSTAVLJA
Torek, 18. septembra 1990
Odeja Skofja Loka
Topla, mehka, lepa, pralna posteljnina O0E^
r
Posteljnine res ne kupujemo vsak dan. Kadar pa jo, seveda želimo imeti tako, da bo naše spanje čim bolj prijetno in zdravo. V škofjeloški Odeji na Trati izdelujejo takorekoč vse, kar sodi v posteljo, v kakršni naj bi se dobro počutili. Njihov proizvodni program obsega:
• nadvložke za jogije raznih dimenzij, tudi za daljše ljudi,
• odeje v zimski in poletni izvedbi,
• posteljna pregrinjala, ki so večinoma iz bombažnih tkanin in pralna, zlasti za
otroške postelje veselo pisana,
• nadvložke in pralne odeje, posebej namenjene za hotele,
• vse za otroške posteljice, vozičke, stajice, bombažno in pralno,
• spalne vreče, torbe in toaletne torbice.
Dezeni in kolekcije so večinoma plod dela Odejinih oblikovalcev, ki na raznih sejmih praviloma pobirajo ugledne nagrade.
V zadnjem času je za ustvarjalen in marljiv ženski kolektiv Odeje značilen tudi
Loka
pogumen skok na sever, prek državne meje. Izvažajo predvsem na Finsko, Nizozemsko, v Veliko Britanijo. Letos bodo izvozili že kar četrtino proizvodnje. V sodelovanju s kranjskim Ibijem Odejine prevleke za jogije povsem zadovoljujejo izbirčni zahodnoevropski okus.
Domače kupce, ki prenavljajo ali na novo opremljajo postelje zase ali za otroke, prisrčno vabijo k ugodnejšemu nakupu v industrijsko prodajalno ob tovarni, ki bo od oktobra naprej odprta ves dan med delavnikom in tudi ob sobotah.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Klimatske naprave VESNA za sveža poletja in tople zime
V računskih centrih, laboratorijih in ordinacijah, poslovnih prostorih, gostinskih in delovnih prostorih.
Če se boste pred različnimi prazniki, obletnicami, obdaritvami odločali za darila, vam ponujamo zelo kvalitetne, originalne in unikatne izdelke po zelo ugodnih cenah. Pričakujemo vas v Turističnem društvu Skofja Loka.
Lokal je odprt vsak dan od 9. do 13. ure In od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
Spoštovani kupci, obiščite tovarniško trgovino LTH v Škofji Loki, kjer vam po ugodnih cenah nudimo: zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, hladilne pulte, gostinske aparate, električne brusilne stroje, materialne tehnološke viške itd.
Trgovina je odprta od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 12. ure.
Popusti, ugodne cene.
lit h
loške
tovarne
hladilnikov
64220 Skofja Loka, Kidričeva 66 telefon: (064) 632-451
Mislite na prihajajoče Novo leto — obdarite
svoje poslovne partnerje z uporabnimi izdelki proizvodnega programa TERMOPOL
termo pol
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS
64225 SOVODENJ TELEFON 064 69-030 FAX 064 69-012
T°rek, 18. septembra 1990
SKOFJA LOKA SE PREDSTAVLJA
11. stran w^mmmsiLAS
Toplotna, zvočna in protipožarna izolacija s kameno volno TERVOLOM, eno najboljših znanih izolacij doma in v svetu. S TERVOLOM so v gradbeništvu zelo uspešno izolirane naslednje konstrukcije
1,10 Kompaktna fasada 2    Pohodna terasa Prezračevana fasada Plavajoči pod Strop nad kletjo Pod na terenu Strop proti nepohodnemu podstrešju
Strešna konstrukcija mansarde Plavajoči pod - suha montaža Konstrukcija nad odprtim prehodom
industrija termičnih izolacij, skofja loka p.o., 64220 skofja loka, trata 32, telefoni: n.c. (064)631-151, 631-908, telefax: (064)632-957, telex: 34673 YU TERMO
JVOL TEI
MO
LOKAINVEST, p.o.
L0KA1NVEST   PODJETJE ZA STROKOVNO VODSTVO
ISkofja loka,J   PRI GRADITVI OBJEKTOV
SKOFJA LOKA, Titov trg 3 a
telefon 064/621-781. telefax 064/621-977
S strokovno izkustveno in teamsko operativno usposobljenimi kadri, gradbene, strojne in elektro stroke ter drugimi sodelavci
nudimo in zagotavljamo investitorjem
industrijske, poslovne, stanovanjske ali gradnje objektov nizkih gradenj racionalno in uspešno realizacijo investicije od tehnično ekonomske Priprave z vodenjem gradnje do zaključka, vključno s finančnim sodelovanjem.
j^sle prevzemamo in izvajamo po principu n2eniring ali samo fazno.
^r9aniziramo in izvajamo cenitve in promet z .Premičninami, kakor tudi pridobitev oz. e'ava projektov za novogradnje ali aPtacije s preskrbo soglasij in dovoljenj.
Hak ^ Času nudimo tudi ug°dno možnost Kupa vseh vrst stanovanj v gradnji -*elJivih X/1991, kakor tudi nakup poslovnih ^štorov v Škofji Loki.
ko^Vifliteto storitevi racionalizacijami in rikurenčnimi cenami upravičimo vašo ^^ev za sodelovanje z nami.
SKOFJA LOKA, 64-220 Kidričeva c. 51 tel. 064/631-471 fax. 064/632-705 telex. 34685 YU AVT0K0
LIMOS je specializirano podjetje za proizvodnjo klavniške opreme in strojev. LIMOS nudi svojim poslovnim partnerjem izgradnjo klavniških objektov s kompletno opremo za klanje goved, svinj in ovac različnih kapacitet.
LIMOS je partner za vas!
O
Skofja loka
MIZARSKE IZDELKE IZDELAVA POHIŠTVA PO MERI OPREMA LOKALOV, MANJŠIH IN VEČJIH OBJEKTOV
TALNE OBLOGE    PARKET   PVC TLAKI KERAMIKA
(polaganje vseh vrst keramičnih oblog)
DOBAVA IN POLAGANJE KMEČKIH PEČI
STEKLARSKE USLUGE
zasteklitev stanovanjskih in drugih objektov
BRUŠENJE STEKLA
TRAJNO POSLOVNO-TEHNIČNO SODELOVANJE Z ZASEBNIMI OBRTNIKI
OBENEM TUDI VSE IZDELKE PRODAJAMO PO KONKURENČNIH CENAH.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
Nama Skofja Loka
Ugodni krediti, telefonska prodaja in še kaj
Prednost škofjeloške blagovne hiše Nama, ki se je tudi kupci dobro zavedajo, je predvsem ta, da dobe vse oziroma skoraj vse na enem mestu. Vendar pa pestra izbira blaga še ni vse. Trgovci se trudijo, da bi kupce zadovoljili tudi s konkurenčnimi cenami, ugodnimi posojili, kot novost uvajajo celo telefonsko prodajo.
Na tekstilnih oddelkih v pritličju in prvem nadstropju so že razstavljena oblačila za prihajajočo jesen in zimo. Cene so za naše razmere zmerne, kupec ob gotovinskem plačilu dobi 10-odsto-tni popust, lahko pa izbere tudi petmesečno posojilo brez pologa.
Na tehničnih oddelkih je trenutno gotovo najbolj ak-
NI
nama
SKOFJA LOKA
tualna ogrevalna tehnika. Po konkurenčnih cenah prodajajo belo tehniko, akustiko, drobne gospodinjske aparate, električna ročna orodja, vodovodni in električni inštalacijski material; za slednjega priznavajo še pet odstotkov popusta pri nakupu prek stanovanjske zadruge. 10-odstotni popust dajejo
tudi pri nekaterih vrstah pohištva, ki je razstavljeno v zgornji etaži blagovnice, in sicer za pohištvo po naroči-u.
Do 29. septembra oziroma do razprodaje je s 15-odstotnim popustom na voljo oprema za kampiranje, kar je je še ostalo od vročega poletja.
V samopostrežni trgovini pripravljajo ozimnico, ki jo bodo prodajali tudi pod ugodnimi kreditnimi pogoji; pri nakupu nad 1000 dinarji vrednosti odobravajo kredit brez pologa s 15-odstotno letno obrestno mero, kar pomeni 4,85 odstotka za pet mesecev.
Vse ostalo blago, ki ga nismo posebej omenili, v škofjeloški Nami prodajajo na kredit. Za nakup nad 1000 dinarji je treba odšteti 30 odstotkov pologa, letna obrestna mera je 34 odstotkov.
Meščanom Škofje Loke v Nami omogočajo še eno dobrodošlo posebnost, to je telefonsko prodajo blaga. In kaj to pomeni? Kupec zavrti le telefonsko številko Name 621-581, naroči želeno blago in prijazni trgovci jim ga pripeljejo domov.
Pestro ponudbo v Namini blagovni hiši zaokroža restavracija. V njej se dobi izdatna in okusna malica za 28 ali 35 dinarjev, kosilo za 50 dinarjev, radi pa sprejmejo in postrežejo tudi večjim svatovskim in podobnim druščinam.
@M^TO©ESGLAS 12. STRAN
SKOFJA LOKA SE PREDSTAVLJA
Torek, 18. septembra 1990
^ ©fijp&agS žiri
Z jesenskim nakupom
do popusta v naslednji sezoni
V žirovski Alpini so letošnjo jesen spet oživeli zanimivo prodajno zamisel, s katero želijo posebej nagraditi svoje zveste kupce. Pri nakupu enega para obutve od 1. septembra do 15. decembra kupcu poklonijo kartico, s katero bo pri nakupu v naslednji sezoni lahko uveljavil popust 50 dinarjev.
Sicer pa ima Alpina v Škofji Loki dve prodajalni; eno pri hotelu Transturist in drugo na "placu", na Mestnem trgu. V obe poleg domačinov radi zaidejo tudi turisti. Zlasti pestra ponudba blaga je v trgovini ob Transturistu.
Prodajalki Sonja Podlogar in Milena Klemenčič sta povedali, da je prodajni "hit" trenutno lahek planinski čevelj, usnjen in živahnih modnih barv. Precej povpraševanja je tudi po posebnem čevlju za kolesarjenje, ki z gorskimi kolesi doživlja nov zamah. Sicer pa imajo v trgovini tudi dobro zalogo "klasičnih" vrst sezonske obutve za vso družino. Za moške posebej pri-
poročajo usnjen športni mode iz programa kolorado, namenjen izvozu, ženskam pa dajo vedeti, da tudi zima ni več daleč. Ob škornjih iz pretekle sezone že stojijo novi modeli, cene pa se sučejo od 400 do 1000 dinarjev. Smučarji si še lahko
priskrbijo poceni pancarje; najcenejši stane le 600 dinarjev, model alpha pa samo 2500 dinarjev.
Prijazni prodajalki radi pok žeta tudi široko izbiro superg ali ženske modne obutve za jesen, ki trka na vrata. Razen obutve je trgovina lepo oskrbljena tudi z galanterijo, ženskimi torbicami in pasovi, vabljive cene pa nosijo še majice, bunde, anoraki, trenirke, smuči in okovja, kolikor jih je še ostalo od minulih sezon.
Alpinina prodajalna na Mestnem trgu je sicer precej manjša kot ob Transturistu in specializirana samo za obutev, vendar zaradi tega za kupce nič manj privlačna. Poslovodkinja Irena Ferlan pove, da so zaloge znižane poletne obutve večinoma že pošle, vendar vabi na nakup poceni superg, ženskih škornjev in pancarjev iz prejšnje sezone, ki imajo prav tako nižje cene. Sicer pa na police že prihaja nova modna obutev za jesen in zimo. Za ženske škornje, denimo, so značilni kvalitetni materiali, predvsem usnje, in večinoma nizke pete.
PODJETJE LAHKE OBUTVE p o "Strojarska 12, Žiri Tel 064-69-332
Vas rado zebe v noge?
Poskrbite zanje z nakupom naših izdelkov, ki jih lahko dobite v vseh bolje založenih trgovinah z obutvijo. Za vas smo izdelali copate in natikače iz toplih materialov v atraktivnih barvah.
Ne pozabite tudi na svoje malčke!
_f
Obujete jih lahko v copatke, ki imajo trdi opetnik, ortopedski vložek in podplat iz naravnih materialov. V njih se bo občutljiva otroška noga odlično
počutila.
Pri svojih prodajalcih z obutvijo zahtevajte izdelke z znakom "POLIKS" ŽIRI.
t,cHOMAN„
GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA HOMAN
KULINARIKA GOLJAT d.o.o. MESTNI TRG - SKOFJA LOKA tel. 064/620-262
V PRIJETNEM OKOLJU IN GLASBI NUDIMO KVALITETEN IN PESTER IZBOR HRANE, PIJAČE IN SLAŠČIC V IZVEDBI PRIZNANIH MOJSTROV KULINARIKE.
GOSTILNA JE ODPRTA OD 11. - 22. URE,
V NEDELJO ZAPRTO.
SLAŠČIČARNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. - 20. URE
KMETIJSKA ZADRUGA ŠK0FJA LOKA
OBVEŠČAMO POTROŠNIKE, DA V NAŠIH TRGOVINAH LAHKO DOBIJO PO KONKURENČNIH CENAH
• VES REPRODUKCIJSKI MATERIAL ZA POTREBE KMETIJSTVA
• GRADBENI MATERIAL, ki ga po želji kupca dostavljamo na dom ali gradbišče
• V trgovini pri Mlekarni, JEG0R0V0 predmestje 21, Šk. Loka dobite vse mlečne izdelke iz našega programa po PROIZVODNIH CENAH. Trgovina je odprta od 9.-13. ure d
• NUDIMO KVALITETNI JEDILNI KROMPIR ZA OZIMNICO V VREČAH PO 5 kg, 10 kg, 30 kg
PO CENhdesire 4,80 za kg V MALOPRODAJI: Igor 5,00 za kg ZA GR0SISTE SO CENE ZNATNO NIŽJE
VSE INFORMACIJE dobite po telefonu
620-749, 621-849
JELOVICA SKOFJA LOKA
Odprli 17 novih predstavništev
Škofjeloški Jelovici z novimi prodajnimi potezami uspeva premoščati težke čase.
Škofjeloška Jelovica je letošnje prvo polletje zaključila z realno pozitivnim rezultatom, kar je v teh težkih časih, ko je gorenjsko in slovensko gospodarstvo kot celota v izgubi, dober rezultat. Tudi ob koncu leta pričakujemo ugoden rezultat, pravi direktor Matjaž Cepin, če seveda ne bo izjemnih dogodkov, na katere v tovarni ne moremo vplivati.
