Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 11/a. Telefon uprave ln uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din In Jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške delarje. Tekoči račun 800-JT-l-M* pri NB podružnica Kočevje Lelo Vlil. - št. 43 KOČEVJE, 18. oktobra 1963 Cena 20 din Praznovanje mladih Pretekli petek je bila v Kočevski Reki proslava 20-letnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine. Udeležili so se je preživeli udeleženci I. kongresa ZSM, ki je bil prav tako v Kočevski ^eki od 10. do 12. oktobra 1943, predsednik CK Zveze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac, predsednik CK Zveze mladine Slovenije Tone Florjančič, prva predsednica CK Zveze slovenske mladine Vilma Pirkovič-Bcblcr in več predstavnikov republiških, okrajnih in občinskih političnih organizacij. Prvi del proslave je bil pred Reke. Domači pionirji so položili lo> v kateri je pred dvajsetimi pod spominsko ploščo na šoli, ki govori o prvem kongresu ZMS venec mladine Slovenije, druga delegacija pa je odnesla venec organizacij Kočevske Reke pred spomenik padlih borcev. Z zborovanja so mladinci poslali tudi pozdravno brzojavko sekretarju CK ZKS Mihi Marinku. Drugi del proslave je- bila slavnostna akademija. Na njej je mla-(Koncc na 2. strani) Predsednik okrajnega komiteja ZMS Franc Sladič govori na proslavi 20-lctnice I. kongresa ZSM v Kočevski Reki let; Udel zas<>dal kongres. Zbranim vot'ii^ncem Proslave je sprego-if, ° delu mladine med vojno haltto ,v°iin* ter njenih bodočih Wo-v*1 t'i'anc Sladič, predsednik ddnika Kennedy j a o skup** mjetsko-ameriškem Jazt a11l. ju Meseca. Predsednik tč prejšnji mesec predlagaj 1 ZSSR in ZDA združile nap ^ i pripravo človekove P esec. VPIS POSOJILA V RIBNICI Izpolnjena pričakovanja Delavne organizacije iz svojih skladov in posamezniki v ribniški občini so vpisali več kot 20 Milijonov din posojila za izgradnjo in obnovo Skopja. 1798 delavcev ln uslužbencev je vpisalo 9.603 milijona, 590 kmetov 1,700 Milijona, obrtniki, eosipodin.ie, u-Dokojenci pa 950 000 tisoč dinarjev posojila. Večji del občanov je vpisalo posojilo po svoji pošteni odločitvi, nekateri »a so 'bili opozorjeni. da ne bi ob svojem delu Pozabili na prizadete Skopjance. Precej truda in samostojnosti so pokazale podružnice sindikata, kolektiva KZ Ribnica in Loški Potok, nekateri uslužbenci občinske uprave ter predstavniki odborov krajevnih organizacij SZDL in društva upokojencev, ki so vodili vpisovanje ljudskega posojila v delovnih organizacijah ter v naseljih. Zaključena je zrlo pomembna humana in politična akcija in 7 ato je dobro, da se ozremo na nekatere podrobnosti, katere ne smemo takoj pozabi1!. V ribnniški komuni se nekaj let srečujemo s k^Vktivi in njihovimi predstavniki ter posamezniki, ki so med prvimi pri akci-tah ob našem festivalu, praznikih, v pripravljanju novoletnega praznovanja, pusto ~m karnevalu m Podobno, med nrvimi pa so Mii tudi v vseh akcijah za obno-v° M izgradnjo Skopja. Nekateri kolektivi in posamez-n,ki pa nam nenehno odklanjajo sodelovanje ter neprizadeto in mirno pozabljajo ra solidarnost. • Zal ne določimo časa, da bi jih enkrat prerešetali in zbudili iz ž-ivot.arenja, ki postaja škodljivo, za komuno pa prav nič obetajoče. Nekaj delovnih '"'•ganbacii ni našlo primernega časa. da bi v fpsu vpisovanja posojila sklicale ,7redne seje samou-ravnih orga-7*, kjer bi sklepa1e o posojilu iz ^riadov rvodjetja. Ugibale so. da h' sklicali samo predstavnike delavskega sveta, upravnega odbo-ra. sindikalne ood-užnice in u-r'l"nye oodietja. Drn-tie so predla-riali da bi seznanili kasmeie sa-Moupravne organe o višini vpisnega posolila. Taki poskusi ka-•?k> na preživele oblike delova-P,a- ki ne snadajo v naše druž- r'no življenje, še nosebno ne po ^Prejemu ustave. Na take ooskuse Mjmo morali v prihodnje bolj °dločno odgovarjati, ker so skoro r<>vso a Podjetja. Živila so 1 jev ni bilo večjih spodrslja-Kočevska mesna predelov al- so za pre-in bila niča je izdelovala samo kranjske klobase, ki so bile zelo kvalitetne, kar so priznala celo ljubljanska podjetja. Živila so bila po večini vsa prodana, nekaterih stvari pa je celo zmanjkalo. Težave so bile na nekaterih mestih s stranišči, katerih niso mogli postaviti v mestu. Zlasti je prišel zaradi tega do izraza sanitarni voz podjetja Snaga iz Ljubljane, to je edini voz podobne vrste v Sloveniji, s A iti' v «1 1V . i. ■- Zf * t v y. t' t .O* V' ■ ,. 4$ t * » ,ju Slovenski zgodovinarji so od ponedeljka do srede ta teden imeli v Seškovem domu 12. zborovanje. Na sliki: pogled v dvorano Slavnostna seja obč. komiteja ZMS Kočevje V soboto, 12. oktobra, je bila slavnostna seja Občinskega komiteja ZMS Kočevje v počastitev I. kongresa Zveze slovenske mladine. Seje so se poleg članov komiteja udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki CK ZMS in OK ZMS, narodni heroj Jože Boldan-Silni, delegat na I. kongresu ZMS tov. Tilka Kovačevič in več povojnih mladinskih aktivov. Ob tej priliki je ObK ZMS nagradil najboljše mlad. aktive in posameznike. Delo mladinske organizacije na Kočevskem je bilo tako med vojno, po vojni in vse do danes pestro in raznoliko, polno uspehov, neuspehov, grenkih in veselih trenutkov. Mladina Kočevske je bila napredna, vedno se je zavzemala za dobre in pozitivne cialisltične revolucije, ki bo ustrezala načelom socialistične družbene ureditve. Kakor zmeraj, tako je tudi mladina danes polna mladostnega poleta, želja za čim boljšim življenjem tli v njej in zato se zoperstavi vsem nepravilnostim, ki jih opaža v našem sistemu Taka je mladina bila in taka tudi mora ostati. Ne smemo zapostavljati mladih, ne smemo zapostavljati njihovih mnenj, kritik, predlogov. Ne ozirajmo se na posamezne mladince, ki včasih kvarijo ugiled organizacije, ne sodimo mladino po individualnih primerih. Poglejmo, kaj nudi podjetje in mi vsi mladim? Zahtevamo od mladih, da čim bolje delajo, da so disciplinirani na svojih delovnih mestih, zahtevamo, da so kulturni, da so izobraženi, po drugi Strani pa jih ne pustimo do besed pri samoupravni!! organih, ne nudimo jim zabave po delu, ne nudimo kulturnih prireditev... Kje so sedaj tisti, ki so bili mladi, ki so čutili te probleme, ki so jih že takrat poskušali reševati, pa jih zaradi »nerazumevanja starejših« niso mogli rešiti. Tisti »starejši« so danes oni; pozabili so, da so bili mladi, da si milad človek po delu želi zabave, kulturnih prireditev itd. Vsi se zavedajmo, da gradimo za prihodnje generacije, ne glejmo samo, kaj je danes, poglejmo, kaj bo jutri, pojutrišnjem. Tudi to nam ne sme biti vseeno. Ne sme nam 'hiti vseeno, kako in na kakšen način vzgajamo mladino, saj je mladina našabodočnost. P. S. »ZIDAR« Kočevje v Skopju t:.v: - m thffc.U Ik.'- fe ■ Gremo v Skopje, tak je bil odgovor grupe razpoloženih članov kolektiva Splošno gradbenega podjetja »Zidar« Kočevje, ko so se ob lepem sončnem opoldnevu zbirali na dvorišču uprave podjetja pri avtobusu, še zadnja navodila, poslovilne besede in slovo od družine in že je zadonela pesem v avtobusu, ki je odpeljal prvo skupino članov kolektiva »Zidar« na delo v Skopje. V skupini je 20 zidarjev, 6 tesarjev, 1 strojnik, gradbeni tehnik in gradbeni delovodja. Vsi so kvalificirani, trije pa so viso-, ko kvalificirani delavci. Tako je odšlo skupaj 29 članov kolektiva na delo v Skopje. Pridružili se bodo graditeljem slovenskih gradbenih podjetij, ki že več mesecev pomagajo pri izgradnji porušenega Skopja po potresu. člani kolektiva »Zidar« so imeli do proslave Kočevskega zbora slovenskih odposlancev veliko dela v Kočevju, zato so odšli na delo v Skopje šele po proslavi. Delali bodo na saniranju poškodovanih stanovanjskih in poslovnih zgradbah, katere bodo po popravilu zopet sposobne prevzeti stanovalce. Predvideno je, da bo ta skupina ostala na delu v Skopju do konca letošnjega leta. »Zidarjevi« zidarji pred odhodom v Skopje Anica Ozanič govori na slavnostni seji ObK ZMS Kočevje ideje in dejanja. Sadove dela mla- EHEsEsH VESTI IZ KZ RIBJNTCA n osti, na izboljšave. Te revolucionarne podlage mladine, to njeno navidezno nestrpnost in kritiziranje vsega, kar se zdi mladini nepravilno, ne smemo obsojati, kajti vse to pripomore pri izgradnji res socialističnih odnosov, k izgradnji-take ureditve, ki bo ustrezala načelom NOB in so- Letos so dogradili dva hleva, senik in dva silosa. S tem je zadruga povečala kapaciteto na 530 glav živine (v glavnem pitancev). Na lastnih travnikih so nakosili 652 ton sena, silaže pa so pripravili 1170 tisoč kg, vendar bodo odkupili še okrog 200 ton sena, Literarni krožek na šoli v Sodražici Letos poteka že peto leto, odkar deluje na sodraški šoli literarni krožek, ki izdaja tudi svoje glasilo Odmevi naše doline. Pionirji so se domenili, da bodo ta jubilej proslavili na poseben način, Ker je letos tudi 20-letnica Kočevskega zbora, so se domenili, da bodo svoj krožek uredili po vzoru in načinu dela, ki so ga imeli partizanski tiskarji. Posamezniki bodo odgovarjali za razna področja. Sestanek lit. krožka je bil 4. oktobra. Za vodjo »tiskarne« so določili pionirja Srečka, ki bo skrbel za pripravo in izid jubilejne številke. Za ilustracije in tisk bosta skrbeli pionirki Tatjana in Slavka, za ekspedit in pridobivanje naročnikov Lučka itd. Po razredih bodo pionirji organizirali zbiranje prispevkov. Številka literarnega glasila naše šole bo urejena do pričetka prihodnjega leta. V njej bodo spregovorili o aktualnih problemih svoje organizacije, o delu med počitnicami in o katastrofi, ki je zadela Skopje. Nekaj člankov bodo prispevali tudi mladinci. Pionirji so se najbolj razveselili, ko so zvedeli, da bo tisk »ilegalen« in da bo vsak, ki bo sodeloval v krožku, imel ilegalno ime. B. J. da ibodo lahko krili potrebe. Zadruga odkupi na svojem področju za pitanje vsa teleta, ki pa jim