Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 12, NOVEMBRA 1964 Leto XVI, — Štev. 45 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-363 Težak položaj otroškega varstva v Pomurju Neposredno pred dokončno ureditvijo otroškega oddelka soboške bolnišnice je nenadoma prišlo do novih zapletov, ki utegnejo zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo opreme postaviti tako že pereče vprašanje zdravstvenega varstva otrok v Pomurju v še bolj nezavidljiv položaj. Dejstvo je namreč, da je Pomurje s svojimi 120.000 prebivalci še danes brez otroškega oddelka, ki mu gre v sestavu soboške bolnišnice nedvomno primarna vloga. Če navedemo še obrobne predele sosednih občin mariborskega okraja ter celo sosednjo hrvatsko občino, katere prebivalci prav tako gravitirajo k tej bazenski bolnišnici, potem ni treba posebej tolmačiti položaja tega obsežnega območja, kjer se brez urejenega otroškega oddelka poslužujejo že vsa povojna leta izhoda v sili. Otroke razmeščajo po raznih oddelkih skupno z odraslimi ali pa jih prevažajo v oddaljen Maribor, kjer pa je s hospitalizacijo otrok na tamkajšnjem otroškem oddelku zaradi utesnjenih kapacitet čedalje več težav in niso redki primeri, da male bolnike celo zavračajo. Ko so pred dvema letoma začeli v Rakičanu z gradnjo otroškega oddelka, ki je dobil mesto v družbenem planu takratnega soboškega okraja, pač nihče ni dvomil v uspešno dograditev tega pomembnega objekta, saj je razen okraja in pomurskih občin sodelovala kot soinvestitor tudi republika. Medtem so otvoritveni termin sicer že enkrat preložili, vendar je danes objekt z izjemo neznatnih obrtniških del v celoti dograjen. V dobri veri, da bodo preostala sredstva te več kot 500 milijonske investicije zadostovala tudi za nabavo opreme, so napovedali otvoritev otroškega oddelka za prihodnjo pomlad. Gre torej samo za nakup opreme v skupni vrednosti SO milijonov dinarjev in za približno enak znesek na račun večjih materialnih stroškov, kot je investitor skraja predvidel. Medtem je izšel tudi nov zakon, po katerem je dolžan in- vestitor odvesti 25 odstotkov od plačanih investicijskih sredstev, kar seveda pomeni dodatno obremenitev. Soboška občinska skupščina, ki je pripravljena prevzeti 50 odstotkov udeležbe v tem skupnem znesku manjkajočih sredstev, se upravičeno zavzema za uresničitev celotnega investicijskega programa, kot je bilo zagotovljeno tudi s strani višjih upravno teritorialnih enot. Ker pa nova politika investiranja ni ostala brez posledic tudi za soboško bolnišnico, so že zagotovljena sredstva obvisela v zraku in otroškemu oddelku resno grozi ustavitev nadaljnjih del. To bi pomenilo, da bi se moralo Pomurje z obrobnimi predeli sosednjih občin vred odpovedati 84 dragocenim ležiščem za zdravstveno varstvo otrok, na glavo pa bi bil postavljen tudi program soboške bolnišnice, ki se intenzivno pripravlja na uresničitev obsežne naloge o ureditvi poliklinične specialistične ambulante in ustreznih dispanzerjev ob tem oddelku, kar bi zagotovilo Pomurju obsežno in zaključeno službo za zdravstveno varstvo otrok. Z odložitvijo zaključne etape gradnje oziroma urejanja tega oddelka, ki ima na seznamu objektov družbenega standarda primarno vlogo v Pomurju, bi se vrzel v tako že vsestransko pomanjkljivem zdravstvenem varstvu otrok nedvomno še povečala, zato sedanje kritične razmere ob še tako dosledni investicijski štednji na tem področju dobesedno vpijejo po dokončni ureditvi otroškega oddelka soboške bolnišnice. IZ LJUTOMERSKE OBČINE: Občinski odborniki o svojem delu Občinski odbor Socialistične zveze v Ljutomeru je sklical prejšnji teden posvetovanje z vsemi odborniki obeh zborov občinske skupščine. Razpravljali so o komunalni samoupravi ter o vlogi odbornikov v odnosu do skupščine in volivcev. Na posvetovanju so ugotovili, da je sestava sedanjih občinskih zborov v vseh pogledih boljša kot v preteklih mandatnih dobah, kar se pozna tudi na delu občinske skupščine. Nezadovoljiv pa je še vedno odnos odbornikov na relaciji skupščina — volivci, kar se kaže predvsem v premajhnem vplivu občanov na delo skupščine. Zelo redki so namreč primeri, da bi se odbornik skupščine pred zasedanjem zbora posvetoval z volivci in se tako seznanil z mnenji širšega kroga občanov. Dogaja se tudi, da posamezni odborniki ne obiskujejo sej zborov ali svetov dovolj redno. Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da zbori volivcev niso edina oblika za kontaktiranje z volivci. Odborniki so bili mnenja, da naj posamezna zasedanja skupščine ne bi obravnavala na eni seji preobširne problematike, ker to vpliva na kakovost razprav, prav tako pa bi bilo prav, če bi v materialih, ki jih prejemajo odborniki pred sejami, nakazali več možnosti razrešitev določenega problema. Omenjeno je bilo tudi. da bi se moral pogosteje sestajati zbor delovnih skupnosti ter obravnavati pereče probleme s področja delovnih organizacij. Odborniki so bili mnenja, da bi bilo potrebno obširneje obveščati občane o delu skupščine preko radia in tiska. Za naše uredništvo in upravo j e že splošno znano, da se vsak ih nekaj mesecev selita. Prejšnji teden smo se zopet priselil i in sicer v prostore bivšega k luba JLA, ki nam jih je dodelila občinska skupščina Murska S obota. S tem smo rešili zelo p ereč problem, saj nam je v dosedanjih prostorih že zopet grozila voda. V tem domu je poleg našega še uredništvo Népujsága, Radia Murska Sob ota in Pomurska založba ter naša uprava in gospodarsko propagandna služba. Novi most čez Muro v Radgoni že prihodnje leto Republiški poslanec inž. Ciril Žmaher iz G. Radgone je na nedavnem zasedanju republiške skupščine postavil vprašanje o nameravani gradnji novega cestnega mostu čez Muro med Jugoslavijo in Avstrijo v G. Radgoni. Republiški sekretar za promet je odgovoril, da sta to vprašanje obravnavala na nedavnih razgovorih tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS in štajerski deželni glavar. Kklenjeno je bilo, da bodo zadevo proučili strokovnjaki obeh držav. Že prihodnje leto bodo znani stroški za gradnjo novega mostu. Verjetno je, da bi pričeli z gradnjo mostu prihodnje leto ali pa leta 1966. Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Prejšnji torek je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Lendavi razpravljalo o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic. Bistveno je vprašanje, kako jih pripraviti. V Lendavi so sklenili, da bodo opustili dosedanjo prakso razširjenih sej članov sindikalnega sveta in vodstev sindikalnih podružnic. Tak način predpriprav na občne zbore je, po mnenju sindikalnih delavcev v Lendavi, prinašal dosedanjemu delu v sindikalni organizaciji premalo in ni nikoli zagotavljal kvalitetnih delovnih konferenc. Zato bo predsedstvo sveta v času od 15. novembra poskušalo izvesti predpriprave na razgovorih s predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij. Nova oblika pristopa k pripravam na občne zbore omogoča globljo analizo specifičnih problemov gospodarskih organizacij in ustanov. Še posebej zaradi tega, ker bodo skušali v predpriprave vključiti tudi sekretarje osnovnih organizacij ZK v posameznih podjetjih. Tako računajo, da bodo izvedla občne zbore sindikalnih podružnic v ustanovah do konca decembra, v januarju v proizvodnih delovnih organizacijah, februarja v uslužnostnih dejavnostih in kmetijstvu. Taka razporeditev občnih zborov zagotavlja možnost spoznati najbolj bistvene in kompleksne probleme ter jih pripraviti za obravnavo na občinski konferenci. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti kadrovskemu vprašanju in vključiti v delo sindikatov mlade ljudi. Mlade so kadrovali tudi doslej, vendar tem nihče ni posvečal potrebne pozornosti. Z mladimi člani vodstev sindikalnih podružnic je potrebno delati sistematično in jih pripraviti na poznejše vodenje organizacije. J. Šabjan PO PODATKIH O POPLAVI Škoda ni velika Poplave, ki so pred kratkim pustošile v naših krajih, so pustile za sabo vidne sledove, škode ki je nastala, so ponekod že ocenili, drugod pa je ocenjevalna komisija še pri delu. Poplave so najbolj prizadele nižinske predele obdelovalnih površin. Dela s setvijo so se za kratek čas ustavila in le s težavo bodo kmetovalci pravočasno posejali, saj jim pri delu še vedno nagaja jesensko muhasto vreme. Na večjih površinah bodo posejali spomladi, ker sedaj v tako kratkem času ni moč opraviti toliko dela hkrati. Ker so bile poplave v času, ko so kmetovalci že deloma pospravili pridelke s polj, je voda poplavila na zasebnih površinah le proso, ajdo in nekaj krmne pese. Večjo škodo, kot je bila na površinah, kjer so bili pridelki na njivah, je voda povzročala tam, kjer so že posejali. Voda, ki je dalj časa stala na posevkih, je naredila veliko škodo, ker je rastlinam primanjkovalo zraka in so porumenele ter zaostale v rasti. Strokovnjaki menijo, da nastopa bojazen, da bi hud mraz znatno vplival na končni pridelek. Komisija, ki je ocenjevala škodo, nastalo ob poplavah, je v vaseh: Predanovci. Polana in Melincih ocenila izgube okrog 300 tisoč dinarjev. Veliko škodo, ki še ni znana je, utrpel Konjeniški klub v Ljutomeru. Voda je poplavila seno in slamo, poškodovane so bile tudi zgradbe, katerih skupno škodo po prijavi cenijo na okrog 240 tisoč dinarjev. Škodo so otrpeli tudi kraji: Gibinci, Ižakovci, Radenci, kjer je voda poplavila pridelke prosa in ajde. V Domanjševcih je bil poplavljen mlin, škodo so prijavili okrog 35 tisoč dinarjev. V teh krajih voda ni odnašala zemlje, vendar je drugod podtalnica tako narasla, da je poplavila kletne prostore. ______ Danes bo pričela s poukom večerna politična šola Za letošnjo večerno politično šolo v Lendavi je bilo veliko zanimanje. Kandidate za slušatelje te šole so predlagale družbeno politične organizacije, predvsem Zveza komunistov, Zveza mladine in sindikalne podružnice. Predavanja za okrog trideset slušateljev organizira delavska univerza Lendava, finančno pa pomagajo šoli gospodarske organizacije. VREMENSKA NAPOVED Okrog 13. novembra močnejše padavine z ohladitvijo, sneg do nižin, nato približno 2 dni suho, oziroma lepo vreme. Nekako od 16. do 19. novembra nestalno s pogostimi padavinami, pri čemer okrog 19. novembra zopet ohladitev s snegom do nižin. Po 19. novembru postopno izboljšanje vremena. Med Veržejem in Ljutomerom bodo zamenjali tračnice Aktualno vprašanje Vsa leta nazaj smo ugotavljali. da so bili dani predlogi občinskih družbenih planov občanom v razpravo le malo časa pred tem, ko naj bi jih obravnavale in sprejele občinske skupščine. Leto se spet bliža koncu in slišati je, da potekajo priprave družbenih planov po naših občinah zelo počasi. Doslej smo vsakikrat zamude opravičevali z najrazličnejšimi izgovori, da niso bili znani instrumenti glede delitve proračunskih dohodkov in podobno. Toda, ko so pred- loge družbenega plana dobili v roke volivci, ni bilo več mogoče kaj veliko predlagati, kaj še spreminjati, kar kaže na to, da opravičevanje zamude ni bilo dovolj objektivno. Zato postavljamo javno: pričnimo z intenzivnimi pripravami, dajmo volivcem vsaj osnovne obrise predloga plana, da bodo imeli ti priložnost uveljaviti svojo pravico: sodelovati s pripombami in predlogi k planu, ker le tako bodo smatrali, da je občinski družbeni plan njihov. Ko so prejšnji teden posekali drevje na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, so hiše pokaazale prav boleče gole fasade. Ta ukrep je razburil vse prebivalce mesta, saj niso bili z njim niti seznanjeni. Res je, da so pa že čez dan začeli na mestu starih topol, nasajati nova drevesa. vam priporoča kolektiv trgovskega podjetja prekmurski magazin murska sobota POSLOVALNICE »ŠPECERIJA« — »NOVI DOM« — »PRESKRBA« — »ŽIVILA« — vse za vaše vsakodnevne potrebe v domu, kuhinji in gospodinjstvu! OD TEDNA DO TEDNA PROSLAVA V MOSKVI Tradicionalna proslava ob 47. obletnici oktobrske revolucije v Moskvi je vzbudila v svetu mnogo zanimanja. Proslava je nudila obilo možnosti za ugibanja tako diplomatom kakor tudi vojaškim strokovnjakom. Znano je, da v Sovjetski zvezi v tradicionalni proslavi običajno pokažejo tudi nova orožja. Tako je bilo tudi letos. V slavnostnem mimohodu so bile velike rakete, med njimi tudi rakete za uničevanje sovražnih raket, medcelinske rakete, ki po izjavah vojaških strokovnjakov zadenejo lahko vsak cilj na zemlji. Med njimi so bile tudi rakete take vrste, ki so ponesle zadnjo vsemirsko ladjo na pot okoli zemlje. Tudi diplomati so imeli obilo možnosti za razna ugibanja. V Moskvi so se zbrali voditelji socialističnih držav in komunističnih partij. Vsekakor je bila posebna pozornost posvečena udeležbi predsednika kitajske vlade Ču En Laja. Ta srečanja so vsekakor nudila zelo ugodno priložnost tudi za izmenjavo mnenj izven svečanih prireditev. V svetovnem časopisu se še vedno tipa, če bodo spremembe v vodstvu Sovjetske zveze prinesle tudi spremembe v politiki. Pred dnevi je sovjetski zunanji politiki bil posvečen tudi poseben uvodnik v osrednjem časopisu »Pravdi«. V njem se poudarja, da je osnova sovjetske politike še vedno in bo miroljubna koeksistenca, v mednarodnem delavskem gibanju pa deklaracije, sprejete na moskovskih posvetovanjih. NA CIPRU ZOPET STRELJANJA Med tem ko je bilo v zadnjem času zaslediti vrsto vesti, ki so obetale, da se bo situacija na tem vročem otoku še nadalje mirno razvijala in da bo prišlo tudi do rešitve problema, pa je v torek zopet prišlo do streljanja med ciprskimi Grki in Turki. V spopadu sicer ni bilo mrtvih, toda taka iskrica je lahko precej nevarna. DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI Prejšnji teden je prišlo v latinsko ameriški državi Boliviji do državnega udara. Predsednik vlade Paz Estenssoro je moral zapustiti državo, oblast pa je najprej prevzela vojaška junta. Desničarske sile so se za tako rešitev krize odločile predvsem iz strahu pred levičarskimi političnimi silami, ki so grozile, da bodo prevzele oblast. Vendar pa s tem udarom niso bila rešena osrednja vprašanja in tudi v sedaj vladajočih krogih ni potrebne enotnosti in potrebne stabilnosti. WILSON DOBIL ZAUPNICO V britanskem parlamentu ima vlada minimalno večino, kar spravlja v nevarnost ne samo njene predloge, temveč tudi njo samo. V programu laburistov pa je nekaj zelo pogumnih načrtov, ki niso priljubljeni niti med njihovimi poslanci. Prva taka resna prepreka je bilo glasovanje v spodnji zbornici o ponovni nacionalizaciji jeklarske industrije. Že so vsi računi kazali na to, da bo vlada doživela prvi poraz, vendar je bil njen predlog sprejet s sedmimi glasovi večine. Precej k temu je pripomoglo vreme, ker je dvema poslancema konzervativcev onemogočilo priti na sejo, 16 laburističnim pa se je v zadnjem času le nasmehnilo in so lahko prileteli z letalom. OSAMITI KUBO Novi ameriški podpredsednik Humphrey je v intervjuju brazilskemu časopisu izjavil, da bodo ZDA storile nekatere ukrepe proti Kubi, če bo ta »izvažala« svojo revolucijo še v druge latinsko ameriške države. Namen ZDA je pomagati deželam, ki so žrtev »castrovskih« idej kot na primer Venezuela, njihov cilj pa je, da bi osamile Kubo in zato bodo nadaljevale z gospodarsko blokado. NOVA VLADA V SUDANU Tudi v Sudanu je prišlo do prevrata. Odstranjena je bila vlada vojaškega režima in oblast je prevzela nova začasna vlada, ki se je odločila, da bo z radikalnimi ukrepi dokončno odpravila bivši režim. Aretirali so tudi več generalov. Vendar pa še krožijo v glavnem mestu Kartumu vesti o pripravah pristašev starega režima na protiudar. Nova vlada uživa zelo široko podporo ljudstva in tudi sindikalnih organizacij, deloma pa tudi vojske. Stari režim obtožujejo korupcij in teženj, da bi imela vso oblast v državi vojska. Federacija sindikatov poudarja v svoji izjavi, da je strmoglavljenje bivšega režima izraz teženj delavskega gibanja. Načrti za tančico - zakaj ? Še letos bodo v občinah pripravili analize dela občinskih skupščin — ki naj bi bile osnova in vodilo za priprave na nove volitve, zlasti še kar zadeva strukturo skupščin. Če imajo analize tak namen, potem ne bi bilo napak, če bi prišle v širšo obravnavo — med občane, ki naj bi dodali svojo oceno in mnenje ter obenem s posebno pozornostjo obravnavali delo svojega odbornika: tako na seji skupščine kot na terenu. Vzporedno pa bi morali pripraviti tudi analizo dela občinske uprave predvsem s stališča, kako ta izvaja ustavna in statutarna določila ter naloge, ki jih tem organom nalaga občinska skupščina. Analize naj bi vsaj v grobem nakazale, ali je bil sestav skupščine, ocenjujoč njeno vlogo, primeren, ali odbornik posveča primerno pozornost tudi tistim vprašanjem, ki niso neposredno povezana s področjem, na katerem dela, ali je našel primeren stik z volilci, ali se z njimi sploh posvetuje pred važnejšimi obravnavami v skupščini! Torej zelo aktualna vprašanja. Primerno mesto bo moralo imeti po vsem tem tudi usmerjanje investicij. Pri tem pa se bodo domala v vseh občinah srečali z neljubo ugotovitvijo: da imajo prevelike ambicije za gradnjami proizvodnih objektov in to često brez ekonomskih utemeljitev. Dejstvo je, da občine — tudi pomurske — med sabo kar tekmujejo, kdo bo spet kar naprej zgradil kako tovarno ali kakršni koli novi objekt in zaradi tega skoraj vse do pričetka gradnje krožijo taki načrti le v »ožjih« krogih. Občani pa za to izvejo često šele, ko so položeni temelji in se gradnja prične. Čeprav nekdo mora izvesti priprave in dogovore, pa vendarle na današnji stopnji družbenega razvoja nima prav nobene pravice, da bi vse to mesece držal v neki »tajnosti«, ne da bi za to pravočasno izvedeli občani, ali vsaj odborniki. Da so bili taki primeri tudi v pomurskih občinah — ni treba posebej naglašati. Novinarji so sicer po ovinkih zvedeli za načrte, vendar so umolknili ob pojasnilu: »Veste, ta stvar še ni zrela za objavo. Lahko bi nam samo škodovali!