Zelo dobra je bila prodaja na letošnjih sejmih, na gorenjskem, radgonskem in celjskem sejmu, navzoči so seveda tudi na zagrebškem Cene njihovih izdelkov in prodajni pogoji so konkurenčni, ljudje stavbno pohištvo vse raje kupujejo na sejmih, kjer lahko primerjajo izdelke in proda|ne pogoje več izdelovalcev in izkoristijo tudi sejemske popuste
Jelovica ima močno lastno prodajno mrežo, saj ima 20 prodajaln in 17 prodajnih predstavništev po Jugoslaviji, kar je v časih zelo slabe likvidnosti toliko bolj pomembno V zadnjih treh letih so odprli 17 predstav ništev, veliko prav v Sloveniji, ki
doslej niso imeli tako P°^urSki Jelovica je navzoča v n« Soboti, Mariboru, Celju, w ^ mestu, Novi Gorici, Izoli ' ^ Razdrtem. Prav s P°m° J°Delo vih predstavništev jim je Ujjjp prodajo povečati za 20 ^ tkov. Z gradbeno operal™ '0. je prav tako novost, p* ^oddajo uspeli povečati za 0. stotkov. Brez teh poslovnifj tez bi bila torej realizacij« se ša za 35 odstotkov, takeijj»u(, lahko pohvalijo, da so n» ^ težkih časom in 8 te^adnji' manjši stanovanjski 9 več uspeli letos prodati ce stavbnega pohištva kot ia ^
Deloma jim je to uSp®l00rne' s pomočjo novih izdelkov, niti velja gibljiva polkna. ^. panoramske stene, n°vajvse'T1 na in notranja vrata, Pre 5o za gradbeno operativo P uvedli tudi pleskan progra '
Pri montažnih hisan ^ uspeli utrditi na zahoon c-škem trgu, čimprej bi rao' njj gli cilj, izvoziti sto mo hiš letno Vsekakor • d0\-lek. s katerim bo Jelov ^ goročno navzoča na tuj p0-saj že zdaj izvozijo vec lovico montažnih hiš.
7
T°rek, 18. septembra 1990
SKOFJA LOKA SE PREDSTAVLJA
13. STRAN (M)K^KMJ©IEEGLAS
%_ HOTEL
O Iranslurisl
SKOFJA LOKA
Slovenija, Jugoslavija Telefon: 064 621-261 Tetex: YU Aloex 34 528
RESTAVRACIJA • DUTY FREE SHOP SAVNA • SEMINARSKI PROSTOR
V trgovini
CAR
Bfeaulrca M, Skofja Loka vam nudimo vrsto darilnih Predmetov iz stekla, keramike, Usnja, unikatrj| izdelke ter slika. DaHlo.vanuudi brezplačno aranžiramo PRISRČNO VABLJENI!
LOKA KAVA
okus in aroma vaših želja
Odlična kava
po ugodni ceni. okus in aroma vaših želja;
•v;
^oj Skofja Loka
Visoka kakovost -
tudi za ceno manjše prodaje
Korenine 400-glavega,
va*eŽno ženske9a- kolekti-^kofjeloškega Kroja se-?eaJO v prvo povojno leto. ko Pori6* zagnancev ustanovilo te*?et'e za šivanie ženske 442ke konfekcije. Vseh teh Pod 86 osnovna filozofija Vo^t a' to 'e v,soka kako-ohi - sPreminjala. Krojeva Jlac"a so tako med žen-
Lam' Postala pojem ne le brolePo, ampak tudi za do-
iejy^as,h nas DO,i posplošen? rnnenie. da je kvalite-lavl *" pri nas v Primerno f *anodom zelo drag. drao' res- Naš Problem je če« hrana> so nizke pla-J«ne/riV' direktor Kroja "*at ,nerl in dodaja: maJi b°mo, tudi za ceno
i prodaJe na doma" II v lr9u, še naprej vztraja
V Kroju izdelujejo ženske kostime, tudi hlačne, plašče, jope ter nekaj moške težke konfekcije. Del tega se dobi tudi v tovarniški prodajalni na Trati.
r«o»/r.na^v'siern možnem ce 7*rn razredu.«
nem
foiah2tnodnoevroPskm tie~ itvoz' am°' K,°i povečuje Znav-I J'm v'so^° ceno pri-
Evr0D°'tfPribliŽno 140 tisoč Plačili „žc nosi vrhnJa TOierift« ,Kr°i<L resda pod [, i 1 m Jobis (ZRN), l ou
hSSft rfParlS (Fra^ija),
(*KiN    J/KN)- Go,las 'arell (Francija),
:i ne-
kaj v'l|i,mk>,m' torej, ki ..
visJi ceni? F dowMJo naj-snovni razred.
Letos namerava Kroj četnimi proizvodnje prodati doma, glavnino pa izvoziti. [ZVOZ jim bo prinesel štiri milijone mark neto deviznega efekta. Kljub obuboža-nosti domačih kupcev pa so prepričani, da je tudi veliko
naših žensk se rado lepo in kvalitetno oblečenih in so /a tako oblačilo pripravljene odšteti nekaj več denarja. Ce je to seveda sploh prava beseda, kajti po trditvi direktorja Jane/a /iher-la Krojeva oblačila v "normalni'* trgovini / "notmal no" maržo niso nekaj nedostopnega.
V Kroju delajo po evropskih normah, dosegajo evropsko   produktivnost, v
zadnjih dveh letih so se uspeli tudi s tehnologijo izenačiti s podobnimi najsodobnejšimi evropskimi firmami. In-medtem ko so v zadnjem letu zmanjšali režijo za 25 ljudi, so trenutno eno zelo redkih, če že ne edinih podjetij v Škofji Loki, ki iščejo nove delavce za proizvodnjo. Zaposliti želijo 30 kvalificiranih šivilj, ki jim visokih plač res ne obljubljajo, nudijo pa jim enoizmensko delo in nekatere ugodnosti na področju družbenega standarda. Ob tem želijo, da bi nova demokratična država bolj cenila žensko delovno silo, kot jo je stara, ter zmanjšala preveliko družbeno breme.
FOTO AKI MIRA MOHORIČ SKOFJA LOKA
OBČANI Ml SMO Z VAMI
SLIKE ZA DOKUMENTE VAM NAREDIMO TAKOJ -
10 min.
064
621-27
1
TRGOVINA IN ZASTOPSTVA Mestni trg 33, 64220 Skofja Loka
SESTAVLJEN ZA VAS
VABIMO VAS V NOVO ODPRTO TRGOVINO, KJER VAM NUDIMO:
— ŠOLSKE POTREBŠČINE, PAPIRNO GALANTERIJO IN ŽEPNE RAČUNALNIKE IZ UVOZA
— UVOŽENE IGRAČE ZA VSE STAROSTI
— ZLATI IN SREBRNI NAKIT, TER ZLATNIKE IN SREBRNIKE ZLATARNE MAJDANPEK
— PREPARATIVNO IN DEKOKRATIVNO KOZMETIKO »YES ROCHER«, »MONTEIL«, »SANS SOUCIS« IN PRVIČ PRI NAS »GEMEY« (FRANCIJA) PO IZREDNO DOSTOPNIH CENAH
— BIŽUTERUO IN MODNE DODATKE
— ROČNE URE (TUDI SVVATCH)
— NAMIZNE IN STENSKE URE
— UNIKATNE TEKSTILNE IZDELKE IN DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI
TRGOVINA »MOZAIK«, MESTNI TRG
33, SKOFJA LOKA ODPRTO 00 8. do 19. ure, SOBOTA od 8. do 12. ure
KAM PA KAM V TA LEPI
DAN?
KAM?
NA KAVICO V LOŠKI HRAM!
JOŽE JAKLIČ
BLAŽEVA 1
tel. 084/821-679
ZLATARSTVO -KOMAN
ŠK0FJA LOKA Mestni trg 5 tel. 622 098
IZDELAVA -PRODAJA PREDELAVA -POPRAVILA
NAKITA
GRAVIRAMO:
nakit, ročne ure, slavnostna darila, svinčnike, vžigalnike
prva in zasebna trgovina v Škofji Loki s trgovinama
MINIMARKET, Pod plevno 42 in MARKET Dorfarje
Nudimo vam pestro izbiro raznega blaga:
• šenčurski, kranjski, loški in kruh z Orehka
• delikatese A RVAJ in OBLAK
• domačo keramiko
• uvožena čistila
PRI VEČJIH KOLIČINAH DOBITE DISKONTNI POPUST, VSAK MESEC REKLAMNE PRODAJE RAZNEGA BLAGA - V SEPTEMBRU:
0UE konzum MOKA SENTA SLADKOR prosti PIVO UNION MARIBORSKO PIVO TRAVARICA SOK BRAVO SVEČE PEPSI
1 113,00 din 25 kg 145,00 din kg 9,90 din zaboj 155,00 din zaboj 140,00 din 1 162,00 din 1 115,00 din od 10 do 19 din 1,5124,00 din
I Velik parkirni prostor, možna dostava z ' vozičkom do avtomobila.
ZELO UGODNO - PREPRIČAJTE SE!
Izberite svojo pot do znanja!
DELAVSKA UNIVERZA SKOFJA LOKA vpisuje v vse svoje izobraževalne oblike, telefon: 621/865 ali 620/888.
RoSteO
Skofja loka
NOVI MODELI
IZ JEANSA
LEVIŠ
DIESEL
JESENSKA MODA
čebulice, cvetlične lončke, zemljo, zaščitna sredstva, sveče, voščilnice. Aranžiramo darila.
Izdelujemo po naročilu: žalne vence, cvetlične aranžmaje za vse priložnosti in vam jih po želji tudi dostavimo.
ODPRTO: od 7.-19. ure sobota od 7. -13. ure ® 064/621-000
I?gS3;GLAS 14. STRAN
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
Mala plesna šola je spet odprla vrata
Didl dudl zajček...
Torek, 18. septembra 1990
Po desetih letih
"Novi Ročk
Fuck off"
Brez počitka tudi pri plesu ne gre. Pa mali plesalci tega še opazili niso, tako so bili zaposleni s sodelovanjem v igrici o živalih. Takole je treba odigrati
slona.
Prejšnji teden je plesna dvorana Delavskega doma v Kranju spet oživela v otroškem živ-žavu. Začel se je namreč prvi del celoletne Male plesne šole, ki jo Plesna šola Kranj organizira za šolarje in tudi za predšolske otroke.
Obiskali smo najmlajše, stare od štiri do šest let, ki se v plesni šoli pravzaprav ne učijo, pač pa igrajo in seveda zabavajo. F.no šolsko uro tedensko se bo dobrih trideset malih po-skočnežev, med katerimi je fantov skoraj toliko kot deklic, preko plesno-ritmičnih iger mimogrede naučilo tudi osnov dunajskega valčka, rašplo ter popularne račke in nekaj (zaradi izrecne želje malih zahtevne-žev seveda obvezne) lambade.
Na prvi plesni uri je začetna zadržanost možnih bodočih plesnih mojstrov prav kmalu splahnela, saj so kar takoj vsi skupaj v krogu z vaditeljico zapeli in zaplesali tisto Didl, dudl zajček, ki jo je večina otrok poznala že iz vrtca. Potem so skozi igro in ob glasbi pošteno razgibali vse dele tele-
Male žabice se v plitki mlaki skrivajo pred lačno štorkljo. Tista, ki jo premaga radovednost in dvigne glavico, konča v štorkljinem kljunu. Malčki so v igrici skrivanja neskončno uživali in vsakega, ki ga je tr'šica-štorklja za noge zvlekla iz kroga, ie kar treslo od smeha.
Račke so še vedno najboljše. T'ršica z eno od mamic je dala zgled, potem pa je zaprhutalo, kot na pravem račjem dvorišču.
sa, vmes ob zgodbici in nekaj šalah malo počivali, nato pa po nekaj pripravah in poskusih odigrali in odplesali obisk v živalskem vrtu. Na koncu so se
Takole je videti otroški vlak na obisku v živalskem vrtu.
dodobra naskakali in sprostili, ko so v parih (pri izbiri partnerja je bilo videti kar precej sramežljivosti) zaplesali že leta priljubljene račke, za zaključek pa so se odpočili in umirili z igro o štorklji
S tako prilagojenim programom je vaditeljica s pravo mero igre in učenja, razgibavanja in počitka, ponavljanja in menjavanja tako prijetno zaposlila in povsem obvladovala kar veliko skupino malih razposa-jencev, da so na koncu vsi po vrsti obljubljali, da drugič spet pridejo. Njihovega zadovoljstva in navdušenja so se mimogrede nalezli tudi starši, ki si seveda niso mogli kaj, da nt bi vsaj nekaj minut radovedno spremljali prvih skupinskih plesnih poskusov svojih nade-budnežev. • T. J., Foto: J. Ci-gler
Male gorenjske vasi:
Senično (2)
Najstarejša hiša v vasi stoji na severozahodnem koncu vasi, kjer se ozek kolovoz vzpenja do majhnega naselja vikendov. Pi' Majerčku se ji reče in zdaj v njej ne živi nihče več, zaradi dotrajanosti pa se je ponekod že začela rušiti. Sedanji lastniki, doma menda iz bližnjih Se-benj, so jo sicer pred leti nekaj popravljali, a ne do konca. Prodati je pa tudi niso hoteli.
Svabova Lucija pravi, da je hiša nastala kot dom za takratnega grajskega hlapca. Senično je namreč nekdaj imelo tudi svoj grad. Na hribu nad vasjo v smeri proti Golniku je stal, v
njem pa so živeli sorodniki graščakov z golniškega gradu. Zadnji graščak, ki je živel v gradu nad Seničnim, je bil bo-lehen, in ker ni imel potomcev, je graščino zapustil svojemu sorodniku, graščaku na Golniku. Ta od tega ni imel kaj prida, saj se je grad prav kmalu po smrti bolnega graščaka sam od sebe porušil. Danes je mesto, kjer je stal, povsem prcraš-čeno, a kamenje starega gradu ni daleč pod površino. Marsikateri radovednež je že menda razkopaval tam naokoli.
Graščak, ki je živel v gradu okrog leta 1680, je že obstoječi vaški kapeli prizidal cerkveno ladjo in zvonik. Pokopan je v grobnici pod kapelo, ki pa so jo zasuli, ko so tla kapele tlako
Najstarejša hiša v vasi je v slabem stanju
vali. Prepolovljen kamnit pokrov grobnice, ves poraščen z mahom, še danes leži ob cerkvenem obzidju. Kot sestavni del tal v kapelici je bil od hoje po njem tako obrabljen, da napis na njem že ob odstranitvi ni bil več viden.
