Društveno izvestje SPD v letu 1934
Predpomnja.
Po sklepu širšega osrednjega odbora SPD z dne 2. aprila 1935 se o delovanju edinic našega društva v preteklem letu ne objavljajo poročila o občnih zborih posamič, kakor bi dospevala v uredništvo »Planinskega Vestnika«, ampak se je po predlogu literarnega odseka ukrenilo, da se bodo ta poročila zbrala in zaradi večje strnje-nosti ter boljšega pregleda objavila skupno kot zbirka stvarnih in osebnih podatkov iz društvenega življenja v posebni prilogi k 8. in 9. številki »Planinskega Vestnika«.
Tako skupno izvestje, važno in priročno za društvenega zgodovinarja, je obenem za vse članstvo pobudno ter za planinsko vzajemnost pomembno.
I. Osrednja uprava.
1. Skupščina Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani.
(Dne 16. decembra 1934.)
Predsednik g. dr. Josip Pretnar otvori skupščino, ugotovi sklepčnost, ker je zastopanih 14 podružnc z 82 delegati, in pozdravlja zastopnika mestnega poglavarstva g. dr. Fetticha Otona, direktorja Šumske uprave g. ing. Božiča, zastopnika železniške direkcije g. višjega kontrolorja Erjavca, nadalje g. senatorja dr. Rožiča Valentina in narodnega poslanca g. Rasta Pustoslemška. — V nagovoru se spominja predsednik smrti kralja Aleksandra I.; skupščina se vrši pod dojmom strašnega udarca, ki je zadel državo, ves Jugoslovanski narod, osobito pa nas planince. Naš viteški kralj, ki je najlepše ure svojega oddiha prebil najrajši v objemu naših planin, je padel kot heroj za srečo in boljšo bodočnost Jugoslovanskega naroda, v borbi za utrditev temeljev svetovnega miru. V njem smo planinci videli simbol in uresničenje našega hrepenenja po narodni osvoboditvi, za katero je ravno naše slovensko planinstvo od svojega početka doprinašalo težke žrtve in bilo trdo borbo. Svečano obljubujemo, da bomo slej kakor prej zvesto čuvali Jugoslavijo. — Dosledni tej svoji zaobljubi izražamo planinci obenem mlademu nasledniku velikega pokojnika Nj. Veličanstvu kralju Petru II. svojo globoko ljubezen in neomajno zvestobo.
S planinskega zbora se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju ter kralj, namestniku, knezu Pavlu; nadalje se izreče pozdrav ministru za fizično vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču, banu g. dr. Marušiču in podbanu g. dr. Pirk-majerju.
Nato poda predsednik dr. Pretnar svoje poročilo s sledečih vidikov: Kar se tiče delovanja izven našega društva, je v prvi vrsti omeniti važne mednarodne planinske kongrese, ki so se vršili v zadnjem času, to je kongres Asociacije Slovanskih Turističkih Društev dne 30. avgusta 1934 v Ljubljani, kongres mednarodne Unije Planinskih Združenj, ki je bil v Pontresini od
6. do 9. septembra 1934, in kongres Zveze Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije dne 9. septembra 1934 v Skoplju. Na vseh teh kongresih je bilo zastopano tudi naše planinstvo. Podrobnejša poročila o njih je že prinesel »Planinski Vestnik«, zato se tu navajajo le nekatere važnejše ugotovitve. — Kongres Asociacije Slovanskih Planinskih Društev, ki mu pripadajo Zveza Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije, Polskie Towarzystvo Tatrzanskie za Poljsko, Klub Ceskoslovenskych Turistu in Blgarski Turističeski Sjuz, si je izbral letošnje leto za zasedanje Ljubljano, ker je bilo predsedstvo v jugoslovanskih rokah. To priliko smo izkoristili, da čim bolj uveljavimo naše jugoslovansko, posebe tudi naše slovensko planinstvo, ki je moglo slovanskim bratom pokazati krepko organizacijo, vsestransko in obsežno delo in lep napredek. Na kongresu, ki mu je predsedoval g. dr. Tominšek Fran kot tačasni predsednik Slovanske Planinske Asociacije, je imel on obsežno poročilo. O alpinizmu in znanstvu je govoril dr. Tuma. — Važni so bili med drugim zaključki, ki so se nanašali na praktično izvajanje slovanske skupnosti v planinstvu; na enoten informacijski vodič, vzajemno propagando skupnih izletov v države Asociacije, vozne olajšave, literarno znanstveno delo v planinskih društvih in zbiranje statističnih podatkov. Delegati jugoslovanskega Saveza so na tem kongresu z vsem poudarkom opozarjali, da se naj slovanske planinske organizacije čim bolj uveljavijo tudi v mednarodnem alpinizmu. Zato je naša Zveza tudi sklenila, da pošlje v Pontresino svojega lastnega delegata.
Kongresa mednarodne Unije Planinskih Udruženj v Pontresini so se udeležili delegati 12 držav; žal niso bile zastopane: Nemčija, Amerika in Anglija. Jugoslavijo je odlično zastopal dr. Tuma, ki je za naš Savez stavil predloge ter se udeleževal debate. Unija je pripustila v razpravo resolucijo jugoslovanskega delegata glede nomenklature in literarno-znanstvenih odsekov (ta je bila sprejeta soglasno) in glede voznih olajšav za planince v raznih državah. — Naše sodelovanje in uveljavljanje na mednarodnih planinskih kongresih je ne samo v korist našemu jugoslovanskemu planinstvu, temveč služi tudi ugledu naše države in našega naroda. Zato pričakujemo, da bodo merodajni vladni činitelji na drugi strani to naše delo znali primerno ceniti.
V	okviru naše jugoslovenske planinske organizacije je važen kongres Zveze Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil v dneh 8. in 9. septembra 1934 v Skoplju. Ta kongres je imel še posebno obeležje, da je bil zvezan z manifestacijo planinstva iz vse države, ki se je ob tej priliki zbralo v carskem Skoplju ter po kongresu posetilo planinske kraje Južne Srbije. Naše planinstvo je s to manifestacijo napravilo velevažen korak v dejanski turistični propagandi za Južno Srbijo. Planinci, katerih je bilo lepo število tudi iz Slovenije, so v dejanju pokazali, kako se naj uresničuje narodno edinstvo. V resolucijah, ki so bile sprejete, je Zveza pozivala vlado in državne oblasti, da planinstvu nudijo večjo moralno in materijalno pomoč ko dosihdob, da se pri ministrstvu za fizično vzgojo naroda naj ustanovi poseben odsek za planinstvo, in je sklenila, da Zvezna društva svoje delo čim bolj razširijo v kul-turno-znanstveni smeri, ter je izjavila, da je treba v društvih delati na sistematični vzgoji planinskega naraščaja; končno je ponovno stavila zahtevo po olajšavah za vožnjo na železnici za skupne treh članov.
V	okviru SPD samega se kaže tale slika delovanja: Organizatorno je društvo štelo poleg Osrednjega društva 28 podružnic, za eno manj, ker je odpadla zaradi nezadostnega števila članstva podružnica v Borovnici; pravkar pa se ustanavlja nova v Ribnici. — Statistika članstva izkazuje, da smo imeli v letu 1933 7727 članov, in sicer Osrednje društvo 3080, vse podružnice skupaj 4647. V teku letošnjega leta je članstvo pri Osrednjem društvu znatno porastlo (od 3080 na 3518), podružnice, v kolikor imamo danes podatke na razpolago, so glede članstva deloma padle (v Celju od 616 na 590, Maribor od 1073 na 966, Mežica od 145 na 115, Novo Mesto od 146 na 127, Trbovlje od 243 na 227); porastla pa je podružnica Slovenjgradec od 102 na 128, dočim so ostale, ki so nam poslale podatke, ohranile približno isto število. Kljub padcu članstva pri nekaterih podružnicah bo celokupno število članstva SPD v letošnjem letu znašalo vendar okrog 8000 članov. — Koč ima Osrednje društvo s podružnicami vred 52. Tekom lanskega leta zaznamenujemo prirastek koče v Krnici, Roblekovega Doma na Begunščici in koče na Smrekovcu. Obisk vseh koč
v letu 1933 je znašal skupno 86.741, od katerih odpade na Jugoslovane 80 282 na Avstrijce 4159, Cehoslovake 1066, Nemce 437, Italijane 242, Angleže 98, Ruse 64, Bolgare 30, Poljake 46, Francoze 77, Romune 16, na ostale 231.
Podrobnejša poročila o delovanju Osrednjega društva in podružnic so bila objavljena v »Planinskem Vestniku«. Zato se omejimo na nekaj pripomb. Društvo je pokazalo v prošlem letu v splošnem živahno delovanje, ki pa je trpelo zaradi težke finančne krize. Četudi ni nazadoval poset koč, so vendar dohodki iz oskrbovanja zaradi štednje in manjšega konzuma padli, pri čemer je igralo znatno vlogo tudi znižanje cen nekaterim najvažnejšim hranilom in pijačam. Tudi opažamo, da so izdatno padle podpore, ki jih je svoječasno dobivalo SPD od državnih in samoupravnih oblastev. V tem slabem finančnem stanju se Osrednje društvo in mnoge podružnice omejujejo pri gradbenih investicijah na potrebna popravila in vzdrževanje koč, ter na napravo in vzdrževanje potov in steza.
Uredba o zaščiti markacij, ki je izšla v prošlem letu, je v znatni meri pripomogla, da prihaja v zaznamovanje potov red in enotnost. Osrednje društvo je v svojem gradbenem odseku pristopilo k važnemu delu na ureditvi in evidenci markiranih potov in steza. V ta namen je gradbeni odsek dosedaj Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Planine rajo-niral v večje število okolišev. Označili se bodo v zemljevidu čim točneje vsi zaznamovani poti, vodila se bo evidenca potov, ki so potrebni popravila, pa tudi evidenca takih steza in potov, ki bi jih bilo treba postopoma markirati. Tu bode potrebno tesnejše sodelovanje Osrednjega društva in podružnic.
V teku prošle zime so vse edinice društva pokazale živahno zanimanje in delo glede zimske alpinistike in smučarstva, v Osrednjemu društvu in nekaterih podružnicah so se ustanovili alpinski odseki, ki naj bi v svojem okviru gojili plezalstvo, prirejali alpinistična in znanstvena predavanja za ožji krog planincev itd.
Pri mladinski organizaciji so nastale težkoče zaradi šolskih predpisov in ustroja Ferjalnega Saveza. Po daljših pogajanjih simo našli izhod, da se za enkrat vpeljejo za dijake, ki hočejo gojiti planinstvo, posebne legitimacije, ki bodo priključene njihovi ferijalni knjižici. Samo oni Ferijalci bodo imeli ugodnosti po planinskih kočah, ki se izkažejo s takimi legitimacijami. Med obrtno in trgovsko mladino so se že pričeli prirejati izleti, ki so predhodnica skorajšnje ustanovitve mladinskih planinskih odsekov tudi za to mladino. Dela se na tem, da se za koče Ferijalnega Saveza ustanovi reciprociteta med mladinskimi organizacijami, tako da jih bodo mogli z enakimi ugodnostmi posečati tudi člani obrtniške in trgovske mladinske organizacije.
Društvo se je tudi v prošlem letu potegovalo potom Zveze za olajšave na železnici. Z ozirom na težek finančni položaj državnih železnic uspehov dosedaj žal ne moremo zaznamovati. Nasprotno: Pred kratkim je železniška uprava uvedla visoko taksiranje objav za polovično vožnjo, kar bi napravilo povsem iluzorno dosedanjo železniško olajšavo za planince. V stvari smo takoj intervenirali.
Osrednje društvo in podružnice so pokazale živahno delo tudi v prirejanju predavanj, v planinski fotografiji in literarno-znanstvenem delu; o »Planinskem Vestniku« sledi posebno poročilo. — —
Delovanje podružnic zasluži pohvalo, pa tudi grajo. Kljub ponovnim urgencam od več podružnic nismo mogli dobiti statističnih podatkov glede članstva. Tudi so nekatere podružnice dokaj neredno odvajale članske prispevke in niso plačevale dolgov, tako da ima Osrednje društvo izterjati na zaostankih nad 22.000 Din. Medsebojni odnošaji Osrednjega društva in podružnic pa so bili najprisrčnejši, kar je znatno pripomoglo k boljšemu uspehu skupnega dela. Osrednje društvo je skušalo podružnicam po svojih močeh pomagati. — Merodajna o b 1 a s t v a: kr. banska uprava, šumska in železniška direkcija pa tudi druga, so nam bila naklonjena ter se jim za to najlepše zahvaljujemo. Nekatere korpo-racije in mesta pa svojim planinskim društvom-podružnieam ne nudijo podpore, ki bi bila vsaj delno v sorazmerju s podporami, ki jih včasih prejemajo celo manj pomembna društva in drštveca. Naj vendar uvidijo velik pomen planinstva
v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem pogledu, naj tudi vpoštevajo številčno moč naše organizacije 1 — S posebno zahvalo je omeniti naša vojaška oblastva, ki so nam šla povsod na roko ter so vedno, kadar so se pripetili osobito na meji, incidenti, takoj energično skrbela za njih odpravo. — Topla zahvala gre vsem tovarišem v odborih Osrednjega društva in podružnic, da so kljub težkim časom z nezlomljivim idealizmom in s požrtvovalnostjo delovali za prospeh in napredek naše lepe planinske organizacije.
0 »Planinskem Vestniku« poda poročilo g. dr. A B r i 1 e j. Glasilo SPD ima sedaj (16. dec. 1934) 2050 plačujočih naročnikov, t. j. dobro četrtino vseh članov; samo v zadnjem letu je število naročnikov naraslo za okrog 600. Naš ,Vestnik' je vzorno planinsko glasilo, zato je naročnikov vedno več. Po en izvod te planinske revije naj pride v vsako planinsko družino in to tem bolj, ker je naša planinska revija enakovredna inozemskim alpinskim listom. — Narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek omenja, da je pri velikem številu članstva sorazmerno malo naročnikov; dolžnost članov SPD bodi, da naročajo naše glasilo. Članarina za SPD je malenkostna; v nova pravila se naj vnese določilo, da je vsak član SPD obvezan naročiti »Planinski Vestnik«. Tako se bo glasilo samo vzdrževalo. — Po kratki debati, v katero posegajo gg. dr. Ogrin, dr. Hrašovec in dr. Brilej, sklene skupščina, da se začasno še ne uvede obvezna naročnina na »Planinski Vestnik«; priporoči pa se vsem članom, da ga naročijo in širijo. Osrednji odbor naj preskrbi najnižjo ponudbo za tisk ter izračuna najnižjo naročnino za primer obvezne naročnine.
Reševalni odsek SPD: G. dr. Brecelj poroča o njem: To leto je veliko število nesreč — predvsem v težkih plezalnih terenih — zahtevalo brezhibno delovanje, tehnično izvedbo ekspedicij in porabo mnogo materijala. Stroški so se krili s pavšalnim prispevkom članov, ki ga je določila skupščina v Kranju leta 1933. — Reševalna organizacija pa se mora izpopolniti. Premestiti je treba glavni depot iz Mojstrane v Aljažev Dom, dopolniti reševalno postajo v Kranjski Gori, opremiti ono v Tamarju; za reševalno moštvo je treba uvesti posebne izkaznice in znake, nabaviti signalne naprave, določiti pavšal za plezalce, nabaviti reševalne vreče.
Obračun reševalnega prispevka za leto 1934 je sledeč:
a)	ReSevalni fond: lekarne 13.500 Din, reševalne postaje 7.500 Din, reševalni materijal 19.000 Din, gotovina 44.368.96 Din, skupaj 74.368.96 Din.
b)	Dohodki v letu 1934: prispevek članov Osrednjega društva 14.064 Din, koče Osrednjega društva 10.901 Din, podružnice 8.613 Din, ponesrečenci in svojci 3.639 Din, darilo Kr. banske uprave 995 Din, skupaj 38.212 Din.
c)	Izdatki v letu 1934 : reševalne ekspedicije 9.538.50 Din, zdravila 2.689.75 Din, reševalne priprave 3.175 Din, stroški za seje reševalnega odseka 708 Din, kompletiranje lekarne 4.724.10 Din, zavarovalnina moštva ca. 6000 Din, skupaj 26.835.35 Din.
Prebitek v letu 1934 11.376.65 Din.
Potrebe zahtevajo zimsko reševalno službo. SPD je priredilo v aprilu zimsko alpinski tečaj pri Triglavskih jezerih, na Jesenicah pa skioptično predavanje o tehničnem reševanju. Nabaviti se mora oprema za zimsko reševanje, in sicer nosila na smučeh ter lavinske sonde. — Za letos je predviden v Staničevi koči tridnevni tečaj za reševalno moštvo. — G. dr. Brecelj poziva vse člane, da v smislu sklepa skupščine v Kranju redno plačujejo malenkostni reševalni prispevek. — G. senator dr. Rožič predlaga: 1. priredi naj se pod imenom »Planinska straža« nabiralni dan za prispevke k reševalnemu fondu; 2. obnovijo naj se markacije starih potov; 3. opozore naj se oskrbniki koč, da ne dopuščajo nogometa okrog planinske koče. — O teh predlogih bo razpravljal širši osrednji odbor.
Izprememba pravil: G. dr. Hrašovec poroča, da je na pred-sestanku delegatov prišlo do končnega zaključka in predlaga, da se ta pravila odobrijo. Na predlog poročevalca g. dr. Hrašovca in na dodatne predloge gg. dr. Štempiharja, dr. Vrtačnika in dr. Pretnarja je skupščina delegatov soglasno odo-.
brila načrt pravil, sprejetih na predsestanku dne 15. XII. 1934 v Ljubljani. Skupščina naroča Osrednjemu odboru, da pravila stilistično predela, ne da bi jih iz-preminjal vsebinsko, jih nato razmnoži ter razpošlje podružnicam in Osrednjemu društvu, da na svojem prvem prihodnjem občnem zboru o njih sklepajo. Čim sprejmejo ta pravila občni zbori Osrednjega društva in občni zbori % podružnic, jih bo Osrednji odbor predložil oblastvu v odobritev. Osrednje društvo in podružnice obdrže koče in nepremičnine z bremeni, ki jih imajo sedaj; glede Valvazorjeve in Kadilnikove koče pa veljajo neposredni dogovori Osrednjega društva s podružnicama Kranj in Jesenice.
Določitev višine članarine in prispevkov: Skupščina soglasno odobri: 1. da je letna članarina 25 Din za vsakega člana SPD; 2. da plača vsak član upravi Zveze Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije 1 dinar (50 par za Zvezno upravo in 50 par za Asociacijo Slovanskih Planinskih Društev); 3. da plača vsaka podružnica po 2.50 Din od vsakega člana po stanju števila članstva koncem leta 1934 za upravne stroške Osrednjega društva.
Volitve. — Soglasno se izvolijo sledeči poverjeniki podružnic za širši osrednji odbor v letu 1935:: dr. Hrašovec Milko iz Celja, Pagon Franc iz Maribora, Rici Mayer iz Kranja, dr. Štempihar Ivo z Jesenic ter Ante Beg iz Trbovelj; za namestnike pa Sušelj Ivan iz Šoštanja, Martin Ule iz Mežice in Ivan Jalen iz Rateč. — Soglasno se ponovno izvoli za nadzornika podružnic g. Adalbert Pučnik iz Ljubljane, za namestnika g. Lavtižar Josip iz Kranjske Gore. Soglasno se izvolijo za delegate v Savez Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije: dr. Fran Tominšek, dr. Pretnar Josip, dr. Hrašovec Milko, dr. Bergoč in Pučnik Adalbert; za namestnika dr. Brilej Arnošt in Cesar Josip.
G. dr. V r t a č n i k Alojzij — kot poročevalec — predlaga, da SPD proda svoje parcele, ki ležijo na ozemlju Italijanske države, ker nima društvo od njih nobene koristi ter mora za nje plačevati visoke davke. Skupščina pooblašča Osrednje društvo, da izvede ta predlog.
2. Nekaj sklepov širšega osrednjega odbora na seji dne 2. aprila 1935.
Predsednik dr. Josip Pretnar poroča, da je dosedaj nova pravila sprejelo 13 podružnic; morajo biti sprejeta še od osmih podružnic in na občnem zboru Osrednjega društva, da dosežemo dvetretjinsko večino. Podružnice so dosedaj pokazale discipliniranost. — Podružnice se opozarjajo, da od sedaj naprej pošiljajo zapisnike občnih zborov v dvojniku pisarni Osrednjega društva, ki odpremi 1 izvod uredniku »Planinskega Vestnika«, da jih skupno priobči na posebni prilogi. S tem bo dosežen boljši pregled o delovanju podružnic.
Za železniške olajšave, t. j. za ugodnosti skupini 3 članov, se je ponovno pobrigala Zveza planinskih društev na inciativo Osrednjega društva.
Planinski Vestnik: G. dr. Brilej poroča, da so uvedena p o v e r -jeništva za »Planinski Vestnik«. Podružnice so prijavile 30 poverjenikov, katerim je bilo poslanih 260 letošnjih prvih številk. Dosedaj je pridobljenih 164 novih naročnikov; od 4533 članov podružnic je zdaj 857 naročnikov »Planinskega Vestnika«, od 3518 članov Osrednjega društva pa 1450 naročnikov. Mesečna naklada je 2800 izvodov. G. dr. Pretnar upa, da s sedanjo živahno propagando dosežemo 3000 naročnikov; s tem bi bil zmanjšan deficit. Naročnikov pa je vedno več samo radi izboljšanja planinske revije in ne smemo pod sedanji nivo. Veliko korist bi imeli od inseratov, teh je premalo. Poverjeniki na plan!
Rajoniranje markacijskih okolišev: G. ing. P e r k o poroča, da je gradbeni odsek Osrednjega društva zbral materijal za razmejitev okolišev za markacije ter na svojih sejah skozi več ko eno leto dni končno sestavil podroben načrt ter ga predložil podružnicam na ogled, da predlagajo morebitne izpremembe. Vsaka pot mora imeti označene nevarne točke. Svoječasno se je mislilo na kategorizacijo potov skupno z vojaško upravo; to je začasno odpadlo. Osrednje društvo nima svojega enotnega teritorija in tudi podružnice segajo ena v drugo s svojimi postojankami. Pravično se je zdelo, da Osrednje društvo, oziroma druga podružnica, skrbi za pota v okolišu dotične postojanke, ako ima
v njenem območju koče. — Na dopise Osrednjega društva so se v splošnem odzvale podružnice ter predlagale nekatere izpremembe, ki so se že vpoštevale. Razmejitev med podružnicami naj se izvrši sporazumno.
Zakon o sportskih in viteških organizacijah: Predsednik dr. Pretnar poroča, da planinska društva sploh niso omenjena v projektu Zakona o sportskih in viteških organizacijah, ki bo že po nazivu in §§ 1. in 2. zbral samo sportska in viteška društva, med katera pa ne moremo šteti planinskih društev. Zveza Planinskih Društev je zavzela sledeče stališče: Predloženi zakon ne more biti veljaven za planinske organizacije, katerih namen je bistveno različen od športa. Namen športa se izraža predvsem v tekmah. Pri planinstvu je na eni strani važen kulturno-znanstveni, nacionalni in socialni moment ter na drugi strani turistično-gospodarsko delo — graditev in oskrba planinskih postojank. — Alpinistika — plezanje po stenah na vrhove in smučarstvo nista planincu cilj in šport, marveč sredstvo, da doseže clij. Predlog: V točki 3. člena 16. zakonskega načrta je treba navesti razen Avtokluba in Aerokluba tudi Zvezo Planinskih Društev z njenimi člani ter jo izvzeti iz območja tega zakona; v členu 18, točk 2, pa se naj dosledno črta beseda »planinskim«.
Ustanavljanje odsekov: a) Alpinistični odseki: g. dr. Pretnar poroča, da smatramo plezanje kot nujno panogo planinstva. Sestane naj se skupina planincev-plezalcev; ti si iz svoje sredine izberejo odbor, ki bo posvetovalen organ društvenemu odboru. Enako ko Osrednje društvo, naj tudi podružnice določijo za svoje člane denarne podpore za alpinistične ekspedicije v tu- in inozemstvu, s čimer pridobimo predavatelje in pisce člankov za »Planinski Vestnik«.
b)	Zimsko-alpinski odseki se naj analogno tvorijo iz smučarjev-planincev, da se izživijo v planinskem smučanju, ki je panoga planinstva.
c)	Foto-amaterski odsek naj bo tudi posvetovalen organ odbora.
d)	Ml a d i n s k i odsek: Na skupščinah se je zavzelo načelno stališče, da si vzgojimo naraščaj, ker je sedaj nastala vrzel med starejšimi člani in mladino. Osrednji odbor je stopil v stik s Ferijalnim Savezom ter se bodo dijaki korporativno včlanili v SPD. Iz tehničnih ozirov se je to letos koncentriralo v Osrednjem društvu, ki bo sestavilo kartoteko mladinskih članov — ter jih potem razdelilo na okoliše. Vsak član mladinske organizacije dobi izkaznico, slično članski izkaznici, in opremljeno z letno znamkieo in sliko. Članarina znaša letno 5 Din ter se plača preko uprave Ferijalnega Saveza. Osrednje društvo bo prepustilo Krekovo kočo na Ratitovcu in Malnarjevo kočo na Črni Prsti za počitniške kolonije dijakov-članov mladinske organizacije — pod nadzorstvom profesorja. — V Ljubljani priredimo dijaštvu predavanja o planinstvu. Prihodnje leto bodo člani mladinske organizacije že sami predavali ter poročali o raznih vzponih in slično. Pozimi je treba prirediti smuške tečaje ter turne izlete mladih planincev.
SPD Celje predlaga, da se zaščiti pokrajina v Logarski dolini. G. dr. Brilej poroča, da nekatere podružnice kljub večkratnim urgencam ne pošiljajo pravočasno statističnih podatkov. SPD Maribor: širši osrednji odbor prosi, da prevzame Mariborska podružnica skrb za razgledni stolp na Pohorju ali poskusi pridobiti Tujsko-prometno zvezo, da prevzame stolp v svojo oskrbo.