« Zakaj neki naj bi škodovali, če bi javnost seznanili z možnostmi, ki so na vidiku. Če je načrt umesten in če ne gre res za neke specifične razloge, potem je prav, da o tem pravo- časno spregovorimo in to javno, da bomo potem za morebitne napake vsi nosili del odgovornosti in krivde. Prav nič poraznega ne bi smeli videti v tem, če smo javnost seznanili z nekimi načrti, ki so se potem iz raznih razlogov izjalovili. Bolj vredno pomislekov je to, če prepozno objavimo, da so tam in tam zaceli graditi ta ali oni objekt. Kakor da nam gre za senzacije! Ob tem pa si nastavljamo kamen spotike: kje pa je javnost delovanja, obveščanje občanov itd?! Ali ni to problem, o katerem bi kazalo temeljito razmisliti? Zagotovo, saj imamo za sabo nič koliko bridkih izkušenj, posebno še pri gradnji živinorejskih objektov, ki čakajo na pol dograjeni in prazni, tako v radgonski kot soboški občini. Ob tem pa plačujemo visoke anuitete. Ekonomisti pravijo: ni važno to, da imamo dosti novih proizvodnih objektov, bolj bi se morali pozabavati z vprašanjem: kako so njihove zmogljivosti izkoriščene! Končno: Titova ulica v Murski Soboti SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V G. RADGONI: V gospodarskih organizacijah več analiz Občinski komite v G. Radgoni je pretekli ponedeljek obravnaval nekatera vprašanja s področja gospodarstva. Na osnovi analize, ki jo je pripravil aktiv komunistov za gospodarska vprašanja, so ugotovili, da so delovni kolektivi v gospodarskih organizacijah vse premalo seznanjeni s tekočo gospodarsko problematiko ter s položajem gospodarskih organizacij ob večji decentralizaciji sredstev. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno upoštevati večjo samostojnost podjetij v pogledu investicij ter težiti za tem, da z dobrimi ekonomskimi analizami omogočamo tako organom samoupravljanja kot Zvezi komunistov in sindikatu objektivne razprave o položaju v podjetju, ne da bi pri tem poskušali že vnaprej formirati določena stališča. Pri obravnavanju gospodarske problematike v podjetjih so posebej analizirali kritično stanje v gradbenem podjetju in v Avtoremontu. Ugotovili so, da je v gradbenem podjetju zaskrbljujoče predvsem finančno stanje, dočim je čutiti v Avtoremontu pomanjkanje odgovornosti s strani vodilnih uslužbencev. Komite je razpravljal tudi o pripravah na letne konference osnovnih organizacij DANES V LENDAVI KONFERENCA ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE Po nekajdnevnih pripravah na terenu bo danes v Lendavi delovna konferenca kulturno prosvetnih organizacij lendavske občine. Predsedniki posameznih komisij pri občinskem svetu zveze bodo poročali o delu v pretekli sezoni o delu komisij in o delu sveta. V nadaljevanju konference bodo razpravljali o načrtu dela v sezoni 1964-65 in o perspektivnem planu prosvetnega delovanja v lendavski občini za prihodnjih sedem let. Ob koncu pa se bodo pogovorili še o dotacijah terenskim kulturno umetniškim društvom. ZKS. Konference naj bi bile končane do 20. decembra, obravnavale pa naj bi aktualne gospodarske probleme. Na letnih konferencah bodo izvolili tudi nova vodstva osnovnih organizacij ter sprejele programe dela. OB LETNIH KONFERENCAH MLADINSKIH AKTIVOV Razprave boljše Letne konference aktivov Zveze mladine radgonske občine, s katerimi so začeli prejšnji mesec, se bližajo h koncu. Po sedanji delni oceni sodeč, je povedal sekretar občinskega komiteja, »so letošnje konference boljše od prejšnjih let, ker se ob njih bolj poglabljajo v razna pereča vprašanja.« V Vidmu ob Ščavnici je mladina obravnavala problem najmlajših članov, ki jih starši ne pustijo na sestanke. To vprašanje so kritično ocenili in sodijo, da bo treba z večjo uveljavitvijo dela dokazati, da je mladinska organizacija pač namenjena mladim ljudem. V Žepovcih so člani mladinskega aktiva poudarili pomembnost priprav na proslavo 20-letnice ustanovitve mladinskega aktiva, ki jo bodo počastili z večjo kulturno prireditvijo. Ocenili so aktiv mladih zadružnikov, ki je pri svojem delu preveč mislil na materialno plat, zato so sklenili, da mora biti osnovni smoter na parceli, ki jo obdelujejo mladi zadružniki, strokovno izobraževanje. V večini aktivov so ponovno načeli vprašanje pomanjkanja prostorov za večje prireditve, za plesne vaje in drugo zabavno izživljanje. Ponekod je mladina ostro obsodila dejavnost družbenih centrov, katerih delo je tu in tam preveč vase zaprto in enostransko. Menijo, da bi moralo biti delo v klubih bolj elastično, upoštevalo naj bi vse. stransko dejavnost. Na konferencah so razpravljali tudi o idejno vzgojnem delu. Želijo, da bi v zimskem času spet zaživele šole za življenje. Konference bodo zaključene 15. novembra, 22. novembra pa bo občinska konferenca Zveze mladine, na kateri bodo med drugim v zvezi z rekreacijo razpravljali v družbenem izživljanju mladine. NEGOVA Na zboru volilcev v Negovi so posvetili precejšnjo pozornost socialnemu varstvu. Posebej so se ustavili ob problemu pastirčkov ter menili, naj bi rejniki za nje sklenili ustrezne pogodbe in da naj bi občinski organ o njih vodil evidenco. Predlagali so tudi, naj bi prepotrebno telovadnico in dvorano za prireditve ter druge namene uredili v starem gradu. Blizu 600 tisoč dinarjev imajo, približno toliko pa je vreden gradbeni material. K temu bi bilo potrebno primakniti primeren znesek tudi iz občinskih virov. -js- PRED KONFERENCAMI KO SZDL V SOBOŠKI OBČINI: Dobra vsebinska priprava pogoj za uspešno delo konferenc Te dni se pričenjajo letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze tudi v soboški občini. Zaprosili smo sekretarja občinskega odbora SZDL v Murski Soboti tov. Vlada Kolmaniča, da nam pove nekaj o pripravah in izvedbi letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL v soboški občini. Kako so potekale priprave na letne konference krajevnih organizacij SZDL? »S pripravami na letne konference krajevnih organizacij SZDL smo pričeli že v začetku meseca oktobra. Najprej je o pripravah razpravljal izvršni odbor občinskega odbora, potem je bilo posvetovanje predsednikov in sekretarjev KO SZDL in naposled še plenum občinskega odbora Socialistične zveze, katerega so se udeležili predsedniki krajevnih organizacij. Na vseh teh posvetovanjih smo se podrobneje pogovorili, kdaj naj se prične s pripravami na letne konference. Predlagali smo krajevnim organizacijam, da skličejo najprej odbore in na njih podrobneje razpravljajo o pripravah na izvedbo podružničnih sestankov in letnih konferenc. Seje odbornikov so v glavnem zaključene in so v večini primerov dobro uspele. Poleg dejavnosti organizacije v zadnjih dveh letih so na njih razpravljali tudi o nekaterih aktualnih problemih z območja krajevne organizacije. Posebno skrb so na sejah odbora posvečali kadrovskemu vprašanju in vzporedno s tem ocenjevali delo sedanjih odborov. Pri tem so se zavzemali za to, da bi kandidirali v nove odbore čim več takih ljudi, ki bodo aktivno delali v Socialistični zvezi. Skoraj povsod so bili mnenja, da je treba v odbore kandidirati več žensk in mladine. Ker je dobra vsebinska priprava pogoj za uspešno delo konferenc, je bilo organizacijam priporočeno, da pri zbiranju gradiva za poročilo sodeluje širši krog ljudi in da je v poročilo treba poleg dela organizacije in organizacijskih vprašanj obravnavati aktualno problematiko z območja krajevne organizacije. Da bi se delegati seznanili tudi z delom občinske organizacije SZDL in aktualno družbeno problematiko v gospodarstvu in družbenih službah, je občinski odbor krajevnim organizacijam poslal pismeno gradivo s tem, da bi nakazano problematiko konkretizirali na konferencah, kako se odraža na območju krajevne organizacije.« Kateremu vprašanju naj bi dale konference poseben poudarek? »Letne konference naj bi dale poseben poudarek dejavnosti organizacij Socialistične zveze v preteklem obdobju in pa nalogam, ki čakajo organizacije v prihodnje. Zato naj bi temu primerno letne konference ocenile delo organizacije in sprejele ustrezen program za bodoče delo, v katerem naj bo jasno izražena vloga Socialistične zveze na območju krajevnih organizacij. Letne konference so se že pričele in bodo po predvidevanjih zaključene v glavnem do konca meseca novembra.« F. Maučec Z DELOVNE KONFERECE ZMS UČITELJIŠČA IN GIMNAZIJE Aktiva sta se združila V četrtek je bila delovna konferenca mladinskih aktivov na soboški gimnaziji in učiteljišču. Po referatu, ki je imel osrednji poudarek na raz gledanosti in udejstvovanju mladega intelektualca, se je razvila živahna razprava. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno in zaželjeno, da bi naj mladinska organizacija v bodoče bolj skrbela za idejno izobraževanje mladih, ker zapušča zavod precej mladine, ki nima osvojenega svetovnega nazora in ni idejno vzgojena. To bi morala biti v bodoče glavna naloga, da bi bili naši prosvetni delavci kot tudi bodoči akademiki vsestransko razgledani. Na delovni konferenci so tudi poudarili, da naj gimnazijci in tudi učiteljišče skrbi za čimboljše uspehe, enako pa naj skrbe tudi, da bodo mladinske ure, ki so v sklopu pouka, res kvalitetne in naj si dijaštvo prizadeva, da bo pri teh urah razpravljalo že sedaj v brigadah, o življenju v brigadah in kdo bo šel v prihodnjem letu na delovne akcije. Letošnja delovna konferenca na obeh zavodih je še tem bolj pomembna, ker sta se oba šolska komiteja združila in s tem bo delo na obeh zavodih boljše in bolj učinkovito. Seja komiteja ZK V ponedeljek je bila razširjena seja občinskega komiteja ZK Lendava, ki so ji prisostvovali člani komiteja in sekretarji osnovnih organizacij. Govorili so o pripravah na letne konference osnovnih organizacij in programiranje dela v teh. Poudarili so vrednost dobre analize dela v minuli sezoni in potrebo po delovnem značaju letnih konferenc. Konference naj ne bi obravnavale množice problemov, pač pa le nekaj in te izčrpno. Na pred-konferenčnih sestankih je potrebno določiti vsebino konference in razpravljati o kadrovanju v vodstva ter kadrovanju nasploh. LUTKOVNI KROŽEK NA OSEMLETKI II. Na osemletki II v Murski Soboti je pričel delovati lutkarski krožek. V kratkem bodo člani krožka pripravili za najmlajše učence lutkovno igrico »Rdeča kapica«. -jak ČLANI PREDSEDSTVA CK ZMS V MURSKI SOBOTI Vloga mladine v občini Prejšnji teden v četrtek in petek so se v Murski Soboti mudili trije člani CK ZMS, z namenom, da bi bližje spoznali delo organizacije ZM v občini in s katerimi težavami se mladi srečujejo. CK ZMS pripravlja plenum, na katerem bo analiziral dosedanje delo in spregovoril o novih nalogah v vrstah ZM. Člani so med bivanjem obiskali nekaj aktivov na vasi, v gospodarskih organizacijah in šolah. Z mladino so imeli krajše razgovore o pomenu mladinske organizacije, oblikah dela in aktivnosti. Od podjetij so obiskali tovarno perila Muro in Agroservis. V delovnih kolektivih je bilo v začetku opaziti nekako bojazen spregovoriti o problemih, vendar je proti koncu postajala diskusija živahnejša. Vaški aktiv v Bogojini so obiskali, ker so v tem aktivu v lanskem letu poskusno uvedli obliko dopolnilnega izobraževanja, ki pa se ga mladi niso do kraja udeleževali. 2 POMURSKI VESTNIK, 12. NOV. 1964 V LENDAVSKI LJUDSKI KNJIŽNICI Skoraj 10.000 knjig Lendavčani dobro poznajo svojega knjižničarja. Ko sem ga pred dnevi obiskal, sem ga našel kot knjižnega molja med primerki literarne umetnosti. Tišino, v edinem prostoru knjižnice, je motilo le sikanje plinske pečice. Tisti dan je bil ponedeljek in ob ponedeljkih so obiskovalci v knjižnici redki, še posebej, če je to mrzel dan s prezgodnjim snegom in do kosti segajočim mrazom. TOVARIŠ ... Franc Sabo, knjižničar in tajnik DPD Svoboda. Pred kratkim ste bili na posvetovanju bibliotekarjev Slovenije v M. Soboti. Kaj menite o podobnih shodih bibliotekarjev? To kar moji kolegi. Posvetovanja bi morala biti bolj pogosta. So koristna, predvsem s strokovne plati. Osrednje vprašanje na posvetovanju? Decimalna klasifikacija. V knjižničarstvu je bistvenega pomena svoboden pristop h knjigam. Je knjižnica v Lendavi matična? Ne, matična je študijska knjižnica v Soboti, oziroma bo tu- di za nas matična. Namreč, zaenkrat naša knjižnica v Soboti še ni registrirana. Kljub temu pa dobivamo veliko strokovne pomoči od tam. Kolikšna je zaporedna številka zadnje (najnovejše) knjige v vaši knjižnici? 9.073. Od tega okrog 4.000 madžarskih knjig. Te nam dobavlja založba »Forum«, tako madžarske originale, kot tudi jugoslovanske prevode. Madžarske knjige nakupujemo tudi v Pomurski založbi. Kdo daje knjižnici potrebna funkcionalna sredstva in sredstva za nakup knjig? »HAMLET NIMA PRAV« V LENDAVI DPD Svoboda v Lendavi pripravlja za letošnjo dramsko sezono dve odrski deli. V režiji Franca Saba madžarsko sodobno dramo »Hamlet nima prav« (Hamletnak nincs igaza) madžarske pisateljice Margite Gašpar in v režiji Ladislava Varge situacijsko komedijo »Skupno stanovanje«. DPD Svoboda v Lendavi je pre kratkim dobilo povabilo kulturnega društva iz madžarske vasi Garabonc, naj bi z dramskim delom gostovala v tem kraju. Ker pa dramska sekcija ni imela pripravljenega dela pa tudi ne dovolj finančnih sredstev, so morali gostovanje odkloniti. Mladinske konference v Ljutomerski občini V Ljutomerski občini so v polnem teku konference Zveze mladine. Ugotavljajo, da so tako po vsebini, kadrovski izbiri in pa razpravah dobro pripravili na obračun letošnjega dela. Ob tej priliki sprejemajo tudi delovne programe za leto 1965. Iz njih je razbrati bogato vsebino in pripravljenost mladine, ki je polna volje do aktivnosti in dela, vendar ji mora nekdo pomagati in mladino pravilno voditi. Predvsem mnogo pričakuje mladina v ljutomerski občini od krajevnih organizacij SZDL in OO ZK ter ostalih organizacij na vasi. Občinska skupščina Lendava in Sekretariat za pospeševanje kulturne dejavnosti nacionalnih manjšin. Žal ta sredstva rte zadovoljujejo. Za primerjavo naj povem, da v okviru danih sredstev lahko kupimo le 30 odst. slovenskih knjižnih izdaj, zaželjeno pa bi bilo vsaj 60 odst. V novo zimo — v novi obleki in novem plašču! PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA - MARIBOR OKRAJNO POSVETOVANJE O POLITIČNEM ŠOLSTVU V KOMUNI: Politično šolstvo približati občanom V torek se je v Mariboru končalo dvodnevno posvetovanje o političnem šolstvu v komunah. Posvetovanje so pripravile ideološke komisije Centralnih komitejev Zveze komunistov, Zveze mladine, republiškega sveta sindikatov, zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije, prisostvovali pa so družbeno politični delavci, ki se v komunah aktivno ukvarjajo s političnim šolstvom. Uvodoma so slušatelji poslušali izvajanja sekretarja ideološke komisije Centralnega komiteja ZK tov. Renka in člana ideoloških komisij pri CK ZMS in RS sindikatov. Ti so izhajali iz analiz dosedanjega političnega šolstva v komunah in sklepov ideoloških komisij. Ugotovitev, da so mladinske politične šole, večerne politične in sindikalne šole vse preveč kadrovske, manj dostopne vsem članom organizacij, odnosno vsem občanom, nam je dokaz, da se mora tovrstno šolstvo še bolj približati širšemu številu občanov. Programi teh šol so premalo aktualni in vse preveč zgodovinski. Mišljenje sodelujočih v razpravi je bilo, da morajo programi teh izhajati iz konkretne problematike komune in družbenih odnosov v komuni. Ker bi se s to usmeritvijo šole lahko orientira- le samo na zagovarjanje občinske politike, pa morajo pri tolmačenju problemov in odnosov izhajati iz zgodovinskih idejnih spoznanj. Zaradi te programske usmeritve pa se postavlja