O vaški cerkvi nam je veliko povedal gospodar iz hiše Pri Mežnarčku, ki stoji blizu cerkve in od koder (kot pove ime) so včasih hodili v cerkev zvonit. Cerkev Sv. Jerneja (svetnik z nožem) izvira iz 15. stoletja, ko je nastala majhna kapela še-sterokotne oblike, z visokimi okni iz barvastega stekla in številnimi freskami v gotskem sti lu, ki upodabljajo okrog petdeset svetnikov. Freske so odkrivali in obijavljali v šestdesetih letih in na njihovih spodnjih robovih so dobro vidni podpisi romarjev in celo treh svetnikov (Leona, Arneza in Annea). Velika freska krasi tudi južno /u-nanjo steno cerkvene ladja. Sredi kapele je v tla pritrjen nizek kamnit oltar, ki ga jf \ sidu obnavljanja zvonika pred dvajsetimi leti zakrival velik i/ rezhan lesen oltar. Zdaj sta v ladji ostala le dva stranska lesena oltarja.
Kot omenjeno, je bila kape la razširjena z ladjo in zvoni kum \ I /. stoletju. V požaru leta 1163 je zgorela streha, poškodovane pa so bile tudi freske na zunanjih stenah Ko so
Bila sva edina
...so v petek izjavljali tisti, ki so Novi Ročk poznali od njegovega začetka izpred desetih let, ko so Križanke prenesle tudi po desettisoč ljudi, ljubiteljev drugačne glasbe, ki so znali ustvariti vzdušje, primerno za tovrstno glasbeno prireditev. Se je v desetih letih izrodil Novi Ročk ali pa folk ni več za sceno? Ali resničnost drugega potrjuje nepotrebnost drugega?
Publika je bila tokrat nikakršna, lahko bi rekli "total v kurcu". Večina "folka" se je zadrževala v preddverju Križank, pila, kadila, skratka, oh, kako dolgo se že nismo pogovarjali. Sam avditorij se je nekoliko napolnil, ko so na oder prišli odlični Partibrejkersi, medtem ko za nastop (ki se je na koncu izkazal kot vrhunec letošnjega Novega Ročka) mlade, obetavne Novosadske skupine Obojeni program ni bilo posebnega zanimanja. Vsi so seveda čakali Ovster Band. Ampak. V Ljubljano so prispeli le člani tega britanskega folk-rock banda, medtem, ko so njihovi instrumenti dobesedno pristali v Mo-starju. Razpadajoči državi primerno. Ovster Band so tako z izposojenimi instrumenti odigrali dva" štiklca" in se potem kratkomalo po-
Ovster Band
brali z odra ter tako zaključili Novi Ročk 9000.
To, da se je po rednem programu Partibrej-kersov za mikrofonom prikazal predstavnik organizatorja in s svojim debilnim nastopom hotel ogreti hladno, togo publiko, da bi le ta zahtevala ponovni prihod Partibrejkersov na oder, to pa je, verjemite mi, za glasbeno prireditev kot je Novi Ročk resnično preveč. Na tem mestu se zastavlja vprašanje: Komu je Novi Ročk sploh še namenjen? Očitno je "folk" želja" koncertov na katerih se pojavljajo velika imena glasbe (Tina, Bovvie, The Cure, Motorhead, Nik Cave, The Jesus and Mary chain...) 'n s0 "festivali marginalcev" žal passe
Se to: It's Not For Sale in Blla-Blla-Blla solidni, Partibrejkersi odlični, Obojeni program najboljši, Ovster Band prekratki. Copsov odločno preveč, posebno onih v civilu (temu primerno je bilo zaplenjeno precej "trave in shi-ta"). Skinheadov nikjer, večina odstranjena že pri vhodu. Sicer pa, kot sporoča Obojeni program: najpomembnejše je biti zdrav. • 'S°r Kavčič, foto: Jure Cigler
Kranj - Likozarjeva 3 Tel./Fax. 064-25-280
Cenjene kupce obveščamo, da bo od 18. septembra dalje prodaja
SČOFto
začasno v prostorih trgovine Gorenjske obrtne zadruge, Likozarjeva 1, Kranj.
Prodajni program:
— obutev po najnižjih možnih cenah
— galanterija
POSEBNOSTI:
— program SEBASTIAN prvič v Kranju
— moški čevlji ROYS iz Amerike
Obiščite na$
po požaru cerkev popravljali, so namestili tudi dva zvonova. Med prvo svetovno vojno je cerkev zaradi potreb po bronu za topove ostala brez enega od obeh zvonov. Novega so obesili leta 1922.
Tako kot freske je v 15. stoletju nastalo tudi poslikano platno, ki ima med predmeti cerkvi največjo vrednost. P sebnost slike s podobami sve tnikov je, da je platno poslikano na obeh straneh in gre pravzaprav /a dve sliki. Slika je bila dolgo na obnavljanju v Ljubljani, kjer so jo zaradi izjem nosti menda želeli kar obdržati in le vztrajnosti farnega župni-
v Po-
Notranjosl kapele | gotskimi freskami in kamnitim oltarjem
kar tak?
Cerkev Sv. Jerneja
k.i naj bi bilo pripis.iti, da je ta dragocenost zopet na prvotnem mestu. Pred nekaj leti so prenovili tud] eunanjosl kape le. V cerkvi so vsako leto le še štiri maše in seveda velikonočno žegnanje.
Omembe vredna posebnost So ničnega je, da ima ta mala \as svojo razglednico. Pravza-dve, nastali pa .ta pred dvajsetimi leti, ko so obnovili cerkveni zvonik Vsaka ima drug molu : ena pogled na ob novl|cni /vonik, druga |>a luske i/ kapele. Menda je raz-glednici se moč dobiti v trži-škeni turističnem društvu.
Majhna posebnost vasi je najbrl tudi nekakšen vaški ansambel. Blekato se imenuje, v
katerem kot samouki, brez not, igrajo štirje Pr,ja,0dj» Sicer sta le dva domačina, "štab" za vaje in počivali^ strumentov je kar na stoP'^e \ gornjem nadstropju Sy<|
hiši i <■  Kadar jih povaNJ^j. stopajo po ohcetih cah. Včasih so kje igrah »>>■ d vsako soboto, odk.it pa s<> \ ^-dvema letoma ostali brez nega   glasbeno izpJ'fSrfl« člana, ki je igral I udi ze v 'k,,i.i nem oi kestru in je bil IH* -gjo gonilna sila skupine, "-'s|11 redkeje, •, va'
Tudi Senično ima sVt" st„ji Sko gostilno. I ik ob cesu ^ in menda je \ njej vC . ' 0pi-pojesti domačo salamo m ! t.. o dobro vmo • l- JurJ
loto: k. 1'remrii
•
Il^k. 18. septembra 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
15. STRAN
GLAS
Kmet Franc Anderle iz Hraš pri Radovljici:
Pri razkosanju posestev prednost nekdanjim lastnikom
"Kmetje v Hrašah imamo zdaj okrog 125 hektarov zemlje, precej manj kot nekdaj, ko smo ^polagali še s 63 hektari srenjske zemlje pa z več kot 90 hektari planine na Belščici."
Pj* pri Radovljici, 13. septembra - Kmetje iz Hraš pri Radovljici so povojne krivice naj-občutili ob arondaciji zemljišč za kmetijsko posestvo Poljče in tedaj, ko je zasebnemu Jtoetijstvu nenaklonjena oblast razbila agrarno skupnost in srenjska zemljišča odtujila ""»etom. Franc Anderle se takole spominja povojnih prekucij v kmetijstvu:
"Arondacija je bila nasilna, kmetje se nismo mogli upirati, izbirali smo lahko le med dvema možnosti-ma: ali smo za odvzeto zemljo dobili nadomestno zemljišče kje drugje ali so nam dali malenkostno odškodnino. Pri
nas » ocsKoanino. iti
dobil'010 SC Za travnik> ve,ik '«3 hektara. Pa o1 nad°rnestno zemljišče v Vrbnjah, ki
od %u° ga zaradi prevelike oddaljenosti ■ Hraš prodali nazaj. Zemlja tedaj ni den Cene' Plačil° Je bil° skromno in za lenar, ki smo ga prejeli, smo lahko plačali ^no,etni davek kmetije," pravi Franc
kak i!^' ^ OD tem že tud' razmišlJa 0 tem' Pon nova v,ada lahko naJbolJ pošteno ^Pravila krivice. "Če bo prišlo do razko-
nekdanji kmetujemo, Ne zdi se mi pošteno, da
San;., krivice, t.e do pnsio a las,'* Posestva, predlagam, da bi i »rn^i- 2emljišč, ki še zdaj krm l- " Prednost x'- -j:---!
Hraški kmetje imajo po Anderlovih izračunih zdaj skupno okrog 125 hektarov zemlje, kar je precej manj kot nekdaj, ko so razpolagali še s 63 hektari srenjske zemlje pa z 90 hektari planine na Belščici. Kako popraviti krivice, ki jih je povojna oblast prizadejala kmetom z odvzemom srenjske zemlje? Franc Anderle pravi, da gre pri srenjski lastnini za zemljišča, ki so jih kmetje, njihovi predniki, odkupili od grofov in da so od tega, koliko je kdo vložil v skupnost, izhajale tudi srenjske pravice. To so bile pravice hiše, ki niso prenehale s smrtjo gospodarja, ampak so se prenašale iz roda v rod, niti se teh pravic ni dalo prodati. "Odvzem srenjske zemlje je zelo prizadel hraško kmetijstvo," poudarja Franc Anderle in navaja, da jim je oblast najprej odtujila zemljišče pod le-škim klancem, kjer so bile velike zaloge mivke. Najprej jih je izkoriščala kmetijska zadruga, nato krajevna skupnost, pred dvema letoma pa je zemljišče (gre za 23
"Kmetje v vasi smo zdaj nepovezani, razdrobljeni, tudi zato, ker nimamo ničesar skupnega. Nekdaj so nas povezovale skupna, srenjska lastnina pa skupne pravice in obveznosti. Z dohodkom od prodanega lesa smo v vasi marsikaj naredili. Tudi danes bi potrebovali takšen vir. Če že ne za kaj drugega, vsaj zato, da bi lahko vlagali v zbiralnico mleka."
bi kot
^eze* Strankar- član Slovenske kmečke kdanj0mora' zastonj dobiti nazaj svojo ne-arnpa. parcelo ali njej ustrezno zemljišče, ter0 Se Sem Pripravljen za zemljišče, za ka-Vrnj,j (m dobil nekaj odškodnine, prej po-^iran- na sedanjo vrednost revalo-
ar" znesek."
a ^ravje ljudi in živali
Kakovost mleka
Mej   . i
ftil^ "?aiP°niembnejšimi kriteriji za določanje kakovosti mleka in U, Q| 'jelkov sta njihova kemična sestava in higienska kvalite-°<Ht!,t?V"' Parame»ri kemične sestave kravjega mleka so: voda 87,5 >er skuPnii suna snov ' !2,5 odstotka, v kateri predstavlja l»o n,i J^ščoba okrog 3,6 odstotka. Če iz skupne suhe snovi izloči-mo suho snov brez maščobe (S. S. b. m.) v ""'^kunj " "dstotka. To je torej tisti del mleka, ki ostane, ko '•''kov vso yo^°    m'ečno maščobo in ga sestavljajo be-
*' ogljikovi hidrati, vitamini, minerali ter druge snovi.
"Naša družba je bila doslej bolj naklonjena režimsko sprejemljivim kmetom, tiste, ki so bili trmasti - in jaz sem bil pri teh, ker sem vedno hotel stati na svojih nogah - pa je nekoliko zapostavljala."
hektarov) za potrebe kampa Sobec kupilo turistično društvo Lesce. Kmetje so že najeli advokata, ki zbira podatke o nekdanjem lastništvu, razvozljal pa naj bi tudi to, kaj pomeni izraz "pravica uporabe zemljišča".
"Ce bo prišlo do vračanja srenjske zemlje nekdanjim lastnikom, predlagam, da bi šli od primera do primera in da problemov ne bi reševali na silo, ampak strpno, sporazumno in po dogovoru. Zemljo, ki jo je še mogoče vrniti, naj bi vrnili: za tisto, ki je že pozidana ali kako drugače kmetijstvu odtujena, naj bi njeni novi lastniki plačali odškodnino. Tudi to, da bi kmetje vrnjeno srenjsko zemljo tako kot nekdaj uporabljali za pašo, zdaj ni več mogoče. Predlagam, da bi jo dali v komasacijski sklad, se odločili za zložbo in dosegli dvoje: povečali velikost kmetij in iz manjših obdelovalnih kosov dobili večje."
• C. Zaplotnik
Razumljiva so torej pričako- ti sestave mleka pri nas kažejo, vanja mlekarn vedno usmerje- da osnovni selekcijski cilji v na v čim boljšo kvaliteto mleka govedoreji večkrat niso dosegli
(visok odstotek mlečne masti, visok odstotek suhe snovi brez maščobe, v kateri naj bi bil čim višji odstotek beljakovin in manj laktoze).
osnovnega cilja, kije: povečana proizvodnja mleka ob izboljšani ali vsaj nespremenjeni kvaliteti.
Rezultati raziskave vsebnosti s. s. b. m. na Gorenjskem v letu
Število vzorcev mleka, raziskanih na vsebnost suhe snovi brez maščobe (s. s. b. m.) in povprečne vsebnosti v %.
Vsi
*. "asteti parametri kemi-
ja !?lave 111 Icka (voda
ločajo plačevanje kvaliteti.
mleka po
^ot^f0*'3, suha snov brez
l>0v° Za t VetJno določajo os- Kemična sestava mleka je iz-
°Prerje|j kva'itcto mleka, ki je rednega pomena tudi v prede-
° kakov   • lUdi v "Pravilniku lavi mleka, saj lahko posredno
L*delkov°St' m'eka     mlečnih ali neposredno vpliva na eko-
^kort..^         clen) SFRJ, nomičnost proizvodnje, pred-ludl v pravilnikih.
