Poštnina plačana v gotovlnl VII. lejtnik. 1929. Julius-augusztus 20. 8 9. numera, Meszecsne verszke novsne Vu imčni prčkmurszke evang. sinyorije reditel i vddavnlk t FLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo v Puconce posilati. Csek racsuna st. 13,586; ime ,,Dusevni liszt" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. diihovnik i vucsitel. 'Zetua Zemla sze je napunila z Boga dra-gim darom: z kn'zami. Kak vosztopis z hi'ze, oko sze ti lehko liista vu najlepsem videnyi: na siirokom poli obilen rLd szno-pov nazvesztsava Bogd dobroto. Li to je pftanye, jeli vidis? Cstidno dugovanye je pogled. Iszti kep, iszto dugovdnye giedata dva cslove-ka i obadva drugo vidita. Gleda preveli-ko goscso te eden i nyegovo szrdcč pre-troszi goscse lepota, csiidno velicsansztvo, vfdi vu nyej Boga lusno nasztavo. Te drii-gi nevidi driigo, szamo ta hasznovita dre-va i szi premiszli, kak doszta blany bi sze dalo 'znyi napraviti. Liiblčni Cstiteo, ka vidis, gda po 'zetvi vdiljek poglednes po blagoszlovle-nom redi krfzov? Zagledni vu 'zetvi Boga nigddr ne-prehenyano lubezen. On je obecsao, ka dokecs bode zemla sztala, sze vecs ne-szkoncsa szejatev i 'zetva. Eto obecsanye je ovo zda tiidi zdrzsao z-vernosztjov, zlubajocsov dobrotov, z nepremenjenov miloscsov. Cslovek je szejao, Bog je dao 'zetvo. Cslovek je delao, Bog je dao bla-goszlov. Kelikokrat szi szkozniivao 'ze vu tvojem 'zitki, ka je Bog dobrotiven i lubi tebe! Csi szi meo oko na videnye, csi szi ne bio szlepi i gliihi, kelikokrat szi mogao csiititi 'ze vu tvojem 'zitki z globokov gen-livosztjov, ka mas szkrbnoszecsega Ocso. Vzemi v racsun zda, gda je dariivao tebi Goszp6d vu krfzaj blagoszlova kriih pri-sesztnoga ltta, vsze nne blagoszlove i dobrotivnoszti, stere je csinio z tebom Bog. Probaj zaviditi vu 'zetvi priliko hvd-loddvanya. Zahvali Bogi tvojo deco, tvoj familjszki dom, tvoje zdravje, tvoje rodi-tele, ki szo te gorizhranili, lepoto tvoje mladoszti, szada rodnoszt tvoje sztaroszti. Stostecs szi, szrmasko, ali bogato 'zives, jeli je rodila tebi tiidi zemla szilje, ali z driigoga 'zives, edno je gviisno, ka pre-vecs doszia mds zahvdliti. Li to je pita-nye: jeli zavidis Boga obilno, nigdar go-rinehenyano llibezen? Jesztejo, ki jo ne-vidijo. Okoli nyf Ičpa faasiiia, zdrav i ve-szeli dom, — ali oni mrmrajocs hodijo, z-nezadovolnim i z-nemirovnim szrdcom. I jesztejo — blagoszlovleni szo te! — ste-ri z-odprtimi ocsmi vidijo vu vszem, ka Bog szkrb noszi na nasz. Szpoznaj poetomtoga, liibleni Cste-nyar, vu 'zetvi to tudi, ka je Bogd mo-der dar vdarec tiidi. Dosztakrat szem szi premislavao 'ze nad t^m, kakse lcpo i kakse modro delo je to, ka sznopje vu kri'ze szkladajo. Kri'z ie boleznoszti i trp-lenya ndjglobokese govorenye. I mi bla-goszlov, sznopje, te ,,'zitek" vu kri'ze szkladamo. Tak da bi z-etov recsjov pra-viti scseli, ka blagoszlov i vdarec z Boze roke prihaja i nazadnye ,,onim,kiBogaliibijo, vsza na dobroszluzijo.,, Neznam, vu kak-soj bivoszti szi, ki ete redi cstčs. Lehko sze na tvojem cseli bremena, szkrbi glo- Sztran 86. DUSEVNI LISZT. julius-augusztus 20. boke brazde vidijo, lehko szi mladi vdo-vec osztano, lehko pri betezniki verosztfi- | jes, Iehko szi tvojega ftiblenoga pokopao. Aii td znam, stostecs szi, ka poznas 'zitka krizse. PovO, jeli szi ne szkozniivao, kak-se blagi-szlove je dao Bog vu vdarcaj? Jeli szi nč vido vecskrat, ka sze vu za-loszti, vu kmiesni szencaj, vu tvojega zit-ka viherni obiakaj Goszpodna blagoszlov-leno lice szkrivalo? JeSi szi n: vzeo na pamet ined tvojimi szkuzami, ka szi Nye-govo Ocsinszko roko t<§ csiito prav, gda 5zi dolinagno :vojo giavo na Nyegove na- | rocse i tak szi sze obt-Vzo Myemi, ki je dobrotiven i miiosztiven, ki ,,vrazi, ali tii-di ozdravi". Jesztejo, ki V> neznajo zavi-diti. Jesztejo, lki je blagoszlov. Ah, tr. nasz naj prcvecs ponizne vcsini. Nig-dar nepozabmo, ka nasz 'ziiek, nasa vrod-noszi, nas kriih, vsze ka manio, szanio na ednom vldszi yiszf, ali ete vlasz je krcpkt-si od vszakoga vezala: Buza mi-losztsa obarje szvojo deco. Nazadnye: zagledni, veren Csteiiyar, vu zetvi kop diihovnc 'zetve. Zagledni vu giedaii zeinelszke 'zefve, ka B >g tiidi scse 'zeti: za Nyegov orszag dozorjene cslove-cse dflse scse zeti. Sztopi notri nied de-lavce Nyegove 'zetve z-vernim szrdcom, z molitvov, z-szvedosztvom tvojega čsisz-toga krsztsanszkoga zitka! Liidje csakajo prisesztje Krisztusovi verni vucsenlkov. Csakajo tiszte, steri z-szvojim 'zitkom predgajo, za obsztanek Krisztusove cerkvi gorialdtivaj >cs delajo. Jeli je podperamo, ali je nihamo na szebe, naj nyihova vola i navdtisenoszt vgaszne, roke povisznejo? Jezus veli: ,,Prizdignite ocsi vase, i gle-dajte drzele, ar szo ze beie k 'zetvi. (jan. 4, 35.) _________ ,,Vcrna je la recs. Ar, csi szmo 'znyim irirJi, i 'znyirn 'zive'i bomo. Csi znas^ino, i'znyim kraltivali bomo. Csi ga zatajimo, i on zataji nasz." (II. Tim. 2, 11, 12.) a Poszlovencso: JUVENTUS. — Nadal]Avanye. — Gda je Janos nazaj odiso na szvoje le-'ziscse, escse bole je ne mogo zaszpati. Na drii-gi den do vecsera jc nikrl \\ ovado szvojemi pajdasi. Ali po vecserji, gda sze je F'eter ze na pocsinek pripravlo, na tihoma nyemi je v viiha posepno: — Ne le'zi doli, Peti, dnesz ponocsi te voptisztim z grada. Szanio te na t proszim, ne-pozabi na mene, piidi pomene i prneszi mi | szlobodscsino. — Odnoro szi ? — Potihoma, pajdas! Esze'poszlflhsaj — na tihoma je pripovedavo, ka sze je zg dilo 'z nyim. ¦-- Sztnya je bila to, zagvusno szi d(*szta szlanine jo zvecsčr. — Meni sze tiidi tak vidi, da bi szenya btia, tak csiidno \e bil .. Escse itak ]e pred me-noni tiszta b>la obl'ka, csiijem z jocsom rnesa-ni glasz, csiitim nyeni vlaszi csiszto szago. — Zaka pa ii tiidi nejdes z rnenom? Ka tc dr'zi nazaj ? Nemiszlis ti kaj lagvoda vcsi-niti ? Z 'zitkom sze igras. csi ti ie kapetanova luba v pameti! Dobro pazi, ka delas. VBo'zem deli szva sze vzela na pM, szamo tak szva mo-gocsiva tO delo doprneszti, csi po ednakoj poti hodiva: ,,Niscse nemre nadnok dvoma Goszpo-donia szluVJti." — Voii mi, Petl, dobra lekcija mi je bila bakonyszko robsztvo. Drugi cslovek szam p ;szto. Ncj szam 'ze tiszti, lak szam z doma priso. Doli szem djao toga sztaroga csloveka i szam sze v trplejnyi znova porudo. Vej bos ze vido, julius-augusztus 20. D0SEVNI LISZT Sztran 87. Najboljši poznavslec slovenske protestant-ske književTiOSfi g. dr. France Kidrič, univ. pro- | fesor v Ljubljani, je ned.ivno objavil \] snopič svoje »Zgodovine slovenskega slovslva' Od za-četkov do marčne revolucije." Delo je šzdala med svojimi rednimi letošnjimi publikacijami Slovenska Matica v Ljubijani. 1. snopič obsega sledečih 6 poglavj • Stolelje beležk brtz literar-ne tradicije, Delo za proiestantski repertorij v 162 stoletju, Ob pedesetletnici protestantske knjige, Delo katolikov izza srede 16. stoletja, Knjižna pornagala protestantov 1598—1750, Ob dvestoletnici slovenske knjige. Kidričeva zgodovina je zanimiva za vsa-kega Slovenca, prav posebno pa je zanirniva še za vsakega slovenskoga prote^lnta oziroma prekmurskega Slovenca spioh. Nas na tem mestu zanima predvsem, kaj je g. Kidiič vse ugotovii giede evangeiičanov Slovenske krajine. Zanifliiva je takoj prva konstatacija g° Kidriča, ki se sicer ne tiče prekmurskih evan-geličanov, marveč ki je splcšna, pravi namreč: ,,Pri ogrskih Slovencih literarni rabi njihovega jezika madjarščina, jezik gospode, v 9 stoletjih sožitja sicer "i bila tako opasen sovražnik ka-kor pri ostalih Slovencih nemščina ali italjan-ščina, ker je bila tudi madjarska literarna aktiv-nost še siaba, toda ta okolščina je koristiJa v prvi vrsti položaju latinščine, ki je ostajala tudi jezik administracije." (Cfr. str 12.!) Druga prav tako splošno se naših razmer tikajoča ugotonfev K-dilceva se glasi: nG!oblje črte v slovenski razvoj so zsrisalt slovenski kul-turni stiki s Čehi. Že husitizem, ki so ga n. pr. v Prekruurje prinašali direktnj češki agitatorji, iz zagrebške škofije širili morda tamošnji nje-govi pristaši, a v ceijski grofiji predstavnik Vi-tovec, je imel med Siovenci posamezne idejne pristaše. (Cfr. str. 15/16. !) Ko govori ;..) Ž;gu Herbersteinu, štajerkemu plemiču. rojenenui v Vipavi in o njegovih latin-skih in nemških poročilih o potovanju v Moskvo in o Rusih, trdi, da je vede! rnorda tudi za Prekrnurce. (Cfr. str. 16.!) V vrsto ustaljenih ovir vsakršiunui literar-nemu razmahu slovenskega življa, ki so bile posiedica pripadnosti k nemškemu političnemu, socialnemu in kulfurnemu stanju, navaja med njenimi najvidnejšimi sestavinami tudi podreje-nosi večine ozemlja pod cerkvene pravne oko-liše s središči izven slovenskoga ohranjenega ozemlja in sicer, karse Prekmur|atiče, v Gjurgju (Gyor), (za prekmurske Slovence v železni županiji) in Vesz.prirau (za prekmurske Sioven-ce v zalski županiji), kar je ohranilo svoj slo-vensko raznarodovalni pomen tudi po priklju-čitvi štirih župnij, z;.tlskih Slovencev pod zag-rebško škofijo iu po ustanovitvi Ijubljanske škofije. V isto vrsto ovir litarernemu razmahu slo-ven. živJja navaja tudi še, kar se tiče prekm. ozemlja, vedno odprto možnost za nove dose-litve madžarskega življa, tako da se tuji dosel-jeni živelj, ki je imel neposredne stike s sorod-nim življem v državi jezikovno kulturno ni pri- ka isztino gucsim. Poberi vkUper szvoj pak, obleke doszta ne trb., ali vsze vecs sztroska, da ti naj dojde do Becsa. Tam probaj pred ca-szara pridti. Alj neprneszi szamo za F.