s® J ARH. KREOAS l6LEE>kU£C] V USI *3ZJ^cOM.OŽEJfSB, ©C^BJe). 363UšCo6E°V? ^E<52*Jf<3 Lo30ftUajDJ^. SrEtt7. Ljubljana. Nasproti glavne pošte Telefon 438. Največja izbera svilenih in večernih oblek. Crepe de Chine obleke v vseh barvah K 3900. 99 OGLAŠUJTE V 'M GLEDALIŠKEM LISTU”! ŠIVALNI STROJI MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. 10 letna garancija. - - Vse vrste jedilnega orodja. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. JOS. ŠELOVIN - ČUDEN. I mestni trg 13 LJUBLJANA mestni trg 13. Iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii . Spored Drama: November'28. torek 29. sreda „ 30. četrtek December 1. petek „ 2. sobota „ 3. nedelja „ 3. nedelja „ 4. poned. Zaprto. m Idiot. Izven Zaprto. Hlapci. Izven Jack Straw. Delavska predstava. Izven Krojaček-Junaček. (Ob treh popoldne.) Izven Idiot. (Ob osmih zvečer.) Izven Ploha. RedB Opera: November 28. torek — Prodana nevesta. Redfl „ 29. sreda %— Zaprto. „ 30. četrtek — Gorenjski Slavček. Izven December 1. petek — Gorenjski Slavček. Red D „ 2. sobota — Carmen. Red C „ 3. nedelja — Gorenjski Slavček. Izven 4. poned. — Zaprto. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slog-u, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu i. t. d. edina j ug-oslo venska »Svetlobna industrija VESTA". Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. Začetek ob 8. Konec okrog 11. IDIOT. Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Za oder priredil Boris Putjata. Prevei Vladimir Levstik. Režiser: BORIS PUTJftTA. Čitalec ...................................................9- Lipah. I. slika. V kupeju Ul. razreda. Parfen Rogožin..............................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev.....................................................g- Ločnik. II. in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi. Ivan Fjodorovič, general Jepančin.........................g Terčič. Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena.......................ga Rogozova. Aleksandra , ( gna Mira Danilova. fldelaida hčerke*rlepančinove.....................j gna ZboHlova. flglaja 'ga Šaričeva. Knez Miškin.................................................g- Rogoz. Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Qanja“..................g. Železnik. IV. slika. Družina Ivolginova. flrdaljon flleksandrovič Ivolgin............................g. Peček. Nina flleksandrovna, njegova žena...........................gna Rakarjeva. Ganja i t g- Železnik. Varja | Ivolginovi otroci...................................j gna Gabrijelčičeva. Kolja ; ^ gna Gorjupova. Ferdiščenko, njih stanovalec................................g. Cesar. Nastasja Filipovna.................................... . . ga Nablockaja k. g. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz: Lebedev.....................................................g. Ločnik. Pticin ....................................................g. Smerkolj. V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni. Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g. Darja ftleksejevna..........................................ga Juvanova. fltanazij Ivanovič Tockij...................................g. Kumar. General Jepančin . . .................................g. Terčič. Ganja ......................................................g. Železnik. Pticin......................................................g' Smerkolj. Mladi človek................................................g. Sancin. Stari človek................................................g Medven. Katja, služkinja............................................gna Polajeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Rogožin.....................................................g. Putjata. Lebedev.....................................................g. Ločnik. Ferdiščenko.................................................g. Cesar. Poročnik Keller.............................................g. Markič. i VI. slika Pobratimstvo. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. VII slika. „Vitez klaverne postave". Jelizaveta Prokofjevna . ............................ ga Rogozova. Aleksandra ( gna Mira Danilova Rdelaida > hčerke Jepančinove .... • • { 9na ZboFilova. flglaja ' _ 'ga Šaričeva. Kolja Ivolgin...............................................gna Gorjupova. General Ivolgin.............................................g- Peček. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev. . ................................................g. Ločnik. Vlil. slika. Na zeleni klopi. Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova. Rglaja Ivanovna....................................... ga Šaričeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. IX. slika. Sestanek. Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g. flglaja Ivanovna............................................ga Šaričeva. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. X. slika. Brezumca. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Začetek ob 8. Konec pred 11. HLAPCI. Drama v petih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Župnik Nadučitel Jerman, i ■ • g. Kralj Komar, učitelji { . . Hvastja, I • • Lojzka, | • Geni, učiteljice { Minka, I • Zdravnik Poštar Župan flnka, županova hči . Jermanova mati . . . ... . . gna Rakarjeva Kalander, kovač . . . Kalandrova žena . . Pisek, pijanec . . . . Nace, kmet .v . . . . Kmetica Krčmar . Prvi delavec Študent, kmetje, kmetice, delavci, natakarica. Po tretjem dejanju daljši premor. Darila so najlepse - „sltoe“. Oglejte si jih iHeksandroua c. S. 9.BEŠTER iš^hOOS" Začetek ob 8. Konec ob 11. JACK STRAW. Komedija v treh dejanjih. Angleški spisal W. Somerset Maugham. Poslovenil Fran Govekar. Jack Straw................. Mrs. Parker-Jennings . Mr. Parker-Jennings ™ty’, ) njuna otroka Charles, J flmbrose Holland . . Lady Wanley . . Lord Serlo . . ,'v . . Knez Adrian von Bremer Horton Withers . . . Mrs. Withers .... Rosie flbbot .... Sluga...................... Režiser: B. PUTJATft. . g. Putjata. . gna Vera Danilova. . g. Plut. { gna Mira Danilova. \ g. Železnik. . g. Terčič. . ga Wintrova. . g. Drenovec. . g. Danilo. . g. Markič. . gna Rakarjeva. . gna Gorjupova. . g. Karagjov. I. dejanje se vrši v Grand hotelu Babylon v Londonu, II. in III. pa v salonu Tawerner Halla lady Wanley. PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. DS/fNefrmif manufakturna trgovina ■ IVwdldfv| Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Nil drobilo! Telefon itev. 538. — Ček. ur. Stev. 11.228. NO dCbBlO! Začetek ob 3. Konec po 5. Mladinska predstava. Krojaček-junaček. Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner. ministra Slobodan, mogočen kralj Narcisa, njegova hči . . . Rožmarinček, dvorski maršal Glivar Gobar Špicabrin, dvorski norec Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev Grofica Medica . . . Vojvodinja Oleandrska Kaprtžn Goliat . . . Baron Kozorog . . . Trska, krojaški mojster flmanda, njegova žena Inko, njegov sin, krojaški vajenec Murfl } t0l0Vala..................... Bučman, komornik kraljev . . . Ropotulja, soseda krojačeva . . Gospoda, sluge, paži, vojaki in Režiser: A. DANILO, g. Danilo. gna Mira Danilova, g. Drenovec. Gregorin. Kumar. Železnik. Medven. gna Zbofilova. gna Gabrijevčičeva. g. Cesar, g. Terčič. g. Smerkolj, gna Rakarjeva. gna Vera Danilova, g. Ločnik. g. Plut. g. Sancin, ga Juvanova. gostje. Priporoča S6 •••• •••• JOSIP CARL, Ljubljana, Gosposka ul. štev. 1. _ 6 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. PLOHA. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Spisal P. Petrovič. Poslovenil M. P. Režiser: ZV. ROGOZ. v * Stojan Marič....................................g. Skrbinšek. Stana, njegova žena......................... gna V. Danilova. Marko Marič, njegov tast.......................g. Plut. Janja, Markova žena.............................ga Juvanova. Nikola Jevrič...................................g. Ločnik. Mara, njegova žena................................ga Rogozova. Pela, njegova tašča...............................gna Rakarjeva. Ciganka...........................................gna M. Danilova. Godi se v Liki. S LESKOVIC & MEDEN S špecerijska trgovina. LJUBLJANA, Jurčičev trg (pri čevljarskem mostu). TRGOVSKA BANKA I. (L- LJUBLJANA selehbuhbim m preje SLOfJENSHA ESHDMPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje. :::: Peter Križ Ljubljana, Gledališka ul. 2 vinska klet •••• nasproti opere. Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. PRODANA NEVESTA. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKfl. Režiser: F. BCJČftR. Krušina, kmet..............................g. Debevc. Katinka, njegova žena......................ga Smolenskaja. Marinka, njiju hči.........................ga Lewandowska. Miha.......................................g. Cvejič. Neža, njegova žena.........................gna Sfiligojeva. Vašek, njiju sin...........................g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona ... g. Šimenc. Kecal, mešetar.............................g. Betetto. Vodja glumačev.............................g. Bratuž. Esmeralda, plesalka........................ga Matačičeva. Indijanec..................................g. Zorman. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina. III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova- Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev. Začetek ob pol 8. Konec ob 10. GORENJSKI SLAVČEK. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil Anton Foerster. Dirigent: J. JERAJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova ... .................gna Sfiligojeva. Minka, njena hči..........................ga Lovšetova k. g. Franjo, študent...........................g. Šimenc. Chansonette, učitelj petja................g. Levar. Ninon, njegova soproga, plesalka ... ga Lewandowska. Štrukelj, oskrbnik ......... g. Zupan. Rajdelj, njegov pisar.....................g. Bratuž. Lovro, prijatelj Franja...................g. Debevec. Krčmar....................................g Zorman. Kurir.....................................g. Drenovec. Pismonoša.................................g. Bekš. Prva učenka Chansonetta...................ga Ribičeva. Druga učenka Chansonetta..................gna Korenjakova. Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva vprizoritev 1. 1872. PAPIRNA TRGOVINA Pini pismeni papir v kartonu in mapah, ‘ ~ umetniške razglednice — vedno nove, 1VA1N vjA.JjliK. fini notezi, koledarji, poezije, albumi. LJUBLJANA, Sv. Petra C. 2. Primeren darila za Miklavca. Božič, Nova leto. Krema za zobe „DIVADENT“. Dobi se povsod. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. CARMEN. Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: L. M/VTRČIČ. Režiser: V. SEWASTIRNOW. Carmen (mezzo-sopran) . . . Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (barjton) . Micaela, kmečko dekle (sopran) Frasquita, ciganka (sopran) Mercedes, ciganka (sopran) Dancairo, tihotapec (tenor) . . Remendado, tihotapec (tenor) . Zuniga, dragonski častnik (bas) Morales, dragonski podčastnik (bariton) Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne ga Thierry-Kavčnikova. g. Sovilski g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič. g. Debevec. g. Zupan. g. Zorman. za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Josč se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje sc veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigo- — 10 — varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po, kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla- IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mit pove, da ljul?i Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga. vrže pod noge. Besen ji zabode Josč nož v srce, da se zgrudi mrtva. „PRI NIZKI CENI" IGN. ŽflRGI LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno. Največja zaloqa potrebščin za krojače in šivilje. Prvi. nalstarejšl Specialni strokovno tehnlčki atelle za črkoslikarstvo. se naJtODleie oriooroča za slikanje na- pisov na steklo, kovine, les. zid Itd. PRIM 8 UMUJ LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1. Tu- in inozemski