3. Nekatera okrožna navodila podružnicam.
(Po sklepu širšega osrednjega odbora.)
Zbiranje inseratov za »Planinski Vestnik«: Poverjeniki za »Planinski Vestnik« se prosijo, da naročila za oglase pošljejo vsak mesec naj-dalje do 22.; akviziterjem pripade 25% provizija od pridobljenih naročil za inserate. Cene so sledeče: za enkratno objavljenje na celi strani 700 Din, za pol strani 400 Din, za četrt strani 200 Din, za osminko strani 100 Din, za male oglase 50 Din. Pri večkratnem zaporednem objavljanju dajemo znaten popust in sicer pri trikratnem zaporednem objavljanju 20% popust, pri šestkratnem 25%, pri dvanajstkratnem 30% popust.
Podpore za alpinistične ekspedicije v tu- in inozemstvo naj v prid svojim članom določijo tudi podružnice.
Mladinski odsek: Oskrbniki podružničnih postojank naj se opozorijo, da imajo članske ugodnosti le oni člani Ferijalnega Saveza, ki se izkažejo s posebno legitimacijo mladinskega odseka SPD; vse ostale člane Ferijalnega Saveza je treba smatrati za nečlane SPD.
Obmejni promet: Glede kretanja planincev v obmejnem pasu smo prejeli od Komande pogranične čete v Kranju sledeča pojasnila:
1.	Za vsako kretanje planincev v obmejnem pasu (to je v razdalji do 5 km od meje) mora biti planinska legitimacija potrjena od politične oblasti; samo planinska legitimacija ne zadostuje.
To velja izrecno tudi za prestop meje od Rožce preko Golice do Stola.
2.	Državljanom Avstrije je dovoljeno prekoračenje meje na Golici, sploh pa na celi črti Karavank, in sicer v notranjost do 10 km, če imajo planinske legitimacije, potrjene od njihove politične oblasti. V okolišu Golice oni lahko posetijo obe koči, Sv. Križ, Jesenice in od tu gredo lahko dalje na Triglav, pa samo s planinsko legitimacijo, ki je potrjena od politične oblasti. Lahko se vrnejo z Jesenic z vlakom nazaj v Avstrijo. Nadalje avstrijski turisti lahko pridejo preko Karavank do Kranja in od tu z vlakom v Avstrijo.
Album planinskih slik »Iz naših gora« bo izdalo Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani. Album obsega 52 prvovrstnih umetniških slik iz naših planin. Tisk je enobarven na najfinejšem papirju v velikosti 23.5 X 30 cm, pri 3 slikah večbarven. Ovitek je iz ličnega kartona. Cena za komad 50 Din.
4. 42. redni občni zbor Osrednjega društva SPD.
(Dne 11. aprila 1935.)
Predsednik dr. Jos. Pretnar pozdravi zastopnike oblasti in planinstva ter novinarje.
Pristop k današnjemu zborovanju pa je posvečen spominu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I., ki je v našem planinskem raju postavil sebi in svoji visoki rodbini drugi dom za stalno prebivališče. Planinci bodo ostali neomajno zvesti njegovemu svetemu sporočilu. — Težka nesreča je nadalje zadela naše planinstvo z nepričakovano smrtjo našega planinskega Nestorja in mentorja dr. Henrika Turne. Ko se je ob 75 letnici ravno pripravljal, da se ves posveti končnemu pregledu in objavi plodov svojega dolgoletnega, temeljitega dela, je omahnil in zatisnil svoje bistre in zveste oči. Kdo ni poznal našega Turne, brezkompromisnega bojevnika za pravice naroda in malega človeka, plodnega delavca na najrazličnejših kulturnih in znanstvenih poljih, moža, ki je pretežni del svojega življenja, svojo dušo in srce posvetil planinam, ki je bil pionir slovenske strme alpinistike, znamenit planinski pisatelj, ideolog in ustvaritelj temeljev znanstvenega obravnavanja alpinizma ter alpinske terminologije pri nas. Kot predsednik literarno-znanstvenega in alpinskega odseka ter delegat Zveze Jugoslovanskih Planinskih Društev pri mednarodni Uniji turističkih organizacij je vršil neposredno v našem društvu eno najvažnejših funkcij do zadnjega. — Prav tako nenadoma nam je kruta usoda iztrgala iz naših vrst tihega, a navdušenega in uglednega planinca, senatorja dr. Valentina Rožiča. Celo ob svoji zadnji uri se je spomnil našega društva, kot eden redkih planinskih mecenov, z volilom gozda na lepem vrhu Moravških planin. — Spomniti se moramo tudi izgube najskromnejšega, idealnega planinca, našega dragega Jaka!
Ko občni zbor soglasno odobri, da se pošljejo vdanostna brzojavka kralju Petru II. in knezu-namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke ministroma gg. dr. Marušiču in dr. Auerju ter pozdravna pisma banu g. dr. Pucu in podbanu g. dr. Pirkmajerju, poda predsednik obširno poročilo s temi vodilnimi mislimi:
Prošlo leto je prešlo v znamenju utrjevanja naših pozicij in zgraditve temelja in smernic delu, ki se je pričelo živahno razvijati tako v gospodarskem kakor v kulturnem pogledu. Poročila poedinih odsekov bodo pokazala obsežnost izvršenega dela.
Kljub neznosni gospodarski krizi smo vzdrževali v proračunu ravnovesje. S temeljito reorganizacijo knjigovodstva nam bo mogoče izvesti sanacijo društvenih financ, ki so obremenjene še iz prejšnjega desetletja. — Odbor je gradbenim odsekom izdelal dolgoročen, dobro premišljen gradbeni načrt. Delo, ki je v rokah agilnih strokovnjakov, se je že pričelo. — Našo gradbeno iniciativo vežejo stari dolgovi, a ne smemo pod nobenim pogojem popustiti od načela, da gradimo samo ono, kar bodemo mogli tudi plačati, in vsaka nova gradnja se mora sama obrestovati in vsaj primerno amortizirati. — Neodložljive so zgraditve treh postojank: Prva je eldorado našega visokoplaninskega smučanja — Komna, kjer bi pričeli graditi nov planinski dom že letos; druga bo Velika Planina, tretja pa Velo Polje. Če izvedemo vse to k že obstoječim postojankam od Vršiča do Krvavca, potem bomo lahko rekli: Planine so poleti in pozimi naše !
Usmeriti se nam je tudi v nova pota. V Mariboru je pred dvema letoma zavzel Savezni kongres stališče, da priznavamo strmo alpinistiko kot eno važnih panog planinstva. Dosledno je, da se ta panoga planinstva goji tudi v okviru Slovenskega Planinskega Društva. Zato se v teku letošnjega leta ustanovi v našem društvu posebna alpinistična skupina. — Ker imamo v dolinskih legah razmeroma malo smučanja in je pravo smučanje mogoče le v naših planinah, mora biti smučar tudi planinec in nasprotno. Društvu je skrbeti za to, da se naši člani tudi glede smučanja morejo izživljati v okviru SPD. V prihodnjo zimo bodemo vstopili že z organizirano in številno smučarsko skupino našega društva. — V prošlem letu se nam je posrečilo uresničiti naš načrt mladinske organizacije v okviru SPD. Po dogovoru s Ferijalnim Savezom za Dravsko banovino se osnuje v tem Savezu posebna skupina mladih planincev, ki vodijo mladinsko organizacijo za naš okoliš. Letošnje leto nameravamo mladim planincem dati na razpolago kočo na Ratitovcu ter Malnarjevo kočo na Črni Prsti, kjer bodo imeli svoje počitniške kolonije pod nadzorstvom profesorjev-planincev. S predavanji, tečaji, z izleti in slovstvom se nadejamo, da bomo čez nekaj let vzgojili močno armado pravega in zdravega planinskega naraščajo. — V prošlem letu se je kot jako koristna in pobudna izkazala akcija SPD za podpiranje alpinističnih ekskurzij v še malo odkrite kraje naše države, pa tudi tujine. To akcijo bomo tudi letos nadaljevali in po možnosti razširili.
Ministrstvo za fizično vzgojo naroda izdeluje poseben zakon o športu; mi smo zahtevali, da naj tvori planinska organizacija svojo posebno, od športnih organizacij neodvisno skupino. — Živimo v prisrčnih stikih in složnem sodelovanju s podružnicami in z bratskimi planinskimi društvi, ki so člani Saveza Planinskih Društev Kraljevine Jugoslavije. — Asociacija Slovanskih Planinskih Društev je imela svoj lanski kongres v Ljubljani, ki mu je predsedoval naš član g. dr. Fran Tominšek; referat za Savez pa je podal pokojni naš dr. Tuma. — Tudi v mednarodni Uniji planinskih organizacij, kateri pripadamo kot člani, smo se uveljavili po svojem odličnem delegatu, pokojnem dr. Tumi. — S strani vseh oblastev smo našli razumevanje in podporo. Vsem se zahvaljujemo.
Tajnik g. dr. A r n o š t Brilej poroča:
Po jubilejnem letu 1933 se je vrnilo Osrednje društvo SPD k mirnemu delu v smislu začrtanega programa. V društvu poslujejo kot posvetovalni organi sledeči odseki: gospodarski, literarno-znanstveni, zimsko-alpinski, fotoamaterski in reševalni. Nanovo sta bila tekom leta ustanovljena še alpinistični in mladinski odsek; dočim prvi v preteklem poslovnem letu še ni mogel začeti z delom, je mladinski odsek že v polnem razmahu. Poleg odborovih in odsekovih sej (48 -t- 51) so se vršile tudi tri seje širšega osrednjega odbora (13. maja 1934, 9. novembra 1934, 2. aprila 1935), na katerih so se razen pravil, ki naj privedejo do reorganizacije celega društva, obravnavala še druga aktualna vprašanja (reševalne zadeve, upravne stvari, mladinska organizacija, razmejitev okolišev med podružnicami, zakon o športnih in viteških organizacijah, ustvarjanje novih odsekov). — Osrednje društvo je štelo koncem leta 1934 3518 članov; v tem
letu se je povečalo za 438 članov. Ker šteje SPD s podružnicami vred 8051 članov, ima Osrednje društvo v Ljubljani samo skoraj toliko članstva ko vse podružnice skupaj.
Osrednje društvo je moralo kot velika gospodarska edinica posvečati posebno skrb gospodarskim vprašanjem, t. j. dobri in smotreni upravi svojega premoženja. (O tem bo poročal gospodar.) Ta skrb pa je morala biti v službi kulturnega udejstvovanja društva; društvo ne sme zaostati v zimsko-alpinski panogi, inora v redu obnavljati pota in markacije, voditi brigo za reševalne akcije, vzdrževati v dobrem stanju koče in zavetišča ter snovati nove postojanke, kjer bi se pokazala potreba.
Društvena pisarna, ki se je koncem leta preselila v palačo »Viktorijo« na Aleksandrovi cesti, je bila kakor vedno tudi letos močno zaposlena. Prejeli smo 4151 dopisov, odposlali smo jih 4432. — Bili smo vse leto v tesnih stikih s podružnicami. Tudi z drugimi jugoslovanskimi in inozemskimi alpinističnimi društvi smo bili v prijateljski zvezi; zlasti s turistovskim klubom »Skalo«. Prisrčni so bili naši odnošaji z Zimsko-sportnim Savezom, z Zvezo za tujski promet, z Ljubljanskim smučarskim klubom itd. Kakor prejšnja leta, izmenjujemo tudi letos z vsemi sorodnimi alpinskimi organizacijami publikacije, ki jih je nad 40 in ki tvorijo lepo obogatitev naše knjižnice.
Število podružnic znaša 29; v letu 1934 je bila likvidirana Borovniška, ker ni imela pogojev za nadaljnji obstoj; zato je prirastla to leto nanovo Ribniška podružnica, ki že kaže živahno gibanje.
Osrednje društvo se je lotilo tudi dokončne ureditve našega posestnega stanja v Italiji. Na podlagi našega arhiva in drugih virov je dr. Tuma ugotovil, da je bil prodan svet na Vršiču z Domom vred za 300 tisoč lir italijanskemu erarju. Sedaj zahtevamo od Kranjskogorske občine odškodnino za Dom, ki je bil z omenjeno vsoto plačan. — SPD ima še v Italiji: Koritniško kočo, kočo na Poreznu, parcelo na Kriških Podih blizu Splevtskega jezera, pašnik na Nanosu, parcelo na Planjavi v Trenti, neko stavbno parcelo v Žabnici ter malo parcelo pod Črno Prstjo. Skupščina SPD v Kranju je soglašala s predlogom Osrednjega društva, naj se vse te parcele po primerni ceni prodajo interesentom v Italiji. Gospod dr. Tuma je bil kot pravni zastopnik SPD pooblaščen, da skuša doseči kolikor mogoče ugodno prodajo vseh navedenih nepremičnin, ki so z neplačanimi davščinami po večini izdatno obremenjene.
Osrednje društvo se je tudi v preteklem letu zelo zanimalo za vozne olajšave svojega članstva po železnici. Nekaj časa je bila podoba, da bomo v dejstvu izgubili celo polovično voznino v skupinah po 6 oseb. Zdaj pa se nadejamo, da nam bo dovoljena polovična voznina v skupinah po 3 člane, in da bodo vpeljani weekend-vlaki, s polovično voznino od sobote, odnosno od dneva pred praznikom opoldne, pa do ponedeljka, odnosno dneva po prazniku opoldne. — Pri prometnem društvu Medno-Tacen smo proti plačilu 5.000 Din dosegli ugodnost, da naši člani deset let hodijo čez novozgrajeni most brez mostnine 2 Din od osebe.
V preteklem letu smo uvedli skupne izlete: v poletju 11 izletov v Bohinjsko Bistrico z avtobusi, pozimi pa dva skupna izleta na Veliko Planino za smučarje ter po 1 izlet na Vršič in Krvavec. — Društvo je pospeševalo v smislu svojih smernic ekspedicije, in sicer eno na Olimp, dalje eno v Neži-lovske Karpe pri Skoplju ter propagandno potovanje v Anglijo, kjer je gospa Copeland v družbi z gospo Debelakovo priredila vrsto predavanj o naših krajih in planinah ter s tem izvršila zaslužno propagandno delo. — Vse te prireditve so se obnesle. Društvo organizira za bodoče leto kot inozemski izlet ekskurzijo članstva v Bolgarske planine.
Naši alpinisti so v zadnjem času izvršili nekaj lepih prvenstvenih tur; tu naj omenim samo prvenstvene vzpone Uroša Župančiča v Triglavski vzhodni steni, dalje na Široki Peči in Nežilovskih Karpah pri Skoplju, prvenstveni vzpon Leva Pipana in Marjana Lipovška po severni steni Skolijona v Olimpu, znamenito plezalno turo gospe M. M. Debelakove na Mont Nevis v Angliji ter plezalne vzpone Vinka Modeca in Borisa Režeka v severni steni Štajerske Rinke, Križa ter v steni Rzenika.
Zal tudi 1. 1934 ni minilo brez planinskih nesreč: Dne 17. maja se je smrtno ponesrečil na Turncu radiotehnik Josip Erbežnik; 22. julija se je
ubil pod Frdamanimi Policami učitelj iščnik Milan Košir; 12. avgusta je plaz pod Grintavcem uničil mlado življenje gdč. Tilde Kohn iz Zagreba; 15. avgusta se je ponesrečil v Hudem Prašku Franc Kropej iz Konjic; 9. septembra se je ubil v skalah Jalovčevega kuloarja abiturijent Marjan Benedik iz Stražišča. Druge nezgode, ki so se pripetile, se k sreči niso končale tragično. Srečo v nesreči je imela naša odlična plezalka gdč. Pavla Jesihova, ki je zdrsnila v Travnikovi steni.
Gradbeno delo društva je bilo ovirano vsled denarne stiske. Nismo mogli izvršiti večjih stavb in smo se omejili na najnujnejša vzdrževalna popravila, ki pa so v nekih slučajih morala biti dosti obsežna. Pod Črno Prstjo smo društveno najstarejšo postojanko Orožnovo kočo ob njenem 40letnem jubileju temeljito popravili in preuredili ter podvojili njeno spremnost. Pridobili smo tudi dvoje ličnih sobic po 2 postelji, v podstrešju pa novo veliko skupno ležišče. Obenem se je saniral bližnji vodnjak na planini za Liscem. Skupni stroški bodo znašali ca. 38.000 Din. — Manj ugodno mora biti poročilo o Malnarjevi koči; pri temeljitem pregledu zgradbe smo ugotovili, da je večino lesovja v spodnjem delu koče močno razjedla goba. Zgradba bo v kratkem času razpadla, nova postojanka na tem mestu je zaenkrat nepotrebna. — Manjša popravila in adaptacije smo izvršili: Pri Krekovi koči na Ratitovcu, dalje pri hotelu »S v. Janez« v skupnem znesku ca. 10.000 Din. Pri hotelu »Z 1 a t o r o g« so se zgodaj spomladi dokončala adaptacijska dela, ki so se začela v jeseni 1. 1933; pri koči pri Triglavskih jezerih in v Aljaževem Domu v Vratih, pri Domu na Krvavcu in Domu v Kamniški Bistrici ter pri Erjavčevi koči na Vršiču so se izvršila manjša popravila. Kadilnikovo kočo na Golici je Jeseniška podružnica, ki jo sedaj upravlja, sporazumno z Osrednjim odborom v gradbenem oziru znatno izboljšala.
Program glede planinskih poti se je mogel izvršiti le deloma. Uspešno se je skrajšala zavarovana pot v jugozapadni steni Škrlatice. — Skozi vse leto so trajale priprave za novo turistovsko stezo od Stahovice do Doma v Kamniški Bistrici po desnem bregu vode. Pot je zelo potrebna radi nove avtomobilske ceste in njenega prahu. Delo je bilo v začetku oddano za približno 32.000 Din. Steza bo dokončana do konca maja t. 1. — Neizvršena so morala ostati še pre-potrebna popravila poli od Češke koče navzgor, zlasti skozi Zrelo.
Zelo intenzivno in zamudno je bilo delo gradbenega odseka na znotraj. Tekom preteklega leta je namreč prevzel gradbeni odsek vse posle glede planinskih poti ter je začel s kategorizacijo in napravo katastra naših planinskih poti. — Za Mednarodno Unijo planinskih društev je izdelal odsek pregled onih potov, ki so ogrožani po snežnih plazovih.
Da ne bi ostal kak del naše zemlje brez gospodarja, oziroma nadzornika v turistovskem oziru, se je razdelila vsa Dravska banovina na zaključena ozemlja posameznih podružnic, oziroma Osrednjega društva. Na^ pripadajočem jim ozemlju bi imele podružnice prvenstveno pravico in dolžnost vršiti vse planinske naprave (postojanke, poti, orientacijske znake in markacije); kjer pa na takem strnjenem okolišu podružnice stoji kaka planinska postojanka Osrednjega društva ali druge podružnice, prevzame del brige za planinska pota in markacije v neposredni okolici dotične postojanke njen lastnik (najemnik). Vse prizadete podružnice so pravilno razumele našo težnjo, da jih razbremenimo brige za njim ne lastne predele. Njihovi izpreminjevalni predlogi se bodo sporazumno rešili. — Organizacija brige za pota, ki pridejo v breme Osrednjega društva, se šele izvaja; treba bo v ta namen znatno razširiti gradbeni odsek, da bo zmogel tako na široko razpredeno delo.
Gradbeni program za tekoče leto in bližnjo bodočnost: Pri hotelu Sv. Janez v Bohinju sistematična kanalizacija celega kompleksa in preuredba stranišč v glavnem poslopju. — Pri hotelu Z 1 a t o r o g : popravilo verande pred hotelom in stare, lesene dependance; po možnosti bomo izzidali še ostali dve zunanji steni I. nadstropja hotela. Sicer se za Zlatorog pripravlja preureditev celega kompleksa. — Streha Krekove koče na Ratitovcu se pokrije s pocinkano pločevino. — Na Veliki Planini: priprava stranišča in v podstrešju dependance 2 sobi. — Za zimo pri Triglavskih jezerih naprava peči (z dimniki) v vseh sobah ter opaženje verande pred kočo. — V projektu imamo gradnjo velikega turistovskega in smučarskega Doma na K o m n i
med lovsko kočo na Vrheh in Planino na Kraju. — Vodnikova koča na Velem Polju razpada. Za letos jo bo treba dobro podpreti na spodnji strani. V dolgednem easu se zgradi nova, zlasti za zimsko sezono prirejena postojanka na Velem Polju, nižje v dolini. — Aljažev Dom v Vratih: znatno povečanje kuhinje. Misliti je na razširjenje ali na graditev dependance za večdnevno bivanje planincev. — Naša edina zimsko-alpinska postojanka je Staničeva koča, ki nikakor ne ustreza. Gradbeni odsek snuje temeljito povečanje za stalno zimsko sezono; v zvezi s tem je naprava primernega zavetišča v Zgornji Krmi. — Za najnujnejšo turistovsko postojanko pa smatra gradbeni odsek primerno zavetišče na našem delu Kriških Podov (nad Stenarjem in Rogljico). Ako ga ne izvrši podružnica Mojstrana, ki se je za to delo zanimala, bo ta projekt prevzelo Osrednje društvo. — Na Veliki Planini razmere kar vpijejo po zgraditvi večjega planinskega doma, prirejenega tudi za stalno zimsko sezono. Primeren svet je že izbran. Pripravlja se tudi načrt za novo obsežno zgradbo, ki naj bi se postavila v bližnji bodočnosti. V zvezi s tem domom je tudi naprava nove udobne vozne poti s Planine do Pod-volovljeka in projektirana avtomobilska cesta iz doline Črne v Luče. Ravno tako potrebna je smučarska pot po dolini Konjske na Kisovec in na Veliko Planino. Dom v Kamniški Bistrici je postal po otvoritvi nove avtomobilske ceste naša najlažje dostopna postojanka in bo vedno bolj privlačen tudi za širšo publiko in letoviščarje. Kot prvi korak k neizogibnemu izboljšanju se že letos vpelje v obe zgradbi vodovod, za kar bo potrebna lastna električna centrala, ki bo dajala tudi električno luč za lastno potrebo. To važno postojanko pa bo treba čimprej povečati.
Važnejša planinska pota: Dovršitev nove steze v Kamniško Bistrico, smučarska pot od Tineta po dolini Konjske na Veliko Planino, dostop na Velo Polje iz doline Voje čez Krstenico; zvezna zavarovana plezalna pot z Vršiča proti Prisojnilcovemu Oknu; zveza z Osredka na Kriško planino pod Krvavcem po severovzhodnem pobočju Križa, s čimer bi se skrajšal dostop na Krvavec od Stahovice za pol ure; steza od Cojzove koče na Kokrskem sedlu čez Kalško goro proti Grebenu, oziroma Kalcam; neizogibno popravilo potov od Češke koče navzgor, zlasti skozi Žrelo in na Mlinarsko sedlo. V gradbenem odseku, ki vrši in pripravlja vsa ta dela, je bilo 9 gradbenih strokovnjakov. Odsek je imel lani 19 sej, nekaj jih je bilo tudi skupaj z drugimi odseki.
Kulturno delo društva je osredotočeno v literarno-znanstve-nem odseku, katerega glavna skrb je posvečena »Planinskemu Vestniku«. Vestnik ima danes 2300 naročnikov, v treh mesecih letošnjega leta je porastel za 300 novih. List uživa splošno priznanje pri nas in v inozemstvu. Finančna stran našega glasila žal ni tako zadovoljiva. Ena številka lista nas velja povprečno 10.000 Din. Ker se tiska list sedaj v 2300 izvodih, je nabavna cena ene številke 3.60 Din; naročnina znaša sedaj 40 Din; za eno številko dobimo torej znesek 3.30 Din, društvo ima pri vsakem izvodu 30 par izgube. Ta primanjkljaj skušamo kriti z inserati, ki pa jih je zelo težko pridobiti; ostanek mora prispevati Osrednje društvo. Finančna sanacija lista bi se dala izvesti na različne načine. Lahko bi se n. pr. — kot je bilo že večkrat predlagano — vpeljala obvezna naročnina za vse člane; rodbina, ki ima po več članov SPD, bi štela le za enega naročnika. Dalje bi se lahko prihranilo na stroških z zmanjšanjem števila ilustracij in s skromnejšo zunanjo obliko, kar pa bi pomenilo korak nazaj in bi lahko povzročilo padec naročnikov. Tretjič bi se mogla zvišati naročnina; odbor stoji na stališču, da bi to bilo najprimernejše sredstvo, ker tudi mnogo skromnejše opremljene slovenske revije pobirajo danes po 60 Din in tudi več letne naročnine. Zato predlaga odbor, da se naročnina »Planinskega Vestnika« zviša od 40 Din na 50 Din letno.
Kot nadaljevanje naše alpinske knjižnice, v kateri sta izšla do sedaj 2 zvezka (M. Debelakove »Plezalna tehnika« in dr. Breclja »Prva pomoč«), je zamislil literarni odsek barvasto ilustrirano knjižico: »Naša planinska flora«. Financiralo bo to knjigo deloma Osrednje društvo, ki bo v letošnji proračun vstavilo v to svrho 10.000 Din in enako vsoto pri proračunu za leto 1936; 10.000 Din imamo obljubljenih od kraljevske banske uprave, ker bomo v tej publikaciji vpoštevali tudi vse naše zaščitene rastline j nekaj podlage pa si bomo zasigurali potom subskripcije. — Za tisk je tudi že pripravljena dr. Tu-
mova »A 1 p i n s k a terminologija«, ki bo ustvarila trden temelj za naše planinsko izrazoslovje, delo, kakršnega nimajo niti večji narodi. — Literarni odsek je tudi v preteklem letu organiziral predavanja: Dr. Tuma je obširno poročal o Zapadnih Julijskih Alpah, dr. Brilej je predaval o turah na Olimpu, prof. Mesesnel o pokrajinskih in umetnostno-zgodovinskih znamenitostih Ohridskega in Prespanskega jezera; g. Andro Kopinšek iz Celja nam bo pripovedoval o svojih turah po Pirenejih. Za prihodnje leto imamo že pripravljena predavanja prof. Petkovška o planinski flori, dalje Ivana Bučerja o Obrazih naših gora, M. Debelakove o plezalnih turah ter gospe Escherjeve alpinsko-filmski večer. — Poudariti moramo značilno dejstvo, da društvo že izhaja z domačimi predavatelji.