jih! trenutno še primanjkuje. * Zadruga je letos prvič sklepala pogodbe tudi za odkup krompirja, s čimer so zagotovili tudi odkupne cene (20 din za kg, 24 din pa za boljši krompir). Pogodbe so sklenili že maja. Z aid ruga je sklenila tudi pogodbe za odkup 415 prašičev ter 234 glav mlade pitane živine. Ribniška zadruga ima 517 ha zemlje, v glavnem travnikov. Proizvodnja na teh površinah Je v glavnem usmerjena za pitanj® živine. Pri sklepanju kooperacijskih pogodb nimajo posebnih težav, na težave nalete le pri dobavi umetnih gnojil, ki jih ne morejo dobiti dovolj za predvideno proizvodnjo. Veliko gnojili rabijo za kooperante, samo posestvo Uga? pa tudi potrebuje letos (za jesensko setev) 80 ton umetnih gnoju Prva pomoč je delovala brezhibno Za prvo pomoč so bile na slavnostni dan postavl jene ambulante na treti mestih s strokovnim zdravstvenim vodstvom. Po mestu pa so bili aktivisti RK, ki so opravili tečaj prve pomoči. Ti aktivisti so bili iz Kočevja, nekaj pa tudi iz Ljubljane. V pomožni ambulanti na Trgu 3. oktobra je med Zborovanjem iskalo pomoči zaradi slabosti 20 ljudi, v ambulanti KGP trije, v splošni ambulanti pa so nudili pomoč sedemnajstim. Do enajste ure zvečer je bilo še enajst nesreč. V novomeško bolnišnico so, zaradi pretresa možganov, odpeljali dva ponesrečenca, enega P'a zaradi slabosti odpeljali v 1JU ljansko bolnišnico. PRSTA SI JE ODREZAL V soboto, 5. oktobra, se je d!ila v obratu podjetja Inles h stu v Dolenji vasi težka ,„j Delavec Andrej Merhar je ,l na miznem rezkarju, 'ki ™ p0 odtrgal mezinec in prstanec. . nesreče je prišlo, ker dela uporabljal zaščitne napra • ^ nesrečenec ni bil kvahf'ici ^ to delo. Za stroj tudi niso obratovalnega dovoljenja. SCO PIO M.! H A. MATE. Naslednjega dne pa so videli ležati na bojišču kakšno mulo, Psa ali kaj podobnega. Toda niso prenehali, že naslednjo noč so zopet, pela njihova orožja in preganjala strah, ki jih je moril. Prišla je zima. Snežinke so se motovilile okoli košatih smrek in iskale poti do tal. Zamelo je snega in taborišče je izgledalo kot izumrlo. Brez življenja je ležalo v majhni dolini pokopano med smrekami in jelkami, ki so se bohotile v svoji zimski preobleki. Andrej je sedaj še bolj m.islil na dom. Imel je mnogo časa za to. Prej se je slednji dan kaj pripetilo in življenje je bilo bolj zanimivo, pa čeprav si jo lahko izkupil. Ni bil vajen počivati. Večkrat se je vpraševal, kaj je s Klaro s Tomažem. »So ju po tistem pustili pri miru? Ali pa sta mogoče kje zaprta in morda oelo... Ne, to ni mogoče, to ne sme biti!« Ni se mogel pomiriti, ni našel miru. Vse preveč ju je imel rad. S komandirjem sta Večkrat sedela in se pogovarjala. Tudi on je imel družino, a nanjo skoraj ni imel časa misliti. Skrbeli so ga borci. Zima je neusmiljeno pritiskala, prinašala je nove naloge, ki jih je moral izvesti. Bal se je. Bila je tako zahrbtna in mrzla. Treba bo priskrbeti mnogo hrane, a kje, kje za vraga naj jo dobi? Iz Črnivca že dolgo ni bilo nobenega glasu. Marjan ni mogel priti, kajti to bi bilo preveč tvegano. Italijani bi prehitro opazili njegove stopinje m potem bi bilo ,vse izgubljeno. Toda vseeno, treba bo tvegati, bič ne pomaga. Če sneg ne poneha, bo treba poslati nekoga v vas. Da vsaj vidijo, pri čem so. Ko bi vsaj nastopil mraz, da se ne bi udiral sneg pod nogami. Vreme je bilo čedalje slabše. Sneg je kar naprej naletaval, snežinke so se nagajivo motovilile po vejah. Nič ni pomagalo. Treba se je bilo odločiti, četi je začelo primanjkovati hrane. »Le koga bi poslal?« je premišljeval komandir. »Vsakega bi težko pogrešal, če bi se kaj zgodilo.« »Dva moram poslati, eden je premalo.« , Spomnil se je: »Žigon in Krt naj gresta. Prebrisana sta, go-wVo bosta stvar dobro izvedla. Se bosta že znašla in poiskala Marjana...« Fanta sta tesno zavita v odeji zapustila taborišče. Veter jima le neusmiljeno bičal obraz. Žigon je stopal prvi in delal gaz. Večkrat se je ozrl nazaj in pogledal Krta, če mu sledi. Sneg se Jima je udiral in skozi obrabljeno usnje je začela pronicati mokrota. Dolgo časa nista spregovorila. Tiho sta hodila med jelkami m vsak zase preklinjala vreme, ki je divjalo okoli njiju. »Hudičevo in ravno midva sva morala iti!« je prvi spregovoril Krt. »Stari nama vražje zaupa!« je nadaljeval. »Prekleto, to vreme Je Pa res pasje, poglej samo, kako brije.« Žigon pa je bil še naprej tiho. Premišljeval je, kako je bilo včasih doma. Sedeli so na peči, mnogo se jih je nabralo, fantov h deklet. Trli so orehe, jedli suhe hruške in zbijali šale. Pogledi leteli z obraza na obraz in se srečavali. Tudi on si je izbral oekle... Bila je polna, njene prsi so bile vabljive in sramežljivo dekliške. Zdelo se je, da ji hočejo uiti izpod nekoliko oguljene J°Pice. Kadar ju ni nihče opazoval, sta se njuni roki našli in se ezno gladili. Bilo je lepo ... Kako sramežljiv je bil tedaj. Ko jo je prvič poljubil, je mslil, da bo strepetal... Čutil je njene prsi na svojih in zdelo ® mu je, da bosta za vedno skupaj. Toda posloviti se je moral, čisel je, zadnji večer ga je Tončka tesno objela in ga ni hotela Pustiti. »Ostani!« mu je dejala, »moj si in nihče te ne more vzeti Poamo da ne bi zašla«, ga je zopet prebudil Krt. °časi sta napredovala. Sneg se jima je čedalje bolj ugrezal i v eevl.ie. Vas ni-----1 J-’-x Filatelistično razstavo si ie ogledalo veliko ljudi vojna dogajanja v naši domovini. S tam so se želeli vključiti V splošna prizadevanja jugoslovanskih filatelistov, da bi tudii filatelistične organizacije prispevale svoj delež k vzgoji našega ljudstva, zlasti pa mladine v duhu NOB, njenih pridobitev in izgradnje socializma. Poleg tega so z razstavljenimi znamkami hoteli približati ljudem življenje drugih narodov, njihove navade, delo in zgodovino. Znamke so tudi bogato izrazno sredstvo za razvedrilo v prostem času, hkrati pod okupatorjem, segle so tudi v dobo pred vojno, verno in prepričljivo prikazale kurirsko pošto ter pošto iz ujetniških taborišč itd. Zanimivo so bile prikazane tudi zbirke kočevskih filatelistov in sicer: Andreja Arka "Živalstvo in rastlinstvo Kočevske«, ing. Milenka Honzak »Avstrija, Češkoslovaška«, Janeza Levstika »Švica«, Antona Mihelčiča »Človek in vesolje« ter Slavka Millerja »Priložnostne izdaje SFRJ Sueški prekop«. -te- Filatelistična razstava Med mnogimi zanimivimi razstavami, ki so jih otvorili v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora, sodi tudi II. republiška razstava filatelistov, ki jo je organizirala filatelistična zveza Slovenije s pomočjo kočevskih filatelistov v prostorih Seškove šole. Razstavljale! so si na tej razstavi prizadevali prikazati s filatelističnimi sredstvi narodnoosvobodilno borbo in po- pa so tudi vzgojno poučno sredstvo v zbiralčevi šolski in pcšolsiki izobrazbi. Ta del dejavnosti filatelistov je bil prikazan tudi v enem izmed prostorov v kočevski gimnaziji. Kot smo že omenili, so se razstavljale! potrudili, da bi bil čim večji poudarek na NOB. To jim je prav gotovo uspelo, saj so znamke, ki so 'bile razstavljene v prvem prostoru, prikazale Jugoslavijo GASILSKA OLIMPIADA (D. V.) — Pretekli mesec je Mednarodna gasilska organizacija CTF, v kateri je vključena večina držav članic Organizacije združeminih narodov in med temi tudi naša država (če ni članica OZN, ne more biti članica mednarodne gasilske organizacije), priredila II. gasilsko olimpiado v Mulhousu v Franciji, ki je trajala teden dni. Tega pomembnega mednarodnega gasilskega tekmovanja, katerega namen je, da se prikaže uspehe gasilcev posameznih držav in dežel, se je udeležilo 74 ekip iz 11 držav in dežel. Barve Jugoslavije so zastopali v skupini prostovoljnih gasilskih enot gasilci Gasilskega društva Karlo-vac, v skupini industrijskih gasilskih društev gasilci Indunstrij-skega gasilskega društva Jarše pri Domžalah in v skupini poklicnih gasilcev gasilci Poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Navzlic težkim tekmovalnim pogojem, kajti tekmovanje se je izvajalo izključno s francoskim gasilskim orodjem, na katerem so dlelailii vaje naši gasilci le dve uri, so jugoslovanski gasilci dosegli vidne uspehe. Gasilski ekipi iz Ljubljane in Karlovca sta si priborili zlate medalje, gasilci iz Jarš pa srebrno medaljo. Ves čas tekmovanja so bili gasilci iz Jugoslavije deležni simpatij v taboru, ki 'je bil urejen na športni higriščih Mulkousa in tudi na tekmovanjih. Posebno priznanje pa so dali gasilcem na zaključnem kulturnem večeru, ki si ga je ogledalo preko 4000 obiskovalcev in so dali gasilci iz naše domovine delček svojega programa. Lepo priznanje so poželi tudi ra zaključnem zborovanju in veličastni gasilski paradi, ki si je ogledalo več deset tisoč obiskovalcev iz raznih krajev in držav ter preko 5 tisoč gasilcev. V času gasilske olimpiade je tudi zasedala mednarodna tehnična komisija za proti požarno zaščito, na kateri je bil dosežen sporazum, da naj bo III. gasilska olimpiada leta 1966 v enem izmed večjih jugoslovanskih mest. to je v Zagrebu ali v Beogradu. Taka odločitev je tudi priznanje naši gasilski službi, ki vlaga vse napore za čimboljšo požarno varnost. »STARŠI... KNJIGA... OTROK«... Ali poznate »Čebelico«? Večina staršev si prizadeva, da otroku nudi vse, kolikor jim pač dopušča denair in seveda — čas. Mnogi izmed njih radi nagrajujejo otroka z raznovrstnimi predmeti, da ne govorimo o prekomerni »kolekciji« sladkarij in podobnega. Naj bo že kakorkoli! Danes bi našim staršem rada povedala, da otroke lahko razveseljujejo tudi z (verjetno do sedaj malo poznanimi) knjižicami »ČEBELICE«, ki jih izdaja Mladinska knjiga. Izšlo je že kar 78 knjižic, ki so najbolj primerne šolarjem nižjih razredov osemletke. Resnična je ugotovitev, ki je podprta z mnogimi primeri: »Zelo prikrajšani so otroci, ki jim nikdar nismo pripovedovali pravljic, zgodbic, pred katere nikdar ne odpremo njim primerne knjige!