-szko cčrkev zapecsacseno piszmo, nego pripelaj esze edno szto dobri kat^nov. Naj veszne t;- zivan-szko gn zdo, naj z nasi deklic ni edna vecs ne bode taksa neszrecsna 'Zofika — posepno je na tiho. — Ti szi sze zaliibo v to deklino. — Szamo mi je milo za nyo. Tecsasz szta gruntala, s6snyala, ka sze je vremen k p0n;csi bli'zalo. V gradi je tihocsa bila, ta szta sze pot^gnoia k vratam nikdasnye-ga harema. 'Ze je csakala nyid\,a 'Zofika: — Mer nam bojdi ! — poklonila sze nyima. — Mer nam bojdi — posepnola szta z globokim glaszotn. • — Hodta za menom, —- pelala je nyidva deklica. Slirikiklžte kerbe sztra'zar je vsze frkao, tak je szpao. 'Zofika je batrivno vkraj z^ia klujcs od nyega i odprle szo sze vrata. V pusztoj i zapiiscsenoj kerbi, ravno na szredini je zaiszti-no bio eden szttidenec. Nagy Peti szi je Bogi priporocso diiso, gda je notri sztopo vu vedro, stera je za seszt liidi biianapravlena. —¦ Szamo tavnta drzi, gdeta sze drevje nagible, te frisko do Dune piides, Uim sze pa proti zahodi obrni. Za dva ponilšda (2 meszeca) pridi po naj, trikrat deni tak, kak szova — tri-krdt tri ,,kuvikr<-e szkricsi, niidva va pazila vszako nocs, ali szamo za nilada. Dobroszi za-merkaj! BOg te naj vodi! I velka vedra je ze tam civonila v globo-kom,kmicsfiom sztiidenci. Sztrdn 88. DUSEVNI LISZT julius-augusztus 20. lagodil večini, ampak donašal vedno nova po-jačenja manjšini. (Cfr. str. 17/18.!) V uvodu drugega poglavja govori, kako se je začel širiti protestantizem po slovt-nskom ozemlju. Tako lepiše: nPoslovenskom ozemlju, kjer so bili prvi s!i nove niisli poleg dijakov vojaki, trgovci itd, a zlasti knjige, se je začel širiti protestantizem vkljub prepovedim deželne-ga kneza vsaj že kmalu po oneni sklepu worm-skfga državnega zbora, ki je aprilal521. Luthra izobčil in njegov nauk prepovedal, Tiski, ki so jih kolporterji uvažali na skrivaj, so se širili v dveh jezikih: od severa so se uvažali nemški izvirniki, od jugozapada italjanskl prevodi. ki so se 1520-25. pod napačnimi naslovi tiskali v Benetkah. 0 začetkih formalnih protestantskih krož-kov v posameziiih krajih in pokrajinaj se da le ugibati, ker ne tvorijo trdnega oslona niii prve izpričane omenitve novih gesel, a še manj ob-jave prvih protilutrovskih odlokov, ki so itneli gotovo često le preventivni namen." (Cfr. str. 20/21 !) Kar se pa tiče posebej začetkov protes-tanstva v Prekmurju, pa piše na str. 36. slede-če: ,,Morda v tej dobi (1556-61, opcm. poro čevalca) se je začel utrjevati protestantizem v Prekmurju, kjer med slovenskim življem vkljub preorijentaciji madjarskih magnatov in vkljub obstoju protestantske madjarske tiskarne iz 1537-41. v bližnjem U\ Szigetu do druge polo-vice stoletja menda ni imel takih uspehov, ka-kor pri notranjeavstrijskih Slovencih. Med prve Širitelje spadajo rnorda Melanchtonov dijak Ivan Drognič in pa ,,kranjski kramarje, (ki) so po hišah poniijali za tnalo cejno slovenske protes-tantske knjige." Na str. 48. pripoveduje, da sta Konzul in Dalmata 1567. dobila poziv, da bi šla za pre-dikanta k hrvaškim beguncem v okolici Vasva-ra, glavnega mesta železne županije na Ogrskem. Pozivu se je odzval 1568. le Konzul. Zanimivo je, kaj piše o potujoči tiskarni. „ . . . morebitna hrvaška knjižica proti katoliš-kemu nauku o euharistiji iz peresa bivšega ste-njevskega župnika Mihaela Bučiča in kake po-tujoče tlskarne v Medjimurju ali Prekmurju v dobi 1573 74, je pomenjala delo za novo, kaj-kavsko jezikovno osnovo in drugačno, kalvinsko miselnost" (Cfr. str. 49.!) Ko govori na str. 52. zopet o tiskarni v Uj Szigetu, pove o njej Šenaslednje: ,,Tiskarna v Uj Szigetu v železni stolici na posestvu prek-rnurskega velikaša Tomaža Nadasdyja 1537-41., v kateri je utemeljitelj madjarskega kalvinizma MLtyas Devay tiskal svoje stvari, se je ozirala pač na potrebe Madjarov, ne pa tudi prekmur-skih Slovencev, iz potujoče tiskarne, ki je 1573-74. delovala v Prekmurju na posestvu Banffyjev v Dolnji Lendavi, a v drugi polovici 1574. delo- IV. V Becsi. Na dne toga sztaroga szttidenca szi je Pe-ter iszkro szkreszo i viizgo je szvecso. Pri torn szlabom poszveti je vido, ka edna velka peov-nica jeszte pred nyim, Szrdcč nyemi je nikaj vkUpersztisznolo, gda je v ny;j sztopo. Ali za edno malo je minolo to cs(itenye pri nyem, Velka, lepc; feobana peovnica je bila i na szre-di v nye je biszter m&li potok teko. Kak sze je v kotč zgledno, cele vrsaje zlata i szrebra je vido i 'ze je pleszen bila na tž kincsaj. Tii szo meli betyarje szvojo szkrivno gaszo, puno kin-csov. Vsze sze nyemi ]e zavrtelo, gda je to vel-ko bogasztvo vido. Ne sze je mogo zadržati, ka bi szi edno lepo, szrebrno kupico ne v turbo potiszno. Bole do nyemi vervali, ka je vido, csi de takse szvedosztvo meo pokšzati. Ta diiga peovnica je vsze bole voszka gracsiivala. Pri trisztotnom sztopaji je na szloboden zršk priso. Na kolena je szpadno i k toj escse k-kmicsnoj nčbi szi je zdehno: Hvžla Tebi, oszlobodjenya blagoszlovleni BC;g\ V gr&di sze je ravno prebfido sztrazar. Zo-szžgano sze je zgrabo za opaszacs. Klfics je tam bio. Gori je sztano i omurno sze je zacsno go-ri i doli s^tati. V gojdno je Janos gldszo, ka je zgiibo pajdasa. Zagviisno je v globocsino szko-cso od zaloszti. Kapitan je vsze trobo od cse-mžrov: — Na prvo drevo znyim !! Ali hadnagy ga je tolio: — Ali sto de pa v gršd vodu pumpo, kapitan ? — Isztino mas, ne bantujte ga tak. Znas meszto dva delati, ti pesz? Kakda ne, goszpon, — odgovoro je Jš-nos z szkazlivov poniznosztjov ; predpoldnevom tiidi v delo sztanem i tak mo delo meszto mo-jega mrtelnoga pajd^sa — i zbriszo szi je ocsi. V gradi szo sze frisko pomčrili poleg toga. Sztrazar sze je tiidi nč so hvalit, ar je on tlidi julius-augusztus 20. DOSEVNI LISZT Sztrdn 89. vala v Medjimurju v Nedelišču, sta znana do-slej le dva slovenska teksta za zagrebško hrvat-ski kulturni okoliš, nko je sploh upravičeno v tej zvezi poleg varaždinskega jurata Pergošiča irnenovati tudi kalvinskega župnika Bučiča, v Gradcu so bili tiskarji pač že vsaj od 1559., a prva slovenska knjiga se je natisnila tu šele 1574. ln to za katolike." »Varaždinski župnik Anton Vramec, ki je objavil v Ljubljani »Kroniko" v kajkavščini, je le tajno kazal tendenco, da naslika papeštvo v čirn neugodnejši Juči, sicer pa ne spada niti po jeziku niti po priznani orientaciji z ljubJjanskimi protestanti v isto skupino." (Cfr. str. 53 !) »Okoliščina, da je Mandelc po odhodu iz Ljubljane deloval opttovano pri rnadjarskem ve-likašu Batthyjanyju v blmni Prekmurcev, a v Varaždinu tiskal Viamčevo kajkavsko postilo, ki je bila posvečena zagrebškemu škofu 1586., vsaj za notranjeavstrijski književni razvoj ni imela nobenega pomena." (Cfr. str. 56!) .,Po okolišu je bila ta književnost (sioven. proiestanska književaost prvih petdesetih let opomba poroč:) sicer samo kranjska, ker so bili Kranjd vsi književniki. Vendar je bila obenem tudi vseslovenska, ker so jo slovenski protestanti vseh dežel priznavali za svojo, jo rabUi ingmot-no podpirali. Celo Prekmurce je rnenda rahlo družiJa s slovenskim jedrom v neko duhovno raj bio, csi nyerni glava na meszti osztane, kak bi sze nyemi pa na kaksem szlokom dr/vi po-vsena od vetra vrtcla. Jaaos i 'Zofika szta sze dva s^taricsa nč-szrčcsala. Pettr je vandrao proti szevri. Frisko je priso do Dune, tam sze je proti zahodi obr-no. TU szo ze bili sztancsarje, ki szo pom&gaii potniki, ki je k caszari s ¦ pravico iszkat. Bili szo dobroga szrdca včrtje, ki szo napregli ko-nje i tak szo ga szpravili od edne veozi do driige. Prčk je priso ze po Lajti tiidi i n dugo je ze notri s > na zhodne vrata Becsa. Priso je v caszcirszki varas. Vecs dni sze je potepao med viszikimi zidinami po vilicaj — iszko je caszara. (Dale.) wKi je veren vu najinensem, i vu vnogom je ve- ren; i ki je vu najmensem nepravicsen, i vu vnogom je nepravicseir" (Luk. 16, 10.) celoto, Čeravno je verjetno, da je bilo v Prek-murju več hrvaških nego slovenskili protestant-skih knjig." (Cfr. str. 79.!) BUdarec je tako zadel, da v tmigracijt ni nikdo (izmed sloven. protestantskih pisateljev opomba poročevalca) več poskušal obnovitj pri-zadevanj za slovensk! protestanJski repertorij. Le Megiser, ki ]e tudi 1601. moral zapustiti Ce-lovec, je še izpričal svoje zaniinanje za S1f»ven-ce, ko je 3603. izdal mnogojezični slovar ,,The-saurus polyglottus", a 1612. ,,Annales Carinthiae": Iz besednega zaklada slovenščine, ki ga je imel v slovarju 1592., je v novi izdaji semtertje kako besedo izpustil. mnogokaj pa je tudi dori^.l, in sicer iz kcroških vzhodno-štajerskih in celo prekmurskih narečij." (Cfr. str. 89!) Hrvaško'-kaiicavski lekciionar (katolsški opom. poroč.) iz 1651. se je rabil pač ie sem- | tertje v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem." ! (Cfr. str. 105!) Med drobnimi jezjkovnimi spomeniki izza srede 16. stoletja navaja med drugim tudi po-godbo iz 1. 