časopisi se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici. — n — ANTON FOERSTER ob svoji 85 letnici. (Iz „Pevca' 1922.) RNTON FOERSTER. če je med slovenskimi glasbeniki sploh kdo velik, Je Foerster prvi, ki mu gre ta pridevek. Velik je kot skladatelj. Seveda je kot stolni kapelnik zlagal v prvi vrsti za cerkev. Pred vsem imenujemo njegovih 10 1 a t i n s k i h maš za moški, mešani in ženski zbor, nekatere z orkestrom;1 dve. maši sta slovenski, ena glagolska (staroslovenska) op. 160., prirejena za moški in mešani zbor; gra-dualov, ofertorijev, mote tov itd., ima 257, zopet nekatere z orkestrom, T e Deu m je uglasbil štirikrat (deloma z orkestrom); slovenskih cerkvenih pesmi je zložil blizu 300; deloma so v zbornikih v »Ceciliji«, ki je nje druga izdaja izšla v dveh delih 1901. in 1902.; v zbirki »Cantica sacra« (za moški zbor) v treh delih. Nič manjšega, morda z druge strani celo večjega se nam kaže kot svetni skladatelj. Saj so na polju svetne glasbe vzcvela njegova največja orkestr. dela: opera »Gorenjski Slavček«, simi o-nična pesnitev »Turki na Slevici« za soliste, zbor, veliki orkester, »Materin blagoslov« (glasb, točke k igri v 5 dej.), »Vodnikov venec« in kantata »Domovini«. Poleg tega ima 47 moških in mešanih zborov, deloma jako- razsežnih (n. pr. sijajni mešani zbor »Ljubico«; 19 pesmi s klavirjem, 2 večji skladbi za orkester, med njima »Slovansko suito« v 5 delih. — Med sedmero skladbami za klavir se odlikuje fantazija »Po jezeru bliz’ Triglava«, ki zahteva kar najspretnejšega pianista, in »Slovanska sonata«. Poleg tega j'e za harmonij spisal »Fantazijo na 3 narodne pesmi«, za harmonij in klavir »Pesem sv. Venceslava«, za gosli in klavir pa ljubko »Sonatino«: pač nekoliko manjše število svetnih skladeb, pa zato po.obsegu in dobroti nič ne zaostajajo za cerkvenimi. — Nikakor ne smemo pozabiti njegovih teoretičnih del: »Pevske šole«, ki je doživela 5 izdaj in bo kmalu praznovala 501etnico, odkar je začela množiti vrste slovenskih izobraženih pevcev (izš'a je 1. 1874.); dalje »Nauk o harmoniji in kontrapunktu« (dve izdaji); zlasti pa njegovo »Teo-retično-praktično klavirsko šolo (dve izdaji), ki se je do najnovejše dobe ves slovenski glasbeni naraščaj po njej vežbal. Pa je velik tudi po kakovosti svojih skladb. Gotovo niso vse enake, toda eno je gotovo: vse skladbe so tehnično brezhibne, brez slabosti; večina pa je polna srčne toplote, blagoglasja, velikokrat zažari iz njih mogočen ogenj; tudi cerkvene2 so izvečinc živahne, izrazite, včasih se tope v mehki pobožnosti, včasih pa kakor praznične zastave z zvonikov zavihrajo v burnem življenju, pa so zopet take, ki jim težka resnoba pokriva lice. — V svetnih skladbah naj poleg t>sva-jlaioče mogočnosti omenim njegovo šegavo dovtipnost (na pr. dele »Gorenjskega Slavčka«, krasnega »Spaka«), pa tudi nežno milobo. 1 Njegovo »Missa solemnis« op. 25. iz 1. 1883. bo pel stolni zbor sv. Mi- klavža v nedeljo, 10. dec. t. 1. z orkestrom. 3 Njegova »Missa solemnis« je celo vročekrvne, po teatralično zamišljeni cerkveni glasbi izkvarjene Italijane navdušila, da so glasno priznavali: »Ce je pa cecilijanska glasba taka, sem i njo!« — 13 — Velik je kot neumoren, nesebičen, neugnan delavec. Ko je I. 1865. prišel.v Senj1 kot stolni kapelnik, ni našel ničesar. Za 500 letnih goldinarjev je moral poleg praznikov in nedelj vsak dan orglati in peti pri dveh do treh kapitularnih mašah in poučevati bogoslovce. Komponiral je skoro vse sam, tudi staroslov. maše, poleg tega je takoj ustanovil glasbeno društvo, zbor, orkester, glasbeno šolo, kjer je sam poučeval gosli, klavir, petje in dirigiral.2 Še danes se poznajo sadovi njegovega dela. V Ljubljani se je delo le še pomnožilo. Učil je v bogoslovju, na obeh gimnazijah, na realki, ustanovil je 1877. orglarsko šolo, jo vodil in nosil — malodane zastonj — težo in vročino dneva, vzgojil v najtežjih razmerah v 31. letih okrog 200 organistov in tako položil sedanjemu upoštevanja vrednemu glasbenemu življenju med našim ljudstvom trdno podlago; poučeval je dalje v Huthovem zavodu, Alojzijevišču in zasebno, vsega pouka skupaj je imel nad 50 ur na teden. 