« ... Res! Otrok to želi, želi v zvezi z njegovo fantazijo. Id je močna in m.u čestokrat veliko pomeni. Da, in prav fantazija mu razmika včasih 1 ozke stene njegovega doma, mu kaže nrihodnost, ga bogati, plemeniti. Šele v otrokovi domišljiji se razraste vse tisto. kar ve. kar je videl in občutil zjutraj, vse, kar je napočilo z poldnevom, popoldnevom, z večerno zarjo, ki ugaša za obzorjem. — Prav zato otrok potrebuje knjige, ki so primerne njegovi starostni stopnji, ki se najtesneje prilagodijo njegovemu doživljanju in dojemanju. Otroško knjigo, ki je vsekakor odlično vzgojno sredstvo, so uporabljali v vseh zgodovinskih obdobjih in njeno vzgojno vrednost celo zlorabljali. Mogoče še marsikdo ne ve. da so skozi stoletja ocenjevali mladinske knjige kot sredstvo za moralno in intelektualno vzgojo. Šele v modernem času so spoznali, da je treba dati otroku res dobro knjigo, -ki mora ohraniti vrednote velikih umetnin. S pomočjo otrokovega čustvenega izživljanja naj knjiga poskuša zadostiti predvsem otrokovi potrebi po čustvenem življenju, istočasno pa vzgajati njegov značaj. Prav gotovo pa mora biti ideja v otroški knji tri jasna in svetla, izraža naj optimizem in vero v zmago resnice in pravice. Poudariti moram, da je važna pravilna oblika; vsa dejanja pa naj bodo prepričevalna, jezik takšen, da ga otrok na določeni starostni stopnji razume,, torej tudi več konkretnih in manj abstraktnih podob in pojmov. Ravnokar omenjenim zahtevam pa se močno približujejo knjižice »Čebelice«, ki jih imam pred seboj. Posredovala sem jih šolarjem; sama pa sem ob tem spoznavala, kako velik je njihov delež pri oblikovanju pozitivnih lastnosti. Naj bežno navedem le nekaj primerov. Z »Novoletno zgodbo« Lojzeta Kovačiča lahko neprisiljeno zmanjšujemo včasih kar preveč stopnjevane zahteve do staršev, sorodnikov ali do dod-ka Mraza. V zgodbi je prikazan tudi skupek lepih medsebojnih odnosov; zasledimo tudi kolektivnost, ki je potrebna že v razredu, še bolj pa v poznejšem življenju — na delovnem mestu. Mnoge zgodbice seznanijo obroke s partizanskim življenjem, postavljajo osnove domovinski vzgoji, zopet druge služijo poglabljanju učne snovi. Med prebiranjem se naj mlajši bralec kdaj pa kdaj znajde tudi v atomski dobi in avtor knjižice »Kdo je najmočnejši« izpove lepo, naravnost plemenito misel, ki jo moram napisati: »ŠE MOČNEJŠI JE TISTI, KI RAZUME GOVORICO NARAVE, KI SE JE NAUČIL TUDI KORISTNO UPORABLJATI JEDRSKE SILE ATOMA; TO PA JE ČLOVEK, A RAZUMEN Človek, ne tisti, ki jedr- ske SILE UPORABLJA ZA U-NlCEVANJE!« Se to! Ravno knjižice »Čebelice« so vzpodbudile dečke, sicer dobre in disciplinirane, a do kraja sprte z branjem, da so se skoncentrirali in se skoraj neprisiljeno naučili gladko čitati. Marija Turk RAZSTAVA FOTOGRASKIH DOKUMENTOV IZ NOB IN UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE IZ POVOJNE GRADITVE V četrtek, 3. oktobra, je predsednik pripravljalnega odbora fotografske razstave ing. Miha Briški otvoril v dvorani množičnih organizacij razstavo pod naslovom »Razstava fotografskih dokumentov iz NOB in umetniške fotografije iz povojne graditve«. Na razstavi sodelujejo foto-nmater ji iz. vse Slovenije ter fotoamaterji iz Novega Sada in Po-žarevca. Razstava je razdeljena na tri deto in je po svoji vsebini strogo tematska. Prvi del vsebuje dokumentarne Slike in fotozapiske iz slavnih dni narodnoosvobodilne borbe po Zlomu italijanske vojske, še prav posebno pa je na razstavi poudarjena dejavnost na osvobojenem delu Kočevske ter hudi boji z okupatorjem v Kočevju. Drugi del razstave predstavlja slike fotoamaterjev naše domovine v novojni graditvi, obdelane v obliki umetniške fotografije. Tretji del prikazuje slike član -žirije ter nekaterih vodilnih fotoamaterjev, katerih slike pa ni' bile ocenjene v konkurenci os4 lih poslanih del. Razstava naj bi s prepleta je. dokumentarnosti in umetn ske.a izraza pripomogla k boljšemu razumevanju in globljemu občutenju vse veličine našega boja zn svobodo ter iz nje izvirajočega družbenega razvoja in napredka naše domovine. Posebno zanimive so nagrajeno slike. Prvo .nagrado je žirija prisodila študentu Petru Souvani0 iz Ljubljane za sliko »Pajčevina sodobnosti«, drugo nagrado pa 81 delita Miodrag Radulovič za sliko »Moderna doba« ter domačin ing' Dušan Oražem za siiko »Simfonija naših dni«. Horuk v naselju „Budučnost" »Slovenci kremeniti, le stopimo v korak...«, smo peli, kar so nam dala girla in vsi so vedeli, da se VI. LMDB »Janko Premrl-Vojko« poslavlja od naselja »Buducnost« v Kolarih. Marsikateri se je še enkrat ozrl po platnenih in lesenih strehah in mislil na tiste lepe trenutke, ki jih je preživel tu. Mislil na vse tiste brigadirje, od katerih se je malo prej poslavljal. Kako težko je slovo... Bn mesec skupnega, pravega tovariškega življenja. Mnogo je bilo žuljev, toda kdo bi pomislil nanje. Raje je vsak pomislil na dan. ko so nam slavnostno izročili plaketo AVNOJ kot priznanje za delo na trasi in v naselju. Spomini bežijo ... Hite nazaj na tisti sobotni večer, ko so nas obiskali mornarji, na tiste zabavne večere, ko smo sklepali poznanstva z ostalimi brigadirji in na poslednji večer, ko smo poslušali pesem Črnogorcev: »Rastanak je težak svima, a najteži parovima ...« Mogoče se je res kakšni brigadirki ob tem stisnilo srce! In še toliko lepih stvari je bilo! Prav gotovo nihče rred nami ne bo pozabil starega delovodje čika Coso, kako je prišel po dobljeni plaketi med nas in nam dejal: »Prišel sem vam povedat, da ste si vse tiste procente, ki sem vam jih dal, zaslužili. Nikoli vam nisem dal več in nikoli manj.« Pri tem pa je imel solzne oči. Tudi mi smo bili srečni i;n hkrati nesrečni, ker smo vedeli, da se naše življenje v brigadi približuje kraju. Spominjali srno1 se dni, ko smo poležavali po šotorih in nam je šumljanje dežja, ki je udarjal na naše platnene strehe, napolnjeval ušesa. Nič nismo bili jezni, če je šotor tudi nu-ščal mokroto, vse to je nadoknaditi a pesem. Ostali so sami tepi spomini. Mnogo jih je, da bi vse lahko opisala. Vračali smo se domov. V Ljubljani smo se razšli. V nas vseh pa je'bila velika želja: »Nasvidenje na Jadranski magistrali!« Polonca Ž. Od Gallusa do danes Ko je bil znani jezikoslovec Jernej Kopitar na Dunaju duhovni vodja Jožefu Rudežu, je v mladem rojaku vzbudil veselje in ljubezen do slovanstva. Ne samo, da je Kopitar v Ribnici obiskoval svojega učenca, temveč mu je Rudež večkrat pošiljal redke besede iz Ribniške doline za njegove jezikovne spise. Sam Jožef Rudež pa je objavil tudi dva izvrstna daljša spisa, v katerih korenito opisuje Ribnico in Kočevje. Potem so ga prepisovali vsi nemški potopisci in učenjaki, ki so kaj pisali o Kočevarjih. Poljak Emil Korytko, tudi dober Prešernov prijatelj, ki se pod policijskim nadzorstvo živeč ni smel oddaljiti od ljubljanskega obmestja, je dobil na Rudeževo priporočilo in poroštvo dovoljenje, iti v Ribnico, kjer je od Ru-deževih dekel, hlapcev in lovcev slišal in zapisal najlepše pesmi v svoji zbirki slovenskih narodnih pesmi. Že prej pa je Jožef Rudež zapisoval narodne pesmi za prijatelja Andreja Smoleta in Prešerna in najbrž so tudi najlepše balade, ki nam jih je Vodnik o-hranil v svojem rokopisu, narodno blago iz Ribniške doline. Naš kraj pa si lahko šteje še v posebno čast, ker je z njim povezano življenje prvaka naših pesnikov Franceta Prešerna. Vsem je znano, da je bila prva šola, 'ki jo je pesnik obiskoval, prav v Ribnici. Tudi ni skrivnost, da je bil na sloveči ribniški nor-malki vpisan v zlato knjigo. Pišejo, da se je Prešeren v Ribnici pridno učil, da so mu za darilo poklonili fnrancoski slovar; tedaj so namreč pri nas vladali Francoza. Veliko bolj kot te nagrade in pohvale pa je bila Ribnica važna za pesnika se z druge strani. Pesnik in pisatelj Fran Levstik pravi, ko piše o Prešernovem življenju in delu, »da je bilo za mladega Prešerna zelo važno, da mu je bila za prvo stopnjo izobraževanja namenjena prav Ribnica, kraj obile izvirne, čisto slovanske šaljivosti, Ribnica, ki bode slu'1-a široko po svetu, kadar se natisnjene dado na svetlo njene krasne šaljive pripovedke, za katere bi skoraj dejal, da pojdejo po svetu prestavljene kakor srbske narodne pesmi«. Te besede moramo Levstiku, ki je 'bil tudi sam velik pesnik in je tako najlaže spoznal in razumel Prešernovo delo, verjeti. Najnovejša psihologija je namreč prepričevalno pokazala dejstvo, da so za oblikovanje duševnosti vsakega človeka, še poselbej pa pesnika, najbolj odločilna otroška leta, v katerih so čustva in vtisi, kd jih doživlja in sprejema, najmočnejši, najbolj trajno in zato najbolj usodni. Pomislimo ob na Cankarja, kolikokrat po-: v svojih delih prav v zgod' mladost Na klanec, k materi, rivicam, ki so se mu še ko ičku godile. Pomislimo n' tihavega Voranca, tudi ta rojih delih najlepše o vekov e-pastirje, kravarje, garače 1 te vaške trpine po koroški'1 iačah, kakor se jih je spom iz svoje zgodnje mtadosu-j pomislimo na 10—12-letne-terna, ki je dve leti prežb mačilnem ribniškem okoU j o je moralo to s svojo zna ko posebnostjo vplivati ° dega pesnika. Preprostost, Mt, duhovitost in domiselno* ’ Hinosti, ki jih poleg ostsn tokrat srečamo v Prešernovin nih, so gotovo našte l roj v Ribnici ugodna tla. -p ma je Ribnica prispevala^ svojega duhovnega^ >likovanj-u mladega pesn^ emu, da je Prešeren P° ^ resnično pravi ljudski u Solze na sinovem grobu Soseda Ljuba je položila loh-Tio skledo močnika in kozjega tiia- na P°d sredi kuhinje in 7K ,.sama sedla. Ob njej so se , 'a‘i otroci: Tonček, Peterček, zok in Micka. V sosednji sobi j®.na slamnati postelji ležala šti-f^edemdesetietna bolna starka n ka> gospodar- Peter pa je delal hp Je v borovškem gozdu za les-trgovca Zurla. brnest Zurl je bil Kočevar, žu-Cv občinel Kočevska Reka in g0 leta vnet hitlerjevec. Mno-rii ?ne';ov in delavcev je nagovo-DuJ??? -iesen leta 1941, da so za-m Pii rodno zemljo in svoje do-ter odšli v Hitlerjevo de-jy°' Ves čas je k temu nagovar-tudi delavca Petra. Tistega ga deževnega dne so pri- , Ponj in njegovo družino z av-j^bilom nemški častniki, ok^ °1 sem v sobi in zrl skozi je m k°t iz škafa. Iz-l;k 'logarskega vrha so se v be-H^.l^Hečih lisah spuščali hudo-'ki in se zlivali v deročo Be- ^ahr|>tna bolezen je pobrala j;Co tudi Toneta ... ti-jje nJeni strugi so stopali laških Stavni ženici v dolgih vo-ki Plnščih, zavili so na brv, La^nr, . deroče Belice pelje proti Stoni,-'^vi domačiji. Predrzno so vC(innl ,v hišo. Sredi kuhinje je še da 7 'ežala velika lončena skle-, rtHekn°S^'?"n^i m°čnika in kozjega 'hotan’ <)kr°g nje pa so bile raz-r>0van i °brablj™c žlice. Pod sta-V°dni le. enakomerno ropotal 'rip ^ m m *n drobil koruzo, ka-v9rj:i ‘ i- V bnletev prinesli Koče-l-olo 7/" S°fovca. Tudi mlinsko klo sv nal Je enakomerno udarci t>a ,?JO pes£m, v delavski ko-az.En Nemcev ni bilo žive % otv?:!