1642., ki je bs-a napravljera v Prek-murju. (Cfr. str. 1061) Najintmsantnejše poglavje za prekmurske evangeličane Kidrščevi slovstveni zgodovini pa je predzadnje poglavje, v katerem obravnava književna pomagala slovenskih ptotestantov v 1. 1598-1750., ko so slovenski protestantje po zatoru notranje- avstrijskega protestantizma ne-haJi biti glavni predstavitelji slovenskih jezikov-nih kullurnih energij in ko so životariii po 1. 1598. v dveh skupinah s povsem različnimi možnostmi za odnos do cerkevene literature. Prvo skupino so tvoriii ostanki slovenskih pro-testantov na Koroškeni v okolici Podkloštra, na zapadnih delih Dobrača. pri Osojah i. t. d. in drugod po slovenskih preuelih Notrcinje Avstri-je, kjer je biia rekatolizacija gesio viadarjevo in njegovih pomagačev. Drugo skupino pa so tvorili slovenski protestanti v Prekmurju in o teh piše dr. Kidrič sJedeče: nSlovenski protestanti v Piekmurju v 17. stol. še niso začeli v tisku pomnoževati svoje-ga repertorija, čeravno so proti katolikom v ve-čini tudi še po prestopu nekaterih velikašev izza 1622 , imeli od 1610. posebno cerkveno in šolsko organizacijo, versko svobodo pa dobili plemiči in meščani po rnirovnih določbah iz 1606., 1608. in 1622., po določbi iz 1645. pa tudi vaščani. Kriva ]e temu v prvi vrsti pač je- Sztrdn 90. DUSEVNI LISZT juiius-augusztus 20. zikovna nesposobnost pastorjev, med katerimi je bilo več Madjarov. Semterije so si mogM Še pomagati s starirm reperlorijem iz>16. stol., bo-disi slovenskim, bodisi hrvaškim,-vendar je na splošno za 17. stoletje komaj točna prekmurska tradicija, da »vsaki farar je predgao z kranjske knige . . . predgara lutheranskoga" pod nas-lovons MPostiIa to je krščanske evtngelske pre-dige". t. j, iz Krelj-Juričičevega prevoda Span-genbergove postile. Vsaj že okoli srede 17. stul. so bili v Šoli in cerkvi v rabi rokopisi s pe-semskim tiski v domačem narečju, ki nimajo s pesniaricami kranjskega protestanskega reperto-rija v 16, stol. menda uobene zveze. Ob takrat-ni verski in politični osarnljenosti prekmurskih Slovencev je nara-vna njihova separacija od je-zika Krelj-Juričičeve postile, Dalmatinove biblije in kranjskih protestantskih pesmanc, vendar po svoje tudi priČa, da je bila raba kranjskih pro-testantskih knjig v Prekmurju najbrž precej sporadična. Tijjk literarnih pornagal za Prektnurce, in sicer na isti jezikovni osnovi, ki jo kaže že ro-kopisna pesmarica s teksti iz 17. stol., se je začel šeie v prvi polovici 18. stol., tcrej v dobi, ko so prolestanti pač obdržali pravico do čita-nja protesianskih knjig, postajali pa že polago-ma manjšina, ki na svojem ozemlju v smislu določb iz 1681. ni 1735. n\ irnela več pravice do pastorjev in šolnikov, izvzemši cd 1719. no-vo, ločeno naselbino v Šurdu v šomodjski žu-paniji, ampak bila prisiljena, da potuje k obha-jilu (spoved) po enkrat na leto v »artikuiirana mesta" na madjarskem ozemlju, riamreč luteran-ci v železni stoiici v Nemes-Cs6 med Szombat-heljrjem in Kčsegom in v Domolk pri Kis-Ctll na zapadu od Vasvara, kalvinci v Or na sever od Kormend-Gussinga. Po 1719, so romali prek-murski protestanti pač ttidi v Šurd. Vrsto znanih protestaniskih prekmurskih pi-sateljev je otvoril 1715. Ferenc Temlin, pač pastor ali učiteij, s prevodom gyorskegaka tekiztna, toda v teku nadaljnjih 37 let je izšlo le še dvoje tis-kov: abecedar(1725) in ,.Red zveiičanstva", t. j. zbirka raznih cerkvenih tekstov, ki jo je 1747. izdai Mihael Sever, Vsaj prva in tretja knjiga sta se tiskaJi v Halle, kjer so prekmurski teolo-gi navadno študirali. Kiizmič se je šele priprav-Ijal." (Cfr. str. 111/116.1) »Poučno je primerjanje katoliške sloven-ske serije u istodobno protestantsko. Prekmurski protestanti so imeli poleg pesmaric in morda še drugih stvari v rokoplsu že tudi svoj novi tiskani repertorij, ki je štel važne elemente, -nam- s rež katekizem, nekaj pesmi in molitev, jedro i sv. pisma= in giavne vecsk« artikule ali dogme, i medtem ko prekmurski katoliki še nisou'imeli I niti začetkov svojega cerkvenoknjižnega fepefto-r rija niti prizna^ali za svojega aii splošno rabili kajkavskega--. ali kranjsko-slovenskoga (več je bilo pri duhovnikih pač kajkavskih, nego kranj- sko-slovenskih lekcijonarjev in katekiznpov.) (Cfr. str. 118,!) t] ; ; ,,,?.,, Kako ra^lJčen je bil odnos protestantske in kataJiške verske ideoJogije do sJovenskega osnovnega šolstva, se vidi posebno jasno iz stanja pri prekmurskih protestantih, ki so vkljub maloštevilnosti i(l vkjub defenzivnemu položaju vendarle ime!i svojo cerkveno-šolsko rokopisno pesmarico in tiskano slovensko začetnico ter ce-lo povzročili, da jp kaka slovenska šola ostala tudi tamn kjer so protestanteizpodrinili katoliki." (Cfr. str. 121 !) Ko v zadnjem poglavju kratko resuinira svoje izsledke o položaju ob dvestoietnici slo-venske knjige, pravi, da ,,Piekmurci niso spa-dali v kranisko-pokrajinski okvir . . . Po oko-lišu pa slovensko pismenstvo sicer ni bilo več samokranjsko, ker so bili med množiteJji repertorija že tudi Primorci, Korošci in Prek-murci, a tudi ni bilo več vseslovensko: Prek-murci so zase^, kakršenkQJi,..,normativen:r, ft&iDen kranjske tradicije sploh odklanjali ter uvajali nov jezikovni tip, Korošci so pač priznavali kranjsko tradicijo, vendar želeli uveljavati svoj jezikovni zaklad in nekatere glasovne poseb-nosti." (Cfr. str. 126!). * * Zakaj sem zbtal iz 1. snopiča dr. Kidri-čev.Q Zgodovine slovenskega slovstva zgoraj na-vedene podatke, ki se tičejo Prekmurja ? Zato da se za domače zadeve zlasti za svojo doma-čo kulturno zgodovino zainteresira domači prek-murski inteligenčni naraščaj. Saj je ravno ta v prvi vrsti poklican, da razjasni temo, k: leži nad preteklostjo, zlasti dalnjo preteklostjo Slovenske krajine in nam odkrije dejanja in Ijudi ter sploh ves naš raivoj do di'našnjih dni. Kako zanimivo bi n..,pr. bi!o, ko bi nam kdo kaj več znal povedati o husitizmu, katerega so v Prekmurje prinašElt, kakor smo videli pri Kidriču, direktni češki agitatorji. julius-augusztus 20. DOSEVNI LISZT Sztran 91. Nič manj zanimivo bi bilo raziskovanje, kako in kdaj je postal Gyor cerkveno središče za Slovence zalske županije ozirotna Veszprim za Slovence železne županije. in pa da bi nam j povedal, kakšne posledice je imelo to za nas. Obdelati je treba nadalje vprašanje o do seljevanju madjarskega življa v kraje med Muro in Rabo, in sicer pred početkom protestantizma in po tej dobi ter o postedicah, ki jih je to iraelo za nas. .;!,= Vsakega izmed nas zanima, da bi kaj več vedel o potujočl prekmurski tiskarni, katera je v 1. 1573 74. delovala na posestvu Banffyjev v Dolnji Lendavi ozjroma pozneje v Nedelišču. To je takoj nekaj vprašanj, ki se nam ne-hote porajajo,.ko čitamo, gornje podatke iz Kid-riča; je pa šccela vrsta drugih, Ne samo Slo-venska krajina, marveč ves naš narod bi bil hvaležen onemu, ki bi kaj doprinesel k njih razrešitvi. Da smo poklicani v prvi vrsti doma-čini, da se jih lotirno, je pa tudi gotovo. So-boška gimnazia pa je dolžna, da nam vzgoji takih mož I — J. S. Vezerlet es safarkodas. A Krisztus egyhazaban kiilonbozo ke-gyelmi ajandekok vannak. Mindegyik azert adatik, hogy velok hiven safarkodjanak a felruhazottak. Vannak kiilonbozo hivatatok es tisztsegek. Mindegyiknek betolt^s^hez kell rdtermetts^g. Az egyetemes papsag elve alapjdn mifldegyikunk kotele^ve van arra, hogy \6 s^far legyen. Safcirkodas es vezčrlet egyforman sziikseges, de a ketto koziil nagyobb a vez^rlet. Ahol nincs megfelelo vezerlet, ott a safarkodas nem sok eredm^nnyel fog jarni. Ellenben ahol megvan az igazi ve-zerlet, ott a safarok elobb-utobb nmtat-koznak čs lekiismeretesen dolgoznak. A sdfaroktčl htiseg kivantatik meg, ellenben a vezer nagy celokat tuz ki, uj teruleteket nyit meg, uj lehetosegeket tar fel; jo szervezo, jo adminisztr^tor es jo vallalkozo. Ketsegtelen, hogy ratermett ve-zer nelkiil semmifeie kozossčg nem viheti sokra. Vezerekre mindenhol sziiks^g van, a Krisztus egyhaz^ban is. Amikor azt latjuk, hogy gyulekezetek izolalčdnak, oldott keve m6dj^ra szejjelhullanak ; amikor pasztor ^s nyaj alusznak;« emberek fejuket a homok^ ba dugjak, kezuket člberakjak, elvasnak a nemtorodOmsegben, megpdllanak a kozony-ben es be^rik azzal, hogy elelnek hoJtuk napjaig ; amidon megrughatnak, rnegtepr heinek, let^rdekiinket tamadhatjak meg s mi mčgis a \6 fiu szerepet jatszuk, szemet hunyunk a