Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 il., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani y saboto 4. novembra 1854. List 88 Nova vojska širokih in ozkih ogonov 55 ali krajev (Konec.) Pasena ozkih ogonih žito bolje ukoren i ni" X7i ij O rrnxrn rn i hr ílo lio _ Tnrîi 0 pravi zagovornik dalje, odgovori nasprotnik 55 „Tudi to je prazna in ne more biti razun pri nekterih sadežih, ki tudi po stranéh več ko Gosp. Helferich zagovarja ozke ogone dalje reninic razprostirajo. Pa kaj pomaga samo to »„lr.'l. n^^iU ^„«xtK« « • _____V* 1 _____Al' _ iT^l* -- I-___!_? A? takole : „Setev se na ? ce ozkih ogonih bolje opravlja", je mogoče, da se rastline bolje ukoreniniti zamo če pa njivi potrebne m 0 k r 01 e (vlage) manjka Nasprotnik pa mu zavrača: „kako se more ral hvaliti, na kteri se celó z mašino sejati in pose tev še popolnoma povleči ne more! rejo 5 Ui njih » Z oskimi ogoni se hitreje orje « pravi zagovornik. Nasprotnik pa terdi, da se mu to le zdí, da pa 5 ni res, in če bi tudi tako bilo, je vsako, če še tako hitro oranje malo prida, ako je polje potem slabo obděláno. Zagovornik dalje pravi, da se žitu na ozkih ogonih dobro gnojí; nasprotnik pa pravi, da ravno to je ena naj večjih napak ozkih ogonov, da se gnoj na njih prelahko in prehitro posuši in svojo moč zgubi. Tudi pirnica se zatare po ozkih ogonih 5? pravi zagovornik obdelana, kakor na širocih ogonih loze razrasa a ker njiva ni tako na ravnem , kjer se pirnica Na to odgovarja nasprotnik, da to je jo bo le tisti verjel až, ki 5 se ni vidil njive z ozkimi ogoni cez m cez zarasene s pirnico. Dalje terdi zagovornik: „da na njivo z ozkimi ogoni več rose pada, ker s tem, da ima vsaka brazda dvé platí, postane njiva dvakrat takove lika, kakor je, če je na ravno (na ploh) zorana; ce je prostor njive po ozkih ogonih dvakrat večji 9 je lahko zapopasti pravi zagovornik da tudi dvakrat več rose popije Nasprotnik mu na to odgovarja, da ne taji gotove matematičneresnice, da dvé platí kakega trivogla skupej ste večje kot je tretja, vendar je tudi do dobrega dognana matematična resnica, da na obéh platéh naklonjene ravnine (to je, take,ktera od zgorej doli visí) na nobeno vižo nima več žit nih brtk prostora, kakor na pod njima ležeći ravnini. Če pa na ozkih ogonih ninič več prostora za žito 5 ga tudi več za roso ne bo. Pa recimo pravi nasprotnik ozkih ogonov da je zavolj rose vse tako, kakor zagovornik terdi, vendar moramo temu nasproti govoriti, da sicer dobro spoznamo veliko dobroto rose da je pa vendar tudi visje ne cenimo, kakor zasluži, in da, če na dobroto 5 5 ki J° 5 ^WOlW^l , .11 V«, ^ 11«, V. rose gledamo, ne preziramo druge škode napravljajo ozki ogoni. Ali bo umen gospodar go loba izpustil, da bo vrabca vjel? Menim da ne Slabo bi bilo, če bi gospodar hotel po ozkih ogo nih roso loviti. — in če bi je res po ozkih ogonih f in to je ravno naj večja in stanovitna napaka ozkih ogonov". 55 Le edino to je škoda pri ozkih ogonih pravi zagovornik sam" da se na njih ne dá žito in detelja kositi, ampak da se vselej mora žeti. Pa v nekterih krajih — pravi — kjer imajo teško zemljo in ker jim ni na tem ležeče, ali stern po žetvi ostane dolga ali kratka, kosijo žito tudi na ozkih ogonih". 55 Ta košnja mora pač lepo delo biti!" za vrača nasprotnik. 