|nla Ljuba je še pravi a Nemce. Slutila je, da ,'la jpl° P° njeno družino. Pia-li koci na .no@e in začela vpiti: 5$tte ^jt. mati moja, tu so, A. 8rim' smejo nas dobiti, mi >h dobrnt nj'imi' ni mi do nem--hju : ot- raje živim tu v trp- Med'n revščini.« J'hovi ■"?> 80 Nemci stikali po v°> je „:Sl ln ogledovali revšči-ori^ižnw?°dmja Ljuba drhtela >U- ^ grmovju. Nemci so &6t Srn6?' neka' dni 80 k M.?"'?’ tudi tokrat so odšli žir Svojem ’ Ljuba je ostala zve-^ ^hu narodu. Tedaj je do-wMs svoir,^revolucionarni krst ter ^inV harLi družino vključila v l94nn4?SVobodilne fronte. 42 je njena dru- žina preživela skupaj. Sin Petr-ček je m.ed prvimi odšel v partizane. Za njim je odšel tudi Tone, ostali pa so delali za OF na terenu. V poletju 1942 so Italijani zaradi sodelovanja s partizani zažgali njihovo revno kajžo. Petnajstletni Petrček se je kot partizan hotel maščevati fašističnim krvoločnežem. Ljuba je z družino ostala brez doma, veliko italijansko ofenzivo je preživela med partizani v kočevskih gozdovih. Tedaj so Italijani ujeli tudi njenega moča in sina Tončka, na srečo pa sta se oba po italijanskem napadu vrnila in stopila med partizane. Sin Petrček je bil pogumen in hraber partizan Kočevskega odreda in Cankarjeve brigade. Ponosno je ta petnajstletni mladenič doživel ognjeni krst junija 1942 v boju z Italijani v Osilnici in pozneje v drugih bitkah Kočevskega odreda in Cankarjeve brigade. Huda zima in številni boji niso zlomili njegove trdne volje. Neštetokrat je prehodil kočevske vasi in gozdove, sodeloval v bitkah z Italijani pod Mirno goro, v Sv. Križu pri Kostanjevici, Suhorju v Beli Krajini, kjer je bilo ujetih približno sto belogardistov. Bil je v boju za postojanko Krašiči, se prebil čez Krko -in napadal postojanki Tržišče in Krmelj, se bojeval v Stari gori nad Mirno ter rušil železniško progo in napadal sovražne kompozicije in kolone. Pot ga je vodila 's Cankarjevo proti št. Vidu in Polici in od tu zopet v Belo Krajino ter Hrvatsko. Bojeval se je v Vivodini in Sv. Križu ter se v mrzlih januarskih dneh in snežnih metežih prebijal skozi Petrček je pri Jelenovem žlebu poslednjič pomeril na italijanskega oficirja Temeniško dolino in nazaj na Kočevsko in nato v Belo krajino, v Suho krajino in Ribniško dolino, -kjer so bile njegove zadnje bitke. Drzno je sekal po Italijanih v bojih, ki so bili leta 1943 od Dolenje vasi do Sodražice. V Jelenovem žlebu je poslednjič pomeril na italijanskega častnika. Skočil je nanj, da bi ga razorožil, medtem pa je zaregljala ita- Štiri leta velikolaške Oktobra letos praznuje pletilj-ski obrat »ANGORA« v Vel. Laščah 4. obletnico obstoja. Danes z velikim ponosom in zadovoljstvom analizirajo v obrg , tu dobo štirih let; v mislih pohi tijo v čas, ko je v delovnem prostoru stalo 5 pletilnih; 2 šivalna in en sam entelj stroj, nad njim pa se je sklanjalo le šest ljucu. Kaj kmalu je število naraslo In sklenili so, da se povežejo z ljubljansko »Angoro«; že 30. septembra 1960 je velikolaško pJetilj-stvo podjetje tudi prevzelo. Delo je vsestransko zaživelo in marca 1961 je bilo tu zaposlenih že 40 delavk, ki so delale v dveh izmenah, prav tako kot še danes. Vključile so se tudi v obratni de- lavski svet, v sindikat, mlajše imajo tudi mladinsko organizacijo. Poslednja je najbolj aktivna v zimskih mesecih, kar je razumljivo. Takrat se shajajo na sestankih in radi govore o ple-uljskem delu, pomagajo tudi pri raznovrstnih praznovanjih med ■Atom, priskočijo pa tudi povsod na pomoč. V pietiljstvo, kjer izdelujejo iretežno le pletenine za otroka do 4. leta (izjemoma, oziroma po potrebi tudi moške in ženske), sprejemajo ženske od 18. do 28. leta. Eksperimenti so pač pokazali, da v tej starosti človek najhitreje doume in sprejme novosti, ki jih pri takšni zaposlitvi ni malo. V novi pošti v Kočevju lijanska strojnica in ga zadela Omahnil je in v krvi obležal . sovražnikovim orožjem v roki. Materino srce je bilo močno prizadeto, vendar ponosno na takega sina. Njene misli in čustva so bila vedno pri njem. O njem mi j-e večkrat pripovedovala, njene oči so se pri tem vedno iskrile, v njih je bilo mnogo ponosa do sima. * Pred dnevi je zabrnel telefon in nekdo mi je sporočil, da ji je zahrbtna bolezen iztrgala še dru- 1 gega sina. Z njo sem se srečal ob njegovem grobu. Sveži grob j-e •bil zasut z venci in starka v črnimi ga j-e objemala ter klicala sina... Solze so ji v curkih lile po licih in skozi cvetje prodirale v svežo zemljo k sinu Tončku, katerega je presunljivo klicala. Klicala je tudi Petrčka, ki počiva nekje v senci in hladu gozdov. Njeno srce se je krčilo od bolečin in vsi smo sočustvovali z njo. Lep sprevod delavcev in uslužbencev iz Kočevske Reke ji je bil v uteho ob zvokih žalostink rudniške godbe. Z rokami je planila pokonci in me objela okrog vratu: »Srce se mi trga ob izgubi mojih zlatih fantov in vendar sem ponosna nanje, ponosna sem na njihovo kratko, a plodno življenjsko pot!« * Da, Laknerjeva mam« je bila vedno takšna, preprosta, delovna in zavedna. Njena velika zasluga je, da so bili tudi njeni fantje takšni. Ob Injendh solzah sem obujal spomine na otroška in poznejša leta in pravim, da bi morale biti vse naše mame v najtežjih časih takšne. T. Ožbolt »Angore« In kako je s stroji? Pred trerrii meseci so dobili iz inozemstva »entelj« stroj. Siva po posameznih zankah in nadomesti delo desetih šivilj. Iz »Standarda« v Osijeku so pred dvema tednoma prejeli pletiljmi stroj, s katerirri so tudi zelo zadovoljne, čeprav se jim je sprva zdel malce pretežak za ročno upravljanje. Upajo pa, da bodo dobili še štiri take. Kakšna je povezanost z ljubljansko »Angoro«? Pošilja jim surovine in vzorce oziroma dispozicije, postavlja norme ter določa kvaliteto in kvantiteto izdelave. Peto obletnico bodo mogoče praznovali že v novih prostorih, v nekdanjem »Partizanu« in v ugodnejših okoliščinah dvigali proizvodnjo. M. T. NOVA CESTA IN SE KAJ Na zadnji seji sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Kočevje so razpravljali predvsem o gradnji nove Tomšičeve ceste v Kočevju in o predlogu odloka o stanarinah in gopodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš. Sedanja Tomšičeva cesta ima slabo osnovo, je vijugasta in ima še nekatere druge pomanjkljivosti. Nova bo bolj ravna, bolje utrjena in asfaltirana. Potekala bo deloma po povsem novi trasi (bliže novi kemični tovarni). Dokončana bo morda že letos. \ ii V žepu Hipolita Matvejoviča je tičala polovica vsote, ki sta jo družabnika ddbilla od stargorod.-kih zarotnikov. To je bil za Vo-robjaninov a, ki ni bil več vajen razkošja, že velik denar. Zdaj pa, ko ga je morebitnosit lahke ljubezni vrgla s tira, se je pripravljal, dia Lizo premami z razsipnostjo. Prepričan je bil, da je za to kaj izurjen. S ponosom se je domislil, kako lahko je nekoč uklonil srce čudovito lepe Jelene Boiur. Navada, tratiti denar lahkomi-šljeno 'in hrupno, mu je bila v krvi. V Stargorodu je slovel po svoji vzgoji in spretnosti za pogovor s katerokoli damo. Zazdelo se mu je smešno, da bi .porabil vso svojo starorežimeko u-glajenoslt za to, da sli pridobi malo sovjetsko punce, ki še ničesar prav ni videlo ne znalo. Po kratkem prigovarjanju je Hiipo'.it Matrvejeviič odpeljal Lizo v »Frah«, vzorno menzo MSPO, »naijllepšl kraj v Mbsikvii«, kot mu je pravil Bender. »-Praga« je osupnila Lizo z obilico o-gledal, svetlobe in cvetihčnih lončkov. Zanjo je bilo to opravičljivo: nikoli ni oblikovala velikih, vzornih restavracij. Todia zrcalna dvorana je povsem nepričakovano osupnila tudi Hipolita Matve-jcviča. Zaostal človek je postal, pozabil je, kakšne so restavracije. Zdaj ga je bilo močno sram baronskih škornjev s kvadratnimi • kapicami, predvojnih hlač in itieiovtnika v barvi 'lune, posutega s srebrnimi zvezdicami. ILF IN PETROV vegetarijanskega!« Strežaj je začel cepetati ko konj. »Vegetarijanske hrane ne držimo. Morebiti bi omlet s šunko?« »Veste kaj,« se je odločil Hipolit Ma-tvejevič, »potem nama prinesite hrenovk. Saj boste jedli hrenovke, Jeli-zaveta Petrovna?« »Bom.« »Torej hrenovke. Lej te tele, po rublju petindvajset! In buteljko žganja!« »V steklenički bo.« »Prav, veliko steklenico.« Strežaj je s prozornimi očmi prebodel ubogo Lizo. »In kaj boste k žganju? Svežih iker? Lososa? Pirožkov?« V Hipolitu Matvejeviču je še vedno besnel načelnik matičnega urada. »Ni treba,« je odklonil z neprijetno grobostjo. »Po koliko so slane kumarice? No, dobro, prinesite dve.« Natakar je odhitel, za mizo pa je spet zavladal molk. Prva je spregovorila Liza: »Tu še nikoli nisem bila. Zelo lepo je.« »Da-a,« je zategnil Hipolit in računal, koliko bo naročilo veljalo. »Kaj bi tisto!« ga je spreletelo. »Srknem malo žganja in se razvedrim. Res pa je stvar malo nerodna.« Ko pa je izpil in prigriznil kumarico, se ni razvedril, ampak postal še bolj mrk. Liza ni pila. Napetost ni izginila. Potem je nekdo prišel k mizi Dvanajst stolov 1411 Oba sta se zmedla in otrpnila pred očmi vseh dovolj raznoterih gostov. »Sediva tja v vogel!