SFRJ. ki do-
proizvodnje, vsem na kakovost izdelkov.
h (km
efijske) preteklosti
* napredku lahko največ Opomore posestvo v Poljanah
ini (iorenja vas v Poljanski dolini so ob koncili A,)/.)'7'''     1 ospredje petletm %a perspektivni i>a plana posta-
'<•(/,„,.'predvsem živinorejo m sadjarstvo Plan ft odražal družhe ""'"M<" politiko in /e ■ razumljivo - dajal poudarek "' ^i'h'r'"" Opredelitev, da bo k napredku Uvinorej*
kljunu/*'1" v'"/' lahko na/već pripomoglo kmetijsko posestvo v
^"likn .'" Vf P°:»a\aleein sedanjih razmer "na posestvu* :di ne-'Ve'v,i'o ,w_'.'rwi"- pa vendarle: ker so bile obdelovalne povriine po-"Pvkti^. " !'■' '"'tane "' i1' n'U) obdelovanje elo letamo. ie per-clurot, i ' *KI" '"" Pn'ih nolog na področju kmetijstva predvi-^širii', "'''" tmlji& "a "•'I bi Se v Poljanski dolini zelo
y      "<w sadjarstvo in gojitt\ \agodiie\ja
Qdye v boju proti alkoholizmu
S< zoioilo,f2em i' hl1 "ntl 1 ^'desetih letih "družbeno tlo i
"."^tge  i"[lK" i0 ,e "'' !''"•'!'<" naun vključili tudi kmetijske
/, ""'Uiti'.'
'*Wb     t '" Manom predelovala sadja v brezalko-
'l,ti * spkove • in sicer po postopku, ki m omonofal, da hi re" V alkoholno />//,/. o
QzPrQ\'a slabša od gostilniškega pogovora
!'Vp v zj^"1^"" "kraju \o \e jeseni IV5S /■ m pnpnivlpili na vo-i".v'vin w," "' u,7<   1     namen /< '>;/ i Kranpi tudi posvet, na
J?** druvl'"""1""1'' kl 10 /'"" u,'"t'
/C"'/urv^(,--' f'" '"di i" ,/,; se m<<itijo manjše zadruge zaradi "gO-iv l*H<> ra- :'^n,-iti v večje. Nekatere zadruge \o pokaza-
^"dje ,lyanja :a ta vprašanja, na Podblici, na printer pa
u'!"'K'> li "'"'""iva <;IJ,or(, razpravljali o spojitvi s kmetijsko <"k». da /«• bila naprava slahsa od kakega *" l}''govora
go
Vzorci	St. mest	Št. vzorcev	Vsebnost s. s. b. m. X
Zbiralnice Usmerjene kmetije D. posestva	56 35 6	964 528 94	8,46 % 8,61 % 8,48 %
SKUPAJ	97	1586	8,51 %
Razporeditev vzorcev po	obsegu povprečnih vrednosti		s. s. b. m.
Vsebnost s. s. b. m. %	Zbiralnice	Usmerjene kmetije	D. posestva
X izpod 8,2 % X izpod 8,3 % X izpod 8,4 % X izpod 8,5 % X izpod 8,6 % X izpod 8,7 % in več	4 1 1 10 ll> 5 1	l 4 4 9 4 13	2 0 2 1 0 1
SKUPAJ	56	35	6
Znano je, da se sestava mleka zelo spreminja, pri čemer ima največji vpliv genetska os nova pasme, prehrana molznic, laktacija, letni časi itd. Re/ulta-
1987 so zajeli 56 zbiralnic mleka, 35 usmerjenih kmetij, ki imajo status zbiralnice in 6 družbenih posestev.
Miro Križnar, dipl. vet.
I MEŠETAR
Republiški sekretariat /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že sprejel pogoje pridelave in odkupa pšenice letine l**9l Odkupna cena pšenice bo v letu 1991 oblikovana na podlagi tržnih gibanj v Jugoslaviji oz. povprečja tržnih cen pšenice, pripeljane v Slovenijo iz Novega Sada in Osijeka. Pri končnem obračunu odkupne cene bodo upoštevali še stroške organizatorja pridelave, prevzema v odkupnih cen-uih. analize in sušenja /rn|.i / m-i kot I 3>odstOtno \ lagO ler kakovost pšenice Semenarske organizacije bodo /.i jesensko setev zagotovile 'omi irin semenske pšenice I sortne reprodukcije. Regres za semensko pšenico bodo dobili Jodelavci semena pšenice, razkužene z bayta-nom. Osnova za obračun regresa bo vrednost semenske pšenice 6 dinarjev za kilogram Pridelovalci krušne pšenice bodo dobili semensko pšenico ob setvi proti takojšnjemu plačilu ali zamenjavi I kg semenske pšenice /a 1.5 kg krušne pšenice, pri čemer je I kg krušne pšenice I kvalitete vreden 2.5 dinarja. Upoštevali bodo kakovost krušne pšenice, manipulativne stroške in maloprodajno maržo. Regres bodo dobili le tisli, ki bodo sejali pšenico I sortne reprodukcije, razkužene z bavtonom. ZiTregrcs bodo upoštevali strošek razkuževanja in dodelave v višini 1,32 din/kg semenske pšenice pri porabi 2 kg b i\i.m.i /a I (KK) kg semenske pšenice. Pridelovalcem semenske pšenice bodo priznali premijo v višini 0.35 din/kg dodelane pšenice, strokovno priporočenih sort. razkuženih z bavtanom Pred odkupom v letu 1991 bodo ocenili potrebnost nadomestila morebitne razlike med odkupno in proizvodno ceno krušne pšenice.
Cas nereda in zmede
Slovenska vlada bo republiški skupščini (ponovno) predlagala, da na seji 27. septembra dopolni pred tremi meseci sprejeti zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih in o začasni prepovedi prometa z družbenimi nepremičninami. Dopolnitve bi pod posebnimi pogoji omogočile gospodarjenje tudi v gozdovih cerkva, samostanov, verskih ustanov in vseh vrst zapuščinskih ustanov (posvetnih in verskih) in pomagale iz težav predvsem dvema gozdnima gospodarstvima - blejskemu in nazorskemu. Izvršni svet pa je na nedavni seji podprl tudi predlog, da se nekdanji oziroma prihodnji lastniki gozdov in gozdnogospodarske organizacije medsebojno sporazumejo o gospodarjenju v lastniško spornih družbenih gozdovih.
Čeprav naj bi zakon predvsem zaščitil koristi prejšnjih lastnikov, pa informacije z nekaterih območij kažejo, da se v gozdovih povečujejo nedovoljeni poseki. Pa ne le to: ponekod so moratorij in dejstvo, da je stari zakon o gozdovih slab in da bo treba čimprej pripraviti novega, razumeli tudi kot "čas nereda in zmede", ko je dovoljeno domala vse, tudi odklanjanje del, ki so potrebna za strokovno gospodarjenje. Novi zakon o gozdovih, ki ga pospešeno pripravljajo v republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo zanesljivo prinesel velike spremembe v gospodarjenje z gozdovi, ne bo pa ukinil - kot nekateri poenostavljeno mislijo - načrtnega strokovnega dela. Nasprotno: zakon bo dal še večji poudarek strokovnosti in skrbi za gozdove, iz razprav na različnih-ravneh je mogoče sklepati, da bo razširil tudi krog tistih, ki naj bi bili tako ali drugače odgovorni za stanje in za gospodarjenje z gozdovi. • C. Zaplotnik
Več mleka s kmetij
Radovljica, 14. septembra - Kmetje iz radovljiške občine so v letošnjem prvem polletju oddali v mlekarno okrog 2,8 milijona litrov mleka, pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, posestvi Poljče in Bled pa 1,27 milijona litrov, kar je za dva odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. Odkup živine je predvsem zaradi neugodne cene zaostal za načrtovanim, melioracije kmetijskih zemljišč pa so bile zavoljo ugodnega zimskega vremena opravljene. Sklad za pospeševanje pridelave hrane je v letošnjem prvem polletju v kmetijstvo vložil 1,7 milijona dinarjev.
Osnovna šola MATIJA ČOP Kranj, Tuga Vidmarja 1
Komisija za delovna razmerja OŠ Matija Čop, p. o. Kranj, razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
za določen čas, do 31. 8. 1991
Nastop dela takoj.
Pogoj:
predmetni učitelj ali profesor, smer - matematika , fizika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Matija Čop, p. o. Kranj, Tuga Vidmarja 1.
TEKSTILINDUS ISEAMJJ
TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12, Kranj
Na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja ponovno razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija)
1. VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA
2. VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA
3. VODJA FINANČNEGA SEKTORJA
4. VODJA KOMERCIALNEGA PODROČJA
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje oziroma, da ima: pod tč. 1:
VII. ali VI. stopnjo tekstilne ali kemijske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih delih in nalogah v proizvodnji tkanin ali na razvojnem področju
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
pod tč. 2:
— VII. ali VI. stopnjo organizacijske, pravne ali druge ustrezne družboslovne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah splošno kadrovskega področja
— aktivno znanje tujega jezika pod tč. 3:
— VIL ali VI. stopnjo ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih delih in nalogah finančnega in računovodskega področja
— aktivno znanje tujega jezika pod tč. 4:
— VII. ali VI. stopnjo tekstilne, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne družboslovne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v tekstilni proizvodnji ali na področju komercialnih poslov
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
Mandatna doba traja 4 leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, Splošno kadrovski sektor pod oznako za razpis. Informacije na štev. 26-864 in 21-885.
(p)S^5S^@II<SGLAS 16. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Rateški skakalci veseli nove skakalnice
Rateče, 10. septembra — Smučarsko društvo Rateče ima tudi selekcijo za smučarske skoke, v kateri deluje 11 mladih skakalcev, ki so stari od 10 do 16 let, trenira jih Branko Dol-har, pomaga pa mu Zdravko Vidmar. Letos so s treningom začeli šele pred dobrim mesecem. Vendar pred tem niso počivali, temveč so opravili veliko dela na novi skakalnici iz umetne snovi, da sojo usposobili za stanje uporabnosti. Pred dnevi so se rateški skakalci vrnili iz Češkoslovaške, kjer so si ogledali tekmovanje v skokih Grand prix Frenštad, kjer sodelujejo vse reprezentance, ki v svetu kaj pomenijo. Nekaj dni pa so ostali še na pripravah v centru, ki ima skakalnice od 20 do 95 metrov, ki so vse obložene s plastično in keramično smučino. Oktobra bodo odšli še enkrat v Frenštad na Moravsko, kjer bo tekmovanje na plastični skakalnici. S tem pa bodo zaključili priprave na plastiki. Poskusili bodo izkoristiti prvi snega na Vršiču za privajanje na zimske pogoje, potem pa upajo, da bo tudi v Planici umetni sneg.
2. septembra je bil klubski dan Smučarskega društva iz Rateč in ob tej priložnosti so pripravili tekmovanje v kegljanju na asfaltu, smučarskih tekih na rolkah ter otvoritveno tekmovanje v smučarskih skokih na novi s plastiko in keramiko obloženi skakalnici. Na otvoritveni tekmi na prvi skakalnici s plastično oblogo v Planici je nastopilo 74 starejših in mlajših pionirjev iz NOR, ČSFR, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Rekord skakalnice je dosegel član rateške skakalne sekcije Mladen Sr-nec z 42 metri. Nova skakalnica je velika pridobitev za SD Rateče in za Planico, ki je bila sedaj poleti praktično mrtva. Skakalnica je velika 41 metrov in je obložena s plastično in keramično smučino. V načrtu je še izgradnja 10 in 20 metrske skakalnice, ki sta za zimo sicer že pripravljeni, vendar ju je treba še obložiti s plastiko. S tem pa se odpirajo velike možnosti za animiranje mladine, omogočajo se kvalitetne priprave starejših tekmovalcev in s tem seveda izboljšanje rezultatov.
Lojze Kerštan
Košarkarji za pokal Karavank
Kranj, 17. septembra — Košarkarski klub Triglav iz Kranja, kije v novi sezoni I B zvezni ligaš, bo danes in jutri (sreda) organizator pokala Karavank za moške.
V dvorani na Planini bo danes ob 18. uri tekma Smelt Olimpija : Kvarner (Reka), ob 20. uri pa Radnički (Beograd) : Triglav. Enak urnik tekmovanja je za sredo, ko bodo tekme za tretje in prvo mesto. • D. H.
Podjetje Iskra Industrija za električna orodja p. o. Kranj Savska loka 2
po sklepu delavskega sveta razpisuje
JAVNO DRAŽBO za odprodajo enosobnega nezasedenega stanovanja v 2. nadstropju stanovanjskega bloka na Planini št. 32 v Kranju, s površino 37,73 m:. Izklicna cena znaša 370.218,00 din.
Javna dražba bo dne 3. oktobra 1990 ob 7. uri v prostorih Iskre ERO Kranj
Pravne in fizične osebe, ki hočejo sodelovati na dražbi, morajo najkasneje do pričetka le-te plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na račun št. 51500-601-13084 s pripisom »dražba stanovanja«, s tem, da se uspelemu ponudniku varščina vračuna v kupnino, ostalim udeležencem bomo varščino vrnili najkasneje v 8 dneh po javni dražbi. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v treh dneh po opravljeni dražbi, ter v 15 dneh od sklenitve predmetne pogodbe plačati celotno kupnino, v nasprotnem primeru varščina zapade v korist prodajalca. Ogled stanovanja bo možen 2. oktobra 1990 od 7. ure do 9. ure. Za ogled stanovanja se morajo udeleženci javiti pred ogledom po tel. 22-221 int. 25-48, g. Mikič. Prednost pri nakupu stanovanja bo imel tisti kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje.
Vreme nagajalo športnim plezalcem
ODdd
BRZOJAV    U—1111  tKOFJA LOKA
•4230  SKOFJA  LOKA,   BLAŽIVA  UL 1
OBČINA SKOFJA LOKA Odbor /.a stanovanjsko gospodarstvo
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnega prostora v atriju poslovili stavbe Mestni trg 38, Skofja Loka v velikosti 16,10 m (4,60 x 3,50).
Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno /a iislu/nostno dejavnost, predstavništvo ali trgovsko dejavnost.
Ponudba naj vsebuje:
— navedbo dejavnosti s programom,
pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za adaptacijo -ureditev poslovnega prostora zagotovljena, višino najemnine na nr poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačali. Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah na naslov D. P. Obrtnik, Gospodarjenje s stanovanjskim skladom, Skofja Loka, Blaževa ul. 3. Ponudba naj ima vidno oznako NE ODPIRAJ   PONUDBA za poslovni prostor Mestni trg 38, Skofja Loka. Najugodneišega ponudnika bo izbrala komisija. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
Francoza pokazala mojstrstvo
V soboto, ko je bila organizirana tekma, je številno občinstvo nagovoril tudi Reinhold Messner in delil avtograme, vendar je bila tekma zaradi dežja prestavljena na nedeljo. Tik pred koncem pa se je spet ulilo, tako da dva plezalca nista mogla nastopiti. Premočno sta zmagala gosta iz Francije Corine Labrune in Jean Baptiste Tri-bout.