5? ozke ogone" Detelja se mora res na ploh sejati in ne na pravi zagovornik na zadnje ali na prav lahki pešeni zemlji sadé kmetovavci namest detelje raji peso, repo,turšico,pape ževo repico a K ai ! zagromí nasprotnik ozkih ogonov na prav lahko pešeno zemljo naj se sadi pesa in turšica!! Kdor kaj tacega priporoča, tak naj le ^^^^■■■■■■■■^■■■■■■■Ël da tak naj tudi terdi zagovarja ozke ogone, solnee se verti okoli zemlje! kom žvižga; morebiti mu bojo plesati začeli ! 5 tak naj pa tudi ra v Se nekaj od sončnic Od gosp. mojstra JurjaPajka, ki vedno pridno in umno napreduje v kmetijstvu, je prejel odbor kmetijske družbe te dní 3 sončnice s sledečim do pisom 55 Nate sončnice popolnoma zrele: • vf -im -» « • v m druge dvé nianjše! Mislim, da so edinega rusov vecjo, kega semena, kakor tista velika 5 ki je kme tijska družba od si. dežel. poglavarja přejela. Dobil sem preteklo spomlad pol bokala tega semena iz Terst a s pristavkom, da je ta sončnica neka po sebno dobra nj sorta Gosp predsedniku kmetijske družbe, tudi gosp. Karlu Galle-tu in se drugim sem razdelil nekoliko semena, ki je sive barve in debelejše od našega domaćega vem ali so ti gospodj ga ejali in kaj so přidělal Jez sem přidělal na svojem vertu 18 sončnic za po skusnjo, in ker je nudil m zares lepo, ga rad po 5 kdor ga ďrugo leto skusiti želí". lllll 1 UCJU lUVitl, - 111 tc MI JC ICÍ5 [JU Ul mm u^uiiui Vredništvo, ki je vidilo seme po gosp. več vjel, bi jo vendar slabo opravil, ako bi ravno pridelanih sončnic, ne dvomi, da v 86. listu n í i li tiiMnucfil A o c«;;«« .r ^ „ A ; ^ « u : ^ ^„^n ^^ nl* ou. íisiu „ tega plemi in vredno Pájku po njih připustil, da sončna vročina bi njivo víc" omenjena sončnica je ravno huje prepekala in da bi jo vetrovi pre piho va li seme je res posebno Jepo in debelo in hitreje posušili, kioddvéh straní imajo se zaplodi po vec krajih. Pin YYino íÍ A nol;iin!/»ûn!lï nrrnn a*tU 5 ena; , da vecjo moc do nakupičenih ogonov 350 Potovanje po okrajnah nebá Siovstvine řečí Dan za dnevom se nam »a nebu in na zemlji ozna-Duje veličanstvo božjega stvarjeoja. Leto za letom se nezapopadljivo oživlja narava, io rodi nam io živalim ali še imenitniši vžitek v spoznanje telesDo hrano neskončne popolnomasti božje nam podaja pogled z zve-zdami okinčanega neba. Grozna tihota, kakor da bi vse spalo, zakriva naše kraje čez zimo; le v vodotocih niso zastale vodé; sme-reka ni še osahnila, vedno deviška obleka jo krije; včasi ee dvignejo tudi viharji, burja piše, nanaša zasipe, spod globokega snega si zverina živeža iše, nad glavo Od glagolov doversivnih. Spisal J. Navratil. Ker sem sprožil to reč v „slov. Bčeli" 1. 1353. in ker pravijo tadi „Novice", da ta pravda ni neimenitna za slovenščino, zato naj se oglasim še enkrat; zakaj menda se tadi ne a m em o do dobřena. in „ponavljavní" glagoli 33 Terpežni" oboji so nedoversivni, ali kakor jim pravijo slovničarji ruski morda pametneje „děj a tel j ni", zato ker nam pravijo, da se djanje (dejanje) godi ali verši. P» J» Prav pokajo in lomijo se veje opadenega drevja; tudi vránovi vore bratje tedaj tadi prav po mojem pišejo in go naši na jugu: „Oester. Corr." piše, se za lesom včasi zaderó; debele, černe megle se po- .Novicam" piša iz Beča itd,; saj je pisati glag. ne- tegujejo čez dolino, sneg srré kakor da bi plašarje ter- do verš. Ako bi govorili: „Novice" obznane ali jave gai ter nas skriven glas budi in opominja, da ne spé (namesto: obznanjuju ali javljaju) — to pa ne bi še vse naravne moči. Vendar se nam zdi, da vse po- bilo prav. Tako res tudi ne govore in ne pišejo. čiva, pod snezenim zemlja. krilom; mislimo da spí blagodarna Vém, da ne prištevajo „Novice" i'C 'O glagola 33 pisati \U Te misli bi pa nam pošle, ko bi