« je predlagal Vorobjaniinov, čeravno so biti sedeži prazni samo tik odra, na katerem je orkester ognjevito kot vsak dan izvajal pcitipuri iz Bajaderke. Čuteč, da ju vsi gledajo, je Liza brž privolila. Za njo je zmedeno stopal svetovljanski lev in osvajalec žena Vo-rob j aninov. Oguljene hlače svetovljanskega leva so malhasto mahedrale na suhi zadnjici. Osvojevalec žena se je zgrbil in si, da bi premagal zadrego, začel brisati ščipalnik. Nikogar ni bito k mizi. Tega Hipolit Matvejevič ni pričakoval. Namesto, da bi se galantno pogovarjal z damo, je molčal, se mučil, plaho potrkaval s pepelnikom ob mizo in se brez konca odkašljeval. Liza se je radovedno ozirala. Molk je postal že kar nenaraven. Toda Hipolit Matvejevič ni spravil iz ust niti besedice. Pozabil je, da je ob takšnih priložnostih vselej prav on govoril. »Bodite tako ljubeznivi,« se je obračal k mimo hitečim natakarjem. »Takoj, takoj,« so mu spotoma odgovarjali. Končno so prinesli jedilni list. Hipolit Matvejevič se je poglobil vanj s čustvom olajšanja. »Kaj? Telečje zarebrnice petindvajset?« je mrmral. »File petindvajset, žganje pet rubljev?« »Za pet rubljev ga je precejšnja steklenica,« je izjavil strežnik in se nestrpno oziral. »Kaj je z mano?« se je prestrašil Hipolit Matvejevič. »Smešen postajam.« »Izvolite, prosim,« se je z zapoznelo vljudnostjo obrnil k Lizi. »Ali ne bi izbrali? Kaj boste jedli?« Lizi ie bito nerodno. Videla je, kako oholo gleda natakar na njenega spremljevalca, in spreume'a, da neka j ni prav. »Ne bom jedla,« je dejala z drhtečim glasom. »Ali pa ... »Povejte mi, tovariš, ali nimate kaj in, priliznjeno zroč Lizo ponudil rože. Hipolit se je delal, ko da brkatega cvetličarja ne vidi, ta pa ni odšel. Dvoriti v njegovi navzočnosti je bito popolnoma nemogoče. Za nekaj časa ga je rešil koncertni program. Na oder je stopil sladak moški v smokingu in lakastih čevljih. »No, pa se zopet vidimo,« je jezično nagovoril občinstvo. »Pri današnjem koncertnem programu bo nastopila svetovno znana" pevka ruskih narodnih pesmi, Varvara Ivanovna Godlevska. Varvara Ivanovna, izvolite!« Hipolit Matvejevič je pil žganje in molčal. Ker Liza ni pila in je ves čas silila domov, je bito treba pohiteti, da bi izpraznil vso steklenico. Hipolit ga je imel kmalu že precej pod kapo. Pogosto je planil kvišku, in ne da bi se bil oprostil, odhajal na stranišče. Pri sosednjih mizah so mu že pravili »stric« in ga vabili na kupo piva. Pa ni šel. Iznenada je postal ponosen in nezaupen. Liza je odtočno vstala izza mize. »Grem. Vi pa ostanite! Sama bom šla.« »Ne, čemu neki? Kot plemič tega ne morem dopustiti. Gospod! Račun! Neotesanci!« Hipolit Matvejevič je dolgo zijal v račun in se majal na stolu. »Devet rubljev in dvajset kopejk?« je momljal. »Ali morebiti hočete še ključ od stanovanja, v katerem imam spravljen denar?« Končalo se je s tem, da so Hipolita odpeljali ven, oprezno ga držeč pod roko. Liza ni ,mogla ubežati, ker je silni lev imel številko za garderobo. V prvi stranski ulici se je Hipolit naslonil na Lizo in jo jel grabiti. Liza se mu je molče iztrgala iz rok. »Veste kaj!« je govorila. »Veste kaj! Veste kaj!« »Pojdiva v sobo!« jo je prepričeval. BRANKO COFI C: Oslovska leta Zora se je na lepem zresnila, naskrivaj pogledala Dule ta in rekla: — Nisem vedela, da si tako pokvarjen. Nagovarjaš dekleta, da te poljubljajo, potom pa • • • Naj tii drugič prinese kosilo moj brait. — — Raje vidim, da ga prineseš. — — Zalkaij? — — Pač tako, zamomlja De-De-Ha. — Zakaj, zakaj? Daj, no, povej, reci! —, — Bolj mi tekne. — Deklica je poskočila in pograbila prazno skledo. — Grem. Dolgočasen si. Pa tudi miši so tukaj, ne? — — Mazalta Levi se miši ne boji, — bog ve zakaj reče Dule. Zora se je bliskovito obrnila in preden J® Dule sploh mogel pomisliti, kaj se mu lab*0 primeri, ga je treščila s skledo po glavi in maščevalno zavpila: — Tule imaš Mazaito Levi! — Hitro je odrinila desko z vhoda in šini" ven s tako naglico, da sva se ji komaj ogni" s poti. Ni se ji zdelo niti vredno da bi naJ“ opazila, in zbežala je proti domu, jezna na svttr črnolaso tekmico Mazaito, prvo lepotico v d" gem razredu gimnazije. XXIII In tako so se dekleta vznemirile, razbežal®’ razgovorile, razklepetale, razčebljale, sočuslv vale, jokale, vse zaradi Duleta Dabiča in njeg°v nesreče. — Ubogi nesrečni Dule, Duško, Dulek, £>u ko, Duj-Dulček! — > Poslušamo to in skoraj ne verjamemo nim ušesom. Mar je mogoče našega Duleta v biča Hajduka, prekanjenega lisjaka, narnajL nega z vsemi žavbami, klicati s tako sladim imenom Duj-Dulček!? rč. Od naših dekletc so zastavo ogorčenja P' vzele njihove stare matere, le kdo je bolj to. klican za to! Posluša stara mama svojo de/to lušasto vnučko in se sama razjoka nad žalos^ • Dabičevo usodo, vzame palico v roke in stw k neki drugi stari mami, da ji potoži o trd'e prefektovem srcu. Od te potuje zgodba k tre in glej, že vre po celem Bihaču, ko da ga bardira sam Hasan paša Predojevič. . Pa tudi v samem našem konviktu P°d^.e(j-neopazno rase prikrito nezadoavoljstvo. "r y. vsem se nihče ne more pomiriti z Duletovim . gnanstvom. Na naši strani je celo Jovo škan , Če le more, spusti Duleta v svojo sobo, da sev njem uči. Včasih zvečer, ko je prefekt v ,0. varni, se celo skupaj učita in sprašujeta zS°, vino, ki je škandalu neverjetno pri srcu. _ se zjutraj odpravljamo v šolo, nam Jovo V šerno sporoči: n.,ny — Včeraj smo namahali Turke pred to jem. Ej, to je bil golaž! — Hrana je čedalje slabša. Po konviktu U vratno kroži govorica, da kuharica in P1"? 0, naš vzgojitelj, kakor ga službeno imenuj kradeta. , ,h vo- Čedalje bolj pogosto je po internatskih Q. tičkih, čeprav tiho in naskrivaj, čuti zbadlj V težkem boju krvavijo bratje konviktaši. Nič ni prida kuharica, vzgojitelji še slabši. Jo, kaj bo kaj le bo? V zraku čutimo, da se je boj že začel, deP ‘ge to na zunaj ni videti. Kdo ga vodi m k‘ Jprl še ne ve, toda vse kaže, da se je konvi ne, .................. odvzemanjem ge slabi hrani in kaznim z črni knjigi in prefektovim vohunom: zlasti osovraženi. Res, tisti naš uspeli napad na crn(? . ne ve-zbudil konvikt iz mrtvila, še vedno n spošt°' kdo je črni knjigi prišel do živega, . ‘ raste-vanje proti naši osumljeni skupim dn0 b°1J Moj stari pokrovitelj Mile škonc m pogosto ustavlja in kaj povpraša. tajco - Kako kaj z vami, dečki? .. - Kar prej, vrli fantje ste, le skupaj držite. Razvoj ljudske oblasti v NOB že v sredini oktobra 1943 je začela XVIII. divizija z boji nemškim divizijam, ki so iz Gorskega Kotorja prodirale woti Kočevju in ostalemu osvobojenemu ozemlju Slovenije. De-®., dni je branila prehod čez Kolpo in zadrževala Nemce in Jpove elitne divizije, da niso mogli prodreti v Slovenijo. Ker so Nemci tedaj še močni, imeli so na razpolago več motorizira-lfl divizij, so se enote NOV postopoma premikale in branile S9*c košček naše zemlje. V drugi polovici oktobra so se začeli umikati iz Kočevja toni oblasti, ki so spet odhajali v gozdove. Proti koncu oktobra 0, Kočevje zavzeli Nemci in se v njem močno utrdili. Nemška Jtoziva, ki je trajala v Sloveniji mesec dni, je prenehala in fats NOV so šle spet v ofenzivo. Novembra je padla nemško-fatoobranska postojanka v Grahovem in Velike Lašče. V začetku tornbra je XIV. divizija napadla Kočevje in ga razen gradu v venp- zavze^a- B°ji so se odvijali iz dneva v dan po vsej Slo- Odbori OF, ki so se v nemški ofenzivi prebijali na vse mogoče so takoj po končani ofenzivi pričeli spet z rednim delom. vLPe ljudske oblasti, ki je zrasla v krvavi borbi, ni bilo mogoče ko uP-ičiti. Območje doline 'Kolpe. Kočevske Reke, Banja loke, in Poljanska dolina je bila svobodna. Nemci in njihovi jtoiugači slovenski domobranci so se držali samo v Kočevju knt V zimi leta 1943144 niso upali nikamor. Nemci so pošto-gj10 v Kočevju preskrbovali z avtokolonami, nekatere so bri-ves čas napadale in vodile z njimi težke boje. reri osvobojenem ozemlju Kočevske so odbori OF ves čas Poslovali vse od Drage in po dolini Kolpe od Gabra do rJr-drada. Tudi po ostali Kočevski so odbori OF legalno poslo-rg?' .v Kočevju in njegovi okolici kamor je dnevno zahajal sov-cg!?*. so delali odbori ilegalno. Tako se je spet razvijal boj na trn!} koncih in krajih. Nemci in domobranci niso imeli nikjer bitr -in čeprav so se zavedali, da bodo vojno zgubili, so se im tono borili in napravili nešteto zločinov nad nedolžnimi ljud-ln nad partizani in aktivisti. Res je, da borci in aktivisti niso poznali strahu pred sovraž-°™- Nešteto je bilo primerov, da so aktivisti in člani odborov dh’ zaščite in posebno še člani SKOJ in ZSM ter AFž buTike- Vr°pagandni material in vse ostalo prav do sovražnih torti? e?’ Nemci in domobranci so besneli. Govorili so, da so w Vsi uničeni, pa so bili z akcijami aktivistov in borcev So demantirani in ljudje so se jim smejali. V svojem besu rantoajali težke zločine, polea svojih vojaških enot so organizi-2l0x.to diverzantske skupine in črno roko. da so število svojih cey oy še povečali. Znano je nešteto zločinov domačih izdajal-domobrancev, ki so jih kot nemški hlapci zagrešili. Zl0Jto}dska oblast pa je kljub temu rasla in se razvijala dalje. hrecJni Nemcev in domačih izdajalcev niso mogli ubiti želje in toli>en.enia naših delovnih ljudi po svobodi, po kateri so hrepe-kaUjOletja in so jo živo spoznali v dveletni krvavi borbi z in Pskimi okupatorji. V grmenju pušk in mitraljezov, topov $e h!!71!