Vprašanje alpinskega muzeja postaja rešljivo. Društvo je priredilo že dve alpinski razstavi; na njih smo dobili pregled o materijalu, ki bi tvoril temelj bodočega alpinskega muzeja. Doslej zanj nismo imeli prostorov. V zadnjem času pa nam je obljubljenih nekaj sob v mestnem muzeju v Auerspergovi palači.
Zaradi prevelikih stroškov je društvo začasno moralo opustiti izdajo večjih kartografskih del. V preteklem letu smo kot prilogo k znamenitemu spisu dr. Tume izdali zemljevid Beneške Slovenije in Knafličev zemljevid Zasavja. Društvena knjižnica šteje vsega skupaj 1045 del; člani so se je precej posluževali. Nanovo smo nabavili 24 knjig, 86 naših in inozemskih revij. — Izdatno bo treba izpopolniti ročne, zdaj borno opremljene knjižnice v naših planinskih kočah, ki so po večini v slabem stanju.
Zimsko-alpinski odsek društva je priredil v zimi leta 1934 in 1935 več izletov v Kamniške in Julijske Planine, zlasti na Vršič, Veliko Planino in Krvavec. Bili so precej dobro obiskani. Odsek je tudi razpisal več smučarskih tečajev, ki pa se deloma, zaradi pomanjkanja snega {n. pr. pri Sv. Janezu), niso mogli vršiti. — Dalje prireja društvo dva turna smučarska tečaja čez Triglavsko pogorje; ti turni smučarski tečaji so že vpeljani in zelo priljubljeni. Vso pomlad se bodo vršili na Kredarici pod vodstvom g. černiča nepretrgani brezplačni tečaji za smučarje. S to zimsko dobo poteče pogodba, ki jo je imelo SPD z g. Bi-tencem. Prihodnjo zimo bo društvo samo upravljalo svoje triglavske postojanke. Nalog društva bo, da preuredi in opremi naše visokogorske postojanke za zimsko dobo (peči, dvojna okna, več odej itd.). — Zimsko-alpinski odsek se je pobrigal tudi za izpopolnitev zimskega reševalnega materijala. V bodoče bo treba še bolje organizirati zimsko vodniško službo. — V pretekli zimski sezoni si je odsek preskrbel tudi vremenska poročila, ki so bila redno nabita na našem okencu pred društveno pisarno.
Fotoamaterski odsek je posvečal glavno skrb ilustraciji »Planinskega Vestnika« in umetniškim prilogam, ki jih naše glasilo prinaša. Skušal je vedno od dobrega izbrati najboljše, presoja pa je seveda individualna in zategadelj ne bo mogoče vedno zadovoljiti vse. — Pripravili smo tudi album naših gorskih slik v 1000 izvodih z 52 slikami, ki so bile zadnji dve leti kot umetniške priloge priobčene v »Planinskem Vestniku«. — Odsek je izbral in dal izdelati vrsto propagandnih slik z naših planin za razstavo v Plznu, ki je bila potem prenešena v Prago. Dalje je priporočil nakup 110 koloriranih diapozitivov, ki jih je prof. SeidI ugodno prodal društvu; ti diapozitivi predstavljajo slike naših planinskih cvetlic in bodo dobro služili za predavanja. Na željo gospodarskega odseka je izbral odsek negative, s katerimi bo društvo poceni izdelovalo razglednice za svoje koče. Dalje je sodeloval izdatno pri sestavi in ilustraciji prospekta, ki ga bomo za prihodnjo zimo izdali v svrho propagande zimskega poseta naših planin in naših zimskih postojank. — Odsek snuje nadalje ustanovitev dobro urejene temnice v društvenih prostorih, ki bi bila članom SPD na razpolago, dalje ustanovitev in vodstvo foto-tečajev za začetnike in izvežbanejše fotografe-amaterje, prirejanje foto-ama-terskih predavanj in izletov ter razstavo planinskih slik naše države, ob kaki slovesni priliki. — Društvo poživlja foto-amaterje, naj svoje posrečene slike predlagajo v kontaktnih kopijah društvenemu foto-odseku, ki bo porabni materijal odbral ter ga objavljal kot umetniške priloge ali kot ilustracije člankov v »Planinskem Vestniku«.
Reševalne postaje so morale nastopati lani v 9 slučajih in so se reševalna moštva izkazala povsod kot hitra, dobro organizirana in zelo požrtvovalna. Prav posebno se je izkazalo reševalno moštvo Jesenice-Dovje-Mojstrana, ko je iz težke situacije v severni steni Škrlatice hitro rešilo več planincev iz Beljaka, za kar so jim izrekli pohvalo tudi avstrijski dnevniki. — Reševalni odsek je v preteklem letu delal na to, da čim bolj izvežba svoja moštva za službo pozimi in poleti. V ta namen je bil pri Triglavskih jezerih pod vodstvom ing. Dro-f e n i k a prirejen 6dnevni zimski tečaj, ki so se ga udeležili naši vodniki in člani reševalnih moštev. Nadalje je priredil dr. B r e c e 1 j na Jesenicah skioptično predavanje o prvi pomoči v nezgodah. — Da se zaključi vodniški tečaj, ki ga je prvikrat priredilo društvo jeseni leta 1933 in nadaljevalo potem lansko leto z zimskim tečajem, se bodo organizirali letošnje leto v krajih, kjer so izhodišča za plezalne ture, plezalni tečaji za naše vodnike in člane reševalnih moštev. Vsi udeleženci teh tečajev bodo nato izprašani in bodo dobili svoje vodniške knjižice; tako bo oživel nov kader mladih izvežbanih vodnikov. — Reševalno opremo mora odsek vedno znova d o -kupovati in izpopolnjevati. Nabavili smo nova nosila na smučeh, ki se bodo lahko uporabljala pozimi in poleti; s takimi nosili bodo sedaj opremljene vse naše planinske postojanke in reševalne postaje. Nabavili smo tudi primerno število lavinskih sond za slučaj lavinskih nesreč. Da se izognemo zlorabam pri reševanjih (reševalnih akcij so se udeleževali nepoklicni ljudje, ki so povzročali velike stroške, a malo koristi), bodo dobili vsi člani reševalnega moštva posebne legitimacije, ki jih je izdal reševalni odsek Osrednjega društva. Urediti smo morali za letošnje leto novo, prepotrebno reševalno postajo pri Tamarju v Planici; materijal bo shranjen v posebni skrinji v koči Ljubljanskega smučarskega kluba. — Za reševalne akcije je bilo izdanih lani 9.815.50 Din, za razna zdravila 4.326.65 Din, za reševalno opremo 3.175 Din, stroški tečajev 5.708 Din, zavarovalnina moštev 6.000 Din ter razni drugi stroški (pregled reševalnih postaj in potni stroški delegatov reševalnih odsekov izven Ljubljane, ki so prišli na seje Osrednjega reševalnega odseka) 748 Din, tako da je bilo v lanskem letu 29.773.15 Din izdatkov. Prejeli pa smo: Od svojcev ponesrečencev 3.639 Din, prispevek članstva Osrednjega društva 13.834 Din, prispevek članstva podružnic bi moral biti 9.724 Din. Pri tej postavki bi bilo pripomniti, da so podružnice ostale še veliko dolžne. Nadalje smo prejeli podporo od banske uprave v znesku 994 Din, od koč Osrednjega društva 11.997 Din in 5% obresti za leto 1934 2.218.45 Din. Prebitek za leto 1934 znaša 12.639.30 Din, kar je spričo vsakoletnega naraščanja planinskih nesreč zelo malo.
Prosv. insp. v p. g. Wester Josip pripominja k poročilom sledeče: Tudi če smo poročilo g. predsednika in tajnika sprejeli z zadovoljstvom na znanje, se da v marsičem vendar kaj pripomniti ali nasvetovati. Tako gotovo vsak član odobrava odborov smotrni delovni načrt. Pozdravljam predlog, da se že letos zgradi planinska koča na Komni; prav je, da hočejo nadelati pot z Vršiča na Prisojnik, ker se bo s tem omogočila tudi neplezalcem zanimiva planinska krožna tura na sev. pobočju; res pogrešamo vsaj skromno zavetišče nad Kriškimi Podi. Prav tako je skrajni čas, da izda naš odbor turističen zemljevid z označenimi vsemi planinskimi napravami; sedanje karte zadoščajo le primitivnim zahtevam. — Za promet z Italijo naj bi se uveljavile mejne legitimacije, ki so se nam že pred leti vsaj formalno izdale. — Glede »Planinskega Vestnika« je gotovo vsakega člana zadovoljila tajnikova ugotovitev, da se je število naročnikov zelo dvignilo; preseneča pa neugodna finančna plat. Kakor se more Plan. Vestnik prav spričo svoje bogate ilustrativne opreme uspešno kosati s sorodnimi inozemskimi publikacijami, tako tudi stoji, da je razkošni ilustrativni del bistveno podražil izdajo našega glasila. Tu bi kazalo se omejiti pri ilustraciji člankov; saj mora biti za vrednost spisa odločilna pred vsem njegova vsebina. S tem pa nikakor ne trdim, da markantna slika ne oživlja besedila. Zato menim, da bi bilanco »Planinskega Vestnika« laglje spravili v ravnovesje z omejitvijo ilustrativnega dela, s čimer bi tudi dobili več prostora za članke, ki jih uredništvo baje ima v izobilju, kakor pa z nameravanim povišanjem naročnine. — Vsaka planinska koča naj bi imela svojo priročno knjižnico, pregledno urejeno, v varstvu dotičnega oskrbnika. Kar imamo sedaj v nekaterih kočah, je vse razmetano. Zlasti bi morala vsaka koča vsaj v poletni dobi prejemati naše društveno glasilo.
To bi služilo celo domačim turistom v razvedrilo in pobudo; saj imamo člane, ki »Planinski Vestnik« komaj po imenu poznajo — tujim pa bi »ad oculos« pričali, da ne zaostajamo za drugimi. — Toliko pa stoji: Najsi ima kdo glede smeri planinskega udejstvovanja nazore, ki se ne strinjajo povsem s podanimi izvajanji, vendar nihče ne more našemu odboru odrekati iskrenega priznanja za njega iniciativno, uspešno in nesebično delo, ki priča, da vrši svoje često težavne in nehvaležne naloge neumorno v prospeh naše planinske turistike.
Predsednik se zahvali za priznalne besede ter zagotavlja govornika, da bo odbor vpošteval njegove pripombe.
G. V e 1 e p i č Ciril graja poslovanje odbora. Zamerja, da je bilo lansko leto v »Planinskem Vestniku« 33 nadaljevanj in da so priobčene slike le nekaterih fotografov (»monopol«). Alpinski odsek se po prvi neslogi ni več sklical, koča na Komni bi nikakor ne bila prikladna za smučarje; koča pri Triglavskih jezerih se je v zimskem času proglasila kot toplo zakurjena, toda on in mnogi skauti so jo našli ledeno mrzlo in so vsi zboleli; M. M. Debelakove knjiga: Plezalna tehnika — je po njegovem mnenju pisana v slabem jeziku; alpinski muzej bi lahko davno imeli, a nas je prehitelo Hrvatsko Planinsko Društvo, ki že ima alpinski muzej; voznih olajšav društvo ni oskrbelo. — Govornik pride do zaključka, da bi odbor lahko mnogo napravil, ko bi uvaževal razne predloge, ki jih stavijo člani.
Predsednik dr. Pretnar se zahvali za izvajanja. Pred vsem pripominja, da je odbor ponovno vabil k delu v društvu, da pa ni bilo odziva; tudi g. Ve-lepič ni do danes opozoril odbora na razne stvari, ki jih sedaj graja, ter se tudi ni lotil dela za izboljšanje morebitnih nedostatkov, dasi je bil vabljen k delu. Glede kakovosti »Planinskega Vestnika« so najmerodajnejše kritike polne priznanja; izmed znamenitih inozemskih planinskih revij je Čsterr. Alpenzeitung prav te dni v svoji zadnji številki kakor nalašč za naš občni zbor priobčila zelo pohvalno kritiko o našem glasilu. Kar se tiče monopola v priobčevanju slik, so bili foto-amaterji večkrat vabljeni, da dajo na razpolago slike; a jih niso poslali in je bil foto-odsek primoran priobčevati slike, ki jih je imel in ki so fotografično dobre; ni pa mogoče priobčevati slik, ki ne dospejo in ki jih nismo presodili. V alpinskem odseku je bil spor med člani samimi in se radi tega odsek v tedanji sestavi ni mogel več sklicati; odsek bo sedaj sestavljen iz članov plezalcev, ki si bodo iz svoje sredine izbrali odbor. G. Velepič noče vedeti, koliko in kje se je SPD prejšnja in to leto trudilo za izboljšanje olajšav pri vožnji; naj bi prišel v društveno pisarno in bi dobil izčrpne informacije, namesto da sedaj na občnem zboru graja stvari, o katerih ni informiran. Naj se on in vsakdo v konkretnih slučajih obrne najprej na odbor; šele ako odbor noče vpoštevati upravičenih predlogov, potem naj ga graja na občnem zboru. Glede planinske postojanke na Komni so oddali svoje mnenje strokovnjaki, ki so vprav zaradi tega bivali v teh gorskih predelih, in baš na podlagi strokovnjaškega mnenja gradbenega odseka se je odbor odločil za postavitev koče na Komni! — G. Velepič pač ni merodajen za obsodbo dela Debelakove; saj so pri knjigi sodelovali strokovnjaki in je delo pregledal in popravil g. dr. Tuma, ki je kapaciteta v alpinskem svetu. Glede alpinskega muzeja v Zagrebu je g. Velepič v hudi zmoti; v Zagrebu namreč tudi še do danes nimajo muzeja in se vrše zanj šele prve priprave. — Predsednik ponovno poudarja, da bo odbor vedno vpošteval želje članov, ki pa morajo biti izražene na pravem mestu in ob pravem času.
G. Kunaver pojasnjuje, da ni res, da bi bili skautje zboleli v koči pri Triglavskih jezerih, marveč so bili zelo zadovoljni z vsem in so se vrnili zdravi ter obetajo, da bodo prihodnjo zimo zopet posetili to postojanko, ki jim je nudila toliko zimskega užitka.
Izprememba društvenih pravil: Navzoč je quorum za razpravljanje o tem predmetu.
Predsednik dr. Pretnar navaja, da se je že več let razpravljalo o izpremembi društvenih pravil ter se je Širši redakcijski odbor zedinil na gotova načela, ki jih je tudi sprejela skupščina SPD dne 16. dec. 1934 v Ljubljani. V načelnih točkah so pravila že sprejeta. Formelno je potrebna odobritev treh četrtin podružnic in Osrednjega društva. Dosedaj je nova pravila sprejelo že 15 podružnic. Lanskoletni občni zbor Osrednjega društva je tudi v načelu že sprejel
nova pravila. Glavna načela so: Enotnost Slovenskega Planinskega Društva; organi: skupščina in glavni odbor, od katerega morata biti predsednik in podpredsednik v Ljubljani. Funkcija dosedanjega podružničnega nadzornika odpade, ker že glavni^ odbor vrši to delo. Vse podružnice, med katere je tudi uvrščeno Osrednje društvo, so dosegle avtonomijo v okviru pravil celokupnega Slovenskega Planinskega Društva. Nobena podružnica ne more prodati svoje imovine, marveč mora ta vedno ostati last SPD. V premoženjskem vprašanju se je tudi dosegel sporazum: Vse, kar danes poseduje Osrednje društvo, ostane last tega društva in enako tudi pri podružnicah; glede Valvazorjeve in Kadilnikove koče pa obstojajo posebni dogovori med Osrednjim društvom in podružnicama, ki te koči oskrbujeta. Ljubljansko društvo postane podružnica s sedanjim nazivom »Osrednje društvo«.
Občni zbor soglasno odobri nova pravila, ki so načelno že bila sprejeta na zadnjem občnem zboru; Osrednjemu odboru se naloži, da takoj ukrene vse potrebno za zemljeknjižno ureditev premoženja.
Gospod Cesar Jože poda gospodarsko poročilo: Nazadovanje dohodkov ter večanje izdatkov je rodilo potrebo, da smo poleg ostalih odsekov osnovali v pomoč odboru tudi gospodarski odsek, ki je skušal najti izhod iz težav, v katerih je društvo.
Odsek je bil osnovan šele v letu 1934 z nalogo, da se peča izključno z gospodarstvom društva ter stavi odboru primerne predloge. Odbor pa mu tudi sam odkaže v preudarek vse važnejše gospodarske probleme, da zaradi prenaglih odločitev ne nastane za društvo škoda. Odsek je imel številne seje ter je predlagal ukrepe za boljše upravljanje koč, za ekonomičnejšo nabavo blaga, pre-motrival je delo oskrbnikov, ocenjeval primernost in potrebo izdatkov ter tako postal polagoma regulator naših dohodkov in izdatkov.
V letu 1934 smo izvedli tudi reorganizacijo knjigovodstva in uvedli kartotečni sistem, ki nam omogoča v knjigovodstvu hitrejši pregled in zahteva manj delovne moči. Izvedli smo po vseh kočah mesečno obračunavanje, tako da imamo že med letom točen pregled dohodkov. S temi obračuni nam je omogočena tudi kontrola nad odvajanjem denarja s strani oskrbnikov. Uspeh vseh teh ukrepov se bo v večjem obsegu pokazal šele v tekočem letu.
Iz razdeljene bilance viti zbor naše premoženjsko stanje z 31. decembra 1934. Najprej je treba objasniti nekatere postavke iz računa izgub in dobička. Pri dohodkih smo dosegli na oskrbi 291.113.32 Din. Proti letu 1933 smo padli na oskrbi za 34.488.22 Din. V posameznih naših postojankah smo dosegli pri oskrbi sledeče uspehe:
Hotel Sv. Janez . . Hotel Zlatorog . . Aljažev Dom . . . Triglavski Dom . . Staničeva koča . . Aleksandrov Dom . Vodnikova koča . . Koča pri Triglavskih Erjavčeva koča . . Orožnova koča . . Malnarjeva koča . . Krekova koča . . . Spodnja koča na Goli Dom na Krvavcu Dom v Kamniški Bis Kamniško Sedlo . Cojzova koča . . Koča na Veliki Planin Češka koča . .
ezer
1934	1933
37.416.14	55.125.31
45.953.90	35.240.81
42.676.77	49.570.55
34.657.77	36.369.95
8.651.57	11.944.98
8.510,-	12.506.60
1.556.14	3.690.97
16.825.17	20.231,—
8.455.75	12.329.56
1.155.95	544.40
479.10	141.25
1.056,—	207.10
4.615.26	3.976.75
19.024.35	12.228.85
25.549.02	25.336.95
14.293.39	14.692.94
10.276.15	14.000.97
8.619.24	9.603.25
4.971.75	7.859.35
291.113.32	325.601.54
Razlika
17.709.17 10.353.09 6.893.78 1.712.18 3.293.41 3.996.60 2.134.83 3.405.83
3.873.81 1.700.35
620.35 848.90 638.51 6.795.50 212.07 399.55
3.724.82 984.01
2.887.60
manj
več
manj
manj
manj
manj
manj
manj
manj
manj
manj
več
več
več
več
manj
manj
manj
manj
34.488.22
Najbolj je padel dohodek na oskrbi pri hotelu Sv. Janez, to pa zato, ker smo morali prve dni avgusta ravno sredi sezone radi epidemije davice hotel izprazniti. Ta nepričakovana nesreča nam je vzela večji del dobička, ker smo izgubili dohodek polovice sezone; izdatki za režijo pa so ostali isti, pri normalnem obratu bi presegli lanski dohodek.
Dohodek se je izboljšal v hotelu Zlatorogu in v Domu na Krvavcu; splošno pa so dohodki nazadovali. Posebno so nazadovali dohodki koč v Julijskih Alpah, dočim je v Spodnji koči na Golici in na Krvavcu dohodek v letu 1934 bil večji ko prošla leta. Ker je bil v kočah v Julijskih Alpah tudi poset manjši nego prošlo leto, na Golici in Krvavcu pa večji, sklepamo, da so turisti mnogo hodili na enodnevne ture s turistovskimi vlaki ali avtobusi, ker so bile cene železnici previsoke. Tudi prenočnine se turisti, posebno mlajši, skušajo izogniti, da morejo s čim manjšimi izdatki dalje uživati lepoto planin.
Poset turistov v kočah je bil sledeč:
1933	1934	Razlika
Aljažev Dom................3.264	3.024	240 manj
Staničeva koča....................1.255	1.080	175 manj
Aleksandrov Dom ................1.729	1.713	16 manj
Vodnikova koča..................654	698	44 več
Koča pri Triglavskih jezerih ....	1.683	1.506	177 manj
Erjavčeva koča....................1.539	1.000	539 manj
Orožnova koča....................331	290	41 manj
Malnarjeva koča..................338	236	102 manj
Krekova koča....................520	433	87 manj
Spodnja koča na Golici............948	1.011	63 več
Dom na Krvavcu..................1.163	1.584	421 več
Dom v Kamniški Bistrici............1.949	1.911	38 manj
Cojzova koča....................1.085	1.221	136 več
Koča na Veliki Planini..............1.588	1.98	490 manj
Češka koča......................809	610	199 manj
Ker je dohodek iz oskrbe koč v zadnjih dveh letih ponovno padel in je ravno to naš glavni vir dohodkov, s katerimi moremo svoje postojanke vzdrževati in graditi nove, bo glavna naloga odbora, da v letu 1935 dvigne dohodek iz oskrbe in ne obremeni pri tem planincev z novimi dajatvami ali višjimi cenami. Delno se nam bo to posrečilo z dohodki iz zimske sezone, ker bodo v bodoče vse koče v naši oskrbi; pogodba z g. Bitencem poteče in ni podaljšana. Deloma pa bomo preuredili oskrbništvo koč. Pospeševati moramo tudi obisk koč, kar je za dohodke posebne važnosti. Ugodno bo vplivalo na večji poset koč znižanje železniških pristojbin ter železniške ugodnosti, ki se nam še obetajo.
Drugi vir naših dohodkov so: vpisnina, članarina in darila. Te postavke so se napram 1. 1933 zvišale, in sicer vpisnina za 2.080 Din, članarina za 11.860 Din, darila za 5.650 Din. Dohodek iz tiskovin in zaloge je napram letu 1933 za 2.098.86 padel. Od podružnic pa smo za prispevke in zaostanke na prispevkih prejeli 7.291 Din več ko leta 1933.
Med izdatki je največja postavka uprava. Napram letu 1933 se je ta izdatek povečal za 9.822.93 Din, to je pa predvsem zaradi izrednih izdatkov za selitev pisarne, razstavo v Plznu, prispevke za most v Mednem itd. — Katere koče in kako smo jih popravili, je že poročal g. tajnik v poročilu gradbenega odseka. Ravno tako je poročal o popravil potov. — Obresti smo leta 1934 napram preteklemu letu plačali 4.000 Din manj. — Odpisi so normalni za inventar po 10%, za stavbe po 5%.
Inventar: Nanovo smo nabavili v kočah za 54.297.94 Din inventarja. Manjše nabave smo izvršili skoraj za vse koče. Večje izdatke pa smo imeli: za hotel Sv. Janez 11.000 Din; za Orožnovo kočo, ki smo jo renovirali in preuredili ter primerno opremili z inventarjem, v znesku 9.600 Din; za Dom v Kamniški Bistrici smo nabavili inventarja za 6.255 Din; na Kamniškem Sedlu smo nanovo opremili postelje na skupnem ležišču; za Triglavski Dom in Krvavec pa smo nabavili odeje in rjuhe. Pri knjižnici smo izdali za vezavo knjig in nabavo novih knjig 9.117.50 Din; za inventar pisarne 8.236.50 Din. Skupaj 71.653 Din.
Izgubo pri »Planinskem V e s t n i k u« je že opravičil in utemeljil g. tajnik. Pri primerjavi dohodkov z izdatki se izkaže čista izguba 21.316.33 Din. — Iz bilance pojasnim, da se je vrednost posestev dvignila od 33.267 Din na 54.412 Din, ker smo kupili pri Zlatorogu od Frančiške Cvetek ca. 20.000 m2 sveta za 21.145 Din, ki ima še posebno važnost radi studenca, ki je na tem. svetu. — Račun dolžnikov smo proti prošlemu letu znižali za 12.000 Din, vendar je še zelo visok. Obstoja pa iz dolgov oskrbnic, raznih dolžnikov in podružnic; do danes smo ga že znižali za 64.792 Din. — Med pasi vi omenjam, da je dolg pri Mestni hranilnici ostal neizpremenjen. Reševalni fond je porastel za 12.633.30 Din; o gibanju fonda je podal poročilo že reševalni odsek. Račun upnikov se je znižal napram letu 1933 na 67.662.77 Din. — Kavcije oskrbnic so se zvišale za 9.268.80 Din. V predplačilih so zapopadena plačila članarine in naročnine »Planinskega Vestnika« za leto 1935.
Iz obračuna je razvidno, da smo pri vseh dohodkih skupno za malenkost popustili proti letu 1933 in smo torej v primeru z drugimi sličnimi ustanovami srečno in uspešno gospodarili. Pri izdatkih smo se pa vedno zavedali, da je težavno zbirati denar, in smo jih skušali vedno omejevati na minimum. Za resnično potrebne nabave pa smo morali imeti vedno odprte roke. Upamo, da smo gospodarili tako, kakor ste od nas pričakovali in želeli.--
Tiskano izdan je poročil: Občni zbor soglasno sklene, da se naj v bodoče izdajo tiskana poročila tajnika in gospodarja, da bodo člani že informirani o delovanju društva in potem lažje debatirajo.