31 let je ureial priloge »Cerkvenega glasbenika« (1878—1908); hrvatska »Sv. Cecilija« (1918, str. 146.) piše o njih takole: »Da nema ju Slovenci na glasbenom polju ništa više od tih oriloga, mogli bi ponosno stupiti u kolo drugih kulturnih naroda« (Barle). In vztrajal je v takem nezaslišanem naporu štirideset let, poleg tega pa njegovega ogromnega dela niso priznavali. Imel ie v svetnih in cerkvenih krosrih več nasprotnikov kot somišljenikov. Pa ie neustrašeno začel trebiti plevel, ki je preraste! našo cerkveno glasbo. Prvi uspeh ie bil, da so mu ušle stare pevke s kora: »Kdo se bo toliko učil!« Prijemali so ga kanoniki: »Tako pojte kot prei, staro petie ie ljudem všeč.« Foerster jim jo je zasolil: »Oreh je tudi liudem všeč, pa se vseeno ne sme delati!« Listi so ga tudi napadali. Slovenski pesnik je pisal, »kako je glasba v Ljubljani poveriena tujcu, nehvaležnemu izdajalcu, praktičnemu kruhoborcu (moj Rog, za tistih letnih 300 srl., ki jili je imel kot stolni kapelnik!), ki igra med Slovenci prvo vlogo!« Drugi ljudje so se pritoževali, da uvaja 1 Rojen je bil 20. dec. 1837. v OseniCah na Češkem: praznoval bo torej letos v decembru petinosemdesetletnico. Predniki so bili učitelji in so se /.e rodove nazaj ukvariali z glasbo. Znamenit jc posebno brat našega skladatelja, Josip, ki je bil profesor na praškem konservatoriju in ie znan po svojih krepkih skladbah, zlasti pa po svojem »Nauku o harmoniji«, ki je preveden v več tujih jezikov; nečak Jos. B. Foerster je uvaževan češki skladatelj. Po maturi 1858 je Foerster stopil v cistercianski samostan v Višebrodu, po 11. mesecih je izstopil, na univerzi v Praši je dovršil 1863. pravo: prišel ie v tesnejše stike s skladatelji Bendlom. Dr. Prohdz-kom in Smetanom, na čigar glasbenem zavodu ie F. poučeval klavir. 1865.—1867. je živel V Senju, od 1867. dalje v Ljubljani, najprej kot kapelnik »Dramatičnega društva« in pevovodja »Čitalnice«, od 1. 1868. dalie pa ie bil 41 let vodja glasbe v ljubljanski stolnici. Zdaj živi v Novem mestu in so še vedno peča z glasbo, pravkar z jako obsežnim, delom. ■ Na vso moč zajemljivo ga je bilo v liublianski stolnici gledati, kako ip dinoiral velike maše z orkestrom, orglami in zborom: v desnici in Hr?a| taktirko in dirigiral, z levico je igral na orgle in po register ie strnil, če je bila sila. z levo nogo je pritiskal na pedal, na desni nogi je stal, zraven pa tudi še pel, če je bila potreba... Samo gibanje in življenje. — 14 — lutrovske in husitske pesmi1, da hoče uničiti slovensko pesem (dasi jih je sam zložil ogromno število), zlasti, da hoče uničiti Riharja (pa je sam nad 100 Riharjevih pel); to hujskanj'© se je tako razpaslo, da so branjevke po ulici za njim vpile: »Lajzon, lajzon!« (Eleison). Ko je 1. 1883—1884. izšla »Cecilija«, so izobraženi glasbeniki tožili: »Pretežko je, kdo bo pel!« — danes je pa otrokom prelahko. Tzkratka, po njem so padali duhovni in laiki, katoličani in naprednjaki; le manjši, toda boljši del je šel za njim, ko jih je vodil po strminah, da so le s težavo vzdržali — in sreča, da ni omahnil in obstal: kje bi bila naša glasba! Tudi v tem odločnem, brezobzirnem stremljenju za visokimi vzori je velik: kot človek je pa morda največji v tem, da nikogar izmed svojih, često strupenih nasprotnikov ni zasovražil, še zameril nikomur, ampak sproti odpuščal in vse pozabljal, dasi je šlo njemu za življenje, njegovim za kruh. Zato je tudi učakal, da so njegove misli zmagovito prodrle'na vsej črti, da mu danes od vseh strani namesto nekdanjega: proč ž njim! — od vseh strani iz stotero in tisočero src hvaležnih učencev in prijateljev doni: Bog ga živi in ohrani! Moža. ki ie s krepko, odločno, neupogljivo roko poprijel krmilo in zasukal ladio slovenske glasbe iz negotovega, diletantskega oklevanja na široko morje visoke umetnosti, ki nam je dal brez števila najrazličnejših skladeb, ki v svojem značaju ni klonil, nikdar zatajil načel, se nikdar laskal nižjemu čuvstvovanju, nam ustvari' prva velika pomembna orkestralna dela, s prvo opero vred: izkratka, se ekstenzivno in intenzivno skrajno, skoro trmasto dosledno udejstvoval kakor nihče med nami! K. 1 Nad tem se pa niso spotikali, da so n. pr. bogoslovci prej peli himno »Jesu, ducis memorra (Jezus, sladki spomin!) na Zarathustrovo arijo iz Mozartove »čarobne piščali«: »In diesen heiTgen Hallen« (kjer so se shajali prostozidarji), prav nič tudi nad dueti in terceti iz oper, ki so se glasili s stolnega kora, ne nad tem, če Se ie »Tantum ergo« zibal po napevu Prešernove »Luna sije ...