pred organizatorje in izvajalce teh šol večja sposobnost in odgovornost. Predavatelji morajo poznati problematiko in družbene odnose komune, obenem pa morajo biti sposobni te tudi tolmačiti. Zaključki posvetova- vanja kažejo predvsem željo vseh, da mora politično šolstvo čimhitreje prehajati v družbeno ekonomsko izobraževanje, da mora biti kritično presojanje bistva vseh problemov in odnosov v komuni. In kakšna so dosedanja prizadevanja v občini Murska Sobota? Vse družbeno politične organizacije so se pred organizacijo šol zavedale nove usmeritve programov. Ti izhajajo iz problematike komune. Tudi Delavska univerza je v skladu s tem pripravila predavatelje, organizacije pa so kadrovale nove slušatelje. Sveti Martin Kot člani naše družbene skupnosti smo obračunali s svetniki, ki so jim naši pradedje nadeli različna svojstva. Sv. Anton je varoval svinje, Florijan ogenj, Jožef je skrbel za tujo deco in tako po vrsti. Toda s svetim Martinom nismo obračunali. Sodim da zato, ker je njegova vloga tako močno povezana s cenami in če govorimo o cenah, prosim, klobuk z glave. Te dni, ko smo pojedli martinovo gos in jo zalili z zadnjim moštom, so se dogajale velike stvari. Mošt je namreč postal vino in to kar čez noč — od 11. na 12. november: svet’ Martin je naredil iz mošta vin. In ker se ne strinjamo z nikakršnim misticizmom, prevedemo ta stari izrek v bolj sodobno in našim ušesom vajeno govorico: včeraj smo ga pili po 350, danes po 600 ali 650 dinarjev. Ker smo že od mladih nog vajeni na različne podražitve, bi bilo prav, če bi nadeli, tem ljudstvu dopadljivim opravilom nekakšen notranji videz, ki bi bil enak svetniškemu siju. Zakaj bi bil sveti Martin častna izjema. Svetnikov je na pretek. Za podražitev mesa ali podobnih malenkosti bi na primer vzeli svete Janeze. Teh je v dobrem koledarju kar osemnajst ali še več. In malenkost bi bila, če bi vsako leto osemnajstkrat podražili meso. Imeli bi opravičilo, kot ga imamo za mošt oziroma za vino. Podružnica SZDL brez predsednika Pretekli teden smo imeli tudi v Puconcih sestanek podružnice SZDL. Nerazumljivo in obenem žalostno pa je to, da je bila udeležba minimalna kljub temu, da so bili člani pravočasno obveščeni. V splošnem pa ugotavljamo, da je bilo zadnji dve leti delovanje odbora slabo. Podružnica je bila celo brez predsednika, ker le-ta ob izvolitvi ni hotel prevzeti zaupane mu funkcije. V vasi imamo mnogo usluž- bencev in delavcev, ki pa ne pokažejo izven svoje službe prav nobene delavnosti, ne pridejo niti na sestanek. Prav ti ljudje pa imajo zelo dosti povedati in kritizirati. Po kratkem poročilu sekretarja podružnice se je razvila diskusija, ki je bila dokaj živahna. Razpravljali so o lesu, ki so ga prebivalci šolskega okoliša darovali za gradnjo nove šole. Iz nerazumljivih razlogov niso začeli z gradnjo, načrt zavrgli in les leži neotesan. Tako je že precej zgubil na svoji vred nosti. Ljudje se sprašujejo, kdo je za to odgovoren. Šola je nujno potrebna, saj je sedaj pouk kar v treh med seboj precej oddaljenih zgradbah. Učiteljstvo se mora mnogo truditi, da doseže uspehe v prav slabih pogojih, saj nima niti zbornice. Vseh štirinajst ljudi s tajnico se stiska v majhni luknji, ki ji pravijo pisarna. Nadalje prebivalci ugotavljajo, da je kanalizacija v vasi pod kritiko in ni nikogar, ki bi bil za to odgovoren. Mogoče bi ga našla sanitarna inšpekcija? Mnogo žolčne razprave je bilo tudi v zvezi v novim blokom, ki je brez pitne vode. Stanovalci je ne morejo rabiti niti za pranje perila, kaj šele kot pitno vodo ali za kuhanje. Po vodo hodijo k oddaljenemu sosedu. Sedaj še gre, toda koliko trpijo pozimi, posebno oni, ki imajo večjo družino. V tem bloku so od štirih stanovanj tri učiteljska in morda prav zaradi tega ni urejeno, ker menijo, da je za prosvetne delavce vse dobro, glavno, da garajo v šoli in izven nje. Razpravljali so tudi o slabem gospodarjenju v KZ Puconci. Toda nikogar od odgovornih uslužbencev ni bilo. ki bi lahko dal zbranim kakšna pojasnila v zvezi s tem. Ljudje upajo, da se bo z novim odborom podružnice precej obrnilo na bolje tako na gospodarskem kot kulturnem področju, da bo manj besed in več koristnega dela. P. A. Puconci Spoštovano uredništvo! Prvega marca bo 9 mesecev odkar živim v Franciji, kjer sem tudi zaposlen in dobil dovoljenje za bivanje. Verjetno se bom marca prihodnjega leta vrnil v domovino v Jugoslavijo pa me zanima kaj lahko prinesem domov brez carine. Imam motorno kolo, katerega bi zelo rad pripeljal domov brez carine, če je možno. Prosim uredništvo, da me pismeno obvesti, kakšna so pravila o tem. Prosim Vas, da mi pišete po možnosti v madžarskem jeziku. Koltaj Pavel Le Charmel de la Fosse par Fere-en Tandenois (Aisne) France Zahvaljujemo se za pozdrave in Vam sporočamo, da se bomo glede vaših želja pozanimali in Vam pismeno tudi sporočili. V zadnjem času smo prejeli tudi več drugih vprašanj naših izseljencev, večkrat pa prihajajo na naše uredništvo za urejevanje raznih stvari spraševat tudi njihovi svojci. Vprašanja seveda posredujemo pristojnim organom. Seveda moramo v takih primerih tudi dalj časa čakati na odgovor. Vsem, ki pa želijo dobiti kake informacije, pa sporočamo, da bomo z veseljem ustregli njihovi prošnji in jim tudi posredovali odgovor. Uredništvo Ni primernih prostorov Z letne konference Zveze mladine Cven pri Ljutomeru. Na Cvenu so imeli člani Zveze mladine v minulem tednu letno konferenco. Predsednik aktiva ZM tov. Jožica Nedok je pripravila skrbno poročilo in analizo dosedanjega dela. Navzoči so posegli aktivno v razpravo. Cvenska mladina je postala zadnji čas zopet precej aktivna, to vsekakor potrjuje njihovo delo. Sicer imajo tudi težave, kajti sestav mladine v tem aktivu je predvsem iz vrst kmetov. Vsled kmečkih del imajo mladinci manj časa za sestajanje v poletnih mesecih. Dočim jih pozimi tarejo prostori, saj se nimajo kje sestajati. Kljub temu pa so imeli med obdobjem zadnje konference 7 sej. V tem kraju sicer obstoja večja dvorana v Zadružnem domu, toda kako dolgo bi jo naj ogrevali, da bi ne zmrzovali! To je prevelik prostor, da bi ga tako pogosto rabili za delo mladine, ker je ogrevanje predrago. Torej potrebujejo klubski prostor. Za ureditev klubskega prostora se zelo zavzemajo. Tudi krajevna skupnost jim zagotavlja, v kolikor bodo še naprej tako aktivni in delavni, da jim bodo tudi primaknili nekaj sredstev za nabavo rekvizitov in opreme. Največ Cvenske mladine sodeluje v TVD Partizan, prosvetnem društvu in nekaj tudi pri gasilcih. Mladina igra nogomet, tekmujejo v šahu in tudi namiznem tenisu. Letos so organizirali kolesarske tekme, ustanovili so tudi počitniško zvezo, imeli so tudi družabne večere za člane. Mladina aktivno sodeluje pri organizaciji proslav. Izvolili so tudi 3 sekcije in sicer: kulturno umetniško, fiz-kulturno in gospodarsko tehnično. Po daljši razpravi na konferenci so sprejeli delovni program za leto 1965 in za predsednika aktiva izvolili Jožeta Anderliča. Drobiž, ki ni drobiž — Z električnim tokom štedimo tudi v Murski Soboti. Toda, zakaj morajo ugasniti cestne svetilke zjutraj prav takrat, ko gre največ ljudi v službo. Ali ne bi bilo bolj umestno, da ugasnemo luči recimo med 2. in 3. uro zjutraj, ko so naše ulice najbolj puste. — Zveneče ime. to je nekaj, kar imamo radi. Toda včasih se nam vseeno ponesreči. V M. Soboti je trgovina z imenom »Avtoizbira«, toda v trgovini že več kot leto ni bilo videti nobenega avtomobila. — Pretekli petek smo bili Sobočani nemalo presenečeni, ko smo videli kako neusmiljeno podirajo topole v aleji od Trubarjeve ulice proti grajskemu portalu in na Štefan Kovačevi ulici. Menda je še vedno tako, da so parki ali kakršnikoli nasadi last vseh in zato ne bi padla krona z glave nikomur, če bi prebivalce obvestili o nameravanem ukrepu. Kakopak, vajeni smo, da radi zvonimo po toči. — Krajevni urad pri Vidmu Je, kot je to že običajno v naših krajih, tudi preteklo nedeljo dopoldne posredoval vaščanom nekaj obvestil o zborih volivcev itd. Med drugim je bilo slišati tudi tole: — v petek opoldne so zgrabili v Kokolajnščaku dve telici. Poglejte v hlevu in če komu kaj manjka, naj se javi na krajevnem uradu. Kdo neki bi le bil lastnik teh telic!? — Ali bi lahko zvedeli o nameravani novogradnji — je bilo vprašanje po telefonu. — Nikar ne govorite ali pišite o tem, da nam ne pokvarite situacije — je bil odgovor. Da, težimo za javnostjo našega dela. — V neki naši občini imajo odbornika, ki nikoli ne gre med svoje volivce. Zakaj ne? Ko pa je bil izvoljen proti svoji volji. Primer kako smo in kako naj ne bi več volili. Problemi in smernice razvoja VŽK Ljutomer Preteklo soboto sta občinska skupščina Ljutomer in Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer organizirala posvetovanje o nekaterih problemih in o smernicah nadaljnjega razvoja tega kombinata. Posvetovanja so se udeležili: predstavnik republiške gospodarske zbornice, predstavniki okrajne skupščine in gospodarske zbornice Maribor, zvezni poslanec Jan Ros, republiški poslanec Tone Truden, predstavniki KB Murska Sobota, predstavniki občinske skupščine, občinskega komiteja ZK ter ostalih družbeno političnih organizacij. Razprava, ki Je sledila poročilu predsednika DS in uvodnim besedam predsednika občinske skupščine, je odgovorila predvsem na probleme pri odkupu zemljišč, živinorejski proizvodnji, mešalnici močnih krmil ter gradnji vinske kleti. Dala je tudi pobudo za smelejši razvoj kombinata kot nosilca enotne kmetijske politike v občini. Kombinat, ki je vsa leta uspešno posloval in tudi v letih posledic hude toče in zimske pozebe ni izkazal poslovne zgube, tudi za bodoče zastavlja proizvodnjo v smeri krepitve družbenega sektorja v kmetijstvu. Med osnovnimi nalogami, ki jih izvaja že par let, Je predvsem krepitev surovinske baze z odkupom zemljišč. Do 1970. leta predvideva z nakupom povečati sedenjih 1.700 ha zemljišč za okrog 700 ha obdelovalnih površin. Pospešen odkup zemljišč je tudi tesno povezan s pogojem najetja kreditov za hidromelioracije na področju potoka Ščavnice. Z odkupom 250 ha zemljišč bo kombinat letos izkoristil dosedaj odobrene kredite za nakup zemljišč. Najeti je treba nove, vendar se pri tem postavlja vprašanje cene zemljišč. Cena bi naj vplivala na povečano ponudbo, istočasno pa mora biti ekonomska za kmetijsko organizacijo, ki mora še upoštevati nadaljnje stroške agromelioracije. Dosedanja odkupna cena 200.000 din, ki se je v povprečju gibala ob upoštevanju bonitetnega razreda za 1 ha, se bo morala prilagoditi novo nastali gospodarski situaciji. Živinorejska proizvodnja se razvija v smeri specializacije pitanja govedi in svinj. Stalež krav že par let postopno znižujejo, mlečnost po kravl pa se na račun Izvajanja selekcije stalno zvišuje. Večji je poudarek na pitanju govedi (baby beef). Zaradi omenjenega zemljiškega fonda in hlevskih kapacitet spitajo letno 400 do 500 baby beefa, nadaljnjo povečanje poljedelskih površin bo služilo predvsem razvoju tovrstne proizvodnje. Močan porast cene močnim krmilom v letošnjem letu, ki ni v sorazmerju s prodajnimi cenami, znižuje rentabilnost pitanja, čeprav so v tem letu bili doseženi boljši proizvodni rezultati. Težišče živinorejske proizvodnje je v industrijskem načinu pitanja svinj (becconov). Z letošnjo dograditvijo pitališča se je letna zmogljivost pitanja povečala na 9.000 becconov. Letos bo v pitališču spitano že okrog 6.000 becconov. Pitanje becconov je bilo v lanskem letu na meji rentabilnosti, v tem letu pa se stanje občutno slabša, čeprav je proizvodnja masovnejša in doseženi boljši proizvodni rezultati od lanskega leta. Razmerje cen močnih krmil, ki so se v povprečju dvignile za 30 din za kg, je nesorazmerno napram obstoječim prodajnim cenam. V I. polletju so stroški krmil za 1 kg prirasta predstavljali 71 odst. prodajne cene, v tretjem tromesečju 77 odst. prodajne cene, a v četrtem tromesečju letošnjega leta znašajo že 90 odst. prodajne cene za 1 kg prirasta beccona. Preostala razlika 10 odst. prodajne cene nikakor ne zadošča za kritje ostalih proizvodnih stroškov in osebnih dohodkov. Močna orientacija Pomurja v živinorejsko proizvodnjo je narekovala Izgradnjo mešalnice močnih krmil v Ljutomeru z letno zmogljivostjo 20 tisoč ton krmil. Letos, t. j. v drugem letu obratovanja bo proizvedla okrog 12.000 ton krmil. Čeprav Je zmogljivost mešalnice vsklajena s potrebami živalskega fonda (upoštevajoč še sedanjo gradnjo pitališč) področja, za katerega je bila grajena, se mora sedaj prodajati okrog 2 tretine proizvodnje v oddaljenejše kraje Slovenije in bližnjo Hrvatsko. Prodajna cena krmil težko prenaša večje transportne stroške, zvišanje prodajne cene pa znižuje povpraševanje in tako proizvodnjo ter njeno rentabilnost. V podaljšanju časa odplačevanja anuitet je (e delna rešitev za zboljšanje finančnega stanja; z enotno politiko področnih kmetijskih organizacij pa bi bilo v veliki meri mogoče rešiti ta problem. Vinogradništvo je v kombinatu doseglo največji napredek. Vinogradniške površine so arondirane, na njih pa se zaključuje obnova po terasnem sistemu. 330 ha vinogradov družbene lastnine v upravljanju kombinata bo po 1966. letu vključeno v sodobno vinogradniško proizvodnjo. Preostane še obnova kvalitetnega vinorodnega področja okrog 170 ha, ki je v zasebni lasti in ki bi jo naj organiziral kombinat v sodelovanju s temi proizvajalci. Organizirana proizvodnja kvalitetnega vina bi tako zajela okrog 500 ha sodobno urejenih vinogradov. Že v letošnjem letu, ko še zaradi posledic toče in zimske pozebe ni povsem normalna letina in ko je v rodnosti šele 145 ha vinogradov, je nastal problem predelave grozdja in kletnih prostorov. Zaradi omejene zmogljivosti predelave na sedanjih stiskalnicah se je trgatev raztegnila na mesec dni. Ne moremo sl pa zamisliti, kako bo to pod sedanjimi pogoji čez leto ali dve, ko bodo začeli roditi novi obnovljeni kompleksi vinogradov. Izkušnje kažejo, da bi morala biti trgatev končana v nekako 14 dnevih. Posledica premalih starih predelovalnih kapacitet je kolektiv čutil že v letošnjem letu, ko je zaradi slabega vremena in prepočasne trgatve propadlo do 10 vagonov pridelka. Toda to je le ena stran problema. Kolektiv, ki ustvarja proizvodnjo grozdja, mora z nadaljnjo predelavo v mošt in nato v vino to proizvodnjo tudi primerno ovrednotiti! Pretežni del akumulacije vinogradniške proizvodnje Izhaja od nadaljnjega strokovnega šolanja mošta v vino in ta akumulacija pripada kolektivu za nadaljnja vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ne pa posrednikom. Iz navedenega so povsem razumljiva in gospodarsko utemeljena prizadevanja za dokončno izgradnjo vinske kleti v Ljutomeru, v katero je doslej vloženo že 450 milj. din. Na tem posvetovanju se Je ponovno potrdila nujnost izgradnje, saj kapacitete predvidene kleti 400 do 450 vagonov letnega prevzema mošta ob upoštevanju še okoliških cca 300 ha vinogradov, ki tudi gravitirajo na to klet in ne bi bili zajeti v organizirani proizvodnji) nikakor niso predimenzionirane. Vsa razprava na posvetovanju je močno načenjala vprašanje enotnega nosilca kmetijske politike v občini. Na področju občine so namreč tri kmetijske organizacije (dve kmetijski zadrugi in kombinat), ki se vse bavijo z lastno proizvodnjo in kooperacijo. Čeprav se je vsa leta z dogovarjanjem in razdelitvijo terena med kmetijske organizacije, kje in kako naj posamezna kmetijska organizacija pospešuje razvoj kmetijstva, vsklajalo in usmerjalo kmetijsko politiko občine — se sedaj vse močneje kaže, da taka organizacija ni več uspešna in primerna. Vpliva na stagnacijo nadaljnjega hitrejšega razvoja družbenega sektorja v kmetijstvu. Enotno kmetijsko organizacijo v občini narekujejo predvsem naslednji osnovni razlogi: vse večja nujnost združevanja investicijskih sredstev in načrtnosti investiranja, enotna politika pri odkupu zemlje in njenem urejevanju v komplekse, enotno organiziranje kooperacije in zajemanje surovin za nadaljnjo predelavo v predelovalnih objektih, ki so za celotno področje občine zgrajeni v kombinatu: (kot: mešalnica močnih krmil, predelovalna vinska klet In mesno predelovalni obrat) In končno tudi enotno plasiranje kmetijskih proizvodov. F. Podkrajšek POMURSKI VESTNIK, 12. NOV. 1964 3 KOMUNISTI PRED OSMIM KONGRESOM ZKJ — KOMUNISTI PRED OSMIM KONGRESOM ZKJ — KOMUNISTI PRED O KOMUNALNA SKUPNOST JE NERAZDELJIV ORGANIZEM Tudi v ljutomerski in radgonski občini potekajo živahne razprave o delu in nalogah komunistov pred in po kongresu ZKJ. Sekretarjem štirih osnovnih organizacij v obeh občinah smo zastavili nekaj vprašanj o tem, kaj menijo komunisti o svojem dosedanjem delu, kje so pomanjkljivosti in kako bi bilo potrebno delati, da bi