Poročilo računskih preglednikov: Računski preglednik F e r -line Emerik poroča, da sta skupno z računskim preglednikom Lindtnerjem Henrikom pregledala društvene knjige ter našla vse v redu. Predlagata odboru absolutorij, kar občni zbor soglasno odobri.
Proračun: Občni zbor soglasno odobri sledeči proračun za leto 1935.
Dohodki: 1. Oskrba 285.000 Din, društveni viri: vpisnina 5.000 Din, članarina 90.000 Din, darila 25.000 Din, prispevek podružnic 11.340 Din, dohodek od prodanih tiskovin in zaloge 10.000 Din, skupaj 426.340 Din.
Izdatki: Uprava: osebni izdatki 82.873 Din, najemnina 12.000 Din, kurjava in razsvetljava 4.800 Din, pisar, potrebščine, telefon, tiskovine in drugo 50.327 Din, skupaj 150.000 Din, podpora »Planinskemu Vestniku« 10.000 Din, propaganda, prospekt 5.000 Din, izdaja knjige o alpski flori 10.000 Din, podpora planinskim ekspedicijam 5.000 Din, za pota in markacije 60.000 Din, vzdrževanje zgradb 100.000 Din, nabava in obnova društvenega inventarja v kočah in pisarni 45.000 Din, obresti 41.340 Din, skupaj 426.340 Din.
Razprava o gradnji planinskega Doma na K Omni: Predsednik dr. Pretnar poroča, da se je odbor odločil za gradnjo planinskega doma na Komni, in to po strokovnjaškem pregledu terena po članih gradbenega odseka. Ing. Pogačnik Ciril poroča, da bi prišli v poštev dve točki, ena blizu druge, med Planino na Kraju in sedanjo Kernovo lovsko kočo. V bližini tega kraja je tudi studenec, za navadno porabo pa bi se vzela kapnica. Postojanka bi bila dovolj oddaljena od pašniške planine ter radi tega varna pred mrčesom in smradom. V okolici so izborni tereni za smučanje in bi bila postojanka izhodišče za vse planinske koče v Triglavskem pogorju. Dostop bi bil lahek po sedanji stari vojaški cesti. — Predsednik pripominja, da je že obljubljeno posojilo pri Pokojninskem zavodu za okroglo pol milijona dinarjev, seveda proti vknjižbi. Postojanka se bo sama amortizirala, ker je upati na številen poset. — Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice omenja, da je v tem gorskem predelu prvi in zadnji sneg ter se more računati na zimsko sezono od decembra do maja. — G. Pire dvomi o rentabilnosti postojanke ter se boji, da dohodki ne bodo mogli kriti obresti in amortizacijske vsote.
Po kratki debati je glasoval občni zbor z večino proti osmim glasovom, da se odbor pooblasti, da zgradi na Komni planinski dom in v ta namen najame posojilo v znesku okroglo pol milijona dinarjev ter dovoli zemljiško-knjižno zavarovanje na nepremičnem premoženju.
Določitev delegatov za skupščino SPD se prepusti Osrednjemu odboru. — Samostojni predlogi niso bili vloženi.
II. Podružnice.
Opomba. — Podružnice so v tem seznamu iz praktičnih ozirov razvrščene po abecednem redu. Po času svoje ustanovitve bi si sledile tako: Kamniška, Savinjska, Radovljiška, Kranjska, Posavska, Podravska, Kranjskogorska, Šaleška, Litijska, škofjeloška, Tržiška, Trboveljska, Novomeška, Mariborska, Mislinjska, Rogaška, Prevaljska, Slovenjebistriška, Jeseniška, Mežiška »Peca«, Dravinjska, Triglavska, Črnomeljska-Belokranjska, Gorjanska, Poljčanska, Kozjanska, Bohinjska, Rateška, Ribniška (Kočevska). (Gl. »Plan. Vestnik«, 1933, str. 345.)
1. Bohinjska podružnica.
(Boh. Srednja vas, 21. marca 1935.)
Predseduje I. Hodnik.
Po otvoritvi zbora se predsednik predvsem spomni tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. — V hvaležnem spominu bo društvo ohranilo letos umrlo Zupanec Angelo, požrtvovalno članico. — V preteklem letu so zlasti za zimsko sezono priobčili več reklamnih notic vodilni dnevniki v državi in ljubljanski radio, katerim izrekamo zahvalo, ker so to storili po znižani ceni ali celo brezplačno. Pri blagoslovitvi novega smučarskega doma TK Skale je zastopal našo podružnico odbornik T. Godec. Od centrale v Ljubljani nam je bila po-nudena v oskrbo Krekova koča na Ratitovcu, kar pa smo morali odkloniti. Glede reverza, kakor nam je bil svoječasno predložen v končnoveljaven podpis od šum-ske uprave za svet, na katerem stoji koča, so nastopile nove komplikacije. Tudi v tem letu smo prosili na več merodajnih mestih za podpore, ozir. posojila in smo nudili zadovoljive garancije. Zaman.
Tajnikovo (g. Ar h) poročilo: V preteklem letu se je uredilo poslovanje pisarne. Društvo je štelo letos 52 članov, poleg 1 ustanovnega in 2 častnih in je torej nazadovalo proti lanskim 72 članom za 20, kar bo za dogleden čas stalna številka.
Blagajnik Ivan Hodnik: Prejel sem v tekočem letu od članarine, od oskrbovanja koče, od dolžnikov in naložbe skupno 27.612.37 Din; izdal pa za članarino SPD, za oskrbo koče, za reklamo, za markacijo in popravila potov, za popravo koče, za inventar, na račun dolga ter prispevek za zavarovalnino skupaj 27,428.49 Din in je torej v blagajni koncem 1. 183.89 Din. Vrednost inventarja pri podružnici 2.422 Din, zaloga na koči 7.400.50 Din. — Pasiva skupaj 25.856.88 Din, aktiva 16.644.49 Din in znaša primanjkljaj 9.212.39 Din.
Gospodar (Tomaž Godec) poroča, da je z razvojem koče zadovoljen in da je našel vse v najlepšem redu. Priporoča pa, da kadar je in bo mogoče, naj oskrbnik zniža cene, da bomo v tem oziru prednjačili. Skrbeti pa je tudi v bodoče za vsestranski napredek kode. Inventar bo pregledal naknadno.
Na predlog preglednika g. Antona Strosa se izreče blagajniku in odboru razrešnica.
Nova pravila SPD se v celoti sprejmejo.
Slučajnosti : Razpravlja se o lekarni v koči in o vodstvu računov ondi.
—	Glede okoliša stoji podružnica na stališču, da ostanejo meje njenega delokroga take, kakor jih je določilo Osrednje društvo z aktom dne 21. julija 1931, štev. 887, s pristavkom, da sega meja še od Škrbine do Bohinjskega jezera. V okolišu, katerega lastnik je SPD Ljubljana, to so Kredarica, Aleksandrov Dom in Sedmera jezera, pa naj centrala sama skrbi za markacijo potov in drugo.
—	Kot delegat za skupščino se določi odbornik T o m a ž i č Janko, namestnik Hodnik Janko.
2. Črnomeljska podružnica.
(V Črnomlju, dne 9. marca 1935.)
Predseduje podpreds. Plut Martin, ki se v imenu zbora spominja blago-pokojnega kralja Aleksandra I. in izreka vdanost novemu kralju Petru II.
Nato obrazloži, da je obstoj naše podružnice velikega pomena za ves srez, zlasti za Črnomelj in njegovo okolico. Živimo v času naglega razvoja športnih
društev in turizma, zlasti smučarstva. Naš Dom na Mirni Gori je ravno za smučanje ena izmed najbolj prikladnih točk na Dolenjskem sploh. Domačini in sploh Bela Krajina pa te naše postojanke ne vpoštevajo v dovoljni meri. — Število članstva je malenkostno, dasi je sedanji odbor storil vse, kar je bilo možno, da je obdržal postojanko. Res je podružnica precej zadolžena; vendar stanje ni brezupno. Težka zadeva z Mestno hranilnico, oziroma žiranti, je začasno urejena. Sicer pa ni dosedanji odbor naredil, oziroma povečal društvenega dolga — ta dolg obstoja iz leta 1929, iz časa gradnje na Mirni Gori. Odbor je imel ne-prilike tudi s prvimi oskrbniki. Sedaj šele imamo oskrbnika, ki je na mestu. Končno predsednik poziva članstvo, da si izvoli delaven odbor.
Tajnik g. Pavle t ič poroča podrobno o sporu s prejšnjim oskrbnikom; zadeva je pri sodišču in še ni končno rešena. Osrednje društvo je podružnici dolžni prispevek (narasel na 828.40 Din) poklonilo kot prispevek za postavitev Doma.
V lastni režiji smo naredili zemljevid Bele Krajine kot okoliš naše podružnice; tu so zarisane vse naše markacije, večje vasi in hribi. Zemljevid je v okviru pod šipo na tukajšnji postaji. — To zimo se je mnogo reklame delalo za smučarske izlete na Mirno Goro. Članov je zdaj samo 32.
Obisk na Mirni Gori je bil zadnje leto slab, zaradi oskrbnika.
Nova društvena pravila zbor soglasno sprejme.
Poročilo blagajnika (Alf. Lackner): Celokupni dohodki 4.163 Din; izdatki 3.388.25 Din; prebitek 775.75 Din
Dolgovi društva so skupno Din 73.693.—, mnogo upnikov pa je svoje terjatve črtalo.
Vsa poročila se odobre.
Volitve: Soglasno se izvolijo: za predsednika g. Herkovič Franc, veterinar; za podpredsednika g. Alfonz Lackner, hotelir; za odbornike: gg. Plut Martin, G o r u p Jakob, P a v 1 e t i č Ivo, Klemene Pavel; za namestnika: gg. Štrubelj Jože, Černe Etbin; za pregledovalca računov: gg. Franjo L o k a r , dirigent LKB, dr. Rasto T u s u 1 i n , odvetnik.
Pri slučajnostih predlaga g. Herkovič, da se zaradi smučanja iztrebi grmovje, ki raste na pašnikih na Mirni Gori. — G. dr. Malnerič opozarja, da je treba narediti na podstrešju Doma lino, skozi katero bo oskrbnik pozimi od-stranjal sneg s strehe.
3. Dravinjska podružnica.
(Slov. Konjice, 18. marca 1935.)
Predseduje W a g n e r Viktor. — Predsednik da najprej izraza čuvstvom planincev ob tragični smrti kralja Aleksandra I. ter pred nastopom mladega kralja Petra II. Na vrhu Roglje je podružnica razobesila črno zastavo; pogreba v Belgradu in na Oplencu sta se udeležila gg. dr. Ante Gorčar in Ciril Žagar. — S toplimi besedami se nato spominja pravkar umrlega dr. Antona Prusa, največjega prijatelja podružnice. V svojem poročilu ugotavlja predsednik, da je delo podružnice tudi v preteklem letu šlo v glavnem za tem, da dvignemo zanimanje tujcev za Pohorje in pred vsem za našo postojanko: Pesek. Kljub dežju poleti in slabemu snegu pozimi se je število obiskovalcev naše koče še dvignilo (od 2999 na 3045). Padlo pa je število prenočnin; tega padca ni toliko pripisovati vremenskim neprilikam kakor dejstvu, da je Pesek premajhen. — Edina večja prireditev preteklega leta je bil običajni Pohorski tabor dne 15. avgusta, ki pa ga je deževno vreme v mnogem pokvarilo.
Iz poročila tajnika g. Nandeta Nardina:
Članov je bilo 113. Petletnico otvoritve koče na Pesku smo praznovali z običajnim pohorskim taborom (15. avgusta 1934).
S 1. I. 1935 je tajnik prevzel poverjeništvo za »Planinski Vestnik« in je pridobil 14 novih naročnikov. Naj se še drugi priglase!
Blagajnik (Jos. K a n g 1 e r) poroča:
Dohodki Din 66.759.40, izdatki Din 57.804.69, prebitek Din 8.954.71.
Podružnica je delovala vedno po načelu, da se drži absolutno ravnotežje. Visečih dolgov ima podružnica na posojilih skupaj 21.500 Din, ki se amortizirajo po proračunu, drugih odprtih računov ni, pač pa je že kupljeno in plačano vino. Vse projektirane investicije na koči so bile izvršene. Ena glavnih pridobitev lanskega leta je bila, da se je doseglo preko TPZ v Mariboru priznanje Pohorskih postojank v višini nad 700 m za klimatične kraje (veljavno je znižanje voznine za povratek za celo leto), žal je izpuščenih nekaj krajev (Sv. Kunigunda, Kebelj, Resnik in Skomarje). Podružnica se bo trudila, da dobe tudi te priljubljene izletniške točke Pohorja iste ugodnosti. (Medtem se je dosegla ista ugodnost tudi za te kraje! — Uredništvo.) Mnogo si je in si bo prizadela podružnica, da bi Slov. Konjice same dobile ugodnosti letoviščarskega kraja.
Poročilo gospodarja g. Al. Malenška: Kočo je posetilo 3042 turistov, napram letu 1933 za 43 več. Do 17. III. t. 1. je obiskalo kočo že 732 oseb. Obisk bi bil še boljši, ako bi imela koča večje število ležišč na razpolago. Prenočilo je 777 oseb, prenočnin je bilo 1096, napram lanskemu letu 301 manj: pomanjkanje ležišč! — Oskrbnica oskrbuje kočo povsem zadovoljivo. Iztočilo se je 13 hI 25 1 vina, 200 steklenic piva in 225 steklenic kisle vode. — Nabavilo se je 6 ležalnih stolov, 47 okvirov za napise, nov napis na koči, 2 žalni zastavi, rusko kegljišče, 200 kozarcev, 53 steklenic, 3 varnostne svetiljke, 3 ogrevalniki za pivo v skupni vrednosti 3.206 Din 50 p. — Vrednost koče z inventarjem znaša 170.000 Din, zavarovana je za 160.000 Din. Izvršila so se potrebna popravila za 3.218.50 Din. — V tekočem poslovnem letu se bo montiral strelovod, postavil nov štedilnik, popravila se bo lopa in napeljal iz kuhinje odvodni kanal. Koča je očitno premajhna.
Za fotoodsek poroča načelnik g. W a g n e r :
Odsek je razpečal 1493 fotografskih in 700 tiskanih razglednic. Vseh skupaj je odsek od obstoja sem razprodal 11.799 fotografskih razglednic. Dohodkov je bilo 6.473.49 Din, izdatkov 5.038.75 Din. Od teh izdatkov je bilo 3.038.25 Din za materijal, 2000 Din pa se je oddalo kot čisti dobiček glavni blagajni. V zalogi je še materijal za nadaljnje delo in odprt račun pri oskrbnici. Gdč Slavi Pernat se izreče zahvala za sodelovanje.
Za markacijski odsek poroča g. Malenšek Alojz: Markacije so v glavnem v redu in dobre. Nanovo se je markirala pot Osonkarica—Repe—Pesek. Popravile so se zimske markacije. — Izšla je naredba o enotnih markacijah in markacijskih tablah. Banska uprava je podružnici nakazala za preureditev markacij 2000 Din podpore. — Z zadovoljstvom se ugotavlja, da je poškodovanje markacij in markacijskih tabel že precej ponehalo. Pripetil se je le eden težji slučaj.
Za tujsko-prometni odsek poroča načelnik g. W a g n e r :
Odsek si je mnogo prizadeval, da bi se zgradilo v Slov. Konjicah moderno kopališče; sedanje občinsko kopališče je vse premajhno. Toda nimamo sredstev; seveda ne bomo pustili zadeve vnemar. Tujsko-prometna propaganda se je vršila v polnem obsegu. Naše brošure so razširjene po Dalmaciji in Hrvatski.
Za smuški odsek poroča Nande N a r d i n, da članstvo v tem tudi vremensko neugodnem letu ni kazalo zanimanja za smučanje. Odsek šteje 24 članov.
Vsa poročila se odobre soglasno. Nova društvena pravila SPD se soglasno sprejmejo.
4. Gorjanska podružnica.
(V Gorjah, 13. jan. 1935.)
Predseduje g. C u n d r i č.
Predsednik se spominja tragične smrti kralja Aleksandra I. in njegovega naslednika kralja Petra II. V svojem poročilu pojasnjuje, da podružnica deli s krajevno občino pri upravi Vintgarja polovično dohodke in stroške.
Tajnik poroča v glavnem: Članstvo je ostalo pri starem: 53. Veselice ni bilo nobene, tombola ni bila dovoljena. Banska uprava je dala podružnici podporo 1000 Din, občina Gorje je v proračunu za leto 1934-35 odobrila 500 Din. Podružnica je popravljala in zaznamovala pota v svojem okolišu.	,
Blagajnik poroča, da ima podružnica kupljeno zemljišče na Zatrniku, okoli 1400 m2. Dohodki 60.042.55 Din, izdatki 59.934.35 Din, prebitek 108.20 Din.
Poročila se odobre.
Volitve : Soglasno se ponovno izvoli ves stari odbor, z načelnikom g. Cundričem.
Nadalje se je razpravljalo o najemu gostilne »Emavs«.
Delegata za skupščino bo določil odbor po uvidevnosti.
5.	Jeseniška podružnica.
(Na Jesenicah, 14. marca 1935.)
Predseduje Ivo Šetinc. Predsednik se je v lepih besedah spomnil blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Spomnil se je tudi umrlih članov gg. Egidija Šifrerja (ustanovnik) in Franceta Šmajdka. V svojem poročilu je podčrtal velike investicije, ki jih je v preteklem letu imela podružnica radi popravila Kadilnikove koče.
O pravilih je podal obširen referat g. dr. Štempihar; po debati, v katero je odločilno posegel tudi nadzornik Pučnik, je končno o tem vprašanju sestavil dr, Štempihar resolucijo, ki jo je občni zbor odobril, da se pošlje SPD v Ljubljano.
Po tajnikovem (R. Ogrin) poročilu šteje podružnica 202 člana; med njimi je okoli 60 članov naročenih na »Planinski Vestnik«. — Obisk v Kadilnikovi koči je bil zadovoljiv, dasi je v zadnjem času nagajalo slabo vreme.
Blagajnik g. Pohar poroča, da so dohodki in izdatki za preteklo leto znašali 51.475 Din; od tega odpade samo za popravilo Kadilnikove koče 26.378 Din.
Po poročilu pregledovalcev računov (g. Kosmač) so bila vsa poročila odobrena.
Pri nadomestnih volitvah je bil v odbor izvoljen g. inž. R u d e s c h. Izvolitev delegatov za skupščino se prepušča odboru.
6.	Kamniška podružnica.
(V Kamniku, 11. aprila 1935.)
Predseduje dr. Konrad Janežič. — Predsednik se spominja predvsem blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Potem izreče tople besede spominu dr. Tume in umrlih dveh vrlih članov gg. Rud. Debevca in Vinka Možina. Navaja tudi prilike, žalostne in vesele, pri katerih je bila podružnica zastopana. Predsednik in tajnik (g. Koželj) poročata, da so gradnji planinskega Doma na Kopišču bila posvečena razna posvetovanja in opazovanja; do zaključka še ni prišlo. Sedaj je dovoljeno voziti do izvirka Bistrice. Za gradnjo nove pešpoti v Kamniško Bistrico po desnem bregu Bistrice je odbor dovolil kot prispevek naše podružnice 2000 Din. Ta znesek pa še ni izplačan.
Zbor sklene, da se bo izplačal, ako se pot izvrši po prvotnem načrtu, t. j., da se napravijo mostovi ali brvi ob skalnati strugi nasproti starim galerijam. Zbor tudi vztraja na tem, da se na merodajnem mestu izposluje dovolitev vožnje le do Kopišča.
Glede koče na Kamniškem Sedlu, ki je bila prvotno last naše podružnice, naj odbor poizve pri Osr. društvu, ali in pod kakimi pogoji bi jo vrnilo Kamniški podružnici. Za gradnjo koče na Kopišču pa se naj odbor vse-kako zavzame.
Blagajnik dr. Trampuž poroča o stanju blagajne; blagajniški preostanek z dne 31. decembra 1934 je 14.229.10 Din.
Na predlog g. Bokaliča, kot preglednika, se izreče odboru absolutorij. — Podružnica šteje 84 članov.
Sklene se soglasno, da podružnica pristane na predloženo izpremembo pravil SPD. Izpremene se tudi pravila podružnice, z dodatkom, da se kot njen okoliš smatra ves Kamniški srez.	'
7.	Kozjanska podružnica.
(Kozje, 27. marca 1935.)
Predseduje načelnik dr. Mile Jenko. Predsednik se najprej spominja tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. in poda nato svoje poročilo. Društveno delovanje se je omejilo na popravo markacij in postavljanje kažipotnih plošč. V načrtu je bil sicer nakup zemljišča na Oslici in bi se bil izvršil s posredovanjem g. dr. Kloarja, ko bi lastnik ne zahteval kupnine v gotovini, oz. ko bi kmečka zaščita ne odložila plačila kmečkih dolgov. Zato je treba počakati. — Odsek na Planini zaostaja v delavnosti, odkar sta odšla dr. Omahen in akademik Križman. Za bodoče bo glavno delo podružnice: markacije, pota, izleti in propaganda za tujski promet.
Tajnik dr. Franc M o s e r poroča v podrobnem isto ko predsednik.
Blagajnik g. Stukl: premoženja je bilo v letu 6.787.86 Din, izdatkov 859.25 Din, ostane 5.928 Din 61 p. Gotovine 1.203 Din, ostalih 4.725 Din 61 p je v hranilni knjižici.
Vsa poročila se sogiasno odobrijo.
Nova pravila se po predsednikovem referatu soglasno sprejmejo.
Slučajnosti. — Glede okoliša, kamor naj sega delovanje naše podružnice, zastopa načelnik mnenje, da je treba k sodelovanju pritegniti Rajhenburg, ker bo prav ta kraj imel od tujskega prometa največje koristi. G. Trampuž predlaga, da se čimprej začne s skupnimi izleti; prvi bodi na Oslico.
8.	Kranjska podružnica.
(V Kranju, 22. marca 1935.)
Predseduje načelnik g. Roje. Predsednik se spomni smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. in poroča, da se je društvo po svojem zastopniku udeležilo pogrebnih svečanosti v Beogradu in položilo ob krsti venec samih planik. Na Stolu in tudi na drugih vrhovih je članstvo razobesilo črno zastavo. Nato je predsednik pojasnil skrbi odbora za zidavo koče na Storžiču; lastniki parcel na Bašeljskem sedlu so nam tam onemogočili postavitev koče. Nanovo se bodo markirale poti in postavile tudi primerne orientacijske table v tem predelu. Dotaknil se je tudi Stolovega pogorja; ondi se trudi podružnica za izboljšanje dostopa in obiska zlasti planincev od onstran meje. Podrobno je opisal potek pogajanj za postojanko na Šmarjetni gori. Ker namreč odbor ni mogel postaviti koče na Storžiču, je z navodili, ki jih je dobil na dveh izrednih občnih zborih, usmeril svoje delo v to, da postane restavracija na Šmarjetni gori last podružnice. Začel je takoj s pridobivanjem deležev in je sedaj podružnica lastnik dvajset petintridesetink deležev; nekaj deležev nam je bilo podarjenih, ostale je podružnica za zmerno ceno kupila in je upati, da bomo kmalu postali lastniki tudi ostalih petnajstih deležev.
Tajniško in gospodarjevo poročilo je podal g. K o r s i č Lovro. Po službeni potrebi je bil premeščen v Ljubljano agilni odbornik sreski načelnik g. dr. Fran Ogrin, ki si je stekel mnogo zaslug predvsem pri nakupovanju Šmar-jetne gore. Njega in g. Cingerleta bo društvo težko pogrešalo. Število članstva je ostalo isto kakor lansko leto. Vršila sta se dva izredna občna zbora in 8 sej; na teh se je obravnavalo predvsem o Šmarjetni gori. Zimsko-športni odsek je prenehal zaradi premalega zanimanja. — Skrbelo se je za razširjenje planinskega tiska, predvsem Plan. Vestnika; dosegli so se lepi uspehi. — Iz gospodarjevega poročila posnemamo, da je obisk koč (Valvazorjeve in Prešernove) v preteklem letu padel radi slabih vremenskih prilik in strogih varnostnih odredb na meji. Temu primeren je tudi prebitek obeh koč. Dogradil se je pri Valvazor-jevi koči nov rezervoar, temeljito se je popravil tudi pri Prešernovi.
G. M a y r je podal blagajniško poročilo: celokupni denarni promet je znašal 104.760 Din. — Za vzorno blagajnikovo delovanje je pooblaščeni član g. Piskernik predlagal blagajniku in celokupnemu odboru razrešnico, ki jo je občni zbor soglasno izrekel.
G. inž. Emmer je izčrpno poročal o stanju poslopja na Šmarjetni gori in o nujnih popravilih. Celotno poročilo je pretresal občni zbor in so se vsa popravila soglasno odobrila.
Nova društvena pravila SPD je občni zbor sprejel.
Pri slučajnostih je g. Mayr priporočal, naj podružnica osnuje alpinističen in fotografski odsek, ki bosta namenjena zlasti mlajšemu članstvu. Zgodilo se bo to na posebnem sestanku. — G. Roje želi znižanje članarine ter red in snago po kočah. — Občnega zbora se je kot odposlanec Osrednjega odbora udeležil g. Pučnik kot nadzornik podružnice.
9. Kranjskogorska podružnica.
(Kranjska Gora, 7. julija 1935.)
Predsednik Jos. Lavtižar poroča za sebe in za tajnika: Podružnica je plačala najnujnejše dolgove, ki so nastali z graditvijo koče v Krnici, napravila je več novih kažipotnih tablic in je izpopolnila inventar v obeh kočah. Članov šteje 61. — »Z žalostjo opazujemo, da peša idealni turizem prejšnjih let, katerega smo vajeni zlasti stari planinci. Mladina gre vse preveč za rekorderstvom, izletniki in letoviščarji ostajajo rajši v dolinah. Materijalizem ubija ideale; mladina naj bi se oklenila naših organizacij in prevzemala vodilna mesta.«
Blagajnik poroča, da je podružnica v preteklem letu imela 11.284.25 Din dohodkov in 11.095 Din stroškov.