se v tropiške kraje ustopili, kamor so bežale ptice pred mrazom ko doveršivnim kakor na zna ni ti; obhaja me toraj mi-sel, da menijo one, in ž ujimi vred boje še več drugih častitljivih bravcov, da hoćemo imeti zdaj za dol o čni bi se približali gorečim goram > ptivu pivu ni I uouui , »vr ♦ / ---- --------- ----------J-------- iz kterih se vedno dim naklon (pravega) sedanjega časa namesto do v # i i « a _ poganja ali pa plamen kvjško šviga. Ti pogledi nam spričujejo, da so na zemlji in v zemlji vedne moči, nimajo nobenega postanka. Ne le na zemlji ne počivajo stvarjene moči, tudi tamkaj na višnjevem nebu se pozimi shajajo kardela krasnih zvezd , ki jih poleti ni vi- versivnih same ponavljavne glagole (ki spadajo pa tudi k ne doveršivnim). Tako sodijo „Novice" nemara zlasti po glagolih „zahvalujem", „naznanujem \ „poši ljam", —----—« „priporocam" ali „priporocujem itd. ki jih pri diti; tam se verste svetovi trama za trumo, ki jih ne vidne moči po odločenih potih vodijo. porocamo za pravi sed. čas namesto doveršivnih. Treba bo tedaj, da se pomenimo do dobrega od rabe glagolov Ozrite* se na doversivnih in nedoveršivnih, naj poprej bistvo pouav- nebo i tje , kjer so se vam o božičnih praznikih naj lepši lučice prižigale, ali ne zapazite spremenjenja, kam je vam ušla Jakobova palica, kam so se druge kardela podile, od kod so pa te prišle, ki jih zdaj ogledujete? Spreminja se nam pred očmí vse kar vidimo na zemlji ; spreminjajo se z njo vred čede belih lučić na nebu. Ali ne zapazite, da, ko poletje h koncu hiti, druge in druge ljavnih razložiti. Res a končnico » res da imenujejo slovnice naše posebno glagole , -ovati" ali „-ávam, -ávati" ponav-da so slovničarji déte kerstili tako; ali ujem zvezdne kardela ponoći na nebu svetijo? ušle, ko bo jesen prišla; ko bo zemlja svoje obličje spre- kar 1 j a v n e to ime nam ne kaže vse h lastaost njegovih. Noben Slovenec si ne misli večkratnega ali ponavljanega djanja. ampak enkratno (ravno terpeče), če pravim: „ravno Tudi te bodo Z(*aj se mu zahvaljuje; ravno poši I ja sosed sinu novo suknjo v Ljubljano; ravno zdaj se Martin na dolžno měnila, ga bo tudi nebo spremenilo do m ale ga, redno na svojem prostoru ostane. Tako se verste letni časi in z njimi se verste kardela za kardeli na nebu in sicer zmiraj natanko v tistem redu hodi eno za drugim. Ali ste se že kedaj popraševali, pismo za prico podpisuje; ravno zdaj sin oceta vezuje"...; če pa pravim: „sin se oćetu zahvaljuje za dobrote, ki jih od njega prejemlje; sosed pošilja sinu hrano iz domi (dóma); Martin se sam podpisuje, sin očeta lepo vezuje (o godu, godovnu)" ..., v teh iz- kaj da se nam v teh prikazih oznanuje? ali ste ža kte-rikrat mislili, da je nevidna vsegamogočnost zemljo tako z zvezdami sklenila, da, kakor se na nji letni časi ver- gledih si misliš djanje po okoliščinah ali večkratno, ki se godi po navadi > to je i ki se ponavlja ali pa le sté i se tamkej kardela za kerdeli čedijo? Kakošne pač morajo biti prečudne nezapopadljive zveze med zvezdami pa našo zemljo? Prepričan, da je med priprostim ljudstvom tolikanj krivih in nemarnih vraž, ki se jih ne morejo iznebiti previdim kako potrebno bi bilo kaj prav zapopadljivega svojim rojakom povedati od zvezdoznanstva, to je, ktere , kaj enkratno, ravno terpeče (ako kažejo namreč okoli-ščine, da je djanje le enkratno, postavim, će imamo ga je pisar ravno 9 podpisuje, zato ker zna pisati). prečudne zveze so med zvezdami pa našo zemljo, so prikazni na nebu in kaj je neskonćnost