Kranj, 16. septembra - V primerjavi z junijsko tekmo najboljših slovenskih športnih plezalcev so bile tokratne smeri po zamisli Toma Česna zahtevnejše in so terjale predvsem več različnega gibanja in moči. V soboto je bila tekma preložena, kar ni škoda samo zaradi številnega občinstva, ampak tudi zaradi navzočnosti najuspešnejšega alpinista zadnjega desetle tja Reinholda Messnerja, ki je imel večer prej v Kranju izjemno obiskano predavanje, in bi bilo zanimivo slišati njegovo mnenje o tekmi. Bivanja v Kranju ni mogel podaljšati, da bi bil gost na nedeljski tekmi.
V nedeljo je sicer kislo vreme le obetalo, da bo zdržalo. Tekma se je začela, dekleta so jo opravile do konca, med moško tekmo, ko bi morala v steno le še Andrej Jaklič in Tadej Slabe, pa se je ulilo. Tekma je
bila končana, štelo je osem nastopajočih, Andrej in Tadej pa sta ostala brez uvrstitve, prejela pa sta tolažilni nagradi.
Corine Labrune in Jean Baptiste Tribout sta upravičila sloves svetovnega vrha v športnem plezanju. Corine je zmagala med ženskami. Jean Baptiste pa med moškimi. Gledati plezanje takih mojstrov je pravi užitek. Oba sta letos sodelovala že na 15 tekmah (plezanje je njun kruh), Kranj in njegovo športno občinstvo ju je navdušilo in če bo le dopuščal čas, se bosta vrnila.
REZULTATI - ženske: 1. Corine Labrune (Francija) 13,150 metra, 2. Nataša Stritih (AO Tržič) 12,620 3. Damjana Klemenčič (PK Skofja Loka) 8.620, 4. Miranda Ortar (Soški AO) 8,250, 5. - 6. Metka Lu-kančič (AO Trbovlje) in Jelka Tajnik (AO Ravne) 7,870; mo-
Reinhold Messner:
Preplezal bom Triglavsko steno
Južnotirolski alpinist Reinhold Messner, vodilno ime alpi"'2" ma tega desetletja, človek, ki je v alpskem stilu osvojil vseh I osemtisočakov, razen tega pa prehodil Antarktiko, ob *se*J* tem pa je plodov it publicist in knjigopisec, je v organizacij Zveze telesnokulturnih organizacij kranjske občine obi*''* Kranj. Veliko zaslug za njegov obisk ima Tomo Česen, ki Js* soko zapisan v Messnerjevi oceni dogajanj v sedanjem alp»n,z." mu. Tomo je po njegovem, kar je povedal na sobotni kratki 1 skovni konferenci, v petek pa je predaval v kranjskem ki Center, prvo ime lanskega in letošnjega svetovnega alpin'2"1?' zato mu je tudi podelil posebno nagrado. Zanj se je začel zs",1 mati že pred dvema, tremi leti. Messner, ki mu je predsedn Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar poklonil knjižno «a lo zveze, je v soboto povedal, da se pri nas dobro počuti in je s Česnom danes prvič videl Triglav in njegovo severno ste • Odločen je, da jo bo enkrat tudi sam preplezal, sicer pa sC k nam še vračal, da bi z našimi alpinisti, ki jih visoko ceni,' menja! tudi poglede na prihodnost alpinizma. Dejal je, da si" Jugoslovani sedaj med vodilnimi v Himalaji. __-j,
(AO Ljubljana matica) 7,1^'jj Luka Zaplotnik (AO \ 7,100 (dotik) in 8. Borut ^ (PK Skofja Loka) 5.IJ0-J\ drej Jaklič in Tadej Slabe v> di dežja in mokre stene n nastopila. • J. Košnjek,
ški: L Jean Baptiste Tribout (Francija) 12,130, 2. Bojan Le-skošek (Akademski AO) 9,430, 3. Nejc Zaplotnik (AO Kranj) 8.800, 4. Igor Kalan (AO Kranj) 8,660, 5. Dorian Šuc (AO Kranj) in Igor Jamnikar
Na Bledu bo kongres športnih pedagogov in mednarodni simpozij
Šport mladih
koti-
klih letih organizirani trije greši športnih pedagogovi *g teta  v  zadnjih  letih   močno   ogradu, Zagrebu in Novem okrepila na kadrovskem po-   du. Tako organizacija k
dročju, saj imajo precej mladih   sov, kot delo Fakultete p» ^
Rajko Šugman, predsednik organizacijskega odbora. Kongres in mednarodni simpozij bosta na Bledu od 3. do 5. oktobra.
"Sport mladih je prav gotovo tematika, ki je strokovno najdelikatnejša in zato je najdrznejše področje strokovnega raziskovanja. Izziv za naše strokovnjake pa je tudi zato, ker je Slovenija na področju športa mladih izjemno razvita," je poudaiil dr. Rajko Sugman.
Dekan Fakultete za telesno kulturo dr. Janko Strel je opozoril, da seje ljubljanska fakub
Ljubljana, 14. septembra - Na
fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani so minuli petek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili letošnji IV. kongres športnih pedagogov Jugoslavije in 1. mednarodni simpozij. "Ko smo se na fakulteti odločali za temo, smo se odločili za šport mladih. To je namreč tematika, s katero se ne ukvarja nobena fakulteta, zato nam je odprla pot v Evropo in svet. Da je naša odločitev pravilna, dokazuje ogromno prijav domačih in tujih strokovnjakov." je v uvodu povedal dr.
Zmaga Nakla
Naklo, 16. septembra - Nogometaši Nakla so v 5. kolu slovenske nogometne lige doma igrali s Partizan Hmezadom iz Žalca in po odlični igri zmagali s 4 : 0. Tekmo je gledalo 600 gledalcev, po dva gola za Naklo pa sta dosegla Bohinc in Taneski. V prihodnjem kolu igra Naklo v Domžalah.
Mravlje zmagal v Parmi
Kranj, 18. septembra - Dušan Mravlje iz Kranja je prepričljivo zmagal na 100 kilometrskem tekmi v Parmi, kjer je teklo 500 tekačev. Mravlje, ki oktobra odhaja na šestdnevni tek v Anglijo, je progo pretekel v 7 urah in 50 minutah. Štefan Behek iz Med vod pa je bil četrti.
Zmaga Radovljičanov v Zagrebu
Radovljica, 14. septembra • V 10. kolu medrepubliške balinarske lige j C Radovljica gostovala pn vodećem Zagrebu in ga premagala / N : 7 predvsem zaradi boljše igre dvojic in trojk. Radovijičani so se s tem utrdili na tretjem mestu, ki zagotavlja sodelovanje v končnici tekmovanja štirih najboljših. Zmagovalec bo novi član prve lige in Radovijičani na to potihem računajo.
Zaradi evropskega balinarskega prvenstva \ f ranciji med 12, in 16. septembrom bo zadnja kolo prve in druge lige 22. septembra ka dovljičani bodo doma igrali / Višnjevcem iz Osijeka. Ljubitelji balinanja, vabljeni! 0 J. Rolc
strokovnjakov, in da se zato tudi ni čuditi, da je bilo v letošnjem letu prijavljenih kar trikrat več študentov, kot so jih lahko sprejeli. Prav tako v letošnjem letu pričakujejo prve diplomante iz področja športne rekreacije, in športnega novinarstva. V Jugoslaviji so bili v prete-
tevata sredstva, zato so na kulteti za telesno kulturo v L)* bljani poiskali sponzorje, gei»e' ralni pokrovitelj pa je Skupil Emona. Njen direktor Marja" Sok in Janko Strel sta na Pf tkovi tiskovni konferenci po?' pisala pogodbo o sodelovanj med Fakulteto in Emono. • Stanovali
gostilna
sejem
Stara cesta 25, tal. 21-890
vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽEUI
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke
Odprto: vsak dan od 11. - 23. ure
sobota od 19. - 23 ure nedelja od 8 -13 ure
Prisrčno vabljeni'
Kolesarski L pokal Kokrice
Kokrica, IX septembra
Športno društvo Kokrica pnre ja v soboto, 22. septembra, ob 9 uri kolesarsko tekmovanje za Pokal Kokrice za osnovnošolce, veterane, rekreativce in ženske. Start in cilj bosta pred Kulturnim domom na Kokrici Prijave bodo sprejemali od 8. ure dalje. Proga bo potekala na relaciji Kokrici Bobavek - Brdo - Kokrica Dirka bo štela za veteransko prvenstvo Slovenije, pionirji pa bodo vozili za občinsko prvenstvo. Pionirji ne plačajo startnine, ostali pa bo do plačali po 50 dinarjev Lokalni promet bo zaradi dirke med 9. in 13. uro moten • J.
Tržiško atletsko prvenstvo
Tržič, 18. septembra - Jutri, 19. septembra, ob 15. "r'. ^ \e igrišču pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Trz' .j, tošnje občinsko prvenstvo v atletiki. Na sporedu bo pet at'e disciplin, od katerih se bodo tri poljubne štele za troboj. z ^ bodo tekmovale v eni skupini, moški pa dveh, do in nad i ^ Prijave sprejema Janez Brzin po telefonu 50-776 do jutn ja, ure, prijave pa bodo sprejemali uro pred začetkom tekmo • J. Kikel
Obvestilo kriških planincev
Križe, 18. septembra - Planinsko društvo Križe obveif3%» biteljc gora, še posebej pa obiskovalce Kriške gore in sta odslej naprej do srede junija prihodneje leto Koča naije|jal' gori in Planinsko zavetišče v Gozdu odprti ob soboiah, nr .^3' in v praznikih. Kriški planinci vas vabijo in se vam
hkrati z*1
ljujejo za obisk. • J. K.
Enajsti tek po Udin borštu
Andreja Grašič in Srečo Končina absolutna zmagovalca
rkcij* K
Kokrica. 15. septembra - Športno društvo Kokrica. rjjjiflV>'' rekreacijo, je v .soboto v/orno organizirala že enajsti tek po e t>ii' šlu v spomin na hoje drugega bataljona KokrSkega odreda- re(1c3|| organizacij« res vzorna, priča že podatek, da je v vseh ko" tl|d nastopilo okoli dvestopetdeset tekačev in tekačic. Zahval* OS Kokrica, ki je organizatorju priskočila na pomoč, saj J šolska kuharica tekmovalcem pripravila res dober čaj        jfl ]3 j?
Zanimivo je tudi to, da so organizatorji tekov na 2. 4, .((egc>fiJ lomeirov tokrat združili skupine. Ni bilo startov za vsako : ,Q M posebej, kar je bilo dobrodošlo. sa| so bili rezultati in v^c 4". Ta'*; hitro narejeni 1'tu so startali vojaki na 4 km VP 1098 ^f''slii^' 5 je dobil /c /nam smučarski lekač SK Kokrice Aleš Gros, jjjj fjjj vojaški rok v Tolminu. Vsekakor so bili boji v teku /a najwjv^jp
sla \ vseh 11 m.i |sl ih kategorijah sila napeli Dosežen pa 11' jiflll^ nov rekord proge Absolutna zmagovalka pn ženskah jc ,'i,jh Pa ^ ska tekaču-a ki.oljskega Triglava Andreja (irašič. pn '"''^
zmagal SreCo Konćina" ki jc'tekel za Ljubljanske mlekarne-^0*1)
,S  ' M)
3:36.5. V Sirani:"-' <Vl
I
Vrstni red p« kategorijah - vojaki 4 km — I, Gros (VI 13:01.4. 2. Štefanov ic (VP 1098/45 B) 13:36,5, 1. StranjdC (v V^jni 1337,2, ml. pionirji 2 km I. Eržen (Kokrica) 4:49.8, i- " „ (šk Loka) 4:43,2, I Hvala (Kokrica) 4 45,7, st. pionirji 4 v0W£\ lujs (Brdo) 13:13,0. 2. Brcgar 13:28.1, 3, Globočnik (ob« , y/o#. 13:29,5, člani od 16 do 25 let 7 km 1. Mohorič 24:14,1- ' ^-r (oba Lriglav) 25 14,7. 3, Zupančič (1'osavec) 25:37.0. «■■' xit (P**;
" 2. <>'i',L v, i M I Ki>n?,'?wi«»>
2» do 29 let      I   Dolenc (TO Radovljica) 40:01,S, 40 41.3, 3 Vovk (Šiška) 42:25.3. od 30 do 39 let
mlekarne) 39:57.2, 2  Kalan (Sutna) 41:41,6, 3. .------
4.\:').7 od 4» do 49 Itt 1 Malnat (I ipov list) 44 16.3. - . $0 (M
oSnje) 44:22,1, V Berčič (Stražisce) 45 01,6. člani 7 km ■ * |C*f Ambrož (Peko) 27:15.3, 2. S. Sitar (Mošnje) 27:->■■*• ..,\,$.\
I 7,beri (Kokrica)?'
(Domžal«) 27:47,5, ml. pionirke 2 km i / men i »o ■ ■- . , Perko 5:23.4. 3. Berloncelj (obe Tržič) 5:33,7, st. pionirk« « ^.\\ Moćnik 14:34,1, 2. Eržen 14:57,2, 3. R Seliak (vse Kokn^^.29>j članice vse 7 km, od 16 do 25 let t < iraSic iS I K 1 rigla*2t> ftS Markič f| nglav) 3307,4, 3. Pelrič (Brdo) 34:29,4. članice (pen
,k (K|^ !
let
i Drempetič(Peko) 38:27,6, nad 35 let I
32:58,5,2 Zigon (Domžale) 37:15.9,3. Kvas (Domžale) V**
liumer
01
T°'ek, 18.
septembra 1990
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
17. STRAN
SoMMGLAS
And
rej Polak, javni tožilec
Konkurenčna klavzula prišla prepozno
0 Podatkih javnega tožilstva v Kranju narašča predvsem premoženjski kriminal. Gospodarski kriminal po načelu: kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno.