Poročila se soglasno sprejmejo.
Nova pravila za SPD se soglasno zavrnejo. — Kot delegat za skupščino se določi društveni blagajnik Franc Pečar. — Na pobudo sodnika g. B 1 e i -weissa se je kritično razpravljalo o organizaciji rešilnih postaj. — Načelnik ugotovi, da še do danes nimamo avtoriziranih vodnikov; SPD naj vodnike takoj določi in jim izroči potrebne listine, ki jih inozemci zahtevajo.
Odnošaji med podružnico in Osr. društvom niso baš najboljši.
10. Litijska podružnica.
Občili zbor je imela 16. junija 1935.
Poročila ni predložila.
11. Mariborska podružnica.
(V Mariboru, 27. marca 1935.)
Predseduje načelnik podružnice g. inž. Š 1 a j m e r. Predsednik pozdravi zastopnike oblastev, korporacij, društev, novinarje in planince (posebno predsednika SPD dr. Jos. Pretnarja), se spominja tragične smrti kralja Aleksandra in nazdravi mlademu kralju Petru II., predlaga, da se pošljejo pozdravna pisma ministru g. dr. Marušiču, banu g. dr. Pucu in podbanu g. dr. Pirkmajerju ter poroča pregledno o delovanju. Pod vplivom gospodarske depresije smo morali štediti in spraviti v ravnotežje dve glavni smernici: usposobiti naše koče, da bod čim donosnejše, a zraven paziti na to, da dolgovi ne zrasejo. Ta smoter je zahteval težak finančni napor in mnogo podrobnega dela, posebno ker je odpadel planinski ples. Da smo te težave zmogli, se imamo zahvaliti poleg naših članov predvsem banovini in sreskemu načelstvu Maribor desni breg za podporo pri gradnji Pohorske ceste k Mariborski koči, mestnemu predsedstvu in Tujskopro-metni zvezi za finančno podporo, Posojilnici za stalno naklonjenost, g. dr. Bošt-jančiču in odbornikom, ki so nam pomagali s finančnimi žrtvami in z garancijami, dr. Rosini, g. ravnatelju Fischerju, g. Hutterju in tvrdkama Pinter in Lenard in Majer. — Z Osrednjim društvom smo v najboljših odnošajih. Podpirati moramo težnjo, da se SPD uveljavi sirom naše države in zunanjega sveta in da se poglobi tudi uspešno započeta alpinistična smer. Tujskoprometne organizacije so se združile k tesnejšemu sodelovanju. Uvedle so se Weekend-karte i. dr. Lokalen uspeh velikega pomena je proglasitev Pohorja en bloc za višinsko leto-
višče s pravico popustov na železnici. Gradnja ceste k Mariborski koči, posebno odcep do koče, napreduje sicer počasi, vendar vztrajno. Posebno pomoč pri zidanju nam nudijo g. podban dr. Pirkmajer, mestni predsednik mariborski dr. Lipold, sreski načelnik M. Makar in funkcionarji Pohorskega Doma. Za elektrifikacijo Mariborske koče smo sklenili pogodbo s stavbno zadrugo »Pohorski Dom«, ki je zgradila svojo elektrarno. Velik je interes za Weekend-hiše v okolici Mariborske koče. Gradnja ceste na Ruško kočo bo v korist tudi Mariborski koči. Obeta se nam cesta na Klopni Vrh. Cesta iz Ribnice do Senjorjevega Doma je v surovem stanju že dogotovljena. Potrebna avto-zveza z železniške postaje Brezno-Ribnica do Ribnice je še vedno odprto vprašanje. — Ko smo zdaj dokončali najnujnejše investicije, je naša naloga, da čim bolj koncentriramo hipotečna posojila, uredimo obrestno službo in znižamo višino visečih dolgov. Težka naloga za nas so markacije. Markacijski odsek se je razšel prerano. Sedaj šele vidimo, kaj nam je bil g. Škofič; njemu in izstopivšima odbornikoma g. Kravosu in g. kapetanu Jančikoviču izrekamo zahvalo.
Tajnik g. B. Gajšek poda obsežno, vsestransko poročilo, iz katerega posnemamo: Podružnica je v letu 1934 štela 1 častnega člana, 8 ustanovnih in 1017 rednih članov; število je ostalo na višini leta 1933. Ugodnosti polovične vožnje po železnici se je posluževalo 626 članov; svarimo pred zlorabo. Ker se je Pohorje uvrstilo med klimatske letoviške kraje, uživajo posetniki naših postojank po 10 dnevnem bivanju na Pohorju precejšen popust pri vožnji po železnici. Važna pridobitev za Pohorje, zlasti za vzhodni del, bo Pohorska avtomobilska cesta; nje gradnja v zadnjem času, žal, počasi napreduje; vendar je že mnogo olajšan dohod do Mariborske koče. Zelo važna zadeva na vzhodnem Pohorju pa postaja tudi vprašanje obnove in vzdrževanja razglednega stolpa, ki je last Osrednjega društva v Ljubljani, a ga je doslej popravljala in obnavljala naša podružnica. Stolp je sedaj nujno potreben zopetne temeljite obnove; podružnica sama ne zmore stroškov. — Slabe izkušnje pri dveh nameravanih izletih so pokazale, da je potrebno za naše Pohorje zainteresirati turiste širom naše države z obširno propagando.— Z bratskimi podružnicami in s sorodnimi korporacijami je bila podružnica v prijateljskih stikih. Udeležila se je raznih planinskih prireditev. Oblasti so nam bile vseskozi naklonjene.
Naše planinske postojanke: Pri Mariborski koči se je uvedla napeljava električne luči, izpopolnil se je inventar, predvsem se je nabavilo še 20 ležalnih stolov. Poset koče se je napram letu 1933 zaradi slabega vremena zmanjšal za 499 na 6192 obiskovalcev; letoviščarska sezona se je razvijala po-voljno, saj so bile v glavni sezoni zasedene vse sobe. Vodil je to postojanko skrbni gospodar g. Pagon; priljubljena oskrbnica je gdč. Mara Gobčeva. Velik nedostatek za to postojanko je pomanjkanje telefonske zveze z dolino. — Koča na Klopnem Vrhu beleži v letu 1934 kljub slabemu vremenu porast v številu obiskovalcev od 3121 na 3297. Koča je v minulem letu dobila novega, nam zelo naklonjenega lastnika g. Fischerja. Postavila se je nova peč v jedilnici in jela se je uresničevati dolgoletna želja marljivega in skrbnega gospodarja g. Sor-šaka in oskrbnice gdč. Pepce Dolinškove s tem, da se je nabavil materijal za napeljavo vodovoda. — Glavna skrb odbora je bila osredotočena na Senjorjev Dom; ker stavbna zadruga »Ribniška koča« zgradbe ni mogla dokončati in opremiti, je morala podružnica priskočiti na pomoč, izvršiti najnujnejša dela in nabaviti prvo opremo. Priskočili so ji dobrotniki, ki so sami opremili sobe ali pa jo podprli z darovi in s posojili. Na ta način so se v 2. nadstropju izgotovile in opremile vse sobe. Preuredila so se tudi stranišča, popravil se je vodovod, kateri je zaradi hude zime ponovno zmrznil, in izpopolnil se je kuhinjski, gostilniški in sobni inventar. Tako je imel odbor, zlasti pa še skrbni in požrtvovalni gospodar Doma, g. Strašnik, skozi vse leto mnogo skrbi; oskrbništvo Doma je bilo v rokah gospoda in gospodične Pivc. Poset Doma je bil prav zadovoljiv. Število obiskovalcev je zrastlo od 3060 v letu 1933 na 3590. Ni pa uspelo, da bi se uredila stalna avtobusna zveza med železniško postajo Brezno-Ribnica in z vasjo Ribnica. G. Strašnik pa je organiziral več direktnih avtobusnih izletov iz Maribora do Ribnice. Posebno razveseljiv je poset Doma v zimski sezoni; k temu je v glavnem pripomogel podružnični zimskosportni odsek. Nujno potrebna je telefonska zveza z Ribnico na Pohorju. Zadeva metereološke postaje v bližini Doma, za katero se je svoječasno zanimala vazduhoplovna komanda, je
obtičala na mrtvi točki, ker se merodajni faktorji niso zavzeli zanjo. — Z a v e -tišče pri Sv. Pankracu beleži v letu 1934 isto število obiskovalcev ko v prejšnjem, t. j. 594. Poset trpi zaradi zapore meje. Neumorni gospodar Sv. Pan-kraca je g. kapetan Novak.
Izmed podružničnih odsekov je najuspešneje deloval zimsko-športni, ki mu je bilo poverjeno tudi propagandno delo. Zato bo podal sam svoje poročilo. — Markacijski odsek je v minulem letu izgubil svojega nad vse agilnega vodjo, skoraj edinega člana g. Škofiča, ki je skozi dolgo vrsto let z nesebičnim delom izvršil brižno skoraj vse markacije v podružničnem področju. Bolezen na očeh ga je prisilila, da je zazdaj odložil svoj čopič. Izvedbo zimskih markacij je podružnični odbor poveril zimskosportnemu odseku. Ta je z vso vnemo pričel z delom. Ker pa bi samo za izvedbo zimske markacije od Peska do Senjorjevega Doma v obsegu, ki bi odgovarjal predpisom banske uredbe o markacijah iz 1. 1933 in terenskim prilikam, bila potrebna vsota 15.000 Din. Te vsote pa podružnica ni zmogla, zato se je morala zadovoljiti z vzdrževanjem že obstoječih navadnih letnih markacij.
Aljažev klub je vršil svojo vzvišeno nalogo planinskega dušebrižništva z vso vnemo. Oskrboval je v poletni sezoni stalno službo božjo ob nedeljah pri Sv. Arehu, na Smolniku, na Uršuli, v Logarski dolini in v počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju. Razen tega je oskrboval sv. maše tudi ob drugih izrednih prilikah. Otežkočeno pa mu je delovanje, ker izvršujoči člani ravno ob nedeljah in praznikih niso vselej na razpolago. Klubov predsednik g. prof. dr. Jehart se je predvsem žrtvoval sam. — Klub Meja čaka na boljše čase za udejstvovanje.
Blagajniško poročilo o denarnem prometu, o računu izgube in dobička ter bilanco za računsko leto 1934 poda z raznimi pojasnili k posameznim postavkam odbornik in zaeno podružnični knjigovodja g. S o r š a k. Proračun za računsko leto 1935 pa predloži z obširnim komentarjem podružnični blagajnik g. dr. Rojko. — Poročilo računskih preglednikov. G. Rosina Drago poroča skupno z g. Dostalom, da je bilo blagajniško poslovanje v vzornem redu. Razrešnica s posebno pohvalo knjigovodji se soglasno sprejme.
Zimskosportni odsek: Njegov predsednik g. dr. Rosina poroča, da je odsek prirejal predavanja gg. Bučerja, Kopinšeka, Mohorčičeve, Mlakarja in dr. Brileja, izmed tujih Aschenbrennerja (o lanski nemški ekspediciji na Mount Everest). Finančno stanje je ugodno (ca. 3000 Din gotovine). Pod vodstvom gospodov Senice in Kovačiča se snema propagandni film našega Pohorja; delo podpirata vneto g. Cizelj in tvrdka Kodak. Z letaki, prospekti in s članki v domačih, predvsem pa v zagrebških in beograjskih listih in tujskoprometnih revijah je odsek skrbel za propagando. Na Senjorjevem Domu je odsek organiziral od 15. decembra do konca marca stalen smučarski tečaj; tradicionalni »Orožnov smuk« preko Pohorja je imel izredno udeležbo (52 smučarjev!). Razen tega je odsek priredil 5 daljših krmarskih voženj in večje število krajših enodnevnih izletov.
Občni zbor je vsa poročila odobril brez debate.
Nato povzame besedo predsednik SPD g. dr. Pretnar k programatičnim izvajanjem te vsebine: Grozil je prepad med staro strujo planincev in med dora-ščajočo mladino. Gledati je bilo treba, da se nasprotstva ublaže in zlasti, da se pritegnejo mlade sile k sodelovanju. Težkoče so se pojavile tudi v kulturnem delu, zlasti glede predavanj, izdaje publikacij in društvenega glasila »Planinskega Vestnika«. V minulem letu se je po uvidevnosti vseh prizadetih dosegel sporazum za sestavo novih društvenih pravil; do sedaj jih je sprejela že nad ena tretjina podružnic in je upati, da to store vse podružnice. — Kljub gospodarski krizi je celokupno SPD vendarle napredovalo tudi v gospodarskem pogledu; številne gradnje novih planinskih koč in domov pričajo o tem. — Velik ugled in uspeh je SPD doseglo z izboljšanjem glasila »Planinskega Vestnika«, ki je sedaj na taki stopnji, da nam ga lahko zavidajo mnogo bolje situirana slovanska in tuja planinska društva. Zanj se trudi izkušeni urednik dr. Jos. Tominšek. Zaradi izboljšanja pa je narastla tudi naklada, ki se je povišala za 700 na skoraj 3000 izvodov. — Za gojitev visoke alpinistike in plezalstva naj podružnica ustanovi poseben odsek. — S smotrom se dela na skupnosti jugoslovanskega in slovenskega planinstva. Središče planinstva Jugoslavije je bilo vendar pri SPD; v Ljubljani je sedež predsedstva Saveza. Tudi Asociacija Slovanskih Planinskih Društev
je bila v slovenskih rokah. Minulo leto je bilo SPD prvikrat oficielno po dr. Turni zastopano na internacionalnem kongresu Unije planinskih društev v Pontresini. Ministrstvo za telesno vzgojo namerava izdati poseben zakon, s katerim hoče tudi urediti delokrog planinskih društev. Zdi pa se, da se planinstvo v svojih smotrih vse premalo vpošteva; mi bomo budni. — Urediti bo treba tudi razmerje s smučarskimi klubi in društvi. Pri nas je smučarstvo ozko zvezano s planinstvom: Kdor smučar — ta tudi planinec. — Mladinska organizacija v SPD zadeva na težkoče. Mladina je večkrat preveč revolucionarna, a premalo delavna in gospodarska. Zato je treba skrbeti predvsem za to, da se mladina v naši organizaciji vzgoji. Zamišljeno je to zaenkrat tako, da bi se v okrilju Ferijalnega Saveza zbirali mladi planinci, ki bodo imeli pri SPD vse ugodnosti; z zgledom, s predavanji in s strokovno literaturo bi se vzgojil resen in idealen naraščaj planincev, ki bo zmožen in voljan prevzeti delo starejših.
Podružnični načelnik inž. Š1 a j m e r se zahvali dr. Pretnerju za programa-tična izvajanja, zahvali se tudi za priznanje, ki ga je izrazil navzočemu g. dr. To-minšeku kot uredniku »Planinskega Vestnika«, s čimer se na tem podružničnem zboru vrši nekaka jubilejna počastitev g. dr. Tominšeka za 25 letnico njegovega uredništva »Planinskega Vestnika«. — Glede smučarstva poudarja, da je Mariborska podružnica opustila vsa tekmovanja, ter upa, da bodo ostala razmerja med športnimi klubi in SPD neskaljena. — Glede mladinske organizacije bomo osrednjemu društvu hvaležni za vsako iniciativo, ker tudi mi občutimo, da nimamo v planinskem delu pravih naslednikov.
Delegate za skupščino SPD bo določil odbor po svoji uvidevnosti.
Izprememba društvenih pravil: K tej točki poroča g. načelnik, da je izšla ideja za izpremembo društvenih pravil iz podružnic samih. Po mnogih neuspelih poizkusih je končno le uspelo, da so se delegati že na zadnji skupščini zedinili v vseh glavnih točkah, v katerih je bilo treba pravila izpremeniti. Je to predvsem koordinacija ljubljanskega društva z drugimi podružnicami. Ker je odbor ugotovil, da so pravila sestavljena točno v smislu dogovora in kompromisa, ki je bil dosežen na zborovanju delegatov, se pravila sprejmejo en bloc.
Pri slučajnostih izreka dr. T o m i n š e k zahvalo za čestitke in v nadaljnjem izvaja, kako bi se naj mladina pridobila k sodelovanju v duhu in činu. Predvsem mora biti iskrena, plemenita, obzirna.
Gospod kapetan Novak se zavzema za obmejno planinsko postojanko pri Sv. Pankracu. — G. dr. J a n č i č pozdravi zbor v imenu Tujskoprometne zveze in izreka nado, da bo v bodoče mogla podružnico podpreti še izdatneje, za kar se mu načelnik zahvali.
Gospod ravnatelj R o d o š e k pozdravi odbor v imenu mariborske občine in stavbne zadruge Pohorski Dom, g. G n u s pa za mariborski zimskosportni pod-savez, ki je bil ves čas s podružnico v iskrenem razmerju. — Izmenjale so se končno misli o odnošajih med planinstvom in smuškim športom ter o pridobivanju in privzgoji mladine (gg. Gnus, dr. Rosina, inž. Šlajmer, Forstnerič, dr. Bergoč, dr. Pretnar).
G. Z o r z u t priporoča naročbo »Planinskega Vestnika« in oglasovanje v njem z inserati.
12. Podružnica »Peca«.
(V Mežici, 24. februarja 1935). — Predseduje Martin U 1 e.
Predsednik se predvsem spominja tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. in se pokloni mlademu kralju Petru II., nato poroča, da je podružnica odplačala na račun dolga podružnici Prevalje 1000 Din in ukrenila, da bo plačilo dolga v letu 1935 izvršeno. Gradbenemu odseku letnega kopališča se je vo-tirala vsota 12.000 Din, kar je bilo mogoče v glavnem zaradi likvidacije dolga prejšnjega oskrbnika. Prejeli smo edino od Tujsko-prometne zveze v Mariboru 1500 Din in od občine Mežica 2000 Din podpore h gradnji letnega kopališča. V preteklem letu smo prizidali predklet pri Uletovi koči. V avgustu leta 1934 je bilo dograjeno letno kopališče in se je to delo izvršilo pod vodstvom gradbenega odseka s predsednikom g inž. Krivčenkom. Imenovanemu gospodu, kakor vsemu odseku se izreče najlepša zahvala. S kopališčem je veliko pridobila podružnica
in vsa dolina. — V preteklem letu se je izposlovala koncesija za točenje alkoholnih pijač kakor za Uletovo kočo na Peci tako za kopališče v Mežici za časa sezone in v Podpeci v rudniški dvorani ob priliki vseh prireditev. Za vse tri točilnice je prijavljen predsednik Ule Martin kot poslovodja. — V koči na Peci smo začasno odstopili na podlagi posebne pogodbe eno sobico graničarjem. — Ustanovil se je dramatični odsek; lastnik avtobusnega podjetja je pristal na znižanje tarife (20%) za direktne vožnje Črna—Mežica—Prevalje in obratno.
Inž. Krivčenko pojasnjuje obseg funkcije gradbenega odseka za kopališče.
Za zadržanega tajnika (Praper Hermet) je predsednik Ule poročal o notranjem društvenem poslovanju.
Blagajnik Verhovnik Marko poroča, da je imela podružnica v preteklem letu s saldom od lanskega leta (2091.90 Din) dohodkov 30.305.69 Din, izdatkov 28.007.89 Din, tako da ostane saldo ob zaključku leta 2197.80 Din (izven čekovnega računa). Promet Uletove koče na Peci, kopališča v Mežici in točilnice v Podpeci je bil sledeč: bruto dohodkov 52.625.50 Din, izdatkov 40.897.25 Din; prebitek 11.728.25 Din. Zaloga v koči je vredna preko 10.000 Din Za kočo smo nabavili 6 leposlovnih planinskih knjig.
Poročilo gospodarja Uletove koče (Golob Maks): Poset koče: vpisanih je 871 posetnikov, in sicer 215 Mariborčanov, 39 iz Celja, 33 iz Ljubljane. 14 iz Zagreba, 2 iz Beograda, 514 iz ostale države, 52 iz Avstrije in 2 Čelio-slovaka. Pot do koče se je za silo popravila. Spopolniti bo treba inventar, dovršiti klet in napraviti betonski vodni rezervoar.
Predsednik gradbenega odseka za letno kopališče ing. Krivčenko poroča obširno o izvršenem delu kopališča in se zahvaljuje posebno g. generalnemu ravnatelju rudnika Bargetu za širokogrudnost, ki jo je ves čas izkazoval napram kopališkemu odseku. Izraža dalje tudi zahvalo trgovcem in gostilničarjem ter vsem dobrotnikom, ki so šli društvu na roko. Takisto se izreče zahvala gradbenemu mojstru Greinu Francu iz Slovenjgradca. Na predsednikov predlog pa dobi pohvalo tudi gradbeni odsek sam. — Odsekov blagajnik (Stopar Bogomir) poroča: Dohodkov je bilo 53.709.25 Din, izdatkov 53.699 Din, saldo 10.25 Din. — Dolg, ki ga prevzame podružnica, znaša 85.791 Din in to 63.215.40 Din pri rudniku za prejeti gradbeni materijal, ostalo je posojilo uradniškega kluba, boni trgovcem, gradbenemu mojstru Greinu Francu in Potočniku Juriju.
Računski pregledovalci (Vončina Ciril, Cizej Rudolf, Sicherl Franc) so našli račune i odbora i gradbenega odseka v popolnem redu. Obeta se soglasno izreče razrešnica, s posebno zahvalo zbiratelju g. Bogomiru Stoparju.
Poročilo o zimskosportnem odseku poda namesto predsednika inž. Tiringerja tajnik g. Pogorevonik. Dne 6. januarja 1934 je bila klubska tekma od Uletove koče v Podpeco do Miheva (11 tekmovalcev). Dne 17. januarja 1934 medklubska tekma vseh klubov od Črne do Slovenjgradca, in sicer iz Kotel j v Mežico (16 km), popoldne slalomtekma v Mežici. Dne 19. marca 1934 običajna pokalna tekma za prehodni pokal s Kordeževe Glave do Uletove koče. Pokal varuje za 1. 1934 g. Stopar Rudolf iz Maribora. — Dne 13. januarja 1935 ustanovni občni zbor Koroškega zimskosportnega podsaveza v Dravogradu s sedežem za sedaj v Slovenjgradcu. Tam se je izdelal načrt za tekočo sezono. Za 29. januar 1935 je bil določen klubski dan; zaradi premajhnega snega le slalomtekma z 8 tekmovalci. Za dan 17. februarja 1935 je bila določena medkluska slalom-tekma za podsavezno prvenstvo. Ob tej priliki se je organizirala zopet vztrajnostna tekma Guštanj—Mežica na 15 km progi (11 tekmovalcev), pri slalom-tekmi popoldne 15 tekmovalcev. Podsavezni prvak v slalomu je za letos Novak Franc iz Podpece. — Sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami je bilo dobro. — Odsek ima predvideno zgraditev skakalnice na Štalekerci. Podružnica SPD v Slovenjgradcu je odseku votirala podporo 200 Din. Na predlog predsednika Uleta sklene občni zbor isto podporo. — Končno se sklene, da se izjemoma dovoli odseku brezplačen sprejem brezposelnih fantov.
Za dramatični odsek poroča g. Lesičnik kot predsednik, da so bile 4 predstave z nekaj nad 1000 Din čistega prebitka.
Nadomestne volitve so se po raznih pojasnilih izkazale kot nepotrebne.
Gradbeni Odbor letnega kopališča se likvidira, izvoli pa se kopališka uprava, z veljavnostjo do prihodnjega rednega občnega zbora in sicer inž. Krivčenko Ivo kot predsednik, Stopar Bogomir kot gospodar in Ule Martin. S tem sta kooptirana v odbor podružnice inž. Krivčenko in Stopar Bogomir.
Načelnik Ule predlaga, da vsi odseki, ki ne delujejo vezano na druga pravila, oziroma, ki ne obstojajo kot samoupravni odseki, volijo svoje odbore isto-tako za dobo treh let ko podružnica, in sicer na istih občnih zborih. Za dramatični odsek pride v odbor predsednik odseka Lesičnik Ivan. — Sprejeto.
Volitev delegatov: Za delegata na skupščini Tujsko-prometne zveze v Mariboru se izvoli načelnik Ule Martin, za delegata na skupščini Osrednjega društva v Ljubljani pa poleg njega še Vončina Ciril.
Za predsednika pregledovalcev računov se določi Vončina Ciril.
Nova društvena pravila se načelno sprejmejo.
Sklene se izdaja spominskih priznanj za 10 letno neprekinjeno delo v podružnici.
Odbor bo pripravljal ustanovitev propagandno-fotoamaterskega odseka in se bo pogajal z avtobusnim podjetjem o znižanju cen.
13. Mislinjska podružnica.
(V Slovenjgradcu, 4. aprila 1935.)
Predseduje namestnik načelnika g. dr. P o h a r. — Predsednik se najprej spominja največje izgube, ki je zadela našo domovino po osvobojenju, mučeniške smrti kralja Aleksandra.