stvarjenja. Vem pa tudi, da je še veliko ljudi na tako nizki stopuji v mislih le eno dolžno pismo kar napisal, pa kdo pravi: Martin se sam (za pričo) Ti in mnogi drugi izgledi nam kažejo očitno, da nam pripovedujejo tako imenovani glagoli ponavljavni razun večkratnega tudi enkratno (terpeče) djanje. Preterdo se deržé tedaj nekteri pridevka njihovoga „ponavljavni". Malo 9 omike, da se jim mora zvezdoznanstvo še le prikupiti da ga ne bodo zanićevali in da bi se veliko druzega še pred mogli naučiti, preden bi pravi prid in vaznost te velike učenosti prevdariti zamogli. Ali to, hvala Bogu, malo imamo pravih, to je, zgoli ponavljavnih glagolov. Toliko da ne, vsi ponavlj. gl. naši nam pravijo razun ponavljanega tudi terpeče (neponavljano) djanje. Toraj bi se jim pristojalo morda bolj ime: glagoli t e r- „Novicami4* mno ne zaderzava vsih ljudi, ker jih je dandanašnji že ve liko saj toliko omikanih, da lahko previdijo potrebo uče nosti v Častiti gosp. pisatelj menda zapopada pod gotere gospode, ki so pisali o glagolih doveršivnih in nedoveršivnih, ker „Novice44 kot „to turn pro parte44 otemše nikjer in nikoli niso izgovorile svojega mnenja. Nepristranske so ki nam razkazuje neskončno modrost božjega stvarjenja. Učenost in véra ste si enake v prizadevanju ter nas od posvetnega in umerjoćega k nebeškim in ne-umerjočim povzdigujete. (Dalje sledi.) odpirale svoje liste različnim mislim, „contra^ in „pro*\ in ker želimo, da bi po ti pravdi dosegla slovenšcina tudi gotov vspeh, bomo radi natisniti dali celi ta spis ce ravno je dosta obilen, ker z veliko izgledi skuša doka zati pravo. Naj bi se taki in enaki slovstvini pretresi ni ko mur ne dozdevali prazne reći, ker častitljiva čista, ne ponemčena slovenšcina ni jezik, kteri, kakor nekteri pro tivniki abotno mislijo . se dá le spotoma naučiti I Vred 351 pežno-ponavljavni, kot samó „ponavljavni", ki mo- Slovenci takim glagolom doversivnim, droge tijo s tem imenom marsikoga. glasoejse (ne vselej dalje) oblike pa 00 bili Kaksni so pa pravi ponavlj. glagoli? Pravi po- membo posebnoga djanja po predlogu vred) spet navljavni glagoli so tišti, ki nam oznanujejo djanje po- terpežoo-nedoveršivni; p. tresem (trp« nedov.), polno po 9 ali z dra- raztresem (dov.), raztrésam (spet terpežno ne navijano ne glede na sedanjostnjegovo gimi besedami: kteri nam pravijo sploh, da se djanje doverš. s posebno pomembo: „raz-"); zdravim (trp. ponavlja, pa ni, da bi se moralo ponavljati ali goditi ned.), pozdravim (dov.), pozdravljam (spet trp. ned.) ; ravno ondaj, kedar govorimo od njega. Nemec pritikuje roči m ondaj rad svoj pilegen a ■---- —---- v_— ' J 7 r ~ --.-..j»™ v. "» f* J f (trp. ned.), poročim (dov.), poročam (spet Taki bi bili ti-le: spavati, trp. ned.j; le tet i (trp. ned.), odlete ti (dov.), od pisávati, delávati, križevati itd., kakor govore Ceh i, léta ti (spet trp. ned.), pa s posebno pomembo po namesto: večkrat spati, pisati, delati, križati itd., to predlogu; zakaj vsak vidi menda, da glagol „raztrésam" zo schreiben, zu schlafen glagolov pogrešam močno v mili slovensčini pflegen. Ali takih ni izpeljan naravnost iz glag. nedov. „tresem", am Malo da ne z vsemi svojimi ponavljavci odgo- ni tedaj ponavljaven pak iz „raztresem", ta pa iz tresem. Glag. „raztrésam" ampak terpežen od od „tresem", varjamo 9 kakor sem že povedal 9 tadi na vprašanje: kaj doveršivnega glag. „raztresem". Taka je tadi z dra delaš ravo zdaj? Tedaj niso pravi ponavljavci. Gla- gimi enakimi. Vsak vidi menda tudi da