bilo v bodoče še več akcijske enotnosti, več prizadevanj in družbene angažiranosti komunistov in s tem tudi večjega občutka za odgovornost. Kljub temu, da naša vprašanja niso bila zastavljena tako, da bi nam dala že vnaprej pričakovani odgovor, lahko iz vsega povedanega na kratko zaključimo: krajevna skupnost ali v širšem komuna mora rasti v enoten organizem in kakor je celotna problematika v tej rasti zadeva vseh občanov, toliko bolj zahtevne so pri tem. naloge komunistov, ki pa jih ni moč vseh od začetka do konca predpisati z nobenim statutom in ki izključujejo za vsakega komunista izgovor, da je dovolj, če je aktiven na sestanku svoje osnovne organizacije, ni pa čutiti njegovega vpliva v širšem družbenem okolju, kar pomeni, da naša današnja praksa ne prenese nobenega formalizma. MILAN MILKOVIČ, sekretar komiteja v radgonskem kombinatu: V čem je vloga tovarniškega komiteja? — Z združitvijo bivšega radgonskega vinogradniškega posestva in posestva v Črncih ter s kasnejšo priključitvijo kmetijske zadruge, smo ustanovili v našem kombinatu poseben komite, ki vključuje 7 osnovnih organizacij. Naš komite razpravlja o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo celotni kombinat. Sodim pa, da taka organizacijska oblika ni najbolj primerna. Uveljavlja se namreč praksa, da občinski komite kontaktira neposredno z našimi osnovnimi organizacijami, vloga tovarniškega komiteja pa ob tem postaja nekoliko manj jasna. V statutu je tudi predvideno, da se lahko komiteji formirajo tudi na območju krajevne skupnosti. Navajam primer Radgone, kjer sta na območju krajevne skupnosti dve močni terenski organizaciji ZK, poleg tega pa še vrsta osnovnih organizacij ZK v podjetjih. Doslej smo ugotavljali, da so se komunisti radi zapirali v ozek krog svoje organizacije, niso se pa zanimali za problematiko širšega značaja, ki pa je zanje prav tako bistvena. V Radgoni smo imeli primer, da je organizacija ZK v kombinatu morala komunistom terenskih organizacij pojasnjevati pomen nekaterih gradenj v kombinatu, kar je bila posledica že omenjene dvotirnosti in premajhnega povezovanja in razčlenjevanja skupne problematike, ne glede na to, kje so posamezni komunisti zaposleni in v katerih osnovnih organizacijah so vključeni. Zato menim, da bi morali biti komunisti organizirani predvsem na terenu, v podjetjih oziroma tam, kjer so zaposleni pa bi naj imeli nekakšne aktive. Če na kratko povzamem: komunisti v podjetjih ne poznajo dovolj problemov izven podjetja, oni pa, ki so zaposleni v raznih družbenih službah, ne poznajo dovolj problemov podjetij, zato tudi pogostokrat eni in drugi zastopajo o nasprotni problematiki nepravilna stališča. Še nekaj besed o kolektivni in o individualni odgovornosti. Prav pred kratkim smo na sestanku kolektiva ugotavljali, da se ljudje včasih izmikajo osebni odgovornosti in postavljajo celo tako. da bi morali strožjo kontrolo, nekakšen poseben organ, se pravi, da bi prenesli odgovornost na nekoga izven sebe, kar ni prav. Pri izvajanju sklepov pa bi dejal tole: samo dva razloga sta, da sklepov oziroma naših zaključkov dosledneje ne izvajamo: ali jih prvotno nismo dovolj objektivno ocenili ali pa smo bili sami premalo prepričljivi, da bi jih uspeli realizirati. BRANKO BORKO sekretar terenske organizacije G. Radgona I.: Nekatere oblike dela so se preživele — O programu in o delu ter nalogah komunistov smo razpravljali v dveh skupinah. Ugotavljali smo, da so se terenske organizacije v sedanji obliki preživele. Komunisti v podjetjih premalo sodelujejo navzven. komunisti terenskih orga- nizacij pa poskušajo pogostokrat premalo poučeni razpravljati tudi o zadevah v podjetjih. V mestu je veliko perečih vprašanj okrog Svobode in Partizana. Ker so naše organizacije številčno močne, smo bili mnenja, da bi morali ustanavljati posebne interesne aktive, da ne bi razpravljali vsakikrat vsi o vsem. To bi bili nekakšni akcijski aktivi. Rečeno je bilo, da bo občinski komite prevzel pobudo za formiranje takih aktivov. Da bi bila dosežena nekoliko večja povezava, bi bilo možno tudi terenski organizaciji združiti ter ustanoviti oddelke. Nujno pa je, da se uvede posebna organizacijska enota za komuniste v javni upravi. Nova ustava in s tem vloga javne uprave narekujeta, da komunisti zaposleni v javni upravi več razpravljajo o svojih problemih. Radgona je po svoji problematiki homogena celota, zato bi se morali vsi problemi obravnavati bolj z enotnih stališč v okviru krajevne skupnosti. Tu bi bil komite krajevne skupnosti. Tu bi bil komite krajevne skupnosti kot nekak- Branko Borko šen koordinator. Njegova naloga bi bila s tem vsekakor nekoliko drugačna kot vloga občinskega komiteja, ki deluje za širše, občinsko območje. Še pred kongresom bomo razpravljali o oblikah našega dela, po kongresu pa predvsem o tem, kako statut prilagoditi pogojem dela. ALBIN GRM, sekretar osnovne organizacije Cven: Delovanje povezati — Po številu članov je naša osnovna organizacija med manjšimi. Zakaj? Delno tudi zato, ker komunisti, ki so v podjetjih, na našem terenu ne delajo. Kljub temu pa v organizaciji vedno bolj težimo k temu, da poleg omenjenih komunistov vabimo k našim razpravam tudi aktivne družbene delavce, ki niso komunisti. To je ena naših nadaljnih nalog, ne samo v predkongresni aktivnosti, pravzaprav metoda dela, ki se mora čim bolj uveljaviti. V manjših osnovnih organizacijah kjer je manjše število komunistov, morajo biti aktivni prav vsi. kar daje čutiti razliko v primerjavi z številčno močnimi osnovnimi organizacijami. Menim, da bi bilo primerno, če bi se vključili vsi komunisti v organizacije na področju katerih živijo. Seveda s tem ne zanikam, da politično delo ni potrebno tudi tam, kjer so dotični zaposleni. Vključevanje komunistov v organizacije v tistem kraju smatram za potrebno predvsem iz tega razloga, ker ne čutimo zadovoljive povezave med posameznimi področji naše skupne družbene aktivnosti v občini. Vzemimo takšen primer. Naši komunisti so zaposleni v tovarni, ki je izven kraja njihovega bivanja. Njihovo aktivnost torej ocenjujemo predvsem na delovnem mestu. Toda v kraju bivanja imajo organizirano krajevno skupnost, ki naj bi omogočila tudi njihovim otrokom otroško varstvo, razne servise, skratka vse to, kar bi tega delovnega človeka — komunista vsestransko razbremenjevalo in mu omogočalo boljše življenje. Torej: naloge so povezane, zato bi morali iz praktičnih izkušenj povzeti tudi bodoče organizacijske oblike našega dela. JULKA KOREN, sekretar vaške organizacije Križevci pri Ljutomeru: Naše delo poenotiti — V predkongresnih razpravah smo govorili o tem, da je potrebno posvečati več pozornosti javnosti dela Zveze komunistov, kar naj bi se odražalo tudi v uvajanju odprtih sestankov Zveze komunistov. Ugotavljali smo, da je bilo premalo Julka Koren storjenega na področju kadrovanja. Vključevanje novih članov je torej naša stalna naloga. Največ naših razprav pa se je sukalo okrog tega, kako poenotiti delo vseh komunistov, ki živijo na območju krajevne skupnosti Križevci. Pri nas imamo namreč tri osnovne organizacije: vaško, v opekami in v kmetijski zadrugi. Na območju naše krajevne skupnosti živi tudi nekaj ljudi, ki so zaposleni v radgonski in soboški občini. Za vse seveda niti ne vemo. Vsem tem komunistom pa so krajevni problemi več ali manj tuji. Vprašanje je, če sploh hodijo na zbore volivcev in druge sestanke. Predvsem zato, da bi nekako porazdelili naloge članov Zveze komunistov na vse člane, kajti problemi so skupni in prizadevajo vsakogar, ki živi v določenem kraju, bi bilo potrebno imeti v okviru krajevne skupnosti posebno organizacijsko telo, ki bi koordiniralo delo in preko katerega bi skrbeli, za večjo in vsestransko aktivnost vseh komunistov. Ni namreč prav, da moramo biti v vaški organizaciji, ki je navadno majhna po številu članov, v vsaki akciji prvi, čeprav vemo, da so naše naloge pred družbeno skupnostjo enake. K ŠTIRIM RAZGOVOROM Če se takole menimo o krajevnih skupnostih, smo hitro na tem, da steče beseda edinole o tistih treh, desetih ali nekaj več kilometrih krajevnih cest, o gasilskem društvu in za nameček navržemo še kakšno drobno zadevo. V tem okviru se nam predstavi krajevna skupnost v precej borni luči. Ker so materialni pogoji odločujoč faktor tudi za rast krajevne skupnosti (in ne samo te), pogostokrat ustvarjamo videz, da je naša družbena aktivnost enaka zidanju: samo, če bomo gradili, vidimo, da lahko dosežemo določene uspehe. Vse manj pa ugotavljamo kolikšnega pomena so naša individualna prizadevanja pri ustvarjanju družbenih odnosov in kako bi te posamične napore povezali v krajevni skupnosti kot celoti: Ne da tega ne bi znali, toda včasih smo prakticirali in pojmi družbene skupnosti nam navadno ne sežejo čez plot naše tovarne, k sosedu, ki pa je za svojo ograjo prav tako prizadeven. Trošimo več energije kot bi bilo potrebno, trikrat razpravljamo, »dupliramo« kot pravimo, se utrujamo ob sestankarstvu, ki samo po sebi nič ne pomeni. Vse to razberemo iz omenjenih razgovorov, ki nakazujejo potrebo po iskanju novih metod in poti ki težijo k temu, da bi bilo naše delo bolj uspešno in še bolj odraz tega, da je komunalna skupnost nerazdeljiv organizem. Juš Makovec POSVETOVANJE NA MLADINSKEM KOMITEJU V GORNJI RADGONI V soboto se je mudila na občinskem komiteju Zveze mladine Slovenije v Gornji Radgoni tričlanska študentska skupina predsedstva Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije z namenom, da prouči vrsto perečih vprašanj pri delu v mladinskih organizacijah. Po posvetovanju na komiteju je skupina obiskala mladinske aktive v Elradu in Avtoremontu v Gornji Radgoni, gostinske šole in osemletke v Radencih ter aktiva v Žepovcih in Stogovcih. -ank- Dopolnilno izobraževanje Med zaključki občinske skupščine Murska Sobota je tudi sklep, da je dopolnilno izobraževanje potrebno nuditi tudi mladini, ki ostaja na kmetijah staršev. V režiji delavske univerze nameravajo organizirati šole s predavanji iz kmetijstva in zdravstva. Predavanja bodo dvakrat tedensko po štiri ure in bodo obsegala snov iz živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in zdravstva. Letos bo organizirana šola v treh krajih soboške občine, predavana snov pa bo prilagojena območju, v katerem bo predavana. Tako na goričkem ob zdravstvenih predavanjih še predavanja iz sadjarstva in podobno. Doslej je sprejet predlog, naj bi bile šole enoletne in bi učenci, starost teh je neomejena — letnik pa bi obsegal od 15 do trideset slušateljev ob koncu dobili potrdila o končani šoli. Za čimbolj nazorni pouk bodo poskrbeli s filmskimi predstavami in obiski kmetijskih posestev. Šola bi naj posvetila 70 odst. časa predavanjem iz kmetijstva in le 30 odst. zdravstva ter posredovala slušateljem znanje na čimboj poljuden način. Dnevno 600 do 800 vozil Ivan Kovačič iz Murščaka je že 16 let cestar na cesti Radenci — Križevci. Leta 1948 — je pred nedavnim dejal naše mu sodelavcu — smo zabeležili na tej cesti v dvanajstih urah do 50 motornih vozil, letos pa 600 do 800. Na cestnem odseku med Radenci in Križevci delajo štirje cestarji in vsak ima po 3,5 km cestišča. Včasih, ko je bil promet občutno manjši, je imel cestar le po dva kilometra cestišča. Seveda, zadnje čase precej pripomorejo k vzdrževanju cest tudi stroji. Letos ima dovolj tolčenca, dočim ga je lani primanjkovalo. Kot cestar ve povedati, da so zadnja leta znatno izboljšali tudi ceste v domačem kraju na Murščaku. Dejal je, da se je v povojnih letih na Murščaku marsikaj spremenilo. Pred dobrimi desetimi leti so si uredili tudi vodovod, že dalj časa pa se potegujejo za to, da bi v kraju uredili manjšo dvoranico. O vseh problemih doma je dobro seznanjen, saj je tov. Kovačič član krajevnega odbora SZDL. In o čem boste razpravljali na prihodnjem zboru volivcev? — Med drugim verjetno tudi o naših ce- stah kakor o dvorani — je dejal tov. Kovačič. Kovačič OB PODELJEVANJU REGRESOV ZA VOŽNJE DIJAKOM Koga naj podpira družbena skupnost pri šolanju Regresiranje voženj dijakov pa tudi učencev v gospodarstvu je že nekaj let praksa občinske skupščine Murska Sobota. Ob začetku šolskega leta posebna komisija pri svetu za šolstvo vedno znova pretresa prošnje kandidatov za dodelitev regresa različne višine. Že prejšnja leta pri reševanju prošenj ni bilo vse v redu, ponovilo se je pa tudi letos. Občinska skupščina Murska Sobota je v svojem proračunu za letošnje leto zagotovila sredstva. Ko je pristojna komisija reševala prošnje, je imela na voljo 700.000 dinarjev. V okviru teh bi naj odobrili regres dijakom srednjih šol, kakor pravi odlok občinske skupščine in ne tudi učencem v gospodarstvu. Komisija se tudi letos odloku ni podrejala in je dodelila regres tudi učencem v gospodarstvu, kar bi povsem pravično morale narediti gospodarske organizacije. V primerjavi s številom prošenj so bila razpoložljiva sredstva daleč premajhna. Komisija za odobritev regresa v svojem poslovanju ni bila docela objektivna. Prošnje je reševala na dveh sejah in tako tudi po dveh različnih kriterijih. Do predpisanega roka je prejela 76 prošenj in jih na prvi seji zavrnila šest, ker v prošnjah navedeni podatki niso bili popolni. Rok za vložitev prošenj je podaljšala. Naknadno je prejela še 72 prošenj in na drugi seji ugodno rešila le 17, ker so bila denarna sredstva omejena. Tako poslovanje komisije je neodgovorno, saj je reševala prošnje na prvi seji po skrajno milem kriteriju. Na račun tega je marsikateri dijak, ki je socialno šibek in je poslal prošnjo v podaljšanem roku, ostal prikrajšan, med tam, ko bi nekateri z ugodno rešenimi prošnjami iz prvega roka z lahkoto pogrešali regres. Tudi sam osnovni kriterij za ugodno rešitev prošenj je nepopoln. Samo materialno stanje staršev, število otrok in mnenje matičnega urada ne zadovolji vprašanju, koga moramo pri šolanju podpirati, kdo je upravičen uživati pomoč družbene skupnosti. Mnenje krajevnega urada je mnenje osebe, ki je tam zaposlena, ki stanje sicer pozna, je pa pri pisanju takih mnenj lahko dokaj subjektivna. Do- sedanja praksa kaže, da se matičarji največkrat omejujejo pri rubriki »mnenje ...« samo na predlog višine regresa, drugi pa niti tega ne napišejo in ostane rubrika na zadnji strani prošnje večkrat tudi prazna. Neizpolnjene rubrike, različni kriteriji pri reševanju in subjektivna mnenja iz leta v leto škodujejo prizadevanjem širše družbene skupnosti, da zagotovi rastoči industriji, družbenim službam in modernemu kmetijstvu tako potreben kvalificiran in visoko kvalificiran kader. Zmotno je mnenje, da moramo vzgajati kader z visoko »strokovnostjo«, kajti ta strokovnost je samo ozko znanje iz stroke, tak človek pa je le natančen stroj, ki pa prav malo prinaša k vrednotenju človeka in njegovim kvalitetam v socialistični družbeni skupnosti. Zakaj vse te navedbe? Zato, da si z regresi in štipendijami zagotovimo ljudi, ki bodo poznali pot naše stvarnosti in bodo ob prihodu na delovna mesta znali pristopiti tudi k človeku in ne samo k stroju. Vsekakor so postavljeni zahtevki za dodelitev regresa premalo in kot taki ne prispevajo dovolj k skupni razpravi. K vsaki prošnji je nujno potrebno še mnenje katere od družbenih organizacij, verjetno mladinske. Dve politični šoli Ker je bilo letos za politično šolo večina prijavljencev iz radenskega in apaškega področja, je delavska univerza v Gornji Radgoni, hoteč šolo čim bolj približati ljudem, skupno z ideološko komisijo pri občinskem komiteju ZKS, organizirala politični šoli v Radencih in Apačah z enakim programom in istimi predavatelji. Letošnji politični šoli, ki sta te dni pričeli z delom, se razlikujeta od prejšnjih večernih in mladinskih političnih šol ‘vsebinsko in organizacijsko. Program je vs'ebinsko prilagojen mlajšim in starejšim slušateljem, organizacijska razlika pa je v tem, da so poleg občinskega komiteja kadrovali slušatelje še občinski komite Zveze mladine. Socialistična zveza in sindikat. Šola bo trajala dobre 4 mesece, dvakrat tedensko po 3 ure v popoldanskem času, skupaj 100 ur. V šoli bodo predelali družbeno ekonomski razvoj in družbeno ureditev SFRJ, nekatere osnovne pojme o družbi itd., vsega 16 tem. V obeh šolah je nad 30 slušateljev. Doslej je radgonska delavska univerza skupno z občinskim komitejem Zveze komunistov organizirala 6 večernih političnih šol, skozi katere je šlo 150 komunistov in drugih ter 5 mladinskih političnih šol s 140 mladinci in mladinkami. -enk- 1. OSNOVNE činjenice o Ujedinjenim nacijama. Beograd 1959. 2. NUŠIČ B. Önéletrajz. Novi Sad 1962. 3. TEHNIŠKA čevljarska šola v Kranju. Kranj 1963. 4. BATTESTIN M.: Uslovi rada na radnim mestima. Ljubljana 1963. 5. KOMORNI moški zbor. Celje 1963. 