« — 15 — Foersterjev »Gorenjski Slavček". L. 1869. je kranjski dež. zbor na predlo« dr. Zarnika razpisal nagrade za izvirna slovenska dramatična dela, med njimi tudi po 250. gl. in 200 gl. za dve opereti in po 75 gl. za dvoje libretov. Edino darilo se je oddalo za Foersterjevo opereto »Gorenjski Slavček«, ki je bil komponiran na besedilo Lujize Pesjakove. Ocenili so ga češki skladatelji B. Smetana, K. Bendi in dr. L. Prochazka. Opereto so peli prvič 1. 1872. 27. in 28. apr., dirigiral jo je skladatelj sam. Premiera je doživela sijajen uspeh z gromovitim aplavzom, ponovnim klicanjem skladatelja na oder in lavorovimi venci z bogatimi trakovi. (»SI. Narod«, 30. apr. 1872.) Foerster je opereto pozneje predelal v opero, besedilo Pesjakove pa je preuredil Emanuel Ziingl. V tej, povsem novi obliki so opero peli 1. 1896. štirikrat: 30. okt., 3. in 7. nov. ter 13. dec.; »krasno izvirno delo... je sijajno uspelo.« (»Slovenec«, 3. in 6. nov. 1896.), »Gor. Slavček« je pri premieri vse občinstvo tak') navdušil, da je skladatelja po I. in II. dej. po večkrat poklicalo na oder ter mu prirejalo viliarne ovacije.« (»Sl. Narod«, 2. nov. 1896.) Občinstvo je bilo očarano »burno ploskanje.. frenetični Živio-klici..« (»SI. Narod«, 4. nov. 1896.) »Pri četrti predstavi (za Gorenjce) se je gledališče kar trlo ljudi... burno in ploskovito priznavanje...« poročilo zakliučuje z npaniem »da nas bode še večkrat na našem odru razveseljeval »Gorenjski Slavček«. (»Slov.« 14. dec. 1896.) Pa iti; kot Pepelčica je spala opera v zaprašenih predalih do danes, ko si je nova gledališka uprava postavila za načelo, da fe treba pred vsem gojiti domača dela, ker brez tega bi bilo prazno- vsako upanje, da kdaj dobimo res, »slovensko opero«. »Gorenjski Slavček« je po svoji glasbeni strani, kakor se nam odkriva v prireditvi za klavir, tako dober, da se Foersterjevi muzi ni treba prav nič skrivati: ni stara, njeno lice ni razorano1, ampak mlada je, svežega lica, od žive krvi razvnetega, zdrava, mična in vesela kot nepokvarieno gorenisko dekle. Kar nič ni neokreten nje korak, gibek je. prožen, poskočen celo. Tudi dejanje bo v novi prireditvi — se zdi — učinkovito. Opera je komndnirana tako kakor so bile do Wagnerja vse onere in so jih komponirali ob Wagrierjevem času (na pr. Smetana) in po Wnsrnerju: vsak prizor je zase neka zaokrožena enota. Vodilnih motivov skladatelj ne uporablja, pač pa ponavlja cele glasbene odstavke, kadar sc v podobnih razmerah ponavlja, oziroma razoleta že spredaj načeta misel, dejanje. Na ta način je vtisnjen glasbi z dejanjem vred tudi na zunaj pečat enotnosti. Posebno ie treba poudariti, da je občutie posameznih prizorov dobro, celo izvrstno ubrano, kakor ga položaj zahteva, polno mehke poeziie: na pr. prvo srečanje Franievo z Minko v njeni dražestni sramežljivi zadreeri. Ali tako otroško preprosta pripoved Minkina o rešitvi z mosročnim stoonievaniem in temu sledeči prisrčni dvogovor. Koliko nežnosti ie skrite v nastopih Minkine matere Majde! Ti prizori so silno blaživni. Vedno ima človek ntis, kakor da se v niih razodeva prečudna mehkoba ruske duše. Njen nastop vpliva od- - 16 - ločilno tudi na vse druge hkrati nastopajoče osebe (na pf. v tercetu med Majdo, Minko in Franjem v III. dej.). Nekatere točke, zlasti te, ki so zložene v molu, so vsled kontrapunktične pisave tako mične kot na pr. Bachove skladbe, ki so pisane za alt in orgle. In živega ognja je poln; vzemimo le začetni ariji Franja in Minke, ali mogočni začetni moški zbor, slavospev na krasoto Gorenjske. Poleg tega ne