tresem" goli nasi „sramujem se umu piovi puuavijatvh u i«- §iuii v u u n i uj i« .oma »iui uti/uuu iuui , ua ,11 cocui , vezajem, vlačim" itd., bi bili pa raztresam ni eno, da si nam pravita oba glagola pravi ponavljavci iz glag. terpežnih: „sramim se, sedanje djanje. Oblika „-ávam" ali „-ujem" je pa pre vežem, vlečem; ker smo pa pozabili terpežni glagol narejala take s posebnim pomenom terpežno-nedo sramim se, zato moramo rabiti zdaj ponavljavnega za verš. glagole v ponavljavne: raztresujem, pozdrav terpežno in za ponavljano djanje. „Vezovati" iz „vezati" ljujem, porocujem, odletujem, zu verschutten, zugriissen nam ne pomeni „večkrat vezati", ampak drugačno djanje, ♦ • pflegen 1» Toda pozabili smo pri nekterih gla kakor že vemo, ne le večkratno, ampak tudi terpežno golih terpežno, pri nekterih pa ponavljavno obliko; zato enkratno. Vlačiti, nositi, voziti so posebno v po- mora zdaj ena opravljati dvoj o službo. Tako nekterim menu „herum" (gehen, schleppen, tragen, fiihren) tudi Slovencom klicar še „oznanja", nekterim pa le „ozna- m v • . « • i a « t l • t 1 v • , • « • // « • \ 1 i • #1 «• terpezni; tedaj tudi ne pravi ponavljavci; vlaciti una nuje", zdaj se ie pozdravljamo, nikoli se ne po se poseben pomen terpežnega enkratnega djanja: via- zdravljujemo, nekteri se nikoli ne priporocajo, čiti z brano. Kaj to delaš? Vlačim. V izreku „v šolo zmirom se le p ri p or očuj e j o; nikoli ne vzdigajo, hoditi" (die Schule besuchen, d. i. in die Schule zu vedno le vzdigujejo; noben Slovenec se ne srami 9 gehen pflegen) je gla ar 9* n hoditi" pravi ponavlj. glag., vsak se 9 kakor že vemo, le sramuje, kedar ga je tako tudi v izgledu: „po tem potu hodimo (pílegen wir sram, če ga je tudi le enkrat. zu gehen) v cerkev"; ni pa ponavljaven, ampak terpe tem sem menda dopovedal vsakemu, da nam žen s posebno pomembo nemškega rnati sinka, ki se poteplje: „kod herum)? aii ne greá domu?" „herum", če kliče pravijo naši glagoli ponavljavni razun večkratnega hodíš (wo gehst du v pravém sed. c. tudi enkratno djanje. (Dalje sledí.) Eno poglavitno djanje se godi včasih z nekako po-sebnostjo; postavím, včasih píše člověk iz glave, včasih ki mora pisati iz dru gega spisa ravno tište besede, so ondi: describere, abschreiben; včasih pa le svoje ime pod kak spis: su b-ecribere, u n ter schreiben itd. Take posebne spremembe v poglavitnem djanju oznanu- Novičar iz mnogih krajev N zadobila velja postav za da rst je 1 dan t. m 9 ravno ta dan so bile tudi izdane mark jejo po tem takem v latinscini, v necnscini itd. predlogi. Taka je od nekdaj tudi v slovenščini: p re-pišem , p 0 d-pišem, iz-pišem itd. Ali, ker je pravil tak ne do verši ven glagol, ako so mu pristavili predlog, le doveršeno djanje, pa je vendar treba tudi od djanja, nekoliko spremenjenega, kedar se ravno godi, nedover- za kolek (štempelj) namest dozdaj navadnega kol kovanega papirja ; vendar je še zmiraj ta papir veljaven in dokler ga je kaj, se bo dobival še zmiraj v prodajav- f nicah ki pa majo p za papir ne vinarja tirjati, kakor toliko, kolikor kolek Ker je c. k šivno ali terpežno govoriti, da ve vsak, da se djanje godi, da terpi ravno zdaj; zato so da jali nekdanji ministerstvo nauka zvedilo, da je v 3 letih 14 šolskih pomočnikov šolstvo zapustilo in v druge službe stopilo, je omenjeno ministerstvo v nekem razpisu izgovorilo, da take odstope zvediti je zalostno , da pa se sme priča kovati zmiraj več ljudskih učiteljev, če si bojo učitelj 5 *) Naj vec glag. ponavl javnih imajo Čehi. Kako