6. TEPLOV B . . . M . . .: A zenei képességek pszichológiája. Budapest 7. INDIJA. Kočevje 1963. 8. ENGELS Friedrich. Budapest 1954. 9. ČETRTA skupščina Zvez prijateljev mladine Slovenije. Ljubljana 1963. 10. SVETOVNO consko prvenstvo v speedwaju. Kranj. 1963. 11. KATALOG. Alpe—Adria mednarodni obmejni sejem. Ljubljana 1963. 12 BASIC facts about the United Natione. New York 1957. 13. OXFORD books on geography 1959. Oxford 1959. 14. USPELE oblike vzgoje in varstva otrok v krajevni skupnosti. Ljubljana 1963. 15. PULSZKY F.: Életem és korom. Budapest. 1880—1882. 16. The UN is your business. Washing-ton 1959. 17. FLINKER M.: Thomas Mann’s politische Betrachtungen in Lichte der heutingen Zeit. 18. BROCKHAUS ABC der Landwirtschaft in 2 Bänden. Leipzig, 1962. 19. PREGLED Sarajevo 1949-19 . . . 20. ZBORNIK fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Ljubljana, 1951 —19 . . . 21. PROBLEMI regioanlnih integracij u svetu. Beograd 1962. 22. CELEBI E.: Putopis. Sarajevo 1957. 23. STUPAR M : Socijalna politika. Beograd, 1963. 24. KIRALY I.: Fejezetek a Somogy megyei szarvasmarha — tenyésztés történeteböl. Kaposvár 1962. 25. A MORA Ferenc múzeum évkönyve 1958—959. Szeged 1960. 26. A MAGYAR Tudományos Akadémia agrártudományok osztályának közleményei. Budapest. 27. ZBORNIK diskusija na II. intersekcijskom sastanku ginekoloških sekcija Slovenskog zdravniškog društva i Zbora liječnika Hrvatske u Dobrni 25, 26 i 27. maja 1962. Ljubljana 1962. 28. LETNO poročilo Splošne bolnice v Celju za leto 1962. Celje 1963. 29. APSEN B.: Repetitorij više matematike. Zagreb 1963. 30. CESARAC R.: Analitčka geometrija linearnog kvadratnog područja. Zagreb 1957. 31. SINDIKALNI pokret u Srbiji. Beograd 1958. 32. SINDIKALNI pokret u Srbiji. Beograd 1962. 33. TAHOVIĆ J.: Komentar krivičnog zakonika. Beograd 1962. 34. BKLY M.: Testnevelési játékok. Budapest 1963. 35. EBERS G.: Homo sum. Budapest 1878. 4 POMURSKI VESTNIK. 12. NOV. ZBORI VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI Zakaj priVidmu niso prišli na zbor volivcev Preteklo nedeljo so se pričeli v radgonski občini zbori volivcev, na katerih razpravljajo o problematiki varstva družine ter šolstva. Prvi zbori v nedeljo dopoldan pri Vidmu, v Negovi in na Kapeli so značilni po tem, da se jih ni udeležilo večje število volivcev. Zakaj? Ali res zato, ker obravnavana problematika volivcev ne zanima? Kljub majhnemu številu volivcev je bila razprava na zboru volivcev pri Vidmu vseeno živahna. Naj omenimo predvsem sklepe in predloge, ki jih je sprejel zbor volivcev. Glede varstva družine so bili mnenja, naj bi o dodeljevanju socialnih podpor soodločal tudi odbor krajevne skupnosti, ki pozna razmere na svojem območju. Krajevna skupnost naj bi v bodoče tudi bolj načrtno spremljala vso problematiko socialnega varstva in predlagala ustrezne sklepe, predvsem kar zadeva deco, ki so v reji pri tujih družinah. V razpravi o šolstvu so poudarili, da je videmska šola zaradi pomanjkanja prostorov med najbolj obremenjenimi, zato so predlagali, naj bi čimprej začeli z adaptacijo oziroma gradnjo novega šolskega poslopja. V zvezi s tem so po- stavljali kot aktualno tudi vprašanje gradnje stanovanj za učitelje. Predlagali so, naj bi trgovsko podjetje »Sloga«, kombinat, občina in pošta čimprej začeli graditi stanovanjski blok. Pri Vidmu imajo primerna stanovanja samo štirje učitelji. Na zboru volivcev so obravnavali tudi adaptacijska dela v kino dvorani, kjer bodo namestili nove stole, platno za široko projekcijo ter uredili sanitarije. Nekaj sredstev za to so dobili iz republiškega sklada za kinofikacijo, nekaj pa je dala občinska skupščina. Ugotavljali pa so, da bi rabili še nekaj sredstev za popravilo ostrešja na kino dvorani. Lendavski lovci so si zgradili zelo lep in prostran dom. Te gradnje v sami Lendavi niso najbolj z zadovoljstvom sprejeli in so ugotavljali, da bi se sredstva lahko koristneje uporabila za druge prepotrebne stvari Če damo dinar za tehnično vzgojo, ne pričakujmo rezultata že naslednji dan Ko sva se pred nedavnim srečala, takole čisto slučajno na šolskem hodniku, poklepetala o vsakdanjih rečeh, sem sklenil (in nato predlagal), da se pomeniva o tehnični vzgoji, o njegovem delu, načrtih ... Janko Koren je sicer upravitelj osemletke v Križevcih pri Ljutomeru, toda poleg šole je njegovo delovno področje že vrsto let Ljudska tehnika in vsa raznolika tehnična dejavnost. — Ker ne moremo nuditi vsega, prizadevanja za tehniko nekoliko usihajo— je ugo- zbirki igre in delo dve knjižici »Kompas« in kasneje »Barometer«. Prvo knjižico so izdali tudi v Zagrebu. Torej publicistično delo na področju tehnične vzgoje? — Da. Delam tudi učila za fizika. Ko jih preizkušam, jih posredujem zavodu za pedagoško službo. — In učenci za fiziko. Tehnika se izredno naglo izpopolnjuje. Ali prinašajo vse znanstvene izsledke? Na vsak način so učbeniki v koraku s časom. Toda kriza je pri učilih oziroma denarju za učila. Eksperimentiranje na področju mehanike ni tako zahtevno glede nabave učil. Elektronika pa zahteva drage učne pripomočke. Podobno je tudi v biologiji kjer si šola ne more omisliti dobrega mikroskopa. Sicer pa so s pro- učevanjem učil pri nas težave. V Zagrebu imamo zavod za proučevanje učil, ki pa ne zmore vsega dela. Pa tudi primerne stimulacije ni za tiste, ki se ukvarjajo z novimi učili. Mnogo lažje je poučevati zemljepis, zgodovino kot na pr. fiziko. Zdi se mi tudi, da naše založbe izdajajo vse preveč beletristike, publicistika s področja tehnične vzgoje pa je bila vsaj do nedavna precej zanemarjena. Ali odkrivate na šoli talente za tehniko? — Lahko rečem, da smo imeli nekaj dijakov, ki so imeli poseben smisel za tehniko. Toda, ko odidejo od nas, ne vemo več kako se razvijajo. Zato sem že večkrat predlagal, naj bi dijaki srednjih šol prinašali v podpis svoja spričevala tudi na ravnateljstvo osnovnih šol. Nam bi to koristilo za ustvarjanje določenih pedagoških zaključkov. V DELOVNEM KOLEKTIVU »POTROŠNIKA« Zvišali osebne dohodke Na zadnji seji DS v Potrošniku so razpravljali o blagovnem maloprodajnem prometu v zadnjih 9 mesecih. Ugotavljali so, da je bil promet za 16,41 odst. večji od lanskega maloprodajnega prometa. Blagovni promet v skladiščih pa se je zvišal za 16,02 odst. od lanskega. V obdobju devet mesečnega poslovanja je ustvarjenega prometa 77 odst., kar prikazuje dovolj jasno sliko, da je bil plan postavljen na osnovi in ga bo možno realizirati, če ne preseči. Nadalje so razpravljali o investicijah. Vse prodajalne so v dokaj ugodnih pogojih, razen prodajalne v Vanča vasi, ki jo bo potrebno v najkrajšem času preurediti. Razpravljali so o gradnji trgovskega doma, za katerega so že plačali 1 milijon 300 tisoč za načrte. O nadaljnem financiranju stavbe bo podjetje sklepalo potem, ko bo iz zaključnega računa razvidno, koliko znašajo sredstva skladov. Na seji so obravnavali tudi izobraževanje, kateremu v podjetju posvečajo posebno skrb. Iz kolektiva obiskuje 7 članov šolo za visokokvalificirane delavce, trije študirajo dopisno EŠ, en član obiskuje EŠ za odrasle, a en študira višjo komercialno šolo. Tudi osebni prejemki v podjetju so se dvakrat zvišali. Nižjim kategorijam so povišali plače za 27,1 odst., srednjim za 20 odst. in višjim kategorijam za 15 odst. V povprečju za celo podjetje so zvišali osebne prejemke za 15 odst. Vzporedno z zvišanjem osebnih prejemkov so v podjetju dosegli tudi to, da se je razmerje med najnižjo in najvišjo plačo znižalo za 1:3,41 (doslej 1:3,76). S tem so rešili problem osebnih dohodkov izpod 30 tisoč dinarjev. Povprečni osebni prejemki za prvo polletje so bili 40.000. Z NEGOVE IN OKOLIŠKIH KRAJEV Se bodo želje Negovčanov uresničile? Že smo pisali o željah občanov iz Negove, da bi se uvedla redna avtobusna zveza z Radgono, tako, da bi avtobus pripeljal v Radgono iz Negove ob 6. uri zjutraj in bi se vračal ob 14. popoldne. V poletnih mesecih je pripeljal avtobus ob 10. uri dopoldne v Negovo, kar je omogočilo turistom dostop do jezera medtem ko prebivalcem tamkajšnjega okoliša ta zveza ni bila všeč. Pred dvema mesecema so Negovčani vložili prošnjo na avtobusno podjetje Maribor z utemeljitvijo, da se iz Negove in okoliških krajev vozi vsak dan na delo v Radgono, ki je oddaljena od Negove 15 km, 45 ljudi. Slabo vreme v Zimskem času prisili, da morajo delavci peš na delo. V tem primeru ne gre za neko prošnjo, ki bi si jo nekdo izmislil, temveč je to širši problem, od katerega bi imela družba koristi, seveda če bi si prizadevali, da bi ga ugodno rešili. Obenem je to tudi interes vvseh podjetij, v katerih so za-_posleni prizadeti, ker bodo njihovi delavci prihajali na delo pravočasno in bo njihova pot do delovnega mesta udobnejša, vzporedno se bo pa povečala delavčeva storilnost. Vse te ugoditve so verjetno dovolj jasen argument, da bo avtobusno podjetje Maribor v danih možnostih rešilo prošnjo Negovčanov v kratkem času, ker je jesensko vreme že pokazalo prebivalcem, ki se vozijo vsak dan 15 km svoj »prijazen obraz«. SPREJELI SMO NOVE ČLANE V KO SZDL Člani SZDL v Negovi, ki jih je kar 505, se temeljito pripravljajo na konferenco. Poleg ostalemu posvečajo največjo skrb tehničnim, vsebinskim in kadrovskim pripravam. V predkonferenčni dejavnosti so sprejeli 15 novih članov, mlade, ki so stari od 18 let naprej pa pripravljajo, ker jih bodo v kratkem sprejeli v članstvo SZDL. Na tem predelu je 69% kmečkega prebivalstva in so ugotavljali, da so le ti premalo povezani s KO SZDL, zato bi bilo v bodoče potrebno organizirati več javnih sestankov s člani. MLADE VKLJUČEVATI V DRUŽBENO ŽIVLJENJE Tudi mladina se v Negovi pripravlja na letno konferenco, ki bo analitično pretresla dejavnost v preteklem obdobju. Aktiv šteje 40 članov in je sestavljen iz kmečke mladine, ki je potrebna načrtne vzgoje in sistematičnega dela. Na konferenci mislijo spregovoriti o problemih, s katerimi se srečujejo, o izobraževanju mladine, kako mladini, ki je oddaljena od večjih središč, nuditi vse tiste oblike, katere bi jo pripravljale za bodoče življenje . KRAJEVNI SKUPNOSTI PRIMANJKUJE SREDSTEV Krajevna skupnost ni prav zaživela, saj je vrsta problemov, ki tarejo občane in jim niso kos, da bi jih rešili zaradi pomanjkanja sredstev. Raztrešenost tega področja onemogoča, da bi kmetovalci plasirali pridelke na tržišče. Številne ceste bi bilo potrebno popraviti, toda kako? SLABA OPREMA IN NEGIBCNOST Gasilsko društvo v Negovi se nahaja v slabih pogojih. Slaba zastarela oprema in pomanjkanje sredstev onemogoča, da bi bilo društvo gibčno. V prihodnje bo potrebno društvo vsaj nujno opremiti, da bo lahko učinkovito priskočilo k obrambni varnosti. SOCIALNI PROBLEMI Na zadnjem zboru volivcev, ki je bil v soboto, so imeli na programu dve temi, socialna in šolska problematika. V okviru socialne problematike so obdelali problem ljudi, ki so za delo nezmožni. DEŽURSTVO NA UČITELJIŠČU IN GIMNAZIJI Pretekli teden so na učiteljišču in gimnaziji v Murski So boti uvedli dežurno službo, zavodov. S tem ukrepom bodo skušali vzpostaviti red. Dogajalo se je namreč, da so dijakom zmanjkali plašči, čevlji itd. Z uvedbo dežurstva bo ta problem rešen. Z OBČNEGA ZBORA RK V BOGOJINI Na občnem zboru RK v Bogojini, ki je bil v nedeljo, so člani ugodno ocenili delo Rdečega križa v minulem obdobju. Tako si je ta organizacija še posebno prizadevala, da bi šolsko malico izboljšali in da bi se je posluževali vsi učenci, kar jim pa še zaenkrat ni uspelo, medtem ko je malica v vrtcu v Bogojini in Filovcih že urejena. Člani so bili mnenja, da naj k izboljšanju prispevajo tudi starši z raznimi življenskimi potrebščinami, kot so krompir, zelje in podobno. Sklenili so, da bodo v prihodnje morali še več pozornosti posvetiti asanaciji naselij in ureditvi cest ter odtočnih jarkov po vaseh, saj še niso neurejeni in zato ne odgovarjajo higienskim zahtevam. V bodoče pa si bo vodstvo še prizadevalo, da okrog krvodajalcev še povečalo in da bo v svoje vrste vključevalo tudi mladino, ki je v vseh vaseh precej. Janko Koren tovil. Dinar, vložen v tehnično izobrazbo ljudi ne pokaže rezultata že naslednji dan. V Križevcih smo ustanovili tudi fotoklub, ki ga tarejo materialne težave. Doslej ima klub že 28 članov, ki so zelo požrtvovalni in če sami ne bi prispevali nekaj denarja bi težko izhajali. Hm, o osebnem konjičku pravzaprav ne bi mogel govoriti. Ni časa zanj. Pred leti sem izdal pri mladinski knjigi 1 Ta teden v črnem okvirju PROMETNE NESREČE TRČILA KOLESARJA Dne 6. tega meseca se je zgodila lažja prometna nesreča na križišču med hotelom Zvezda in Štefan Kovačevo ulico, med kolesarjem Štefanovič Ljubomirjem iz Brezovec številka 33 in kolesarko Lovenjak Jožefo iz Vanča vasi št. 49. Zaradi neprevidnostne vožnje sta trčila, vendar telesnih poškodb nista dobila ob priliki nesreče. ZAVIJAL NE DA BI NAKAZAL SMER Na križišču Titove in Kidričeve ulice v Murski Soboti se je pripetila težja prometna nesreča med kolesarjem Benkič Štefanom iz Bodonec št. 47 in traktoristom Ferencek Paulom iz Kobilja. Traktorist je vozil z neregistriranim traktorjem, nasproti pa mu je pripeljal vinjen kolesar. Slednji je zavijal ne, da bi pred tem nakazal smer ter zadel v zadnje kolo traktorja. Ob tej priliki je kolesar dobil hude telesne poškodbe. Zlomil si je ključnico. IZSILJEVAL PREDNOST V KRIŽIŠČU V dopoldanskih urah se je dne 6. t. m. dogodila prometna nesreča na križišču Kidričeve ulice med voznikom osebnega avtomobila Gider Jožetom iz Murske Sobote ulica Juša Kramarja in voznikom osebnega avtomobila Simič Jožetom iz Radgone številka 25. Do nesreče je prišlo, ker je Simič izsiljeval prednost v križišču, kar praviloma ne bi smel. ZARADI VINJENOSTI V zadnjem tednu so organi za prometno varnost odvzeli voznikom 7 vozniških dovoljenj, ker so lastniki upravljali motoma vozila v času, ko so bili vinjeni. Na odvzem krvi pa je bilo odpeljanih 9 koristnikov javnega prometa. Do iztreznitve je bilo priprtih 5 vinjenih oseb. Postaja Ljudske milice opozarja, da bo v bodoče vse take in podobne prekrške objavila poimensko v javnem tisku. Mala kronika ROJSTVA Rodile so: Horvat Irena iz Markišavec — dečka, Zver Ana iz Lipe — dečka, Perš Hilda z Paričnjaka — dečka, Zver Terezija iz Odranec — deklico, Grah Jožefa iz Korovec — dečka, Gomboši Katarina iz Gradišča — deklico, Bamfi Elizabeta iz Pečarovec — deklico, Prša Marija iz Gornje Bistrice — dečka, Konja Valerija iz Hodoša — dečka, Kuzmič Matilda iz Kapelskega vrha — dečka, Červek Terezija iz Bakovec — deklico, Tkalčec Ana iz Murske Sobote — deklico, Žižek Marta iz Ljubljanskega polja — deklico, Gider Marjana iz Ocinja — deklico, Pajer Ana iz Veščice — dečka, Jablanovec Marija iz Satahovec — dečka. POROKE Poročili so se: Horvat Ivan zidar iz Gančan in Žalek Terezija kmetovalka iz Rakičana, Vrečič Alojz iz Satahovec in Pok Ludvika iz Murske Sobote, Vezjak Stanislav kuhar iz Murske Sobote in Goričanec Marija natakarica iz Ljubljane. SMRTI Umrli so: Malarčič Vincenc iz Lokavec star 65 let, Zadravec Martin iz Tešanovec star 58 let, Horvat Matija iz Murske Sobote star 82 let, Horvat Helena iz Murske Sobote stara 79 let. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI OD 2. 11. — 7. 11. 1964 Helena Hujs — osmič, Elizabeta Sok — drugič, obe iz Tov. »MURA« Murska Sobota., Alojz Tutek — drugič iz podj. »Blisk« M. Sobota. Jožef Magdič — četrtič iz Lipe. Ana Rac iz M. Črnec, Marija Cifer, Karel Maček, Gustav Horvat, Marta Trplan, Marija Kuhar, Šarolta Norčič, Gizela Perš, Štefan Bencik — petič, Koloman Kerec, Rihard Ovček — drugič Rudolf Šavel vsi iz Martjanec. Ludvik Lajnšček, Marija Erjavec — tretjič, Frančiška Horvat, Terezija Jančarič, Vince Legen, Jože Cor, vsi iz Noršinec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA. RTV Ljubljana NEDELJA, 15. NOVEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra, M. Šušmel: Tisti iz sosednjega pločnika; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Janko Kalan: Brez takih ljudi ne bi vzdržali; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Slovenske narodne pesmi; 15.05 Danes popoldne; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Za mlade radovedneže, Filmske kamere v Križni jami; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.35 Naš podlistek S. Fitzgerald: Iz pisma;11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing.. Janez Sitar: Stanje v sadnih plantažah; 12.15 Pred domačo hišo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavne melodije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 3; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi — spored zabavne glasbe; 18.45 Narava in človek, Franc Sušnik: Novi viri hrane; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih solistov; 20.40 Simfonični koncert; 22.10 Nočni akordi. TOREK, 17. NOVEMBRA 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo, Jeklo in gora; 9.25 Trije operni dueti; 10.15 Glasbeni sejem; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Janko Milkovič: Izkoriščanje in neizkoriščene možnosti v rastlinski proizvodnji Koprsko; 12.15 Poslušajmo ruski državni ansambel; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Transportna sredstva: železnica; 14.35 Pet minut za novo pesmico, S. Mihelič: Stopa dedek; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križopotjih; 20.20 Radijska igra, Rhys Adrian: Strastni mislec; 22.10 Plesna glasba. SREDA, 18. NOVEMBRA 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Domačo pele mele; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — France Novak: Kje moramo iskati vzroke za zmanjšani konzum vina; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jeklo in gora; 15.30 Tako poje naša dežela: Mrliške pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Shakespeare in glasba; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Koncert zbora JLA; 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 22.10 Plesna glasba. ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; Transportna sredstva: železnica; 9.25 Mahnič—Vodopivec: Starec in živalca; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Porenta: KZ Škofja Loka uvaja rejo svetlolisaste živine; 14.05 Naši solisti v priljubljenih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Literarni sprehod: J. van Velde: Velika sobana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede: Vladoša Simčičeva; 22.10 Nočni akordi. PETEK, 20. NOVEMBRA 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Julij Planinc: Gospodarska situacija pri slovenskih kmetijskih organizacijah po novih ukrepih; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj neki bo to?; 15.30 Pesmi z južnega morja izvaja ansambel Vaclava Kučere; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Arena za virtuoze, Pianist Samson Francois; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 21. NOVEMBRA 8.05 Poje nam Koroški akademski oktet; 8.25 Melodije za razvedrilo; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kaj neki bo to?; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Jože Spanring: Pomen podnebnih in vremenskih činiteljev za rastlinsko proizvodnjo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Arije in finale iz Gounodove opere Faust; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Mladinska oddaja: modrostni zob; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence. Radio Murska Sobota RADIO M. SOBOTA Petek, 13. novembra 15.00 — 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.15 Domača poročila, kronika, obvestila; 17.15 — 17 40 »Vsega po malem, za vsakogar nekaj« (napotki, reklame, vmes popevke in domače melodije), 17.40 —18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. Nedelja, 15. novembra 6.00 — 9.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 9.05 — 10.00 Želeli ste, poslušajte; 10.00 — 11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30 — 12.00 »Na valu 202«; 12.00 — 12.45 Domača poročila, »V nedeljo opoldne« (aktualnosti, mali koncert slovenskega okteta reportaža »Z mikrofonom med občani« — tokrat obisk v Mačkovcih in vedro nedeljsko kramljanje; 12.45 — 13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 — 14.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana: 15.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. Torek, 17. novembra 15.00 — 17 00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika, obvestila; 17.15 — 17.25 Zabavna glasba vmes reklame; 17.25 — 17.30 Domače aktualnosti; 17.30 — 17.40 Minute za mešane pevske zbore; 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. POMURSKI VESTNIK. 12. NOV. 5 Za boljše delo potrebno več sredstev! V zadnjem obdobju ugotavljamo, da dobiva telesna kultura vedno večji gospodarski, družbeni in politični pomen. O tem pričajo najrazličnejše razprave družbeno-političnih in samoupravnih organov ter vedno večja materialna sredstva. To je tudi povsem razumljivo, saj telesna kultura ni samo stvar poklicnih in amaterskih delavcev ali samo namenskih organizacij, temveč splošna potreba delovnega človeka. Dejstvo je sicer, da telesna kultura še marsikje ne gre v korak z družbenim razvojem in da se ponekod še vedno mora boriti z zastarelimi gledanji in zapostavljanjem, kar pa zavira hitrejši razvoj. Res je, da se takih negativnih gledanj vsak dan bolj otresamo, kar naposled dokazujejo razprave na občinskih skupščinah, kot najodgovornejših družbeno-političnih forumih. Tudi na zadnji seji občinske skupščine Lendava so odborniki razpravljali o stanju in problemih telesne kulture v občini. Telesno kulturna dejavnost v občini Lendava se odvija preko občinske zveze za telesno kulturo, ki je bila ustanovljena leta 1960. Ob ustanovitvi sta bili formirani le dve komisiji in sicer komisija za nogomet in kegljanje, ker imata ti dve športni panogi v Lendavi največjo tradicijo. Šele leta 1962, ko so se v ObZTK Lendava združili vsi prizadevni športni delavci, je telesna kultura dosegla vse širši razmah. Osnovanih je bilo kar osem strokovnih odborov, od katerih so se nekateri že močno uveljavili. Delo strokovnih odborov je bilo tudi v letošnjem letu prilagojeno materialnim pogojem. V program so se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vključile le tiste športne panoge, za katere je največje zanimanje. Med najbolj delavna strokovna odbora spadata strokovna odbora za nogomet in namizni tenis, med najbolj pasivna pa strokovna odbora za splošno telesno vadbo in rokomet. Občinska zveza za telesno kulturo Lendava ima vključenih 6 TVD Partizan, 2 šolski športni društvi, 4 strelske družine, 1 nogometni klub, 1 kegljaški klub, 1 delavsko športno društvo, 1 šahovsko organizacijo, in 8 nogometnih aktivov. Za svojo dejavnost in dejavnost omenjenih društev in aktivov je ObZTK prejela 4,2 milijona dinarjev v letošnjem letu, od zaprošenih 11 milijonov dinarjev. To je vse- kakor premalo, čeprav je bil predračun ObZTK sestavljen na podlagi predračunov društev in aktivov, ki pa povsod niso bili realni. Program Obč. Zveve za tel. kulturo Lendava v letošnjem letu ni bil v celoti izpolnjen, na kar je v glavnem vplivalo pomanjkanje finančnih sredstev in kader. ObZTK je posvečala premalo pozornosti ustanavljanju novih društev ali aktivov, čeprav so pri nekaterih gospodarskih organizacijah in ustanovah dani vsi pogoji za ustanovitev športnih društev. Tudi ni organizirala Jugoslovanskih športnih iger, ki so se tokrat vršile v okviru občin. Za odpravo teh in drugih pomanjkljivosti ter dosego boljših uspehov v razvoju telesne kulture, je potrebno zagotoviti večja finančna sredstva in nastaviti profesionalnega športnega delavca. Z večjim razumevanjem se bo treba lotiti reševanja problema prostorov ter podpreti prizadevanje ObZTK za asfaltiranje igrišča pri TVD Partizan Lendava, saj bi s tem rešili problem igrišča za rokomet, košarko, odbojko, mali nogomet, pozimi pa tudi drsanje in kotalkanje, za kar vlada v Lendavi tudi veliko zanimanje. ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA Rokometaši Beltinec jesenski prvaki Kovinar (Štore): Beltinci 11:17 (4:5) V zadnji prvenstveni tekmi jesenskega dela v štajerski rokometni ligi so rokometaši Beltinec gostovali v Štorah in premagali domačega Kovinarja z rezultatom 17:11 (5:4). Najprej so se znašli domačini in povedli rezultat s 4:0. Sele nato so uredili svoje vrste igralci Beltinec, prevzeli pobudo in bili do konca tekme tehnično in terensko boljše moštvo. Za Beltince so bili uspešni Balažic 5, Kokalj 4, Kovač 3, Števančec 3 in Kovačič 2 zadetka. S tem je bil Jesenski del prvenstva v štajerski ro-kometni ligi končan. Prvak jesenskega dela so zasluženo postali rokometaši Beltinec, saj niso doživeli niti enega poraza. To je vsekakor razveseljiv uspeh pomurskega rokometa, zato Beltinčanom čestitke k doseženemu uspehu. Tabela: BELTINCI 8 6 2 0 129: 92 14 Ormož 8 6 1 1 141:100 13 Kovinar M. 7 4 2 1 84: 70 10 Drava 8 5 0 3 93: 81 10 Fužinar 8 3 1 4 100:118 7 Velenje 8 3 0 5 131:131 6 Kovinar S. 6 1 0 5 69:102 2 MTT 7 1 0 6 102:125 2 USTANOVLJENO ŠD »GOJENEC« V MURSKI SOBOTI Na pobudo športne komisije, ki je že dalj časa uspešno delovala v okviru domske skupnosti, je bilo ustanovljeno športno društvo »Gojenec«. Ob ustanovitvi so formirali 6 sekcij, ki bodo delovale v okviru društva in sicer za atletiko, namizni tenis, šah, odbojko, košarko in rokomet. Ob tej priložnosti so tudi organizirali razstavo športne dejavnosti v dijaškem domu v zadnjih petih letih. OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ČLANICE ESŠ BREZ PORAZA V zaostalih prvenstvenih tekmah občinske rokometne lige za članice je ESŠ zabeležila nadaljni dve zmagi m je brez poraza v vodstvu in si že tudi zasigurala naslov jesenskega prvaka. Ostale odigrane tekme niso bistveno vplivale na razvrstitev na tabeli. Ostala je le še neodigrana tekma med Rakičanom in Slogo, ki pa tudi bistveno ne bo vplivala na spremembo na tabeli. Rezultati: ESŠ : SLOGA 11:2 Beltinci : Elan 7:5 ESŠ : Elan 7:5 Rakičan : Mura 0:5 Tablica ESŠ 7 7 0 0 102:26 14 Krog 7 6 0 1 69:22 12 ŠZD 7 4 1 1 38:30 9 Sloga 6 3 0 3 23:36 6 Beltinci 7 2 1 4 36:53 5 Elan 7 2 0 5 32:43 4 Rakičan 6 1 0 5 28:62 2 Mura 7 1 1 0 6 11:67 2 Rokometaši Beltinec. Več o njih prihodnjič PROBLEM ŠPORTNIH PROSTOROV V LENDAVI Odkod take ideje Vprašanje prostorov za uspešnejše delovanja telesnovzgojno organizacij v Lendavi predstavlja poseben problem. O tem lendavčani že nekaj časa razpravljajo in ugibajo, kako ta problem rešiti. Vprašanje prostorov posebno prizadene šahiste, ki so brez vsake strehe, pa tudi ostale organizacije in društva imajo s prostori težave, saj dom TVD Partizan, ki je že tako obremenjen s šolsko mladino, ne more sprejeti vseh. V Lendavi je bil pred kratkim zgrajen novi lovski dom, ki so ga zgradili lovci in ribiči v neposredni bližini gostišča Nafte. Ker je v novem lovskem domu urejen tudi biffe, je jasno, da obe gostišči ob neposredni bližini ne bi bili rentabilni. Zato se je podjetje Nafta odločilo, da svoje gostišče zapre. S tem so seveda prostori ostali prazni, ki pa bi se z majhnimi investicijami in pametno predelavo dali preurediti v lepe športne prostore. To tembolj, ker je podjetje Nafta baje pripravljeno prostore odstopiti v ta namen. Tako bi se lahko v teh prostorih uredil lep športni center, posebno ker kegljači Nafte že tako in tako imajo v isti zgradbi svoje prostore. S tem bi bilo vprašanje prostorov v Lendavi rešeno. Toda kar naenkrat se je v Lendavi nekomu porodila misel, da bi bilo treba del teh prostorov podreti, ker zakrivajo novi lovski dom, ki je neviden iz ceste. O tem se torej v Lendavi vodi živahna diskusija in vsakdo, ki trezno sodi, se sprašuje od kod take ideje? Čeprav še kocka ni padla, upamo, da bodo v Lendavi odgovorni ljudje znali pametno presoditi katera odločitev je pravilnejša. Feri Maučec Reprezentanca Slovenije v ho keju na travi Delavnost ŠŠD Beltinci Šolsko športno društvo »Enotnost« na osnovni šoli v Beltincih sodi med zelo delavna športna društva v Pomurju. V lanskem letu so se lotili gradnje novega asfaltnega igrišča, ki je bilo letos dograjeno in ki je velike važnosti za nadaljnji razvoj športa v Beltincih V letošnjem letu so člani ŠŠD pristopili k ureditvi telovadišča na osnovni šoli I. v Beltincih, s katerimi deli so te dni končali. Pri tem so opravili okrog 575 prostovoljnih delovnih ur. Šolsko športno društvo na osnovni šoli v Beltincih stalno razvija tudi tekmovalni šport. Tako so te dni končali z devetim medrazrednim prvenstvom v rokometu, prvim medrazrednim prvenstvom v odbojki ter prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu. V rokometu je zmagal pri dekletih 7c razred, ki je v odločilni tekmi premagal 7b z rezultatom 9:4. Pri dečkih je bil najboljši 8a razred pred 8b razredom. V odbojki je postal prvak šole 8b razred med fanti ter 8c med dekleti. V namiznem tenisu je zmagal Ciril Fras pred Janezom Drnovškom in Pintaričem v tekmovanju posameznikov, v parih pa sta bila najboljša Fras— Pintarič. KEGLJANJE Nafta : Zanatlija 732:636 V prijateljski tekmi so kegljači Nafte premagali Zanatlijo iz Čakovca z rezultatom 732:636 ter se tako oddolžili za poraz v prvenstvu. NAMIZNI TENIS Lendava : Gojenec 5:3 V prijateljskem srečanju v namiznem tenisu, je ekipa Lendava premagala »Gojenca« iz Murske Sobote z rezultatom 5:3. Preseneča zlasti mladi Šimonič, ki je zabeležil vse tri zmage. Nogometno moštvo Bogojine HOKEJ NA TRAVI Slovenija: Hrvatska 1:7 (0:1) V nedeljo je bila na igrišču pri gimnaziji v Murski Soboti tradicionalna medrepubliška tekma v hokeju na travi med izbranima reprezentancama Slovenije in Hrvatske. Tokrat je bilo srečanje v Murski Soboti že drugič in je imelo posebno obeležje ob 15-letnici hokeja v Sloveniji, kar pomeni strokovnemu odboru in pomurskim hokejašem tudi priznanje. Reprezentanca Slovenije je bila sestavljena iz naslednjih moštev: Partizan Gaberje, ESŠ in SŠTV iz M. Sobote, Beltinec in Tišine. Reprezentanca Hrvatske je nastopila s pomlajenim moštvom, v katerem so bili štirje državni reprezentanti. Pred samim srečanjem je nastopajoči ekipi pozdravil sekretar ObZTK M. Sobota tov. Hakl, nato pa spregovoril tudi sekretar Zveze za hokej Slovenije tov. Liberšak, čestital strokovnemu odboru za hokej na travi v Murski Soboti za dosedanje delo ter podelil plakete pomurskim hokejistom: Titanu, Šerugi, Ružiču, Drozdeku, Zelku, Zrimu, Zveru, Gumilarju, Gombocu, Holcu in Haklu ter ekipi Elana kot najstarejšemu tovrstnemu društvu. Pomurski hokejaši so prejeli priznanje za uspešen razvoj hokeja v Pomurju. V zadnjem polčasu je bila tekma enakovredna, vendar hitra in polna lepih kombinacij. Edini zadetek v tem delu je dosegel državni reprezentant Leljak in povedel reprezentanco Hrvatske v vodstvo. V drugem polčasu sta moštvi nastopili v isti postavi. Že v samem začetku je v enem proti napadu Leljak dosegel drugi gol, kar je razbilo reprezentanco Slovenije in se je potegnila v obrambo. Sledilo je nekaj minut slabe igre Slovenije in igralci Hrvatske so dosegli še tri gole. Nato je Slovenija zopet uredila svoje vrste ter tudi začela napadati. Po lepi kombinaciji Titan — Nikolič — Založnik je slednji dosegel časten gol za Slovenijo. Tudi za tem so igralci Slovenije izvedli še nekaj napadov, vendar niso imeli sreče, da bi rezultat znižali. Zmaga gostov je zaslužena, vendar je previsoko izražena. Najboljši za Slovenijo so bili Šeruga, Nikolič, Titan in Zupanc, pri Hrvatski pa Leljak, Mihela in Gulija. Sodila sta Zelko (M. Sobota) in Karlovič (Zagreb). Slovenija: Baučar (Peček), Rovan, SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Aluminij: Sobota 1:0 (1:0) Zaradi zapora igrišča v Kidričevem je bila prvenstvena tekma SNL med Aluminijem in Soboto odigrana na igrišču Kovinarja v Mariboru. Tekma se je končala z zmago Aluminija z rezultatom 1:0, edini zadetek je bil dosežen iz enajstmetrovke. Začetek tekme je pripadel Soboti, ki bi lahko prišla v vodstvo, vendar idealne priložnosti Drvarič ni znal realizirati. V proti napadu je Horvat I naredil prekršek nad napadalcem Krničem in sodnik je dosodil najostrejšo kazen katero je Vrdjuka ubranil. Toda na zahtevo sodnika je Krnič enajstmetrovko ponavljal in dosegel edini gol tekme. V drugem polčasu je bila Sobota v terenski premoči ter imela nekaj idealnih priložnosti za gol, katere pa Ružič, Lulik, Šeruga, Zver, Zupanc, Nikolič, Titan, Pintar, Založnik. Hrvatska: Gulija, Rukavina, Ružič, Kladar, Pongračič, Kujondžič, Divjak, Dušak, Mihela, Leljak, Vandek. Strelci golov: Leljak 5, Mihela in Dušak za Hrvatsko ter Založnik za Slovenijo. napadalci niso izkoristili. Med drugim sta Maučec in Horvat II, kar dvakrat zgrešila prazna vrata. Zmaga Aluminija tokrat ni bila zaslužena, saj je bila Sobota boljše moštvo in imela več priložnosti za gol. Toda poraz gre pripisati neučinkovitemu napadu. Tekmo je sodil Golež iz Celja. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA ALUMINIJ : SOBOTA 2:6 (2:4) Po zadnjih neuspehih so mladinci Sobote tokrat razveselili s tehnično dobro in učinkovito igro ter zasluženo zmagali z visokim rezultatom 6:2 (4:2). Za Soboto sta bila uspešna Koblencer 4 ter Kerčmar 2. SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD Nafta: Drava 2:1 (2:0) V zadnji prvenstveni tekmi jesenskega dela slovenske conske lige — vzhod je lendavska Nafta premagala Dravo iz Ptuja z rezultatom 2:1 (2:0). Tekma je bila v glavnem enakovredna le da so imeli igralci Nafte več zrelih priložnosti za gol, od katerih so izgubili le dve. Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so že v 10. minuti igre prišli z golom Gobeca v vodstvo. Samo tri minute zatem je Kulčar povečal vodstvo na 2:0. Vsakdo je pričakoval, da bodo napadalci Nafte na tej tekmi prišli še bolj do izraza in se bodo z izdatno zmago poslovili od občinstva. Toda zgodilo se je prav obratno. Nafta je začela igrati ležerno, precej so grešili tudi v podajanju. To je dalo poleta borbenim gostom iz Ptuja, ki so prevzeli pobudo in rezultat znižali na 2:1. Omenimo naj še. da so napadalci Nafte zapravili nekaj zrelih priložnosti za gol. Klju zmagi igralci Nafte niso zadovoljili maloštevilnih gledalcev. Sodil je odlično Bojnec iz M. Sobote. Grafičar: Papirničar 3:2 (2:1) V prvenstveni tekmi slovenske conske lige — vzhod je Grafičar v zadnji tekmi letošnjega leta, ki jo Je igral na svojem igrišču premagal Papirničarja iz Radeč z rezultatom 3:2 (2:1). Igra je bila izredno borbena, v kateri so imeli igralci Grafičarja vendarle pobudo in zasluženo zmagali. Že v prvih minutah igre je Grafičar ostro napadal in v 10. minuti preko Turnera prišel v vodstvo. Zatem so domačini še imeli priložnost, da rezultat povišajo. Toda gostje so se kmalu otresli pritiska in nekajkrat nevarno prišli pred domačega vratarja. v 30. minuti jim je uspelo rezultat izenačiti, vendar je Madžar eno minuto pred koncem prvega polčasa povedel Grafičar zopet v vodstvo. V drugem polčasu je Madžar v 60. minuti igre povečal vodstvo na 3:1. Gostje so rezultat znižali nekaj minut pred koncem. Tekmo je sodil Pavc iz Maribora zadovoljivo. Tabela: Rudar 8 6 1 1 30:26 13 Kovinar 8 5 1 2 29:8 11 Fužinar 8 4 1 3 26:12 9 NAFTA 8 3 3 2 14:11 9 GRAFIČAR 7 3 1 3 16:15 7 Slov. Konjice 8 3 0 5 14:26 6 Drava 8 3 0 5 14:26 6 Papirničar 7 2 1 4 14:24 5 Olimp 7 1 0 6 11:29 2 POMURSKA NOGOMETNA LIGA Visoka zmaga Bakovec V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v pomurski nogometni ligi so bila vsa srečanja izredno zanimiva. Moštvo Bakovec je zaigralo izredno učinkovito, saj je proti Bogojini doseglo kar 6 zadetkov in še vedno vodi na tabeli. Gradbenik je zmagal tudi v Beltincih in obdržal korak z vodečim. Šalovci so v borbi za dolnji del tabele premagali Puščo in se otresli zadnjega mesta. Veržej je presenetil z zmago nad Radgono in se prebil na četrto mesto na tabeli. Zelo vroče pa je bilo v Puconcih med Turniščem in Puconci, katero je bilo pri stanju 3:2 za Puconce prekinjeno m bo najbrž registrirano s 3:0 za Puconce. Manj pomembno je bilo sreČanje med Brazdo in Soboto B, ki tekmuje izven konkurence, vendar je zmaga Brazde vendarle uspeh. Po nepopolnem zadnjem kolu mesto jesenskega prvaka še vedno ni znano in bo odločilo nedeljsko srečanje med Veržejem in Gradbenikom. V primeru, da Gradbenik zmaga proti Veržeju, bo naslov jesenskega prvaka pripisal sebi, sicer pa bo na prestolu ostalo do spomladi moštvo Bakovec. Rezultati 11.kola: Bakovci:Bogojina 6:2 Beltinci:Gradbenik 2:3 Veržej:Radgona 5:3 Salovci:Pušča 4:2 Brazda:Sobota B 2:1 Puconci:Tumišče 3:2 prekinjeno Tabela: 1. Bakovci 10 9 0 1 36:17 18 2. Gradbenik 9 8 0 1 41:12 16 3. Puconci 9 6 0 3 21:20 12 4. Veržej 9 5 1 3 35:23 11 5. Beltinci 10 5 0 5 36:24 10 6. Radgona 10 4 1 5 35:29 9 7. Turnišče 10 4 0 6 20:20 8 8. Bogojina 10 2 3 5 21:40 7 9. Brazda 9 2 2 5 19:24 6 10. Šalovci 9 2 0 7 10:40 4 11. Pušča 9 1 1 1 8:33 3 Izven konkurence 12. Sobota B 10 6 1 3 26:22 13 PRVENSTVO POMURJA V NAMIZNEM TENISU Udeležba presegla pričakovanja Strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti je minulo nedeljo organiziral v telovadnici ESŠ v Murski Soboti prvenstvo Pomurja v namiznem tenisu za pionirje, pionirke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 50 pionirjev. 4 pionirke ter 70 mladincev, kar je za polovico več od lanskega leta. Letošnja udeležba je torej presegla vsa pričakovanja, hkrati pa pokazala, da vlada v Pomurju veliko zanimanje za namizni tenis. Skoda le, da se tekmovanja niso udeležili tekmovalci iz ljutomerske občine, sicer bi bile vse štiri pomurske občine zastopane na prvenstvu. Letošnje tekmovanje je bilo tudi kvalitetno mnogo boljše od lanskega in pokazalo, da imamo v Pomurju veliko nadarjenih tekmovalcev, ki bi s sistematičnim treningom lahko dosegli vidnejše rezultate v republiškem merilu. Od 11. društev, ki so se udeležila tekmovanja so imeli največ uspeha pri pionirjih igralci iz Lendave, saj so premočno zmagali, medtem ko so pri mladincih bili najuspešnejši igralci »Gojenca« iz M. Sobote. Organizacija je bila zelo dobra. Doseženi so bili naslednji rezultati: Posamezno: Pionirji: 1. Šimonka Tibor (Lendava) 2. Frančeškin Branko (Lendava) 3. —4. Šimonka F. in Simonič J. (oba Lendava) itd. Pionirke: 1. Kološa Mira (M. Soboto) 2. Jakšič Slavka (Bistrica) 3 Donko Cilka (Bistrica) Mladinci: 1. Žižek Franc (M. Sobota) 2. Šimonka Tibor (Lendava) 3. —4. Gerič S. in Žoldoš D. (oba M. Sobota) V parih : Pionirji: 1. Šimonka — Simonič F. (Lendava) 2. Frančeškin — Simonič J. (Lendava) Mladinci: 1. Žižek — Žoldoš (M. Sobota) 2. Recek — Gerič (M. Sobota) Nogometno moštvo »Brazda« iz Dobrovnika 6 POMURSKI VESTNIK. 12. NOV. KIK »POMURKA« — OBRAT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA: Prodaja traktorjev, motornih koles, prikolic... »Kombinat Pomurka« — OBRAT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA razpisuj e licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Traktorja »Steyer« 2. Dvoosne prikolice 3. Stroja za obdelavo ladijskega poda 4. Motornega kolesa »Čepel«, v nevoznem stanju 5. Mopeda »Simson«, v nevoznem stanju 6. Motornega kolesa MZ 125 ccm, v nevoznem stanju 7. Avtomobila »Zastava 1400« 8. Traktorja »Zetar« 9. Dvoosne prikolice 10. Avtomobilskega motorja — »Moskvič« Licitacija bo 20. novembra 1964 s pričetkom ob 8 .uri za reflektante družbenega sektorja. Če pa prodaja za družbeni sektor ne bo uspela, bo ob 10. uri še licitacija za ostale reflektante. Licitacija bo v naslednjih krajih: za osnovna sredstva pod točkama 1 in 2 v Mačkovcih na dvorišču žage, za osnovna sredstva pod točkami 3, 4, 5, 6 in 7 na dvori šču žage v Murski Soboti in za osnovna sredstva pod točkama 8 in 9 na sedežu Revirne gozdne uprave v Petrovcih. KZ Petrovci: prodaja osnovnih sredstev KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCI razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — Tovornega avtomobila TAM — 2000 — Traktorja »Zetor — Super« 42 KM z dvoosno prikolico 3 tone — Protitočnega električnega mešalca za beton 250 I — »Progres« — Raznih traktorskih priključkov — Vprežnih in drugih kmetijskih strojev Navedena osnovna sredstva so na ogled vsak dan od 7. do 16. ure. Javna dražba bo v soboto, 21. novembra 1964 s pričetkom ob 10. uri v Gornjih Petrovcih. Prednost pri nakupu imajo podjetja družbenega sektorja. Če pa ne bo interesentov za nakup iz družbenega sektorja za osnovna sredstva pod zadnjo točko (vprežni in drugi kmetijski stroji), bodo ti prodani na dražbi tudi zasebnikom. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE »BLISK« MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoj: višja strokovna izobrazba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij CDS MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE MARIBOR razpisuje prosto delovno mesto OBRATNEGA ELEKTRIČARJA — ZA TKALNICO LJUTOMER Pogoj: poklicna šola, eno leto v stroki. Prošnje sprejema oddelek Tkalnice v Ljutomeru. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij MTT Maribor VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 19. URE KAPELSKA VINA V MALOPRODAJI NA VG KAPELA Naročnikom in bralcem Sporočamo, da so se iz Gasilskega doma v M. Soboti, Kidričeva 43 preselili v bivši Dom JLA na Kidričevo cesto 4 v Murski Soboti: Gospodarsko-propagandna služba domačih informacijskih sredstev — Naročniški in oglasni oddelek Pomurskega vestnika in Nepujsaga — Uredništvo in uprava Pomurske založbe — Uredništvo Pomurskega vestnika, Nepujsaga ter slovenske in madžarske oddaje Radia Murska Sobota. Odslej se torej obračajte na naslov: Murska Sobota, Kidričeva 4 — bivši Dom JLA. OBIŠČITE KOLIŠČE »BOBRI« NA ROKAVU MURE PRI DOLNJI BISTRICI KOLIŠČE »BOBRI« vsak dan domače specialitete; poleg prekmurskih kolin z bujto repo tudi piščanci, fazani, pečeni odojki itd. Točijo domača vina vseh vrst in poreklov. Ob sobotah in nedeljah plesna glasba. Posebne sobe za zaključene družbe. Fotoamaterji Si želite razviti film? Si želite naročiti izdelavo slik? Vse to vam solidno, h ro, po dostopni ceni in v raznih velikostih opravi Fotoslužba gospodarsko propagandne službe domačih informacijskih sredstev. Naročila sprejema Naročniški in oglasni oddelek GSP, Murska Sobota, Kidričeva 4 — bivši dom JLA. Zmerno pita so kapelska vina pravo zdravilo in prijetno okrepčilo. preklici PODPISANA IRMA BEZNEC iz Puconec št. 105 preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govorila o Ludviku Kuliču iz Vaneče št. 65-a in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. M-828 — Puh, perje, odeje, lilion plašči, kamgarni, flanela, moške in otroške obleke — Moški, ženski in otroški plašči — V najnovejših vzorcih in odlične kakovosti — PRI »T K A N I N I « — »MERKUR« Toplo se priporoča kolektiv. — Za vso industrijsko blago dajejo potrošniško posojilo: — »TKANINA« — »MODA« — »GALANTERIJA« — »ŽELEZNINA« Trgovskega podjetja »MERKUR«, M. Sobota TEDENSKI KOLEDAR Petek, 13. novembra — Stanislav Sobota, 14. novembra — Borislava Nedelja, 15. novembra — Leopold Ponedeljek, 16. novembra — Jelca Torek, 17. novembra — Gregor Sreda, 18. novembra — Milko Četrtek, 19. novembra — Elizabeta dežurna služba Zdravstvenega doma Murska Sobota 13. novembra — dr. Lopert 14. novembra — dr. Rousova 15. novembra — dr. Rousova 16. novembra — dr. Gregorčeva 17. novembra — dr. Lopert 18. novembra — dr. Rousova 19. novembra — dr. Gruškovnjak ZAHVALA Ob žalostni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in svaka Mihaela Horvata iz Murske Sobote se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedam, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Gruškovnjaku za pomoč v času njegove dolge in mučne bolezni. Prisrčna hvala čč. duhovščini za spremstvo in pevcem za ganljivo petje. Iskrena hvala vsem, ki so pokojniku darovali vence, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. M. Sobota. Rakičan, Winnipeg 10. novembra 1964 Žalujoči: žena Katarina, hčerke Helena, Ana z možem Ludvikom, Marija z možem Karlom, vnuki: Magda, Vlado, Mišo in Elizabeta, brat Imre z ženo in ostalo sorodstvo. 0-831 KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA OBČANI! SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI IN LJUTOMERU Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci! KINO MURSKA SOBOTA — 13. in 15. novembra jugoslovanski film: »SASA«. 14. in 15. novembra Jugoslovanska kinoteka ameriški film: »TRIJE MOŽJE IZ TEXASA«. Predstave: 14. ob 17.30 uri in 20. uri in 15. samo ob 10. uri. 16. in 17. novembra ruski barvni film: »HUZARSKA BALADA«. 18. in 19. novembra ameriški barvni film: »POLET V BODOČNOST«. LENDAVA — 13. in 15. novembra španski kinemaskopski film: »LAŽNA POROKA«. 17. in 18. novembra italijanski film:: »POJTE Z NAMI«. SLATINA RADENCI — 14. in 15. novembra italijanski barvni kinemaskopski film: »ORIENTALKE«. 19. novembra švedski film: »V KREMPLJIH ŠPIJONA«. GORNJA RADGONA — 14. in 15 novembra italijanski barvni kinemaskopski film: »OSVAJALEC MARAKAIBA«. 18. in 19. novembra francoski film: »PREHOD ČEZ REKO REN«. LJUTOMER — 14. in 15. novembra angleški barvni kinemaskopski film: »MILIJONARKA«. 18. in 19. novembra francoski kinemaskopski film: »IGRA RESNICE«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 14. in 15. novembra ameriški kinemaskopski film: »DREVO ŽIVLJENJA«. 18. novembra francoski flim: »IGRE LJUBEZNI«. BELTINCI — 14. in 15. novembra ameriški film: »DVE LJUBEZNI EDDY DUCLINA«. BUČKOVCI — 14. in 15. novembra italijanski barvni kinemaskopski film: »JEZ NA PACIFIKU«. ČRENSOVCI — 14. in 15. novembra ameriški barvni kinemaskopski film: »SLEPI POTNIK«. ŠALOVCI — 14 in 15. novembra sovjetski film »BITKA NA VOLGI«. VERŽEJ — 14. in 15. novembra francoski film: »DOBRA LEKCIJA«. PRODAM PETDESETTISOČ SADIK, enoletnih, sadnih divjakov, črni ribez, cepljenke in brajdno trsje prodaja: Franček Holc, Gomila, p. Juršinci. M-832 zaposlitve GOSPODARSKO POMOČNICO za opravljanje 5 krav potrebujem. Plača po dogovoru in vsa oskrba. Stroške povrnem. Vprašati pri Francu Dolencu, Škofja Loka. Iz knjižne zbirke »100 ROMANOV« smo prejeli tri knjige: Gospa Bovaryjeva Potepuhi Čista žena Prosimo vse naročnike, da knjige čimprej dvignejo v knjigarni Sprejemamo naročila za bilančne obrazce in Zaključni račun za I. 1964. Za naročila se toplo priporoča »DOBRA KNJIGA« Murska Sobota. dražbeni oklici Sodna dražba nove hiše z dvema stanovanjema, gospodarskim poslopjem, z vrtom in nekaj zemlje v Spodnjih Ivanjcih, bo v soboto 28. novembra 1964 pri Občinskem sodišču v Gornji Radgoni ob 8. uri zjutraj, soba št. 6. Najmanši ponudek je 570.000 din, varščina pa 85.000 din. Pojasnila daje odvetnik Berke v Lendavi. M-833 razno ZAVAROVALNICA V MURSKI SOBOTI razpisuje javno licitacijo KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA znamke Fiat-Zastava 750 za ponedeljek, 16. novembra s pričetkom ob 10. uri. Licitacija bo v podjetju »Agroservisa Murska Sobota. Avtomobil ima prevoženih 45.000 km, izklicna cena pa je 450.000 dinarjev. M-923 OBVESTILO Komisija za opravljanje zaključnih izpitov pri ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU V MURSKI SOBOTI obvešča vse kandidate, da morajo oddati prošnje do 21. novembra 1964. 25. novembra 1964 se je potrebno javiti na šoli zaradi prevzema naloge. Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo. Pismo in odgovor Tovariš urednik! Že v nedeljo 18. oktobra sem si naročil Pomurski vestnik pri Vašem zastopniku in tudi plačal naročnino v znesku 1.200 din. Seveda sem pričakoval, da bom Vaš list tudi takoj prejel. Žal pa se to ni zgodilo: danes, 26. oktobra še Pomurskega vestnika nisem prejel. Toda drugi novi naročniki v mojem kraju so ga dobili. Prosim Vas, da mi svetujete, zakaj Pomurskega vestnika še vedno nisem prejel! Jože Blagovič Hujbar 10 p. Ivanjkovci pri Ormožu Naj Vam sporočimo, da smo Vam že dan poprej, ko smo prejeli Vaše pismo, pisali, da smo že trikrat dobili vrnjen po en izvod Pomurskega vest- nika naslovljen pravilno na gornji naslov. Tudi mi smo Vas povprašali za mnenje o tej čudni zadevi, saj nismo mogli verjeti, da bi prejemanje lista odklonili, ko pa ste vendar poravnali naročnino za eno leto naprej. No — zdaj Vam tudi mi ne moremo nič določenega napisati, čeprav predpostavljamo, da mora biti napaka pri dostavi Pomurskega vestnika. To pa je seveda že stvar pošte in upamo, da bo ta signal napotil tudi pristojno pošto k ugotavljanju pravilnosti ali nepravilnosti dostave. Za poslano pismo s povsem umestnim opozorilom pa se Vam najlepše zahvaljujemo in si obetamo, da boste prihodnjo številko Pomurskega vestnika že v redu in pravočasno prejeli. Lep pozdrav! Urednik POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 12. NOV. 7 TRG. PODJETJE na veliko in malo »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA V prodajalni »Usnje«: — usnje vseh vrst — krponi — tapetniški — sedlarski in — čevljarski material Toplo se vam priporoča kolektiv Iz otroških ust Mati se je jezila, ker ni bilo več časa, da bi lahko Stanku prisila gumb na srajco. Takrat se oglasi mali Stanko in ji predlaga: »Mama, pa mi obšij luknjico za gumb!« »Mama, sedaj pa zares vem, kako so naši sosedje škrtavi. Ves, Darko je pojedel deset dinarjev, sedaj pa vsi stojijo okrog njega in jokajo.« Mati je slučajno razbila okensko steklo. Hčerka jo je nekaj časa opazovala in precej čudno gledala, nato pa vzkliknila: »Srečo imaš, da nisi majhna. Potem bi dobila s palico po zadnji«. »Kako boš šel skozi življenje, če ne boš končal niti osnovne šole?« »Pa jaz ne bom hodil peš, tovariš učitelj. Jaz se bom vozil Z avtomobilom!« »Reci mi Janezek, množino samostalnika muzikant.« »Orkester«. »Reci mi, katera žival je pri nas zelo redka?« »Slon«. »Kako slon! Pri nas sploh ne Živijo sloni.« »Pa ravno zato so redki«. »Kaj je napravil Kolumb, ko je z eno nogo stopil na ameriška tla?