Pozdravivši vse prisotne, nato poroča predsednik: »Izgubili smo enega izmed naših najboljših članov, dolgoletnega blagajnika društva, tovariša Franca E i 1 e t z - a. Planine, katerim je žrtvoval toliko skrbi, moči in zdravja, so ga poklicale. V naročju naše Gore — zasut v plazu — je izdahnil, vdan v voljo božjo, tih in sam. Koliko življenjske sile je bilo še v njem, kako se je veselil uresničenja desetletne želje vseh planincev: zgraditve planinskega Doma pod Kopo! Hvaležno se ga bomo vedno spominjali. Na kraju nesreče bomo postavili spominsko ploščo, da bo še pozne rodove bodrila k vztrajnosti in ljubezni do slovenskih gora.« Postavitev primerne spominske plošče na kraju nesreče vsi navzoči odobravajo. — Število odbornikov se je skrčilo za tretjino. Iz odbora je izstopil g. Mušič, takisto gospod Druškovič, ki je skozi 14 let načeloval podružnici ter vsestransko skrbel za prospeh društva in preureditev Doma na Ple-šivcu. Upajmo, da nam bo ostal zvest še v bodoče. — Dne 4. in 5. julija 1934 je slavila podružnica v svojem Domu 15 letnico svojega obstoja. — Glavno delo podružnice je bilo to leto usmerjeno na Pohorje, kjer smo že od leta 1922 imeli v načrtu zgraditev koče. Hitri razvoj zimskega športa je pogrešal strehe našim planincem-smučarjem na kakšnem razglednem mestu bližnje okolice. Našli smo ga na Kremžarjevem Vrhu. Na izrednem občnem zboru 9. avgusta 1934 se je sklenila takojšnja zgraditev zavetišča ondi, a na izrednem sestanku članov dne 14. avgusta 1934 se je izvolil akcijski odbor in se je tehnično vodstvo poverilo g. Tomcu. Delo na Kremžarjevem Vrhu je hitro napredovalo; požrtvovalno so pomagali številni planinci in planinke; naj omenimo še prav posebno neumorno gospo Adelo Brence ter gg. Tomca in Potočnika. 8. decembra 1934 je bila koča na Kremžarjevem Vrhu slavnostno otvorjena. — Ustanovil se je Koroški zimsko-športni podsavez s sedežem v Slovenjgradcu. Zimski športniki Šoštanja, Črne, Mežice, Prevalj, Guštanja, Dravograda, Slovenjgradca itd. so se združili. Treba pa bo pospešiti zgraditev koče pod Kopo, ki je tudi v programu podružnice.
Tajnik g. Tome poroča, da je naraslo število članstva od 102 na 128, število naročnikov Planinskega Vestnika od 4 na 28. Bilo je 16 odborovih sej. Delo je bilo zelo razgibano; pozitiven uspeh je postavitev koče na Kremžarjevem Vrhu. — Drugo večje delo smo imeli z restavracijo Doma na Uršlji Gori.
—	Zimsko-športni odsek smo reorganizirali. Njegov pomen je vsako leto večji.
—	Mnogo več pažnje bomo morali posvetiti mladini. Odstopivši dolgoletni, neumorni predsednik Josip Druškovič se z glasnim pritrjevanjem izvoli za častnega Člana.
Blagajnik g. Fettich poroča: Dohodki v 1. 1934 79.059.15 Din, izdatki v letu 1934 49.640.85 Din, prebitek koncem leta 29.418.30 Din. Inventar (stanje 1. jan. 1934) 37.034.25 Din, stanje 31. dec. 1934 36.527.50 Din.
Gospodar g. Kavs poroča, da je obiskalo kočo na Plešivcu 1200 planincev. Za 1. 1935 bo koča potrebna manjših popravil. V koči vprašujejo po beletrističnih knjigah; zato prosimo za darila. — Markacije se bodo izvršile v smislu letošnjega proračuna.
V imenu Zimsko-sportnega odseka poroča tovariš Tome: Ves delovni program sekcije je izčrpala gradba zavetišča na Kremžarjevem Vrhu. Gospod Barle iz Šmartna nam je dal na razpolago prostor. Pohvalno so se žrtvovali številni člani in članice vse nedelje in tudi nekaj delavnikov. Današnja vrednost koče bi bila ca. 35.000 Din. Bilanca izkazuje 5.723.75 Din premoženja, napram 9.444.28 Din dolga. Od otvoritve do danes je vpisanih 434 obiskovalcev.
Vsa poročila se soglasno sprejmejo; na predlog preglednika g. V. Rozmana se odboru da razrešnica. Z vzklikom se izvoli za načelnika g. dr. P o h a r, za odbornike pa gg.: B r e n c e Mirosl., K o 1 a r Franc, Pečenko Vojko, Seli-š k a r Anton.
Tov. Fettich predloži občnemu zboru prvi proračun za 1. 1935, izveden pregledno v vseh podrobnostih. Iz proračuna je že deloma razviden delovni program za 1. 1935; posebno odseki naj se poprimejo dela. — Proračun se soglasno odobri.
Nova društvena pravila SPD se soglasno odobre.
Delegata za skupščino naj določi odbor po svoji uvidevnosti . — G. Fettich ni zadovoljen z vsebino Planinskega Vestnika; g. Tome želi več člankov o smučarstvu ter alpinistiki.
Načelnik dr. Pohar poroča o razmejitvi okoliša Mislinjske podružnice. Društvo je predlagalo Osednjemu odboru, naj se črta Guštanj, dodeli pa Muta, Vižinga, Vuhred, Marenberg, Vuzenica; v enem izmed navedenih krajev bi ustanovili potem poverjeništvo.
14. Novomeška podružnica.
(Dne 24. marca 1935 v Novem Mestu.)
Predseduje dr. Franjo Ivanetič. Predsednik najprej izvaja, kako bolestno je odjeknil v planincih strašni atentat 9, oktobra 1934. Slava spominu kralja mučenika Aleksandra I., vsa vdanost mlademu kralju Petru II.! Nato predsednik navzoče izčrpno informira o splošnem stanju slovenskega planinstva, t. j. o delovanju Osrednjega društva v Ljubljani, s katerim je podružnica v živahni, vseskozi prijateljskih stikih, o sklepih skupščine ter kongresov Zveze Jugosl. Planinskih Društev, Asociacija Slovanskih Plan. Društev in mednarodne Unije. Podružnica sama ni mogla razviti delovanja, kakor bi ga rada, a je uspela, kolikor so razmere pripuščale. O notranjem delovanju poroča podrobno predsednik tudi za tajništvo.
Nabiralna akcija za sklad planinske koče na Gorjancih je zastala. Naš cvetlični dan so iztisnila ostala novomeška društva. Iz istega razloga ni bilo skupnih izletov; potreben pa bi tudi bil poseben izletniški odsek. Predavanj ni bilo, ker nam je nedostajalo denarja za kritje stroškov. Tombole nam niso dovolili. Planinski tabor na Gorjancih (15. 8. 1934) nam je preprečilo slabo vreme, plesno prireditev državno žalovanje. »Gorskemu zavetišču na Trški gori« v Drelzetovi vili smo pri politični oblasti že izposlovali priznanje značaja planinske koče in je bila po otvoritvi dne 7. oktobra 1934 v obratu. A po preteku 1 meseca (15. 11. 1934) je oblast priznanje preklicala; obrat smo morali ustaviti:
Kljub vsem neprilikam se je število članov le malenkostno zmanjšalo. Sklad za postavitev koče na Gorjancih se je pomnožil za nekaj tisočakov; zdaj znaša 11.540.90 Din. Seveda s tem zneskom še ne moremo postaviti koče, a temelj je položen in zbirali bomo vztrajno. Pomaga nam tudi planinski odsek Tujsko prometnega društva v Metliki (dosedaj 1000 Din). — Odbor je preskrbel podružnici društveni lokal v kavarni Smola; opremil ga je s potrebnim pohištvom.
—	Dne 22. 9. 1934 se je podružnica v častnem številu udeležila odkritja spominske plošče pesniku žumberačkih elegij Jovanu Hraniloviču v Radatovičih.
—	Zakupno pogodbo glede sveta na Mihovem smo razveljavili, ker zaenkrat ne kaže tam postaviti razgledni stolp. Nabrani denar se sme po pravilih porabiti le za planinsko kočo na Gorjancih. — Pri Gospodična so neznani zlikovci poškodovali nekaj notranje opreme in zavalili tri kamne v bazen. Po kazenski razpravi pa je neznano kdo vse postavil — v prejšnji stan in kamne odstranil iz bazena ...
Gradbeni odsek Osrednjega društva nam je odkazal dovolj obsežen okoliš za udejstvovanje.
Na program za tekoče leto: po možnosti oživiti nabiralno akcijo za sklad planinske koče na Gorjancih, določiti definitivno za njo stavbišče, preskrbeti načrte in proračune ter izposlovati podporo od kr. banske uprave; izpopolniti dosedanje markacije, zbujati med članstvom in med ostalim občinstvom, zlasti med mladino, s skupnimi izleti in predavanji ljubezen do narave; preskrbeti čim več dovršenih fotoamaterskih pokrajinskih slik in sondirati teren za izdanje »Vodiča« za Novo Mesto in okolico. Podružnica šteje ob koncu leta 1934 143 članov oz. članic (za 3 manj nego 1933), Plan. Vestnik ima 35 naročnikov.
Po poročilu blagajnika (Ogrin Anton) so dohodki 4.021.95 Din, izdatki 3496 Din, prebitek za leto 1935 525.95 Din.
Poročila se soglasno odobrijo (preglednika računov gg.: Avsec Franc in Paučič Josip).
Nova društvena pravila se soglasno sprejmejo.
Volitve: V novi odbor se soglasno izvolijo: predsednik dr. I v a n e t i č Fran jo, odvetnik; namest. predsednika: Marinček Matija, notar; tajnik Smola Rudolf, kavarnar; blagajnik: Ogrin Anton, hran. uradnik; odborniki: Ivane t i č Alojz, učitelj, inž. Barborič Karel, trgovec, Kos Jože, profesor, Kos Vinko, trgovec, Dular Ciril, ing. Medic Jože; zaupnik: Lilija Veko-slav, šol. uprav, v p.; namestniki: Šetinc Ladislav, krojač, Rifelj Petrina, trgovka; pregledovalca računov: Paučič Josip, trgovec, Avsec Franc, obč. tajnik; delegati za skupscino: dr. Ivanetič Franjo, odv., Marinček Matija, notar, Ivanetič Alojz, učitelj.
Na predlog predsednika se ustanovi »Izletniški odsek«. Vanj se soglasno izvolijo: gg. Pavlič Joža, Šetinc Ladislav, Jovanovič Jovan, Kos Vinko, Lilija Vekoslav, ga. Turkova in Blahova. — Okoliš naše podružnice, kakor ga je izmerilo Osrednje društvo, se sprejme; vendar se podružnica ne obveže, da bo sama izvedla markacijo po vseh večkrat oddaljenih krajih. Skušala bo pritegniti ondotne domačine.
»A 1 p i n s k i odsek« se ne ustanovi, ker ni prilike za udejstvovanje. Poziv učit. Ivanetiča na člane fotoamaterje, naj pošiljajo slike z Dolenjske Planinskemu Vestniku, event. s primernimi opisi, naj vzame novi odbor na znanje in v izvršbo. Isto velja o predlogu g. Lilije za izdajo propagandne brošure, oz. vodiča.
15. Podravska podružnica.
(V Rušah, 23. maja 1935.)
Predseduje načelnik Davorin L e s j a k. Predsednik razpravlja posebno o elektrifikaciji in o vodovodu pri Ruški koči; iz gmotnih razlogov se mora izvršitev odložiti.
Tajnik Koruza Albert poroča v glavnem: Pri Ruški koči, Pla-ninki in Čandrovi so se izvršila popravila. Candrova koča je popolnoma prenovljena, napravilo se je 8 sob za letoviščarje. Važna je tudi končna odločitev, da smo lastniki od Pašniške zadruge kupljenega zemljišča. Odbor se je stalno zanimal tudi za postojanko pri Sv. Duhu. — Med letom se je ustanovil zimsko-sportni odsek; radi slabih snežnih razmer pa ni mogel delovati. Filmali smo postojanko pri Sv. Arehu. Glavni uspeh lanske sezone je proglasitev Pohorja za klimatsko zono; vsaka oseba, ki se bo mudila 8 dni na Pohorju — in to lahko pri raznih kočah — bo imela pravico do brezplačnega povratka. Z društvom
A. B. C. v Zagrebu smo sklenili posebno pogodbo, ki bo omogočala tudi srednjim slojem, da bodo labko posečali našo postojanko. Sreski šumarski referent v Mariboru nam je iz državne drevesnice preskrbel nekaj tisočev raznih dreves, ki smo jih zasadili okoli Ruške koče. — Podban g. dr. Pirkmajer je osebno pregledal vse postojanke na Pohorju ter sklical nato sestanek vseh prizadetih faktorjev. Na tem sestanku se je razpravljalo o enotnih smernicah. Beležiti moramo tudi veliko delo, ki ga izvršuje Tujsko prometna zveza v Mariboru; osrednje vodstvo SPD. kaže istotako veliko zanimanje za naše Pohorje. Ko bo dograjena avtomobilska cesta k Sv. Arehu, bomo morali imeti že rešeno vprašanje elektrike in vode.
Ruška koča je imela v preteklem letu 4.877 vpisanih obiskovalcev. Domačini pa se večinoma ne vpisujejo. Prenočnin je bilo 2.375. Konsum je bil sledeč: vina se je prodalo 3573 1, piva 700 steklenic, slivovke 108 1, razglednic 4.854. Upravni stroški so se zvišali vsled poostrene kontrole za orožnike in financo. Čisti dobiček znaša 36.652.50 Din. Porabil se je v glavnem za nove investicije in za plačilo obresti pri Posojilnici.
Hlebov Dom (najet): Obisk je znašal 1528 turistov. Prenočnin je bilo 122. Konsum: vina 2033 litrov, piva 125 st., razglednic 340. Izguba znaša 272.25 Din. Na Hlebovem Domu se je investiralo v preteklem letu 1.946 Din, kar se mora pripisati k izgubi. — Odbor ima s tem Domom posebne skrbi.
Čandrova koča: V preteklem letu je bila prenovljena po načrtu, ki ga je izdelal g. inž. Šolar. Dela še niso končana. Dosedanje investicije znašajo: 32.553.30 Din. Predvidoma bo potrebnih še ca. 5000 Din za dokončanje del.
Blagajniško poročilo poda gdčna Divna Skerbinjek v vseh podrobnostih. Glavni vir dohodkov tvori prenočnina, ki znaša po 20% odbitku za oskrbnika še 24.866.60 Din. Druga postavka med dohodki predstavlja vino in ostale pijače. Največjo podporo pa uživa podružnica pri Posojilnici v Rušah. Med izdatki so največja postavka investicije, ki znašajo pri Ruški koči 19.809.80 Din, pri Hlebovem Domu 2.343.75 Din. Upravni stroški v znesku 12.073 Din predstavljajo v glavnem izdatke za financo in orožništvo. Čisti dobiček po odpisu vseh investicij in ostalih stroškov znaša 2.752.80 Din. Skupni denarni promet je znašal 723.114.40 Din.
Občni zbor da bivši upravi absolutorij.
Nova društvena pravila se soglasno sprejmejo.
Na predlog in poročilo predsednika se zaradi neodložljivih investicij odobri pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru posojilo v tek. računu do zneska 120.000 Din po 7 odstotni obrestni meri in proti vknjižbi hipoteke na prvem mestu ter podpisu bianko-menic od celega odbora. Pooblasti se novi odbor, da preskrbi in odobri načrte za izvedbo del, ki so najbolj nujna.
Volitve: V smislu čl. 21 društvenih pravil se soglasno izvolijo: za načelnika g. Davorin Lesjak, za podnačelnika inž. Joško T e r ž a n , za odbornike: Koruza Albert, Skerbinjek Divna, Jernej Črnko, inž. Šolar Ludvik, Robnik Joško, za namestnika: Rozin Roman, Janko Friček; za pregl. računov: Hinko Pogačnik in Franjo Mohorič.
Načelnik se zahvali za izraženo zaupanje in izreče posebno zahvalo Viktorju G1 a s r j u, ki je bil dolga leta agilen odbornik naše podružnice, in bivšemu podnačelniku g. Franju P i š e k u, ki spada med najstarejše člane, ter opozarja na bodoče delo. Spominja se tudi prvega pionirja na Pohorju, pok. prof. Janeza Koprivnika, ki je spisal prvo knjigo o Pohorju; namerava se na Roglji postaviti koča, ki bi nosila njegovo ime.
16. Poljžanska podružnica.
(V Poljčanah, 13. julija 1935.)
Predseduje dr. Artur Hronovsky. Po spominu na strašni 9. oktober v Marseillu poročata on in tajnik Rit on j a Miro o društvenem delovanju. Ker je podružnični dolg za stolp domala poravnan, bo mogla podružnica misliti na postavitev lastne, oskrbovane koče pod Bočem; pogodba za najem dosedanjega poslopja že poteka. Stolp je bil to leto dvakrat prepleskan, popravili in prenovili
smo na njem strelovod. (G. Š e r b e c potrjuje, da je stolp v zelo dobrem stanju, les čisto zdrav.) — Pota so zaznamovana, kažipotne deske postavljene. Finžgarjev, križ je po zaslugi g. Finžgarja ves popravljen, nova pot čez Skalovec je dovršena. Članov je sedaj sedemdeset; nabirajo se naj novi člani in naročniki Pl. Vestnika.
Poročilo blagajnika (Z e i 1 h o f e r Oton): dohodkov 16.081.94 Din, izdatkov 15.846.25 Din, ostane 235.69 Din. Lansko leto je bilo še dolga 19.248.51 dinarjev (skupno s podružnico v Rog. Slatini). Odplačali smo 10.903 Din, ostane še 8.345.49 Din dolga obeh podružnic; od tega odpade na našo podružnico 1825.73 Din.
Nova društvena pravila je občni zbor soglasno odobril. — Na predsednikov predlog se velezaslužni župnik g. svetnik Alojzij Čilenšek z glasnim pritrjevanjem izvoli za častnega predsednika podružnice in se mu pokloni spominska diploma.
Novi odbor se izvoli in sestavi tako: Predsednik dr. Hronovskjr Artur, podpredsednik F i n ž g a r Leon, tajnik R i t o n j a Miro, blagajnik Z e i 1 -hofer Oton; odborniki: Pe tančic Franc, Kovič Ivan, 2ivko Janko; namestniki: Schwelz Viljem, Krašovic Srečko, Detičar Franc; gradbeni odbor: Š e r b e c Ignac, S i e b e r Ferdinand.
17.	Posavska podružnica.
(Zidani Most.)
Ni sporočila, ali je imela občni zbor.
18.	Prevaljska podružnica.
(V Prevaljah, 6. aprila 1935.)
Predseduje g. Joško K o k o 1 j.
Občni zbor otvori poslevodeči podpredsednik g. Kokolj, ker sta med letom odstopila predsednik in podpredsednik.
Tajniško poročilo: Med letom je odstopil agilni predsednik A v š i č Ludovik, ker je bil premeščen. Dalje je odložil med letom odborništvo podpredsednik g. Nikola Jordanič. Na redni odborovi seji dne 3. 8. 1934 je bil za podpredsednika izvoljen g. Joško Kokolj, ki je vodil podružnične posle do danes. — Izvzemši smučarski odsek, je podružnica na planinskem polju malo delovala. Nameravani skupni izleti se niso obnesli. — Lansko leto je bila nanovo markirana pot iz Prevalj preko Trotovega križa na Strojno. Bivši predi sednik Avšič je propagiral tudi postavitev lastnega zavetišča na Strojni; načrt pa je z njegovim odhodom zaspal. — Naročili smo za Strojno spominsko knjigo, katero je obljubil hraniti gostilničar g. Janež.
Tekom poslovnega leta 1934 je bil ustanovljen Koroški zimskosportni Podsavez s sedežem v Slovenjgradcu. Podružnica je sedaj včlanjena v tem novoustanovljenem podsavezu, in ne več v Mariborskem. — Smučarskemu odseku je podružnica za porabo nabavila skakalne smučke. Za Planinski Vestnik naj se določi poverjenik; vse podružnice naj dostavljajo pokrajinske slike za Vestnik. — V letošnjem letu bo potrebna obnovitev markacij, ker so skrajno slabe, posebno na Sv. Uršulo.
Blagajniško poročilo: vsi dohodki 29.762.40 Din, izdatki 1.972.25 Din, prebitek 27.790.15 Din. Podružnica SPD »Peca« v Mežici je vrnila 1000 Din posojila v gotovini. Članov je imela podružnica 77, kakor lani.
Poročilo predsednika smučarskega odseka (Klun Janko): Na občnem zboru odseka, ki se je vršil dne 30. oktobra 1934, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Klun Janko, tajnica Kaffou Marica, blagajničarka Jeromel Krista, gospodar Savorič Joško, kot odbornik in pomočnik gospodarja Mešl Pavel in vremenoslovec Ternik Tine. Zastopnik podružnice SPD je bil v odboru Močnik Valentin. — Odsek je izvedel 2 tekmi, in to klubsko na daljavo dne 17. 2. 1935, in medklubsko skakalno 10. 2. 1935 za podsavezno prvenstvo, ter isti dan smučarsko veselico. Na klubski tekmi je tekmovalo 6 članov: 1. mesto Mešl Pavel,
2. Krasnik Franc in 3. Ternik Tine. — Skakalne tekme se je udeležilo 11 tekmovalcev, med temi 4 naši člani. Rezultati: 1. Dolinšek Maks SK Guštanj, 2. Savorič Joško in 3. Stres Gvido, oba naša člana. — Naši člani so se udeležili še sledečih tekem, ki so jih izvedla sosedna društva: 27. 1. 1935: Podsavezna tekma v smuku od Sv. Uršule s ciljem v Kotljah, prirejena po SK Guštanj. Od naših članov je Mešl zasedel I. mesto ter postal podsavezni prvak v smuku za leto 1935, Aberšek 4. mesto. — 17. 2. 1935 je priredila Podružnica SPD Mežica pod-savezno tekmo na daljavo iz Guštanja v Mežico in isti dan popoldan slalom tekmo v Mežici. Na daljavo je zasedel zopet I. mesto ter postal tako tudi podsavezni prvak v vztrajnosti. V slalomu so tekmovali 3 naši člani: Moškon, Stres in Krasnik. — 2. 2. 1935 tekma na daljavo s Smrekovca v Črno, prirejena po OTPD v Črni. Na damski tekmi je zasedla Jeromel Krista I. mesto, na senjorski pa Mešl 2. mesto. — 19. 3. 1935 alpinska tekma v smuku na Peci, prireditelj SPD Mežica. Prva mesta so zasedli vsa mariborski tekmovalci. — 24. in 25. 3. 1935 alpinska kombinacija v smuku in slalomu, prireditelj SMK Celje; vršila se je na Smrekovcu. Mešl je v slalomu zasedel 8. mesto. — 13. 1. 1935 je bil ustanovljen KZŠP s sedežem v Slovenjgradcu. V tem odboru smo častno zastopani.
Blagajniško poročilo smučarskega odseka: dohodki skupaj 4.182.50 Din, izdatki 2.838.50 Din, imovina dne 21. 3. 1935 1.344 Din.
Poročilo se soglasno vzame na znanje. — Soglasno se nova društvena pravila SPD načelno sprejmejo.
Volitve. Za novega predsednika se soglasno izvoli g. Franc F e r -jančič, sodn. kanclist v Prevaljah. Nadalje se izvolijo v odbor: g. Pernuš Joško, C o s i č Marica, K 1 u n Janko, M oč n i k Valentin, L j u b i č Slavko, Jeromel Krista in Ternik Valentin. Za preglednika računov dr. R e i c h -m a n n Blaž in Cepin Anton.
Določitev delegatov za glavno skupščino se prepusti odboru. — Za zaupnika za Guštanj se izvoli Stanko Štangl in za Dravograd Pavel K o 1 e n c.
Josip Kokolj kot bivši podpredsednik poroča, da ga je prosila deputacija podružnice SPD »Peca« v Mežici, naj ji izposluje na današnjem občnem zboru sklep, da se odgodi plačilo 7000 Din, zapadlih v letu 1936, ker ima podružnica »Peca« prihodnjo leto 10 letnico obstoja. Sklene se, da se v letu 1936 ne bo zahtevala povrnitev posojila 7000 Din, ki ga je v Prevaljah najela podružnica »Peca«.
SK-u Guštanj se prizna 1000 Din s prepisom vloge.
Predsednik opozarja na ogromno delo, ki čaka odbor posebno na Gori.
19 Radovljiška podružnica.
(V Radovljici, dne 12. jan. 1935.)
Predseduje šušteršič Slavko. — Predsednik otvori zbor in pozdravi zborovalce.
Tajniško (Krištof Vladimir) poročilo: Z dograditvijo in otvoritvijo Roblekovega Doma je dosedanji odbor izpolnil svojo glavno nalogo. Odtlej je delovanje popustilo. Dolg pri Mestni hranilnici v Radovljici se bo mogel z rednimi dohodki podružnice v nekaj letih amortizirati. — Pogajanja s Poljčani o postavitvi drvarnice in hleva in glede paše okoli Roblekovega Doma še niso dovršena. — Prepis sveta, na katerem stoji Vilfanova koča, v last Poljške srenje z izrečnim pridržkom, da ostane Vilfanova koča kot taka še vedno v lastnini naše podružnice, se je izvršil vsled prijazne uvidevnosti ge. Franice Florjanči-čeve, ki je imela na ta svet vknjiženo zastavno pravico. — Novih podpor v preteklem letu nismo mogli izposlovati. — Pri Šumski upravi na Bledu je odbor izposloval dovoljenje za napravo zimske markacije preko Jelovice na Ratitovec in jo je tudi izvršil po svojih članih Torkarju in Dalla Valle Petru. — Odbor je imel žalno sejo po Nj. Vel. blagopokojnem kralju Aleksandru I. Udeležil se je komemorativnih svečanosti v Radovljici in sprejema kralja Petra II. ob povratku v domovino v Lescah. — Število podružničnih članov se je od lanskih 135 rednih zvišalo na sedanjih 151. Ustanovnih članov je 30. Ta pomnožitev članstva pa je še vedno premajhna.