bantalmaknak, kozonyOsok va-gyunk a s^relmek irant, egy cinikus mon-dassal es gesztussal megnyugtatjuk ma-gunkat, nem hogy evangelikus akarattal, egyh^zunk iranti huseggel, felelossegerzet-tel, kčteless^gtudattal protestalnank: ez mindig arra vall, hogy nincs vezer, aki k€sz volna eletet adni saj&t elet^rt. Legyunk batrak nagy aldozatokra, nagy Onfeledtsegekre, toviskoronas inegla-tasokra. Miert kishitiiskodiink? Miert ri-asztanak el a sziklak, amiket tengerbe le-het guritani, tiizes nyilak, amelyeket el le-he^t oltani, remek, amiket fel lehet rugni? Vezčrek keilenek.,L^gy vezer! (Ev. L.) Niise sinprije szprdviscse. Redoveka 4 punkt. Premin( csega le-ta gyiilesa nisterni punktumov razpravlanye. a) 10-ti pki. poieg steroga. je sinyorszki gy0le.s- dokoncsao novi testaraeiitom v-prCkmur-szkom jeziki, z-szlovenszkimi piszki (literi) zno-va vodati slampati. Goszp. sinyor Bibliszkoga drUstva v-Beo-gradi k-nyim posziano piszmo szpozndvajo, v-sterOm 10,000 dinarov prediijema notri poszlanya zele, protsteromi de drtistvo gotovo stampanye v-defo vzeti i k-toj sutni primCrno telko exem-plarov sinyoriji kak najprvle prčk dati. Sinyorszki gyiil'Js sinynra eto naprc-d^nye na znanye vzeme kefeprite'za popravlanye (korrigatio) szo Siftar Karoly bodonszki diihovnik vz^li na szebe. b) 22-ti pkt,, steri sze ud na krajinszki gyiiles poszlani zasztupnikov odeberanya dosz-tfija. Na psisesztno leto szo odebrani: Luthar Adam i Darvas Aladar diihovnika, Kuhar Stevan piiconszki i Vezer Geza sz botski inspektor. 3. punkt. Goszpon siny ra stalisztike naz-nanenye (vidi priloibo.) Sztran 92. DOSEVNi LISZT julius-augusztus 20. Pri tom punktomi recs zdignejo Luthar Ad&m duhovnik za volo verenavuka vcsenyš v-gederovszkoj sOli, Vu le s : * '• ^ r•¦¦"< Vsze ete peszmi naj nazvescsavajo razdre-szeljenim szrdcom trost evangelioma ! Sztran 94. DUSEVNI LISZT julius-augusztus 20. Naso knigo z-verebratinszkov liibeznosztjov poracsam vu pazko nasim dflhovnim pasztčrom, k šntorvucsitelom i evangelicsanszkim gmanam. Knige ete szo po g. Hahni pelanoj v Prek- murszkoj Tiszkarni v M. Szoboti drukane na jako dobrom paperi, z-velikimi literami i v dobre ta ble szo zvčzane. Vszevkup 80 peszem jeszte vu n yih na 150 sztranaj. Tak peszem zdrzčtek, kak knig voposztavlanye sze vszakomi prevecs do- padne. Cena eti knig je po falati 20 din. Siri- teJje po vszaki 10 exernplaraj eden exemplar k- senki dobijo. LUTHAR. fipQntanye anglejskoga i zvflnejsnyega tOuarisfuo za Biblije. Zda, ka to driištvo 'ze 125 let szpu-nyava szvoje blagoszlovleno delo, je vredno sze szpomenoti z-toga, kak je griintano ono. — Leta 1800 je odisla ed-na 16 letna deklina, Jones Marija, z Tyn-dal včszi vu Wales-i, vu na 10 vor hoda le'zecsi Bula varas. Ta deklina je szrmas-ka bila, ali z-trfldom szi je itak vkiip sz-praviia nisterni silling, za stero szi je na-menila v Bula varasi pri duhovniki edno Biblijo kupiti. 'Ze od vecs let mao je vsza-ki tjeden vu kaksemstecs vremeni k-ed-nomi na edno voro hoda prebivajocsemi kmeti hodila, ar jedino on je meo vu tom celom kraji edno Biblijo. Tii sze je otdv-lala nad lepimi recsami i pripovesztami Szvčtoga piszma i rada bi szi edno Bibli-jo kiipila. Ali tiszti dtihovnik, k-steromi sze je obrnola z-szvojov prosnyov za volo Biblije, je mogao nye odgovoriti eto: ,,Szamo 2 Bibliji mam na odajo i tevi szta Jze drUgim obecsanivi!" Dčnok globoko gyenenyi od szkuz te vkanenyene deklics-ke, ta nye je dao edno Biblijo. Za dvL leti je pripovedavao ete duhovnik tč do-godtek vu ednom kro'zi omurni i sztano-vitni krsztsanov i gori je je pozvao, naj Biblijo razsirjšvajo vu Wales-i. Zda je gcrisztano eden plemeniti krsztsenlk i na-vdfiseno pravo : wZaka szamo vu Wales-i? zaka ne po celoj Angliji? Zaka nž po cčlom szveti? Ete recsl szo sztanovitno csfldo csinlle! Vu onom megnyeni je na-sztavleno to velko britisko Biblije tuva- ristvo. Lehko pravimo, brez vszake dvoj-noszti je, ka je ona szrmaska deklina bila obszvojena griintarca. Escse dneszd^n je obarvana, tiszta vu Buli toj Jones Mariji odana Biblija vu knigarnici Britiskoga Biblinszkoga Driistva vu Londoni i govori vszakomi, šteri szlihsati scsejo to, ka za-dčne i veli eto: wPriszpodobno je kralev-sztvo nebeszko k-zrni horcsicsnomi !" Ka mas tam odzgora? Eden bogat cslovek je pokazao ednok ed-nomi priateli szveje poszesztvo. Na eden bre-'zics ga je pelao gori, kdzao je proti szevri i je pravo: BKak dalecs mores viditi, je vszemoje." Priatel sze je Ičkno nad taksem bogasztvi, ali te bogat cslovek je kazao zda proti poldnevi i je pravo: »Tttdi v-etom kraji k-meni szlisi vsze, ka mores viditi, i csi proti zhodi i zahodi g\€-das, kak dalecs tvoj pogled szdgne, vsze k-me-ni szlisi!" Nyegov priatel ]e edno megnenye szploh tiho bio, potom je pravo: wJa, vidim, ka ti doszta zemlč mas, na vsze stiri vetra kra-je, ali (i zda je kumesz kazao) ka m2s tam od-zgora ? Mocs Bo'ze Recsi. V Giblaltar je k-angliskim vojnikom eden mladi dDhovnik poszlani. Da je pri vojnikaj ma-lo poszla meo, je vecskrit prek so vu spanyol-szke vesznice i med onimi sztancsari je Szveto piszmo razsiirjavao. T6 je tesko delo bilo, šr szo onim kath. prebivalcom nyihovi dtihovni pasztdrje prepovedavali Szveto piszmo csteti, ali on je pri vszem tom z-nepom^nkanov vre-losztjov razsurjavao med nyimi Szveto piszmo. I csi je bar doszta ospotavanya, preganyanya mogao pretrpeti, — gdate je donok najsao na takse duse, stere szo ga prerazmele. Ednok je v-edno včsz pridocs, notri so k-ednomi csizmari, odzvona je edna csizma bila namalana na szteni i okoli ny6 bodocsi napiszek je glaszo, ka tO suszter majszter vracsi betezno obfltel. Goszp. majsztra je pa ne pri kopiti nai-sao nas dohovnik, nego ravno szo sze zito vkup szpravili k-nyemi szoszedje, ar szo šze poleg volitev gyaižsivali, goszp. mijsztram je iszkrcno govorenye dr'zao vkDp szpravlenim odeb^ravcom, nyim tolmacsivsi, k-steroj partiji julius-augusztus DUSEVNI LISZT Sztran 95. sze majo drzsati, na stero more vszški posten porgar szvoj vutum dati. Ti nazocsi bodocs szo niti napamet ne vzeli notri sztopecsega dti-hovnika, ki je mirovno sztao pri dveraj i po-szluhsao politicsen govor. Gda je govornik dokoncsao, li te je szto-po napre. Goszp. rnajszter, korni sze je ne do-padnolo tuhčnca prisesztje, ga je z mrzlim gl szom pitao: Ka scse ? Dahovnik je prijaznivo odgovoro erkocsi: Jasz szem nyim, goszp. mdj-szter, edne knige prineszao i proszim ji, cstite je, gda tak vkup szpridete. 'Ze bodte szkfiszili, ka vam tej knig cstenye vecs bode vredno, kak pa etakse polit'"csno heccanye, sterovasz szamo vu szrdcaj burka, ali v-ti knigaj diihovni mir naidete. Prek je dao goszp. majsztri edno Biblio, naklono sze je i domo je so. Po etom bluzi na tri meszece je te diihov-nik doma v-Gibraltari vu hizi szedčcs predgo piszao na prisesztno nedelo, gda sze ednok po dveraj klonckanye csuje i notri sztopi med glo-bokim nanizavanyem te politicsni sujszter maj-szter. Diihovnik ga je preci poznao, roko nyemi je podao, na stero je goszt eto pravo: Goszpon diihovnik, jasz szem prisao nyim zahvalit on dragi dir, steroga szo meni dariivali. Od onoga hipa mao vszaki vecsčr vkap szpridejo moji szomiselniki k-meni i cstčmo Szvčto piszmo. I lehko povem. ka sze i n&sz dosztajajo Szv. piszma ete recsi: nLiidsztvo szedeese vu kmici je vidilo szvetloszt veliko." Mi szmo do etimao tu-di vu dfihovnoj kmici bil. Od Zvelicsitela zve-licsitelnoga navuka szmo ne znali nika. Zda szo sze nam odprle ocsi, vidimo i jako szmo blaj-Jzeni. Oszenajszet moji tiivarisov me je oproszi-lo, naj vszakomi edno Bibiio prineszem. Eti nyim prek datn ceno. Ali da szo pa meni k-senki dali edno, jasz szem nyim tiidi za zajem prine-szao eto edne puncsike, naj je vzemejo z-dobre vole, kak zahvalnoszti tnoje dari i noszijo je dugo vu zdravji. , ^ Lehko szi miszlihid Y pftd dflhovne ocsi prisztavimo dohovnika veszelje za tak necsaka-ni naszhaj, gda je te recsi szlihsao, szo nyemi Szv. piszma ete recsi prisle v-pamet: mNisteroje szpadnolo vu dobro zemld i vdzidčcse prineszlo je szdda szto teliko." Li szamo to ga je 'zalosz-tilo vu dfisi, ka nyemi te lepi punciiki, da szo brez mertQka narejeni, nebodo dobri. — Oh od toga sze naj goszp. dflhovnik nika nebojijo, je majszter preg6voro. Jasz szem vz^o mertuk. Doli szem zmero nyihovo sztopnyo vone na dvoriscsi, gda szo od nLsz odisJi. I uprav, da bi na nyegove noge zrasili, szo sze nyemi pa-szali. Radoszt je tak nezgrozana bila. Glaszi z ]u'zne flmerike. Nase cerkvi doszta kotrig je odislo vu zadnyi letaj na dalesnye krajine, tii nihšvsi szvo-je liiblene, szvojo roditelszko drz^lo, szvojo dii-hovno mater, ino szi med nepoznanimi tahen-cami morejo vszakdenesnyi kruh szlii'ziti z-vno-gim trudom. Zaloszt, nikdki znyi med iszkanyem, szpravlanyem telovni kincsov szpadnejo vu diisevno szkiisavanye, vu dtisi szvojoj pogibijo Bo'zi zakon, zablodijo na sztezo ti neverni, ho-divsi po tanicsi