imenitni so kateheti in duhovni prizadevali, več fantov, ki 80 bistre m -» v m m 1 v • 1 1 v t gl, ponavlj. za razlocno govorjenje. to nam kažejo sledeci izgledi: ..Kralj Matjaš spi (česki tudi spi) V ze nad 300 let. Brat moj spi (ceski spava) pri meni že 20 let." Drugi v Ceski: letěti (trp. ned.); létati (ponavlj.); p ř i 1 e Jugoslovani imajo sicer tudi gl. „spavati", ali pozabili so terpežnega „spati"; zato jim je „spavati" kakor nam „spati" terpežen in ponavlj. Ravno tako loci Ceh natanko „pijem" od „pivam" (celó pivavain, sehr oft zu trinkenpflegen, ne pomenja ravno tistega, kar nam „popivam", ki na pijanstvo spominja); — tako ločijo tudi dobro „delam" od „dělávám" Poslovenite sledeča stavka najprej z glagoli sloven- teti (dovrš.); přilétati (trp. nedov.); priletovati (po __..li ^ Uf.' ««Il^fnînÎAU . «.„'l/ifoirt« in -7 navlj.) Mi govorimo že „priletujejo „prilétajo" m za r> priletujejo". Vendar pravimo: terske „odlétajo" (trp. nedov.) iz „odletéti", (ne iz „létati" naravnost, drugaci bi moral biti ta glagol (odlétati) d over ši ven. „Ptice so po létale -sčamo izletele", tukaj je pa bil „po-" pritaknjen naravnost glagolu zato je „polétati" kakor „pre-letati" tudi glag. do „letati" ; itd. skimi, potem pa z znaními ce ski mi; prepričali se bodete, kolik razlocek : Er pflegt auf diesem Bette zu schlafen, aber jetzt schlàft er nicht. Er pflegt in dem Zimmer darneben zu arbeiten, aber eben jetzt arbeitet er nicht darin. Vsako verš. Tukaj moram nekako posebnost naše slovenscine v misel vzeti. Drugim Jugoslovanom so glag.: donosim, iznosim, dolazim nedoverš. (terpežno) na ravnost iz do-verš.: donesem, iznesem, dolezem. Tako je tudi v starosl. : „přihodit" nedo vrš., iz do verš. : pri-iti (pri-idem, pridem). Tako tudi Poljaku „przyhodzi", Čehu „přichazíj". Rusu „prois-liodit" (Jan. 3. 7. (8.) nedo vrš. To staro šego smo Slovenci pozabili. Mi izpeljujemo iznositi, izhoditi na ravnost iz „nositi", „hoditi"; zato sta nam ta glagola doverš.; namesto jugosl. in starosl. „iznositi", „izlioditiu, „přihodit^ pravimo: iznašati, izhajati, prihajati, kar je pa že bolj po navljavno. Obliko dov. „platiti" mi «la čati" za gl. doverš.; drugim Jugosl. je „plaćati narecje slovansko ima svojo prednost; mi imamo dvojnik (dual), drugi pa kaj drugega. Ne smemo misliti, da zato, ker smo ohranili dvojnik starosl. je pri nas vse bolje kot drugot. Drugi Slovani ne morejo pozabljenega dvojnika več vpeljati ; mi pa imamo še oboje glagole, le rabimo jih včasih krivo. Š tem pa tudi nisem hotel reci, da frequentativa češke berž vpelimo v slovenščino. Po velevanju ali po izmišljenih pravil i h se ni izkrojil še noben jezik. Le pravim, kako je pri nas, kako pri drugih. Pis. pozabivši, rabimo mí „pla- nedov. :u Pis 352 glave in lepe obna 9 za šolstvo pridobiti io jih ze ta ca s 9 ko hodijo v ljudsko golo, malo po malem priprav ljati za prihodnji teljski stan. V mnozih časnikih Skače, vpije, veseli se zdravja. Zadišala jim je kri keršeanska. Strah veseli roparco prevzame, Ko vetrovi tulijo v votlinah. Nič ne zine kakor okamnjena, Dokler pota 'z ječe ne dobijo ; Solze svitle ji v očéh igraj o 5 Tak sirovi vpij ej 0 hlapčoni. se bere, da austrijanski Dadskofje, ki SO sli V rimski Sinka stiska na serce, ga ljubi, Ter grozijo hišo vso razdjati. ZDaoe naloge tudi to, da se Ljubi ga, ko nikdar ga ljubila. Med nje stopi roparjeva žena: zbor imajo zraven že bojo pomenili s sv* očetom papežem zastran konkor data, ki ga ima austrijanska vlada skleniti s papeže a se po našem cesar Vse pové ji ozdravljeno dete. Pa mu reče mati prevesela : „Mirno vsi, vim predstolom Go vej ku g 7i Pojdi J stvu zmiraj bolj razširja; deželni poglavar na Dunaji je noter pride naj pri jatel, jaz tu sem gazdarica ! V hiši imaš skritega kristjana. Daj ga sèm, dažejo si vhladimo!