>ei ' septembra - O porastu premoženjskega kriminala (tatvi-Prot"* •'avnem tožilstvu v Kranju sklepajo predvsem po ovadbah ne2nan'm storilcem, katerih število se strmo dviguje; iz leta ^žil na denimo, kar za blizu 30 odstotkov. Lani je prišlo na 'eto ° kar ovadb proti neznanim storilcem. Ob teh je vsako stor'|C °^ ^° kazenskih ovadb proti znanim polnoletnim Prav • • 200 do 250 proti mladoletnikom in 100 do 150 Proti Pfevl T 0<*govorn',n osebam za gospodarske prestopke, kjer t0r„-a. lei° kršitve finančnega in materialnega poslovanja. Skupaj 1 »ar zajeten paket nepoštenosti.
Ic0t jela 2a tožilstvo torej več
AndreiVpJ-, ^CS pa je' kot pravi ba   «J Holak, da je spremem
nji« renskega zakona Slove-dc < Pnn«la nekaj dobrodošlih *a tonlnaci-'- Zlasti Pomembna tleli V°Je dekriminacija te-Prorn^t83 kaznivega dejanja iz ]an: "a' Po kateri kazniva de-Prom    So imela za posledico
P°šk HKlh nesreč lahke telesne ^od° • a'' premoženjsko t,;   °' niso več kazniva deja-
»'vmpak Prekrški-
bij,.: ZVez' s kriminalom zaskr-H Jf P?ras* kaznivih dejanj, ki
feitrn ^° otrocL 0trok ne mo' •>iso fre8anJat', ker do 14. leta Ndv ensko °dgovorni. Gre ltS) «a drobne tatvine ko-«»L koles, kraje v trgovi-podobno. Z ovadbami se-
c''lnoH° °^'ns'te centre za s°-^vs* Vplivati skušamo s^«"bs^*11 S stro'Pm nadzorom ko So ene8a organa, medtem 2e|0   /avodslti vzgojni ukrepi
"Naloga javnega tožilstva je pregon storilcev kaznivih dejanj, kar pomeni, da v skladu z zakonskimi pooblastili usmerjamo organe odkrivanja, to je predvsem UNZ pa tudi inšpekcijske službe, po drugi strani pa vse faze kazenskega postopka, od preiskave do sojenja na prvi stopnji. Naša funkcija se konča s pritožbo v rednih postopkih. "
l0 ak2adnJern času je postal žela]'     en gospodarski krimi-
v neKrenod lz družbene lastnine kotlJlT?*0 °«l'k(> lastnine je ^žb 2a nieBov razcvet, ker N*»n£ 'as*nina in prehod W°iSe nis,a dovalj dorečena. ^ 'avljamo, da se s pridom iz-Jirettl,Ca "»čelo: kar ni izrecno nT•dano; Je dovoljeno. Kar Je primerov, kjer ugota-
vljamo, da so v družbenih firmah nekateri odgovorni ljudje ustanovili tudi zasebne firme. Ustanovitev zasebnih firm v družbenih podjetjih pa podjetja in odgovorni ljudje v njih upra-vičujejo z ekonomskimi interesi v družbenih podjetjih.«
Podobno kot v Iskrinem holdingu na Laborah? Kaj se je zgodilo s kazensko ovadbo, ki vam jo je posredovala UNZ Kranj?
»Ovadba je nepopolna v delu, kjer naj bi bila točna razmejitev, kaj nekdo mora delati v rednem delovnem razmerju in kaj je tisto več, kar lahko vnovči kot za-
°VSKO PODJETJE
Oeleiekstil
t/
^SarykovS
uposli
V0b
1 del
J° POSLOVALNICE TRŽIČ
stila'0Vn'm' ''Arijami na področju nabave in prodaja tek-
brjj^^'data pričakujemo ustrezno šolsko in strokovno izo-^akov ?Le^vsem Pa samostojnost pri delu in doseganje pri-1e an,n Poslovnih rezultatov, ki so osnova za visoke oseb-a z,lslužke.
^-C ni
Ho, Se n,te' da ste sposobni uspešno voditi tekstilno trgovi-bojne °8|asite na naš naslov pisno ali osebno. Za vse medse-stike jamčimo tajnost.
&LSONĆNI STRANI ALP ]
^a«i s posebnimi odpadki?
9i
MiA^eiV7' ?*p!embra " ftkofjeloška Komunala je sred
•aiooh
m., 'OS neh i ••»•i"*«««* - .-»n.uijciu>Ka tviMiiiiiiam je sreui mar-
h niaŠrnK odva'at' odpadke, ki so onesnaženi z mineralnimi h "a e
Nw
e. |>0'>a'a/1*' na komunalno deponijo, ker yre /a posebne od Javlja se vprašanje, kam potemtakem s tovrstnimi odpad-
jri|a |f vPr^šanje resno, priča tudi dejstvo, da je o njem spre* n e|ena SaKo,l.eloška skupščina. Delegatka /bora združenega dela OH^vitj ^eVlc je namreč dejala, da se s takim ukrepom utegne Stoiki aaipe     *k°da okolju, saj je dokaj verjetno, da bodo ti cli.       " "a črna odlagališča oziroma mesta, kamor ne bi
'a»ni, to so mastne krpe, čistilci olj in goriva ter od-
6ov
I)
»ri|
VNorVoril> so     mVna!e 'c v občini zahtevala hitro ukrepanje. •_d'h n:. .i  Se' naJ vsi avtouichaniki posebne odpadke zbirajo '"Mih. hkrati pa naj občina zagotovi vsaj začasno
na Qlede nmastne odpadke. od|aCj\da bi evilne holj ali manj resne potkute (od leta I9K6 li j^'^ča, sc n;i ('°renjskcm sporazumeli o skupni lokaciji *a Va kofJeloškP°SK^nc ot,P'u,kc- kl P;1 so d"o /daj še vsi /vodenc-1o v cS,V°okor • *'nska "Prava zaprosila republiški sekretariat hdL *°Venijj n' 'n ureJarye prostora a poročilo, kje smo trenut-0v.°zirorflPfl.rc**vanJu problema deponiranja posebnih od-l*vi?ai t>i bi| ,a.kako sc no ta problem reieval V prihodnje in vUrJ ' na ObčinCLLM ^'c,1|l° namreč, da problema ti smotino ir 8.UbiTp^j^vni pa tudi sicei je predsednik republiške
»H
S?***l»»erti k naP°vcdal rešitev "/ vrha" Poročila i/ Lju-silili n,, ;. I''1 gotovo ne bi smel biti i/govor, da ne bi v e|ovčan MMl Ustavn^M nuigoč način vendarle poskrbeli.
Elan je v preiskavi, kar nekaj dejanj pa je takih, ki so še v fazi ovadbe in se bomo še odločili, ali ovadeno ravnanje pomeni kaznivo dejanje oziroma kakšno. To so predvsem črni krediti, menice. Veliko je odvisno tudi od nadaljnje usode Elana. Če bo uveden stečaj, potem se v okviru globalne škode v marsičem spreminja kazenska odgovornost.«
sebnik. Ta del mora UNZ dopolniti. Do zdaj še ni, zato ovadba miruje.«
Menite, da bo konkurenčna klavzula vnesla več reda?
»Konkurenčno klavzulo pozdravljam. Zdi se mi, da je prišla prepozno, lahko bi jo že prej vgradili v Zakon o podjetjih. Prepričan sem, da bo ta zakonska določba, ki prepoveduje ustanavljanje zasebnih firm s sorodno dejavnostjo, bistveno zmanjšala možnost nenadzorovanega ali slabo nadzorovanega odlivanja iz družbenih firm.«
"Tožilstvo bi bilo s sodobno tehnično opremo bolj operativno. Mislim predvsem na računalnike, prek katerih bi bili povezani s podatki UNZ in izkoriščali sodno prakso, ki je deloma že zbrana na Vrhovnem sodišču."
"Glavnino kazenskih ovadb posreduje javnemu tožilstvu Uprava za notranje zadeve. Od inšpekcijskih služb bi glede na sestavo te službe pričakoval več ovadb."
Seveda ne moremo mimo Elana. Lahko poveste kaj novega?
»Nekatera kazniva dejanja so Ž£ obtožena, obravnava je tudi že razpisana. Gre predvsem za tisti del, ko je direktor finančnega sektorja Pavel Koder zastavil Elanovo premoženje v celovški banki za kredit Urošu Aljančiču in Mladenu Sirolu. Del zadeve
Kriminalisti pravijo, da je gospodarskega kriminala toliko, kolikor jim ga uspe odkriti. Ste kos očitno premetenim poslovnežem?
»Včasih se res odpirajo stvari, ki jih doslej nismo poznali, vendar mislim, da smo jim kar kos. Tako mi kot UNZ in sodišče imamo po zakonu možnost poklicati izvedence, strokovne pomočnike, kadar gre za takšne vrste zadev, ki jih mi kot pravniki ne poznamo. Strokovnost ljudi, ki so osumljeni kaznivih dejanj, ni ovira. Ovire so drugje. Pri Elanu, na primer, je ovira ta, da je pretežno posloval s tujino, kjer imamo, zlasti v tujih bankah, zelo malo možnosti dobiti želene podatke. Povezave gredo na meddržavni ravni, kjer pa so postopki zelo dolgotrajni. Pri Elanu izkoriščamo možnost, ki nam jo daje Elanova firma v Jugoslaviji, ki kot partner v tujini tudi v našem interesu lahko pridobiva določene podatke.« • H. Jelovčan, Foto: G. Šinik
Komisija za delovna razmerja
OŠ Helena Puhar Kranj, Kidričeva 51
razpisuje dela in naloge
F1ZIOTERAPEVTA
določen čas in
SPECIALNEGA PEDAGOGA
določen čas
za delo v oddelku za delovno usposabljanje.
DEMOKRACIJA
neodvisen časopis
Mednarodni teroristi v Sloveniji Gorenjska (Ljubelj, Radovljica, Kranj...) kot poligon diverzij tajne vohunske skupine
:•: TEKSTILINDUS imAEHT
(.orenjesavska c. 12, Kranj
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in nagrajevanje objavljamo prosto delovno mesto v splošno kadrovskem sektorju PRAVNIK Pogoji:
VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani pravnik)
— 3 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih pravnih poslov
— pravosodni izpit
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetji naikasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri
Na prvi šolski dan
Mimo šole
sto kilometrov na uro
Kranj, 10. septembra - Čeprav so miličniki in drugi, ki tako ali drugače skrbijo za prometno varnost, že s svojo navzočnostjo na cestah ob šolah opozarjali, da se je začelo novo šolsko leto in da so na cestah tudi prometno še precej nebogljeni šolarčki, pa to na nekatere voznike ni toliko vplivalo, da bi vsaj za šolski začetek bolj zmerno "pritiskali na plin ". Radar, kije prvi šolski dan meril hitrosti na cestah v bližini šol, je namreč ugotovil, da je kar polovica voznikov vozila hitreje, kot je dovoljeno, rekord pa je "padel" na Kokrici, kjer je eden od voznikov drvel po cesti, kjer je omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro, s hitrostjo 101 kilometer na uro. Največ prekoračitev hitrosti je bilo na cestah ob osnovni šoli Kokrica, Predoslje in OŠ Staneta Žagarja.
Miličniki pa prve šolske dni niso bili pozorni le na odrasle voznike in druge udeležence v prometu, ampak tudi na šolarje in posredno na njihove starše. Kaj so ugotovili? Prvošolčki že zdaj. ko se je pouk komaj začel, hodijo v šolo brez rumenih rutk okrog vratu. Nekateri šolarji uporabljajo za vožnjo kolesa, ki niso brezhibna, ali se vozijo brez "izpita " (kolesarske izkaznice). Vsi vozniki koles z motorjem ne uporabljajo čelade, nekateri učenci dirjajo k pouku po cestah kar s kotalkami ali z roikami. V številnih primerih so za slab zgled že starši, ki, denimo, vozijo otroke na prvih avtomobilskih sedežih, tudi tako, da nihče ni pripet z varnostnim pasom, prečkajo cesto zunaj zaznamovanega prehoda za pešce, vodijo otroke v šolo po bližjih in prometno bolj nevarnih poteh namesto po daljših in bolj varnih... • C. Zaplotnik
SEDEM DNI
Dvojna smrt v Bitnjah
Zg. Bitnje, 13. septembra - Okrog 18. ure sta v prometni nesreči v Zg. Bitnjah umrla voznik Jože Ribič, roj. 1938, iz Kranja, in sopotnik Rastislav Ribič, roj. 1962, iz Sr. Bitenj. Nesrečo je zakrivil Jože Ribič, ki je z lokalne pokopališke ceste z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na regionatko Skofja Loka -Kranj. Tedaj je iz škofjeloške smeri z mercedesovim tovornjakom pripeljal Jože Čebulj, roj. 1971, z Brega pri Komendi. Ribič je začel zavirati, vendar je bilo že prepozno. Tovornjak je s čelnim delom trčil v levi bočni del fička, ki ga je odbilo desno na nasprotni vozni pas. Oba Ribiča v fičku sta padla iz avta. Jožeta Ribiča je odbilo pod tovoto Nadje Podgoršek, roj. 1946, iz Podlubnika, ki je pripeljala iz kranjske smeri in že skoraj povsem ustavila na desnem robu ceste. Tudi fička je odbilo v njen avto.
Sedem mladih v starem BMW
Potoki, 14. septembra - 16-letni Nermin Lovič z Jesenic je, brez vozniškega dovoljenja z neregistriranim BMVV 2002 peljal šesterico vrstnikov po magistralki od Žirovnice proti Jesenicam. V desnem nepreglednem ovinku je zaradi prevelike hitrosti in preobremenjenosti vozilo začelo zanašati. Neizkušeni voznik ga ni uspel obvladati. Trčilo je v odbojno ograjo na nasprotni strani ceste, nasedlo nanjo, drselo po njej kakšnih 22 metrov, nato pa padlo prek betonske škarpe ter se po strmem pobočju kotalilo še 30 metrov, kjer je obstalo na kolesih. Voznik in pet sopotnikov je pri tem padlo iz vozila, razen Nikole Šavova, roj. 1974, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Voznik Nermin Lovič in Klemen M. sta bila lažje ranjena, huje pa Željko J., Zdravko M., Marina D. in Jasmina D.
Prek nasipa
Kr. gora, 16. septembra - Stjepan Novak, roj. 1947, iz Zgo-še je ob 17.30 z osebnim avtom vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. V kraju Velika jama je zapeljal na desno bankino, po približno 25 metrih zavil na nasprotni vozni pas in nato prek bankine zletel prek nasipa sedemnajst metrov globoko. Avto je udaril v deblo smreke in se ustavil na kolesih. Voznik in sopotnica Angela Pavlic, roj. 1939, sta bila huje ranjena, Janez Pavlic, roj. 1937, pa lažje.