}3 so se sestajali odbori OF in skrbeli za borce, ki so °nh Po vsej naši zemlji. h in možje so bili v brigadah in odredih, matere, žene 0kr0s'-<} Pa so neustrašeno opravljale naloge v odborih OF. Bo nto1! rajonski odbori, ki so bili v času nemške ofenzive 0py,}dovih, so imeli vso pomoč in podporo v terenskih odborih %šti delali pred očmi okupatorjev in opravljali svoje dolžr P^npatorji so streljali in odpeljali veliko število članov Bo«; j.lfl odborov v internacijo, na njihova mesta pa so stopali hta ulu<~ie- čeprav so dobro vedeli, da jih lahko vsak čas. zadene ?e par,?da kakor njihove predhodnike. Težko je danes reči, koliko BiSo sj° ? boju članov terenskih odborov OF, ker ti podatki jtej;°bdelani in zbrani. Lahko pa trdimo, da je po povprečnem °orQy aktivistov in članov terenskih, rajonskih in okrožnih od-tor^Padlo več kakor pa borcev, ki so bili po brigadah in \toj\°J}n? Kolpe od Gabra do Predgrada in tudi južni in vzhodni tofa^r-pčevske so bili po nemški ofenzivi v letu 1943 svobodni. xn domobranci si do spomladi 1944 niso uvali iz Fočevia, Ribniški dolini, kadar so šli nasproti nemški avto- $S$< koloni, ki jih je oskrbovala in vozila voiaški in inten-os . rnaterial. Kolone so briaade vso zimo 1943144 napadale l Poti od Škofljice do Kočevja. Ker b- Srerfj80 Nemci imeli zaradi teh napadov preveč težav in izgub. var Riarca 1944 postavili novo postojanko v Ribnici, ki naj toliko ,, }r°st prehod iz Ljubljane do Kočevja. S tem pa niso ker so se navadi brigad vrstili dalje. V začetku ijBici <„4 ie XVIII. divizija že napadla postojanko v Ribnici. } domobranci so že dovolj poznali udarnost in moč naših Žiriji 50 se v Ribnici močno utrdili: da XVIII. divizija z tfrw. uninv kunonado postojanke ni mogla zavzeti in >..lti. Po tem napadu so se Nemci, posebno zLtrdili rfajalci domobranci, spet razšopirili. S svojo propagando ma9ci a zaradi povečanih oskrbnih stroš- kih v zavodu, je življenjski nivo nižji, kar ni vzpodbudno in nam zmanjšuje uspeh ter krha vzdušje v zavodu. Odločili smo se, da bomo o tem odkrito spregovorili na delovni konferenci to nedeljo. Od tega pričakujemo pn-ilbližno take zaključke: Ut Proizvodnjo v delavnicah je treba specializirati, posamezna delovna mesta pa tehnično izpopolniti in jih urediti tako, da bodo delali na njih lahko tudi najtežji invalidi in dosegli dovolj visoko produktivnost. 0 Pričakujemo, da bomo ob zaposlitvi vsakega invalida dobili določeno p.emijo za adaptacijo delovnega mesta. Seveda bo morala biti dotacija višja takrat, ko bo šlo za težjega invalida in nižja, ko bo šlo za' lažjega invalida. IH Neodvisno od proizvodnih problemov pričakujemo, da bomo dobili večja sredstva za ureditev stanovanjskih prostorov po našem perspektivnem planu. Napeljati bo treba centralno kurjavo in urediti dostope tako. da bodo tudi najtežji invalidi lahko prišli z vozički sama iz sobe na delovno mesto ter drugam. @i Vsem invalidom, ki so trajno navezani na tujo pomoč, želimo izposlovati stalen mesečni, dodatek, s katerim bodo lahko krili povečane življenjske stroške in tako njihov minimum ne bo več ogrožen ...« Se mnogo zanimivega smo slišali. Živa zavzetost in jasnost ciljev. se je zrcalila v vsaki izrečeni besedi upravnika ali njihovih sodelavcev. Nato simo. šd ogledali Še delavnice. Najprej montažno delavnico, kjer sestavljajo mikro stikala za tovarno Elma iz Črnuč, Že ob vstopu smo začutili prijet -no, tovariško in delovno vzdušje. Naše začudenje je kmalu preseglo vse mere. Čeprav so izdelki namenjeni za izvoz, jih izdelujejo le najtežji invalidi, med katerimi so štirje taki, da lahko uporabljajo le sobni voziček, na delovno mesto pa jih morajo prinesti. V drugi, »kovinski« delavnici nas je spet čakalo presenečenje. Na nožni stiskalnici je delala delavka s paralizirano eno stranjo telesa, pri delu pa je uspešna kot vsak zdrav delavec ... Preseneče-(Koncc na 11 .strani) Zasnežena pota Pred 30 leti, meseca januarja, je bila bogata zima, zemlja zmrznjena, posuta s pršičem, prav tako drevje. Gozdna tla so krasili odtisi dvo in četveronožnih prebivalcev gozda. Odkazovali smo drevje za posek. Po končanem delu je odšel gozdar Mlakar po stari gozdni poti domov. Francelj, Hudolin in jaz se odpravimo proti Eleonorini jami. Po dobri polurni hoji se znajdemo v pragozdu. Logar se je vrnil, midva pa se spustiva v jamo. Igra prirode nam je razodela lepo čudo kraškega sveta. Stalaktiti in sta-lagniti so se razgrnili pred nama v vsej svoji lepoti. Ogledujeva in ogledujeva. Pozabila sva na zunanji svet. Ko prideva iz jame se razgrne pragozdno drevje v vsej svoji veličastnosti. Neokrnjena, edinstvena lepota pragozda me je prevzela. Pozabila sva na to, da morava domov. Kazalec na uri se je premaknil na peto popoldne. Dan je prestrašen krenil s svoje poti. Pričelo se je mračiti. Megla naju je zasula z vseh strani. Lastnih vtisov nog nisva več našla. Sledi je zabrisal sneg. — Ti ne veš, kje smo, me pobara Francelj. Kako, da ne vem! Po čem veš, da ne vem? Po skali. Enkrat smo šli že mimo nje in zdaj greva že v tretje. Doklej bomo krožili okrog nje? — Saj se ti samo zdi, da vidiš skale, v resnici pa je megla. — To ne bo megla, kar potiplji, pa se boš prepričal. Zaman sem se skušal spomniti, kje bi utegnila biti ta skala, drugačna od vseh sikal, mimo katerih sem hodil. Prej je bila pokrita z zelenim mahom, sedaj je vsa bela, pokrita s snegom. Povsem drugačna je pozimi. Oddaljila sva se od nje. Spomnil sem se, kako sem jo z žalostjo zapustil poleti v tem lepem pragozdnem okolju. Znašla sva se v objemu noči. Sneg je nehal padati. Ni mi bilo prav, da nas je zatekla noč v nrago^du pri temperaturi 17° C pod ničlo. Otipavala sva mahovje na debelih jelkah in ugotavljala strani, neba. Ugotovila sva, kje je s-ver. Osvobodila sva se začaranega kroga in krenila v drugo smer. Oddaljevala sva se vse bolj in bolj od doma. Srce mi je po večurni naporni hoji v snegu utripalo močneje. Dihal sem hitreje. Ker svg videla le nekaj korakov predse, sva se snotikala ob korenine in skale. Zaletel sem se v drevo in ga objel, da ne bi padel. — Na stari gozdni poti sva, se og'asi Francelj. Zdaj vem. kje sva, blizu četrte mestne ceste. Stojiva na poti. Glej, ta jelov in smrekov mlaj. Sklonil sem se, da bi pogledal in otipal tla z dlanmi. Da, pot je, stara gozdna pot, ki nas je danes pripeljala v pragozd. Motila sva se, isto okolje na drugem koncu hriba. Borila sva se še naprej s temo in praznino okoli sebe. Kotanjast in ka-menit svet nam je nastavljal nešteto preprek. S težavo sva se prebijala skozi meglo. Hodim za njim in si brišem znoj in komaj se premagujem, da ne bi na glas zakričal. Utrujen sem bil tako, da sem mislil, da hrib valovi. Kako bi bilo, Francelj, ko bi bil id a j sam, sem ga vprašal. • - To je hujše od zime, mi je odgovoril. Zdramil se je: da, mraz je, mraz pritiska. Bolje bi bilo, če bi zakurila, sem ga pobaral. Poiskal bom primeren kraj in za- kuril. Našla sva potlačeno, grozljivo smreko, staro, upognjeno pod težo lišajev: — če bi se vnela, je ne bi bilo škoda. Ustavila sva se pod njo, nabrala suhe veje in zakurila ogenjček. Švignil je plah plamenček in se jel sprehajati po vejah in vejicah te grozljive smreke. Nalagala sva na ogenj suhljad, stare suhe veje posekanih smrek. Ogenjček je močneje vzplamtel. Toplota je ogrevala premrle ude, kosti in telo. Poleg ognja sva zaspala stoje. Veter naju je pokril s snegom, ki ga je odpihal iz vej. Ko tako spiva poleg ognja, ki naju je grel, začutim po vratu mokroto in hlad. Stresel sem se in dojel, kaj to pomeni. — Francelj, naprej morava, sem zamrmral, sicer naju bo uspavala bela smrt. Zapustila sva ogenj in zagazila v sneg. Zamajal se je pet korakov pred menoj. Zdelo se mi je, da je morska prikazen. Okrog sebe vidim še druge privide, eden izgine, drugi se prikaže. Veter se je med tem usta- ČRNA KRONIKA PODLEGEL POŠKODBAM V ponedeljek, 30. septembra okoli 23. ure, sta se doma sprla zakonca Angela in Anton Juhner iz Podgorske 5 v Kočevju. Mož je oriš-el namreč domov precej vinjen žena pa je od njega zahtevala denar za gospodinjstvo, češ da otroci nimajo "kaj jesti. Mož ž ni ni dal denarja, pač pa ji je začel groziti, da jo bo pretepel. Žena je zbežala oziroma odšla v vežo, kjer je vzela kakih tričetirt nv-tra dolgo železno palico, se z nio vrnila v sobo in od moža ponovno zahtevala denar za hrano. Mož je šel proti njej z dvignjenimi rokami, iz česar je menda žena sklepala, da jo misli nre-teosti. zato ga je s palico trikrat udarila (po rami in telesu), ga tako obvladala hkrati pa hudo poškodovala. Mož je naslednji dan podlegel v novomeški bolnišnici. SMRTNA NESREČA V GORICI VASI V soboto se je na mostu v Goriči vasi pri Ribnici pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Osebni avtomobil KR 25-91, ki ga je vozila Cirila Narnpel. je zaneslo v ograjo mostu, ker je voznica na ovinku zavirala. Voznica in sopotnica Mairija Sega sta bili hudo ranieni in so ju odpeljali v bolnišnico. Dva dni po nesreči je Malija Sega v bolnišnici umrla. — Res bi že bil čas, da bi uredili nevarni ovinek v Goriči vasi, uredili nov most, da bi bila cesta prevozna. Tu je bilo že več pro- metnih nesreč in jih bo lahko še več; tudi smrtna ni bila ta prva. MOPEDIST IN MOTORIST 12. oktobra popoldan se je v Sajevcu težje ponesrečil motorist Lojze Osvald iz Sajevca. Z motorjem ga je zaneslo s ceste v desno, nekaj časa je peljal po travi in nato zavozil spet na cesto, po kateri je drsel 12 metrov. Ko je pridrsel na levo stran ceste, se je. prevrnil. Motorist je dobil pretres možganov. Vozil' je brez izpita. Jože Lovšlin, kmetijski tehnik iz •Jurjeviče, se je v soboto zvečer zaletel z mopedom v vprežni voz. Dejal je. da na vozu luči ni videl, čeprav jo je voznik imel. Lovšin je dobil močan udarec rebra; poškodovana ima tudi jetra. Po nesreči so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Prepričljiva zmaga A$K Olimpije Med najzanimivejše športne prireditve v Kočevju ,1e prav gotovo sodila tekma med večkratnim jugoslovanskim prvakom ASK Olimpijo in kombiniranim moštvom Ljubljane. Moštvo Olimpije, ki je igralo tokrat brez Da-neva in Basina (ta sta na Poljskem), ni imelo