ti htidi. Szpozabijo sze z-opo-minanya roditelov, z-prosnye szvojega eti niha-noga zškonszkoga pAra. Hvdla BOgi, najvecs sze ji pa itak drzi tisztoga, stero je nyim vu dfiso zapiszala z-molecsim obc&Qtenyem eti doma telovna i dii-hovna mati. Varjejo csisztocso szvojega telovnoga i duhovnoga zivlenya. Vu cerkev szkoron nemorejo hoditi tam vu tiihinszkom, Ar csi taki jeszte vu veksi mesztaj protestanszka cčrkev, Boza szlfizba sze po tak-sem jeziki vrsi v-nye, steroga nasi ltidje nerai-mijo. Po taksem sze niti neiiiremo csudivati, csi vnogi znyi pomali vu szrdci-dfisi drev^ni po-sztanejo. Kak prevecs ni potrebno bilo, ka bi kamcsi ete nDiisevni Liszta vdiblao vszaki nas odvandrajocsi, pa »Evangelicsanszki Kalendari" nas bi szi szpravo i z-te bi vcsaszi-vcsaszi tiidi zajimao diihovno otžvlanye i z-nami domacsimi bi osztano tak vu dOhovnoj prikapcsenoszti. Etoga liszta glavni reditel. je nedavno z Montevideoja (Uruguaj) od Kovies Lajosadobo edno lepo piszmo, z-steroga nezrecserio hrepe-nenye za rojsztnim domom zuni v6. Med drQ-gimi etak pisejo Kovacs Lajos: Globokopostiivani g. farar 1 Odpuscsenye ji proszim, ka szem nyihovo plemenito csincnye i bratinszko lub^zen tak dugo ne zahvalo. Nyihovo plemenito szrdcč csfiti i zna, ka zadčne nam Dusevni Liszt, ki dalecs vu tihonszkom ziv^mo. Ouzdalecs od nase roj-sztne zemlč kak je gladna i zčdna nasa dusa za ednim mahm duhovnim trOstom. Zaloszt, ka ne- Sztrdn 96. DUSEVNI LISZT julius-agusztus 20. precsfitijo vszi trust sztrLdajOcse, nevolne diise mantro, stero szpadajocsi moralni 'zitek vnasa z-szebom i je zakopa, kak lava na veke. Brez cila vandrajo verozgublene dfise, stere szo sze odtrgnole od csrede, stero veren pasztčr paszč. Barbi je mogocse bilo escse ednok nazajvrnoti na pravo sztezo, stera pela vu trdi grad 'zitka vekivecsnoga ! Kak blazeni szo lehko tiszti, steri tlacsijo zemlo nase szladke domovine, csfijejo mater-szkoga jezika szladko zunenye, vu vecsera"snyem mraki melankolni danajk donenye, po nedelaj zvona pozavajOcsi glasz i szlihsajo predgarovo dtihovno trostanye. I mi necsujemo, nerazmimo. Ne, nemorem doliszpiszati, ka mi csfiti szrdce. Jezero miszel mi sviga prek mozgov; szamo telko kricsim prek sflrikoga morja: bojdi blaj zeni, szlovenszki narod ! bojdl ti bogata diisa, csi ti je li szrmaska bivoszt! ! ! Drflgo piszmo je pa dobo gldvni reditel z Buenos Airesa (Argentina) od Sifter Ka*rolya, SztrOkovszkoga rojaka, ki je z-ednim eden ver-sus poszlao na szpdmenek Riszšlov. Poszlani versus nize radi damo v jšvnoszt, ar ]e lepi nyegov zdr'zetek. Szlovencov Riszdli v Argentiniji. Neznano nam je nase zivlenye, —•¦.', NeVemo, kakse bo nase trplenye, Vu tflhini prek oceana 'zivčmo, Brez radoszti, brez vesz^lja szmo. Ali 'zelemo tfidi vu tiihini, Naj sze nam znovics napuni, , r Nasa dfisa z-Duha Szvetoga, Dare bomo dOha telovnoszti meli! ' Vu kmici szem dnesz gorisztano, ; Ali szemi dčnok preszv^tilo Moje szrdce na Riszalszko Otro, Dare mi na pamet prisla ona peszetn : r..-".• Hodi k-nam, bozi dflh szveti ' ¦•>¦;'¦ Szrdca nasa nara poszvčti 1 - r Zalosztjov, szrdcS boleznosztjov, NemogScsi zvami szpevati (vu cžrkvi). .: Dalecs od vasz vu Argentinije Ne csfijemo po nasera jeziki recsi boze Moretno ziveti, kak v ptisztini Ode necsuje nancs fticska glisza. 5, L. Ali vu nasz je vceplena krv Evangelioma, steroga cstimo Ali nemamo tisztoga, sto bi nam Dao one recsi razloziti. Nemamo hize Goszpodnove Za nase Szlovenszke evangelicsane, Doma vu hizi szpevamo : »Trdi grad je nas Bog zmozni." KARLOS SIFTAR. Kazacs k dnčvnomi cstenyč Biblije. jui. Bla9ieni sio ti mirovni. 22. P. Abraham sze razlocsi od Lota. I. Moz. 13. 23. T. Na Bogš sze zaviipam. Mataj 6, 26-34. 24. Szr. Modroszt od zgora zhajajocsa. Jak. 3, 13-18. 25. Cs. Dve poti. Josue 24, 14—25. 26. P. Ponizen sze zviszi. Luk. 18, 9—14. 27. Sz. Szp6meni sze z Goszpodna. V. Moz. 8, 11-20. 28. N. Zadnye zebranye. Zolt. 1. Blagoszlovim te i povn69zamte 29. P. Veliko obecsanye. I. Moz. 15, 1—6. 30. T. Szkriven herb. I. Moz. 15, 7—18. 31. Szr. Bog je priszegno. Zid. 6, 9—20. aug. 1. Cs. Bog zdrzi rtcs szvojo. II. Moz. 32,9-14. 2. P. Po veri. 'Zid. 11, 11—16. 3. Sz. Abrahamovi szinovje. Riml. 9, 1 — 9. 4. N. Boga blagoszlov. 'Zolt. 127. B6gi prijčten dldov. 5. P. Popolna pokornoszt. I. Moz. 22, 1—8. 6. T. Ka mi je najlOblenčse. I. Moz. 22, 9—1& 7. Szr. Poniznosžt. Luk. 1, 41—56. 8. Cs. Szrdcš popolno prekdanye. Mat. 9, 9-13. 9. P. Dfih potrti i ponizen. Zolt. 51, 15-21. 10. Sz. Dela labčzni. Jan. 12, 1—8. 11. N. Dela vere. Jak. 2, 20—26. ' ' Prevecs blagoszlovne recsi. 12. P. Vu szlaboszti. Fil. 4, 13. 13. T. Vu zmenkanyi. 'Zolt. 23, 1. ;,;.,,; . 14. Szr. Vu betegi. Jak. 5, 13—18. < u; 15. Cs. Vu trpl€nyi. II. Kor. 4, 16—18.. . .;, 16. P. Vu 'zitki. Gal. 2, 20. .,,-..,>v. • 17. Sz. Vu szmrti. II. Kor- 5,1—5. 18. N. Prevecs blagoszlovne recsi. 'Zolt. 119, 97—104. julius-augusztus 20. DOSEVNI LISZT Sztran 97. Veraoszt. 19. P. Verna liibčzen. Mataj 26, 1 — 13. 20. T. Verna pokornoszt. Fil. 2, 5-11. 21. Szr. Verna sz!u'zba. II. Tim. 4, 6-8. 22. Cs. NeszprjhJiva korona. 1. Kor. 9, 24-27. 23 P. Zitka korcna. Jak. 1, 12. 24. Sz. Dikc kor na. 1. Petra 5, 4. 25. N. Taksa mirovna vernoszt, stera vzenie zit- ka korono. Ozn 2, 1—10, 18, 19. Goszpdd Ie nssidcsi. 26. P. Vu nyem 'zivemo. Ap. Dj. 17. 22-31. 27. T. Naz)csi bocKc^i Dtih. Jan. 4, 21-24. 28. Szr. ,,Vis, jasz z-tebom bidti mam". 1. Moz. 28, 10-17. 29. Cs. ,,Znami vu Jezusi." Mataj 1, 22-23. 30. P. ,,Jasz vu vami". Jan. 14, 17—23. 31. Sz. ,,Vsz«iki den notri do szkoncsanya szv - ta«. Mt. 18, 20; 28, 20. Szept. 1. N. Goszpod je naz csi. Zolt. 139, 1 — 18. Krsztsanszke jdkoszti. 2. P. Nagibnoszt na cdpuscsanye. Kol. 3, 12— 13; Mt. 6, 14. 3. T. Csisztoszt. Mt. 5, 8; 1. Jan. 3, 1 -3. 4. Szr. Krotkoszt Mt. 5, 3, 5, 9; IV. Moz. 12,3. 5. Cs. Gosztolubnoszt. 'Zid. 13, 1-3 6. P. Vera Tit. 2, 11 14 7. Sz. Liibezen. I. Kor. 13; Kol- 3, 14. 8. N. Krsztsanszke jakoszti. I. Petr. 4, 7—11. ,,Zai$ztino, zaiszfino." 9. P. BTak i Amen.M 11. Kor. 1, 19 22. 10. T. »Zaisztino" na moiitev gleducs. Mark. 11, 23. 11. Szr. BZaisztino, zaisztino" na porodjenyč odzgora gledocs. Jan. 3, 1—5 12. Cs. wZaisztinc, zaisztino" ua sz!ii'zbo gle- docs. Jan. 13, 12 — 17. 13. P. Karajocsi ,,zaisztino, zai-ztino." Jan. 13, 23-24. 14. Sz. ,,Zaisztino, zaisztiao", kak obecsanye. Jan. 16, 23-24. 15. N. wZaisztino, zaisztino" na viisztaj Gosz-• podnovi. Jan. 6, 26, 32, 47, 53. Ka zadčne krszfsenik btdti? 16. P. Naszleduvati Jezusa. Mataj 10, 37—42. 17. T. Mreti grehi. Riml. 6. 1-7, 12—14. 18. Szr. Na Goszpodnovo diko ziveti. Fi!. 1, 20-21. 19. Cs. Vu duhi hoditi. Efez. 4, 1-6. 20. P. Dober domovincsar. Riml. 13, 1—10. 21. Sz. Szpunyavanye nasi dii'znosz(. Tit. 2, 1-9. 22. N. Ka zadčrie krsztsenik bidti. Ap. Dj. 26, 24-29. ¦ ... , ... ... . ... . Pri vwgi familijaj veliko szkrb obrdcsajo na to, ka ka jejo i poprek sze nebrigajo z- tem, ka ka cstejo. Pdzijo na to, naj szamo csfszte i szitne hrdne pridejo na sztol, ali nepdzijo na to, naj nyihova diihovna hrdna tiidi csiszta i na-szitna bode. Szveto piszmo je nasoj diisi ndj-csisztesa i najszitn sa hrdna. 'Zivmo 'znyov vszdkden. . -¦•¦¦.. Rdzlocsni mali glaszi Radoszti gžasz. ,,Goszp6d je poszvet moj i zveiicsanye rnoje, koga bi sze bojao ? -•-Goszpfd je mocs zitka tnojga, pred kim ,bi sze mi grozilo"? (Zolt. 27 1.) VeszčH dogodek vu nasoj vladarszkoj familiji. Nyeuo Velicsausztvo kraljicn je poro-dila jun. 28-ga, na najveksem szvetki nase dr'zave, tretjega szina. Ete dogodtek je zvone-nyem i z~2ahva!ninu molitvami objavleni prebi-valsztvi po vsz^ cerkva. Nas puspekadminisztrator Dr. Popp sze stiri tjedne vu zvonszki orsidgaj zdr'zšvajo. Te cajt szo tao vzeli na lutheranszkom szvetovnom szpraviscsi vu Kopenhagi. Potom szo vu Sv^dije, Norvegije i Nemcsije v^ksl mcsztaj naprJdava-nya drzali od nase evang. cčrkvi vu SHS dr'zavi. Ouszvetek v JVloravcl. K-I.ponii, dfiso pozdigavajrcsemi Oszvetki sze je szpr^vila vkti-per mordvszka evang. gm na jul 7-ga vu evang. cd.rkvi, naj szvojemi diihovnomi pasztdri poszve-docsi liibdzen szvojo. Hinia Sandor od 1893. dec. 17-ga, tak pr^k 35 i;t szpunyavajo diihov-no szliizbo v Moravszkoj fari, steroj szo oni prvi nyčni diihovnik. Vu nyihovom dugom du-hovniskom takaji ji je szprevodila zahvalnoszt oni, stere szo okrszšili, osznavlali, konfirmalivali, zdavali, vu betegi obiszkali, ali pri skrinyi-grobi potnstali; ravnotak lub^zen szvoje Rpe famili-je, stere vsze kotrige szo vu 'zitki. Hima Sandor szo 1887. okt. 6-ga prisli v Piiconce za kapla-na. Goszpodin Bog ji je obdarQvao z-Iepim, zdravjm tdom, z-ltisaim glaszom, z-nejvszakde-nesnyimi diihovnimi darmi. Te koreni vogrin szo sze hitroma jako dobro n^vcsili nas jezik i obcsno liiblen govornik szo bili. Szkoron,42 leti szpunyavajo zda ze v-nasoj krajini szvoje zmet-no pozvanye, brez toga, ka bi za to kakso valo zeleli, ali za szvoje