Porodilo blagajnika (Torkar Julij): V preteklem poslovnem letu izkazuje podružnična blagajna dohodkov 23.990.50 Din, izdatkov 23.058.25 Din, v blagajni se nahaja 932.25 Din. — Stavba Roblekovega Doma je zavarovana pri »Jugoslaviji« za 120.000 Din, inventar za 80.000 Din; Vilfanova koča pri »Slaviji« za 20.000 Din. — Od lani označene gradbene vrednosti Roblekovega Doma smo odpisali 15.673.99 Din, tako da v postavki 200.000 Din označena vrednost Roblekovega Doma z inventarjem povsem odgovarja dejanski vrednosti, posebno še, če se vpošteva, da se je v preteklem letu inventar Doma še povečal. — Osrednjemu društvu dolgujemo še na članarini za leto 1932-33 in 1934, ker se je gotovina upotrebljavala v prvi vrsti za gradbo Doma. Tam smo nadalje obremenjeni z 200 Din za poslanih nam 200 komadov zemljevidov Begunjščice, katere ima oskrbnih v Domu na prodaj. — Dolg podružnice po stanju našega občnega zbora je bil 79.396.68 Din, dolg po stanju današnjega občnega zbora 67.463.40 Din; v preteklem letu se je torej zmanjšal za 11.933.28 Din.
Vsa poročila se vzamejo soglasno odobruje na znanje.	i
Gospodar (L a n g u s Alojzij) poda za leto 1934 v vseh podrobnostih poročilo o obratu v društvenem Domu. Prodalo se je: vina 506 1, tako da pride na osebo nekaj manj ko 4 del; piva 222 steklenic, kisle vode 125 steklenic, razglednic 1401, vina v buteljkah 19. — Denarni promet je torej znašal 40.786.90 Din. Čisti dohodek koče je bil okrog 13.500 Din, kar odgovarja prilično 7% obrestovanju vloženega kapitala.
Roblekov Dom je obiskalo skupno 1289 planincev. Najvišja številka obiska je bila dosežena v juliju s 348, tedaj dnevno povprečno skoraj 12 ljudi; naj-manja v marcu z dvema gostoma v celem mesecu; v avgustu je bilo samo 7 dni brez dežja; zato je bil obisk slabši. Od čistega dobička je torej doprinesel vsak vpisani gost okrog 10 Din. Poročilo gospodarja se soglasno odobri.
Prostovoljni odstop starega in volitev novega odbora. — Načelnik pojasni, da je nekdanja uprava izpolnila predvsem nalogo, da postavi Roblekov Dom. To nalogo je izvršila, podružnične finance so urejene. Vsled tega je dosedanja uprava sklenila, da odstopi in da priliko zlasti mlajšim članom, naj požive delovanje v podružnici. Občni zbor pa je po kratkem preudarku o položaju izrekel sedanjemu odboru popolno zaupanje in je z vzklikom pritrdil predlogu dr. Dobravca, naj odbor vztraja to leto na svojem mestu, saj mu potem itak poteče funkcijska doba. Namesto premeščenega drugega pregledovalca računov (Beznik Cene) se izvoli Pezdič Ciril.
Slučajnosti. Blagajnik Torkar predlaga, naj se ustanove odseki, in sicer: markacijski, alpinistični, fotoamaterski in literarno-propagandni. Načelniki bi bili: za markacijski odsek: Legat Tonček v Lescah, namestnik: Kocjančič Janez iz Vrbenj; za alpinistični: Dalla Valle Peter, Lesce; za fotoamaterski : Vengar Slavko, fotograf, Radovljica; za literarno-propagandni: Torkar Julij. Soglasno sprejeto.
G. Šolar z Bleda opozori na to, naj podružnica ne zanemarja Pokljuke in Jelovice. Glede Jelovice nasvetuje izvedbo markacije od Kupljenika na Ricmanje, Belsko planino in Rovtarco. — Da bi se dvignil poset Roblekovega Doina, nasvetuje g. Šolar, naj se za reklamo pri blejskih tujcih napravijo večje table s sliko in se nameste na javnih prostorih, ker je reklama po hotelih brezuspešna. Nadalje naj se misli na postojanko v bližini Lipance.
20. Rateško-Planiška podružnica.
(V Ratečah, 7. julija 1935.)
Predseduje duh. svetnik Jos. L a v t i ž a r.
Predsednik poroča: Markirali smo dve nove poti, eno mimo Nove Krede do izvira Save, drugo skozi Kline na Rateško planino; napravili smo tudi nekaj novih kažipotnih tablic v Karavankah. Podružnici je gospodarska zajednica brezplačno odstopila prostor za postavitev koče na Planini pod Pečjo. — Reševalnega orodja ni bilo mogoče nabaviti, ker ni sredstev za to. Podružnica ima hranilno knjižico z zneskom 4392 Din, shranjeno pri Zvezi za tujski promet
v Ljubljani; ta znesek je namenjen za kočo v Planici. Priredili smo predavanje »Nansen« o evropskem smučarstvu« s skioptičnimi Slikami; predaval je naš član prof. dr. Valter Bohinec. Letos sta se pripetili dve nesreči v naših gorah, od katerih je bila ena smrtna; abiturijent Benedik iz Stražišča pri Kranju je našel smrt v Jalovcu. V obeh primerih so pri reševanju sodelovali tudi rateški planinci.
;: Tajnik (Enah Lojze) poroča, da šteje podružnica 52 članov. Prošnje za podporo so bile brezuspešne. Tudi nekaj pritožb zaradi oskrbe pri Tamarju (na klub in Osrednje društvo) ni našlo odziva; doznali pa smo, da vodi v tej zadevi preiskavo Osrednje društvo.
Blagajnik Osvald Joško poroča, da znašajo dohodki 1414.20 Din, izdatki 981.25 Din, saldo 432.95 Din. Dolg za razglednice (6000 komadov) je 1110 Din; ena šestina je razpečanih.
1 Preglednik Jalen Vinko poda izjavo, da je blagajna v lepem redu;
Nova pravila SPD sprejme občni zbor soglasiio.
Slučajnosti : Ker se predvideva graditev koče na Planini pod Pečjo, naprosi občni zbor tov. ing. Janeza Juvana, da pregleda teren in napravi načrt o. koči.
21. Ribniška podružnica (za Kočevski srez).
(UstanoVni občni zbor 31. jan. 1935).
Predsednik pripravljalnega odbora dr. Jane Igo pozdravi delegata Osrednjega društva dr. Rusa Jožefa, predsednike občin Ribnica-trg, Velike Lašče in Sodražica ter ostale člane. Nato razloži razvoj in delo pripravljalnega odbora. Okoliš, ki ga naj zavzema nova podružnica, je bil dosedaj zunanjemu svetu skoraj neznan. Lepote teh krajev pa ne zaostajajo za lepotami drugih v Sloveniji; da zunanji svet z njimi seznani, mora biti prvi namen društva. Od tega bodo imeli gmotne koristi tudi naši ljudje, a treba jih je na tujce pripraviti. Ker naši kraji leže ob cesti Ljubljana—Sušak, se bodo tujci ustavljali tudi pri nas, če jim bomo znali pokazati, kar imamo. Vložena pravila je kr. banska uprava Dravske banovine dne 27. dec. 1934 II No. 27510/2 odobrila. Občni zbor jih soglasno sprejme.
Volitve. Soglasno so bili izvoljeni: za načelnika podružnice dr. Jane Igo, odvetnik v Ribnici; za odbornike: Burger Ivan, usnjarski strokovnjak, K 1 u n Ivan, posestnik in predsednik občine, dr. L a v r i č Janko, odvetnik, P e -t e r 1 i n Filip, posestnik in trgovec, T r o š t Janko, ravnatelj meščanske šole, vsi v Ribnici; dr. Č e š a r e k Franc, predstojnik sodišča, Erjavec Ludovik, prometnik, oba v Kočevju; Fajdiga Franc ml., posestnik in trgovec, Sodražica; Šega Leopold, posestnik in trgovec v Velikih Laščah; Stanič Ernest, šolski upravitelj v Dobrepoljah. — Za namestnike: S k u b i c Anton, dekan, Mimi dr. Oražmova, učiteljica, Erhocnic Konrad, obratovodja, Urbančič Branko, učitelj, Švajger Malči, soproga grašč. oskrbnika, vsi v Ribnici; Lovšin Jože, posestnik in trgovec, Goriča vas; Lovšin Anton, javni notar, Kopitar Oskar, kmetijski referent, oba v Kočevju; Lovšin Rudolf, posestnik in gostilničar v Sodražici, Hočevar Franc., predsednik občine Velike Lašče, S t r n a d Jože, predsednik občine DobrepoljeV/a preglednika sta izvoljena: dr. Kožuh Ludovik, zdravnik v Ribnici, iri P i r k o v i č Franc, posestnik in trgovec v Ribnici Odbor se pooblasti, da imenuje delegate za skupščino Osrednjega odbora.
Delegat osrednjega društva dr. Rus Jože pozdravi novo podružnico v imenu Osrednjega odbora in izvaja: Svoječasno je pisal »Planinski Vestnik«, na jse ustanovi v Ribnici planinski klub; avtor te notice je on sam, ker je mislil, da se v Ribnici ne bo našlo toliko ljudi, da bi se mogla tam ustanoviti podružnica. Z veseljem pa ugotavlja, da je dosedaj prijavljenih že okrog 80 članov. Njegov namen je bil zlasti, naj bi Ribniški klub SPD izpeljal markacijo po Ribniškem in Kočevskem ozemlju za pot do morja, ne po cesti, temveč po bližnjicah. To delo naj sedaj izvede nova podružnica. Soglasno s predsednikom in tajnikom Osrednjega društva je mnenja, da bodi okoliš podružnice večji, kakor je naznačen v pravilih; kajti ni podružnice v Logaškem in Loškem okolišu, zato naj naš okoliš seze od Kolpe do italijanske meje. Bodi pa podružnica popolnoma slovenska, kakor je njeno ime, da pokaže nacionalni moment z ozirom na kočevske Nemce. Pripo-
roča odboru, da stopi v stik s predsednikom Hrvatskega Planinarskega Društva dr. Cividinijem, ki je doma iz Broda na Kolpi. Enako priporoča stike z ravnateljem Dušanom Evrom na Milanovem vrhu, s Tonetom Gašperjem, učiteljem meščanske šole na Rakeku, ter abiturijentom Šerkom iz Cerknice. Opozarja tudi na posebne sobe gostilničarjev in priporoča organizacijo tujskega prometa. Lastnih koč naj podružnica ne zida.
Dr. Jane pravi: Ker je Logaška podružnica SPD prenehala delovati, moramo imeti skrb tudi za Notranjsko; toda najprej bomo opravili delo doma in šele potem spremenili pravila ter razširili delokrog.
Profesor Uršič prinaša pozdrave Slovencev v Kočevju, dasi bi nekateri izmed njih rajši imeli lastno, domače planinsko društvo. Markacija poti na Sušak bo otežkočena, ker gre preko nemškega ozemlja, vendar obljublja govornik sodelovanje kočevskih Slovencev. Priporoča izdajo zemljevida za ves okoliš, z označenimi poti, in temeljit vodič, posebno z označbo podzemskih jam. Nemci so za kočevsko nemško ozemlje izdali izboren vodič.
Dr. Lavrič poroča, da je markacijski odsek pripravljalnega odbora v Ribnici dosedaj markiral pot do Sv. Ane pri Ribniški in Gorenjski poti, pot preko Nove Štifte v Sodražico, pot iz Žlebiča preko Sv. Gregorja v Ortnek ter od tu na Grmado. Priporoča vsem večjim krajem, da ustanove markacijske odseke za svoj okoliš, vodijo sezname teh potov in o njih poročajo podružničnemu odboru. Pripravljalni odbor je sklenil priporočiti novemu odboru organizacijo smučarskega odseka, najvažnejši pa bodi informacijsko-propagandni odsek.
22.	Rogaška podružnica.
Ni sporočila, ali je imela občni zbor.
23.	Savinjska podružnica.
(V Celju, 6. febr. 1935.)
Predseduje dr. Milko Hrašovec. Predsednik se je predvsem spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I., ki je bil vnet ljubitelj naših gora in je podružnico odlikoval ob njeni 40-letnici z redom sv. Save III. vrste. V počastitev kraljevega spomina je podružnični odbor prekrstil planinski dom v Logarski dolini v »Aleksandrov Dom«. — Potem se je predsednik spomnil planincev, ki so se v minulem letu ponesrečili v gorah; nato je izrekel zahvalo vsem, ki so delo podružnice podpirali: banski upravi, Celjski mestni občini, Tujsko-prometni Zvezi Osrednjemu društvu SPD in vsem posameznim gmotnim podpornikom. Zahvala gre tudi zastopnikom tiska. — Odborovo delo je stremelo za izboljšanjem planinskih postojank. Začrtan je obširen gradbeni program: povečanje Kocbekovega Doma na Korošici in Frischaufovega na Okrešlju, gradnja nove Mozirske koče na Golteh in nove Celjske koče. Poslednjo zgradi Celjska mestna občina, opremi pa jo naša podružnica. Gradbena dela bodo izvedena postopoma, kakor bodo dopuščale finančne^ prilike. — Podružnica je skrbno gojila narodni park Okrešelj in je izvajala obširno propagando za Savinjske Al"nHn Logarsko dolino. Na vidiku je gradnja nove ceste iz Kamnika v Luče; ž njo bi se podvojil tujski promet v Logarski dolini. — Odbor se je potesgoval za podaljšanje telefonske zveze iz Solčave v Logarsko dolino in za elektrifikacijo Aleksandrovega Doma. Dosegli smo, da se Logarska dolina še letos proglasi kot klimatičen kraj, kar bo, v zvezi s popustom na železnici, velike važnosti za razvoj tujskega prometa. Na iniciativo podružnice je priredila banska uprava trimesečen gospodinjski tečaj v Solčavi; sedaj je tak tečaj v Mozirju, jeseni bo v Lučah. — Podružnica namerava zgraditi velik kopalni bazen v Logarski dolini. — Po vseh svojih močeh si prizadeva, da se v njenem okolišu izpopolni in poceni avtobusni in železniški promet. — Društvena zemljišča v Logarski dolini in na Okrešlju skrbno gojimo in stalno pogozdujemo. — V podružnici se je močno razvil smučarski šport. — Gospodarski položaj so v tem letu ogrožala težka davčna bremena. — Reševalna služba je bila v minulem letu izpopolnjena in se je v več primerih dobro obnesla. Z Osrednjim društvom deluje podružnica z roko v roki, posebno je sodelovala pri pripravljanju
novih pravil. Z večjim številom zastopnikov smo se udeležili tudi planinskega kongresa v Skoplju. Iz odbora je med letom izstopil g. ravn. Jeglič, ki se je izselil v Ljubljano.
Tajniško poročilo, ki ga je podal g. B. Z e m I j i č, navaja vse podrobnosti notranjega društvenega dela v zadnji poslovni dobi. Podružnica je štela v preteklem letu 590 članov. Obisk planinskih postojank je v tem letu v celoti napredoval nasproti prejšnjemu letu za dobrih 1000 obiskovalcev, dasi je v nekaterih Domovih neznatno padel. Ta povišek je treba očividno pripisati zimskemu posetu. Obiskovalcev je vpisanih: v Celjski koči 2080 (lani 1460), v Mozirski koči 1089 (793), Tillerjev Dom pri Piskerniku 1280 (1318), Aleksandrov Dom 1810 (1095), Frischaufov Dom 2104 (2209) in Kocbekov Dom 1320 (1158); skupaj 9683 (8033). — Razmah planinstva zahteva, da se mu prilagodijo tudi planinska zavetišča. Tak program si je podružnica že začrtala in ga bo polagoma izvrševala. Glede Celjske koče se je podružnici posrečilo zainteresirati Celjsko mestno občino; ta hoče zgraditi novo, moderno Celjsko kočo, ki bo prav tako odgovarjala potrebam zimskega športa, kakor bo urejena tudi za prijetno letovanje. Mestna občina bo vrh Tolsta očistila grmovja, svet izravnala, ga obdala z ograjo ter tam postavila klopi za izletnike. Letos je bilo v koči izvršenih več stavbenih popravil, napravljena je nova klet in shramba. 2e iz prejšnjih let znani oskrbnik Doplihar oskrbuje Celjsko kočo v splošno zadovoljstvo. — Mo z irska koča služi svojemu namenu kot gorsko zavetišče le za silo, ker je zelo skromno urejena in nudi le malo ležišč. Zaradi krasnih smuških terenov v okolici koče pa se kaže leto za letom večja potreba, da se na tem kraju zgradi moderen planinski in smučarski dom. Oskrbnik sedanje koče je Lovro Lesjak. — Aleksandrov in Tiller-j e v Dom v Logarski dolini je tudi letos oskrbovala gdč. Knafličeva. Ta postojanka potrebuje električne razsvetljave in telefona. V minulem letu je bila v Domu nanovo izpeljana hišna kanalizacija. Precejšnji stroški so bili tudi s popravilom strehe, ki jo je spomladi vihar močno poškodoval. Tudi inventar Aleksandrovega Doma se je izpopolnil. V parku smo posadili precej smrečic, na terasi pred planinskimi stavbami mlade lipe. Hudourniki, ki so grozili, da bodo morda že v bližnji bodočnosti zasuli ta predel Logarske doline, bodo že to pomlad dokončno regulirani. Zahvala gre banski upravi, ki si je zasnovala široko-potezen načrt za regulacijska dela, tako v Logarski dolini kakor tudi na Okrešlju. in na Korošici; načrt je začela že lansko leto izvrševati. — Frischaufov Dom na Okrešlju, ki ga že več let oskrbuje Jaka Robnik, je dobil istotako nekaj novega inventarja; posebno važna pa je izpopolnitev reševalne opreme. Pri izviru studenca, odkoder je v Dom napeljan vodovod, je bil napravljen nov vodni rezervoar. V okolici Doma smo nasadili macesnove sadike. Za preureditev in povečavo Doma imamo že napravljene načrte, ki jih je izvedel g. M. Meglič. — Za Kocbekov Dom na Korošici je bila poleg kuhinjske posode nabavljena tudi nova posteljnina. V Domu je bila ena izmed spalnic preurejena v skupno ležišče; to se je nanovo opremilo, dočim so se postelje iz te sobe razmestile po drugih spalnih sobah. Na ta način je Dom pridobil 15 novih ležišč. Dom je bil lani oskrbovan od 15. marca dalje. O Veliki Noči je Dom obiskalo izredno mnogo smučarjev. Vprav v spomladanski dobi smučanja se je pokazalo, da ta postojanka s svojimi prostori ne zadošča velikemu obisku smučarjev. Po načrtih g. Megliča se prične že to pomlad s povečanjem stavbe. Dela bo izvršil stavbenik g. Jordan iz Gotovelj. Po novem načrtu dobi Kocbekov Dom v pritličju veliko jedilnico in shrambo za smuči, v prvem nadstropju pa štiri nove spalnice, ki bodo opremljene tudi s pečmi. Oskrbnik te postojanke je turistom dobro znani Suhc-Dežman.
Podružnica je popravila vsa planinska pota v svojem območju, posebno pa pota v Logarski dolini, na Okrešelj in skozi Robanov Kot. Obnovljenih in nanovo napravljenih je bilo mnogo markacij, n. pr. Luče-Raduha-Grohat-Sol-čava; Raduha-Stakneti vrh-Travnik-Smrekovec; Gornji Grad in Bočna-Menina-Vransko; Luče-Vel. Rogatec-Lepenatka-Gornji Grad; Vransko-Dobravlje; Polzela-Gora Oljka, in še druge v Celjski okolici.
Celjski mestni avtobus je vzdrževal v letni sezoni z Logarsko dolino dvakratno dnevno zvezo, pravtako poštni avtobus z železniške postaje Šmartno ob Paki. Za izboljšanje železniških in avtobusnih zvez je podružnica neštetokrat intervenirala; pri poštni direkciji je skušala doseči tudi podaljšanje telefonske zveze med Solčavo in Logarsko dolino, doslej žal brezuspešno.
— Podružnica je priredila 10. marca v Narodnem Domu planinsko veselico, ki je v vsakem oziru lepo uspela. — Pod okriljem podružnice so se vršila v preteklem letu tri planinska predavanja. Predavali so znani predavatelji-planinci: dr. H. Tuma, dr. A. Brilej in Lev Pipan. — Naši člani so se lansko jesen v večjem številu udeležili razvitja žalne zastave na Brani. Dva naša člana sta se povzpela na najvišje vrhove v Pirenejih ter obiskala svetovnoznano dolino Gavarnie. O tej ekspediciji bomo imeli v bodoči sezoni priliko slišati zanimivo predavanje, ki ga namerava prirediti g. Kopinšek. — Kakor prejšnja leta, so se tudi v pretekli sezoni v planinah brale maše za planince in izletnike: 26. julija pri Kocbekovem Domu, 29. julija pri Mozirski koči, 16. avgusta na Korošici in 26. avgusta na Okrešlju. — Podružnica se zahvaljuje vsem društvenim zaupnikom, posebno g. župniku Arku v Solčavi in drugim, ki so po vseh večjih krajih Savinjske doline vneto delovali za razmah planinstva. — Prelestne naše gore so tudi letos zahtevale svoj tribut: 6 smrtnih žrtev. Časten jim bodi spomin! ; Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. F. Vrtovec, navaja, da je imela podružnica v minulem letu 216.505 Din dohodkov in 214.184.27 Din izdatkov, dolga pa ima 120.788.30. — V imenu računskih revizorjev je poročal g. dr. Joško Požar. Predlagal je, da se izreče blagajniku in odboru razrešnica, kar je zbor soglasno sprejel. .
Za smučarsko sekeijo je poročal g. Kovač Zdravko. Odsek je tekom te zime priredil lepo uspele brezplačne smuške tečaje za šolsko mladino: v Solčavi (30 tečajnikov), v Lučah (28 teč.), na Vranskem (18 teč.) in v Gornjem Gradu (45 teč.). Taki tečaji so predvideni še v drugih krajih gornje Savinjske doline. Poučevali so naši člani: gg. Kopinšek, Pavline in Šimenc. V minuli zimski sezoni, 18. marca, je odsek izvedel pri Celjski koči slalom-tekmo za prvenstvo MZSP, ki se je je udeležilo 61 tekmovalcev. V letošnjem januarju pa se je večja skupina naših tekmovalcev udeležila medmestne slalom-tekme Zagreb proti Celju. Tekma je bila 20. jan. pri Samoboru na gori Oštarc. Tu so dosegli naši člani lepe uspehe.
Nova društvena pravila SPD so bila brez debate sprejeta.
Izvolitev delegatov za prihodnjo glavno skupščino je bila prepuščena podružničnemu odboru.
Slučajni predlogi. G. sodni svetnik T i 11 e r je izrekel odboru priznanje za njegovo delovanje ter je priporočal, naj odbor naveže v društvu čim ožje stike z mladino. Pri izvedbi gradbenega programa, naj se dela čimbolj ekonomično. Prostor v okolici planinskih postojank v Logarski dolini je treba spla-nirati in olepšati z nasadi, Aleksandrov Dom pa elektrificirati. — G. Z e m 1 j i č je priporočal planincem, naj se naročijo na »Planinski V e s t n i k«. Sprožil je tudi vprašanje pravilnega naziva Logarske doline; občni zbor se je izrekel za naziv »Logarska dolina« (ne pa znabiti: Logarjeva dolina). — Ing. Lavren-č i č je priporočal odboru, naj z ozirom na pogozdovanje okolice Celjske koče skrbi za to, da se tam ohranijo travniki za smučanje. — G. S a k s i d a se je izrekel o potrebi, da se ob sobotah in pred prazniki uvedejo izredne avtobusne vožnje v Logarsko dolino, seveda le v poletni sezoni, po polovičnih voznih cenah. Ti izletniški vozovi naj se vračajo iz Logarske doline ob nedeljah in praznikih zvečer. Odbor naj se potrudi, da to doseže pri mestnem avtobusnem podjetju.
Predsednik g. dr. M. H r a š o v e c odgovarja na vse predloge, da se odbor že nekaj let trudi za električno razsvetljavo v Aleksandrovem Domu; upa, da se mu bo to tudi posrečilo. V društvu se pričakuje osnovanje mladinske organizacije, kakor je bilo sklenjeno na kongresu v Skoplju. Ustanovil se bo tudi alpinski odsek. Pri potovalnih zvezah, posebno pri avtobusnih zvezah s Savinjskimi Alpami in z Logarsko dolino, si bo odbor vedno prizadeval, da doseže čim ugodnejše potovalne pogoje. Ob koncu je predsednik častital g. ravnatelju Franju Nateku, ki obhaja letos 30-letnico svojega članstva pri SPD.
24. Slovenjebistriška podružnica.
Občni zbor je imela 6. aprila 1935.
Poročila ni predložila.
25. šaleška podružuica (Šoštanj).
Občni zbor je imela 27. maja 1935.
Poročila ni predložila.
26. škofjeloška podružnica.
(V Škofji Loki, 30. aprila 1935.)
Predseduje Franc Dolenc ml.
Predsednik se v uvodnih besedah spominja atentata v Marseilleu, katerega žrtev je postal naš viteški kralj. V svojem poročilu omenja stremljenje naše mladine po zimskem udejstvovanju, ki ga je podružnica po svojih močeh podpirala. Odobren je bil tudi delokrog podružnice po Osrednjem društvu in koncem leta smo tudi dobili nova enotna pravila.
Tajnik ugotavlja uspešno delo v preteklem letu, kar se jasno zrcali v tem, da je podružnica z današnjim dnem brez vsakega dolga ter celo beleži mal prebitek. Poroča, da je Osrednje društvo začetkom marca določilo točen okoliš našega delokroga. Spominu velikega kralja se je podružnica oddolžila z udeležbo in s poklonilnimi besedami na žalni komemoraciji. Istotako je ves čas globoke žalosti bila vrh Lubnika izvešena žalna zastava. Za markacije in orientacijske tablice so od banske uprave izšle enotne norme; te naprave stoje odslej pod upravno zaščito. Pri nameri zgraditve planinskega Doma na Blegašu se nam je od vojaške uprave namignilo, da se to ne bi dopustilo. Podružnica šteje 104 člane, 90 v Škofji Loki, 14 v Gorenji vasi.