^ v Da plačilo přejme za dobroto". Plamnim okom vsacega pogleda te dní dal oklicati , da naj, ker je goveja kuga na Oger- Prime se za roko dete Janku, Zaničljivo se usim smehljaje: ____« . _ _ _ _ ____. . . . • T_ — "I__1_ 1 * ^ • ^ 1____i.___•______n 1 1 « v y skem. Marskem Galicii, in se je tudi v doljni Austru pa tudi na Dunaji prikazala, se vsak gospodar predpisih zastran kužnih bolezin oktobra je na Dunaji za ko 1er ravna po 10. sept. do 30. merlo jih je 1106 Od dni po naznanilih vojskovodja Menšíkova zvedilo zbolelo 3331 ljudi, po-jske v Krimu se je te da je In škakljaj e k materi ga pelje. Progovarja roparjeva žena: Blaga duša! neznani mla deneč! „Pozabili naglo ste večera Pa saj kmalu pride gospodar y V) in u To izrekši oberne se urno noči Kdo plačati more ti dobroto ! Kakor blisk u tamni Vsebogastvo rada ti darujenr'. Hlapcev vsak se trese hudejezer zgine > Ali Janko lepo spregovarja : Ziniti ne upa vec nobeden. bila zedinjena armada dvakrat tep 23 in 25 « Hvala lepa, hvala za bo- Vsak na svoje mesto se useda^ oktobra. Rusovski general Liprandi je 25. oktobra tabor zaveznikov pred Balak napadel, 4 redute z na gastvo , Nič ne hasne mi zlata na kupe". skokom vzel in jim 11 topov pobr Ino grize ustnice serdito. Jelo ko se dobro je mračiti, Bliža koči svoji se razbojnik. 9 gle ski konjiki Vse pové ji, česar potřebuje, Da bi vidil strašnega člověka! vskih tako potolčeni, da so 600 vojakov so bili od ruso zgubili. Dva dni pred pa so Rusi, planivši iz terdnjave sevastopoljske, Francoze napadli in jim 11 topov in 9 možnarjev zabili. Koliko je v tih naznanilih resnice, se da do 24. ©kt. niso zavezniki Cesar išče , pa nikjer ne najde. Truplo ima, kakor hrast stoletni Zdihne žena mlada kakor zora : Z rasovně mu vse je oblačilo. y Y> Bog pomagaj ! zlo je nego- V roci desni železno gorjačo tovoj Las rudeči visi čez ramena 1 ne ve; • V ni c to pa je goto Jaz moža ne upam si prositi, Mu do pasa je rudeča brada. 9 posebnoga opravili, ker njih vojskovodje molce gotovo znamnje, da ničesa povedati nimajo. Le „Moniteur" je oznanil 30. oktobra, da je zedinjena armada men u 2 u na nje terdnj zdjala. Ker se je bombardiranje Ker serca je terdega ko ka- Bliskajo se oči mu ko plamen. Kadar stopi zemlja se potrese. Se potekla dobro ni beseda, Malo ide, malo spet postaja, Dvanajst hlapcev roparja se bliža, Gleda krogi, ali nič ne vidi. Kakor dvanajst kervoločnih volkov. Ze dišala mu je kri keršcanska Ko je mislil kaj je ino kje je. Sevastopolja pricelo, ne dopušajo zavezniki tudi seva- Hitro skrila Jankota je žena, Mu nasproti s sinčkom pride žena stopoljskim zenam in otrokom već 9 da po vodo hodile Mlada zena, roparjeva ljuba. Nju spoznati veseli se ropar k cernaji reki ; to bo za mesto velika nadloga. Spet s je bralo, da so vojskovodje zedinjene armade poslali po Prihrušali ko domu so hlapci. Sinka ljubi, ljubi svojo ženo Zadišala jim je kri keršcanska. Ino ginjen jame govoriti: 1 ka k Menšiko lep poda naj se terdnja Pogleduje divje eden druz'ga, kar bojo dobili Mensik ov jím je odgovoril, astopoljska Z Preiskati hočejo vso hišo. da bojo imeli, Ali dosti ena je beseda, y potem je bil veliki napad na 29. dan oktobra določen. Kmalu se