Strela ranila planince
Triglav, 15. septembra - Okrog 16.30 je večjo skupino planincev na grebenu med Malim in Velikim Triglavom zajela nevihta. Med nevihto je strela udarila v njihovo bližino in tri huje ranila. Reševalni helikopter je izpred doma Planika odpeljal v jeseniško bolnišnico Liljano Žitnik, roj. 1954, iz Ljubljane, Stanko Marsetič, roj. 1945, iz Zg. Škofij in Vasilija Daneua, roj. 1963, iz Kontovela.
Bomba v Sori
Zminec, 15. septembra - Ribiča sta v reki Sori, blizu stanovanjske hiše Zminec 19, opazila bombo. Strokovnjaki so ugotovili, da je letalska bomba iz druge svetovne vojne, dolga 55 centimetrov in težka sedem kilogramov, brez mehanskega vžigalnika. • H. Jelovčan
KRESNICE
SMfe_061/877-480
OBVEŠČAMO UPORABNIKE CESTE ŠT. M-1, PODKOREN - LJUBLJANA, DA BO PODNEVI OB DELAVNIKIH DO 18.10.1990 NA VIADIKTU PERAČICA OVIRAN PROMET ZARADI OBNOVITVENIH DEL.
V DEŽEVNEM VREMENU ZAPORE NE BO
GLAS 18. STRAN
MALI OGLASI
Torek, 18. septembra 199°
MALI OGLASI
H5 27"960 Cesta JU 16
APARATI STROJI
Prodam SESALEC za prah, 800 W in PARNI ČISTILEC "100 gradi". ^25-701, zvečer_13490
Izredno ugodno prodam ZVOČNI-KE JBL, 2 x 500 W. Cena 700 DEM Gregorič, Stražiška 9, Kranj - Stra-žišče_13627
Silažni KOMBAJN SK 80, prodam Podbrezje 57, Duplje 13631
Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, brez pečice, nerabljen, rjave barve, za 4 500,00 din, PEČ na olje Gi-bo, za 600,00 din in 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH, za 1.800,00 din. -J? 620-246 13632
TELEFAX Panasonic, skoraj nov, ugodno prodam, g 48-612   13644
Ugodno prodam CIRKULAR in rabljen PRALNI STROJ Gorenje. Meden, Golnik 7/a, ^46-718
NEMŠČINA DOPOLDNE
— 80-urni tečaj za začetnike
Inf. po tel. 622-942, Kon.
Prodam FRITEZO in enoročni EKS PRESO g- 78-434, popoldan 13660
Ugodno prodam termoakumulacij-Sko PEČ, 3 kW in 50-litrski elektri-čni BOJLER ^ 51 338 13665
Prodam bočno KOSILNICO, ra-bljena, za traktor TV 30 *g 79 939 Prodam VIDEOREKORDER Sharp VC - A 105, star 3 mesece ali zamenjam    za    smrekov OPAŽ.
■8» 70 723_13678
Poceni prodam barvni TV Goldstar, ekran 51 cm, daljinsko upra vijanje Cena 800 DEM v dinarski protivrednosti,     74 509      13685
Prodam novo PEČ za savno, znam ke Bacho - švedska, 7.5 kW « 721 030. popoldan 13686
GRADBENI MATERIAL
Prodam več notranjih VRAT - lu-žen hrast, z 20 odstotnim popu stom Možnost plačila s posojilom ali čeki -g 37-332_13579
Ugodno prodam 320 kosov nove strešne OPEKE zareznik Bečej. g 34-283_13664
Prodam PLOČEVINO za cisterno, deb. 3 mm, 10 odstotkov ceneje od trgovinske cene Šimnic, Sp. Gorje 70_13668
IZOBRAŽEVANJE
Tečaj NEMŠČINE za začetnike in za tiste, ki že nekaj znate, odslej tudi za otroke, od 11. leta dalje progami so prilagojeni sodobnemu načinu izražanja in učenja ter potekajo v manjših skupinah. In formacije na * 23 983, od 10. do 12. ure in od 17. do 20 ure 13589
KUPIM
Kupim HRUŠKE viliamovke, za predelavo «g 632-720_1363S
Lepo ohranjeno Z 750 ali 850, letnik 1985, kupim t 64 244 13645
Kupim NEMŠKO VADNICO štev 1 TE 25 975_13649
Kupim HRUŠKE  tepke. «> 70-202
R0LETARSTV0 N0GRASEK MILJE 13 64208 ŠENČUR
061/50-720
Cenjene stranke obveščamo, da ponovno spreiemamo naročila za rolele, žaluzije in lamelne zavese.
MOTORJI KOLESA
Ugodno prodam MOPED APN 6 S, star 2 tedna Ogled po 15 uri Begunje 9 13653 Prodam TRICIKEL, star 20 let, regi stnran je bil do 25 8 1990 + 632 932_ 13654
Poceni prodam BT 50 S, letnik 1988 flf 42 392, popoldan 13669
OBVESTILA
TV  VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno.       Informacije na 39 886 SE PRIPOROČAMO'
""SAMONIG"
NOVA MODA PO SUPER CENAH
MODERNA ŽENSKA BLUZA
100 % bombaž, s prsnimi žepi
199.
MODERNO ŽENSKO KRILO,
nova italijanska dolžina, podložen
MODEREN ŽENSKI »SPENCER«
v jersy kvaliteti
159.
PREŠITI ŽENSKI JOPIČ
kratke oblike, jesenska moda
499.
MODERNA ŽENSKA BLUZA,
z zlatim robom na vratniku, mešanica viskoze
MODERNA ŽENSKA MAJICA
z gumbi, bombaž, aktualen odtisk
199.
ŽENSKI JEANS
z aktualnim emblemom in dvema žepoma
MODEREN ŽENSKI TELOVNIK,
mehke Kvalitete z našitkom
ŽENSKA JOPICA S STOJEČIM VRATNIKOM,
različnih barv. bombaž
R0ZAST0 ŽENSKO KRILO
podloženo, moderen design
MEHEK ŽENSKI PULOVER
z odtiskom v modernih barvah
ŽENSKI ŠPORTNI PULOVER
z aktualnim odtiskom
MODERNE ŽENSKE HLAČE,
499.
z gubami zimski bombaž v različ barvah
ŽENSKI NICKV-PUL0VER
z zlatim odtiskom. modni hit
MODEREN ŽENSKI PULOVER
viskoza - bombaž
v modernih jesenskih barvah
Obiščite naše izložbene prostore in presodite sami torej . . .
SAMONIGu
.. najbolje takoj k
Tvoj nakupovalni center v Beljaku na SAMONIG-ECK (v centru)
PONUDBA PRI LOIBLKAUFU:	
PONUDBE OD 14.9. do 28.9.1990	
BRASIL KAVA 1 kg SAMO 34,90 ATS	BABETTE ČOKOLADA, vse vrste, "» 9      5.90 ATS
ČEBULA, io kg SAMO 19,80 ATS	v RIZ, 10 kg SAMO 79 ATS
NIVEA KREMA, 2 kosa - zavitek namesto 39,90   sedaj 30 ATS	FRESH UP limonada - oranžada cola, 1,5 M H Qfl ,™ steklenica IU,W ATS
OUANTO MEHČALEC oc 4 I   SAMO 36,90ATS	PAMPERS PLENICE, 88 kosov SAMO 299 ATS
PREVLEKA za SEDEŽE IZ LESENIH KROGLIC      129 ATS	RADIO BUDILKE 199 ATS
KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM!
Schuhaus
KEILER
CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER)
LETNE GUME • ZIMSKE GUME
JESENSKA PONUDBA
IRELLI
PRI NAŠIH ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH
DOBITE SEDAJ KOT DARILO PRI NAKUPU 4- GUM
IN PRI NAKUPU 2- GUM
GUM ZA VSA VOZILA
1 KG KAVE ZASTONJ 1/2 KG KAVE ZASTONJ
CELOVEC, ROSENTALERSTR. 189 TEL:9943-463-282128 eljn, (200 m ZA 1. SEMAFORJEM 0tS"v>
Torek, 18. septembra 1990
MALI OGLASI
19. STRAN
'GLAS
©®®nsg^©iEnGLAS
ZAHVALA
Ob smrti ljube žene in mamice
IGBALE TAČI
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem tovarne Tekstilindus, ki ste nam pomagali v hudi stiski. Posebej pa se zahvaljujemo socialni delavki in sodelavcem Skladišča gotovega blaga.
Oče in otroka
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MATEVŽA TUŠ K A
iz Selc
se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, dr. Habjanu za zdravljenje, crkvenim pevcem in pevcem Iskre Železniki ter godbi na pihala Skofja Loka.
VSI NJEGOVI
Selca, septembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANTONIJE KORDEŽ
roj. Jelene
sc 'uhvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje na radovljiškem išcu. t/ra/ili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala Ve'ja sorodnikom, znancem, prijateljem, sostanovalcem iz Pre.šer-ppve ulico let Dražgošanom za številno udeležbo na pogrebu. Ena-*° Bolnišnici Jesenice, posebej internemu in kirurškemu odd., go-prnici za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za pogrebni °bred Zahvaljujemo se tudi kolektivom Komunalnega gospodariva Bled, Trgovskega podjetja Merkur Kranj. Zeleznine iz Rado-v'j'ee in Osnov ne šole A. T. Linharta iz Radovljice. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Radovljica, Dražgoše, Skofja l.oka, Kranj, Virmaše, Zagreb
ZAHVALA
V 58. leto starosti n.is je zapustil dragi sin, oče, bral, stari oče in stric
JAKOB BIZJAK
i/StudorjaS
ljCm nu s« zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijate-i2rei !.n znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam Stcvi| So*alje. se prišli poslovit od njega in ga v velikem hva|;.U P^premili na njegovi zadnji poti. Posebej se za-Phev ° dr Bojanu Gregorčiču in Inštitutu Golnik ku '""'uSki odd 100, /a dolgoletno zdravljenje, g. župni-posu "Pfavljcn pogrebni obred, pevcem iz Poljan in za vUni govor Posebna zahvala njegovim prijateljem lovcem za njihovo zadnje slovo. ZALUJOf I: Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babice, sestre in tete
MARIJE ALJAŽ
roj. Strehovec
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Znancem, časopisu Dnevnik za izrečena sožalja, po-. ar.jeno cvetje in ostalo pomoč. Hvala vsem, ki ste J(? Pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi šent-'Skemu župniku /a opravljen prelep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČ*!: Vsi njeni
entv'd, Ljubljana, Kranj, Izola, Vodice, Hraše, Polje
VODOVODNO INSTALACIJO na
hiši (novi ali stari-predelave), kot tudi razna popravila, vam naredim hitro in kvalitetno.Delamo s stroji! «28-427 12145 ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, « 37-427 9668
Če imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje, POKLIČITE na «41 950. SE PRIPOROČAMO!_13407
IZDELUJEM in PRODAJAM kontejnerje (smetnjake), iz pocinkane pločevine. «34-457 13625
18. 9. 1990, ob 12. uri, v Reginčevi ul. št. 6, v Kranju, (za Delikateso) ODPIRAMO Boutiqe ŽENSKEGA SPODNJEGA PERILA in ostale KONFEKCIJE, na katerega OTVORITEV, VAS PRISRČNO VABIMO. Boutiqe "Romana" 13688
ORTNER
BELJKAK / VILLACH
® TOVOTA ^SUBARU
ZEHENTHOFSTR. 26
TtL. 9943-4242-41310
PICC0STRASSE 42
TEL 9943-4242-28494
OSTALO
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK Peg, z marelo. Cena 3.000,00 din. »77-139 13658
STANOVANJA
Iščem 2-sobno STANOVANJE, v Tržiču ali bližnji okolici. « 50-128, po 20. uri__13621
Obrtnik najame manjše, opremljeno STANOVANJE, s telefonom, v Kranju Šifra: TAKOJ_13633
Ženski oddam opremljeno SOBO s souporabo kuhinje, na Planini. g 36-134_13640
Mirno dekle išče SOBO v Kranju. «067/55-605 13663
Iščemo
MIZARJA
Z ZNANJEM NEMŠČINE, KI RAD SAMOSTOJNO DELA
PO POTREBI JE STANOVANJE PRESKRBLJENO. JAVITE SE PISMENO ALI PO TELEFONU NA:
WOH NKULTUR MOSSLACHER
A-9500 VILLACH Tel. 0 42 42 ST.JOSEF-STRASSE 35^34 4 98
-SiKAbst J5^34 4 98
reffo
Prodam   Z   101,   letnik   1978. ,i__.„ «28-097 13629 ŽIVALI
DIANO, letnik 1979, registrirano Z-T~-±
do 28. maja 1991, obnovljeno, pro- SfgS?***™ • 10
dam. Igor Kavčič. Šorlijeva 13, .K°K°ŠI nesmf M .
Kranj  v ' kol. Cegelmca 1, Naklo, «48-648
mesecev stare in KOKOŠI za za-
VV1ESNER
STALNO ODLIČNE NETO CENE
CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913
• NADOMESTNI DELI • SERVIS
• DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL
RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM.
Prodam VVestern SEDLO, popolnoma novo.« 57-669 13637
Prodam dvomanualne ORGLE Tiger Duo, z ritmi. Cena po dogovoru. Stojan Bremec, Alojza Rcbiča 17, Mojstrana 13671
PRIDELKI
Prodam drobni KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje, « 70 202
POSESTI_
TRAVNIK, 10.000 kvad. m., na ravninskem območju, v Preddvoru, prodam. Šifra: TRAVNIK 13641
RAZNO PRODAM
Prodam rabljen betonski MEŠALEC, mizarsko DELOVNO MIZO in razno mizarsko električno ročno ORODJE. PISALNI STROJ, tuje iz delave, štiri trodelna rabljena OKNA z žaluzijami ter TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Ogled dopoldan. Jože Albreht, Podhom 30, Zg Gorje 13624
Sintschnig
SUDBAHNGURTEL 8 (BLIŽINA ŽEL POSTAJE)
Tel. 9943-463-32144 CELOVEC
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS
UGODNE IZVOZNE CENE AVTOMOBILOV
FIESTA - ESC0RT 0RI0N - SIERRA
GOVORIMO SLOVENSKO
Prodam VVV, letnik 1967, registriran do 12. 2. 1991 in gorsko KOLO. Kimovec, Zg Gorje 64/a 13642 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. Bregant, Razgledna 15, Jesenice, «82-429 13652
Prodam Z 126 « 75-953
letnik 1988. 13659
VW 1200, letnik 1970, prva registracija januarja 1977, ugodno prodam. « 81 421, popoldan 13666
Ugodno prodam LADO 1500, le-tnik 1980, registrirana do maja 1991 «82 211 13673
Prodam R 4, letnik 1977, neregistriran, celega ali po delih. « 622-604 _13677
Prodam JUGO 45, letnik 1986. «40-122_13683
Prodam LADO 1200, popolnoma obnovljena, registrirana do junija 1991. Golnik 87 13684
ZAPOSLITVE
KV ZIDARJA in KV TESARJA, ta-koj zaposlim. « 39-580 13322
KROPFITSCH
CELOVEC, ROSENTALERSTR. 147 Tel.: 9943-463-22344
• TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV
• SERVIS IN POPRAVILA
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
EKSPORTNE CENE
Prodam dva KAVČA, 80 litrski BOJLER in vzidljivo kopalno KAD.