Načelnik gospodarskega odseka (ing. Srečko Š a b e c) poroča, da so kupne pogodbe z bivšimi lastniki Lubniškega vrha že podpisane ter se bodo še ta teden vknjižile. V koči sami se je izvršilo več manjših adaptacij; prepadna stran pred kočo je zagrajena, proti vrhu vodi nova, zložnejša pot. Premoženje podružnice se ceni z današnjim dnem na 130.000 Din. Ker je dolg podružnice poravnan, je gospodarski odsek izgubil svoj raison d'etre; njegove agende naj preidejo na podružnični odbor. To se odobrava.
Blagajnikovo poročilo: Promet je v skupnem znašal 46.340.75 Din, od česar odpade na promet v koči in v vezi z njo 42.495. — Prebitek znaša 4.080.75 dinarjev.
Gospodar g. Avgust Potočnik poroča o prometu v koči. Posetnikov je bilo na Lubniku vpisanih 1791. Prišteti pa je tretja še najmanj eno tretjino, ki se niso vpisali. Gostje so konsumirali: 180 steklenic piva, 250 steklenic kisle vode, 812 1 vina in kupili 1404 komadov razglednic. Vzrok zmanjšanemu konsumu je pač kriza ter razne druge planinske postojanke v sosednjih okoliših.
Vsa poročila se odobre in odboru se izreče razrešnica.
Nova društvena pravila SPD se po pojasnilu nadzornika A. Pučnika soglasno odobre.
Volitve. Soglasno se izvolijo gg.: predsednik: Franc Dolenc ml. (Stara Loka), podpredsednik: ing. Srečko Šabec, tajnik: Leopold Erjavec, blagajnik : Avgust Potočnik, odborniki: S i c h e r 1 Janko, Hafner Feliks, namestniki gg: Ivo Košir, Potočnik Janko (Stara Loka), Hafner Pavle. Kot delegata za skupščino se izvolita gg. Avgust Potočnik in ing. Srečko Šabec.
Slučajnosti. Po likvidaciji Gospodarskega odseka se bo g. ing. Šabcu ter obema gg. Potočnikoma v imenu občnega zbora izdalo pismeno priznanje za njuno delo. — G. Potočnik Janko predlaga, naj se na vsak način dela na to, da se pri vzponu na Lubnik čimprej izognemo Gabrovemu; zgradi se naj nova pot z druge smeri. Predsednik pojasni, da si je odbor že osvojil to idejo, a nima sredstev za izvršitev. — G. Debeljak Vojteh omenja pomanjkljivost markacij na turi Križna gora-Planica-Lavterski vrh- Bukovšica. Predsednik prizna, da dotičnik, ki je to traso markiral, ni dobro poznal poti in je napravil nekaj pogrešk. Markacija proti Bukovšici pa je starejšega izvora in jo bo treba vsekakor obnoviti. Celoten pregled vseh markacij v tem okolišu ima dr. Andrejka, ki nam ga doslej še ni stavil na razpolago; skušali ga bomo od njega dobiti.
Nadzornik Pučnik častita podružnici, da nima nikakega dolga ter jo bodri, naj sedaj misli na kake nove potrebne investicije. Končno se predsednik javno zahvali navzočemu notarju, županu g. Števu Š i n k u za njegovo pomoč, ki jo je nudil brezplačno pri izvedbi lastninskih izprememb našega zemljišča na Lubniku.
27. Trboveljska podružnica.
(V Trbovljah, 27. marca 1935.)
Predseduje načelnik Ante Beg.
Po toplo občuteni besedi v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I., je predsednik A. Beg podal svoje obširno, v planinskem zanosu sestavljeno poročilo, že sedmo, a vsako leto sveže, v trboveljskem ozračju posebno potrebno. Prevelikih iluzij si ne smemo delati v obletju. Članstvo stalno pada: limotne razmere? Upadanje planinskega idealizma? Ne preiskujmo! Morda srn« krivi sami — da ne znamo primerno gojiti zanimanja? Morda pa se je ločila le pleva od zrna — kar bi bil vkljub nazadovanju — napredek? Za planinsko postojanko na Mrzlici nabavljamo inventar, oskrbujemo popravila, markiramo dohode od vseh strani. Kje pa je še vodovod ali vsaj popravilo cisterne, prekritje strehe, razširjenje dimnika! In drugo. Srečno pa smo uredili — po zaslugi podnač. tov. Haucka — naše posestno stanje; stojimo resnično na lastnih tleh. — O smuškem in foto-odseku se bo poročalo posebe. Splošna pravila SPD so končno dognana. Takisto se uspešno razpravlja o rajoniranju markacijskih okolišev in o ustanovitvi mladinskih odsekov. — Naročajte si naš odlično opremljeni mesečnik »Planinski Vestnik«, da ne bo podružnica zadnja glede števila naročnikov! — Tovariš Belin je brezplačno izgotovil velik pregledni zemljevid Zasavja — važna propaganda za naše vrhove! — Hrastniški odsek je do nedavno z vso skrbnostjo vodil tov. Hrouda. Upamo, da nam zopet posveti svoje planinske sile.
Poročilo tajnika (Kostajnšek Danilo) navaja najprej izpremembe v odboru, z odhodom ali izstopom, o sestavi odsekov in o upravnem delu. Število članstva vidno nazaduje; letos je do danes plačnikov 103 (koncem 1. 1. 227). K članarini smo pribili prispevek za upravo Osred. društva SPD ter za Zvezo in Asociacijo planinskih društev. Za rešilni fond prispeva podružnica sama. Izdali smo razglednice Mrzlice, tombola nam ni bila dovoljena. O napeljavi pitne vode v kočo se je mnogo razpravljalo; odločajo pa gmotna sredstva. — Skupinskih izletov podružnica v preteklem letu ni prirejala; članstvo pa je obiskovalo vsa važnejša pogorja naše banovine; dva člana sta šla celo v Južno Srbijo. — Pri pogrebnih svečanostih v Beogradu je zastopal podružnico naš načelnik Ante Beg, ki je tudi izročil — na svoje stroške — podružnični venec. Na vrhu Mrzlice se bo kota, ki sedaj nima geografskega imena, krstilo za »Aleksandrov Vrh«. — Zemljevid »Zasavje«, ki ga je narisal in ponudil v odkup gosp. Potočnik iz Zagorja, je odkupil Tujsko prometni svet Banske uprave in ga bo tudi sam izdal. — Med letom se je pojavila pritožba nekaterih članov, da je železniška uprava zahtevala za vsako Uverenje kolek 20 Din. Osrednje društvo je na podlagi takih pritožb doseglo pri pristojnem ministrstvu, da je za taka »Uverenja« določilo kolek 5 Din. — Stalno se dela na tem, da se dovoli znižana voznina za skupino 3 članov. — »Planinski Vestnik« si naj člani naročijo ali si ga vsaj ogledajo.
Blagajniško poročilo poda namesto obolelega blagajnika g. R a -d e j a, njegov namestnik g. Šetinc za dobo od 10. 3. 1934 do 7. 3. 1935. Dohodki: 60.290.55 Din (med njimi od Doma 43.570.50 Din). Izdatki: 38.498.37 (med njimi za Dom okrog 28.000). Prebitek 21.793.18 Din. Dolg pri Km. del. pos. 25.000 Din. Posestvo z Domom in inventarjem pa je vredno nad 200.000 Din.
Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Bolnemu blagajniku se pošlje pismena zahvala.
Za gospodarski odsek poroča njegov načelnik g. Šetinc Franc. Dom na Mrzlici šteje vpisanih 2748 posestnikov, skoraj izključno (2717) Jugoslovanov; prenočevalo je 795 oseb. V obratu je izkazan prebitek 12.512.60 Din in zaloga v vrednosti 9.000 Din. V Domu so se preložile stene v I. nadstropju in podstrešju. Zunaj se je Dom firniziral; popravil se je strelovod, terasa posula s peskom. — Stara koča se je popravila, štedilnik pa povečal. Zasadilo se je za
poskusnjo tudi nekaj dreves (akacij). — Inventar se je povečal s slikami, z odejami, omaro i. dr. — Vrednost inventarja se je s tem povišala na 52.544.50 Din. — Oskrbnik in oskrbnica zaslužita vso hvalo. Zahvalo pa izreče zbor tudi vestnemu odseku.
Za smučarski odsek poroča njegov načelnik g. ing. Malovrh Franjo. Ta odsek je leto« zaključil 4. poslovno leto; šteje 67 članov; 12 jih je verificiranih pri JZSS. Prireditve so bile: 13. 1. 1935 klubska tekma v smuku s startom na Mrzlici in ciljem v trgu Trbovlje; tekmovalo je 11 članov SPD in 12 članov Sokola (prvak je Pire Tone); — 27. 1. 1935 klubski slalom na Mrzlici, start je bil pri piramidi, cilj pri Studencu na poti v Žalec; prvi Pire Tone (2' 50.8") je postal s tem uspehom klubski prvak za leto 1934-35; drugi Jazbec Henrik, tretji pa Plevčak Jože. — 10. 2. 1935 medklubska-slalom tekma na Mrzlici; start je bil pri piramidi, cilj pri Studencu (tekmovalcev 26); prvi Jelen Fric (smuški klub Celje, 2' 32.8"), drugi Vidic Srečko (SPD Trbovlje), tretji Jazbec Henrik (SPD Trbovlje). — 17. 2. 1935 je bila banovinska tekma v slalomu pri Celjski koči (Pire Tone na 14. mestu); 17. 2. 1935 tekma za prvenstvo Zasavja na Sv. Planini; Planinšek Franc (SPD Trbovlje) 7. mesto. — V februarju se je vršil smuški tečaj v okolici Trbovelj, katerega je vodil tovariš Pire Tone. — V decembru 1934 so se vršile gimnastične vaje, katere je vodil Bizjak Mirko.
Vremenska poročila za Ljubljano, Celje in Zagreb je oddajal tovariš Šip Gustav in oskrbnik Rinaldo. — Za pravi tehnični razvoj smučarjev bo treba v bodoče misliti na skakalnico.
Posebno zahvalo odseka zasluži matica podružnice in dr. Hugo Baumgarten, ki vsako leto preseneti odsek z lepim darilom.
Za foto-odsek poročata: za Trbovlje načelnik odseka Vizjak Adolf, za Hrastnik g. ing. B u r g e r Silvin. Med siromašnim članstvom iz vrst trboveljskega delavstva so težave radi nabav materijala. Odsek šteje 60 članov in članic, ima izborno opremljeno temnico, ki je članstvu brezplačno na razpolago in obsežno literaturo. — Tudi letos se vrši foto-tečaj za začetnike. — V Hrastniku je bilo 19 splošnih in 12 praktičnih predavanj. Ljubljanske tvrdke so pri nakupu materijala obljubile popust 15%. Odsek je nabavil 5 fotobrošur in se naročil na 1 izvod »Fotobeobachter« in »Satrap«. Članstvo je bilo naročeno na 7 različnih foto-revij, ki so krožile med člani, o zanimivih novostih se je poročalo in debatiralo. — Dne 3. januarja 1935 je predaval dr. Frelich Ivo iz Ljubljane o poveča-vanju. Foto-odsek ima tačas 35 članov, pričel pa se je z 11 člani, predsednik je neutrudljiv vabilec.
Poročila vseh odsekov se vzamejo z velikim odobravanjem na znanje.
O markacijah poroča načelnik Ante Beg, da so vsi dohodi vseh naših okoliških postojank, naših lastnih kakor sosednjih podružnic, dobro markirani; to velja za Mrzlico, za Kum, kakor tudi za gorsko zvezo Mrzlice s Sveto Planino. Glavno delo je opravil načelnik Beg sam ali pa v družbi tov. Flegarja; desna roka mu je bil g. Hrouda iz Hrastnika, ki se je posebno udejstvoval pri izhe-diščih iz Hrastnika na obe postojanki, Kum in Mrzlico.
Nadomestne volitve. Izvolijo se 4 novi odborniki in 2 namestnika. Odborniki: gg. Hvaleč Mirko (Trbovlje), Cestnik Anton (Trbovlje), No-votny Adolf (Hrastnik), Kav še k Mirko (Hrastnik). Namestnika: Ing. Bur-g e r Silvin (Hrastnik), D i e r m a y r Bruno (Hrastnik).
Nova društvena pravila S. P. D. se soglasno sprejmejo.
O napeljavi pitne vode v Dom, o čemer je poročal g. H a n e k, se bo končno odločalo pri izrednem občnem zboru, za katerega naj odbor pripravi tehnični in troškovni materijal.
Od odbora določena članarina za leto 1935 (27 Din ter izkaznica 3 Din) se soglasno odobri.
Radi vstopnine okoliških kmetov v Domu na Mrzlici se gospodarski odsek pooblašča, da ukrepa po svoji uvidevnosti.
Navzočemu zastopniku podružnic g. Pučniku se izreče zahvala za njegov trud, pozdrav se pošlje predsedniku S. P. D. g. dr. Pretnarju.
28. Triglavska podružnica.
(Na Dovjem, 19. marca 1935.)
Predseduje Potočnik Tone.
Predsednik se spomni tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. in izraža zvestobo in vdanost kralju Petru II.
G. K n a f e 1 c pozdravi zborovalce v imenu Osr. društva. Ker lansko leto ni mogel popraviti Peričnika, prosi člane, da bi mu pri tem pomagali letos.
Nato poda načelnik Potočnik svoje poročilo.
Radi pomanjkanja sredstev se je podružnica omejila na notranje delo (zbiranje članstva in gotovine, zaznamenovanje potov). Z obmejnimi organi so se dosegli znosnejši odnošaji; izkaznice pač morajo biti v redu. Odbor je skušal pridobiti v oskrbo ali v najem Staničevo kočo, kar se mu ni posrečilo. Razmo-trival pa je tudi o postavitvi koče na Gubnu (pod Škrlatico). »Plan. Vestnik« si naj naroče člani, ki zmorejo naročnino; saj ima naša podružnica komaj 6% naročnikov med člani.
Smrtnih nesreč lansko leto v našem okolišu ni bilo. Dogodila se je le ena lažjega značaja. Člani reeševalnega odseka so pri tej, kakor tudi pri nesrečah v drugih okoliših, požrtvovalno pomagali.
Tajniško poročilo (g. Kovač): Nanovo so se markirala, oz. popravila vsa pota v Karavankah našega okoliša. — Dva napovedana izleta (v Krmo) se radi slabega vremena nista mogla vršiti. — Tečaj iz nemškega jezika za vodnike in člane podružnice se vrši pod vodstvom gdč. Mince Rabič. — Staničeve koče Osr. društvo ne daje v najem, ampak bo samo zamenjalo oskrbnika.
Blagajnik (g. Košir) poroča: Članov je imela podružnica 73. Tekom leta je izstopilo 5, pristopilo 13 članov. Dohodkov je imela podružnica 3598 Din, stroškov 2.364.25 Din, prebitka za 1. 1934 je torej 1.233.75 Din. Skupno z gotovino in z naloženim denarjem v hranilnici ima podružnica premoženja 11.963.34 Din in za 5.865.50 Din inventarja (večinoma v koči). — V koči na Zasipški planini v Sp. Krmi je bilo v preteklem letu dohodkov 1.314 Din, stroškov 891 Din, ostane čistega dobička 423 Din.
Vsa poročila in obračun se soglasno odobrijo.
Gospodar (g. Lah) poroča: V kočo na Zasipški planini je bilo vlomljeno. Zmanjkalo ni ničesar, pokvarjena je bila le ključavnica. Za kočo se je nakupilo nekaj perila. Prenočevalo je v njej lansko zimsko dobo 65 smučarjev; vseh obiskovalcev pa je bilo 186. Gospodarjevo poročilo se odobri, gg. Kramarju in Koširju se izreče za podarjene stvari zahvala.
Načelnik poroča o nameri podružnice, da zgradi pod Škrlatico (na Gubnu) kočo. Občni zbor naj danes sklepa o tem. Denarnih sredstev podružnica zaenkrat nima dovolj, obljubljeno je nekaj podpore. Na predlog gg. Zupana in Serajnika se načelno sklene, da se bo koča zgradila; odbor naj izvrši predpriprave in pridobiva sredstva.
Gdč. Minca Rabič zastopa stališče, naj se še letos uredi na poti na Škrlatico kaka lopa kot zasilno zavetišče, slično Staničevemu. Delo naj bi izvršili po možnosti člani brezplačno. Zbor se s tem strinja, izvršitev se prepusti odboru.
Nova društvena pravila se soglasno sprejmejo.
Za delegata na skupščini SPD se izvoli načelnik Potočnik, za namestnika tajnik Kovač. Prispevek za Asociacijo in Zvezo plan. društev v višini 1 Din od člana se ne bo pobiral od članov; plačala ga bo podružnica sama. — Tečaj iz nemščine se bo po možnosti vršil tudi drugo zimo. — Osrednje društvo naj da g. Lahu točna navodila, komu sme izročiti pozimi ključe od koč. Turistom naj se ne grozi z orožniki. — Osr. društvo se bo naprosilo, da naj se v njegovih kočah našega okoliša pri nastavitvi oskrbnikov, pri nošnji potrebščin, in pri nakupu stvari jemlje predvsem ozir na bližnje domačine.
Sklene se, da podružnica soglaša z mejami okoliša, kakor jih je sporočilo Osr. društvo, odklanja pa vsak spor s sosednjimi podružnicami, oz. z Osr. društvom.
Tajnik g. Kovač, kot poverjenik za »Planinski Vestni k«, ponovno priporoča članom naročbo.
29. Tržiška podružnica.
(V Tržiču, 16. marca 1935.)
Predseduje podnačelnik Snoj Hinko, ki otvori občni zbor ter pozdravi navzoče.
Tajnik g. I n d i h a r napove, da bo o koči pod Storžičem poročal blagajnik.
Blagajniško poročilo (g. Kališnik Ivan): Podružnica je imela 169 rednih članov, število se je pomnožila napram letu 1933 za 12 članov.
Podružnica je v juliju 1934 vzela v najem kočo pod Storžičem ter preskrbela točilno pravico. Kočo upravlja Meglič Jože iz Loma. Potočilo se je do 31. dec. 1934 854 1 vina in 12.71 žganja. Koča je prinesla 2.266.75 Din čistega dobička. V celoti je imela podružnica v letu 1934 dohodkov 11.062.07 Din, izdatkov 4,211.85 Din, prebitek 6.850.22 Din.
Na predlog preglednikov gg. Kališnika Žaneta in Klemenca Franca izreče občni zbor soglasno razrešnico odboru.
Načelnik markacijskega odseka g. Praprotnik omenja, da je dobil tablice šele pozno v jeseni in da jih bo takoj, ko skopni sneg, pritrdil na določena mesta.
Volitev načelnika se vrši po listkih. Z veliko večino je izvoljen g. dr. E 1 b e r t Viljem, ki prevzame od g. Snoja predsedniško mesto. Dr. El-bert izjavi, da se zaveda težkoč društvenega delovanja v Tržiču; držal se bo točno pravil in bo vedno zastopal samo interese društva in planinstva. Nato so bili izvoljeni kot novi odborniki gg. Dečman Ignacij, Razboršek Ivan in Sajovic Anton; kot namestnika: Rogelj Franc in Dovžan Stanko.
Nova društvena pravila SPD se sprejmejo.
Slučajnosti. Gospod Kokalj predlaga, da se da odboru pooblastilo radi nadaljnjih korakov glede planinskega Doma na Kofcah. Sprejeto. — Gosp. Markelj st. poda pojasnilo glede razmerja zadruge planinskega Doma na Kofcah in podružnice SPD v Tržiču ter poudarja, da se bo poročilo o delovanju planinskega Doma, oz. zadruge, podalo na njenem občnem zboru. — Načelnik g. dr. Elbert izjavi, da bo zadevo nepristransko natančno proučil in potem stavil svoje predloge. — Gosp. Markelj ml. predlaga, naj podružnica ustanovi reševalni in foto-odsek.
Gospod V e r b i č Nace poživlja v daljšem govoru, naj vodi vse člane pravi planinski duh in da naj ostane med člani prejšnje dobro razmerje. — Bivšemu podnačelniku E. Snoju in odstopivšima odbornikoma gg. Žagarju in Indiharju se izreče zahvala.
III. Dodatek.
1. Turistovski klub »Skala« v Ljubljani (30. aprila 1935).
Predsednik dr. Mirko K a j z e 1 j se je spomnil smrti odličnega alpinista znanstvenika tov. dr. H. Tume, je opisal važnost dodatka knjige »Naš alpinizem«, ki naj bi vseboval vse med tem časom nanovo izvršene ture in omenil našo stalno alpinistično šolo. — Tajniško poročilo je podal Milan K h a m. Centralni klub šteje 137 rednih, podpornih in ustanovnih članov ter osem članov na poskusni dobi; težka je izguba dr. H. Tume in dolgoletnega blagajnika Žaneta Kosce. Smrt je posegla tudi v vrste mladine: tečajnik alpinistične šole akademik Mirko Gombač se je smrtno ponesrečil pri Velikih Podih v Savinjskih Planinah. — Odbor je vršil stalno propagando za naše planine in med drugim posodil Akad. podr. C. M. D. na ljubljanski univerzi 20 foto-povečav za razstavo v Pragi. Skupina tovarišev je obiskala Prokletije. Skalaški Dom na Voglu je bil dne 19. avgusta 1934 blagoslovljen in otvorjen; blagoslovitev je izvršil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je kot planinec prihitel med Skalaše ter dal s svojo prisotnostjo prireditvi poseben sijaj. — Klub je priredil samo eno večje predavanje; alpinist Hans Ertl je predaval o »Mednarodni ekspediciji na Himalajo v letu 1934«.
Iz poročila blagajničarke tov. Blatnikove je razvidno, da se klub še bori s finančnimi težkočami, ker je na Domu na Voglu še precej dolga. — Za alpinistični odsek poroča tov. Adi Keržan, da je njegova glavna naloga bila alpinistična šola s 15 strokovnimi predavanji v šoli na Ledini. Otvoritveno predavanje je imel dr. Rajko Ložar o ideologiji alpinizma. Temu je sledilo tedensko po dvoje predavanj, in sicer: dr. Valter Bohinjec o zemljepisni sliki naših gora in o orientaciji v gorah; dr. Brecelj Bogdan: Prva pomoč v nezgodah, reševanje v gorah; dr. Oskar Reja: Meteorologija; tov. Franjo Vilhar: Nevarnosti v gorah; tov. dr. Kajzelj: Higijena alpinista; dr. Edo Pajnič: Planinsko rastlinstvo; tov. dr. H. Tuma: Topografija; abs. med. Joža Herfort: Planinsko živalstvo in lov s kamero na živali; ing. France Avčin: Oprema alpinista; cand. ing. Vinko Modec dvoje predavanj o plezalni tehniki. — Skoraj vsa predavanja so bila izpopolnjena s krasnimi diapozitivi. Po teoretičnih predavanjih so se vršile praktične plezalne vaje na Turncu pod Šmarno Goro pod vodstvom Vinka Modeca; v poletju se bo vršila v Kamniških Planinah. S tako sistematično alpinistično vzgojo bomo dobili zdrav kader alpinistov. — Knjižnica se mnogo uporablja in smotreno izpopolnjuje. — Obisk Doma na Voglu je zelo zadovoljiv. — Jeseniška podružnica šteje vrsto mladih alpinistov, ki so dosegli lepe uspehe v stenah Julijskih Alp, njihovi smučarji pa že več let vzdržujejo prvenstvo v alpskem tekmovanju. Savinjska podružnica je krepko na potu.
Volitve novega odbora: predsednik Franjo Vilhar, podpredsednik dr. ing. Matija 2 u m e r, tajnik I. Milan K h a m , tajnik II. P e r š i č Slavko, blagajničarka Danica Blatnikova; odborniki: Edi Keržan, Drago Koprivec, Cene Marinko, Leo Pipan, Janez D o g a n in Jože R e s ni k ; načelnik alpinističnega odseka dr. Mirko Kajzelj, namestnik Adi Keržan; revizorji: Kopriva Franc in Saša Kovač; razsodišče: Skerlep Janko, F e 11 i c h Erna, Planinšek Egon, Š p o r n Milan, S i e b e r Andjelko.
Klub se je preselil v Slomškovo ulico 1.
2. Hrvatski Turistički Klub »Sljeme«.
v Zagrebu je imel 28. maja 1935 glavno letno skupščino, združeno s proslavo desetletnice obstoja. Navajamo najočitnejša dejstva iz delovanja tega pomembnega kluba. V desetih letih svojega obstoja se je »Sljeme« neprestano udejstvovalo v dveh smereh: v čisto alpinistični in v propagandno-odkrivalni. Člani »Slje-mena« so prehodili vse planine Jugoslavije, posebno Julijske in Savinjske, in so odkrili za planinstvo planine Južne Srbije ter masiv Durmitorja. Tudi v zunanjem svetu so se naši alpinisti izkazali in so prehodili mnoge vrhove Švice, Avstrije in Italije. — Delovanje »Sljemena« v propagandni smeri je bilo takisto uspešno. Kulturno planinski flim »Durmitor« je prikazal v naši domovini in v inozemstvu lepote te planine in je mnogo pripomogel razvoju turizma v tamoš-njih krajih. Propagandi so zelo služila predavanja (cca 120) s po priliki 9000 diapozitivov. Skakalnica v Mrkoplju, delo »Sljemena«, je bila prva v Savski banovini in je izpolnila veliko praznino v našem zimskem športu.
Na glavni skupščini izvoljeni odbor se je sestavil tako: predsednik Dušan J a k š i č , podpredsednik ing. Elemer T r e p p e r , tajnik I. ing. Mladen Ž e r -d i k, tajnik II. Ivan Jurica M a 1 č i č, blagajnik Srečko E i s n e r, ekonom Jaro-slav S i g u r ; odborniki: Franjo D u g a n , ing. Aleksander K 1 a i č, Joco Milo-v a n o v i 6, dr. Ante Pandakovič, ing. Adolf V a n t u r. Nadz. odbor: Vlado B e n c e , dr. Luka M a r i č, g. Drago S u b o t i č.