mora zdaj siisati : da je Se stopolj padel > ali pa 9 da so zavezniki za letos kopita pobrali, kakor jih je pobral admiral Nap ki je mi Z milih ust, pa oštra kakor strela. Med nje stopi roparjeva žena Mirno vsi , jaz tu sem go 5? spodinja!" „Bog ni storil, on mi ni pri jatel ! Bo ter ne, ker njemu moč ni taka: Al kdor storil, on je moj pri j jatell Bodi priča zvesta mi gorjača. Bodi priča ti nebo višnjevo, Kako terdo se bom zagovoril: elil ze cez zimo v Kronstadtu stanovati, je pa te dni Tiho seda vsak na svoje mesto. Poiskati tega čem člověka. ze v Hamburg dosel Stokrát ponavljena p zmi Poměřila komaj dvanajst pervih, Dati njemu kolikor mu drago 9 raj prazna novíca, da se bo dal cesar Nap od Prikaže se dvanajst drugih poslov. Dati vse mu in storiti vse mu. papeza v Parizu kronati, se spet razglasuje po ćasnikih; nekteri mislijo, da caka Ie, dokler Sevastopolj Prihrušali ko domů so hlapci, Ako hoče lastno mje življenje!1,4 (Konec sledí.) ne pade in d bo zdaj to toliko lože dosegel, ker se Napoleon čisla za branitelja katoliske proti Sta Pogovori vrednfštva. Gosp. J. J. iz St.: Dolgo smo prevdarjali: ali bi ali ne; zato Vam nismo odgovorili, ali bomo rovercov. Iz Spanjskega se slisi, da se se zmiraj natisnili poslani sostavek 20. julia t. 1. ali ne. Sklenili smo: ga ne ve, kaj bo příhodnost přinesla, ker oblastnika Esp in O'Donnel sta si v svojih mislih popolnoma • V n mm ^ v « _ ____- V j t navskriz. Posla je nek Esp za deržavni zbor so izvoljeni; većina probatum est. stranke; temu pa kraljica Izabela ni ne vzeti, kakor ste nam na voljo dali. Resnica, ce se tako rahlo in prijazno rečena, oči kolje, in če se je člověk abote na-vzel, da res misli, da njegova je prava, s takim ni nič početi. kaj pri sercu; če zbor izvoli 2 let staro princesnjo za kraljico, misli on za Ravno na večer je pri maloletnosti vlado v roke dobiti Za pogorelee Pođhoščane Wien. Geschàftsb -------. JV JI I HV CVl „ w. >VU> UVDVKHIIDVI mmj » ske v Krimu sledečo naj novejso novico; ali je goto voj je po prošnji v 86. > ne vemo; glasi se takole Od gosp,. Od gosp. J. S. J. P. K. 2 fl. 1 fl. listu „Novic" vredništvu došlo Od neimenovane hiše 10 fl. 53 Bombe zedinjene ade so Sevastopolj že zlo poskodovale; ene mestne vrata so že Stan kursa na Dunaji 2. novembra 1854 razdja y admiral Nahim je ert storil" 5 0 vš 3 Prodani sin in spokorjeni razbojnik Obligacije deržavnega ( 4 3 0 2 r) dolga r 21/ r> y> / 2 r> 83 72'/. 66% 51 41 y2 8 fl. (Dalje.) v r> n r> r> Blagoslov mu da ino se loči. Janko vzame s torbice mazilo, Janko sede 11a konjica svoj'ga, Ter pomaže dete prenesrečno. Ravnim potom k roparju jezdari. Dete skoči na nožice zdrave, Nastopilo ko spet drugo jutro, Skoči ko u gori mlada serna Oblig. 5% od leta 1851 B ,95 Oblig, zemljiš. odkupa 5% » Zajemi od leta 1834 1839 1854 n r> 224 134 1 4 w 963/ 4 r> Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. Waldštein. » w 20 rt 86 29 5 fl 8 » r> » » 10» 28 3/ 10 1 4 n 8 19 Kegleviceve Cesarski cekini......5 fl. 42 9 fl. 33 Suverendor.......16 fl. 20 Napoleondor (20frankov) Pruski Fridrihsdor . . Nadavk (agio) srebra na 100 fl, 9 fl. 57 233/. fl ? Ze zagleda kočo roparjevo, In krog hiše sina se valjati, Valjati se kakor krunkelj hloda. Ino teče k materi skerbljivi: mama! 0 poglejte, „Mama, mama: tu Loterijne srečke: V Terstu 28. oktobra 1854: 60. 64. 56. 16. 49 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 11. novembra. Odgovorni vrednik: JJr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.