v moštvu Ljubljane težjega nasprotnika. Igralci Olimpije so bili ves čas igre boljši pod koši in tudi na terenu so se odlikovali z duhovitimi akcijami, katere so se ponavadi končale v košu. Tudi igralci Ljubljane so prikazali lepo košarko in so se borbeno upirali nasprotniku. Toda to je bilo vse premalo za razigrane igralce Olimpije, ki so tako zmagali z visokim rezultatom 03 : 40. polčas 37 : 17. USPEH DESTILARN KZ Ribnica ima dve destilarni za prekuhavanje smrečja, v Dolenja vasi in Sodražici. Destilarni sta letos dosegli precej večji uspeh kot prejšnja leta, predvsem dolenjevaška, ki ni imela niti običajnega sezonskega zastoja. Plan obeh destilarn za letos je osem milijonov. Ker so bile v prvem polletju ugodne proizvodne prilike, sta destilarni plan presegli. Samo dolenjevaška je ustvarila v prvih šestih mesecih šest milijonov dinarjev. V prvem polletju sta destilarni odkupili in predelali 600 ton smrečja (odkupujejo in predelujejo tudi jelkove storže), s čimer so kmetje zaslužili 2,4 milijona dinarjev. Iz 600 ton smrečja sta destilarni nakuhali okrog 900 kilogramov eteričnega olja. KENNEDY O SVOJI SOPROGI Predsednik ZDA John Kennedy ima vsekakor dovolj razlogov, da ceni svojo mlado ženo. Prvi in največji je ta, da njegova žena nikoli ne govori o politiki. »Moja velika sreča je,« je priznal Kennedy, »da mi ni treba, ko se vrnem domov, nikoli govoriti ali poslušati o ostrih borbah, ki jih vodim ves dan v svoji pisarni... Mir in sprostitev, ki mi jih zna nuditi Jacqueline, pomeni zame in moje življenjske dolžnosti nujno potrebno spremembo.« vil. Oči so mi postale od svetlobe bolj prodorne, obzorje je zavzelo večji obseg. Pred nami se je P°" javila vrtača. Mislil sem, da Sre za privid. Francelj se je po dolgem Pomoru spet oglasil, — Zelo seri utrujen. Dobro bi bilo, da se P° 4-urni hoji, ko sva zapestij ogenj, malo usedeva. Glas je bi slab. kot da bi prihajal iz P°r.” zemlja. Naprej morava, Francelj-sicer sva zgubljena. Pognal seri se z zadnjimi močmi napmJ,-Francelj za menoj. Zazdelo se ri' je, da sestopava: vidim čudo globače. Priroda se igra z nari in razmetava privide. Od dal®® čujem lajanje vaških psov. U21' bam ali je to mogoče. Sva v bli- žini neke vasi. Na to OP020^? sotrpina. Ne, to je privid, me P°" bara Francelj. . In res, glasu ni bilo več. P1.1 valil se je oblak megle in na) zakril. Pasji lajež se je ponbJ"_ Capljala sva za glasom odr®*®" nja. - S škripajočimi očmi gri2® mraz in meglo. Ko se ozrem b® zaj, vidim, da se je gozd zn°^ sklenil. Ko pogledam naprej- * potapljava brez opore misli jg očesa. V morečem spanju, ki je prevzelo stoje, sem se str^6. Iznenada mi je udaril na močan pasji lajež. Za slad drevjem zagledam vas Nove »rj ze, vas odrešenja. Kazalec na j2 je kazal tretjo uro po polnoč*-pragozda sva prispela po d najstih urah hoje na nasp^lL stran kočevskih hribov, v Laze. Še nekaj sto korakov v kega capljanja po snegu ifi. « šena sva bila bele smrti, & tako blizu hodila za nama. Peter V®1* Rešitev nagradne križa* iz 41. številke Vodoravno: nravoslovec, t®*|' a, o, ilegala, Rus Josip, i, »rl kes, timpanoni, dr. Anton P®*' g, sod, s, ata, li, u, i, ekccm^ osel, Boris Kidrič, tla, ob, k- ,, nos, prvi Zbor odposlancev s' jp, iVeri, sila, Leon, edini, sili Nain, Iž, v, Ed, a, Eka, akrij, zmaga, gi, 1, ni, dva, r, a, K1"'f-j, saj, ve, ek, koralda, a, — ® skega naroda, iks, š, dt, i, mulati, alge, Bogdan Osoln>H' .j, Orion, oddaja, Ivi, msd, r*' jj, Atene, ko, Prometej, Ada, n. j, 1, voščilo, u, Marijan Breče%*. or, K'ete, Ii, ni, Aalen, koc, Ante, taktika, j, dia-, osa, P ekstremi. NAGRADE DOBIJO: 1. (5.(jvOdin) — Jože Grebe1> Suš je pri Ribnici, a1iC> 2. (4.000 din) — Adolf ‘v Sodražica 10, tnatf’ 3. (3.000 din) — Polonca dom Dušana Remiha a 4. %.000 din) — Štefka Sodražica 47, , ^„0' 5. (1.000 din) — Mania m Reška c. 16/a. Kotevfe, ^ 6. (knjiga) - Ivanc, Ljubljana, Sm va 26, . 7. (knjiga) - Anica SW pft Podgorje 2, p. Smarm Litiji. Mnriia 2«^’ 8. (knjiga) — MarlJ,n i. Kostel 1, p. Nova s^'asl^ Knjige in denar homo njih dneh pos,nli P° P Urban z Ribnce Glih zdaj s’m se spumnu en lajn vic: Pride ad'n k duohtarj’ 171 rjače: »G’spud duohtar, vaj-ste, toku kašlam, de me z je use aoli, pa kar napraj kašlam in Kašlam, glava me pa toku boli ku stu zludju. Dajte m’ poma-Sat.K Duohtar ga pogljeda, una Kruota pa kar napraj kašla, pa Prav’: Ricinus vam dam, vam buo zie pomagalu, pa še hitru. Un' Popije ricinus pa grje, an drug auohtar, k je biu tud’ tamkaj, Pa debjelu gljeda in rjače: Koku % kdaj smo pa žje kašlajne caj-■?z’ z ricinusam? I, prav' taprv’ aaohtar, kar pogljed ga, koku zu-naj stoji n’ cajst’, pa se sploh ,e upa z'kašlat, de m’ njab’ kaj “ hlače ušlu... Ne ta vic s’m se z’tu spumnu, 0’ blu trajba tild’ pr nas u Ribnc Gosi’ ricinusa, narpraj pa muzejem drustv’ in gostinc’m, pa še drugm’ sevajde. Tiilku smo e ozjerama so se martral’, de so Pfaul’ skupaj tist naš etnograf-C muzej, pa sami ne vajmo, z l°9a> saj je zmjeraj z'prt. Takrat (,u je bla proslava u Kočjeuf, je lu n'č kiilku Vdi skuz Ribnco, Miku se ih je tild’ ustaulu. oniPrut kloja je lepu pisalu: Plejte s’ naš etnograjsk’ muzej Orad’, pred uhodam u grad je tan>a tab’lca, kjer tild’ piše, de je m etnograjsk’ muzej, vid’t pa rnianu ne muoreš n'č, k je zmje-dnniUse z’Prtu. Udje so tisto ne-zelni sPrašval’, kej je muzej in n'k^rt.mi odprt, kliiča pa od npij,0■ r' Sele čez dougu cajta so irn* nujdl’ tist’ga človajka, k j, , muzej cjez, tie je šu odprt, tih m^sl’m, če &je imamo muzej J1 z'kaj ga njab’ imajl’, če ima-z ° kaj nuotf dat), naj buo l’pu u^tan in zmjeraj odprt al pa t'krat, ku huodjo Vdje skuz’ ^bnco. Vai '6 bulše naj z gostinc’. Ne list kulku cajta so se cujal’ z , O Ubvnnn Tčminmn 11 nrnrl’ *&a- čubuo9° kavarno u grad’, pr l ku jo imajo, je pa kar na-neij ?’prZa, samu ob sobuotah in čjez'1’- oclPrta- Jest usai i° prt kejd’n še najs m vidu od-kii ’ Pa zmjeraj pogljedam ke, ruzum-em 6ez tr9- Ne muorem Idijni taku gospodarejne, saj kavn ™’ncže ne buodo čepajl’ u dajio71 samu u sobuoto in ne-usJak' PrePričan pa s’m, de buo k’tipy, raUl u kavarno kok’r u 'te/c’rn • ' dru9° št ari j o... Mu-Po§tin in 9ostinc’m b jest dau ha ™n° porcijo ricinusa, ampak cuiupj1, če b’ sploh še kaj nu-h’ r[ -r nas smo se majnde tild’ he škuod’ n vadl in nam yeč ricinusa je blu m’nde hrv’a^uibn’ga p’r otvoritv’ ta-top stolpiča, k buo m’nde go-rta j kaj dnjeh, še več rici-9fUntni> dau Pa tist’m, k’ so po-1rh• ~~ • de naj buo pralnica n’ Ih L,!~. četrt’m štiik’. Majnde so Do šta]e^ z'^u’ de niab’ hodil’ Dtifc ti>tPah samu tazgurajn’, am-Prat u’ un’ od spodaj gor — rutab? hu° Pa Ribnca prou hmal’ #!0ZPne^ta,s.či kadi, da je veselje. Tiste punce, ki tam delajo, bodo dišale kot prekajeno meso in se ne bomo smeli čuditi, če jih bo hotel kdo kupiti kot šunko! č’dil’, z'kaj so stanovajna u no-v’h blok'h toku draga... Pa še n’kom’ b’ dau malu ricinusa, turističn’m dajloucam, k so čistu pozabil’, de najso spomink' v’s turiz'm. Moguoče se buodo le zbudi, in vidi’, de so marskaj spusti’ z ruok (če samu poglje-damo muzej), če ne buodo z'čjel’ hitru migat, im buodo us’ turist’ zbajžal’ dr’gam... Urban Dragi stric urednik, zelo težko ti pišem, ker me močno boli zob, da bi ga pa šel izpuliti v našo ambulanto, pa ne grem, ker ne bom prišel na vrsto. V tej ambulanti imajo lepo navado, da čaka vsak, ki ni naročen, pa čeprav tuli od bolečin. Ta navada naših zobotrebcev (ne, zobodercev) je lepa in bi jo bilo treba ohraniti. Te z bolečim zobom pozdravlja tvoj , Jožek. Stojne ter mesta. Možnosti in pogojev za to imamo na pretek. Le upoštevamo, da ima turizem izredno ugoden vpliv na povišanje narodnega dohodka, bo nujno, da bo svet za blagovni promet in turizem čim prej pričel z razpravami in delom na tem področju ter dal predloge občinski skupščini Kočevje za posebno sejo. S tem se pa odpira za turistično društvo niz nalog in bo treba vprašanje vloge turističnnih organizacij točneje opredeliti. Na zadnji seji Turistične zveze Slovenije je bilo poudarjeno, da so turistična društva osnovne celice in najpomembnejši činitelj turističnega razvoja. Turizem se začenja v komuni in sosednjih področjih, jle bilo rečeno. Jasno je, da ne more biti to stvar nehaj ljudi, temveč stvar vseh družbenih organizacij. Zato mora dobiti turistična organizacija svoje mesto v občinskem statutu. Potrebno bo tudi v samem društvu marsikaj spremeniti in kadrovsko dopolniti. Da bo društvo kos svojim nalogam, je nujno, da dobi v centru mesta primeren lokal, v katerem bo stalna informativna, propagandna in rccepcijska služba. Brez tega bo vse delo Turističnega društva Kočevje okrnjeno in ne bo zadostovalo za tako hiter razvoj, kakor nam ga je sedaj nakazala nova cesta. A. Arko ROKOMET (L.) — V nedeljo, 13. t. m., so rokometaši Dobrepolja zabeležili drugo zmago v ljubljanski consiki ligi. Premagali so starega tekmeca v tej sredini — »Savu« iz Kranja. Že začetek tekme j obetati, da bo borba trda in ostri Prvih 15 minut je ibilo stanje izenačeno, po tem pa so Dobrepoij-ci prevzeli iniciativo in popolnoma zagospodarili na igrišču ter si do konca polčasa priborili 6 golov prednosti. Tudi v drugem polčasu je bil v začetku izredno oster tempo. Razlika v golih se je večala v korist domačih. Proti koncu tekme pa so domači rokometaši nekoliko popustili, talko da so gostje nekoliko znižali rezultat. Pri domačih so bili dobri vsi igralci. Čutila se je prisotnost dveh glavnih igralcev Zevnika in Strehovca, ki sta bila poleg Puglja glavna graditelja igre. Moramo pa pripomniti, da ekipa še ni vigrana in da se ji pozna, da nima skupnega treninga. Ta slabost je še posebno prišla do izraza v tekmi s Šentvidom iz Ljubljane, ko je izgubila z zelo visokim rezultatom (11:30). Tekma z Dupljami pa je preložena, morala hi biti odigrana prejšnjo nedeljo, preložena pa je bila zaradi proslave v Kočevju. Delo je tudi naša pravica... (Konec z 9. strani) nja so se vrstila drugo za drugim. V pletiljski delavnici, kjer so zaposleni samo kvalificirani delavci, je vodja delavnice težak invalid, ki nam je povedal, da delavnica sodeluje z ortopedskimi podjetji v Jugoslaviji, kar zadeva kvaliteto, pa so prvi v državi. V delavnici bodo letos dosegli nad 2,5 milijona dohodka na zaposlenega. Na koncu se je eden od nas začudil: »Le zakaj imajo tisto geslo: Delo je naša pravica! — ko bi popolnoma upravičeno lahko rekli' Delo je naš ponos!