deio tiidi na kaksi dar racsunail. Donok ji je pa doszegnolo necsakano odliko-vanye. Fdrno Zenszko-Drlistvo ji je za znam(,-nye szvoje liibeznoszti z-reverendijov i baretom Sztrdn 98. DUSEVNI LISZT julius-augusztus 20. obdariivalo, stero szo z-toplimi, pozdravlajocsi-mi recsmi, vu imeni 'Zenszkoga Driistva, nyim pticonszki dtihovnik dali prik. Hima Sšndor szo vu szrdci globoko genyeni zahvilili z-lepimi re-csami dobleni dar. Pred tem oszvetnim aktusorn je boza szlfl'zba bila, pri steroj szo Luthar Adam pttconszki diihovnik glaszili Bo'zo Rtcs. Britisko i ZvOnesnye Biblije tlivaristvo je 1928. leta 11,399,540 zvčzkov Biblije, Novo-ga Zakona i poszebni knig t dalo, poldriigi rni-lion vecs, liki prvese ieto. Do marciusa 31-ga szo Bibjijo, ali nyč talč po 886 jezikaj vodru-kali; preminocse leto je deszetero novo presz-tavlanye zgotovleno. Poleg TUvšristva naznant-nye: »Szveto piszmo szo nigdar n csteli telki, liki dneszden; nigdar nč zbrodjavali tak Omur-no i nigd&r je ne csinilo včksega naszleda na Ifidi 'zitek." Poz&v. Prekmurszka evang. sinyorija szvoj navaden letni gy(ilts augusztusa 5-ga bode drz&la v-Bodonci, na steroga sze vsze postiiva-ne gtnajhe z-tčm opominanyem pozovejo, da vu napre drzLni gmajnszki gytilčsaj szvoje zaviip-nike odeberčjo, i z-pravilno obravnanimi napisz-ki oblasztsene na gyUlts poslejo. Redovnik : ob 8. vori Bo'za szl(i'zba, po steroj precsasztiti g piispek prekdšjo g. Siftar K^roly dUkovniki od Nyih Velicsansztva kralž daruvano odlikovanye. Potom offertorium na Podpornico. Pred Bozov szlfi'zbov Podpornice nazaviipsztvo bode szejo drzalo. Po bo"zoj szlfi'zbi pa bode sinyorszki gyiiles vu cerkvi. Gyiilčsa osznov. Napisznika veritelov voimenuvanye. 1) Predszednika pred-govor. 2) Sinyora naznanenye i toga punkto-mov razpravlanye. 3) Prem. leta sinyorszkoga gytilesa napisznika razpravlanye. 4) Stastika. 5) Dijaskoga doma naznaniio. 6) Racsunszkoga sztolca naznanenye. 7) Peneznika racsundavanye. 8) Podpornice gyUles. 9) Prosnye i poracsanya. 10) Prisesztnoga sinyorszkoga gyulesa meszta vozravnanye. Murska Sobota, 1929. jul. 12. Kovats Ste-fan sinyor, Benko J6zef inspektor. Novi Vrbas. Novozebrdni duhovnik, Konršth Vilmos szo mžjusa 26-ga oszvet-no szpelani v szvojo csčszt. — Goszpod c^rkvi naj blagoszlovi paszt^ra i gmano! Szpevni szvetek. Juniusa 16-ga je bio obdr^zani v J^reki (Bacska) II. evan-gelicsanszki szpevni szv^tek, steri je z-ednim kak 400 letni jubileum Speyerszke protestacije tekao doli. Nezracfunana vno-'zina ludi sze je szpravila vktiper ob toj priliki. Nazocsi szo bili tiidi dr. Popp Filip ptispekadministrator; veliki 'zupan Matkovič, namesztnik velikoga 'zupana Marinkovič, zasztopnik minisztra pravde Dr, Janjič, zasztopnik minisztra vcsenya profeszor Krstič, sekreter minisztra pravde Hranisavljevič, nadale vecs bivsi poszlan-cov, diihovnicke itv. NavdOseno predgo szo meli poleg I. Tim. 6, 12, Franc Mor-genthaler. Lepi govor szo dr'zali Dr. Popp piispekadministrator ttidi. Potom je 18 szpevni khorusov popevalo po 2—2 pesz-mi, edno cčrkevno i edno szvetszko. — Znovics eden Jepi szvetek na bLidjenyč evangelicsanszke žav^dnoszti je bio to ! — Gda bomo pa mi dr'zali kaj taksega v Prekmurji ?! Ju'zina Ferenc, nas dober poznanec, ki biblio ma sego odšvati, je v-preminocsem me-szeci na stajarszkom 'zivOcse nase verebrate po-gledno i razsiirjavao med nyimi Szveto piszmo. Pri Szmic Janosa hi'zi je bliizi 40 ev. bratov szpravo vktip i nyim hi'zno Bo'zo sziiizbo drzao. Popevali szo, Boga molili i Juzina nyim je Szv^-toga piszma eden tal razkldjao. T6 je bila prva hi zna Boza szliizba v-Apacsi. Trostamo sze. ka po etom vecskrat bode tam evang. Boza szlii'z-ba dr'zšna. Od toga va'znoga pitanya risenya sze bodemo aug. 5. v-Bodonci dr'zšnom si-nyorszkom gyulesi tanšcsivali. Nazocsi bodejo goszp. puspek adminisztrštor, Baron Janos ma-riborszki sinyor i Lic. Goschetihoffer radgonszki diihovnik tiidi. Gornya Szlavecsa. Dari na c^rkev zida-nye po zlatoj knigi: g. Benko Jčzef sinyorszki in^spektor M. Sobota 2000 Din., Roposa Steva-nova vdova iz Nuskove 50 Din., Bertalanits Ivan z-ttivarisicov z-Serdice 50 Din., Kiszilak Kžroly csevlar z-Rogasevec 100 Din., Szkledšr Marija Serdica 50 Din., g. Kr. Hirschl in Sinovi Mur-ska Sobota 100 Din., Ev. cerkv. obcsina Čser-venka (Bačka) 500 Din., Katzbed Gusztav Bu-dapest 10 Schilling, Bohar Lajos iz Gor. Lenda-ve szo v Deutschlandi med szvojinii delavcami vkuper nabršli 85 RM., g. Lang Dolics 50 Din., g. Lang Anna Pittsburg (U. S. A.) je vktiper na-braia 18 Dollarov, g. Jud Jšnos Kuzdoblan 200 Din., Marics Franc rojen z-Nuskove, poszlao z-Argentine 100 Din,, Krpics Jozefa Gor. Szlavecse julius-augusztus DUSEVNI LISZT Sztran 99. 100 Din., Konfirmanduske szo alduvali 173 Din., Fatnilije Obal i Pojbics szo szv. poszodo aldti-vali na o!ta"r, vu vndnoszti 1200 Din., Ednapo-bozna vdovica z-decAv vr.d Gor. Szlavecsa je kriz alduvala na oltar, vu vridnoszti 512 Din. — Vszčrir daritelom najtopl sa hva"la! — Pro szimo nadale dare na naso cerkev! Rimszki papa je pa, kak novine pisejo, 20 millio lir blšj'zeni flrocsnik pOsztao. V-ta-lianszkom orszagi zive eden Pater.no Castelio imeniivani herceg, ki sze je navolo zemelszki dobivt v'zivanya, gori je djao priszebi, ka escse od Boga nyemi voodlocsene dni vu klostri Bo-gi na diko bode 1a troso. Herzeg je 50 let sztar, dece nema, szamo tiivarisico. Szarno, ka csi de on redovnik (barat), tuvarisica ga nemre naszle-dtivati k-baratom, bode tak ona nuna. Szamo ka barat poleg regul neszme o'zenyeni bidti i nlina tttdi ne omo'zena. T&ksi sze nevzemejo v-kloster, ali toga herzega i tiivarisico szo zato notri vzčli, ar szta c^lo szvojo vr^dnoszt, 20 million vrCdnoszti. papi test&livala. P^nezi dosz-ta poravnajo, inda szo za dobro plicso gr he odpiisztili papovje, nebeszki or.szžg szo dali onomi, ki ga je dobro placsao; zda pa o'zenye-ne i omo'zene vzemejo v-kloster, csi dobro placsajo. Lutherfilm v Jugoslaviji. Od Lut-hera 'zitka i dela jeszte 'ze par )et eden prevecs znameniti film, steri je povszčdik velko vidnoszt zbiido. Vu lasztnoszti evan-gelicsanszke stampne zveze je te film. Takso evangelicsanszko stampno zv^zo ttidi v nasem orszagi nasztavimo zda ob priliki krajinszkoga szprdviscsa. TA zvčza sze potom poszkrbi za ete film i mi ga tudi dobimo i sze v Szoboti napredd, ar tam jeszte elektricsni tok. T6 nikaj veli-kanszkoga bode ! Sto de td vido, nigdar nepoz^bi. ,,Slovenje reforimaciji naveke za-hvalni morejo biti, Ar je reform^cija pokdzala, ka sze tiidi v szlovenszkom je-ziki lehko pise i druka, dr je ona knyi'zev-nomi jeziki i pravopiszi zdrav fundament posztdvila, dr je dosztafele c^rkevnoga literšrnoga dela zvrsila, medtčm Biblijo po szlovenszkom jeziki, edno literdrno delo Y szt^lne vrednoszti . . ., i naz^dnye zdto, ' ar je rimszko cerkev pritisznila, naj z-szvojov nemšratnosztjov, mldcsnosztjov do drukane szlovenszke recsi gorihenya," Prof. Fr. Kidrič vu knigi ,,Slovenačka", Sztran 93. Ev. 'zenszko driistvo v Moravcih sze po etoj poti szrcsno zahvali goszp. pticonszkomi duhovniki Luthar Addm-i za nyuvo vszesztranszko dobroto, stero szo zU^zali proti nam ob priliki notriszpravla-| nya i prekdavanya nove reverendije, stero szmo dartivali nasemi goszp. dlihovniki Hima Sa"ndori. Ne szo miltivali szvoj triid, gda szo prisli v naso gmajno netit nasa szrdca s szvojov szrca pode'zigajocsov predgov i obenem prekdavat te nas dLr. Zato naj szprejmejo naso globoko zahvdl-noszt! Ev. 'zenszko drustvo. Gornja Szl&vecsa. Na podporno driistvo v gor. szlavecskoj fari je vkiiper prislo v-Dini-raj: v-Kiizdoblani 106, v-Nuskovi 93, v-G. Sla-vecsi 110 i 30 gr., v-Dol. Szlavecsi 108, v-Szo-tini 131, v-Szerdici 46, v Gor. Lendavi 47, v Pertocsi-Vecseszlavci 139, pri Szv. Jurji 54, Vi-donci 13, Solszka deca szo vkiiperdšli 123.50, Offertorium na trikršlov d6n 130*70 i80grosov. Vszevkuper je notriprislo v-1929 leti 1101'20D. i 1 Siling 10 grosov. Hv&la za ete aldove! Te vszamogocsi Bog na povrne tim darovnikom z nojom lica szpravlene dare z-szrecsov ino za-dovolnosztjov! D^ri na dijacski dom: z-Argentine (Ame-rika) Banko Karoly rodjen v-Mor^vci 50, z-Mo-ravec Bencik Ferenc i Janos 30—30, Szkakovec Bencak Ferenc 10, z-Maribora g. Szinic Janos velki trgovec z-tiivarisicov 300 din., z-Pertocsag. Obal Jenodva pinta tikvenogaoIija.Z-Szoboteg. Benko Jo'zef inspektor pri G. Petrovszke obcsine i 'Zupanek to'zbi nyim oszodjeno dn^vnico 50 din. szo prCk engedtivali nasemi dijacskomi do-mi. Z-Borejec: Pavel Lajos 25, z-Macsk: »vec Fu-rek Roman, 25, z-Pertocsa Kozic Stevan 20, z-Lemerja B^nfi Bela 10, z-Polane P^ntek J6'zef 25, z-Szobote Hujsz Lajos 20, Hujsz J6zef 20, z-L6merja Loncsar Stevan 10, z-Budapesta g. Mikola Sandor gimn. direktor 100 Din^rov. Szo-botskoga ev. zenszkoga drtiztva goszpč: Dr. S6menojc3, Dr. Bolcsojca, Dr. Goljevscsekojca, Dobrajojca, Lipicska, Szamecova, Nemcsojca, Kardosica, Jarnevicsojca, Benkicsojca