« »Pohitel, je da je iz čolna potegnil še drugo nogo,« se je odrezal učenec. Voda - gradivo bodočnosti Gorivo, ki na našem planetu največ obeta, je voda! Do te ugotovitve so prišli po povsem različnih poteh predstavniki številnih znanstvenih vej. Računi fizikov, na primer, so pokazali, da da »izgorevanje« težkega vodika, ki ga vsebuje liter vode, isto energijo kot 300 litrov bencina. Atomske reakcije bodo naša morja in oceane spremenila v »bencin«. Hidrologi predlagajo naj bi izkoriščali stalno energijo plime. Geologi menijo, da so energija bodočnosti — podzemske vode. V Sovjetski zvezi je zelo pomembna energija globokih termalnih vod. V povprečju so zaloge termalnih vod na zemlji enake polovci vod, ki jih vsebujejo vsi svetovni oceani. Ta »goreči ocean« je že pripravljen izvor za oskrbovanje s toploto in energijo. Na podzemno toplino ne računamo zgolj zaradi tega, ker so zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina omejene in ker jih moramo zategadelj racionalno izkoriščati, temveč tudi zaradi tega, ker je izkoriščanje vroče vode in pare ekonomičnejše kot izgorevanje goriv, posebno v krajih, kamor morajo goriva dovažati. Poskusi so pokazali, da se stroški vrtanja, geotermičnega parka in prevajanja toplote amortizirajo že po treh do štirih letih, izvor vode in pare pa lahko deluje tudi 20 do 40 let. Globinsko toploto Zemlje lahko izkoriščamo za objekte družbenega standarda, za elektrifikacijo mest, v proizvodnji povrtnin in sočivja. Zemeljske »peči« manjšajo porabo deficitarnih goriv, vsi stroški, povezani s pretvarjanjem goriv v toploto, pa postanejo nepotrebni. Razen tega postaja zrak čistejši, delovni pogoji pa boljši, saj se mesta osvobajajo dima termoelektrarn in kurilnic. Številne termalne vode so polne mineralov. Žveplo, jod, bron, kalijeve In druge soli v njih zanimajo kemično industrijo. Zato velja razmišljati o kompleksnem izkoriščanju podzemnih vod in pripravljati posebne metode odvajanja važnih kemikalij iz njih. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zdravilne sposobnosti vode. Globinska toplota je očitno celo važna za gospodarstvo. V Sovjetski zvezi so se odločili, da bodo praktično izkoristili najbolj ekonomične termalne vrelce ter mešanico vode in pare. Odločili so se. da bodo termalne vode industrijsko izkoriščali tam, kjer so c vrtanjem že prišli do vročih vod. na področjih, kjer je dovolj globokih vrtin. Takih krajev je v Sovjetski zvezi precej, med drugim tudi v pustih predelih Kazahstana in Sibirije. Na Kamčatki so doslej odkrili 116 skupin termalnih izvirov. Najzanimivejši so izviri, ki dajo v enem dnevu 32 milijard kalorij energije (ta koliina je enaka energiji, ki jo dobe z izkoriščanjem 6,4 milijona ton navadnega goriva). Podatki sibirskega oddelka geološkega inštituta so pokazali, da lahko mesto Petropavlovsk (140.000 prebi- valcev) popolnoma termoficirajo s pomočjo izvira toplote vulkanskega porekla s temperaturo do 150 stopinj. Prvi del izgradnje bo zagotovil osnovno oskrbo mesta in predmestja s toploto, veljal pa bo največ 27 milijonov rubljev. Gorivo, ki ga morajo danes dovažati, velja 15,5 milijona letno. Inštitut za povrtnine se je odločil, da bo zgradil kombinat, ki bo lahko s pomočjo izkoriščanja termalnih voda proizvedel letno 6500 centov povrtnin. Izkoriščanje zemljine globinske toplote je torej praktična naloga današnjega časa. Ta naloga seveda ni preprosta. Ne zaradi tega, ker bi ne bilo dovolj podjetij za raziskavo vrtnin, potem ko se pojavijo termalne vode, temveč zaradi tega, ker raziskav ne izvajajo kompleksno. Dogaja se na primer, da večkrat ponavljajo raziskave, ki so jih drugi že opravili. Brez dvoma bodo pri izpolnjevanju teh novih, velikih nalog na vsem področju sodelovale različne znanstvenoraziskovalne in proizvodne ustanove ter organizacije. Zelo dobra prijatelja med igro (Foto: Ferenc) OB HUDEM DEŽEVJU V LETOŠNJI JESENI Sončne pege niso krive Od kod letošnjo jesen toliko dežja, ki je prinesel katastrofalne posledice v nekaterih predelih Hrvatske? Nekateri trdijo, da so krive sončne pege. Je to točno, se sprašujejo mnogi? Univerzitetni profesor Marjan Čadež iz Beograda meni, da to ni točno. Poplave v jesenskih mesecih, ki običajno prizadenejo zahodni del naše države, so običajno posledica dviganja zraka na južnih pobočjih Alp in dinarskega gorovja ter zadržavanje hladnega zraka v teh predelih. To se dogaja običajno takrat, ko preko cele Jugoslavije zaradi gibanja islandskega ah genevskega ciklona pihajo v višini vlažni jugozahodni vetrovi, medtem ko se v vzhodnem delu Panamskega bazena, v Beogradu in njegovi okolici pojavlja košava, a na južnem in srednjem Primorju — jug. Jugovzhodni veter — jug, ki je v teh dneh zelo močan, ustvarja velike valove in povzroča od časa do časa ob obali deževje in neurja. V Sloveniji in Hrvatski takrat dežuje. Ob takem samo v enem dnevu lahko pade v Alpah na kvadratni meter 200 in več litrov vode. Zakaj pa včasih traja močno deževje tako dolgo, da lahko pride do katastrofalnih poplav, kakor je to bilo letos. Znano je, da v velikih višinah nastajajo snežinke. Ko snežinke padajo, pridejo v toplejši zrak in se stalijo, pri tem pa ohladijo zrak. Zato je v deževnih dneh, ko pihajo v zahodnih delih južni vetrovi, spodnji sloj zraka relativno hladen (temperatura je podnevi pod 10 stopinj Celzija). Ta hladni zrak pa preprečuje, da bi se v zahodnem delu države zrak dvignil do vrhov in se preko njih spustil na severna pobočja in zato ne dežuje sa- mo na južnih pobočjih, temveč tudi na severnih. V jeseni, ko je evropski kontinent še relativno topel in ima povprečno temperaturo kot voda v morjih, tako vreme lahko dolgo traja, ker se bolj redko pojavi močnejši vdor zraka, ki bi utišal južne vetrove, ki prinašajo vlago in deževje. Dogaja se, da v Alpah v jeseni pade samo 10 milimetrov vode, so pa tudi obdobja, ko dežuje vsak dan. Na posameznih mestih pade 1000 in več milimetrov. Vedno je treba računati na izredne okoliščine v atmosferi in zato razne spremembe vremena in potrebno pripisovati samo vplivu nekaterih pojavov, kot so to na primer sončne pege ali eksplozije atomskih bomb. Zanimivosti iz znanosti in tehnike Pred nekaj dnevi je vzbudil po vsem svetu veliko pozornosti nov način gradnje oceanskih ladij. Sistem predvideva dvoje trupov, ki sta med seboj povezana. Vsak trup ima svoj lastni pogonski motor. Ladja, grajena na tak način, je mnogo bolj stabilna, nudi večji upor velikim valovom in z njo lažje manevrirajo. Novega načina gradnje so se prvi poslužili Japonci, ki grade v ladjedelnicah mesta Kobe prvo tako ladjo. Preračunali so, da bo gradnja cenejša in pa lažja, ker bodo izdelali vsak trup posebej in ju šele nato sestavili. In končno: po novem sistemu bo ladja po predvidenih računih dosegla tudi večjo hitrost. Švedski inžinerji in geologi so izdeali sistem, po katerem bodo v kateremkoli kraju na zemlji lahko 5 — 6 ur vnaprej napovedali potres. Potrebno bi bilo po vsem svetu zgraditi seizmografske radiosonde, ki bi bile vasi 10 km pod zemljo in povezane z avtomatičnim oddajnikom na zemeljski površini. Sistem obveščanja bi bil podoben današnjim avtomatskim teorološkim postajam. Cim globlje bi položili sonde, tem večja točnost napovedi bi bila mogoča. Praktično se stalno premikajo zemeljske plasti zaradi izravnave notranjih napetosti, vendar geologi lahko razberejo iz krivulj skorajšnje večje pre bo potrebno po končani izmike in s tem potrese. Švedski znanstveniki pravijo ,da gradnji sond še najmanj dve leti poizkusov, da bodo dobili take izkušnje, ki ne bodo dovedle do napačnih alarmov za nevarnost. OB SPREMEMBAH V SAUDSKI ARABIJI Odpira se okno v svet V Saudski Arabiji ni prišlo do nobene revolucije, po zunanjem videzu tudi do nobenih manifestacij, ki bi napovedovale kako veliko spremembo, prišlo je na videz do male spremembe, ki pa je v vsem svetu zbudila veliko pozornost. Za novega kralja je bil namreč proglašen emir Fejsal, ki je že praktično šest mesecev v tej državi. S to proglasitvijo je tudi končana kriza, ki je trajala več mesecev in ki je nastala zaradi spora med dvema političnima grupacijama: med tis- to, ki je skrajno nazadnjaška in tisto, ki je manj nazadnjaška. Prvo grupacijo je predstav ljal dosedanji kralj Ibn Saud, drugo grupacijo pa sedanji kralj Fejsal. Fejsal je doslej že večkrat imel priložnost, da vrže s prestola kralja Ibn Sauda zaradi njegovih napak v zunanji politiki, v financah in tudi v gospodarstvu. Toda tega ni storil in tudi sedanja zamenjava nima značaja državnega udara, pač pa je do nje prišlo z odločitvijo ministrov in posvetovalne skupščine. Kdo je pravzaprav Fejsal? Pravzaprav brat dosedanjega kralja. Zanimivo je, da ni točnih podatkov o njegovem rojstvu. Nekateri trdijo, da se je rodil 1906. leta, drugi da 1902. leta. Poleg vojaških veščin se je že zgodaj seznanil tudi s posebnostmi diplomacije. Ko je še živel njegov oče, je bil večkrat zunanji minister. Po smrti kralja Ibn Sa uda leta 1953 je postal novi kralj njegov naj starejši sin Ibn Saud, a mlajši Fejsal pred sednik vlade, nekaj časa pa je vodil tudi resore drugih minis trstev. Pred štirimi leti je uoeljavil pomembno finančno reformo, ko je uvedel davek na dobičke v višini 20 do 30 odstotkov ter zaradi okrepitve domače industrije in sploh gospodarstva uveljavil zakon, po katerem mora biti v vsakem podjetju najmanj 51 odstotkov domačega kapitala. Fejsal je tudi zelo izobražen mož! S prihodom Fejsala na mesto šefa države so se odprle velike možnosti. Je tudi veliko izgledov za to, da bo dal državi ustavo in uvedel parlamentarni režim. V svoji prvi poslanici narodu je tudi izjavil, da bo sodeloval z ostalimi arabskimi državami, kar ni delal njegov prednik in je zaradi tega bila država večkrat v hudih nesoglasjih s sosedami. Prve posledice te preorientacije v zunanji politiki so že, V Jemenu je bila v nedeljo razglašena pomiritev med pristaši bivšega vladarja in republikanci. Nesoglasja in spopadi med enotami republikanske vlade in rojalistov trajajo že od leta 1962. Tega leta je bila razglašena republika, ker so revolucionarne sile, ki jih je vodil general Salal, prevzele oblast. Za vse pristaše bivšega režima, ki se bodo vrnili v državo, je proglašena pomilostitev. Na ta sporazum je vsekakor vplival prihod Fejsala na obalst, ker je Saudijska Arabija podpirala sile rojalistov, ZAR pa republikance. Obe državi je ta vojna ogromno stala. Odločitev o pomirjenju je verjetno padla med Fejsalovim obiskom v ZAR, kjer se je sestal s predsednikom Naserjem. Posledice pomiritve pa imajo zopet precej daljnosežne. Velika Britanija je namreč z naglico začela urejevati zadeve na jugu Arabskega polotoka v Adenu. S pomiritvijo v Jemenu bodo Aden in protektorati postali najaktualnejši problem, ker bodo sile na severu koncentrirale svoje aktivnost na jugu in zato ni nič čudnega, da se že govori o nekih britanskih načrtih za neodvasnos tega Arabkega polotoka. Spremembe v Riadu, glavnem mestu Saudijske Arabije so torej mnogo pripomogle k enotnosti arabskega sveta in tudi k širjenju procesa osvobajanja izpod tujega kolonializma in starih režimov, ki so jih imeli na oblasti kolonizatorji. Gobe in grmenje Nekateri izkušeni nabiralci gob trde, da rastejo gobe posebno takrat, ko med dežjem močno grmi. Ker so to lahko samo domneve, ki nimajo znanstvene podlage, jim seveda nihče ne verjame. Na več ameriških letališčih, kjer vzletajo in pristajajo reaktivna le tala, pa so opazili ,da raste v bližnjih gozdovih in obronih travnikih nenavadno veliko gob. Povezave med reaktivci in grmenjem pa morda le ni naključje! Franc Šrimpf beg v jutro 42 roman Bračko je bil ta trenutek srečen. Dobil je stik s svetom. Spet in spet je vpijal tisti košček neba, ki ni bil večji od žepnega robca. Ni se ga mogel nagledati. Zdelo se mu je, da ni več tako čist kakor je bil še maloprej. Zdaj je bil rahlo prevlečen z meglico, podobno svileni tenčici. Potem je kakor parnik na morju priplaval majhen, bel oblaček. Za trenutek se je zdelo, kakor da je obstal, kakor da je zmanjkalo tiste sile, ki ga je prignala, že hip zatem pa je izganil kakor fata morgana. Bračko bi ga rad zaprosil, da bi še ostal, ker je bil tako lep in čist in ker je imel obliko ladje, ki pluje poširnem oceanu. Kako čudovito bi bilo, je pomislil Bračko, če bi lahko bil zdaj na taki ladji, na velikem prekoocenskem parniku, ki bi ga odpeljal daleč, v neznano, daleč proč od ječe, od umazanih, golih sten od zanikernega pograda in debelih železnih vrat z linico v sredini, proč od Žarka in od njega samega. Bračko je še vedno stal in gledal kvadratasti košček plavila visoko nad seboj, gledal je vanj kakor začaran, kakor da bi od njega pričakoval fantastične rešitve. Z obema rokama se je držal za rešetke in močno pritiskal čelo na hladno železo. Da bi imel zdaj moč Martina Krkana, da bi raztrgal železne palice, da bi lahko razmaknil zidove, da bi se pognal ven, na ulice, v svobodo, v prostost. Zakaj ni res vse tisto, kar je najlepše? Zakaj ne more biti res, da bi lahko on postal Martin Krpan, zakaj ni res, da je sploh kdaj obstojal Martin Krpan in njegova neznaska moč? Zakaj ni res vse tisto, kar mu je pripovedovala mama, ko je bil še otrok? Zakaj je res samo to, da je tu, v tej štirioglati ječi in da čaka na smrt? Znova se je zalotil, da je pomislil na smrt. Vedno se vrača k njej, čeprav se skuša s silo odvrniti od nje in čeprav si je zato hotel zamisliti Žarka, da mu ne bi bilo dolgčas, da ne bi bil tako sam in da mu ne bi bilo treba neprestano misliti nanjo. Bračko je že nekaj časa ležal na postelji, ko je najprej čisto tiho, potem pa vedno močneje prihajalo grmenje do njegovih ušes. V hipu je pomislil na bombnike. In ko še ni do konca domislil, se je okili njega zazibalo, da so zaječale stene in da ga je vrglo s pograda na tla. Razlegalo se je strahovito pokanje, treskanje, žvižganje. Zdelo se je, kakor da se podira zemlja, kakor da so ji odpovedali tečaji in da bo zdaj zdaj zgrmela nekam v vesoljni prostor. Vse je trajalo samo nekaj sekund in Bračko je stiskal pesti od pričakovanja, da se bo sesula tudi njegova ječa, četudi nanj! Toda nič se ni zgodilo. Vse je ostalo, kakor je bilo: ječa, umazane, gole stene, vrata z linico v sredini, pograd in on, Bračko, na njem. Samo poigrali so se z menoj, je klel in stiskal zobe. Ne, nima sreče, nobene sreče nima več. Zapustila ga je. Kljub temu mu je kratek bombni napad vlil novih sil. Morda bo drugič bolje. Danes so napadli samo malo, jutri bodo že več. Danes niso zadeli jetnišnice, jutri jo bodo. Ali pojutrišnjem. Gotovo bodo napadli tudi ponoči Takrat bi bilo zanj še bolj ugodno. Zlahka bi se jim izmaknil. In ni mu ,Ne to,' bi se branil Bračko. ,Tega nisem mislil tako. bilo žal mesta, ki se bo rušilo pod bombami in ni mu bilo žal ljudi, ki bodo izginili pod ruševinami in umirali pod bombami. Sicer pa: to ni jnegovo mesto in ljudje v njem niso njegovi ljudje. Bil je boljše volje, vse do večera, tako da je celo ječarja, ki mu je prinesel hrano, gledal bolj prijazno. S porcijo vred mu je ječar prinesel tudi pismo, ki ga je odprl, še preden je segel po jedi. Najprej je na belem papirju zagledal velik, črn kljukast križ, pod njim je pisalo z velikimi črkami v nemščini: OBTOŽNICA Bračka je najprej mrzlo spreletelo po telesu, potem je na hitro preletel pisanje. Potem je bral še enkrat. Zdaj se je ustavil ob izrazih, ki jih prvič ni dobro razumel. Obtožnico je sestavil vojaški tožilec naglega vojaškega sodišča. ... »je kriv poskusa pobega čez mejo ... je kriv pobega iz vojaške bolnišnice... je kriv poskusa pobega k banditom je kriv... je kriv...« Koncu OBTOŽNICE je bil pripisan datum razprave: 16. avgust 1943. Bračko je v hipu skušal preleteti zadnje datume in zdaj nenadoma vedel: to bo jutri. JUTRI! Ni opazil, kako se mu roka trese in kako se trese vnjej tudi OBTOŽNICA in datum na njej. Nekaj, kakor bolečina, ga je stisnilo pri srcu. Prav tako je bilo, kakor da ga je nekaj zbodlo, ostro in sunkovito. Torej, že jutri. Zalotil se je, da ni pričakoval tako naglega postopka. Niti enkrat ga niso zasliševali. Mislil je in upal, da se bo še zavleklo in da se bo mogoče medtem kaj zgodilo. Da bo konec vojne, da bodo ameriške bombe padle na jetnišnico in ga osvobodile ali pa ubile. Bil je presenečen. Zakaj se jim tako mudi? Kaj jim res toliko pomeni, da ga hočejo odstraniti tako hitro? Ali se bojijo tega, kar je Bračko pričakoval tako hrepeneče. Mogoče se bojijo, da ne bodo imeli časa, da ga umore, morivci. Bračko je ponovno pogledal na papir in opazil, da je poleg datuma tudi določena ura razprave. »Ob osmih.« Medtem so večerne sence že prodrle skozi zamreženo okno in se namestile na stenah in na stropu, na lesenih tleh in na posodi v kotu, na njegovem ležišču, in se mu pridružile. Znanilke večera, je pomislil Bračko, mojega večera, večera mojega življenja. Za sencami se je prerinil v celico še mrak. Bil je velik in širok, tako da je s svojo prostornino napolnil ves prostor. Bračko je spustil OBTOŽNICO na tla in se vrgel na posteljo. Z rokami na tilniku si je podprl glavo. (Nadaljevanje prihodnjič) 8 POMURSKI VESTNIK, 12. NOV.