« Da, in prav bi imeli! F. V. ta teden za vas KOČEVJE Poročili so sc: Zatler Anton, usnjarski tehnik iz Kočevja, Trata 71, star 23 let in Knez Edit, delavka iz Saike vasi 92, stara 21 let; Skok Aleksander, gozdni delavec iz Borovca 3, star 25 let in Corel Katarina, živinorejka iz Borovca ti, stara 29 let; Sega Karol iz Kočevja, Rudnik 23, star 25 let in Lavrič Marica, natakarica iz Rocevja, Trg 3. oktoibra iti, stara 26 let; Krese Emil, pomožni inštruktor iz Dolge vasi lr, star 23- let in Lakner Jožica iz Dolge vasi 26, stara 19 let; Kač Franc, surojni ključavničar iz saike vasi 21, star 2d let m Gorše Terezija, natakarica iz ixocevja, Trg 3. oat. tu, stara zd iet; Bregar ivan, abs. grauo. raK.uj.teDe iz v eienja, aaies-ka iti, star zo let m ivianncelj Breaa, siuoantka iz ivocevja, Reška cesta stara 22 let; Markovski Aieiva, delavec iz z,eijn 29, star 09 let m Sterle Marija, gospodinja iz ZiCiijn za, stara 49 iet; Bončina 1 rafijo, eiektnčar iz Kočevja, Reška cesta lti/a, star 21 let in lviazzani Traudi, delavKa iz Kočevja, Rudnik 5, stara 24 iet; V Ljubljani so sc poročili; Bastar Doguan, student iz Kočevja, SesKOva uhca li, star 2i iet in Cencic Rozanja, siuuentka iz Kočevja, Trata 3u, stara 2U iet; Kozina T rane, usiuzoenec iz Kočevja, Podgorska ulica 1, star 32 let in Siraj Dana, usiuzoenka iz Livolda li, stara 22 let; Ponar Anton, usiužoenec iz Brnite vasi ti, star 29 iet in lvanec Marija iz Velikih Poljan 1/, stara 2d let; Lavne Mirko, delavec iz Kočevja, Podgorska 3d, star 23 let in AndodjseK Ljudmila, dutavka iz Manovnika iu, stara 20 let. Erceg Ante iz Imotski-Kamen most ,s;car zo let in Bastar V: Jolanda, študentka iz Kočevja, Be-škova ul. li, stara 2U let; Overstate Ignacij, delavec iz Tržiča 4, Struge, star 30 let in Klinc Ani-ca, dietavka iz Podtabora 3/, stara zz let. Rodile so: Resnik Marija, gospodinja iz Kočevja, Trata ti — dečka; Kovač Marija, delavka iz Kočevske Reke 44 — dečka; Lesar Amalija, delavka iz Kočevja, Ljubljanska cesta ti — dečka; Mazan Frančiška iz Kočevske Reke — deklico; Bregar Marija, viagalika iz Saike vasi Iti — deklico. V Ljubljani so rodile: Fabjan Malija, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva 10 — deklico; Zakraj -šek Nada iz Kočevja, Reška cesta 24 — dečka; Marinč Albina iz Kočevja, Reška cesta 8 — deklico; Zajec Marta iz Kočevja, Ljubljanska cesta — stolpnica — deklico; Selan Malija iz Kočevja, Reška cesta 12 — deklico. V Novem mestu so rodile: Stamlel Marija, delavka iz Rajndola 6 — dečka; Debeljak Ana, delavka iz KočeVja, Reška cesta 12 — dečka; Janežič Jožefa iz Kočevja, Ljubljanska cesta — stolpnica. — deklico; Horvat Zo-lija, gospodinja iz Brega pri Kočevju 27 — deklico; Podlogar Terezija, gospodinja iz Kočevja -11. stolpnica — dečka; Hudoro-vič Marijana, gospodinja iz Željn — baraka — deklico. V Novem mestu so rodile: Btajaonar r ran eku, gospodinja iz ivocevja, iiata 12 — deklico; r-ugtaj Dt-rnarua iz Lipe lo — Struge — deklico; Samide Francisca iz Koblarjev 21 — dečka; ivocjancič Manja, Kočevje, Ljubljanska cesta 29 — deklico. V Ljubljani je rom.a: Obrano-vič Pavla, uslužbenka iz Kočevja, Roška cesta 15 — deklico. Umrli so: Hodnik Frančiška, gospodinja iz Jesenovega vrta 12, stara D9 lot; Kobula Matija, upokojenec iz tialke vast 24, stair titi iet; Rus Ratko, ucenec 3. razr. osemietke iz Pake 4, scar 1U let; ireneo Anton, kmet iz Ueteza 3, si ar 75 let. v juju Dijani sta umrla Perenič Ivana, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska cesta 55, stara till let; Kordiš Frančiška, gospodinja iz Mazija, stara 79 let. V ljuDijani Polje je umrl: Pirc Albin, delavec iz Kočevja, Roška cesta. /0, star 32 let. V Kočevju je umrl Kalan Janez, delavec iz Ljubljane, Poljanska cesta 52, star 31 let. V Novem mtaiu je umrl Juh-mer Anton, delavec iz Kočevja, Podgorska d, star 56 let. V Novem mestu je umrla: K vem roj. Premer Amanja, gospodinja iz Kočevja, Reška c. i9, stara 72 let. V Ljubljani je umrla Vlasič, deklica, stara 1 dan. v Kočevju je umrl: Tekavec Vmbaid, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 17, star 80 let. DOLENJA VAS V ljubljanski porodnišnici je rodila Merhar Anica, gospodinja iz Dolenje vasi 95 — dečka. V boinišnici v Ljubljani je umrl z-Dusnik Anali, osebni upokojenec iz Dolenje vasi 42, star b3 let. Umrl je Franc Klun, kmet iz Nemške vasi 12 (star M let). PREDGRAD Rodila je Smalcelj Rozalija gospodinja iz Predgrada 35 — dečka. KOSTEL Umrl je Skander Franc, sedlar iz Petrine 8, star 89 iet. DRAGA Rodila je Košmrlj Anica, delavka iz Podpreske 22 - - deklico. ČESTITKA Dragemu očetu in možu Alojzu Kuruzarju želijo za 53-letnico obilo zdravja in zadovoljstva v krogu družine — sinova Alojz in Mirko ter žena Anica, SPREJMEM VAJENCA V uk sprejmem vajenca za so-boslikarstvo in pleskarstvo. Hrana in stanovanje zagotovljena. — Ferdo Tomazin, Ribnica. PRODAM Prodam mlado kravo-mtekarico. Južnič, Banja loka. PRODAM Ugodno prodam kuhinjsko pohištvo s pomivalno mizo. Milan Turk, Kočevje, stolpnica I., 7. nadstropje. PRODAM Ugodno prodam malo rabljen štedilnik TOBI. Zajc, Dolenja vas 29. DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE sprejme v delovno razmerje: stalnega strokovnega sodelavca za področje strokovnega izobraževanja. Zaželjeno je, da ima kandidat višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, oziroma dolgoletno prakso in veselje do nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Veščo administrativno moč, ki bi vodila tudi računovodstvo ustanove. Na voljo so ugodni delovni pogoji v novih prostorih in osčbni prejemki po delovnem uspehu. Delovna mesta je mogoče takoj zasesti ali pa po dogovoru. Pismene ali ustne prijave sporočite na naslov: Delavska univerza Kočevje, telefon 86-262. POZDRAV OD VOJAKOV Redno čitarno Vaš list, katerega vsak teden komaj pričakujemo v ta daljnji kraj naše domovine. Čeprav smo oddaljeni od pretepih kočevskih gozdov, se vedno radi spomnimo nanje. Ponosni smo, oa služimo vojaški rok v svobodni domovini. Prejmite najine prisrčne pozdrave, prav tako pa pozdravljava vse domače, znance in prijatelje. Vojaka Ivan Košir, V. p. 5U87/18 in Alojz Lovšin, V. p. 4435 Kumanovo. Z A II V A L A Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, uč -a, starega očeta in bratranca ADOlFA ZBASNlKA iz Dolenje vasi se najtopleje zanvaijujemo vsem, ki so v ten ivziun anen sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Poscona zahvala dr. Bencinovi za prvo pomoč, zdravstvenemu oscDju splosnc Dolnišnice iz Ljubljane, številnim darovalcem vencev in cvetja, g. župniku i® vsem, ki so ga v tako velikem številu spremni na njegovi zadnji poti. Topla zahvaia tudi članom ZB iz Grčaric za spremstvo s praporom, vsem upokojencem iz Dolenje vasi in Rmniee, predvsem pa tov. BabiiiKu za ganijivC poslovilne besede oo odprtem grobu. Se enkrat vsem prisrčna nvala. Žalujoči: žena Marija, sinoy* Alojz, Jože, Ivan in hči Marii11 Pirc z družinami ter ostalo s*)" rodstvo. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega oč°' ta in moža JOŽETA ŠTAJDOHARJA iz Trate se iskreno zahvaljujem0 kolektivu KGP Kočevje za podarjene vence, govorniku ter vsi'111 ostalim, ki so ga spremili na nje' govi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka z otr°cl ter ostalo sorodstvo. Komisija za delovna razmerja pri Splošno gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev izpraznjenega delovnega mesta varnostnega tehnika na, upravi podjetja. Pogoji: Dovršena tehnična šola iz smeri gradbeništva ali strojništva ali popolna srednja šola z večletnim delom na delovnih mestih v gradbeništvu. Kandidati naj vložijo prošnjo kadrovski službi podjetja. E 1 KOČEVJE: 18. do 20. oktobra ameriški ibarvni film »Oko za , oko«, 21. in 22. oktobra madžar-i i film »Draga Ana«, 23. in 24. dobra sovjetski film »Aleksander Nevski«, 25. do 27. oktobra talijanski barvni film »Sedem iz-ivanj«. RUDNIK: 19. in 20. oktobra meriški film »Podaj roko hudi-u«. RIBNICA: 19. in 20. oktobra angleški film »Okus po medu«, 26. in 27. Oktobra amreiški film »Dve ljubezni Eddy Duchina«. SODRAŽICA: 19. in 20. oktobra jugoslovanski film »Zvezda potuje na jug«, 26. in 27. Oktobra sovjetski iilm »Balada o vojaku«. VELIKE LASCE: 19. in 20. oktobra ameriški film »Trgatev«, 26, in 27. oktobra ameriški film »Poslednji lov«. LOŠKI POTOK: 20. oktobra jugoslovanski film »Nadšteviina«, 27. oktobra nemški film »Ljubezenska zmešnjava«. PREDGRAD: 19. in 20. oktobra jugoslovanski film »Trčenje na vzporednicah«, 26. in 27. oktobra ameriški film »Jaguar, gospodar džungle«. DOBREPOLJE: 19. in 20. bra ameriški ibarvni film "v*® ka«, 23. oktobra sovjetski llJ »Vstajenje« H. del, 26. in 27. tobra ameriški barvni film »Bia je Karamazovi«. . , PONIKVE: 24. oktobra sovje ski film »Vstajenje« H. del. „ BROD NA KOLPI: 19. in Jj Oktobra nemški film »ZaljublJ4-deteiktiva«, 26. in 27. oktobra & ški film »Nikoli v nedeljo«. STARA CERKEV: 19. in je fktobra ameriški film . »K° ^ Kraljevala komedija«, 26. t® *e oktobra sovjetski film listje«. KRPANOV HRAM ljubljansko gostinsko j-Dam je v Velikih idilo ličen, lep foufet. stavbi, kjer je tudi kinodv^ , Potreba po takem lo**1 pil kazala že dlje časa, n J l0v» sedaj, ko je dograjena ;ta in se je promet moen ^ 5al. Bufet so krstili, ^ v rarni tradiciji, za