i Peterkoj-ca szo na fasenek z-fankami obeszelile dijasko-ga doma osznovlenike. Kreditna Zadruga, je, kak prem. leto, tak todi v-etom leti 500 din. daruvala dijaskomi domi. Ta mlšda banka z- Sžfran 100. DOSEViNI LISZT julius-augusztus 20. obilnim taiom podpera vsze i&sztave vu Szo-boti sztojčcse i tak ttidi nasD.D., za stero szmo nyč voditelom globoko zahvalni. Vszem do-brovolnim daritelom szrdcsna hvala! Z-Danko-vec goszp. CLr Sandor krizevszke gmajne ins-pektor 50 kil prve n. hrzene mele. Z-Szobote goszpa Benko J6zefova szo dariivali 5 kil lek-vara, z-Szobote Flisiar J6 ?.ef szabo 25 kil zita, z-Scsavnice (Stajerszko) Kocsar Stevan 10, z-Vescsice Vraiarics Janos 25, z-Szodisinee Dsu-bari KaroJy 10, z-Szobote g. Sift&r Lajos mlinar 30 kil kukuicsne grčszne mele, z-Zenavla pri Skerget Karohi i Sebjanics Trčze goszti\vanyi szo szvatovje 131 dinarov pobrali vkiip. Lepa hvala d; Z-Poldnesnye Amerike z-Uruguaja dr'zLvč Kranyec Franc, v-Nuskovi rodjeri, 50 Din. Pozdrav i hvala nyemi, ka szi je z-tak daiecs kraja i na nasz zmiszlo, to je prvi dar odnut. Z-Tisine Zoksojca Gergarjulis-ka 50 D., z-Arnerike Betlehema Hodoscsek Gyu la fOO, z-Szobote goszpa Dobrai Janosova200 Din, ; z-Martyanec Skraban Stevan 10, z-Andrišnec Kercsmdr Ferenc 10, z-Budapesta Cugh Sdndor hotela lasznik, z-Dankovec rodjeni nas vernik 100 dinarov. Z-Szot?ote g. Novak Anton bivsi szodniski oficial szo dobieno pitnino nasemi di-jaskomi domi daruvali 17 50 d. Szrdcsna hv&la! Tunobnj^ glžsz. Juniusa I3-ga szo rrjrli v radgbliszkorn spttali med operaci-jov nasega liszta vr. li cstitel i siritel Haj-dinyak Jdnos z Dol Slaveče v 63. leti szvoje sztaroszti. Pokojni, gda 'ze szlab bio, je.hodo pobčrat m:!odare na zida-jocso i dogotovleno gor. szla"vecsko c^r-kev v bodonszkoj fari. Vszigdar na napre-idenyi te male. fare je delao vu celom szvojem 'zitki ! — Goschenhofer radgon-szki farar nemski i Kovats szlavecski fa-rar ?zlovenszki szlobod szo vz^li od po-kojnoga. — Naj pocsiva telo tvoje vu tuhini preszlatko ! Mi obarjemo tvoj szpo-menek vu szrdci nasem! Reformatska cerkvena občina vPrek-murju, vršenje cerkvenih obredov. Glasom odloka g. Velikega župana mariborske obiasti v Mariboru z dne 7. 6. 1929. V. br. 50/13, so bili po doseženem sporazumu ined reforrnatskim \ nadsenijoralnem zvanjem v Feketiču in evang. j škofovskim uradom a. v., cerkvenega distrikta v Zagrebu določeni, da cbavljajo najpotrebnejše cerkvene obrede vernikosn reformatske cerkve v Prekmurju in sicer: Heiner Geza v Hodošu, re-formatom v Hodošu in Krplivniku, Hari Lipot rtformatoni v ostaiih krajsli. — Sreski pogla-var Lipo šek. Sinyorfja v Bosniji je maj. 25—27-ga mela szvoje szpršvjscse. Bosnije sinyorija ma 7 materszki gm m, 22 filijalk i preveliko diasporo (raztorjenoszt). Grlintni kamen k-zidanyi n -ve evang. cerkvi v Hrasztovaci (szeverno-zapadna Slavo-nija) je osztveno polo'zeni maj. 26-ga. Pri toj oszvetnoszti je pop va!o vecs szplvni khorus v, predgali szj Sostarčc, May i Tarczay. B g naj blagoszlovi zacsnyeno delo i pripela do 'zelno-ga cila! Za koga nega meszta niti v ed-nom orszagi. Trockija, ednok velke zmo'z-noszti ruszoszkoga komiszara szo pregnali i zda na r^d proszi europszke orsz^ge, naj nyemi dajo prebivanya dovolenye. Dotegamao je escse vszaka dr'zava od-kloniln eto prosnyo. Trockij ie zda na tiszti sors prisao, kaksi sors je on szpravo dosztim ruszoszkim szvojim domovincsa-rom : pregnanec i brez prebivaliscsa je posztano. V-Bodonszkoj fari je na pr.kmurszko evang. pcdporno driTztvo s/Jedecsi ildovnabra-ni: I Pri podpornoj bo'zoj szlii'zbi offert: 28270 Din. i 20 gros; II. Solszkadeca: 1.) Bo-donci 76 20 D, 2.) Sztrukovci 30, 3.) Kruplivnik 24, 4. Kcnfirmandusje: 256 - 386.20 Din; III. Po vesznicaj: 1.) Beznovci. 5470, 2.) Bodonci 275*50, 3.) Kruplivnik 49, 4) Motovilci 41, 5.) Poznanovci 83-50, 6.) Radnvci 50*50, 7.) Ska-kovci 55, 8.) Sztrukovci 118 50, 9.) Vadarci 93 50, 10.) Zenkovci 116 = 937*20 Din; vsze-vkiip 1606-10 Din i 20 grosov. Predszedn ksztvo nase c^rkevnC kra-jine je poszlalo pred Nyih Vtlicsansztva kraJš za obrambe volo verszkoga vcsenyš eden me-rnorandum. V Bodond juniusa 9-ga pri zdava-nyi z-Striikovec Siftar Emme i Siftar San-dora szo na ,,Dijaski Dom" alduvaii: Z-Pu'zavec Siftar Stevan sztarisina z posz-nialjov 50 Din, z-Sztrtikovec Siftar Sandor mlado'zenec sznijov 50 Din, z-Murszke Szobote Siftar Kdroly trgovec 50, Siftar Lajos trgovec 100, Hahn Pavel trgovec julius-augusztus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 101 50 Din, z-Lemerja Siftar Vilma 10 Din. Vszevkup 310 Din. V Beogradi je po najnovesem liid-sztva stetji 2993 evangelicsanov. Evange-licsani szo naraszli za 216%. Dšri na Diacski Dom v-puconszkof fari po zlžtoj knigi v-Dinaraj: Jonas Stevan (kov&cs), Fujsz J6zef Predanovci 30-30, SzapLcs Franc Predanovci 20, Kranyec K&roly Krnci 10, Fujsz Aranka Vanecsa 10, Kofosa Geza Puconci 50, Ktiha> K. (Bencak) Puconci 30, Zsibrik Ivan Bre-zovci 10, inl. Siftar Fr., Jos&r Fr. Strukovci 10-10, Benko Kolman Brezovci 16, Vratarics Lajosova Puconci 20, Ficko Ivan Predanovci 30, Szukits Stefan Predanovci 10, Kiilits Miha"ly fLrni kura"-tor Brezovci 30, Szecsko Lajos Vanecsa 20, Lutg har Denes Szebeborci 15, Bencik Iren 5, Szliv-nyek Aranka Dolina 5, Malacsics Jolanka 5, Ci-pott Ivan kurator; Pavel Kalrnan Polana 20-20, Cipott Franc, Leposa Ivan Polana 10 —10, Kolosa Ivan, Hasaj Ivan Moscsanci 10 — 10, Kocen Franc Predanovci 10, Oucsek Stefan Kostanovci 10, Lebar J&nos Krnci 10, Kiszilak Kšlrnan Polana 10, Podltszek Jozef Pecsarovci 10, Morec Franc Gorica 5, Biikvics Ana Moscsanci 50, Horvath J&nosova Gorica 10, Hšri K&roy Kancsovci 20, vd. Barbarits Stefanova Brezovci 10, Kercsmar Peter Puzavci 10, Pdntek Kšroly Polana 50, Santavec Stefan Pecsarovci 10, Andrčcs sandor Pecsarovci 10, Bencik Janos Beltinci 10, Pavel Ferenc Puzavci 10, Ernri Ivan Moscsanci 10, Ballek Jeno Siilinci 10, Ballek Tamas Moscsan-ci 10, Korosec J6zef Slilinci 5, Kolosa Kalman Puconci 20, Kuhšr Sandor (JLk6b) Puconci 10, Kolosa Gčza Puconci 20, Kiih&r KLroly Puconci 10, Vukan Aranka Pecsarovci 5, Vukan Ida Bokracsi 5, Cipott Ferenc Predanovci 10, Skra-bLn J6zef Martjanci 30, Janza Stefan Szebeborci 10, Santavec Stefan Pecsarovci 10, Podleszek Jdnos Csrnci 10, Csarni Francova Szebeborci 5, Skalics Sandor diihovnik z-tiivarisicov D. Len-dava 100, Sostarčc Franc Puconci 5, Morec Ivan (Miklosov) Puconci 10, Brglesz Vilma Salamen-ci 20, Persa Miklosova Polana 10, Hodoscsek Jo'zef Bethlehem 2 dolšra (ob priliki obiszka dom^nyega kraja); Poredos Ferenc M-ravci 25, Vucskics J6'zef Moravci 25, Horvšth Lajos Do-lina 10, Banfi Belova Lemerje 10, Boldi zar Ste-fan Salamenci 5, Szecsko Ivan kurator M. So-bota 30 Din. — Vszem etim dobrovolnim dari-telom naj vsze placsa miloscse Bog, žr szo Nyemi vudodni etaksi šldovi! Anglšskoga i Zvonesnyega Bib-Hnszkoga Tiivaristva 125 lot (1804-1929.) Vu 125 lctaj je Biblinszko Tuvaris-tvo vise 397,000.000 zvezkov dalO vo z Biblije. Letnoga vodavanya pozdigavanye je csiidivanya vredno — naimre vu zadnyi letaj. Za pžt let po szvojem griintanyi je Tuvaristvo vszako voro poprekno devčt zvčzkov dalo vo. Za petdeszet let po szvojem gruntanyi vszako voro poprekno 156 zvezkov. Vu sztoletnoj szvojoj szta-roszti je Tuvaristvo vszako voro 650 zvčzkov dalo vo. Vu szvojem sztopetdvaj-szetoin leti (1928) vszako voro 1301 zv^zkov je daio vo. Pa je szvet escse niti zda ne oszkrblen zadoszta z Biblijov. Vu Lazarevoji (Banat) je nasa cčrkev edno malo gmano d bila z-taksi vernikov, steri szo z-rim. kath. c^rkvi prekszt;>pili vu naso cer-kev. Ar nyim je v solszkoj dvor^ni prepovi-dano bo'zi szlfi'zb dr'zanye. zato szo szkoncsali, ka szi cerkev dajo zc-zidati i na te szvčti cil je te mali vrtli sereg taki z-szamovolni ddrov vise 160,000 din. aldiivao. Te vrele verebrate szrdca pozdravlamo! Dari k-neszprhlivomi venci v szpomin na Luthcirovo Fiiszar Sarolto za Dicskoga Du-ma stipendij : Luk&ts Sandor Puconci 15 Din, Skalics Sandcr diihovnik i tUvarisica D. Lenda-va 50 din, Siftar Imre i tiivarisica Maribor 30 din, Ratkai Odonojca Andrejci 30 din, Kercsmar Ernojova Szebeborci 20 din, Luthar Karoly Sze-beborci 20 din, Berke IvLn i tiivžrisica Vanecsa 15 din, Sostarčc Franc Puconci 5 din, Marics Ivan Puconci 20 din, Poredos Karoly Polana 10 din, Kocsar Jo'zefova Kupsinci 50 din, Kii-har Stefan (Martina) Puconci 10 din, Vrecsics Matiska Vanecsa 10 din, Loncsar Ivan Vanecsa 10 din, Brglesz Ilonka Vanecsa 5 din, Brglesz Franc Vanecsa 5 din, Pintarics Gčza Vanecsa 10 din, Porčdos Franc i tiivdrisica Moravci 25 din, Vucskics Jo'zef i tUvdrisica Moravci 25 din, Veren Kata i Aranka Szebeborci 10 din, Pore-dos K&roiy Gorica 10 din, Celec Janos Gorica 10 din, Heklits Eduska M. Szobota 10 Din, Me-rica Lajos Predanovci 10 din, Edna pobo'zna krsztsenica Markisavci 50 din, Temlin