smemo pozabiti neprisiljene komike in pristnega glasbenega humorja, ki ga srečujemo na vseh koncih in krajih; opozorim naj samo na prizor (I. dej.) med Chansonettom in dekleti, ki jih 011 v .užaljenem ponosu porogljivo oponaša. Ce bo količkaj dobro igran, mora učinkovati. Prav tako začetni prizori II. dej. z nekaterimi izborno značivnimi motivi (Krčmar, Štrukelj). Tretjega dejanja je sploh sama radost in živa poskočnost. Začenja se že koj ' z zaroto med trojico Lovrom, Rajdljem, Štrukljem v izbornem šepetajočem tercetu, nadaljuje se v preplašenem oktetu v 5. prizoru in doseže višek v duhoviti sodbi, ki se začenja z zaslišavanjem v komičnem valčku in učinkuje kot razposajen kozliček, ki se venomer zaletuje in poskakuje, nato pa preide pri pravi sodbi v mirnejši menuet (kontrast), pa se zopet povrne v veselo neugnanost valčko-vo. Hoffmeister je poudarjal »duhovito instrumentacijo« in posebej opozarjal na fagot in njegove »prekomične figure« in izrekel o sodbi sledeče mnenje: »Ta prizor je vreden najboljše opere buffa.« (»Sl. Nar.« 31. okt. 1896.) Da se je Foersterju kot prvemu cerkvenemu skladatelju prav posebno posrečila »Ave Marija«, ki je ena najlepših točk, se nam ni čuditi, prav tako ne, da je spretno, učinkovito in v spremljevanju zelo iznajdljivo opremil narodne pesmi z osvežujočimi žarki in dehtečo vonjavo. Pač pa naj opomnimo na živahno božajočo modulacijo, lepe, značivnc alteracije, bujni kontrapunkt, ki je ž njim vse delo pestro prepleteno. Hkrati mogočno, kvišku poganjajočo silo, ki se dviga do krepkih dramatičnih viškov, bogato melodično iznajdljivost in hkrati varčno pa umetno uporabo motivov (na pr. ples po gorenjski veselici, ki ga iz motivov zadnje pesmi s pomočjo kontrapunkta in kontrasta v hromatičnem motivu žene do neznanske živahnosti). Kot posebno prijetno dehteč, malo eksotičen romantičen svet, je pognala Ninonina romanca o zaljubljenem kastilijskem kralju. Za novo uprizoritev opere so se zavzeli možje, ki imajo pred vsem ljubezen do naše umetnosti, pa tudi glasbenega in dramatičnega čuta in izkušnje, da nam bodo to delo podali v kar največji popolnosti. K- K uprizoritvi Dostojevskega „ldiot“. Mislim, da je popolnoma nepotrebno na dolgo govoriti o romanu Dostojevskega »Idiot«, ker sem prepričan, da jo vsakomur znan, pa bodisi po nemškem prevodu. Ko sem si zamislil, da ga pripravim za oder, sem seveda takoj videl, da je to ogromno delo, ker se nekaj tako velikega ne da stisniti v okvir odra, ki je žalibog premajhen in preozek za taka orjaška dela, posebno ker niso spisana za oder. Hotel sem prvotno uprizoriti »Idiota« v dveh zaporednih predstavah, — 17 - toda komaj sem delo končal, sem jasno opazil, da bi to škodovalo celotnemu utisu. In tako sem bil prisiljen, da sem z veliko težavo črtal nekaj prizorov, toda prepričan sem in se nadejam, da se mi je kolikor je to mogoče — posrečilo ohraniti posebno to, kar je v iomanu občečloveškega, vednega in velikega v življenju, v duši in srcu človeka, kateregakoli naroda in časa. Mislim, da se je pri tem zgubilo, kar je v romanu lokalnega, toda tipičnega za tedanjo dobo. Žalostno je seveda, toda nič ne pomaga; med drugim je dana možnost našemu gledališču, da s svojimi skromnimi sredstvi uprizori stvar brez bistvenih težkoč, ki so zvezane z epoho in stilom te pretekle dobe. Svojo nalogo sem vršil po vzorcu, ki sem ga imel v inscenaciji Moskovskega ‘umetniškega gledališča »Bratje Kara-mazovi«. Moja naloga je bila tem lažja, ker je sam roman spisal veliki avtor večji del v dialogu; sicer pa smelo lahko rečem, da ne najdete v vsej inscenaciji niti enega stavka, ki ni Dostojevskijev. Da bo vsa stvar razumljiva za one, ki samo malo ali sploh ne poznajo romana kakor tudi radi zveze med posameznimi slikami, sem ohranil čitatelja, katerega naloga je služiti, kakor sklep, ki veže delo in koncentrirati splošni utis. Delo je vprizorjeno v 10 slikah. I. v vozu III. razreda, kjer se seznanita oba junaka romana Rogožin in knez Miškin. II. in III. slika nas uvaja v družino generala Jepančina, katerega .mlajši hčerki Aglaji