«620-239 _ 13675
Prodam TRAKTOR IMT 533, s kabi-no ter suhe smrekove PLOHE in DESKE ter novo PEČ za centralno ogrevanje, 40 odstotkov ceneje. Dvorje 77/a, Cerklje, « 42 037
Prodam bukova in hrastova DRVA «65 161
Zaradi selitve ugodno prodam sivo SEDEŽNO GARNITURO, okroglo jedilno MIZO s šestimi STOLI. PRALNI STROJ, HLADILNIK ter več barvnih in črno belih TV spre jemnikov Vse je skoraj novo in popolnoma brezhibno «35 440
STAN. OPREMA
VOZILA
Dve staro SPALNICO «81 421. popoldan
prodam. 13667
Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 33 000 km. Informacije na «23 651, po 19. uri_13623
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana, vozna, karambolirana. Viš-njič.ZI. polje 3/e, Kranj 13628
Prodam karamboliran GOLF, letnik december 1980 Informacije na «24 217, od 19. do 21. ure 13630
FORD TAUNUS, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam.
«40 082_13634
Prodam MERCEDES 300 D, tip 115, letnik 1975 Sead Nezirovič, Planina 32, Kranj 13638
Prodam GOLF diesel, letnik 1986, prevoženih 73 000 km Vidmarjeva 1, Kranj, «27-562 13639
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, daje umrla
MARIJA ZARNIK
naša dobra Micka
Pogreb bo v torek, 18. septembra 1990, ob 16. uri na pokopališču v Komendi.
Žalujoče družine: Bavdek, Kavčič, Majdič
Kranj, 17. septembra 1990
Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9,
Skofja Loka_13603
Prodam belo sansko KOZO, stara 2 leti, dobra mlekarica. « 621 -237
Prodam 5 mesecev staro KOZO. 373-292_13646
Prodam 4 leta staro KRAVO. Informacije: Kordež, Kropa 91, «79-540_13651
Prodam mlado dobro KRAVO. Jamnik 2, Zg. Besnica, « 40-644
Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Tenetiše 44, Golnik
Prodam TELIČKO frizijko, stara 10 dni. Studenčice 15, Lesce, «73-190 13682
K sodelovanju vabimo interesente za ČIŠČENJE poslovnih prostorov Pisne ponudbe sprejemamo na naslovu: Hribar, Rudija Papeža 32, 64000 Kranj 13355 Takoj zaposlim ŠIVILJO s prakso v tekstilni konfekciji. Informacije na «45-316_13370
KV ŠIVILJA nujno išče delo na do mu. Šifra: ŠIVILJSTVO 13492
Nudim vše RAČUNOVODSKE USLUGE za podjetja in obrtnike. Informacije na «85 077, popoldan 13636
Takoj zaposlimo kuhinjsko POMO ĆNICO.« 42-735 _13648
AKVIZITERJEM z lastnim prevo zom nudim dober zaslužek, za prodajo potrošnih artiklov. Ponudbe na «066/79 908_13650
Taverna "Pri Štefanu" zaposli DEKLE, s prakso v gostinstvo « 78-434, popoldan 13661
Na področju zastopstva honorarno ZAPOSLIMO študente in vse ostale, ki jim delo ni odveč Po poteku poskusne dobe, možna redna zaposlitev Pisne ponudbe, s kratkim življenjepisom, oddajte na oglasni oddelek Šifra: Z DELOM
DO USPEHA_13676
Zaposlimo trgovskega POTNIKA z SŠI, z dobro mero poslovne agresivnosti in simpatičnega pristopa do ljudi. Potreben je izpit B kate gonje, na razpolago pa je naš osebni avto Področje dela je Slovenija, vključno do Zagreba «24 571 13681
POLETNA RAZPRODAJA
• NADOMESTNI DELI
• SERVIS   IN POPRAVILA
• GARANCIJSKA DELA
• LAKIRANJE DODATNA OPREMA:
SONČNE STREHE RADIJI, ZVOČNIKI OKRASNE ČRTE ALUMINIJASTA PLATIŠČA, SPOJLERJI...
KJE?
AUTOHAUS
CELOVEC
ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511785 Št. 1 NA KOROŠKEM
s u bar u
Končano 20. jubilejno svetovno prvenstvo v padalstvu
Organizacijski in tekmovalni uspeh
Čeprav je nedeljsko zaključno ceremonijo motilo slabo vreme in je odpadel napovedani letalski miting, je padalsko prvenstvo uspelo v vseh pogledih. Najstrožji tuji ocenjevalci govorijo o njem v superlativih, Jugoslovani pa smo osvojili zlato in srebrno kolajno po zaslugi Branka Mirta in Mire Grčič.
l^sce, 16. septembra - Prvenstvo je končano. Za Lesce in Bled je bilo to tretje svetovno prvenstvo in tudi tokratno je bilo dobro organizirano, čeprav za organizacijo takih tekmovanj čas ni bil najbolj primeren. Za naše padalce, ki imajo verjetno med vsemi vrhunskimi športniki najslabše pogoje za delo, pa je bilo tokratno tekmovanje nova mednarodna uveljavitev. Naša reprezentanca je med petimi najboljšimi reprezentancami na svetu, pa edina, ki ni poklicna. Zahodnjaške sestavljajo večinoma vojaški padalci, vzhodne pa padalci velikih profesionalnih padalskih središč. Vsi naši padalci so redno zaposleni ali študirajo, za svoje skoke pa morajo trdo delati in služiti ure letenja in skoke. Tudi zato so vredni spoštovanja. Branko Mirt, ki je edini med vsemi udaril samo ničle, je svetovni članski prvak v skokih na cilj in je za svoje ničle prejel tudi posebno priznanje mednarodne padalske organizacije, Mira Grčičeva pa je druga mladinka sveta v skokih na cilj. Romanu Pogačarju je samo za centimeter ušel bron v skokih na cilj in je bil četrti. Z malo več sreče, posebej v prvi seriji skokov na cilj, bi bila ena od kolajn tudi v moštvenem tekmovanju jugoslovanska. Plan, ki si ga je
udarila 11 ničel, tu pa je dosegla II centimetrov. Mira Grčičeva je skakala odlično, osvojila srebro. Nasploh sem zadovoljen. Če bo reprezentanca še ostala skupaj in če bodo hoteli, bova s trenerjem Šafaričem še sodelovala."
Branko Mirt: Vredno je bilo tekmovati
Novi svetovni prvak v skokih na cilj Branko Mirt iz Strahinja se še v nedeljo ni povsem zavedel svojega uspeha. Včeraj popoldne
nismo skakali tako dobro kot sedaj. Edini, ki nismo profesionalci, smo skakali pod 10 centimetrov. Kako naprej? Dogovorili smo se, da se po prvenstvu usede-mo in se dogovorimo, kako naprej. Če bi se zboljšali pogoji, če bi dobili sponzorja, če bi lahko normalno trenirali in več tekmovali, ni problema, da ne bi ostali skupaj. Vsaj fantovski del tako misli. Tako kot sedaj pa ne gre več naprej."
Branetovo mnenje delijo tudi ostali člani naše reprezentance. Tako glede pogojev kot nastopa na prvenstvu. Bogdan Jug ocenjuje, da je tekmoval malo pod pričakovanji. Manj kot običajno je treniral, zaradi poškodbe in gradnje hiše. Za figure meni, da
Roman Pogačar, kolajne.
?ntimeter do
Drago Bunčič, najzaslužnejši za uspehe našega padalstva.
Predsednik Kučan na zaključku prvenstva. Ob njem predsednik organizacijskega odbora Dušan Šinigoj.
Trenutek sreče za Miro Grčič. Srebro v skokih na cilj. V sredini Olga Lepezina, najuspešnejša padalka svetovnega prvenstva.
cattavil strokovni štab padalcev s trenerjem Dragom Bunčičem na čelu, je bil presežen.
Drago Bunčič:
Enakovredni
profesionalcem
Drugo Bunčič. nekdanji pada lec in trener, ki je pred trinajstimi leti začel vaditi s to ekipo, in so vse naše kolajne s prvenstev posredno tudi njegove, je zadovoljil
"V ekipnih skokih na cilj pri moških smo planirali 10 centimetrov, dosegli smo jih osem, kar je nad pričakovanji. Če ne bi bilo nesreče v prvi seriji, tudi zaradi napak« sodnikov, bi bila zanesljiva kolajna. Intihar je moral ponovno v zrak, spustili smo ga prehitro, premalo je bil zbran in je zadel petico. Kljub temu smo premagali svetovne velesile, na primer ZDA, kjer je vsak repre-zentant za trening opravil nad 1000 skokov, Švico, Bolgarijo. V figurah smo zadnji dve leti i/redno napredovali. Sedaj odločajo samo še finese. Irena Avbljeva je i/redno skakala v figurah, slabše pa v cilj, kjer ni bila dosti zbrana. Na državnem prvenstvu je
so v Naklem in v Strahinju Branem pripravili bučen sprejem, z navijači pa so slavili že v soboto po končanem tekmovanju.
"Misli in občutkov še nimam povsem urejenih, vendar sem srečen. Vredno je bilo tekmovali vsa ta leta, čeprav ni bilo vse tako, kot bi moralo bili. Pogoji so bili katastrofalni. Zaslužili bi tudi mo.štveno kolajno, saj nikdar
Marko Celar, vodja letenja na prvenstvu. Posadke letal so bile izredno izvežbane. zato je letenje potekalo brezhibno. Dnevno so letala poletela od 50- do 90-krat.
bi bila njegova realna uvrstitev okrog 15. mesta. Roman Pogačar
je bil na pragu bronaste kolajne. Centimeter preveč je namerila merilna naprava. Meni, da jc tehnika samo del dobrega skoka, ostalo pa naredijo živci. S svojim nastopom je zadovoljen. Irena Avbelj je presegla pričakovanja v likovnih skokih, v cilju pa jc nekoliko zatajila. Premalo je bilo skupnega treninga, kar se je pokazalo v zadnjem skoku, ko so dekleta skoraj hkrati priletele v cilj. Sestava reprezentance se je tudi menjavala. Deveto mesto ekipe je lep uspeh.
Žal pa prihodnost našega padalstva po velikem uspehu ni obetavna. V padalskem športu gospodari revščina in padalci ter vodstvo je tega naveličano. Če se pogoji ne bodo normalizirali, bo moštvo, ki je desetletje ostajalo skupaj /aradi navdušenja in prijateljstava, razpadlo, škoda za šport, ki ima toliko občinstva (prvenstvo v I^escah je to pokazalo) in ki je med mladimi zaradi Braneta, Mire, Irene, Komuna, Dušana, Bogdana, Darka in neutrudnega Bunčiča dobil toliko posnemovalcev.!) J. Koš-njek, slike G. šinik
DOMUS vabi na razstavo
"Polepšajmo svojo dnevno sobo"
Ljubljana, septembra - ("enter za dom, ustvarjalnost, svetovanje v Ljubljani je v svojem Potrošniško informativnem centru na K.u deljevi v Ljubljani (zraven uršulinske cerkve) pripravilo prodajno razstavo elementov opreme za dnevne sobe, predvsem pa dodatke, ki prostor popestrijo. S svojimi izdelki med drugimi sodelujejo tudi gorenjska podjetja, kot Alples, Ideja Kamnik in Zlit i/ Tržiča in vrsta uvoznih podjetij. Danes, v torek, 18. septembra, dopoldne in popoldne bo informativni dan Alplesa, Arka iz Lin je, I lectre in Zlita Tržič, v četrtek, 20. septembra. Arka in Ideje, v petek dopoldne pa samo Arka. Jutri, v sredo, 19. septembra, ob 17. uri bo tu organizirano predavanje o negi sobnih rastlin. Sodelovali bodo tudi arhitekti in sicer danes dopoldne in popoldne arhitekti Alplesa, vsak dan pa svetuje arhitekt Arka iz Idrije za program pohištva Atrium.
Razstava bo odprta do vključno petka, 21. septembra, vsak d.m od 9. do 12. in od 16. do 19. ure • D. D.
Vodstvo sekcije za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da po počitniškem obdobju ponovno prične s svojo aktivnostjo v torek, 25. 9. 1990.
Poleg članov sekcije vabimo tudi ostale, ki imajo veselje do ročnih del, da se nam pridružijo Dobimo se vsak torek od 16 do 18. ure v prostorih zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Srečanja so namenjena pic-nosu izkušenj s področja ročnih del, pogovorom in družabnemu življenju. Srečanja so vedno dobro obiskana in dajejo utrip dejavnosti te sek
CI|C
Prvo srečan je jc torej v torek, 25. 9. 1990, ob 16. uri. Pridite'
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
v
Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem tocM
ste na (lohri poti:
Vaša varnost so zavarovani
Vsako leto
Z vašim partnerjem zagotavljata varnost
ko st' \ a m dobite dodatna miren začetek
Zagotovili si<
so
anje
Starost vas n«' skrbi, da boste u/i\ ali \ ar<V\ alne
Trni
re ho >lo
kaj narobe, prebrodili z
i
2 3 4
5 6 7
m prihranki pred inflacijo.
se povečujejo.
življenskim si vzajemno skupnega življenja
rodi otrok, sredstva za novega življenja.
sredst\ a /a otrok.
ker že danes veste-sado\e razumne odločitve.
v ži\ ljenju kdaj boste krizo manjšimi težava'111
/ izpolnitvijo y.a\arovaliir |>olirr. Ži\Ijrn-kr^a KavuroVllHJ. pri /a\nro\ alniri Triglav / enim poilpi-om lahko i/polnih' /gornjih -r«lrm tlM'K.
p= zavarovalnica triglav
Ki k/i\i it v/ 1'oiki /k lEVAHNOSTi
STUDIO NIT KOPER