Mihaly Moscsanci 10 din, Boldizsar Janosova Sala-menci 5 din, Vrecsics Viktor i tiivarisica Vane-csa 15 zahlevao etoga liszta glavni redrtel na zadnyem krajinszkom szpraviscsi v Becgradi. Slnyorije szpraviscse. Bacskajszka evang. sinyorija szvoj reden Ktni gyiilvs augusztusa 15 ga v Novoai Sadi bode dr'zala. Nou a d?akonisz hi'i& v M.vum Vrbaszi je 'ze zgutovlena i augusztusa 17/18-ga bode goriposzi/fetsena. Z)danya sztroskiszo na 950,000 din-ov naraszJi. Z-pokrit]a escse faii 400,000 din-ov. Nova vora vu torem. Davno '?xl nye mo-ravszki nasi vernikov sze szpuni naszkori. Stiri 1 ta szioji v Moravci l.pi nuvi turem, z-szvojov pleaienito\' forinov, kak kor >na ete gmame, pre-cimba cdoga okraju. Zd i szi vu te kraszni to-rem z-szatnovolni darov voro szpravijo notri. Toga mOszeca 14-ga je gtrnna szklenola poged-bo z-Martinorn Jesenek vorarom z Smarja (Slo-venija), steri napravi edno voro vu te t5rem, 'ze vu tekucsem leti. Moravcsarov radoszt je vszv nšsz radoszt. Da je t • delo do etigamao prislo, sze ma zahvaiiti vr.litn darittiom, ki szo lpe aldove princszli na te cio; najbole fšrno-mi zenszkomi driistvi, siero je dariivalo 2000 Din; nadaJe nize imenovanim gm.narom z Mo-ravszke obcsine, ki szo vkiiperdali 5,395 Din. Lpa hvah tudi onim daritelom, ki szo ne z-nase ovcsarnice, — Dariivali szo z obcsine Moravci v-dinaraj: Titau Josip 300, Zrinszki Stefan 200, Kardos janos 150, Skalics De'zo 100, Zrinszki Franc, Golob Ludvik (r. k.), Ben-csec Rudolf, Kuzma Fianc, Vit^z Janos, Antalics Stefan, Vitez Sandorova, Banko 'Zu'za, Vitčz Mikl6s, Ernisa Josip, vd. Bencik Ferencova, D'zu-ban Franc, Poredos Franc, Kiihar Karoly, Vucs-kics Josip, i00 -100. Pintarics Vince zNerncsa-vec 100, Cmor Laios 60, Papics Franc, Grabar Josip (r. k.) Benc&k Miklčs (r. k.) Hidics Ma-tyas (r. k.), Antalics Miklds, Bencsec Istvan, Kli-har Stcfan, Fiiszar Ludvik, Kardos Matyas, Hor vath janos, Banko Miklos, Dravec Stefan, Cmor Josip, Luthar Ivan, Cug Janos. TemHn Ferenc, Makoter Mikios, Lipics Miklds: Ernisa Stefan, Dravec Stefan (v brezji), Ernisa Ludvik, Baler MLtyas, Lipics Kata, Rac Stefan, Gojdina Josip, Cipolt Josipt Savel Ivan, Fartčly Ana, Kuhar Ivan, Kiihar Janos, Bencik Stefyn, Cmor Erno, Tetnlin Miklos, Rumics Jšnos, Ru^sics Jozef, Dravec Josip, Vit&z Franc, Bencik Karoly 50-50. Kercsmar Miklos, Lipics J6'zef i szin, Csarni Stefan, Cvetko Marija, Cvetko Lajos 40 40. Klenent Vince (r. k.), Sinkec Josip, Tenilin Ivan, Rac Pisla, Siftar Josip, Cmor Franc, Lipics Ja-nos, Gorcsan Ivan, Rurnics Franc, Bauman Ste-fan (r. k) 30—30. Horvath Stefan, Gorcsan Ste-fan, Csarni Franc 25—25; Lukavsek Josip sofčr in Vogrincsics Janos z-Murske Sobote 25—25. Skeriak Stefan, Ferencek Tr za, Gutman Stefan, (r. k.) Gergorics Stefnn (r. k.), Kuzma Stefan Beiicik Ludvik. Krampacs Ana (r. k.), Vukan Stefan, Fartelj Stefan, Rituper Josip, Vucskics Ja ios, Ocsek Sfefan, Lipics Jo'zef (his. st. 30). Lipics Ivan, Szocsak Janos, Kandal Stefan, Ger-gorec Franc. Bauman Franc (r. k.), Kranjec Miklos 20—20. Vitez Roza, Ferencek Lajos 15 — 15. P^pics Slefan, Pap.cs Ana (Kranjcova) Cigiit Ludvik, Bencik Kata, Fartelj Stefan (zgor-nyi),Bencik Ana, Cvetko Janos, Vr*s Ivan, 'Zga-njar Janos, Rituper Karoly, Lajnscsek Josip, Li-pics Josip (h. st. 125), Kolosa Kata, Kercsmar Stefanova, Papics Stefan (zgornyi), Kolosa Ste-fan, Kandal Miklčs, Kiicsan Josip, Csarni Lud-vik (r. k.), Grabar Franc (r. k.), Trplan Ludvik (r. k.)f Rumics Josip (sztarCsi), Fartely Ivan, Kolosa Franc, Karasz Stefan (r. k.), Trplan Ivan (r. k.) 10 — 10 Din; Kodila Josip, Kumin Ivan 5—5; Schlinkmann Hugo iz Nemškega (v Mo-ravci na izleti) 50 Din. -¦- (Nadaljavanye dari-telov csakamo z-Tesanovec i Vucsjegomile. Red.) Tecsaj za evang diihovnike i vucsitele bode od aug. 18~25-ga v Novom Vrbaszi. Na-pr ddvanya bodo drzali Dr. Rendtorff Henrik vszeucsiliscsa profeszor z Kiela; Dr. Wilke Frigyes profeszor vszeucsiliscsa z Becsa; Dr. Nack Erno vszeucsiliscsa farar z Kčlna i Gett-wert Vilrnos mescsanszke sole direktor z Graza. Kvarteo i sztrosek sze k senki dobi. Tdljemajo-csi sze do aug. 10 morejo zglasziti v ptispekov urad (Zagreb, Gunduličeva ul. 28.) Szmrtni plesz narodov. Vogrszkoga par-lamenta podpredszednik, Huszar Karoly je ne-davno vu iavnom szpraviscsi pokazao na sztras-no doliidenye familjszkoga 'zitka. Pravo je: ,,C-li drustveni zitek ]e szmrtni plesz poszebne rafinerije. Familjszki zitek proti razp&di ide. Z-vogrszkoga orszšga 2,082,000 druzinje 1,342,000 brez dece, z-osztali ma 414,000 drli'zin edno-edno dete, 252,000 dru'zin dve-dve deteti. (Za obsztanek kornike bi mogla vszaka familija po-pržkno na]menye troje dece meti.) Nisterne vesz-nice, stere szo pred leti escse 20—30 dec^ me-le, dnesz 'ze szamo 4—5 majo." Miniszter pre- Sztrdn 104. DUSEVNI LISZT julius-agusztus 20. zident Belhlen grof je potom pokazao na zroke ete 'zalosztne bivoszti, na 'zmeten 'zitek, gda sze vnogi morejo boriti za 'zivKnye, z-driige sztrani pa na naklonoszt 'zenszek za v'zivanyern i luksusom. Ka ie pa szocialaa bivoszt liidsztva razmeroma malo kriva na nagloni doliidJnyi, kre toga szvedocsi, ka ]e te betcg ravno tak doma pri veliki bogatcai, kak pri ovom ludsztvi. T6 je liidsztva szmrtni plesz. 'Zaloszt, nl: szamo vu Vogrszkom orszagi je taksa sztava, nego tiidi v drugi kulturni dr'zavaj, v-Nemcsiji, Franciji, Angliji. Sztanovito socialna nevola nikelko vu racsun pride, al: v prvOsem cajti szo tiidi bile szrmaske familije, bogafe zdecov. I z-vnogi te szrmaski famiJij szo zraszli gori najbogsi i naj-bole pascslivi liidje. Doszta ti najveksi mozov, stere je eta ze; la vididila, szo z-szrrneski fa-milij zhajali. Zroke 7ato doszta bo!e vu diihi vrčmenov moremo iszkati. Dneszden odaldovov, szebčzatajenoszti niscse nescse znati. Dobro jeszti, piti, szebe prOkdati v'zivanyi i v tom nasz naj niti deca nemesajo, to odgovarja doszta bole nasemi cajti, kak alduvanye cajta i m>csi. V ,,nebLszaj" komunistov. Poglavar ko-munistov v Rusziji sze vozi po vesznicaj, pa bi rad zvedo od p&vrov, kak sze nyim kaj godi. Zato gorisztavi ednoga sztarca, pa ga pita: ,.No sztarec, jeli ka s/e Ti zd;»j b gse godi, kak pa za cara?u nNej jako!" odgovori sztarec. »Za cara szam meo tri hlacse, zd) pa mam sza;no edno hlacsnico!" nEi elvtars, jeli pa neves, ka v Afriki zivejo divji lOdj^, ki niti edne hlacs-nice nemajo* pravi te komunistv Šztarec je n; bio zamiijeni, pa je pravo: wBng moj ! tam ze komuuisti gvusno du'ze vladajo, kak prinasz." Pijanoszt ponizi. Dva vesznicskiva csloveka szta szvinyo peiala na kolaj vu ednoj klonyi na szenye. Lepo sumo pe-nez szta d bila za nyo. Dokecs je eden notrikupiivanya opravlao, je ov veszelo pio v krcsrni i sze je zapojo. Gda szta sze na pot ravnala proti domi, tak ga je djao gori na kola nyegov tuvaris. Na sze-daliscsi sze je gde esze, gde ta vzagno, nazadnye sze je nyegov tiivaris navolo z-nyim vnogoga mantranya i naj sze nyemi ne trbe bojati za toga volo, ka doliszpad- | ne z-kol, prijao ga je i notri ga je djao j vu ono klonyo, vu steroj sžta na szenye szvi- j nyo pelala. Na driigi den szo sze vu ve-szi dobro szmejali liidjč na toj zgodbi. Pa je to ne szmeha vrcdno, nego jako 'za-losztno. Szvetlo ka'ze, ka pijanoszt vu r^d sztvari ponizi doii csloveka. Eden szin, kf je szvojemi ocsi thszt. V Hollandije Zwolle varasi szi je eden mladčnec za 'zeno vzeo szvojo babico i z-tem ]e szvoje-mi lasznomi ocsi t^szt posztao. Eto je malo ne-veijetno, ali da sze etak raztolmacsitl. Eden zwo!leiszki goszp 'd, ki je 'ze obri 40 lot bio, sze je obdrugim o'zeno i edno 20 let szt^ro deklino szi |e vzeo za zeno. Dekline rnati je 45 lOt sztara. Doticsni goszpAd ma ednoga gori-zrasztsenoga szinž, steri je naszlediivati steo pdldo szvojega ccso i je zacsno dvoriti materi szvoje driigc mater^, t. j. szvoje macs;je, punicl szvojega ocso, stero szi je potom za 'zeno vzeo tiidi. Tak je szvojemi ocsi t^szt i szam szebi dedek posztao. ,,Ednoga Boga mamo", — je trufo pove-dati eden kat mladenec pred szvojim popom te, gda ga je ne scseo ozavati zavolo toga, ar je szneja kak evangelicsanka ik dala deco pnk. ,,No 1 35 lCt szam pop, pa, mi t; escse niscse n} povedo, ka bi rni ednoga Boga nieli" je dobo odgovor te mladdnec, z ednim pa mars-ruto za purgatorium i abmars od szpovednice. K. J. X. Panaszara felettil idejegyzem egy kivalo egyhazi munkasnak es vezer-nek, valosziniileg hasonio iigyben adott, ezt a valaszat: ,,Az čn eddigi tapasztalataim szerint az egyhaz — kozigazgatasi teren sok bonyodalmat ^s viszd^t — az egyhazi elet kdrara — nem torvenyeink ^s sza-balyrendeieteink hianyossaga okoz; inkabb az a koruimeny, hogy az illetekes hatosa-gok nern ragaszkodnak szigoruan a tor-venyekhez es szabalyrendeletekhez; vagy pedig addig kenyelmeskednek es haiogat-nak, mig az ugy elmčrgesedik es elfajul." Podperajte 99Dusevni Liszf"! Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.