je bilo usojeno igrati tako veliko vlogo v življenju teh nesrečnih in bolehnih ljudi, ki jih zna Dostojevski opisovati s tako veliko ljubeznijo in odpuščanjem. IV. slika je začetek tragedije: ko postane življenje vseh navzočih odvisno od njihovega fatuma, — izgubljene duše Nastasje Filipovne. V. »Nenavaden dogodek« v domu Nastasje Filipovne, ki je bil zadnji povod njene blaznosti in ki je zmešal karte življenja vsem, med drugim tudi tistim, ki so si jih tako spretno razpoložili. VI. Pobratenje dveh nesrečnih duš (Rogožina in Miškina), ki se brezupno poglabljata v pogubo in blaznost. VII. slika o »vitezu klaverne postave« in VIII. na »zeleni klo-pici«, ki razkrivata Aglaji in Miškinu njiju pravo razmerje. IX. slika sestanek dveh nesrečnih tekmic in X. smrt Nastasje Filipovne. Upam, da se mi je posrečilo zajedno z razvojem tragedije štirih glavnih oseb ohraniti vse, kar je najbolj tipičnega in jakega na pojavih ostalih sijajnih figur, ki jih je naslikal Dostojevski, namreč: generalka Jepančina, general Ivolgin, general Jepančin, Ferdiščenko, Lebedev, »Ganja« in drugih. Žalibog se iz zgolj tehničnih ovir ni dala ohraniti v inscenaciji Ipolita in njegove nesrečne zgodbe. Toda mnenja sem, da če se je posrečilo našemu odru dostojno utelesiti vsaj to, kar se pri naših razmerah more, in doseči posebnosti Dostojevskega, ter se približati njegovim tipom in omogočiti, da jih občinstvo uživa — tedaj pomeni to dejstvo nov korak v bodočnost našega gledališča. Pro domo suo. Pri uprizoritvi nisem polagal glavne važnosti na pohištvo, opremo in dekoracije, ker tega, kar bi bilo potrebno, nimamo., kakor tudi ne prilike in možnosti, da bi ga dobili. Vse je zidano na sami igri in nič na okviru. — Avis au lecteurs! Boris P u t j a t a. — 18 - Razno. Carusova nervoznost jc bila obče znana. Pred nastopom so mu pa živci sploh odpovedali. Njegov dolgoletni impresario je pred kratkim izdal v Nemčiji knjigo, v kateri opisuje posebno razpoloženje slavnega pevca pred nastopom. Nervoznost se je predvsem javila v tem, da je mnogo kadil. Sicer ni bil velik kadilec, cigar sploh ni kadil, cigaret pa je pokončal dnevno 8 do 10. Toda pred nastopom v kaki »Aidi«, »Pagliacci« ali »Tosci« je bila njegova garderoba polna dima, nažigal je-cigareto na cigareto. Kot neka posebna tajnost — posebno za mlade tenorje — je bila skrivnostna tekočina, katero je pevec uporabljal med predstavo. Nihče ni vedel, kak je ta čudoviti balzam, s katerim si je Caruso vedno namazal grlo kadar se mu je osušilo. V večjih operah ga je vedno pil na sceni, seveda neopaženo. V vsakem kostumu je imel. po več skritith žepov z malimi steklenicami te čudežne pijače. Impresario je sedaj, ko je Caruso že davno pod zemljo, odkril javnosti to skrivnost: v lekarni destilirana voda, 1 uro poprej pogreta, 5 kapljic janeža, nekaj pomarančnega soka in nekoliko soli. — Vsem pevcem priporočamo te skrivnostne čudežne kapljice; opozarjamo jih pa na dejstvo, da jih je nebeški Caruso uporabljal šele potem, ko je svoj glas imel že v oblasti in popolnoma izšolanega. ^jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii itiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiit | Najugodnejši nakup igrač in primernih daril za Božič in Novo leto pri J Vaso Petričič na sl. J. SflMEC, j LJUBLJANA, Mestni trg št. 21. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiF l^riporoča^eTiiajvečja zaloga=oblelHI za gospode in otroke » J. MAČEK ir U LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 5. U — 19 - Moderni kozmetični preparati za negovanje kože in las. Juvenol-krema za lice in roke (mastna in suha). Juvenol-poudre za dame. Juvenol-shampoon. — Juvenol-voda za lase. Juvenol-olje za lase. Vsi Juvenol preparati so izdelani (prirejeni) po strogo znanstveno kozmetičnih principih. Lekarna Bakarčič, Lekarna Ramovš, Lekarna Sušnik, Karlovška cesta. Miklošičeva cesta. Marijin trg. Drogerija fldrija, Šelenburgova ulica. ČEVLJI ZNAMKE 'II PEKO “SO NAJBOLJŠI ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL BREG 20. LDUBUANA BREG 20. mm mmmmm III il Gn